179. številka. Ljubljana, v četrtek 6. avgusta 1896. XXIX. leto teh* j a vsak dan ■vefor, isimii nedelje in praznike, tor velja po pofiti prejeman sa avstro-ogerske debele »a vn leto 15 gld., r,a pol teta S Riđ. a četrt letu 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za L i nbljano h ros pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za ćotrt leta 8 gld. oO kr., sa jeilo k XI. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v torek dne 11. avgusta 1896. L -mH>-- Vspored: I. Sv. maša ob 10. uri \ »ustni frančiškanski župnijski cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v veliki dvorani „Narodnoga domaM. 1.) Prvomestnikov nagovor. 2 ) Tajnikovo poročilo. 3. ) Blagajnikovo poročilo. 4. ) Nadzorništva poročilo. 5. ) Volitev*) prvomestnika in treh odbornikov. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje druž-hinega vodstva: 1. pr\oraeslmk Tomo Zupan, 2. Ivan Hribar, li, Anton Koblar. 4. Luka Svetec. 6. ) Vclitev*) nadzorništva (Tj članov). 7. ) "Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 20. julija 1896. Prvomestnik : Podpredsednik : Tomo Zupan. laika Svetec. 1'l'iMtll. volt. 1. ) Predvečer, dntf 10. avgusta t I., naj M ob 8. uri p. n. skupščinnrji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na \rtu gostilne »ospoda Ferlinca (pri „Zv»zdiu). — Pevske točko bo izvajalo družbi bv. Cirila in Metoda poHebno naklonjeno slavno „Pevsko društvo Ljubljana*. 2. ) Po zborovanju, due 11. avgusta t 1., bo v „ Nar< dnem domu" skupni obed. Kuvert brez vina stane 1 gtd. 50 kr. — Harfi obeda 8e je udeležencem zglusiti do 10. avgusta t. 1. pri gosp. Antonu Kobl.irju, blagajniku družbH sv. Cirila in Metoda. *) I/. II. glavnih pravil: Velike skupščine se udeležujejo b posvetovalno in glasovalno prav i en, . . . b) pokrovitelji; o) mije drnžhinega vodstva; d udje družlnncga imdznnufttva m lazsodništva in oi podružnični zastopniki. Btcvilo podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da jc la vsiuih 60 družbenikov ji den zastopnik; vrndt r pa n»ora v su L ii podružnica najmanj po jedne^a imeti. I/. §. 16. : Podružničnim zastopnikom je dovoljeno POOblastiti namesto sebe kogarkoli izmeti družbenikov. Iz J*. 10,1 Vsako Irto izstopi jedna tretjina druzbinega vodstva. Nadzorniki in razsodniki so volijo vsako leto iz novic. Slovani in Nemci. Mej Nonici se je začelo neko posebno gibanje. Vse nemške stranko se postavljajo bolje ni nerašec-nuredno stalšče. Dunajski IttiOSnski aoeijahsti se i« težko lečijo od nemških nacijonafeev. Nasprotovali so OSnOvl celjske dvojezične gimnazije, branijo bo podpirati češko šolo na Dunaju in radi govore o iit ii A k < m značaju DtUMJa, katerega treba varovati. Iz konservativne slranko bo je izcimila nnmčka ljudska stranka, ki se od konservativcev pred vnem po tem loči, da bolj« nagla** svoje nemško narodno stališče. Pa tudi nemškoliberalna stranka je zač« la bolje naglašati svoje neništvo. Dosedaj jo nemškoliberalna stranka hotela le veljati za neko državno strauko, a zadnji čas se je iz nje iz^ cimila neuiškonapredou stranka, ki v prvi vrsti naglasa nemštvo Vitez Sthonerer in Knotz, ta dva zastopnika trdega nemštva, se zopet prikazujeta v javnem življenju in jako je verojetno, da bodeta ault la v bodoči zbornici poslancev Da vho nemške stranke nakrat toliko nemštvo fiBglašajo, to no prihaja od tod, da bi morda njih voditelji kar oi sebe se bili navdušili za nemštvo, temveč so k teran prisiljeni. V nemškem probi-valstvu samem j« zavladal neki narodni šovinizem, in stranke, ki bi se upirale netnškonaroduemu mišljenju, isgin ti bi tir.) morale h pozorišča. Ta pojav v nemški politiki je tako važen, da morajo tudi vse slovanske strank.- račtttttti ž njim. Pripravti se bodr> morale k nekemu skupnemu odporu. Sevela m t« n mi ne rečenu, da bi morale slovanske stranke z nemškimi strankami kar pre ttgati vse Vrni in ž njimi začeti boj na nož. V gospe darskih vproH.--.njih tudi v bodoče Slovenci lahko hodimo h krščanskimi «oc jalieti in nemškimi koa h* rvativoi ali nemško Ijadsko strank). M veno, da bodo nekateri rekli, da t« stranki nas ne bodo marale podpirati v gospod trski politiki, ako v na rodnem oziru začnemo proti nj-m bolje naglašati svoje slovansko stališče. Po našem mnenju j« to povse napačen casor. Krščanski socijalisti n. pr. ! Bi si v gospodarskem oziru pos'avih silno velike | Daloge, katerih ne bolo mogli izvršiti, ako jih ne ; bodo podpirale druge stranke. Prav z goto-.ostjo Inbko rečemo, da so bolje navezani na našo pomoč, I kakor mi ua njih. Z*to so pov.se na napačni poti i tisti, ki se ustrašijo vsake oatreiše besede preti tej stranki v slovenskih listih in m-slijo, da bi j*j morali samo slavo pot', tudi ča se naravnost nor čuje iz opravičenih slovanskih zahtev, kot je ne davno storila „ Reiehapostu, ki je pristavila svojemu poročilu, da moravski Čehi mislijo zahtevati svoje vseučilišče in pa večje a'e\ilo sreiojih šol : „'n druže ga — nič", in a tem hotela dati razumeti, d t se jej pravične in skromie češko zahteve zdo silno pretirana. V gospodarskem oziru je pač mogoče skupno postopanje s krščanskimi SOOijaHsti«. v na rodnem ozitn je pa to vsekako precej tež-ivno. S tem, da narodna strank* ne dere po drni in strni za krščanskimi socijalisti, se še nikakor ne izne ven sklepom shoda zaupnih mož. Vsakdo, ki'or ptzno čita kršč-anskosocijalrsa liste, vidi, da se ta stranka premmja v rarodnera oziru Tedaj, ko je bil shod z mpuih mož, so krš>ansko3oci;alni list' Ii v narodnih ozinh bili precej pravični, a sedaj je to težko tuliti. Narodno mišljenje jih je potisnilo na nemšMOnarodno pot. Poljakom se gotovo ne more očitati, da bi uasproti Nemcem tirali kako pretirauo slovansko p 1 11 ko Pajdašijo se že toliko z Nemci, kakor da nimajo prav* ga srca za slovanatvo. Zadnje dni so pa že poljski listi jeli opozarjati ua ta pojav ueraškonarodne prenapetosti in zlasti Jte forma" priporoča, naj Id se tolje zbližali Slo vam, zlasti Poljaki in Čehi. Poljaki gotovo niso prijatelji MladoČohov, in če nj h liati priporočajo tako zbhžanje, mora od nemMva pač pretiti kaka resna nevarnost. Tudi šolanji vladi bi bila ljuba mučna slovanska strank* kot ptotives naprednjo Čemu nemškemu radikalizmu S strankami, ki tir.ijo vedno bolje pruioHIsko politiko, tudi nobena vlads hoditi no more. Todi Jugoslovani se moramo ozirati na ta poljski opomin. S veda slovanske strank«* iu frakcije ne morejo zatajiti svojih dosedanjih nazore v, kakor tudi posamični posiacci ne, a tega tudi nikdo ne zahteva, le v narodnih ozirih se trdno skiemmo, drugače je pa kdo lahko klerikalen ali liberalen. Le poglejmo poljski klub. V njem eo ljudje kaj različnega mneuja, a v vprašanjih, ki se tičejo poljsku naiodnoiti ali pa Galicije, so koj vsi jedini iu vsakdo hode prizna', da so Poljaki e tako politiko dosegli • uspehe. Ugledu posamičnih slovanskih frakcij pri na rodu bi tak modu« vivendi nič ne škodoval, ker bi jasno pokazal, da je narodna blaginja vsem prva stvar, če tudi skušajo po različnih potih priti do tega smotra. CJotovo Škoduje bolje sedanja borba. Stvar je lahko mogoča, le dobte volje je treba. Če sla v koaliciji Ishko vkupe hodila Kneutioch in Plener, Klun in Bieoger, ker so po njih mnenja politične razmere tO zahtevale, se ravno tako lahko zbližajo slovanske stranke Mej vsemi slovanskimi strankami je vsaj nekaj ukupnega, dočira mej slovenskimi konservativci in nemškimi liberalci pač ni najti stvarij, ki bi jih vezale. Žito smo prepričani, da se primeren modus vivendi doseči da, le dobre voljo jo treba. _ V R.JuM.laiiS, 6. avgusta. Obrtna stranka. Klenkalizem zna povsod najti pota. Će pod katoliško zastavo ne gre, hi pa izbere kako drugo. Thko se je nedavno priporočalo v nekem klerikalnem listu, naj konservativna s;r uka v nekem okraju, kjer biva vtč protestantov, no naglasa preveč katol čanstva, temveč kricantki soci-jalizem, da brdo mocli protestanti tudi voliti katolike kandidate. V tirolski!; mestih tudi za klerikalce ne marajo, ČS tudi je desela močno klerikalna. Zato so pa klerikalci eklendi nastopiti pt.d obrtno firmo pri bodočih državuozborskih volitvah Pod to firmo poskušali so že s.-ojo srečo v Ljubljani, kjer pa niso imeli uspeha. Tirolska obrtna stranka razširja neki oklic, v katerem naglasa, da bodo nj^ni kandidati zhstopali le obrtne koristi, IS politična vprašanja se ne bedo dosti brigali. Klerikalci torej skrivajo svojo barv a mislimo, da ho jim namen ne poare&i, ker s> i ; L obrtniki že uvideli, da so slabi zastopniki obrtnih koriitij. Knotz K lo h« ne spominja ver nemškona-ndntga razgrajača tir. KnoLa v državnem zboru. Mož je v zborr.it > bil uvel tf»ko imenovano trše postopanje. HI sa je pa kmalu obrabil in moral se je umakniti is političnega ti vi jenja. Trd«j so je mislilo, d* bode ra zmira.i poinbljen, knjti časti av-sfrjakemu puli - tu gotovo ni dt-lal. S tistega časa M |s iS v Avtnji u arsikaj [itemenilo. V dižavmm Battopn SS je že govorilo ne dosti manj surovo, kakor j. govor I Knotz, ako moida še bolje ne. Ljudje so zatoroj apozna'i, da bi bil dr. Knotz sedaj na pravem me.it i in v topliškem volilnem okraju ua Češkem se nn čno deluje zanj. Pričakovati je, da b.)de isvoljsn. Kori-ifti v [»arlamentu ne bode dosti, a značilno je pa vsekako za avstrijske razmeie, da taki Ijttdje prihajajo na površje. V prihodnjem parlamentu se bodo torej dogajali najbrž še burnejši dogodki, kakor se v sedanjem. Ogeiska iu HrvatBka. Msdjari s? vedno manje ozirajo na hrvatsko adoaomijo. Ca se le ponudi kaka priložnost, jo rušijo, da le pokažejo, da imajo v vseh ozirih { ravito gospodariti na lltvat-skim. Te dni je ogerski pravosodni minister poslal bvvntsktmu banu SSki nalog, da se morajo ogoiski podložuiki, ki se poroče na Hrvatskom, d.tioklnaii tudi na O^erskem, al« pa v.saj prositi z.; dispeiuo. Ogerski privosodni minister je popolnoma prezrl, da nima banu niČSSS dopisovati, ker je Hrvatska v pravoHodnih stvareh avtonomna. Bau bi bil jedrno pravilno ravnal, da je dotični dopis kar zavrn 1 Os ima ogerski pravosodni minister kaj banu sporočiti, ima ee to zgoditi po hrvatskem ministra« čtmu je pa potom to niini.iterbtvo, Os bodo < : irski ministri direktno obte. ali | brvstsko viido. Soveda sedanji bau se ne upa nllono braniti hrv..t kih pravic, ker jo bau po madjurnki milosti. Vrejanje kongrue na Ogerskem. Ogerska vlada misli kongruo tako urediti, da odvzame višji duhovščini nekaj dohodkov in jih da nižji. Iz državnega zaklada ne misli dodati niti krajcarja. Klerikalni listi temu ogovarjajo, češ, da se država nima mešati v to stvar, to imajo urediti duhovske oblasti same. Toda ugovarjanje klerikalnih listov je šepavo. Vprašanje o urejanju kongrue je Že leta in leta na dnevnem redu na Ogerskem in vlada je dolgo čakala, da duhovščina to sama uri?di, a vse je bilo zaman in naposled je vlada prisiljena poseči v to stvar. Bogati ogerski škcfje se niso marali odreči svojim velikim dohodkom. Scrnfertja je ta ali oni storil kaj za nižjo duhovščin >, da se je potem pisalo o darežljivosti „mrtve roke", a za radikalno zboljšanje stanja nižje duhovščina se pa niso mogli odločiti. Obžalovati moramo, da je do tega ptišlo, da naposled kcngruo ureja vlada, kajti izkoristila bode to v svoje političr.o namene. Bosenski dijaki v Srbiji. Vuč bosenskih dijakov na veliki šoli v Beleingradu je baje poslalo uoko pritožbo do vseh velnvlastij, ki so podpisale berobnski pogovor. Pritožujejo se, kako se prezira iu zatira srbski 21 vel j v Bosni iu Hercegovini. Naj-bclj se pritožujejo proti temu, da d.jaki, ki so dovršili svoje študije na visoki šoli v Belemgradu ne dobo nobi ne državne s'užbe v Bosni in Herjegovini. Ta pritožba po n;-sem rut: en ju ne bode imela nobenega uspeha. Velevlasti imajo sedaj dosti drugih skibj Baradi orijenta in bi verojetuo, da bi 89 mogle še za pritoibo d jakov brigati. S;cer uaj pa srbski dijaki iz Bosne hodijo na zagrebško vseučilišče, pa bodo 1 ihko dobili službe v Bosni iu H-rcegovini. Popusti uaj Dfkoliko svoje nasprotstvo do Hrvatov. Juriste, ki .stud rajo Da iujib vseučiliščih, jo pa tak j težko rabiti v državnih elnibah. Srbija in orijeutske zmešnjave Uitaja na Kreti vznemirja ie celo arbako vl.idoe kroge. Iv ki. r je cb svojem čiaau Srbija ogovarjala zjedinjenja Bolgarije, ker se je s tem ruSil beroliaaki dogovor, ravno tako sedaj že urtmki vladni listi p.sejo, da Srbija re more kar ixirno gledati, če Urška pridobi Kreto. S tem bi so miti betolintki dogovor in pre makn lo sedanje ravnotežja nv jugu. Kaj sedaj ho-čejo Srhi, ne vemo, \s.-j ne začno vojne zaradi Ktete. Najbrž bi S:bi radi pridobili k< s Turčje, da se tako izravna meč mej (»reko iu S:bijo. To pa ni lahko izvršljivo, ker Bolgari bi potem tudi hoteli kaj imeti. D* bi iSi b vojno aadeli, ne vejuj rao, , t \'jna z BjIgntijO jih ju Ž3 pou'ila, da se na tvojo vojno silo Srbija iic:a desli zanušat1. Prišla Li le v pi štev, če /.ačno b. j prti Turčiji tudi B 1 bari in Crnogorci. Dopisi. 11. lt;to, ."> avgusta. Slovesna otvoritev novo zgrai^nei?* domu tukajšnega gislnega društva bode d« ti t. ti v no dne 80. avgusta t. I. Isti lan konča as tuiii kuglanje in streljanje na dobitke. Na m. ne,ši program priooči .ie v kratkom. Zi daaei opozirjaOSO le na to, da se ;e cdbor cdlo'nl za to nedeljo radi tega, ker ^ v sredi mej shod ma gasilcev v Novem m. si u dnt 15, t m. in v C dovci dne 13. p m. Tako se hudo Bamogll i udi oni ga-si'ci, ki se rapitjo na ta ah oui shod, udeležiti te redke i.e'a-msti. a katero proittttjt malo dntltfO, še lan: bi /. nr^d.st.ov, velad < gromne požrtvovalnosti ne »amo višjih k.ogov in nego šo posebno doma* čeia f ni n stega Ijuiiatva, /.»vršetek 7gradbe svoje lastne lepa bito, ki je ob jednem najverja te vrste u« Kianjskem Oibor, ki si s*daj prizadeva to slo vetrni st p:ir.chti kar najaijajnejae, proai sosebno oddaljenejša tovain Aka društva, naj si pri tej priliki ogledajo uredbo pi slopja ki bode imelo: shrambo za gasilno t rodje, zborovalinco, sobo za čuvaja ob jednem pa ša ceni sob «-,a (ddijo stanovanj. Stolp ju kiano m praktično indelnn no načrtu g. Viraika, ter služi ob jedneffi, ki r ji« vsi atavba ua t »ko lepem kraju za r*?g'ed po slikovitoj okolici. — Saloh pa hod« vabil odbor še vsako društvo posebej, si nebno pa sisedna, da na« počaste s korporativno udeležbo. i/ TloUronogii, ,». avgusta, (šolsko vesti.) Tukaj smo šolo sklenili dne 89 julija s slovesno mašo. fcolnko vodstvo tudi letos ni Ldalo svojega letnega poroč la in sieer radi tega ne ker ni imelo kakega priinormga uvodnega članka na razpolago, kajti šolsko izvestje brez poučljivega spisa m samimi umni iu tuhoparnimi statističnimi podatki m ukazi šolskih eblastuij nima nobene vrednosti ne za priprosto ljudstvo, še manj pa za Aolsko mladino. NaAo čveterorazrednico je obiskovalo 880 otrok v vsakdanji in 86 v ponavljahu šoli; od teh je bilo za višji ratrod oziroma oddelek sposobnih 180 dečkov iti d* kbc ; nesposobnih je bilo 88 dečkov in deklic; neizprašanih je ost tlo 7 otrok vsakdanje šole. Na šoli so poučevali poleg naduči- telja jeden veroučitelj, jeden učitelj in dve učiteljici. Mej šolskim letom 8e je preselil od nas v Velike L išče go^g. verou^itelj Janez R htarSič ; na njegovo mesto pa je prišel gosp Jožef J^rše. Radi bolezni „momps" bila je šola zaprta jeden teden. „ Da vica" je tudi letos zahtevala 8vojih žrtev mej šolsko mladino, — akoravno ni tako huio nastopala kakor minula tri — oziroma štiri leta. Čudno je le to, da ae mej tukajšnjo Šolsko mladino n-kaj let sem že vedno pojavljajo in ponavliajo razne nalezljive bolezni, h čemur menda največ pripomorejo, slabi, vlažni in majhni šolski prostori. Sicer pa je naše šolske, poslopje tako, ki nikakor ne vstreza niti pe-dagogiškim, niti didaktiškim, še mm) pa zdravstvenim zahtevam današnjega časa! Ni čuda torej, da se iz boljših hiš ljudje vsled tega kar boje svoje otroke pošiljati v te nezdrave šolske sobe, češ, da se tam nalezejo raznih bolezni! Bodi temu tako, ali tako; — resnica pač je, d i je tekom treh let umrlo nad 50 šolskih otrok, največ za „davico". V zimskem tečaju je bil s ponavlpcluo šolo zvezan poseben nkmetijski tečaj" po jedno tedensko uro. Učenci so se tudi praktično vežbali na šolskem vrtu, vziasti pa v cepljenji z očesom (okuliranjem) in z oplemenitvijo ameriških trt z domačimi na zeleno Kakor več let že poprej, tako ho tudi letos v zimskem času p. n. člani „ šolsko kuhinje" s svojimi prostovoljnimi mesečnimi prispevki pripomogli, da je opoludne dobivalo maogo otrok iz vnaajih vasi tečno gorko jed, za kar bodi vsesa dobrotnikom izrečena najprisrčnejša zahvala. Prihodnje šolsko leto se prične dne 16. sept. Otroci, ki vstopijo na no/o v šolo, pridejo naj v spremstvu svoj h starišev ali njih namestnikov po sv. maši v šolo. L» ti prineso naj 8 seboj krstni listek iu spričevalo o stavljenih kozah. Dnevne vesti. V Ljubljani, G. avgusta. — Miuisterski predsednik grof Badeni v Ljubljani ) Predno je miniaterski predsednik zapustil naše mesto, si je dal na kolodvoru po županu g. Hribarju predstaviti mestnega policijskega komisarja gosp Podgoršeka ter mu rekel: da jo bilo zborno skrbljeno za red, in da je mestna straža, dasi je imela veliko opraviti, jako vrlo izpolnjevala svoje dolžnosti. Informiral so je tudi o policijskih razmerah iu se jako prijazno poslovil od ■ g. Podgerseka. — K sprejemu deputaeij še omenjamo, da so se župani kamniškega okraja poklo-n li gref t Badeuiju, da se zahvalijo v imenu svojih občanov za potresne podpore, ter se priporočali ua-daljni naklonjenosti. Bdi so to gg. župani oziroma obč. svetovalci: P. Cerar iz B.agovice, Rok Flor-jaučič iz Trzina, H uš nikar iz Drtije, Kerč iz Polrečja, Ko u šok iz Trojan, Kura lt iz Domžal, ! Vid al i iz M-ngiša, Zupačič iz Dolskega; depu i tacijo je vodil župan lukovški, d-ž. poslanec Janko ; Kersnik. — (Izleta ljubljanskega „Sokola1* v Kranj) se udeleži postojinaki „Sokol" po večji deputaciji, klub slovenskih bcikbstov .Ljubljana" pa korit rativno, dalje čitalnica Ikofjeloika, katrira društvom se gotovo pridružijo š: cirui;a. — (Gorenjskim društvom v pojasnilo.) i Na mnogobrojna vprašanja radi vabil na lalet ljubljanskega .Sokola"* v KfftOJ 8H') naprošani jaV« I Ijati, da se, kakor za izlete prejšn, h let, tako tudi I letos za kranjski izlet, niso razposlala posebni vabila. Ua se izleta uieleže druš.va Ubko z zastavami, umejo se samo ob sebi, odoor ,SjkoJau le želi, da bi to kar največ društev storilo, da se 8 i tem šd poviša sijaj kranjskoga ialetS| ki obeta po- 1 stati prava narodna alaVttOSt — (št Jakobska-Trnov8ka podrnžnioa sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je pri občnem j zooru dne B. t. m. volila uas ednp odbor: Dr Fran j Papež, odvetuik, prvomnstnik; Mtvrilij ^arabon, i kataknt, njega namestnik; Joiaf P.cldor, umir. c kr. (»krajni tajn k, zapisnikar; Jernej B ihovec, kemptoa-I rist, njega namestnik; Iv. Vrhovnik, mestni župnik v Trnovim, blagajnik; Karol Lshajnar, posestn k in mestni kontrolor njega namestnik. Pregledovalca računov : gg. Lavoslav Belar, umir šolski vodja in Dragutin Žagar, deželni blagajnik. Kot zastopnika t pri veliki skupščini: gg. D\ Pran Papež in Mav-rilij Šarahon. — (Odbor akad ferijalnoga društva nSaveu) i se j« pri VII. rednem obenem zbom č>. t m. takole I sestav;!: Predsednik: ph 1. Jožef Reisner. Podpred ' sodnik in oddbormk za (iorenjsko: jur. Vikf Sušnik, tajnik: metli Ignacij S'ga, blagajnik: iti);. Alojzij \ Kajzelj, edbornik za Notranjsko: med. Frančišek j Šabec, odbornika za D.denjsko: jur. Miroslav Ju-! vančič, odbornik za drugo slovenske pokrajine : ing. 1 Janko Kronik. — (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Tekom me9eca julija pričeli so v Ljubljani izvrševati i obrt iu sicer : černe Alojzij, Poljanska cesta št. 29, i tovarniško izdelovanje žvepljenk ; Aleš Peter, Kožne I ulice št. 15, branjanjo; Uran Janez, Tržaška cesta i št. 19, lončarski obtt; \Veiss Ivana, Hrenove ulice St. 7, branjarijo; Kolu man Viktor, av. Petra cesta št 30, trgovino z rastlinjem; Kokalj Andrej, Poljak* ulice štev. 11, mizarski obrt; Leuz Josip, lin., v, cesta št. 1, trgovino z deželnimi pridelki in raki' Avsec J.»sipin i, sv. Patra co-ita št. 56, žensko L . ,,1 jaštvo; Wa!zony Frinc, sv. Petra cesta štev. 5, zj. darski obrt; Ž bert Barbara, Slonove ulice, kra ■ (. rijo s krojnim blagom in žensko obleko ter prodajo čevljev; čirne Antonija, Krakovski nasip štev. 22 prodajo apna; Jesih Frančiška, Turjaški trg št. 8 žensko krojaštvo. — Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt in sicer: Cepori Adolf, krojaški obrt; Slovša Franc, mesarski obrt; Pajs Peter, brusaški obrt in Wolf Gustav, krovski obrt. — (Izgubljene reči) Tekom meseca julija bila so pri mestnem magistratu ljubljanskem z^l t . sledeče izgubljene reči: Daset denarnic s skapnim zneskom 247 gld. 80 kr , zlata ura s srebrno verižico, zlata ura z zlato verižico, zlata broža, zlata ura, zlata verižica z medaljonom, kukalo, srebrna verižica, črn dežnik, nekoliko metrov blaga. — (Najdene redi) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca julija zglašem), odnosno oddane sledeče najdena reči : Dve deuarmoi s skupnim zneskom 1 gld. 711 kr., zlata zapestnici, zlata ura z verižico, srebrna verižica, dve suknji, zlat prstan, j rbas živih rakov, pet dežnikov, plašč, kovčeg, otroški solačnik, železna veriga, srebrna zapestnica, srebrna verižica z medaljonom, srebnu broža, ženska pelerina, kratka zlata verižica, par čevljev, dve ruti, dve pahljači in jeden ovratnik. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Te* denski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občina ljubljanskt) od 26. julija do 1. a gusta kaže, da je bilo novorojeucev 14 (=22 88»/tt0)» umrlih U (= 14 °/o0), mej njimi je umrl za jetiko 1, za vnetpm sopilnih urgauov 1, za različnimi boleznimi 4. M j njimi sta bila iz zavodov 2 (=22%), Za iufek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vrati« o 4, za trachomom 1 oseba. — (Petindvajsetletnica Narodne čitalnice v Starem trgu pri Ložu) Na dan 16 t ra. določena slavnost petindvajsetMn iga obstanka Na-rodce čitalnico v Starem trgu prt Ložu se je dogovorno z ljubljauskim „Srknloinu, kateri pošlje k tej pomembni slavnosti jednega najstarejših narodndi društev posebno deputacijo, preložila na dan 28. avgusta, na kar opozarjamo vsa 11 m t * društva in v tiste posamif'nike, kateri se nameravajo te slavnu ud I-žiti. Zaleti je, da bi bila udeležba pri tej slav nosti kolik i mogoče večja. — (S Krškega) se nam pi e: Vilic obilnemu deževju leto? letin« dobro kaže. V naši okolici je že mnogo nožih z ameriškimi trtami nasajenih vi nogradov, ki tu iu tam obbtajo veliko dobre vinsk kapljice. Tudi kmetje so jeli prav pridno zasaj iti svoje opustošene vinograde z amerikanko, za ka iina v prvi vrsti največjo zaslugo tukajšnji meščan ski učitelj g. dr. Tomaž Romih. Ako Bog da in če ne bo kakih posebnih umi. imeli bomo čez neka} let obilo izvritne dob njske kapljoe. M-u-odajni krogi naj pa še nadalje nase uboge kmete navdušujejo in podpirajo pri nasadu novih vinogradov. — (Konjsko dirko v trab) priredi konje rojaki od-jek kmetijsko družba kranjske dno 14. septembra v Št. Jaroeju ni Dolenjskem, iu sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske poseatmke, t j. take, ki svoja zemljišča obdelujejo svojeročno, v drugih oddelkih za vae brez izjeme. Dirka bide dne 14 septembra (v dan premovanja konj) po poludne ob 2. uri v BOttt Jarneju, in sicjr na nove prirejenem dirkališču 1 I) rka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev iu kotil. Daljava 2400 metrov Ako se oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj Prvo (državno) danlo 200 kron, drugo (državno 100 kron, tretje (deželno) 50 kron. H. Dirka sta rej ub kranjskih žrebcev in bolni. Daljava 2100 metrov. Ako se oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, 6a pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 100 kron, drugo (i.'eželno) darilo 50 kron, tretje (deželno) darilo 25 kron. III. D rka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj pol leta lasi n na jednega in istega kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo jeden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, Če pride v šestih minutah na cdj. Prvo (deželno) darilo 100 kron, drugo (deželuo) darilo 50 kmn, tretje (deželno) danlo 25 kron, Č-etrto (deželno) darilo 2f> kron. IV. Gospodska dirka s parom konj brez razločka spola in starosti konj. Daljava 2400 metrov Dirka se vrši le tedai, če se zglasa trije tekmovalci. Častno darilo konjerejskega odseka: srebrna namizna oprava, vredna 100 kron. Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno, ali pa na dan dirke tndi ustno najpozneje do 12 ure opoludne občinskemu uradu v St. Jarneju. Za udeležitev v 1., II. in III. oddelku je plačati pri zglasitvi 1 gld., v IV. od delku 2 gld. vstopuine. — (Deželnozborske volitve na Štajerskem.) Gospod Fr. Lenček, veleposestnik na Blanci, je odklonil ponuđeno mu kandidaturo za mandat kmetskih občin okrajev Sevnica, Brežice, Kosje. — (Trstenjakova slavnost.) Piše ee nam: Ze pred več leti se je bila sprožila misel, naj bi es velezaa'užnemu slovenskemu pisatelju, Davorinu Trstenjaka, vzidala na rojstni hiši v Kraljevcih pri hv. Jar,u ob Ščavnici spominska plošča. Ker pa se je — ne vemo zakaj — odlašala s'avnosfc od leta do leta, poprijel se je s hvalevredno odločnostjo in požrtvovalnim navdnšenjem bližnji mu rojak gosp. dr. Jnrtela, odvetnik v Šmarja, letos z nova te ideje ter sklical v to svrho na dan 2. avgusta t. I. k sv. Jarju ob Ščavnici posvetovalen shod, katerega eo ee kljub slabemu vremenu blagovolili udeležiti zastopniki duhovščine in posvetnega razumništva iz bližnjih okrajev. Po daljšem posvetovanju se je sprejel jednoglasno predlog gesp. dr. Juttele, vzidati vender jedenkrat in sicer dne 6. eept. t. 1. Davorina Trstenjaku skromen spomeuik. V to svrho se je sestavil takoj poseben odbor: načelnikom je bil voljen per acclamatiom m g dr. Jurtela, namestnikom in vb jednem denarničarjem g. J. Kunce, tajnikom etud. iur. g M Senčar pri sv. Jurju ob Šiavnici. Vsi navzoči so obljubili, zastaviti vse svoje moči, da se zvrši slavnest dot toj no nepozabnega nam Davorina Trstenjaka. Plošča od sivega marmorja s primernim napisom se je že naročila. V pokritje stroškov jo skleuil posvetovalni shod, aptlovnti na bla-godušnost hvaležnega naroda, za katerega si jo pridobil pokojnik v teku svojega vstrajnega plodo-nosnega delovanja nevenljivih zaslug. Odbor se torej o' raca tem potom z iskreno prošnjo do vseh rodoljubov, naj blagovolijo nabirati ter co&iljati prtHpevke č-stitemu gosp. J. Kunce tu, župniku pri sv. Jurju ob Ščavnici. Ker vzpored slavno-ti kmalu objavimo, bedi za zdaj š i omenjeuo, da je prevzel skrb ta petje gosp J. Strelec, nadučitelj pri sv. Andražu v Slovenskih goricah. ES n Kamnikom; ineiek taga pivi«!a ima naznaniti vsaki prosi'aj v hv.»j; pr šiji. Prošnje v teku dveh tednov ua poštuo iu braojavao v , i str o v Trstu. Slovenci in Slovenko! ne zabite družbe sv. Cirila iu Metoda! i 1 Darila.: Uredništvu našega lista so poklali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Fr 0 r o ž e /i v R ijbe o bar ga 40 ki on 3 2 vin., katere je ia svatbi gdv I/z k i Kacjanove sabrala „kuharica" gospa R »za Keslerjeva il S..r-ro-s es-n. — Gosp Franc Iva ne, n&ite'j v lit! »:i 3 2 kron 6 0 vin., nabrane ob nastopa si. ljub Ijaotkega kvarteta „Ilirija" v Rilečh. — G. Mat ko M a I o v i č , stavbeni mizar v Rašici pri Ve-1 kib Lašičah l krono. — Skupaj 73 kron ;> l vin. —2*veli rodoljuba darovalci n darovalke in njib nasledniki! Književnost. — „Kmetovalec * ina v it 14 naslednjo vsebino: Piucgavsko pleme; K rejcsva opravila me-8'i a avgusta; Opravila pri čebelnjaka meoooa av gosta; R.zstava gro/.dja na H.želj nkem; Rv.ne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjsko. Dunaj 6. avgusta. ,N. Fr. P res se" prijavlja danes strupen m hujskajoč članek glede obiska grofa I> \ d e n i j a v Ljubljani. Omenja« daje oesar, kose je 1. 1883. mudil v Ljubljani, rekel to laujeuiu dež. predsedniku Winklerju, da se naj Slovenci nem ikoga jezika uče, zdaj pa da se je grof Ba-deni slovenski naučil iu s tem kot načelnik vlade odobril, da sta se poslovenile Kranjska in Ljubljana. List se bavi potem s ponedelj-skim člankom „Siov. Naroda**, iz katerega navaja vse važnejše odstavke, in sklepa iz tega članka, da se sestavi bodoča državno-z bor s k:i večina s pomočjo združenih jugoslovanskih poslancev in da se 10 želi z m e r o d a j n e strani. Dunaj G. avgusta. Na borzi se je danes razširjala govorica, da je ruski car nevarno obolel. To je najbrž le borzni manever. Mengiš (i. avgusta. Silovit vihar je bil danes zjutraj ob 5. uri v Mengišu. Podrl je Itajalčev hlev in mnogo kozolcev. Veliko dre- ves je izruval s korenino. Ljudje so začeli moliti, ker so menili, da pride potres. Lukovica 6. avgusta. Danes zjutraj je po brdski okolici razsajal pravi ciklon. Podrl je brez števila kozolcev iu streh ter polomil nebroj sadnih dreves. Gozdi so silno poškodovani. Skoda je velikanska. Gradec <>. avgusta. 54 vojakov ose-škega deželnobrambovskega polka je obolelo za egiptsko boleznijo na očeh. Rim 6. avgusta. Papežev poslanik je dospel do Menelika , kateri ga je prijazno vzprejel. Poslanik ima nalogo, isposlovati pri Meneliku, da izpusti laške ujetnike. Pariz (i. avgusta. „Temps" javlja, da se snideta ruski car in laški kralj Umberto meseca septembra v S'rakuzu. Narodno-gospodarsKe stvari. Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje ) IJomači postranski posel in domača industrija, kak^r jo omenja imerovani ukaz trgovinskega ministerstva in ki sta v smislu 1. novele k obrtuemu zakonu z dne 15 nurca 1883. in člena V, lit. e uvodnega zakona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859, drž. zak. štev. 227, izvzeta cd uvrstitve mej obrte, naj se pint'ta izven veljavnostne^ t okoliša obrtnega reda Definicijo obeh teh pododdelkov domačega dela bi bilo pa sprejeti v obrtni red Pri domačem postranskem poslu pa naj udeležba pri del U ne ho ome;ena na članki lastne družine, temveč naj morejo to delo opravljati tudi navadni posli, kakor je to v nav.i li tudi pri domači industriji. Dalje meni o Isek, da naj bi fe, če se ti diliaicija ne sprejme kmnlu v obrtui red, takoj pri mer n > .spremenil visoki mi-nisterski ukaz z tne 16. sept. 18S,'i st. 26.701 ali prav l t prav 4 i dstavek tega ukaza. Gude obrt« nega domaČega dela se pripominja, da je le odobravati, da «e smatrajo pomočniki izven delavnice za obrtne pomočne delavce v amlalo § 7». zakona z dne ti. marca 1885 , drž. zak. št. 22, da lastniki trgovskih obrtov kot taki ne sxejo imeti pom- č-nikov izven delavnice, da ti ne izvršujejo obrtnih del za več podjetnikov m tudi ne Hmejo sami BOpet imeti pomočnih do'avcev, ker bi jih bilo v tjra slučaju z i samostojno obrtnike smatrati in bi bili obvezani zglaHiti svoj obrt. Odsek izjavlja, da bi po njegovem mnenju tudi delavske legitimacije, katere bi indalo obrtoo obUstvo pomočnikom izven delavnice, mnogo prij»omogle, da bi se odstranila z'a, ki so spojena e pomoč nštvcui izven delavnice. Te le-«itinuije uaj bi se vsako b to obnovile, a bi se moškim d-lavcem pod 23 U tom sploh ne izdajale, izvzemši tako oiebe, ki so t«, lesno pohabljene, vsled čes.-r so za delo v delavnici nespcsjbne. Vender naj bo visoko c. kr trgovinsko m nisterBtvo opravičeno dogovorno z visokim ruinn-derstvom za notranje stvari in pO zaslišani trgovske in obitmške zbornice iu d Učnih zadrug, za posamezne obrte starostno mejo do maks,malne nieju povišati in od praviti pomočništvo izven delavnica s tem, da pola g ma odvzame delavske legitimacije. ČM se to tako ured1, se imajo tu b pomočniki izven delavnice kot pomožni delavci, v kobkor obrt za katerega delajo, m tovarniški, oziroma se lasu k tovarniškega pod-j-tja poslužuje prav,c g L08 ob r., smatrati za ilane zadruge svojega okoliša, in ila se morajo pri pomočnikih izven , edavnice v splošnem uporabljati določda VI. prglavja obrtnegi reila in določila za-kiiii o bolniškem zavarovanji, tilede druge kate« gorijo t'bitnega domaćega del.i k.tero zgornji mi-ntstertki ukaz omenja pod osnanilom vkotni mojstri" je od.-ek za to, d t imajo ti svoj obrt zglasdi in da imajo kot lastnki obrtov iste pravice in dolžnosti, kot vsi obrtniki. V tem osim naj bota tudi za ku-iie mojstre merodajna posebno ijjj '.'8. in 100. (bitnega reda. Odsek piedlaga: Oestira zbornica naj v smislu teh izvajanj poroča ua c. kr. dež. vlado. — Predloe; se sprejme. V. Zbornični svetnik Josip Kušar poroča, di je vsled dopisa c kr. deželne vlade z dne 13 maja t. 1. povodom njeuih predlogov v svrho novega konstituiranja šolskega odbora, ki j« doslej skupno posloval za obe c. kr. strokovni šoli, vis. c. kr. ministerstvo za uk in b »gočastje z ukazom z dne 30. aprila 1896.« št. 8225, opozorilo na to, da ima po § 1 , jirav 1 c. kr strokovne šole za lesno indn-atri|0 v Ljubljani, oziroma po § 3. pravil c kr. strokovne Šole za umetno vezenje in čipkarstvo ravno tam za vsako teh šol poslovati poseben A' laki odbor. Ker je zbornica v svoji seji dne 28. febrn-varja t. 1. le zborniščega svetnika Ivana Dogana volila za svojega zastopnika v zgornji skupni šolski odbor, je sedaj treba, da v vsako gori navedenih strokovnih šol pošlje jednega zastopnika. Vsled tega prijioroča odsek, da se sprejme nastopni predlog: Čestita zbornica naj voli v šolski odbor c. kr. strokovne šote za lesno industrijo v Ljubljani gosp. Ivana Dogana, zborničnega člana in pohištvenega mizarja v Ljubljana io v šolski odbor c. kr. strokovno šole za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani g. Avgusta Skaberneta, zhorničnega Člana in trgovca z manufakturnim bLgoin v Ljubljani. — Predlog se sprejme. (Dalje prih > 8LT Najčistejši in najboljši malinčev sirup w Btekleuicah po 1 kg «>0 kr. Ra*.polHja se. tmli v plete.iicah po 10, 20 In 40 kg., kg po 48 kr. 1.4-Uui n;i ■■Iccoll. ?-l"rl aiikcIJii" (2648—28) LJubljana, Dunajska oosta. ■ z if!T2ft fUrniltet Ivana Malina posestvo v Ljubljani, cenjeno 420 ii>) kr., dne 10. avgusta in 11 septembra v I,ju liljnni. V konkursDO maso Vnlcntinn Prijatelja od Sv. Križa spadsjofa terjatve dne 11. avgusta v Litiji Jožefa Zami d c aemljiSca v Pjjavcib, «•. njeno 17.r» gld.. in v sapns&ino Apoloni je Vene spadajoča posestva v Veliki Strmci, cenjena zilao gld., oboje dne 12. avgusta in Hi septembra v Mokronogu fluirll no v LjUftlJ&nl: 'A. avgustu: Fran Pogača r, zavarovalnega uradnika sin, 3 me«., Mestni trg ftt. 2.'1. »slabljenje. 4. avgusta: Ludvika Pcterca, čevljarjeva hči, A leta, Pr stavske ulice fit. 8, za vnetjem trebušne kožice. — Viktor Fajgftlj, krojaoov sin, 4 mcs., Cerkveno ulice št. 21, želodčni iu creveHiii katar. — Josip bebcu, postreSčekov Hin, 4 mes., Stielibke ulice fit. 14, Bprldtni želodec. f>, avgusta: Antonija Hiasolli, zusebnica, ;'ai let, Pran Joiefova cesta fit. f>, vodenica. V hiralnici: 2, avgusta: Marijana Turk, železniškega, uslužbenca vdova, 7'» let, ostare ust. Meteoroiogičiio poročilo Avgust Čas opazovanja Stanje barometra v rum. temperatura v C Vetrovi Nebo Moknua v mm. v M nrnh 5. V. zvečer 731 2 21 T> si. jziih jasno «1. 7. sjntraj 7.-o> 1 18 9 bi. ssvzhol ohlačuo 00 2. popol. 788 6 81 ti si. ssvzhod del. jasno Srednja včerajšnja leuoporatura 214°, *» lt) nad i><>rtnalnm dnć 0 avgusta 1896 bkupoi državni dolg v flotah . ... Etapni državni dolg v srebru .... AvKtrijcka alata renta....... Avr.triiska kronska renta -1" ,..... f iska zla'a renta 4°/,....... I .-.tiska kronska r»-ulA i , . ... ATRtro-ogerske bsn&m dslmos . . K i 'iitne delnice......... t - aulo n vista........... N ...tki drž. bankovci ta 100 ni.*rk . . '/.• mark............ \Q frankov .... ...... italijanski bankovo! ... ... C kr. cekini ... ..... Dne 5 avgusta 18'JG i ilržavne grafiki i/. 1. I864 po 950 gld. Pržavne srečke iz I. [864 p«< HM) gld.. . Donava reg. srečke B* „ po 100 gld. Zemlj. obč. avs.tr. 4 1 , zlati zast. liati Kreditne srečke po lntj gld...... !. ibljanski srefiks......... Kurlolfove srečke po 10 gld...... Akcija anglo-avHtr. banke p.* 2oO gld.. . Trainvvav-druBt. velj. 170 gid. a. v. , . Papirnati rubolj...... . . 10! gld 60 101 t 7o 123 1 0 101 1 ->M ■ 90 1 mM 99 A «;■> 40 97 7 „ — 60 1 19 (Sli %8 07« t * i 1 » 78 L. 50' 44 n 2:'> & 64 • 144 gld. _ kr IH l • 95 f 12t> 7."i • 200 » * 50 • 2:i « — 1 99 i ■ 75 t i o.) 47o B ■ 50 • ■ Zahvala. Na premnogih dokazih odkritega bodisi ust-meno bodisi pismeno izraženega nam sočutja za časa bolezni in oh smrti naiegs iskreno Ijiblje-negu siua, brata in svaka, gospoda Antona Kušarja na darovanih prekrasnih vencih ter obilen .sjirem-stvu pokojnika k zadnjemu počitku, izrekamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo naj i skrene j So zahvalo. V Ljubljani, dne 6. avgusta 189$ (2770) Obitelj Kušarjeva. T7" ^Zn.e±3erxi dvorcu. ms* produ j.i • mhUo% rat uit opeka, žeEeznina, okna, vrata itd. Več se pnizvp na lici in« sta ali pa pri lastniku Valentinu Aooetto, Trnovski pristan it. 14. (2773 1) Najnovejše pesni A. Aškerc-a < Gorazd). V nafti zalogi SO ravnokar islle: Lirske in epske poezije napisal 12705 —9) Aškerc. 196 Htranij. Cen« broširanim gld. 1*30, pa poŠti g-ld. 1*35. Cena elegantno vezanim gld. 2. - , po polti gld 210- Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljubljani. Poletno stanovanje. V gradu Griču pri Trebnjem (Dolenjsko), ki io po potresu popolnoma in čedno prenovljen, se če pot lopih aob. posamezno ali skupaj, po primerni ceni od»y « Zemljišče, pripravno za opekarno se da v najem ali proda blizu tobac ie tovarne. Jak« dobra ilovica. — Natančneje hh izve na Tržaški cesti št 27. (8712—5> Stanovanja se oddajo v novosezidani hiši na Mesarski cesti. Stanovanja obstoje- iz a be, kub nje in drvarnico in tudi iz dveb in treh sob h kubinjo in drvarnico. — Natančnfje ae izv^ pr» gosp. Elltji l*r«Mlo% I<«-M, Poljanski trg h št. 5. (2772 i) Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 26. Januvarja 1897 naprej ie oddn v zaknp vrt, kateri tse nahaja v varni legi in skoraj sredi mesta pri hsi v LJubljani, Gradišče it. 16. Vrl jo prostran, ima pOVrline za Sest vrat gredu*, dalje dva zidan:), s Steklom krita gredičnjaka, zidan ivetličnjak in pa zidan rastlinjak, katera oba mjita na v sredi mej njima se nahajajoče stanovanje va • rinarj.i, obstoječe iz pritlične so'e in kuhinje, iz [iristregnc sobe in pa i/. ]mdzcmcljsK< kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata d« Ognjiiei za ovetlifinjak. oziroma za rastlinjak. V omenjenem vrtu se izvršuje že dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakup e ponudilo izročajo se naj lastniku dr. Franu Munda, odvetniku v LJubljani. (9789—8) V novi hiši na Nemškem trgu štev. 5 •Mlllafl* n« -/.» 1. iiovcimImt a z dvema nc bama v I. in II. nudatropju. kakor tuli prodajalnšce v pritličju. Vpraša mj bh pri F. Supančič u, Rimsi. cesta štev 16 (1166—9 s . 94.D42. r-m «illr-.->tiv _ mm ssstsi W^a^2d ^^ssLSUlS bs (9775-lj Vtded sklepi občinukega svi-t.i z dn«> 1. avgusta t. 1. razpiauje [lod-ii-j-.i.n mMtni magistrat javno ponudbinsko pismeno obravnavo za zgradbo betonskih glavnih cestnih kanalov v podaljšanih Knaflovih ulicah in na Tržaški eesti na dan 14. avgusta 1896 ob 1 1. ti i i dopolnilne. Načrti, pogoji ter drugi potrebni podatki razgrnjeni so v navadnih ur.dnih urab v pisarni mestnega Btavbinsksga urada. Ponodbs), opremljene i 5f/« vadtjem, prersilanjen-iii na podlagi stav^soih c«?n, vložiti je do iia{>ove«laneg;i ('asa pri podpinanem me8t.nem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane «ln«'- ti. avgusta lb'.Hi. Sr. 7778. Naznanilo. (8765—1 Zaradi preselitve iz deželnega dvorca v nove uradne prostore deželne hiše, Turjaški trg št. 3, na levo pri tleh, ostane kranjska deželna blagajna od 12. do vštetega 14. avgusta 1.1. strankinemu prometu zaprta Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dn«- 2(.» julija IH'.Mi 1 Zaloga paromlinske delniške družbe „Union" iz Oseka Dunajska cesta št. II, na dvorišču „pri Figovcu" priporoča sv«ijo izborne pšenične moke ^ kilo 11 in sicer: NI. OO pm Slet« i:t IVlIo At, I |io ^Itl. IO O 9 _ vi O • H „ mm —• «>a „ *l Min i. nai <»ln>iioiii li-«u t*t. 1<>. ^ Jjsdsjatelj iu odgovorni uredniki Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne", 12 54