Poštnina plačana v gotovinL Leto XVI., štev. 39 upravuiaivo ujunijana Hnafljeva □lica a — reielan It tm S123, 8124. S125. 8126 i-aseratni Jdaeiea: Ljubljana. Selen« Durgovs ml— Tel 5492. 24V2. »'ooruzruca Maribor. Gosposka ulica tt. 11. - Teieton «t 24ft& Podružnica Jelje. Kooenova nllca IL X - releton «t 190 Mačum pn pošt fte* zavodih: Ljubljana »t 11.842. Praga čislo 78.180, Wten «t 1IW 241 LJubljana, sobota 16. februarja 193$ Cena 2 Din Naročnina mite mesečne Du» 16.— Za mote mul vi OU> 40.— Uredmltvo Ljubljana. Knatijeva one« & releton 3122. SI 23. S124. 3125. SI 26 Man bor Gosposka ulica 11 releton St 2440. Celje, Strssmajrerjevs ulic« II 2~ Telefon «t 6&. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu Italija in Abesinija Ko so dospele v svet prve vesti o konfliktu med italijanskimi ter abesinskimi četami pri Ualualu, smo takoj dobili vtis, da se tu pričenja igra, ki se nikakor ne bo tako brž zaključila. Priroda spora in kraj konflikta, oboje Je .govorilo na vso moč zgovorno, pričajoč, da gre tu za večje stvari. Te dni je svet presenetilo priznanje, da so bile v Italiji mobilizirane cele divizije z namenom, da se na abesinsko-*omalski meji »napravi red;, pa da se da primernega poudarka italijanskemu stališču. Tudi če so brž nato prišle pomirljive vesti, se ne moremo kdove kako zanesti nanje, kajti zlasti dandanes se ne mobilizira kar za prazer nič, morda v trenutni vznemirjenosti, marveč [x> tehtnem preudarku, ki si jasno postavi cilj in premeri sredstva, vodeča do uspeha. Spričo tega je utemeljena domneva, da afere še ne bo tako kmalu konec. Prva misel, ki se je ponudila ob konfliktu pri Ualualu, pa sedaj ob vesteh c italijanski mobilizaciji, je ta, da sta zapadni velesili Italiji dali proste roke za politiko napram Abesiniji. Saj se je afera začela razpletati prav v dobi, ko se je pričel uveljavljati sporazum med "Rimom in Parizom, oprt na prizadevanje Londona. Italija -je izza svetovne vojne ostala premalo saturirana v kolonialnih zahtevah. Ni nič zato bližjega od misli, da sta zapadni velesili pripravljeni zadovoljiti .jo na abesinski račun. Saj je že jakc. dolgo, kar so se pojavila poročila, da je Abesinija bila prepuščena italijanski interesni sferi. V delikatnih zadevah, kakršna jc ta, se more jasnost doseči šele kasno, takrat, ko že ni več. aktualna, marveč imajo nad njo dopadenje le še zgodovinarji. Tudi če za kulisami niso velesile že zaključile kupčije nad Abesinijo, je značilno, da tako pojmovanje leži v ozračju, pač znamenje, kako močno je utemeljeno. Saj pri tem ostane še druga možnost, namreč ta, da smatra Italija sama trenutek za najugodnejši v mednarodni politiki, da se svet postavi pred fait accomplit. Dasi je ta verzija mnogo manj verjetna, nemogoča vendarle ni. Ne smemo prezreti, da bi mogla postati italijansko - abcsinska afera za Društvo narodov silno neprijetna. Bilo ■je za mnoge jako nerodno, ko se jc Abesinija obrnila na Ženevo s pritožbo, pa so jo od tam napotili na direktna pogajanja z Italijo. Že to je pokazalo, da je afera ena od tistih, v katerih je težko pričakovati pravičnosti in efektivne zaščite pn ženevski instituciji. Obtoženec je tu tako rekoč med sodniki in komaj si je mogoče misliti, da bi ?e kaj odločilo zoper njegove interese. Nočemo s tem metati očitkov na Društvo narodov, saj dobro vemo, da je to še nepopolna institucija, ki se dobro obnese, kadar gre za reševanje sporov med majhnimi in srednjimi, ki pa ne more efektuirati presoje, kaj šele obsodbo, kadar gre za spor med velikimi silami. Mandžurska zadeva je dovolj zgovoren primer za to. Zato bi bilo za Društvo narodov zelo neprijetno, če bi mu sedaj, ko so mu uspehi zadnjih mesecev silno dvignili ugled, iz abesinske afere zrastle nove blamaže. Da kaj drugega iz zadeve ne more priti, kakor hitro se konflikt še stopnjuje, je popolnoma evidentno. Ako bodo danes ali jutri italijanske divizije marširale, da zasedejo vse ono, kar je r>o njihovih zemljevidih še italijanska kolonija, — to bo, se zdi, prva stopnja rimske akcije — ne bo mogla 2eneva prav ničesar ukreniti. Rimska diplomacija je namreč že davno izjavila, da tu ni osnove za razsodišče, torej tudi ne za posredovanje, ker gre kratkomalo samo za nepostavni prestopek meje z abesinske strani. S tem je reč prav za trav načelno že odločena in italijanske divizije lahko maiširaio. Pa še druge komplikacije morejo nastati. Res da si ne smemo predstavljati, da so pogoji za Abesince tako ugodni, kakor takrat pred skoro štiridesetimi leti. ko so preprosti gorjanci pri Adui napodili armado Italije, zakaj tehnika je ta čas napravila svoje delo in primitivne bojne sile abesinskeca cesarstva bodo bržokne zaman težile za ponovitvijo slavnih dejanj. Ali zadaj se oglaša Japonska, ki se s tolikim poudarkom postavlja kot zaščitnica azijske samostojnosti, posegajoč celo v Afriko, s težnjo, da podpre edino tamkajšnjo svobodno državo. Da bi mogla ta pomoč postati efektivna na to seveda nI misliti. toda povzročiti more vendarle komplikacije, ki se ne dado 'predvideti. Mimo tega ne smemo prezreti, kako tuje je italijansko podjetje miselnosti sodobne Evrope. Vse si prizadeva, da daje svoji politiki videz mirovnih stremljenj, in briga za utrditvijo mirovnih razpoloženj je vodilna za današnjo diplomacijo. Sredi tega pa naj kar naenkrat zapoio borne trombe. naj zaropotajo strojne ouške in druei morilni instrumenti 7 To bi bil brez dvoma eden naihuiSih di«akordov za sodobni ča? In odjeknil bi silno v svetu. Sprožiti bl mogel želje za posnemanje, mogel ojačiti primer na nemiki strani gibanje za Nemška politika razdvajanja Nemčija je sicer v načelu pripravljena, da se pogaja o londonskih dogovorih, toda ne skupno s Francijo in Anglijo, temveč ločeno Rerlin. 15. februarja, g. V diplomatskih krogih je zbudilo pozornost ker je Hitler ob izročitvi nemškega odgovora na londonske predloge, ki bo objavljen iutri. sprejel poslanika Anglije in Francije, vsakega posebej. Nemčija se hoče vsekakor držati načela ločenih pogajanj do zadnjih podrobno-sti. Hitler se je nri sprejemu obeh poslanikov točno ravnal po vrstnem redu, po katerem sta ga poslanika poučila o londonskem komunikeju. Izmed treh načrtov, ki so v razpravi, in sicer letalski Locarno. pogodba o nevntešavanju in vzhodna fogodba, se posveča pogodbi o nevmešavanju, odnosno o avstrijskem vprašanju, najmanjša pozornost. Glede pukla o nevntešavanju bodo sicer potrebna še nekatera pojasnita, ven-dar pa se zdi, da je tema Avstrije že tako izrabljena, da je sedaj ni treba več proučevati še bolj podrobno. Popolnoma odklonilno stališče zavzema nemški tisk glede vzhodne fiogodbe. Problem, ki mu nemška javnost posveča več pozornosti, je edinole vprašanje letalskega i-ocaina. glede katerega gojijo na nemški strani še največ na-de. Celo berlinska >Borsenzeitung<. ki sicer običajno presoja zunanjepolitični položaj zelo skeptično, piše med drugim, da bi se dale na tem polju težave še najlažje premagati. Za ločena pogajanja Pariz, 15. februarja, g. Dejstvo, da je bila nemška nota najprej izročena angleškemu, nato pa francoskemu poslaniku, tolmačijo tukaj kot migljaj, da državna vlada noče razpravljali istočasno s Francijo in Anglijo, temveč z vsako izmed njih posebej. Pripominjajo tudi, da je francoski poslanik v P.er-linu Francos Poncet starejši po činu kakor angleški poslanik sir Kric Phipps. tako da bj bilo tudi po mednarodnem običaju bolj primerno, če bi bila nota najprej izročena francoskemu poslaniku. Vse 1e okoliščine ka. žejo o&vidno, da hoče Nemčija nadaljevati svojo tradicionalno politiko, ki stremi po ločitvi Francije od Anglije. Svarilo Nemčiji Pariz. 15. februarja. \v. ;Tempe izvaja v današnjem uvodniku, da bo Nemčijo oproščena svojih obveznosti, ki jih ima po vojaških klavzulah versajske pogodbe, šele tedaj. če bo s splošno konvencijo o omejitvi oboroževanja popolnoma nedvoumno nadomeščena varnost, kakor je določena v V. postavili versajske pogodbe. Nemčija n.* sme misliti, da se bo |>olrlo mirovno delo. če bo s svojimi zahtevami onemogočila pogodbo, kakor sta jo predlagali Francija ^n Anglija. Velesile imajo še dovolj (sredstev, da bodo tn delo kljub temu dokončale, ker so že sedaj /inane nekatere formule, ki bodo imele dobre uspehe, če se uresničijo. Razgovor Lavala z Osuskim Pariz. 15. februarja, č. Francoski zunanji minister Laval je imel snoči daljši razgovor s češkoslovaškim poslanikom Ousikim. Kaz-govarjala sta se o nemškem odgovoru na angleško - francoske jvredloge. Najprej letalska pogodba Po izjavah nemškega tiska se morejo pričakovati uspešni razgovori o sklenitvi letalske pogodbe Berlin, 15. februarja, č. »Volkischer Beobachter« piše pod naslovom »Nemška pripravljenost za pogajanja« med drugim: Nemška vlada je snoči izročila odgovor poslanikoma Francije in Anglije, s čimer je zopet dokazala, da je pripravljena sodelovati za zagotovitev občega miru. N» pa Nemčija pripravljena dopustiti lahkomiselne igre, ki jo igra vsakdo, ki hoče jasno in nedvoumno stvar miru komplici-rati z nejasnimi problemi in predlogi o paktih. Zato je dolžnost Nemčije, da predvsem pokaže na mnoge in nevarne nejasnosti, ki jih vsebuje londonski sporazum. Londonski razgovori so se razvijali v okviru štirih določenih problemov, namreč vzhodnega pakta, podunavskega pakta, razorožitve in letalske konvencije. Verjetno je, da je glede vzhodnega pakta Neu-rath v svojem odgovoru naglasil, da so že v teku pogajanja. Kar se tiče razorožitve, je nemško stališče dobro znano: Nemčija ne bo nikoli zavrnila pogajanj v tej smeri, kakor to tudi v preteklosti ni storila, če se ji le prizna enakopravnost v oboroževanju. Glede letalske konvencije je verjetno, da v primeru, če smatra Velika Britanija in Francija, da je sklenitev take konvencije nujna. In sta nanjo pristali tudi že Belgija in Italija, tudi Nemčija za enkrat ne more imeti nikakega razloga, da ne bi nanjo pristali.. Zato so dobro poučeni berlinski krogi mnenja, da bodo prvi pozitivni rezultati londonskih razgovorov uspešna pogajanja o letalski konvenciji. »Lokalanzetger« meni, da se je glede na razorožitev treba za vsako ceno izogniti novi konferenci, ki bi pomenila le neskončna pogajanja. In nič ni bolj nevarno, kakor taka svetovna konferenca brez rezultatov. »Deutsche Allgcmeine Zeitung* piše: Nemški odgovor bo objavljen, ko ga bodo imele zainteresirane vlade že v rokah. Lahko pa si je predstavljati, da Nemčija še ne smatra trenutka primernega za kako veliko konferenco. Londonski komunike vsebuje poleg takih vprašanj, ki so že predmet pogajanj, tudi taka, ki še niso, v kolikor sc tičejo Nemčije. Predlog za za-ključitev letalske konvencije je nov, dočim je izmenjava mnenj o vzhodnem in podunavskem paktu že v teku. Zato Je povsem naravno, če se nemški odgovor bavi v prvi vrsti z letalsko konvencijo. Da smo pripravljeni razpravljati tudi o drugih zadevah, je bilo dokazano že z dejanjem. Glede na podunavski pakt smo, kakor znano, pred časom že zaprosili za nekatera pojasnila. Glede na vzhodni pakt je bila šele pred kratkim izročena v Berlinu francoska nota, ki vsebuje celo vrsto argumentov proti že več mesecev stari nemški noti. Proučitev teh vprašanj se mora skrbno in oprezno nadaljevati. Nadalje piše list, da se more že po dosedanjem razvoju nemške politike sklepati o vsebini nemškega odgovora. Neštetokrat je že Hitler poudaril nemško miroljubnost in pripravljenost za pogajanja ter medna-redno sodelovanje. Da se more to zgoditi le v okviru enakopravnih pogajanj med svobodnimi in suverenimi državami, je londonski komunike že sam priznal. Ta komunike je označil kot posebno nujno vprašanje letalsko konvencijo. Bili so torej drugi in ne Nemčija, ki so postavili vprašanje letalstva v ospredje. Predlog izvira od strani Anglije in Francije, manjka samo še nemški pristanek rn je mogoča domneva, da ga vsebuje sedanji odgovor. S tem je odprta pot za diplomatska pogajanja. Zakaj je Nemčija proti vzhodnemu paktu Boji se, da bi izgubila svoj vpliv, če bi brezpogojno pristala nanj Pari«, 15. februarja, č. Včeraj izročeni nemški odgovor na angleško-francoske predloge vsebuje po informacijah »Exceteiorja« iz Anglije glede vzhodnega pakta, odnosno nemškega sodelovanja pri njegovi sklenitvi naslednje nemške ugovore: 1. Pomaniikanjo angleških jamstev za vzhodni Locarno. Neznan notranji položaj v Rusiji. 3. Nevarnost komunistične propagande. 4. Neomejena oborožitev v Rusiji. 5. Nemožnost .da bi Nemčija jamčila z^a meje d runih držav, ker sama ni dovolj oborožena. 6. Med Nemčijo in Rusijo ni skupne meje. obnovo kolonialnih teženj. Pa 5e marsikaj drugega. Ni torej čuda, da so vesti o italijanski delni mobilizaciji povzročile toliko vznemirjenja, dasi gre samo za lokalno afriško zadevo. Prav iz navedenih mirovnih nagibov je pričakovati, da bodo nedvomno vodilni evropski činitelji napeli vse sile, da rešijo prestiž miru in mednarodne demokracije, prestiž Društva narodov. Osnove pa imamo za bo-iazen. da se jim bo posrečilo prizadevanje samo v zmanjšanem obsegu, namreč v tem smislu, da bo svet dobil priliko uveritl se, kako gre samo za »zagotovitev mej italijanskih kolonij, ki so jih Abesinci samolastao prekršili« ... 7. S sklenitvijo paktn bi nastala nevarnost, da se obnovijo predvojne zveze. 8. Za Nemčijo pre•> je pokazalo iz razgovorov zunanjega ministra Nenrslha in državnega tajnika Bjjlovva z diplomatskimi zastopniki Francije in Anglije, da zastopa Nemčija glede na zagotovitev miru v K v ropi mnenje, ki »r od francoskega bi*t*eoo razlikuje. Sedaj bo potrebno na podlagi v Londona sklenjenih dogovorov določiti smernice za francosko - angleška pogajanja z Nemčijo. Ti diplomatski razgovori se bojlo pričeli v drugi polovici februarja. Obenem s temi razgovori sc bo nadaljevala izmenjava misli med Francijo, Sovjetsko unijo, Češkoslovaško in Rumunijo o izpopolnitvi protokol.«, ki sta ga podpisa i a v Ženevi Laval in Litvinov. Pripomniti je še treba, da je bilo poljskemu poslaniku v Parizu besedilo nemškega odgovora že znano. Na poljski strani iz-javljajo, da je udeležba Poljske pri vzhodnem paktu povsem izključena. Poljska vlada odklanja pogajanja za zaključitev pocrod-be o medsebojni pomoči s So"jetsko unijo in Češkoslovaško prav tako, kakor sličiv dogovore z baltiškimi državami. Veliki fašistični svet Od rimskega do londonskega sporazuma — Danes odločitev o sporu z Abesinijo ? Rim, 15. februarja k. Snoči je veliki fašistični svet. kakor pravi uradni komunike, razpravljal o mednarodni politiki in njenih problemih, ki zadevajo pred vsem Italijo. Proučili in odobrili so italijansko-francoske sporazume, sklenjene 7. januarja v Rimu. italijansko-angleško-eglptski sporazum o meji med Libijo in anglcško-egiptskim Sudanom ter italijansko-angle-ško konvencijo med italijansko Somalijo in angleško Kenijo. Ti sporazumi bodo v kratkem predloženi v odobritev tudi parlamentu. Abesinsko-italijanski spor snoči Se ni bil na dnevnem redu, ker še niso defini-tivno urejeni tehnični in vojaški problemi, ki so v zvezi z njim. O sporu razpravlja vrhovna komisija državne obrambe, ki je imela pod vodstvom ministrskega predsednika od torka do danes že štiri seje. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, se bo vojaška komisija danes odločila, tako da bo veliki fašističn4 svet na nocojšnji seji lahko razpravljr, sporu tudi s finančnega in političnega stališča. V ostalem so na dnevnem redu zasedanja velikega fašističnega sveta še razprave o notranje političnem položaju v državi, o delovanju fašistične stranke in o državnih računskih zaključkih za poslovni dobi 1932-33 in 1933-3' Japonski ščit Abesinije Pravo ozadje energične japonske intervencije v Rimu v korist Abesinije Rim, 15, februarja, r. V nepoučeni javnosti je ostra demarša japonskega poslanika v Rimu v zadevi abesinsko-italijauske-ga spora izzvala veliko začudenje. Japonski poslanik je namreč italijanski vladi sporočil, da se bo Japonska brez obotavljanja postavila na stran Abesinije, če bi nru>lo do oboroženega konflikta z Italijo. V italijanskih vladnih krogih je napravil ta korak Japonske zelo mučen vtis, posledico pa so se takoj pokazale v večji popustljivosti Italije in v takojšnjem pričet-ku neposrednih pogajanj v Addis Abebi. »Gazetta del 1'opolo« objavlja sedaj daljši članek, v katerem pojasnjuje z italijanskega stališča interese Japonske v Abesiniji in opozarja vso Evropo na nevarnost, ki preti s te strani vsemu evropskemu gospodarstvu in ki daje abesmskemu problemu velik mednarodni značaj, s čemer ni prizadeta samo Italija, marveč vsa Evropo, Članek je naslovljen zlasti na Anglijo in bi naj na drugi strani opravičil italijansko postopanje in ukrepe, na katere se pripravlja Italija . V uvodu govori pisec o japonskih sanjah glede azijske hegemonije, o japonski gospodarski in vojaški ofenzivi na Daljnem vzhodu in o dumpingu ter se nato obšinio bavi s pojavom japonskega imperializma na »črnem kontinentu«, v Afriki. Japonci skušajo gospodarsko osvojiti Afriko in so imeli pri tem doslej žc velike uspehe. Sc 1931 jc znašal japonski izvoz v Afriko komaj 600.000 jenov, osem mesecev pozneje pa se jc dvignil že na tri milijone jenov. Ne gre pa pri tem same za japonsko gospodarsko ekspanzijo, marveč za sistematično osvajanje Afrike in afriškega prebivalstva. Japonska je pričela izvajati v Afriki sistematično zasnovano velikopotezno kolonialno akcijo. Ni še dolgo tega, ko se je pojavil načrt ženitve abesin-skega prestolonaslednika z japonsko princeso. Načrt sicer ni realiziran, jc pa vsekakor zelo značilen za japonsko politiko. Japonsko prodiranje v Afriko sc v zadnjih dveh letih posebno jasno vidi in čuti v Abesiniji. Japonci so dobili ogromne zemljiške koncesijc za kultiviranje bomba/a. Bombažne plantaže nameravajo izkoristiti za gospodarsko ofenzivo proti angleški manufakturni industriji. Poleg tega Japonska spretno in uspešno hujska domačine in uvaja politiko mržnje tn sovraštva črncev proti beli rasi, posebno pa proti Angležem. Vsi upori zadnja dobe v Afriki in afriških kolonijah so delo japonske agitacije, tako na primer v najnovejši dobi oboroženi napad Etijopcev na britanski Sudan, njihov napad na italijansko in francosko Somalijo in poslednji abesinski incidenti. Japonska stremi v svoji ekspanziji po dosegi Sredozemskega morja, ki je glavna žila svetovne kulture, pa tudi najvažnejše središče mednarodne trgovine. Zato bi morala po mnenju člankarja, ki tolmači samo naziranje italijanskih službenih krogov, vsa Evropa nastopiti proti tej japonski nevarnosti in zaščititi italijansko interese v Afriki. Japonska demarša tudi kaže, da so Italijani docela nepričakovano naleteli v svoji akciji proti Abesiniji, kjer jim diše predvsem bogata ležišča zlata in izdatni petro-lejski vrelci, na odpor Japonske, ki mu Italija sama ni kos. Zato tako poudarja japonsko nevarnost in roti Evropo, naj podpre italijanske interese. Pri tem skuša predvsem vzpodbosti Anglijo, ki je do zadnjega podpirala Japonsko in njeno politiko na Daljnem vzhodu. Toda Japonska je tako jasno in odkrito povedala v Rimu svoje mnenje, da so si rimski krogi docela na jasnem, da bi pomenila vsaka vojaška akcija v Abesiniji odkrito vojno z Japonsko, česar pa ne želi niti Italija, še manj pa seveda Anglija in Francija. Zato se bo vos spor rešil z diplomatskimi pogajanji, ki so že v teku. Abesinci zasedli italijansko vas Rim, 15. februarja. AA. Uradno poročajo, da jc 150 mož broječi oddelek abesin-skih čet zasedel vas Silar pri Ualualu rui spornem obmejnem področju. Napad je bil izvršen brez boja. ker v Silarju ni italijanskih straž. Po italijanskih trditvah stoji omenjena vas na ozemlju, ki so ga prisodili Italiji pri urejanju m;jc 1. 1926. Protest proti italijanski mobilizaciji Rim, 15. februarja. AA. Abcsinska vlada je poslala italijanski vladi kablogram, v katerem protestira zoper mobilizacijo italijanskih čet. Abcsinska vlada pristavlja, da ni koncentrirala svoiih čet ori Ualualu. Ban dr. Pvc v Beogradu Beograd. 15. februarja, p. Davi je prispel semkaj ban dravske banovine g dr. Dinko Puc. Kakor je izjavil vašemu dopisniku je v teku današnjega dne bil sprejet pri ministrskemu predsedniku g. Jevtiču. notranjem ministru Vclji Popoviču ter pri finančnem ministru dr. Stojadinoviču in ministru socialne politike dr. Marušiču. Interveniral je v raznih zadevali dravske banovine. predvsem v zvezi z novim proračunom. Med drugim je storil tudi korake, da se bo dravska banovina pri nameravanih velikih javnih delih primerno upoštevala. Odlikovanja funkcionarjev Rdečega križa Beograd, 15. februarja, p. Na predlog ministra za socialno politiko so bili za zasluge. ki so si jih stekli v podpiranju siromašnih in brezposelnih odlikovani naslednji funkcionarji Rdečega križa: z redom sv Save Tli stopnje dr Viliem Krejči predsednik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, in Josip Wester, prosvetni inšpektor v pokoju in podpred- sednik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje: Rajko Kotnik, zasebni uradnik v Gustanju in tajnik krajevnega odbora Rdečega križa. Anton Jagodic, pisarniški ravnatelj v pokoju m skladiščnik Rdečega križa v Ljubljani, Ivanka Senica, trgovka v Šoštanju in bla-gajničarka krajevnega odbora Rdečega križa. Josip Mešek, knjigovodja in blagajnik Rdečega križa v Ljubljani, dr. Erat Boštjan, banovinski zdravnik in ustanovitelj Rdečega križa v Novem mestu: z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje dr. Oton Fettich. odvetnik »n predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. in Fran Kokalj. profesor in član krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani; z zlato kolajno za državljanske zasluge Marija Grašič. trgovka n" Pristavi in predsednica krajevnega odbora Rdečega križa v Polhovem gradcu. V Beogradu bodo 103 volišča Beograd. 15 februarja, p. Državrr odbor je imel dane= «eio na kater je pregledoval gradivo k; mu ga je 1ostav;lo notranje minietnPtvo v pogledu določitve volišč. Beoffrada ie bilo določeno, da se Mevilo volišč z ozirom na povečanje mestnega področja poveča od sedanjih 68 na 103. Minister pravde napoveduje važne ukrepe v pravosodju Pospeiltev la pocenitev kazenskega postopka — Preučuje se vprašanje notarjev — Računski inšpektorati — Nova razmestitev sodnikov — Justična palača v Beograd, 15. februarja, r. Minister pravde dr. Oragutin Kojič je sprejel danes popoldne v svojem kabinetu novinarje, ki jim je med drugim rekel: »V skladu s programom kraljevske vlade o poenostavljenju in pocenitvi na področju državne uprave sploh bodo moia prizadevanja usmerjena k dosegi čim večje ekspedithmosti. poenostavljenja in znižanja stroškov v pravosodju. Znano vam je. da ima naš narod pregovor, ki se popolnoma sklada z modernim pojmovanjem vloge pravosodja v dobro organizirani državni skupnosti; »Pravica se deli in ne plača.« To delo ne sme biti ne počasno, re komplicirano, ne zvezano z velikimi izdatki tistih, ki zahtevajo pravico in pravilno izvajanje zakonov. V vrsti ukrepov, ki jih mislim v ta namen izdati, naj zaenkrat naštejem samo te-le: 1. Poenostavljenje kazenskega sodnega postopka, v kolikor je to mogoče uredbo-dajnim potom(čl. 63 in 64 finančnega zakona za leto 1934/35). To pomeni, da bomo skušali doseči čim hitrejše in pravičnejše delo po sodiščih in čim manjše stroške za državo in za stranke. Imenoval sem komisijo, sestavljeno iz naših najavtoritativ-nejših pravnikov (vseučiliških profesorjev, sodnikov najvišjih sodišč itd.). ki mi ie >« izdelala načrt takšne uredbe. Ta uredba je zdaj pri meni, da jo pregledam. Da se pa takoj, ne da bi čakali na učinek nameravane uredbe, pospeši predhodni postopek v kazenskem postopku in prepreči odlaganje glavnih razprav, sem poslal okrožnico predsednikom apelacijskih sodišč in višjim državnim tožilcem z indikacijami. kako naj ravnajo, da se ta cili doseže. 2. Kadar se govori o znižanju izdatkov v zvezi s pravosodjem, se vselej vsiljuje vprašanje notarstva, ali ga je treba ukiniti, ali pa ohraniti v tistih krajih naše domovine, kjer obstoji. To vprašanje je zdaj predmet nujnih m resnih študij in presoj v pravosodnem ministrstvu. 3. Ministrski svet je na moj predlog že sprejel na podlagi čl. 64 finančnega zakona za leto 1934'35 uredbo o ustanavlianju računskih Inšpektoratov v pravosodnem ministrstvu. Ti inšpektorati imajo nalogo vršiti čim uspešnejšo kontrolo računske službe pri okrožnih in sreskih sodiščih, pri kazenskih in sličnih zavodih, da se one- mogočijo zlorabe, ki so bile doslej možne pri teh ustanovah. Lahko vam pripomnim tudi to, da je ▼ svrho čim hitrejšega in racionalnejšega dela na sodiščih deloma ie izvriena, deloma pa izvršujem novo razdelitev sodnega osobja. V tistih sodiščih, kjer to osobje ni bilo zadostno, glede na njihovo teritorialno pristojnost, sem ga povečal, kjer ga je bilo preveč, pa zmanjšal. Pri tem niveli-ranju sem gledal in bom gledal, da bodo v tistih krajih, kjer so univerze in druge visoke šole. takšni nameščenci in uradniki sodne stroke, ki imajo otroke za šolanje na univerzi in visoki šoli, manjše kraje je pa treba rezervirati mladim ljudem, posebno tistim, ki še niso prav nič služili v manjših krajih med ljudstvom, oziroma zunaj velikih središč. Prav tako sta nujni obnova sodne stroke in negovanje njenega naraščaja, če naj se naše sodstvo dvigne na tisto višino, k Je potrebna za popolno sodno neodvisnost kakršno določata člena 100 in 101 naše ustave tn ki bo Avtomatski nastopila dne 3. septembra 1936. na podlagi določb člena 119 ustave. Dokler ta trenutek ne nastopi, je treba naši sodni stroki dati moralno neodvisnost in jo osvoboditi vseh mogoč.u vplivov politike, protekcijo itd. V ta namen sem izdal več ukrepov ln po tej poti bom korakal tudi v bodoče. Na razstanku vam lahko povem še to, da mislim, da je skrajni čas, da dobi naše pravosodje v nai! prestolnici svojo palačo, kakor jih imajo vse evropske prestolnice. Zato sem se pred nekaj dnevi obrnil na prestolniško mestno občino s prošnjo, da odstopi pravosodnemu ministrstvu brezplačno potrebno zemljšče, kjer naj se ta palača zgradi. Upanje imam, da bo občina tej želji ugodila. Ker razpolaga pravosodno ministrstvo s potrebnimi denarnimi sredstvi, bom v najkrajšem času razpisa) tudi natečaj za Izdelavo načrtov tega poslopja, ki naj bo ne samo v kras prestolnici, temveč naj tndi simbolično predstav-lja lepoto in višino pravosodja v naši državi. Ni treba, da bi posebej naglasll, da bo zidava te palače pripomogla, čeprav v skromnih mejah, k izvedbi programa kraljevske vlade o izvršitvi Javnih del in s tem pripomogla tudi k oživljenju narodnega gospodarstva.« Ljubljanski proračun Predlog proračuna za L 1935-36 je za 2.3 milijona Din večji nego lanski proračun Ljubljana, 14. febr V posvetovalnici mestnega magistrata je v smislu § 117. aakona o mestih od da ne s razgrnjen na vpogled predlog proračuna mestne ofcčine ljubljanske za leto 1935-36 Kakor znano, se je z novim mestnim nakonom proračunsko leto spremenilo tako, da se krije s proračunsko dobo državnega proračuna in traja torej od 1 aprila do 31. marca prihodnjega leta, med tem ko se je doslej proračunsko leto krilo s koledarskim letom. Po prehodnih določ bah zakona o mestih se vrši zaradi tega v času od 1. januarja do 31. marca t. 1. financiranje po načelu dvanajsttn. Po § 117 novega mestnega zakona ima vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje mestu neposredni davek, pravico, stavit k predlogu proračuna svoje pripombe rredsednik občine mora predlog proračuna s stavljenimi pripombami predložiti mestnem svetu Proračunski predlog, ki Je sedaj r-~^rnjen na mestnem magistratu Je ^ele uradni predlog proračuna, o katerem še ni razpravljal finančni odbor mestnega sveta, dočim se je doslej predlagal predlog proračuna občinstvu na vpogled šele potem, ko je finančni odbor proračun že predelal in korigiral Znižanje prejemkov mestnih uslužbencev V predlogu proračuna, ki je sedaj razgr njen, se zrcali težko stanje, v katerem se nahajajo trenotno mestne finance Cepra* je v tem predlogu proračuna že predvide no zn:zanje prejemkov občinskih uslužbeu cev in delavcev linearno za 10% (v lan skem proračunu je bilo že izvedeno zniž« nje za 2—7%). vsebuje navzlic temu pred log proračuna zaradi izravnave izdatkov ■> doho; 6) popolne 3,393 000 Din (+ P13.000 Din); 7) osebne na grade in doklade 201.000 Din (+68.000 Din). Skupaj znašajo torej osebni Izdatki 14.5 milijona Din in so navzlic 10 odstotnemu znižanju prejemkov le za 216.000 Din manjši nego v proračunu za 1. 1934., ker so znova narasli izdatki za pokojnine in za pogodbene nameščence iu dnevničarje. Med materialnimi izdatki pa imamo naslednje postavke (v oklepajih razlike nasproti lanskem« proračunu): 8) obče upravno oblastvo 1,745.000 Din ( + 172.000); 9) osebna in imovinska varnost 1,497.000 Din (—39.000); 10) narodna prosveta 1,080.000 Din ( + 72.000); 11) finančna stroka 11,300.000 Din ( + 4,813.000); 12) gradbena stroka 7,507.000 Din (—631.000); 13) narodno zdravje 1,995.000 Din ( + 1,094.000) 14) socialno skrbstvo 4,649.000 Din ( + 177.000); 15) trgovina, obrt in industrij« 403.000 Din (—605.000); 16) občinsko gospodarstvo 1,087.000 Din (—1,981.000); 17) dotacije, podpore, štipendije, subvencije 2,138.000 Din (—714.000); 18) prenošen delokrog 81.000 (—12.000); 19) ostali izdatki 521.000 Din ( + 175.000); 20) proračunska rezerva 400.000 Din (—). V celoti znaša proračun mestnega zaklada brez izrednega proračuna in proračuna mostnih podjetij ter ustanov 48,920.000 Din nasproti 46,615.000 Din, kolikor je znašal proračun za leto 1934. Proračun Jo torej povišan za 2,305.000 Din. Pri mate-ialnih izdatkih Je predvsem značilno povišanje postavke za finančno stroko za 4.8 milijona Din. Do tega povi-šanjo je prišlo zaradi tega, ker je morala mestna ou^.ua v letošnji proračun vstaviti anu!teto v vi&:ni 2 milijonov Din za posojilo, ki ga Je najela Maloželezniška družba pri Pokojninskem zavodu ln za katero posojilo Jamči mestna občina. Zaradi občutnega padca dohodkov ljubljanski tramvaj ne bo mogel plačati te anuitete, ki bo zaradi tega padla na breme občinskega proračuna Pri tej p-hKi naj še omenimo, da M"IožeIezuiška družba tudi ne bo plačala mestni občini anuitete za 6*/a gradbeno in investicijsko posojilo, tako da bo morala mestna občina v 1. 1934-35. poleg omenjenih 2 milijonov Din plačati iz lastnih dohodkov tudi to anuiteto v višin'. 1,171.000 Din in bo v celoti obremenila cestna železnica novi proračun za preko 3 milijone Din Povišanje postavke za finančno stroko so nadalje povzročile anu •tete za nova posojila, in sicer za 4 in po» milijonsko posojilo za dovršitev bežigrajske šole in anuitete za nakup Auerspergo-vega dvorca, za nakup Martinčevega In Bizovičarjevega sveta ter za prevzem 3 hiš Zadruge »Stan tn dom«. Po*-' vrka za narodno zdravje se poviša predvsem zaradi nove dotacije za državno bolnišnico v Ljubljani, ki Jo Je bilo treba vnesti v smislu zakona Ta postavka zna ša 600.000 Din Sploh se kaže pri mestnem proračunu, da vsako leto naraščajo izdatki, ki jih mora mestna občina prevzeti za državo, namesto državo ali za državne ustanove in naprave. Ti izdatki znašajo sedaj že 6 milijonov Din In prekomerno obremenjujejo vse mestne finance. Dohodki Pri proračunu dohodkov, ki Izkazuje enako končno vsoto, kakor proračun Izdat kov, vidimo, da Je bilo treba glede na nazadovanje donosa v teku leta znižati številne postavke. Tako Je donos tržnlne zni- Saa m *10.000 -rn 1,140.000 Dta, donos davščine oa potrošnjo v gostilnah sa ltt.000 ■a 67.000 Din. donos veoeilčnega davka aa 93.000 na ko/.000 Dta, donos občinskih taks za (6.000 na 400.000 Din. predvsem pa je bilo treba znižati donos prlraatkarlne, in sicer kar sa 550.000 aa 350.000 Din. Glede na povišanj« stopnji* doklade o«! 80 na 60% je predvideno povišanje donosa to doklade od lanskih M00.000 na 7,727.000 Dtn. Prav tako Je slede na povijanje davčne stopnje predvideno povečanje donosa gostašOine od 2.024.000 na S.624.000 Din In donosa kanalske pristojbine od 1,507.000 oa 2.000.000 Din. Končno j« povišan v proračunu donos trošarine od 16.7« na 18.08 milijona Din. Ker pa se tndi tn opaža nazadovanje dohodkov. Je očivMno donos od povišanja trošarin upoštevan s najmanj 2 milijonoma Din. Kakor smo še v n vodu omenili je to šele uradni predlo« proračuna, ki bo najbrt v teku razprav v finančnem odboru in v mestnem svetu še spremenjen. Proračun izrednih izdatkov hi dohodkov Proračun izrednih izdatkov in dohodkov znaša po predlogu 26.5 milijona Din nasproti 1.2 milijona Din v L 1934. Tu so predvsem vnešenl izdatki na podlagi posojila za prestavitev smodnišnic, ki Je še najeto (2.5 milijona Din) in izdatki posojila za regulacijo Ljubljanice, ki Je tudi že najeto (6.7 milijona Din). Na no*o pa bo treba najeti posojilo za dograditev bežigrajske šole (4.5 milijona Din), za nakup Auerepergove palače (1.3 milij. Din) in za prevzem 3 hiš od Zadruge »Stan In dom« (2.4 milijona Din). Nadalje vsebuje ta tz redni proračun razne Izdatke, ki jih nI bilo mogoče upoštevati v rednem proračunu ln jih bo treba kriti z Izrednimi dohodki. Vrhu tega so v ta proračun vnešenl razni izdatki, ki so bul že izvršeni, pa niso imeli Pi r sklepih, pri revmatičnih ta ttvčnih boleznih! učinkuje Poskusite Tognl tablete! ublaži bolečine! VpralajU mjtp rfnvaika! Dobiva «r wk lekarnah. Zahtevajte pri arojea lekarnarja irpno kJUTRO« St 39 3 = Sobota, 16« II. 1035 Naši kraji in ljudje Ciril Pire 70 letnik Kranj, 15. februarja. Imeni g. Cirila Pirca in mesta Kranja sta zvezani najtesneje, odkar vrši g. Pire vso dobo po vojni v najzglednejši meri častno službo predsednika gorenjske metropole. Življenjska pot uglednega moža, ki bo v nedeljo, izredno čil in svež, praznoval 70-letnico, kaže vseskozi močan in odločen vzpon navzgor. Njegovo delo sega daleč nazaj v čase bojev za našo osvoboditev, še v čase ljudskih taborov, a tolikokrat preizkušeno odločno voljo in vztrajnost je lahko razmahnil šele v svojih najzrelejših letih na čelu kranjske občine. Zupan Ciril Pire izhaja iz stare ugledne kranjske trgovske rodbine. Že oče Matej je bil vnet rodoljub, prvi predsednik Narodne čitalnice in kranjski župan. Gimnazijo je sin študiral v Kranju in v Ljubljani, kjer je maturiral 1884. Na Dunaju je nato absolviral pravne študije. Zaradi smrti očeta in brata pa se je moral slednjič posvetiti domačiji. Seveda je bila njegova du-ševnost preveč razgibana, da bi se kretal samo v mejah domačega gospodarstva. Udejstvoval se je pri vseh naprednih društvih, bil je med ustanovitelji Sokola, pozneje njegov starosta, dalje podpredsednik in odbornik Narodne čitalnice, režiser in izvrsten igralec dramatskega odseka, član čitalniškega orkestra pod vodstvom Viktorja Parme. Za častnega člana ga je imenoval Sokol že 1903, Narodna čitalnica pa 1913 ob svoji 50-letnici. Enako priznanje mu je izkazala kranjska občina. Politično borbo je začel g. Pire proti neroškutarstvu v dobi, ko je nemškutarila več ko polovica kranjskega meščanstva in je na kranjskem rotovžu vladal nemški uradni jezik. Tu je začel Pire orati ledino narodne zavesti in je s svojimi poborniki tzvojeval prvo zmago po silnem naporu 1890, ko je pri volitvah v deželni zbor zmagal notar Viktor Globočnik. Razvoj Kranja se je s tistim dnem preokrenil, mladi narodni borec Pire je pokazal meščanstvu pravo pot. V teku desetletij mu je uspelo preobraziti meščanstvo tako. da je v nacionalnem pogledu in samozavesti lahko vzor .vsakemu slovenskemu mestu. Posebno važno in plodonosno ie njegovo delo na gospodarskem poprišču. O tem naj-/govorneje pričajo same naslednje tri ugotovitve: g. Ciril Pire je že 40 let občinski odbornik (v javnosti se udejstvuje politično 50 let), na čelu kranjske občine je neprekinjeno od 1919 dalje, a v deželnem zboru je za-stopal kranjsko-škofieloški volilni okraj od 1901 do 1913. Vseh dolgih 12 let se je razvijala vroča borba za napravo vodovoda v Kranju in okolici. Takrat si je Pire pridobil zasluge, na katere sme biti venomer ponosen. Dolgoletno sodelovanje v občinski politiki je bilo g. PiTCu najboljša • »ola za žunanovanje. Kakor nihče drug po-m on želje in potrebe slehernega meščana. in kdor vse ve, ta tudi vse najbolje razume. Sleherna količkaj utemeljena prošnja in predlog ima v županu samem najboljšega tolmača- Kot župan je mogel, uživajoč polno 7-atrpanje in spoštovanje, ob složnem nastopanju občinskega odbora izvesti vse svoje načrte. Že kot občinski odbornik je razen vodovoda pridobil Kranju vrnitev stare gimnazije, ki se j« 1804 vnovič otvorila in izpopolnila v višjo gimnazijo. Prav tako je odločno sodeloval pri iz-poslovanju graditve velikega mostu čez Savo. Neumorno se je vnemal tudi za gradnjo triiške železnice. Kot župan je najprej nakupil hiše nekdanjih kranjskih patricijev za mestni ro-tovž. Zunaj in znotraj je preuredil mestno hišo tako, da velja danes kot ena najlepših v Jugoslaviji. Po izvrstno zasnovanem načrtu je pritegnil v območje kranjske občine Gaštej in Gorenjo Savo, kamor se je naselila velika tekstilna industrija, katero se je g. Pircu posrečilo privabiti v Kranj in ki danes preživlja na tisoče ljudi. Skrbel je za izboljšanje po vojni zanemarjenih cest za prezidavo štirih stopnišč, za izvedbo kanalizacije. ki je že skoro dovršena, za pomno-žitev razsvetljave, zastavil je besedo za pospešenje zidave Narodnega doma, za znižanje občinskih doklad in za ureditev občinskega premoženja. Iz zadnjih let pa moramo zlasti omeniti pridobitev tekstilne šole, nakup stavbišča za novo osnovno šolo, pričetek dela za kopališče. Vsepovsod je pomagal .g. župan z nasvetom in dejanjem. Ni je ustanove, ki ne bi nosila na sebi potez markantnega dela g. župana Pirca. Največ vredno pa je, da je vse to uspelo županu izvesti brez najmanjše zadolžitve občine, ki je celo še stari dolg odplačala in je v Jugoslaviji menda edina občina brez dolga. Zupan Pire je tudi v političnem boju vedno gentleman. Pri uradovanju ne pozna razlike med strankami, vsakomur je dober in prijazen, ustrežljiv, če je le v njegovi moči. Za vse svoje dolgoletno župansko delo, za neštevilne intervencije v Beogradu in Ljubljani ni nikdar zahteval nobene odškodnine, ker smatra župansko mesto za častno. Ob vsem tem je vprav nepojmljivo pisanje nekega zakotnega lističa, ki svoje stolpce polni z besnimi napadi na častitljivo osebnost kranjskega župana. Delo in zasluge g. Cirila Pirca so žele najvišje priznanje. Bil je doslej že štirikrat odlikovan, njegove prsi diči: red Sv. Save 4. in 3. stopnje. Beli orel 5. stopnje in Ju-goslovenska krona 4. stopnje. V srečnem Čsl. bratje m sestre presrčno sprejeti med Ločani Skofja Loka, 15. februarja. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom ob 10.25 so prispeli v Skofjo Loko češkoslovaški smučarji Sokoli in Sokolice, ki jih je naše mesto že takoj ob vstopu na naša tla najiskreneje pozdravilo. Predrage goste so poleg številnega občinstva pričakali na kolodvoru predstavniki javnega življenja, med njimi sreski načelnik Ivan Legat, poveljnik L planinskega polka polkovnik Mihajlo Lukič, predsednik občine notar Stevo Šink in zastopnik Sokola br. Avgust Biaznik, ki je služil ves čas skupini tudi kot njen vodnik. Medtem se je odelo vse mesto v jugoslovenske trobojnice, raz mnoge stavbe pa vihrajo tudi češkoslovaške zastave, tako da je dobila Skofja Loka že danes prav slo-ve9no lice. V mestu je bil sprejem pred Sokolskim domom, kjer je nazdravljala milim gostom vsa šolska mladina z učitelj-stvom, sokoUko članstvo in ostalo prebivalstvo. Dobrodošlico je izpregovoril pod-starosta br. Rudolf Horvat, želeč bratom in sestram med nami najlepše, nepozabne dni, nakar sta se govornik in vodja skupine br. Drahoša v znak sokolskega bratstva medsebojno poljubila. Vse mesto je zajelo navdušenje, vsa Skofja Loka živi v pričakovanju velikih smučarskih tekem, ki se pnčno jutri in zaključijo v nedeljo. Češkoslovaški bratje in sestre so nastanjeni po raznih sobah, za prehrano pa so jim odločeni lepo okrašeni prostori v restavraciji pri Otetu. Snežne razmere so idealne. Hotiza hoče imeti občino Lendava, 15. februarja. S ponovno /družitvijo občin aprila lani je postala Hotiza središče občine, ki jo sestavljajo vasi Hotiza. Kapca, Kot in Mala in Velika Polana. Hotiza je najbolj naravno središče v občini ob banovinski cesti. Kot središče občine jc imela Hotiza najlepše nade, da se tu razvije eden izmed najlepših krajev dolnjega Prekmurja, zlasti še. ker ima štirirazredno šolo m cerkveno ekspozituro ter dr/i skozi njo cesta čez Muro v sosedno Medmurje in v Čakovec. Z znano pritožbo Gaberja pa je Hotiza izgubila sedež občine, ki se je prenesel nazaj v Ga-berje. Zdaj so Hotižani spet začeli akcijo. KULTURNI PREGLED Premiera jugoslovenskega baleta v Curihu V ponedeljek, 18. t. m. bo v mestnem gledališču v Curihu premiera baleta v treh dejanjih »Hudič na vasi« (Djavo u selu), ki ga je skomponiral rektor zagrebške Glasbene akademije prof. Fran Lhot-ka. Ta prireditev pomeni novo važno postavko v mednarodni propagandi naše umetnosti Njen uspeh, ki ga trdno pričakujemo, bo obenem nov uspeh jugoslovenske kulture in nje prestiža v tujem svetu. Curih ni samo eno izmed središč stare švicarske kulture, marveč je tudi znamenita tujskoprometna točka Zaradi tega je ponedeljkova premiera v Curihu dogodek v naši kulturni kroniki. Kakor poročajo, bo pri tej premieri navzočnih več ravnateljev svetovnih gledališč, radio Bero-mtinster pa bo vršil transmisijo, ki jo prevzamejo tudi naše postaje. Prof. Fran L h o t k a je pri nas znano in uvaževano ime. že dolga leta deluje na čelu najvišjega glasbenega zavoda v Zagrebu. Njegovo skladateljsko delo Je Obsežno in se je že ponovno pojavilo tudi na programih naših koncertov. Balet »Djavo u selu« Je njegov chef-d'oeuvre. Skladba je obširna, saj je to eden redjcih baletov v vsej svetovni literaturi, ki s svojimi tremi dejanji izpol- njujejo ves večer. Umljivo je, da tak balet zahteva od plesalcev ogromno telesne vzdržljivosti in je torej tudi v koreograf-skem pogledu izredno dejanje. Pri tem moramo takoj poudariti, da je Lhotkov balet nastal ob teanem sodelovanju skladatelja in baletnih umetnikov. Naša pri- zakonu z go. Mirni iz ugledne stare kranjske trgovske rodbine Sajovičeve se mu je po poroki 1893 rodilo pet otrok: Zdenka je gospa Sirčeva, Metod in Boris sta kapetana korvete, znan« ugledna častnika naše vojne mornarice, doma je hčerka Halka, Dušan pa je umrl (1932). Rojstno mesto presrčno čestita Kvojemu preporoditaiju, varuhu napredne in državne misli v osrčju Gorenjske. Počastitev v banovinskem svetu, kateremu pripada od 1932, je simpatično odjeknila kot dokaz, da se lepega življenjskega praznika g. Cirila Pirca veseli vsa široka naša javnost. Svež in čil naj odlični jubilant še dolgo na-čeluje Kranju, da bo užival sadove življenja, posvečenega v tako lepi meri javnemu blagru. ★ Prepričani smo, da govorimo v imenu vse nacionalne javnosti Slovenije, ako se v polnem obsegu pridružimo čestitkam in željam, ki jih bo te dni prejemal g. Ciril Pire. Saj njegovo ime ni samo neločljivo združeno z zgodovino lepega, romantičnega Kranja, marveč bo ostalo trajno na častnem mestu zapisano tudi v zgodovini naprednega in jugoslovenskega gibanja med Slovenci. Ciril Pire je mož, kakršnih imamo danes mrlo, čeprav bi jih ravno v sedanji dobi krvavo potrebovali. Ves mlade-niški je šc telesno, da bi mu nihče ne prisodi! sedmih križev. Se bolj mladenišk-g.i se ie ohranil duševno: enak idealist je danes, kakršen je bil pred 50 leti, enako goreč in požrtvovalen za vsako dobro *tv«r. To govori cele knjige in bilo bi odveč, o tem še pisati. Pristavimo naj le še eno: svetnega premoženja ima danes naš jubilant najbrž manj, kakor ga je podedoval po svojih starših, čeprav je garal vse življenje; zato pa ima nebroj iskrenih prijateljev, spoštovalcev in občudovalcev po vsej Sloveniji in še izven njenih mej. Kdor ga pozna, ga ima rad, ga ceni in spoštuje, si želi, da bi usoda naklonila našemu narodu čim več takih mož. Naj nam bo ohranjen še dolgo dobo let, prav tja do skrajnih mej, ki so začrtane človeku! da dobijo sedež vrnjen. V svoji zahtevi navajajo med drugim, da ne gre, da bi bil Gaberje sedež, ker ima v večini prebivalstvo druge narodnosti. Ravnatelj Lonis Preiss na zadnji poti Ljubljana, 15. februarja. Velika množica predilničarjev in Litija-nov je prispela danes v Ljubljano, da počasti ravnatelja g. Louisa Preissa na njegovi zadnji poti. Po obredih, ki rih ie opravil zagrebški pastor g. Mihael Becker, je ipred mrtvašnico na Stari poti zapela litijska »Lira«, nato pa se je razvil dolg sprevod z nosilci vencev. Na čelu je stopala litijska gasilska četa s praporom. Za užaloščeno ravnateljevo rodbino so se zvrstili predstavniki mnogih ■gospodarskih organizacij, zlasti pa predstavniki številnih industrij. Za Mauthner-jev koncem z Dunaja je prispel g. Herbert Kundegraber. iz zagrebške centrale generalni ravnatelj g. Dckleva in ravnatelj g. Stuckhardt, predilnico v Preboldu sta zastopala ravnatelj g. Sadnik in vodja tkalnice g. Temler, Zvezo industrijcev gg. Hribar in inž. Suklje. G. Hcler iz Kranja je zastopal Tekstil-Indus, mariborsko tovarno Doctor in drug g. Wagner, predilnico v Tržiču dr. Gessner, TPD trboveljski ravnatelj g. inž. Loskot in generalni tajnik TPD g. Pogačnik. Večino pogrcbcev pa so tvorili iitijski predilničarji, njim na čelu nadmoj-ster g. Month, podravnatelj g. Gjaja in inž. Domicelj, za občino župan Lajovic in podžupan šribar, za SK Litijo predsednik Zupančič in podpredsednik Glavič. Na evangeljskem pokopališču se je ob odprtem grobu prvi poslovil pastoT gosp. Becker. z<« njim pa župan Lajovic. Pevci «o pod vodstvom skladatelja Jereba zapeli »Vigred«. Gasilski rdg je zatrobil v slovo, gasilska zastava se je sklonila nad svežim grobom, nato so zagrmeb grude na krsto in množica se je pričiia počasi razhajati. V Litiji je za ta teden ustavljen v znak žalovanja obrat in izobešene so črne zastave. SK Litija je daroval v počaščenje dobrotnika 1000 Din za podpiranje pomoči potrebnih športnikov. Najbolj pa je udeležba Litijanov pri pogrebu pokazala, kako žal je vsem izgube, ki jo utrpijo s smrtjo splošno priljubljenega ravnatelja Louisa Preissa. Naj mu bo lahek počitek v naši cemlji! Štefki Vauhnikovi v slovo Odločeni to roži kratki dnevi... V najlepšem delu alovenske zemlje, med solnčnimi griči Slovenskih goric, je Tvoje poslednje domovanje... Zapeli so zvonovi, zasijalo Ti je solne« v poslednji pozdrav, ko smo Te spremili na zadnji poti. Zapihal je topli vetrič, kakor da Ti prinaša zadnje pozdrave z daljnega juga, kjer Ti je tekla zibelka... Toda našla si med nami drugo domovino. Z vso nežnostjo ljubeče in skrbeče iene si stala ob strani dobrega moža. s katerim sta ai ustvarila lep, presrečen dom: saj al ga razsvetljevala s svojim solnčnim smehom Ti in ga odela s toplino svoje dobre, lepe duše! In ni Te več... Strta v neizmerni bolečini Te objokuje Tvoja mati, ki je s Tabo izgubila svojega edinega otroka. Pekoče solze moža. ki je s Tabo izgubil najboljšo družico. Te ne obudijo več... A darovala si mu otroka! Dala si življenje nedolžnemu detetu, sama pa darovala svojo srčno kri na oltar materinstva. Ubogo Tvoje detecel Komaj je zagledalo luč sveta, mu jc ugasnila najlepša in najsvetlejša luč: ugasnila si mu Ti. mati - mučenica! Pa boš živela dalje! Živela boš v svojem otroku: to malo, nebogljeno, osirotelo bitje bo vzgojil Tvoj osameli mož ter mu zasadil v srce vse lepo in dobro kristalno čiste duše, da bo nalikovalo svoji mrtvi mamici... Daleč od hrupa mestnega vrvenja počivaš pokojno na malem, gorskem pokopališču. Kmalu se bo narava obudila k novemu življenju. Okoli Tebe bo ocvetela in ozele ncla prelepa spomlad v svoji bujni krasoti. Tvoje dctece pa bo doraščalo in sadilo cvetja na gomilo svoje nepoznane matere. Poklical Te je Vsemogočni v lepšo, boljšo domovino: tam boš čuvala in spremljala svoje dete. da bo hodilo po varni poti... Vsi. ki smo Te ljubili, se poslavljamo od Tebe s krvavečim srcem. Ohranili Tc bomo v najlepšem, najčistejšem spominu! Anica Kodella. Za gradnjo železnice Št Janž - Zidani most Radeče, 15. februarja. Vlada pripravlja velika javna dela. Za znesek 1 milijarde dinarjev naj bi se zgradile razne ceste in železnice. V Radečah obstoja že nad 20 let pripravljalni odbor za gradnjo železniške proge St. Janž—Zidani most. Odbor je že pred časom poklical strokovnjaka inž. Sterna, ki je izgotovil načrt in stroškovnik. Ponovno je odbor dokazoval nujnost imenovane proge, toda zmerom brez uspeha. Odbor se poteguje za realizacijo trase St. Janž—Zidani most, kar utemeljuje z naslednjimi argumenti: L Zidani most je križišče najvažnejših železniških prog Jugoslavije. 2. Nedvomno je, da bo naša država še precej dolgo dobo navezana na uvoz raznih industrijskih izdelkov iz Avstrije in Češkoslovaške. Na drugi stian: pa je jasno, da bo iskala trga za žito, zlasti pa za našo živino v Avstriji in Nemčiji, 3. S to zvezo bi bil silno olajšan tudi osebni promet, kar je velike važnosti v tujskoprometnem oziru. Potnik, ki bi potoval z Dunaja na naš Jadran, bi prestopil samo na Zidanem mostu. V primeru pa. da se zgradi proga St. Janž—Scvnica, bo moral potnik izstopiti na Zidanem mostu. Um čakati na vlak v Sevnico in tu spet prestopiti in čakati na zvezo na jadranski vlak. 4. Ako bi bil zvezan St. Janž z Zidanim mostom, bi bil vezan tudi Split direktno > našo severno mejo. 5. Za zvezo St. Janž—Zidani most govori tudi dejstvo, da bi bila ta zveza iz tehničnega ozira prikladnejša in cenejša kakor zveza Št. .lanž—Sevnica. Ta zveza bi zahtevala 6 do 7 objektov čez reko Mirno. Jasno pa ie tudi, da bi bil potreben dališi most čez Savo v Sevnici, kakor na Zidanem mostu, in slednjič, kar je najvažnejše, bi bila proga št. Janž—Zidani most za 20 km krajša V ostalem pa j« potrebno informirati javnost, da sta za progo St. Janž—Zidani Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetost, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu Drez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vate zob iodtchtuttuHt Zc ugodno \ jUjfe tnwmiHiiifs ERASMIK ERASMIK NILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRIUE most dve varianti. Prva proga je mišljena iz Krmelja čez St. Janž-Glino-Cerovec-Grič (tu bi bil kratek predor) Budno vat na Hotemež čez graščino Dvor. odtod če/, most na progo k Zidanem mostu. Druga varianta pa bi bila: Krmeli-St. Janž-Prim-štal-Kadovnica (kratek predor, ki bi prihajal na d«n v Jatni) mimo papirnice v Ra dede in na Zidani most Druga varianta je tehnično in denarno laže izvedljiva. Velikega pomena bi bila realizacija trase za razvoj mesta Radeč, njene mlinske in lesn« industrije ob Sopoti, največ pa za papirnico v Radečah, ki je edina v državi za izdelovanje najboljšega papirja. Take utemeljitve so bile poslane že pred časom na pristojro mesto v Beograd obenem s projektom trasirane železnice. Upamo. ko stopa to vprašanje spet v ospredje, da »o argumenti za gradbo železniške proge št Janž—Zidani most vsega uvaževanja vredni ter da bodo na pristojnem mestu upoštevani. Ponarejeni tisočaki znova v prometa Beograd, 15. februarja. Narodna banka objavlja: Od več strani je bilo Narodni banki sporočeno, da so se ponovno pojavili v obtoku ponarejeni tisočaki iz leta 1920 (z risbo sv. Jurja na konju), ki imajo pretiskano rozeto. Zlasti se pojavljajo v kTajih okrog Sušaka. Narodna banka ponovno obvešča državljane, da obstoja zelo nevaren falzifikat tisočakov i datumom 30. novembra 1920. Opis tega fal-zifikata je bil svoj čas tiskan v dnevnikih Ln se glasi v bistvu tako-le: Glavna karakteristika falzifikata je v rdeči barvi, ki jc tiskana prccej bledo, in v emblemu grba ter v kroni nad dvoglavim orlom. V vsem okrasju se ta barva ne sklada dobro z rjavo barvo. Rdeča barva, številke in podpisi niso povsem črni, temveč bledi in drugega ožjega tipa, ki se znaten razlikuje od številk na pravem tisočaku. Kakor na licu, »e tudi na naličju ne skladajo barve: rumena, modra in rdeča. Rumena barva je znatno močnejša kakor na pravem tisočaku. Filigran, vodni pretisk. je bil izdelan mehanično s pomočjo pritiska na licu bankovca. Pritisnjena mesta se vidijo močno uglajena. Eden izmed najlažjih znakov, po katerem lahko takoj spoznaš falzifikat pa je ta, da v besedi »Jugoslavija« v napisu okoli glave Karadjordia namesto črke i v predzadnjem zlogu stoji črka n, torej namesto »'ugoslavi je« v cirilici tiskano »Jugoalavnje«. Cepmv je rok. v katerem se b ,do ti tisočaki vzeli iz prometa, določen za 4. maja J936, poziva Narodna banka vse lastnike, da jih v najkrajšem roku. najkasneje v enem mesecu, predložijo v zamenjavo pri kateremkoli denarnem zavodu. V interesu previdnega funkcioniranja denarnega prometa v državi jc, d*: se vsi lastniki tisoča kov stare izdaje čimprej odzovejo temu upravičenemu in nujnemu pozivu Narodne banke. Enako poziva Narodna banka vse ustanove in oblastva v državi, da takoj pošljejo v zamenjavo vse tisočake iz leta 1930, kakor tudi. da v vsakem primeru, kjer le količkaj obstoja sum. da tisočak ni pravilen, odklonijo bankovec in napotijo lastnika, da ga brez oklevanja odpošlje najbližji podružnici Narodne banke v pregled. Žrtev mraza in podgan l^ndava, 15. februarja. Novak Ivan iz. Lendave si je zgradil ob cesti v Mursko Središče blizu Mure na agrarni zemlji leseno bajto, v kateri je bival že nekaj nad eno leto sam, ker njegov« mlada žena ni hotela živeti ž njim. Novak je štel okrog 70 let in so njegove moči za cele /. nastopom zime vidno pešati. Bole zen ga je naposled priklenila na njegovo trdo ležišče, kjer je ležal v mrzlem prostoru. prepuščen sam sebi. Ostra zima ga je te dni pobrala Novak je ležal v svoji bajti mrtev že več dni in so truplo napadle pod gane, ki so mu oglodale obraz in ušesa. Rektor Fran Lbotka znana umetniška dvojica P i n o in P i a Mlakar, čijih častne uspehe v Curihu smo že ponovno zabeležili na tem mestu, sta lani priredila za balet našo narodno pravljico o hudiču, ki pride v vas. Ta baletni libreto je postal rektorju Lhotkl osnova njegove kompozicije. Skladatelj ap Je takoj z vnemo lotil dela že v Budvi ob sinjem Jadranu, kjer ao skupaj letovali gg. Lhotka in Mlakarjevi in kjer je potemtakem rojstni kraj novega Jugoslovenskega baleta. Po svojem motivu in po glasbenem značaju združuje balet »Djavo u selu« elemente jugoslovenske folklore v mogočno glasbeno-baletno kompozicijo. Vse kaše, da bo novo, ob Adriji rojeno ln v Curihu krščeno delo šlo tudi dalje v široki svet Umljivo je, da uspeh baletne kompasi-cije zavisi v veliki meri od nje koreograf-ske izvedbe. Zaradi tega Je dobršen del uspeha zajamčen že z dejstvom, da sta izvedbo novega baleta prevzela Plno in Pia Mlakar. Po njuni zaslugi se bo to delo izvajalo v Curihu in ne dvomimo, da bo pod vodstvom te umetniške dvojic«, ki bosta tudi plesala najvažnejše partije, doseglo priznanje švicarskega občinstva Nadalje sodelujejo kot plesalci bivši člani beograjskega baleta 2ivanovičeva ter Rlstič in Panejev. V ansamblskih prizorih nastopi ves curiški baletni zbor. Stalni gledališki orkester bo ojačen s 48 člani radijskega orkestra, te to kaže, da je cu-riško gledališče dalo na razpolago vsa raz- položljiva sredstva, samo da se premiera jugoslovenskega dela pripravi kar le moči temeljito in predstava poda v čim popolnejši umetniški formi. Naj še omenimo, da so bili iz Zagreba poslani originalni kostumi, tako da bo predstava nudila tudi a te strani kar le mogoče verno narodopisno podobo Curiški tisk posveča temu izrednemu pojavu razveseljivo pozornost. Videti Je, da ae ž njim poglablja švicarsko - jugoslovensko sodelovanje, ki se Je izkazalo že v svetovni vojni. O tem priča tudi dejstvo, da bo jutri, v nedeljo 17. februarja v cu-riškem gledališču jugoslovenska matineja s predavanjem o naši glasbi. Na matineji bodo izvajali posamezne prizore is Lhotkovega baleta. Vsa jugoslovenska kulturna javnost spremlja s simpatijami ta novi pojav umetniškega sodelovanja Švicarjev in Ju-goslovenov, apominjajoč se, da je naš veliki kralj Peter Osvoboditelj videl v Švici in švicarskem ljudstvu vzor urejene države in narodnega blagostanja. Švica je po svojem geografskem položaju ter po ugledu in moralni moči nevtralne države največji posredovalec med zapadno in juz-novzhodno Evropo, zato dobiva vsaka manifestacija jugoslovenske kulture na njenih častitljivih tleh še prav poseben pomen. Skupno delo na Hrvaškem naturalizira-nega Ceha prof. Lhotke in slavne umetniške dvojice Mlakar naj postane ob sodelovanju jugoslovenskih in švicarskih krogov novo izhodišče Jugoslovensko - švicarskega prijateljstva! Plno tn Pla Mlakar Coidoni v ljubljanski drami P« premieri »Sluge dveh gospodar«. Za letošnji pred pust_v duhu časa in po navadi tudi repertoar naSetra Narodnega gledališča te dni zapleše vsako leto majhen karneval — je drama s srečno roko poiskala is porabe eno iz množice del starega Car-la Goldonija, veseloigro v dveh dejanjih »Sluga dveh gospodov«. Tako je prav. Tudi priliko, ko se zbere srenja na burko, je treba izrabiti, da se pred človekom is širokega gledališkega občinstva razgrne zastor teatrskega dejanja in nehanja, kakor ie raslo is svojih početkov v današnji čas in ka- >JUTRO« ŠL 39 J-i/oU, 16. H. 1933 — ELITNI HINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 Danes premiera VESELE IN ZABAVNE VELEFILMSKE KOMEDIJE Ukradena nevesta Predprodaja od 11.—»413. Predstave ob 4., 7.13 ln 9.15 To je komedija, polna smeha ln veselja ter lepe godbe. SODELUJEJO: R. A. ROBERTS, UZZI HOLZSCHUH ADELA SANDROCK in VIKTOR DE KOWA Domače vesti Mleko in — volitve Neznana gospa nam je poslala pismo, ki ga Izjemoma priobčimo, čeprav sicer nepodpisani prispevki ne najdejo usmiljenja nikjer na svetu. Pismo je bilo pač dobrohotno mišljeno in se glasi: »P. n. g. urednik »Jutra«. Kadar se bli> žajo volitve, je običajno, da politiki priob* čujejo za reklamo prav koristne predloge namenjene splošnosti. Tako smo čitali v sredo nadvse koristen predlog o pitju mleka po šolah. Res je: imam otroka, ki pije mleko v šoli proti plačilu. Poprej vedno za vsako malenkost bolan in bled otrok, je zdaj zdrav in pridobiva na barvi in teži. Priporočati bi bilo k onemu članku še naslednje: V vsaki šoli naj bo šolska kuhinja, vodi in kuha naj kuharica (zanesljivo dekle ali žena) pod odgovornostjo šolskega predstojnika. Pavšalno naj se določi 30 Din za cel mesec za skodelico mleka in kruh, ne pa tako kakor sedaj, da se prodaja četrt litra mleka za 1 Din. to je po 4 Din liter, saj kmetje prodajajo mleko po 1.50 Din na debelo. V takih kuhinjah naj bi matere prirejale v popoldanskih urah kuharske praktične tečaje, saj vemo, da je praktična žena najboljša kuharica. Obvezno naj bi take tečaje posečale deklice v starosti od 14 do 15 let v zimskem času na vseh iolah. Saj prežganje mešati in otroke roditi je in bo delo žene, ne moža.« ♦ Kakor smo zgoraj rekli, pismo je bilo dobrohotno napisano in priporočamo predloga neznane gospe v upoštevanje. Le uvodu samemu moramo ugovarjati: da bi v »Jutru« priporočali uživanje mleka zaradi volitev. Naj bo neznana gospa preverjena, da takšne koristne stvari priporočamo a prav isto odkritosrčnostjo, s kakršno je gospa sama priznala napredek Svoiega ljubega malčka. MAC. Zvočni kino Dvor ■ SMEH Tel. 27-30 GROHOT ZABAVA Stan Laurel in Oliver Hardy v premieri filma Zakonski četverokot SMEH SMEH SMEH ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50 • Koroški Slovenci v spomin pokojnega dr. Rožiča. Zadnja številka »Koroškega »Slovenca« je posvetila daljši članek spominu pokojnega senatorja dr. Valentina Kožiča. v tem nekrologu so po opisu pokojnikovega delovanja na Koroškem tudi naslednje besede: Užival je vse dobrote nemškega nacionalizma, bil je nadziran in interniran. Mnogo je pisal ter v svojih spisih gradil spomenik slovenskemu Koro-tanu. Preko osebnosti dr. Kožičeve ne bo mogel nohen zgodovinar koroških Slovencev, preko njegovih del pa nihče, ki bo hotel spoznavati koroški del slovenskega ljudstva in zemlje, ge bolj kot s spisi je oživljal slovensko narodno zavest s svojim značajem in svojo predobro dušo. • Dr. štampar je spet odpotoval na Kitajsko. Po enomesečnem odmoru v Zagrebu s*» je upokojeni načelnik ministrstva narodneca zdravja in socialne politike ter aktivni član rdravstvene sekcije pri Društvu narodov dr. Andrija štampar spet vrnil na Kitajsko. V četrtek je iz Zagreba odpotoval v Trst, cilj njegovega potovanja pa sta šanghaj in Nanking. Razstar.ek na glavnem zagre^okem kolodvoru je pokazal, koliko popularnost in spoštovanje uživa dr. štampar kot človek, socialni delavec in kot zdravnik. Na kolodvoru so se poslovili od njega najuglednejši zagrebški zdravniki in javni delavci, med njimi sta bila tudi inšpektor ministrstva narodnega zdravja in ravnatelj zagrebškega Higienskega zavoda dr. Borčlč, ki je z nJim dol go časa deloval na Kitajskem Dr. štampar bo ostal na Kitajskem spet leto dn;. da položi temelje novim važnim zdravstve nim ustanovam po programu zdravstvene sekcije Društva narodov. ♦ Nacionalna ura radia. Tema današnjega predavanja je: Zagreb kot mesto glasbo, predaval pa bo upravnik zagrebškega etnografskega muzeja dr. Božidar širola PRIDE Pesem na Volgi ORIGINALNI RUSKI FILM • Drugi jugoslovenski protltuberkuloznl kongres se bo vršil letos septembra v Sarajevu ter bo združen s kongresom ftl-ziologov in veliko razstavo sredstev P rotitu berku 1 ozne borbe. Prvi ju gos love o-ski protituberkulozni kongres, združen s prvim kongresom Jugoslovenskega ftizio-loškega društva, se je vršiJ lani na Bre-stovcu, v LJubljani in v Topolšici ter je bilo že tedaj sklenjeno, naj se vrši prihodnji kongres obeh organizacij v Sarajevu. Oddelek za pobijanje tuberkuloze pri ministrstvu narodnega adravja in socialne politike je organizacijo protitu berku lažnega kongresa poveril Društvu za pobijanje tuberkuloze v Sarajevu, organizacijo kongresa ftiziologov pa bo vodil primarij dr. Kušan v Sarajevu. V Sarajevu je že sestavljen odbor z raznimi odseki za prireditev obeh kongresov in velike razstave. Oba kongresa in razstava bodo v mestni zborovalnlci. Razpisane so tudi nagrale za najboljša dela iz ftiziologije. Za najboljšo obdelavo teme: Kako naj organiziramo na najučinkovitejši in najcenejši način borlio proti tuberkulozi v nafii državi — sta razpisani nagradi po 2000 Din od mestnega poglavarstva v Ljubljani v spomin na prvi protituberkulozni kongres !n od g. docenta dr. Ivana Matka, inšpektorja za tuberkulozo pri ministrstvu narodnega zdravja in socialne politike. Tretjo nagrado za prosto temo pa je razpisalo mestno poglavarstvo v Celju tudi v spomin na lanski kongres. Razsodišče, ki ga tvorijo gg. profesor dr. Cepulič iz Zagreba, docent dr. Matko iz Beograda in primarij dr. Kušan iz Sarajeva, sprejema dela tekmovalcev za nagrade do 1. avgusta, nagrade pa bodo na slovesen način razglašene in razdeljene na kongresu v Sarajevu. ♦ Za manifestacijsko zborovanje, ki bo v nedeljo ob 11. dopoldne v Trebnjem, se po pravici zanima vsa Dolenjska, saj gre za njene življenjsko interese, če se bo gradila železnica št. Janž-Sevnica, in m' trdno upamo, da se bo, — bo našlo delo in zaslužek mnogo brezposelnih, konec bo zastoja v trgovini ln obrti, že gradnja sa- ZA JUTRIŠNJI SMUK Nov fotografski film 6X9 za Din 12.- DROGERIJA GREGORIČ LJURLJANA, Prešernova ulica ma bo prinesla Dolenjski in tudi drugim okrajem mnogo koristi, blagodejne posledice zgraditve te proge se bodo pa prav pokazale šele pozneje, ko 6e bodo začeli pretakati gospodarski soki po tej važni prometni žili. Nedeljsko zborovanje v Trebnjem naj pokaže, da se tega v polni meri zavedamo. ♦ Oddaja dela. Banska uprava bo oddala zidarska, betonska in nekatera vzporedna dela kot eno skupino ter tesarska, mizarska, steklarska in pleskarska dela kot drugo skupino pri napravi novega stropa v pralnici ženske kaznilnice v Begunjah. Po-nudn: pripomočki se dobijo pri tehničnem oddelku. Gledališka ulica 3. soba št. 33, v LJubljani. ♦ Novi grobovi V Kamni gorici je umrla gospa franja K a p p u s « pl. Pic.hlstain. vdova po uglednem, daleč po Sloveniji zna nem trdnem gospodarju, mati publicista Film Z. K. D. Danes ob %3. url PREDOR po znanem Kellermannovem romanu »DER TUNEL«, ki je svoje čase vzbudil ogromno zanimanje Vstopnina Din 3.50, 4.50. 5.50 ln 6.50 Radi ogromnega zanimanja za film prosimo rezervirajte vstopnice na blagajni ELITNEGA KINA MATICE Telefon 21-24 Vlad'mira in orožniškega častnika Antona, ki sta oba sotrudnika »Jutra« in »Ži-sa«. Učakala je lepo starost 75 let. Njen ponosni dom v Kamni gorici je bil večkrat deležen najvišjega obiska, zlasti pa je Nj. Vel. kraljica Marija ob svojih vožnjah skozi Kamno gorico obiskala bohotni vrt gospe Kappusove. Blago mater in dobro gospodinjo, od vseh spoštovano, bodo jutri ob 11. spremili k večnemu počitku. — Zgornji Šiški bo danee nastopila zad.njo pot gospa Marija Zakotnikova, vdova strojevodje državnih železnic. Počivala bo v Dravljah. — V Grosupljem je umrl v 63 letu ugledni mesar g. Martin J a v o r n i k. Pokopali ga bodo jutri ob pol 16. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ Odborniki Invalidske zadruge pred sodiščem. Beograjsko sodišče vodi razpravo proti 11 odbornikom Invalidske kreditne zadruge »Vračar« v Beogradu. Obtoženci so splošno znani uglednt ljudje in se vsi zagovarjajo, da ne vedo, kako je prišlo do raznih nerednosti v poslovanju Invalidske NAJBOLJŠA SMUKA te ne veseli, če te muči kašelj ali prehlad. Zato uporabljaj stalno Mr. Bahovčeve »9 Smrčita" frettbette iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki delujejo zoper kašelj in hripavost, desinfici-rajo usta in grlo, ti preženejo žejo in oživljajo utrujeni organizem. Originalni zavitki po Din 3.— in 5.— v apotekah in drogerijah. Apoteka Mr. L« Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. kreditne zadruge. Vsi trdijo, da so pač podpisovali vedno v dobri veri vse spise, k: jih je predlagal soobtoženi tajnik in blagajnik zadruge Vujoševič. Nerednosti ln primankljaje Je odkrila že leta 1932. komisija. ki jo je odredilo ministrstvo. Poročilo komisije navaja dolgo vrsto primerov, kako so si člani odbora in razni za-drugini funkcionarji Izplačevali iz zadružne blagajne razne nagrade in tudi večje zneske za povračilo stroškov. Primanjkljaji so nastali tudi zaradi tega, ker so iz blagajne dajali posojila celo nečlanom in proti določilom pravil. Po pravilih bi smeli dobivati posojilo samo člani in sicer največ po 5000 Din, v zadrugo pa so vpiso- Dojite sami svojega otroka! Matere, povečajte količino in popravite kakovost svojega mleka s tem, da zaužijete za zajtrk ali južino skodelico OVOMALTINE. Ker se s tem Vaše telo okrepi. Vam omogoči OVOMALTINE normalno dojenje, Ovomaltine ni nikaka mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosežete zares O V O M A LTI N S K I USPE H! Ljudski zavojček Din 7.25 Mala škatlica „ /3.— vali ljudi, ki niso niti sorodniki invalidov, in takoj po vpisu so ti ljudje dobili do 10.000 Din in še več posojila. Obtoženi odborniki zavračajo krivdo na bivšega blagajnika in tajnika. ♦ Nevarna eksplozija v Zagrebu. V četrtek je v Zagrebu v Cankarjevi ul. v tovarni »Kaštel« nastala eksplozija bencina, ki je predstavljala največjo nevarnost ne samo za tovarno, temveč tudi za velik dei ulice. Tovarna izdeluje kemične farmacevtske izdelke in ima tudi svoj poseben oddelek za filtriranje bencina. V tem oddelku je poleg mnogoštevilnih sodov z beucinom tudi velika železna cisterna, v kateri je okrog 400 letrov bencina. V oddelku je bil okrog 13. zaposlen samo en delavec, ki je na nekem bencinskem sodu opazil mal plamenček, a je potem v veliki prisotnosti duha še mod eksplozijo skočil iz prostora ter zaprl vrata za seboj. Takoj Je alarmi- PRIDE Magda Schneider kot Dunajsko dekle ral gasilce, ki so s posebnimi napravami za gašenje gorečega bencina, ogen v dobro zaprtem prostoru zadušili. Pozneje so strokovnjaki ugotovili, da je plamenček nastal kot posledica konstantnega trenja benzina in filtra pri napravi za čiščenje. • ponesrečen beg nevarnega zločinca. 2e tretjič Je pobegnil lz zapora zloglasni razbojnik Miljutin Miloševič, ki je v zaporu okrožnega sodišča v Kragujevcu čakal na sodbo. Pozno zvečer je skočil čer ograjni zid zapora ter sc izgubil v gozdu. Bil pa je bos in tako ni mogel daleč v hudi zimi. Po dveh dneh so ga zasledili v neki prazni koči okoliške občine. Begunec Jc sedel ob ognju in drem.vl. Orožnikom fc je mirno predal, češ da z begom ni nič zaradi hude zime. če bi bil vedel, da je tako mrzlo, bi sploh ne bil pobegnil. Na begu je prodal še svoj suknjič, da si je kupil kruha, tobaka in vžigalic. • Kamniktit in smodnik — plen tatov. Skladišče, ki ga ima znano trgovsko podjetje g. Franca Kastelioa iz Novega mesta pri Irči vasi in v katerem so hranjena predvsem razstreliva, je bilo v kratkem času že drugič deležno tatinskcca obiska. Te dni so neznani tatovi ponoči vdrli v sklao.^ce in odnesli 33 kg kamniktita in 47 kg črneča smodnika Poleg tega, da zlikov-<1 kradejo te eksplozivne snovi gotovo v kakšne kriminalne namene, ima trgovec tndi občutno gmotno šk<>do. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— življenjski jubilej vnetega Sokola. Aktivni član prednjaškega zbora Sokola I. na Taboru in član župnega T. O. br. Anton Trebeč praznuje danes svoj 50. rojstni dan ter obuja spomine na dolgo dobo požrtvovalnega sokolskega dela. Kot pred-njak nekdanje tržaške sokolske župe je vežbal razne oddelke pri novoustanovljenih okoliških društvih. Posebne zasluge si je pridobil kot večletni načelnik Sokola v Skednju, v znani narodno zavedni trdnja- Prepričajte se o prvovrstni kakovosti domačih » Rekord in | Triglav* podpetnikov! I kor ima v kulturnem občestvu svoj smisel in pomen: v tem je skrivnost, da je Goldoni prav za prav lahko še zmerom aktualen. A na sceni sodobnega gledališča se Goldoni nehote, pa nujno zazdi kakor satira, ki zadene tudi našega človeka in naš Čas. Njegova problematika je tako oddaljena našim borbam in naporom, njegovi konflikti in zapleti so Človerko tako majhni, a prav zaradi te oddaljenosti in neznatnosti sc nam zde junaki njegove igre smešne, tragikomične figurine. kakor so Goldonijevi ljudie po svojih značajih in pojavih tudi v resnici samo variacije na zmerom ponavljani shema. Prav ta shematičnost človeških obrazov nam komedijo približuje — taksenle površen, približen prerez bi mutatis mutandis lahko veljal tudi za moralo in podobo današnjih ljudi. A Goldonijeva igra je imela v njegovem času še poseben čar, da so stare, nepisane pravice izza eommedie dell'arte dopuščale igralcu na odru široko svobodo domisleka in proste kombinacije. Tako je njegova igra v vsakem kraju in vsako uro lahko dobila svoj časovni in domačnostni kolorit. Kolikor so se v teh dvesto letih, odkar je Goldoni živel, do danes na svetu izpremenile reči, toliko več svobode bi si smeli danes vzeti izvajalci, da bi igra organsko izzvenela v naš prostor in čas. Tu se je Debevee izognil tistemu, po č« mer bi segel vsak drug. ostro modernistično nastrojen režiser: da bi namreč dejanje r vložki in s tendenco aktualiziral Dal je komediji samo smiselno jasen okvir tnr je \ lik i, zvoku in igri oživil teater, kakršen je utegnil biti nekoč. Že v tem svetu samem pa je dovolj prilike in prostora, da se igralec do kraja razživi, zlasti s časom, ko se v nje mrazgiblje radost veselega eks-tempora in igralskega dovtipa. Tako je Da-neš kot sluga Trufaldino prožna, vedra, iskreno doživljena figura, ki bo s svojimi tisoč lahkimi šalami in spretnimi prijemi vzbujal še mnogo zdravega smeha. Dvojo lepih kreacij sta ustvarila oba njegova »go spodat: Danilova in Jan. Pestro galerijo starih Benečanov so v veselih, zdaleč na pantomino spominjajočih figurah podali Lipah, Cesar, Sancin, Drenovec ter Juvano-va in Gabrijelčičeva. Lipahov Pandolfo je po svoji klasični dognanosti vreden primere s podobami iz Shakespeareja. Po svoje zanimiv in izrazit je bil Plut in Pianecki. __L. M. Smrt beograjskega igralca. V Beogradu je umrl v starosti 73 let dolgoletni član beograjskega gledališča Ljuba Stanojevič. Bil je pred vojno eden najboljših srbskih ka-rakternih igralcev in je uspešno gostoval tudi na tujih odrih. Med svetovno vojno je nastopal v Rimu in Atenah. Bil je prvi jugoslovenski igralec, ki so ga povabili za sodelovanje v filmu. Nastopil je v filmu »Osvo-bojenje Jeruzalema«. Pokojnik je bil navdušen Sokol in je ielel, da ga pokopljejo v sokolskem kroju. Za Dostojevskega in prati Dostojevskenui Andrč Pierre poroča v najnovejših »Les Nouvelles Littčraires« o značilni polemiki, ki se je razvila v sovjetskih listih: značilni zaradi tega, ker osvetljuje težko kulturno vzdušje v današnji Rusiji. Založba »Akademija« je napovedala novo izdajo > Besov« Dostojevskega — prvo, odkar obstoji sov jetski režim v Rusiji. >Literaturnaja Gaze-ta« jo je pozdravila kar z navdušenjem, v službenem glasilu »Pravda« pa je izšel oster članek nekega Zaslavskega, ki ob tej priliki napada tudi vsemogočnega »Stalina ruske literature« Maksima Gorkega, češ, da se pod njegovim pokroviteljstvom izdaja najbolj reakcionarni roman Dostojevskega. Zaradi tega so si sedaj sovjetski publicisti skočili v lase. Gre za Dostojevskega in zoper njega, za Gorkega in proti Gorkemu. Jasno je: tudi v sovjetski kulturi so stvari dozorele tako daleč, da se ljudje ne zadovoljujejo več s tendenčno komunistično literaturo. Prav v literaturi se opaža nov kvas liberalnih teženj, ki so večne. Individua-lizem se neprestano vrača skozi okno, najsi ga sicer tolikanj mečejo skozi vrata. Zaradi tega začenjajo zopet izdajati Dostojevskega, ki je bil z velikim delom svojih spisov dolgo v sovjetski nemilosti. Toda napad »Pravde« na >Akademijo« pričuje, da so pristaši falitnega »prolelkulta« še vedno vplivni in da se ne ustrašijo niti diktature Maksima Gorkega in njegove neskončne popularnosti v'sovjetski državi Službeni kro gi še niso zavzeli stališča v tem značilnem sporu. UmUlvo je pač. da se pravoverni boljSeviki boje *Besov«. v katerih je Dosto ievskij genialno dosledni ru«ko revolucijo in prikazal njene razkraislne negativne sile, njen strahotni demonizem. POZIMI, .to je hrana težka ln kri gosta, jstaja v krvi več strupenih tvarin. piti morate Radensko! Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žgaravico m podriganje. pospešuje delo želodca. Z ojačenim mokrenjem (kot iz vodovoda!) izpere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega sc počutijo zdrave in dobre vsi oni, kateri redno pijejo RADENSKO! 28 kjer je umrl v največjem pomanjkanju. Njegove skladbe se od vsega začetka ločijo od vseh istodobnih del zaradi posebnega smisla za virtuoznl slog. So pa žive, pestre ter zanimive v ritmičnem in melodičnem pogledu. G. Leskovic in komorni orkester, ki ga sestavljajo Orkestralno društvo Glasbeno Matice in gojenci drž. konservatorija pod vodstvom g. L. M. škerjanca, nastopijo dne 18. t. m. v Fil-harmonični dvorani. Sedeži v Matični knjigarni. u— Volilcl! Popravki volilnih imenikov se lahko zahtevajo samo do vštevši 22. t. in. Prepričajte se, če ste vpisani. Volilni imeniki so razgrnjeni na vpogled pri občinah, v Ljubljani pa pri mestnem poglavarstvu, Mestni trg št. 2. II. nadstropje soba štev. 46. Vpis v volilni imenik more zahtevati vsak, ki biva eno leto v občini in je 21 let star. Doba bivanja je bila določena na eno leto z naredbo štev. 4S0 »Uradni list« z dne 28. julija 19S4, kos 60. u— JNS okrajna organizacija za št Peter in Vodmat vabi na pregled volilnega imenika, ki bo razgrnjen pri Svetelu (pri Draščku), Bohoričeva ulica 9., od 10. do 12. ure in popoldne od 2. JUTRO * 21. 39 8 Sobota, 16. H. 1935 da je namreč prestanka žejen in da bi za kapljo žganja dal duSo lz sebe če že kdaj kaj ukrade, ukrade samo, kar mu ulica tako rekoč sama ponudi. Tako Je v sredo pred pragom neke hiše na Resljevi testi sunil zaboj za smeti, kakršnega mo ra imeti vsaka ljubljanska goepodinja. vreden, kakor pravijo, 80 Din. Nikomur drugemu razen Janezu Marinku ne bi moglo priti na pai~^t, da ukrade takšno reč No, njemu se je, kakor kaže, tatvina vseeno izplačala Vsaj stražnik ga je zvečer nato naše! v nekem vinotoču na Smartin-ski cesti tako neznansko pijanega, da je moral poklicati še tovariša na pomoč, da sta ga zvlekla na policijo. Zdaj bo Janez Marinko lahko že 36 tič užival gostoljubje velike palače na Kralja Petra trgu. u— Blago po izredno znižani ceni. Te dni je stražnik v Kolodvoreki ulici ustavil neznanega moža, ki je z velikim zavo-je>m pod pazduho hodil od hiše do hiše in po izredno nizki ceni nudil na prodaj sivo blago za ženske obleke. Podobnih kroš njarjev prihaja dandanes toliko na vrata, da človek res ne more več ločiti, kdo med njimi je pošten in kdo slepar Ker je prodajal blago brez vsakega potrebnega dokumenta, ga je stražnik povabil na policijsko upravo. Tam so dognali, da je prodajalec, ki je sicer natakar brez posla, znan specialist za krajo po trgovinah in trgovskih skladiščih, saj še ni dolgo tega, kar je bil pri nekem takem poizkusu zasačen na delu. Na vprašanje, odkod mu sukno — v kosu je bflo 24 m v približni vrednost: 700 Din — se je izgovarjal, da mu ga je izročil v prodajo neki Kovačevič, trgovski sotmdnik iz Zagreba Ta verzija pa ee je izkazala za neresnično, kar še bolj utrjuje sum, da je mož blago ukradel. Sukno. ki je po trgovski ceni vredno 30—35 Din mater, je nudil po hišah po 20 Din. Ukradeno je bilo najbrž v kakšni detajlni ma-nufakturni trgovini. u— Drevi plesna vežba »Havajski večer« v Jenkovi šoli Kazina. Vsi plesni tečaji trajajo še do konec marca. Zavetniki fe sprejemajo vsak ponedeljek ob 20. Posebne plesne ure in Informacije vsak dan. Nabavo nove karoserije za reševalni avtomobil znamke »Steyr« razpisuje mf;st-no poglavarstvo v Ljubljani. Natančni pogoji se dobijo mod uradnimi urami v pisarni reševalne postaje, Krekov trg 2. Tozadevne ponudbe je vložiti do 18. t. m. do 12. ure v gospodarskem uradu mestnega poglavarstva (oddelek V). Iz Maribora a— Odlikovanje zaslužnega Šolnika. Predvčerajšnjim je izročil sreski načelnik za Maribor, levi breg, dr. Senekovič šolskemu upravitelju Jakobu štuhcu od Sv. Ane v Slovenskih goricah, vestnemu šolniku. tihemu, vztrajnemu kulturnemu in go-.^podarskemu delavcu ter predsedniku sve-loienartskega učiteljskega društva, ki že 13 let orje ledino narodne prosvete na naši. severni meji odlikovanje reda sv. Save IV. stopnje. Iskreno čestitamo! a— Jubilej mariborskih ribičev. V kratkem proslavi tukajšnje Ribarsko društvo 251etnico svojega uspešnega delovanja. Proslava je zamišljena v večjem obsegu. a— Oče 295 otrokom je mestni generalni varuh nadsvetnik dr. Kronvogl. Toliko varovancev ima s stanjem v letu 1934 napram 264 v letu 1933. število varovancev je mestnemu varuškemu očetu naraslo za 31 ter so se brij e in skrbi tudi temu pri merno pomnožile. a— v visoki starosti 87 let je preminu la v Jareninskem dvoru posestnica Terezi ja šantl a- v ftt. Jakobu poslednje slovo. Predvčerajšnjim popoldne je prispel sprevod s telesnimi ostanki blagopokojne gospe Štefko Vauhnikove v St. Jakob v Slovenskih goricah. Pogrebne obrede je opravil tamošnji župnik Erhatič, ki je spregovoril tople poslovilne besede, nakar je rajnki v poslednje slovo zapel domači pevski zbor žaiostinko »Blagor mu«, zbor mariborskih magistratnih pevcev pod vodstvom zborovodje Frana Avsenaka pa -Spomladi vse se veseli«. Ljudje so se razhajali, sveža gomila je pokrila telesne ostanke matere - žrtve. a— Petrov blagor! Znani mariborski ribič Božo Gajšek, podnačelnik glavnega kolodvora, je ujel v Dravi redko lep eksemplar, 15 kg težkega sulca. a— v nabito polni dvorani kina Apolo je predaval v četrtek zvečer v Ljudski univerzi sloviti zagrebški psiholog univ. prof. dr. R Bujas o spoznavanju človeškega značaja. Odlični predavatelj je bil deležen od strani hvaležnih poslušalcev iskrenega priznanja. a— Izročitev diplome. Bivši poveljnik mariborskega pešpolka g. Avgust škabar, sedaj podpolkovnik v pokoju, je bil na zadnjem občnem zboru Zveze Maistrovih borcev izvoljen za zvezinega častnega člana. Te dni je zaslužnemu vojščaku izročila v Narodnem domu umetniško diplomo posebna zvezina deputarija Diploma je umetniško dele akademičnega slikarja prof J Kosa Podpolkovnik škabar se je deputaciji gin jen za prisrčno pozornost toplo zahvalil. a-- Divjih lovcev v naših vodah Je vefl-no več. Ta pojav divjih lovcev se posebno v zadnjem času opaža. Tudi kazen ni izostala in so bili kaznovani zaradi tatvine rib: B. K. iz Mariboia :a 10 dni zapora, R. S. iz Maribora na 8 dni zapora, I. M. iz Zg. Dupleka na 300 Din in 8 dni zapora, V G. iz Studencev na 7 dni strogega zapora, J P. iz Vuzenice na 80 Din globe, J V. iz Ješence na 14 dni strogega zapora, M K. iz Frana na 520 Din globe ali pet dni zapora F. K. od Sv. Martina na 14 dni zapora. R. H. iz Dogoš na 14 dni zapora ln 150 Din globe, A. M. iz Sp. Dupleka na 10 dni zapora in 280 Din globe, J. B. iz Loke na 2 meseca strogega zapora, R K in L. K- iz Kumna na 100. oz. 200 Din globe in plačilo sodnih stroškov. a_ Prijave za slalomske tekme v Celju za posebno vožnjo z mestnim avtobusom so podaljšane do sobote 16. t. m. do 12. ure. Vožnja bo ^ala za osebo 50 Din. Prijave sprejema prometna avtobusna pisarna na Glavnem trgu, telefonska št. 22-75. a— Ker jo je »pobožal« _ mesec dni zapora. Pred sodnikom poedineem dr Tomba kom se je včeraj zagovarjal 26!etni oženjeni posestnik A. D i* Selnice ob Muri. Trdil je. da je hotel neko 13Wno dekle samo »pobo Sati«, doč m je dekle vedelo 5e neka druge ga povedati A D. je bil obsojen na mesec dni rannra nogoino dve leti a_ Vlom V «tanovan;e Ivana Fingršta v 7gomil GoriO pr Račjem so vlomil« trije tla 'i nosestn 5ki sinovi in Fingu*ta nreten1; FiniuSt jP orožnlštvii prijavil, da so bili vsi j(» oboroženi s pslieami in da so mu od- nesli ia zaprto omare 500 Din. 10 klobas in steklenico žganja. Vsi trije priznajo, da so Fingušta pretepli, toda samo z rokann. Zadeva bo imela svoj zaključek pri sodišču. a— Železničarji • upokojenci. Člani mariborske podružnice UJNŽB, so imeli te dni v grajskih prostorih svoj občni zbor, ki se ga jo udeležil tudi ljubljanski delegat tov. Skerjanc Iz poročila zaslužnega predsednika in preizkušenega nacionalnega delavca Antona Rebola je bilo razvidno prizadevanje, da se članstvu z intervencijami pomaga do starih ugodnosti in pravic. Delegat Škerjanc je izrekel odboru priznanje in pohvalo zn vneto delovanje. Pri volitvah se ie izvolil v srlavnem dosedanji odbor z A. Rebolom na čelu. a— Drag fazan: 16.000 Din. Včeraj je bila pri sodišču obravnava proti 391etnemu posestniku Antonu K. z Velke. V sontembru ie šel na lov na fazane, pa je prišlo do nesrečnega naključja, da je nri tem obvtrelil svojega viničaria Polianca Fmnoa. ki je posta] dela nezmožen. K., ki je vse priznal je bil obsojen nn mesec dni zapora. pogoino dve leti. na 11.000 Din odškodn;ne Poljancu ter 50OO I~)ifj za zdravniške stroške. a— Dobro «rre Pohreiia Te dni ie bil ob?ini /bor oobreške?« R-te^e^a krizo O) v o ril in vodil ga ie pobr*»5,k'' žunan M Vo'k. ki je pozdravil nnvzoiriega rlr R Ravn ka ter se mu 7ahvnli1 za lep znesek ki "v ie daroval ubožnemu skladu I7, poročil ie bilo videti, da so na PoVežju na delu prdne rokp 70 pomoč bližnjemu Lepi tiso H i! Pr! volitvah ne je izvolil slede?; odbor: M Volk. prttdsedn*k: J Klemepčič. podnredpednik: gdč. Tilda Volkova tainira: Franc Volav-šek. bla7ainik: Vezrsk. nro«vr>tar Vato ie spregovoril vrne.$»ne domoliubnp besede odvetn k dr. R Ravn;k. za katere gp mu je predsednik Volk ;«kreno zahvalil. a— Strokovnemu nanredbu našeea obrtništva je služil tudi obrtni knjigovodski tečaj ki se je predvčerajšnji m zaključil. V tečaj je pohajalo 40 udeležencev, večinoma rokodelskih pomočnikov Ob zaključku so imeli na udeležence primerne nagovore prot Struna, obrtno zadružni nadzornik Založnik, mestni obrtni referent dr. Senkovič in predsednik mariborske poslovalnice zborničnega obrtno - pospeševalnega zavoda Franjo Bureš. a— V gostilniške prostore se je dal zapreti. Drzen vlom je izvršil neznan storilec v trgovino trgovca žeraka v Hajdo-šah. Odnesel je gotovine za 700 Din in razne jestvine ter manufakturno robo. škoda gre v tisočake. Zaenkrat je sled za storilcem zabrisana, obstoja pa mnenje, da se je dal najbrže na predvečer zakie-niti v gostilniške prostore, pa je ponoči opravil svoj vlomilski posel. a— Zasliševanje Je zaključeno. Zadeva roparskega morilca Juhanta. ki je, kakor mano, usmrtil krošnjarja Hacina pri Sv. Kungoti. je v zasliševanju zaključena ter se je zadevni materijal odstopil državnemu pravdnifitvu, kjer se sestavlja obtožnica. Pazorava bo v kratkem. a— Pičla Izbira je bila na včerajšnjem ribjem trgu Samo živi ksrpi po 10 Din kilogram Posledice zasnežene liške proge... a— JS železničarjev. Jutri 17. t. m. ob 9 bo v Mali dvorani Narodnega doma občni zbor JS železničarjev, članstvo vabimo, da se občneea zbora v čim večjem številu udeleži. — Odbor. Gospodarstvo Opuščanje In obrtnih obratov Število trgovin je v 8 letih nazadovalo v dravski banovini za 24.4% Zbornica za TOI v Ljubljani je sestavila podatke o gibanju trgovine in obrti v zadnjem lanskem četrtletju, iz katerih jr razvidno, da jc tudi v tem četrtletju prevladovalo opuščanje obratov, ker so bile odjave obratov mnogo večje nego prijave novih obratov. Trgovina Trgovinskih obratov je bilo v zadnjem četrtletju lanskega leta prijavljenih 145 (v zadnjem četrtletju prejšnjega leta 166), od-javljenih pa je bilo kar 425 obratov (4H2J. tako da so odjave presegale prijave za >0 obratov (306). Za vse preteklo leto nam nudi statistika v primeri s prejšnjimi leti naslednjo sliko: 1931 1932 1933 1934 prijave 1090 1069 777 670 odjave 1078 1521 2127 3043 razlika + 12 — 443 —13M) —1373 Kak or je iz gornje statistike razvidno, je bilo Ioni za 1373 trgovinskih obratov več od javi jenih nego prijavljenih Skupaj se je v zadnjih treh letih število trgovinskih obratov na področju ljubljanske zbormce zmanjšalo za 3166. tako da se je število tr govin v dra\'ski banovini zmanjšalo v tem razdobju za 21.4%, kajti ob koncu I 1931 je bilo v dravski banovini 12935 trgovinskih obratov, od tedaj pa se je to število skrčilo za 3166 na 9769 obrutov. V tem občutnem padcu skupnega števila trgovin se številčno izraža težko stanje, v katerem se danes nahaja trgovina. Obrt Slično nazadovanje beležimo tudi pri obrti. Lani je bilo v zadnjem četrtletju prijavljenih 235 novih obrtnih obratov (v zadnjem četrtletju prejšnjega leta 204). od-javljenih pa je bilo 529 obratov (539). tako da so odjave presegale prijave za 294 obratov (335). Za vse preteklo leto nam statistika beleži le 992 prijav in 2361 odjav, tako da se je število obrtnih obratov v tem letu skrčilo za 1369 obratov. Gibanje prijav in odjav je bilo v zadnjih štirih letih naslednje: prijave odjave razlika okt 1931 2276 1775 + 501 1932 2007 2017 — 10 1933 927 2233 —1306 1934 992 2361 —1369 V gornji statistiki so za 1. 1931 upoštevane tudi prijave in odjave gostinskih obratov, od tedaj pa se ločeno izkazujejo, število obrtnih obratov (brez gostinskih) je v zadnjih treh letih na področju ljubljanske zbornice nazadovalo za 26X5. Tudi ta padec je izredno velik, zlasti če upoštevamo, da jc pri obrtnih obratih zaradi večje odpornosti nastopilo močno nazadovanje šeie v I. 1933. Te številke pa še ne kažejo prave slike težav.nh in deloma obupnih razmer, ki vladajo danes v obrtništvu zaradi pomanjkanja dela in naročil Mnogi obrtniki še nadalje vzdržujejo z velikimi žrtvami obrat v pričakovanju boljših časov Če pa bodo sedanje razmere nadalje trajale, je pričakovati, da bodo odjave še nadalje naraščale. Pri gostinskih obratih smo zadnja leta opažali, da se navzlic slabim razmeram ustanavljajo novi. zlasti mali obrati (vino-toči, kleti) kar je razmere v gostinski stroki le še poslabšalo. S* I. 1932. smo zabeležili prirastek 2b7 gostinskih obratov šele I. 1934. so odjave prvikrat malo presegale prijave. V lanskem letu je bilo na področju ljubljanske zbornice prijavljenih novih gostinskih obratov (1933 >ryj. 1932 496), od-javljenih pa je bilo 309 gostinskih obratov (358, 209), tako da je skupno ste rilo nazadovalo lani za 10 obratov, dočim smo imeli predlanskim prirastek 8 obratov in 1. 1932. prirastek 2S7 obratov. Ob koncu l. 1931. je bilo v vsej dr.tvski banovini 32.913 obrtnih m gostinskih obratov, od tedaj pa je to število padlo na okrog 30.500. Tudi pri gibanju industrijskih obratov vidimo zastoj. Lani jc bilo prijavljenih 15 novih industrijskih obratov nasproti 26 v prejšnjem letu, odja\ljenih pa je bilo 8 industrijskih obratov (v prejšnjem letu 8), tako da znaša prirastek le 7 industrijskih obratov nasproti 18 v prejšnjem letu. Do 20% več svetlobe za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenib slovaška vlada je že lani imela v načrtu prisilne omejitve glede proizvodnje pšenice, ki jih pa žal ni izvedla, kar se danen maščuje. Če bo hotela nadalje držati visoko ceno. bo reguliranje zasejane površine postalo neizogibno, kajti v nasprotnem primeru bo Češkoslovaška prišla med države z izvoznim presežkom in bo občutila wee težkoče, ki jih imaio^ agrarne države pri prodaji svojih presežkov v inozemstvu. Borze 15. februarja. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz oslali v glavnem nespremenjeni, le London se je lz Celja e— Potovanje na Oplenac. Banovinski odbor društva Rdečega križ* pripravlja sredi meseca maja poklonitveno potovanje svojega članstva na Oplenac. Stroški za vožnjo ne bodo višji od 180 Din za osebo. Pozivamo člane RK v celjskem sreza, da bi ^e v čim večjem številu udeležili te poklonitve. Vsak poklonitveni vlak mora šteti 400 udeležencev. Vsi, ki sc odločijo za potovanje, naj do konca če-ga meseca pošljejo svojo prijavo tajnici ge. I. Zupančičevi, upravlteljici mestne dekliške nar. šole v Celju. e— Sreski odbor Rdečega križa t Celju je imel v Četniek popoldne občni zbor ob lepi udeležbi. Po svojih delegatih so b'li zastopani tudi občinski odbori RK v Žalcu, Sv. Petni. Petrovčah, Gotovliah, BraslovČah, na Teharju in Dobrni. Predsednik g. dr. Juro Hrašovec se je uvodoma s prstenimi besedami spomnil blagoookoinega kralja. Tajnica šol. upr ga. I. Zupančičeva je poročala. da ima društvo 50 rednih članov in 116 pomožnih. Del dohodkov so tvorile tudi prireditve ted.na Rdet :ega križa in pri«ipvki nri štetju grobov. Celjski m^na '71 okoliška občina sta darovali po 1000 Din, pevsko društvo »Lipa? na Teharju pa 100 Din. Društvo je oriredMo dva samariianskn tečaja. ki sta bila zaklluČena lini 22. anril* z javnimi izpiti. Za podmladek RK je društvo raww»!ovalo znižane cene v mestnem kopališču. Sporazumno s sreski m naaelstvom je ukrenilo, da so se ustanovile edinice RK v občinah v celjskem srezu. kjer jih doslej še ni bilo Dne 18. novembra je prirn. min;ster n. r. Ivan Mphorič. sen. taf-nik Zbornice za TOI. pošilja pripravljalnemu odboru dališe pi«mo. v katerem nravi: Sprejemam mesto v nkrii.skem odboru, ker smatram snrejem takega mesta kot eosno-darsko-nol itični javni delavec za »vojo Častno dn'žno«t. Zaradi odnotovonia na seje lezniSkega tarifnega odbora mi sicer ne bo mogoče udeležiti se zborovania v Trebnjem, ter Vas prosim, da mojo odsotnost upravičite in izročite zborovalcem moje pozdrave. Tudi [im sporočite mojo pripravljenost, da njihovo akrijo kar najizdatneje v javnem Interesu podpre m. Priporočam Vam. da zs akcijo zainteresirate zagrebške gospodarske kroge. Ugleden gospodar v Trž;šču nam piše: Z nepopisnim veseljem in veliko radostjo ter zadovolistvom pozdravljamo vsi Dolenjci VflS pokret. katerega ste pričeli za povzdigo naših krajev. Nadvse smo Vam hvaležni za VeSe vztrajno in neumorno delovanje v korist zapostavljene Dolenjske. Jaz In vsi drugi Dolenjci »mo Vam z našimi skromnimi n>o*mi na razr>o!ago. Zahteva Dolenjske po Železniški zveri med dntenfskimi prevrni in glavno Fmijo Zagreb —Z;dani most je brez dvoma upravičena in niena izvršitev v nu'nem splošnem interesu. Zborovanju v Trebniem in akciji, kateri je na m em j eno, želimo polnega uspeha. Znižanje telefonskih pristojbin Kakor Je »Jutro« te pred dnevi poročalo, je prometni minister predpisal nov pravilnik za telefonsko službo, po katerem se telefonske pristojbine precej zmanjšajo. Vsi kraji so v novem pravilniku razdeljeni po številu telefonskih naročnikov v 6 krajevnih razredov, dočim so bile doslej pristojbine diferencirane le za kraje, ki imajo do 50 naročnikov, nadalje sa kraje od 50 do 400 naročnikov in za kraje preko 400 naročnikov. Telefonske naročnine so zmanjšane pred vsem v najvišjih razredih dočim je po novem pravilniku instalacijska taksa za vse naročnike v Lsti krajevni skupini enaka. Razdelitev telefonskih naročnikov v plačilne razrede je precej spremenjena. Doslej je bilo 7 plačilnih razredov, odslej jln je pa samo 5. V krajih s preko 400 naročniki je bila doslej najvišja pristojbina za banke, zavarovalnice, trgovinska. Industrijska in tvorniška podjetja s preko 1 milijon glavnice, hotele Itd. 3800 Din, po novem pravilniku pa znaša pristojbina v tem razredu za naročnike v velikih mestiii 2800 Din. Mnogi naročniki iz dosedanfe 1 skupine pridejo po novi razdelitvi v Ii skupino V tej skupini so trgovinska m industrijska podjetja z glavnico od 0 5 do 1 milijona Din, obrtni obrati z motorno silo. ki imajo preko 15 delavcev, manja? tvornlce itd. ter znaša naročnina v ven kih mest!h 2000 Din nasproti dosedanji n» ročnin' 2800 Din. V III skupini, kamor spadajo trgovin ska Industrijska in ostala podjetja z glav nico, manlšo nego 500 000. obrtmSk« obrati brez motornega pogona s preko 15 delavci. male tvornlce. trgovine na drobno, gostilne, skladišča, tiskarne, pisarne odvetnikov, Inženjerjev, zdravnikov, notarjev itd. znaša sedaj v velikih mestih telefonska naročnina 1300 Din (doslej 1800 Din). Trgovine na drobno so torej premeščene lz II. v III. skupino. Naročniki IV. skupine, kamor spadajo občinski, banovinski in državni uradi. Šole, pisarne odvetnikov, inženjerjev, zdravnikov itd., ki se nahajajo v stanovanju ao-tičnih, obrtni obrati z manj nego 15 delavcev, zadruge, društva itd. plačajo 800 Din naročnine (doslej 1200). V peti ai skupim kamor spadajo privatna stanovanja, humanitarna, narodna ln telesno vzgojna društva, cerkve, državni uradniki ln rokodelski obrtniki iz { 23. obrtnega zakona, znaša naročnina 600 Din in v peti b) skupini, kamor so uvrščeni državni, banovinski ln občinski uradniki, pa 460 Din: poštni uradniki plačajo izjemno le 240 Din na leto. v najnižjih skupinah je torej tarifa nekoliko povišana, saj so doslej poštni uradniki plačali 200 Din, ostali najbolj privilegirani naročniki pa 400 Din na leto. Instalacijska pristojbina, ki je doslej v krajih s preko 400 naročnikov znašala po razredih 1600 1400, 1200. 800 in 300 Din. je sedaj za vse te razrede naročnikov v velikih mestih enaka v višini 1050 Din Gospodarske vesti = Ukinjene privatne kompenzacije v prometu s češkoslovaško, iz Prage poročajo, da je jugoslovenska Narodna banka sporočila, da v bodoče ne bo več dopuščala kompenzacijskih kupčij v prometu s češkoslovaško, in sicer zaradi izvestnih zlorab pri dovoljevanju reeksporta Odslej je torej promet mogoč le na bazi kliringa. Nadalje poročajo iz Prage, da so bila zaradi tega vprašanja uvedena pogajanja z Jugoslavijo. Občutno nazadovanje av»trij<»kega lesnega izvoza. Kakor smo že nedavno poročali. se je avstrijski izvoz lesa lani povečal za 25*/», in sicer od 87.444 ua 109.224 vagonov. Vse to povečanje pa je šlo izključno na račun večjega izvoza okroglega lesa. dočim je bil lani avstrijski izvoz mehkega lesa le ia 3*/i večji nego v prejšnjem lelu. Najnovejša statistika za januar pa kaže, da je v tem mesecu avstrijski izvoz rezanega lesa občutno nazadoval. Izvoz rezanega lesa je znašal le 2<>64 vagonov nasproti 4232 vagonom v lanskem januarju.. Pri rezanem mehkem lesu je podel nasproti lanskemu januarju izvoz v Nemčijo za 40"/«, v Italijo za 35*/«, v Francijo za 63 °/« in v Madžarsko za 45 •/«. Nasprotno pa se je nadalje dvignil izvoz okroglega lesa. ki je znašal v preteklem mesecu 2389 vagonov, lo je za 40% več nego lani v istem mesecu. = Slabi izgledi sa bodoči i«vos pšenice v Češkoslovaško. Lam je imela Češkoslovaška izredno slabo pšenično letino, kar nam je omogočilo, da smo zopet pričeli izvažat: dši-nico v to državo. Za bodoče pa izglaii t« izvoz niso ugodn:- Kakor zatrjuje nakupna za druga češkoslovaških trgovskih mlinov bo sredi letošnjega avgusta ostalo i tnemu mo nopolu navzlic slabi letini okrog 20-000 vagonov pšenice, kajti v začetku leta so na kupljene zaloge žitnega monopola tnašale , _ . . - — »— - ..... 80.000 vagonov, do srede avgurfa pa bodo Tendenca omahujoča. Promet je bil srednji. zeti -vi te kol čine le kakih 1 žf'!,c* £wka ^re,!1sl5? 12750 ~ l»>: *>a- nekoliko dvignil. V privatnem kliringu 50 se okrepili privatni šilingi, ki notirajo s»*-daj 8.20 _ 8.30 (doslej 8.075 — 8.175). V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih jx> 224, v grških bonih po 29.75 in v avstrijskih šilingih po 8.25; španske pezete so se nudile |>o 5.4.'). madžarski pengi pa so v Beogradu notirah 8.05 — 8.75. Na zagrebškem efektnem tržišču j« bila tendenca v Vojni škodi mirna in je prišlo za kaso do prometa po 382 in 383 (v Beogradu po 382.50). Zaključki so bili tudi v 7° o Blairovein posojilu po 06.50 in v S" « Blairovem posojilu po 77. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Aiiiateniam 2i»v<.li> — ^^si.75, Ber .11 1756 08 — 1769.95, Bruselj 1024.91 — 1029,97, Curih 1421.01 — 1428.08, Lor.lou 214.36 — 215.77, Newyork 435o!4S—4391 74. Pariz 289.57—291.03. Prapa 183 42—184.52. Trst 372.53 — 375.cl. Avstrijski š:l;nc t privatnem klirineu 8 20—8 30 Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 15.0750. Nevvvork 309. Bruselj 72.0750. Milan 26.26, Madrid 42.2250, Amsterdam 206.7750, Berlin 123.95, Dunaj 57.40. Siockholm 77.75. Oslo 75.75. Kobenhavn 67.35, Praga 12.915*». Varšava 58.32.">0. Atene 2.90. Bukarešta 3.05. Ljubljana. Vojna škoda 383 _ 385. 7" <• investicijsko 75 — 77, 7° o Blair 6otekarna banka 70.50 den.. G0/« begluške 65 — 67; delnice: Priv. agrarna banka 25S do 203, šečerana Osijek 150 — 165. Trbovel'-ska 121 — 126. Beograd. Vojna škoda 381 _ 382. za marr j 380.50 - 382 (382.50), 7" o investicijsko 75 do 70.50 (75.90). 4Vt agrarne 4S - 49 (4f'j. 0" '« begluške 66.25 — 66.75 (66.75), 8" o Blair 75 — 76, 7*/e Blair 66.50 _ 67 (66.75). 7".'o Drž. hi|>otekarna banka 72 den.. Narodna banka 5450 — 555J, Priv. agrarna banka 3G0 — 261 (259, 256, 258). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.05, Državne železnice 23.95, Alpiue - Monlan. 10.75, Šečerana 14.10. Blagovna tržišča fcITO. + Chiragn, 15. februarja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 96.50. za julij 89.6250; koruza: za maj 85.25, za julij 79.50. + Ljubljanska berra (15. t. m.) Tendenca zn žilo je bila čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon koruze. _ Nudi se (vse franko nakladalna po«taja) pšenica baška 79 kg. po 1% — 138; banatska, 87 kg težka po 132 — 133; oves: bosanski 89 — 94; koruza: baška po 77.50 - 80; banatska po 75 — 76. moka: baška in banatska ?0« po 215 - 235; baška »2« po 200 — 220; baška »5« pa po 180 — 200, otrobi: baški debeli 105 - 110. + Novosadska blagovna borca (15. t. m.) mlini mogli prevzet 60.000 vagonov pri mesečni porabi 800 va gonov- Za bodoči izvoz naše pšenice v Češkoslovaško po so izgledi *labi tudi zonadi tega ker se s pženico posejana površina v Če?koslova«k nadalje dviga- Vsi pozrvi če rpd<-«pm *?T»dt 'ega ker «e cene pSenlf'" Čp)Vn«tn<'a^Vf umetno ^'t»»»to na irred-l.t viaol-- v!S'n; ®m» po 'on ;f. oSpniro Pr »pb --en- (•ena1* «•» rv*»nllo n»'mp» ^o8i/r»«1or<»*l-o nnn> Vpže da ni umetno držati visoke cene. če «* l«tofe«no ne rea 'udi obseg produkcije. Češko- natska 125 — 130; baška potiska in slavonska 132.50 - 135. RŽ: baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in srem«ki. 65 66 kg 120 - 122.50. jari. 67'68 kg 132.50-137 50. - Koruza: baška in sremska 71 _ 72: banatska 68 _ 70 - Moka. baška in banatska •0g< in :0ggc 200-222 50- »2« 180— 2"2.50; i5v5 IGO - 182.50; ,6« 142.50 - 155: »7c 117.50 - 122.50: ,8t 85 - 90 - Otrobi: baški in sremski »> _ 84; hanatski 81-83. — rual: baški in sremski beli 132.50 do 137.50. + Budimpeštanska terminska bona (15. t. m.) Tendenca «talna Promet srednji _ Pšeniea: za marr 1668 _ 16.70. za maj 17.07 - 17.08: k»r««; ra maj 12.19—12.20. BOMBAŽ + Liverpool. 14 februarja. Tendenca *talna Zaključni tečaji: za marc 6.80 16 79) za julij 6 69 (6.67) 4- Newv«rk 14 februarja Tendenca stalna. ZakliuČnl tečaji: za marc 12.35 (12 32) za julij 12.44 (12.42). »Linčajte ga S" Tako je vpila množica na ulici, ko je dognala, da |e Hauptmann obsojen na smrt Vct&ja (phc piše Ij o&kve S čctpaManco, ^fCokrom in SpieCmannem v Variavi IDaCiti rajmaft &afiov&&e umetnosti v danainii (tlusiii Moskva, 11. februarja V Varšavi smo se našli pri Capablancovi simultanki Flohr, Spielmann in jaz. Dr. Lasker je že par dni prej odpotoval v Mo-skvo, da se pred turnirjem temeljito odpočije. Dne 9. t. m. smo potem Capablanca, Flohr in jaz krenili proti Moskvi, Spielmann je moral zaradi simultanke še ostati v Varšavi. Ko smo zvečer dospeli na sovjetsko obmejno postajo Negoreloje, smo takoj občutili, da smo stopili v deže- V a s j a Pire lo. kjer je šah prava narodna igra in umetnost, v čislih tako kakor pač nikjer drugje na svetu. Pričakovali so nas zastopniki Vrhovnega sveta fizične kulture iz Moskve, raznih šahovskih organizacij, predvsem pa novinarji. Vsi večji moskovski ixi leningrajski listi so bili zastopani, in takoj so se začeli interviev/i, ki so izpol-nili skoro ves čas do odhoda ekspresnega vlaka. V Mir.sku zopet sprejem. Tu smo pustili Flohra, ki je povabljen tja na nekaj produkcij. Capablanca in jaz sva tako sama dospela včeraj opoldne v Moskvo. Slika iz Negoreloje se je tu ponovila, seveda je bilo vse še v večjem obsegu. Zopet zastopniki raznih šahovskih organizacij. novinarji itd. Povrh pa še nešteti fo- Američani vedo... da ne spravlja v WashLngtonu svojega avtomobila nihče v garažo, temveč da mu voz prenočuje« pred hišnimi vrati; da je parkiranje avtomobilov v New Yorku zelo drago in velja do 1 in pol dolarja na dan; da sname moški v Washingtonu klobuk z glave, kadar stopi v dvigalo, ker je v njem lahko kakšna dama, da ga pa zelo pogosto ne sname v svojem in tudi v tujem uradu; da si se v času močne konkurence v V/ashingtonu lahko zastonj vozil s taksijem. samo če si se obvezal, da boš dal vozaču vsaj okrog 5 Din napitnine; da prcbivalci Washingtona nimajo volilne pravice, ker hoče biti glavno mesto Zedinjenih držav ^nadstrankarskoc; da mesto VVashington ne. leži morda v državi VVashington, temveč da leži ia kakšnih 5000 km od mesta na severozapa-du Unije; da vozi newyoršks. ^podzemeljska« neprimerno hitreje nego avto; da v Ameriki na cestnih in podzemeljskih železnicah ter avtobusih ne izdajajo voznih listkov, temveč vržeš novec za 5 ali 10 centov v avtomat, ki ti odpre dohod v vozilo; da ne bo vozil Američan mimo rdeče luči. niti če ni na milje daleč videti nobene žive duše; da imajo o« mnogih ameriških deželnih cestah v večjih presledkih hišice, Ki vse-hujejo samo spaJne Kab-.ne za utrujene avtomobil is te- Stroj ugonablja ljudi Predstiinika Roosevelta rotijo, naj bi proglasil večletni moratorij zoper uporabo modernih industrijskih izumov. V nekem poročilu, ki so mu ga predložili te dni, so med drugim navedli drastične primere. kako uporabljajo podjetniki čedalje bolj stroje namestu ljudi. Neki tovarnar je pred petimi leti n. pr. imel zaposlenih 250 delavcev, da so mu montirali avtomobilske motorje. Danes opravlja isto delo s pomočjo strojev 19 delavcev, a v neprimerno krajšem času. Tako postaja stroj, ki ga uporabljajo po napačnem sistemu, morilec stotisočev ljudi, namesto da bi jim bil v blagoslov. S temnico plačana predrznost ® Miff dfta * HHV R Član Action Fran^aise v Parizu Alain de la Rochefordlftre je bil zaradi Izzivanja frc. min. pred*. Flandina na dan obletnice a. februarja obsojen na leto dni zapora tografi in filmski operaterji. Nastanjeni smo izvrstno v hotelu National, kjer bodo tudi vsi ostali udeleženci turnirja, sovjetski in inozemski. Povprašal sem takoj za nekaj podatkov o šahovskem življenju v Sovjetski uniji. Kakor je mogoče že itak na prvi pogled videti, je šah tu na tako visoki stopnji, kakor nikjer v zapadni Evropi in na svetu sploh. Po lanski statistiki je bilo na ozemlju Unije nad 500.000 organiziranih šahi-stov, letos jih je najbrž že okoli milijon. Osnova za šahiste niso klubi kakor pri nas, temveč šahovski krožki posameznih Sol, tovarn itd., ki delujejo izključno s pomočjo dotacij Sveta za fizično kulturo. Takih krožkov je samo v Leningradu in Moskvi po 300. Klubov v našem smislu je samo malo in dostopni so samo kvalificiranim šahistom, t. j. mojstrom itd. Vsi časopisi v Sovjetski uniji imajo šahovske rubrike, vse radio postaje dajejo po pol ure na dan šahovska poročila. V Ljenin-gradu ima visoka šola za fizižno kulturo posebno stolico za šah. šah je na tej šoli obvezen predmet, šola ima 1200 slušateljev. Zanimivo je, da so me takoj popravili tukajšnji šahisti, ko sem govoril o šahovski igri. Rekli so. da je šah umetnost, igra da je preveč omalovažujoč izraz zanj. Za mednarodni turnir v Moskvi so bile vse vstopnice, okoli 60.000, že pred nekaj dnevi razprodane. Igrali bomo v prostorih skulpturnega muzeja, ki je bil v to svrho ves stavljen na razpolago, pa seveda še daleč ne bo mogel sprejeti vseh gledalcev. Seveda vlada tu največje zanimanje za to kako se bodo odrezali sovjetski mojstri na turnirju. Splošno prorokujejo Capablanca, Flohr in drugi, da so zelo dobri in da ima Botvlnnik po sploSnem mnenju izvrstne izglede na eno prvih mest. Malo svarilo za turnir nam je tudi dal včeraj Capablanca, ko je igral simultan-ko v Domu tiska. Produkcija je bila dostopna samo mojstrom in članom doma, če bi bila odprta tudi za široko javnost, pravijo, da v Moskvi ne bi bilo mogoče najti dvorane, ki bi bila zanjo dovolj velika. Proti Capablanci je igralo samo 30 igralcev. tako zvane prve kategorije, istih 30, K samomora »kraljice demantov" StavisKega prijateljica Viviana L aro a r-re, ki se je v Parziu ustrelila zaradi revščine in bede V Ameriki kakor v Italiji vzbuja veliko zanimanje škandalna afera, ki ji je glavna akterka ameriška velemilijonarka Magdalena Astorjeva. Astorjeva je vdova po znanem bankirju, ki je izgubil življenje pri katastrofi »Ti-tanica«. Po njem je podedovala imetje, ki so ga tedaj cenili na 300 milijonov dolarjev. Da bi premagala izgubo, ki jo je zadela s to smrtjo, je začela potovati po svetu, a ko se je vrnila v New York, se je začela zanimati za vsakovrstne športe, posebno za boks. Nekega večera je obiskala boksarsko tekmo, na kateri je nastopal mladi italijanski šampion Enzio Fiermonte. Povabila ga je, naj jo obišče v njeni vili in od tega dne je bil skoraj vsakdanji njen gost. Kmaiu se je med gornjimi newyGrškimi deset tisoči razširila vest, da se Astorjeva poroči z italijanskim boksarjem. To je zvenelo kar neverjetno, saj je bila Astorjeva že ženska v »najboljših« letih, skoraj za tri desetletja je bilo razlike med njeno in boksarjevo starostjo. Vrhu tega je imel Fiermonte v Florenci mlado, lepo ženo in sinčka. Ločitev med njima je bila videti nemogoča, saj je bil on italijanski državljan. Toda moč ljubezni (in milijonov) premaga vse. Nekega dne Je postal Fiermonte ameriški državljan, v ekspresnem tempu so razvedli njegov zakon in nekoliko tednov pozneje sta bila boksač in milijonarka mož in žena. Vse je bilo videti v redu. Toda leto dni pozneje se je Fiermonta lotilo domotoft-je in želja, da bi videl svojega sinčka. Astorjeva mu je dala hočeš nočeš dva meseca dopusta. Ko je parnik ostavil new-yorško luko, je bil bivši boksač najsrečnejši potnik na njem. A še preden Je parnik dospel v Napoli, se je ta sreča spremenila v žalost. Magdalena Astorjeva, ki se je bila v navalu ljubosumnosti na skrivaj odpeljala z istim parnikom in pred Napolijem je prišlo med zakoncema pred vsemi ljudmi do ljutega prizora, čim je parnik pristal, je Fiermonte izginil. Z brzovlakom se je odpeljal mož v Flo-renco. Svidenje s prvo ženo pa po vsel priliki ni bilo takšno kakor si ga je bil želel. kajti že nekoliko dni pozneje se je Naročite — čltafte ŽIVLJENJE IN SVET" s katerimi ni Flohr lansko leto dosegel niti 50 odstotkov v simultanki. Pa pravijo, da lahko Moskva postavi 100 takih Sahistov. Capablanca je bil upravičeno zelo optimističen glede rezultata produkcije, saj je zadnje dni dosegel odlične rezultate v simultankah v Manchestru, Parizu, Berlinu, Pragi in Varšavi. Simultanka je začela ob 9. dopoldne. Seveda je bilo kljub omejenemu vstopu zelo mnogo gledalcev, ki so se držali vzornega reda. Capablan- Capablanca ca je za 8. uro naročil že novinarje, misleč, da bo takrat s produkcijo že davno gotov. No, ko smo prišli ob 8. uri pogledat, je bil rezultat 2:0 proti Capablanci, 06talih 28 partij je bilo še v teku, v ne ravno rožnatih pozicijah za bivšega svetovnega prvaka In res, končni rezultat je bil po 7 in pol urah igre tak, kakor ga Capablanca v vsej svoji karieri še nikdar ni dosegel, dobil je samo 7 partij, izgubil 14. remiziral 9! Pri tem pa je še treba poudariti, da je Capablanca najbrž najboljši igralec simultank na svetu. Treba se bo torej še dobro pripraviti, preden v petek začnemo igrati na turnirju v šahovskem središču sveta. Življenje za bicikelj Te dni so v Gradcu lovili 42 letnega tatu koles Heinricha Freschcrna. Tatu je zasledoval na kolesu neki elektrotehnik, ki je brzel za storilcem na biciklju. Ko je begunec opazil, da mu je za petami tudi stražnik, je pustil kolo pred neko hišo in stekel po njenih stopnicah. Pribcžal je do četrtega nadstropja in v trenutku, ko so bili zasledovalci že tik pri njem, je mahoma odprl okno ter sc vrgel iz višine na cesto, kjer je obležal mrtev. Prijet vohun V Parizu so izsledili m aretirali barona Klemensa von Radowitza, ki se je med vojno zelo spretno udejstvoval kot nemški vohun v Franciji, Španiji, Zedinjenih državah in Holandiji. Radowitz je živci žc od 1. 1900. v Parizu. L. 1923. se je vrnil tja in so ga večkrat obsodili zaradi goljufij ter izgnali. A že prej jc izginil in so ga izsledili šele sedaj. Ni mano. da-li ga držijo v zaporu zavoljo vohunstva, goljufij, trgovine z mamili, zavoljo izgnanstva ali zaradi vseh teh grehov skupaj. vrnil skesano v Napoli, kjer sta z Avtorjevo sklenila premirje. Med tem pa so nastali novi zapletljaji. italijanske oblasti so izjavile, da Fiermonta ne priznavajo za ameriškega državljana in tudi ne njegovega drugega zakona. Ker pa je ta zakon v Ameriki vsekakor veljaven, jc mož v nevarnosti, da ga obtožijo bigamije. Ta trenutek se trije odlični odvetniki trudijo, da bi naffli izhod iz te dileme. Doslej ga še niso našli. Ga Fiermonte - M anett i, bokaarjeva žena; spodaj »jen in boksarjev sinček Sodba v flemingtonskem procesu je razglašena. Hauptmann obsojen na smrt na električnem stolu. Obsojenca so žc pre peljali v New Jersev v celico smrti, kjer čakajo enakega konca kakor Haupt-inarn še nokateri drugi zločinci. Porotniki, ki so obsodili Hauptmanna na smrt. so glasovali petkrat. Šele petič se je pokazala potrebna večina, na podlagi katere je določil sodnik Trcnchard kazen. Ker so posvetovanja med porotniki trajala zelo dolgo, je hotel sodnik zaradi pozne ure že oditi domov k večernemu počitku. Toda nenadoma je prišel sluga z naznanilom. da so se porotniki zedinili. Vrata velike sodne dvorane so bila tedaj šc zaklenjena. Predsednik obravnave je sporočil vest, da so se porotniki zedinili, državnemu tožilcu in Hauptmannove-mu branitelju. Kmalu nato so pripeljali tudi Hauptmanna v dvorano. Bil je bled v obraz, hoja mu je bila zelo nesigurna. Po nalogu voditelja proccsa jc moral sesti v prvo klop. Takoj za njim je stopilo v dvorani* dvamajsrt porotnikov. Na vprašanje predsednika, kakšna jc odločitev porotnikov, je izjavil predsednik dvanajstorice s tresočim glasom: »Hauptmann je kriv umora prve stopnje.« Nastopil je odm >r s sr.irt-n j tišino. Sodnik TrencharJ je po teh besedah vstal in dejal; »Bruno Rihard Hauptmann! Porotniki so odločili, da ste kriv umora prve stopnje. Po zakonu ste obsojen na smrt!« Ko je slišal razsodbo, sj s: Hauptmaunu zamajala lia pod nogami. Napravil jc kretnjo kakor hi hotel nekaj reči. Beseda na ma jc zastaia v grlu. Okrcnil se je pula^oma ter odšel v »premstvu dveh paznik jv v svojo celico. Hauptmannovo ženo so oV.lilc- «olzc in je zahlipala. Drugi branitelj Fishcr je pristopil k nji ter jo začel nagovarjati, di se bo stvar šc poravnala. Narto je ona vzkliknila: »Vsak up je zaman!« Pred sodnim poslopjem sc jc v tem nabrala ogromna množica ljudstva, iz katere Za svečanosti ob jubileju angleškemu kralja Jurija V., ki bodo letos v maju. imajo že dolgo polne rokt dela in to velja tudi za kTono. ki jo bo kralj nosil ob tej priliki. Krona bo simbolno izražala enotnost britskega imperija in njegovo zvestobo d<» Poroka na strehi Da se dva poročita na strehi, je čisto ameriška ideja, da sc pa poročita na strehi najvišjega poslopja na svetu. Fmpire State Buildinga v N'ew Yorku. je ideja, ki s jo moreta privoščiti seveda saino otroka uallstrectskih magnatov. Nista vedela, kako bi se na drug način napravila inte-ressntna. Priče in svat je so prispeli k poroki z letali in jim je bila za to kot pristajališče na razpolago posebna ploščad. .Samo 2-1 oseb je bilo povabljenih, toda novinarje1* m fotoreporterjev. ki naj bi ovekovečili znameniti dogodek, je bilo 131. Bog si ga vedi. da-li bo ostal ta dogodek po tolikšnem številu zgodovinarjev res zapisan v zgodovini človeškega rodu? V Franciji se ženske ne kupujejo Arabski šejk Kvali Bruri ben Abdulah je obiskal francosko prestolnico. Ob tej priliki se je srečal v kavarni s svojim starim prijateljem Alijcm Mohamedom ben Senusijem in njegovo mično ženo. Francozinjo. ki živita stalno v Parizu. Šejku je ženica ugajala, pa je predlagal prijatelju, naj mu jo odstopi za 500 tran-kov. Ko sc je Ali Mohamed uprl. jc temperamentni šejk damo. ki se menda ni preveč obotavljala, zgrabil za roko in z njo zbežal, po-tem ko jc pustil na mizi kupno vsoto. Ali je poklical policijo, ki je šejka kmalu ulovila. Ta je bil ogorčen nad tem vmešavanjem, češ da bi mu v Al/iru kaj takšnega nihče ne preprečil. V svoji jezi je rabil razne izraze, ki so bili vzrok, da so ga spravili zaradi žal jen ja uradnih oseb v zapor. Stavisky na dražbi V salonu Drouct sc je te dni pričela razprodaja zapuščine sleparja Staviskcga. Radovedna publika je plačevala samo za vstopnice k dražbi po 200 frankov. Naprodaj je bilo le malo reči: nekaj kasnih kovčegov Iz usnja, srajc, kravat, pižam in sličnih oblačilnih predmetov, slednjič tndi otroški voziček, zibelke za novorojenčke m trije radijski aparati. so se slišali klici; »Na kol z njim! Linčajtc ga!« Predsednik obravnave je odredil strogo /asfraženje justičnega poslopja, ker so ljudje na trgu grozili z izgredi. Vzklicna obravnava, ki se bo vršila zaradi I lauptmannovc pritožbe proti krivdo-reku porotnikov, bo šele v maju. To bo obsojencu nekoliko podaljšalo življenje, sodbe pa seveda ne bo spremenilo, ker jc postopek zgolj formalnega pomena. itihard Hauptmann Dosedanje stroške za HauptmaTmov pro ccs cenijo na približno milijon dolarjev. Sodni stroški znašajo: 60.000 dolarjev za priče, 100.000 dolarjev za uvodno preiska vo, 22.000 dolarjev za uradništvo in prav toliko za advokate. Porotniki so dobili le malenkostno odškodnino, za šest tednov navzočnosti vsak po 21KJ0 dolarjev. Toda največ je plačal za obravnavo ameriški in svetovni tisk. Poročevalci listov so izdali samo za brzojavke in telefon nad 600.000 dolarjev, listi pa so izpla čali svojim dopisnikom in reporterjem okoiu 50.000 dolarjev nagrade. In še je vprašanje, če se jc ljudska zvedavost oh vscin tem nasitila. kralja, zato v delava jo londonski draguljar ji in zlatarji vanjo dragocenosti iz vseh koncev svetovne države: zlato iz Kanade in Avstralije, platin iz Novega Zelanda, brilante iz Južne Afrike, smaragde in 6a-fire iz Indije, rubine iz Burme, akvamarinc s Cejlona itd. Poleg tega bodo v kroni deloma prav stari dragulji iz krone iz leta 18.%. Med temi jc n. pr. kakor jajce velik rubin princa Naira, ki pimo, da bodo nudili močan odpor Marib >ru. Kakor doznavamo, bodo zaradi pestrosti 5poreda nastopili tudi trije najboljši pari rokoborcev, člani Ilirije, med njimi gospod Corjanc, drž. prvak v tczici kategoriji. Začetek mateha bo točno ob 21. v dvorani Delavske zbornice Vstopnice v predprodaji v trgovini »Sport-Kmet«. JZSS odpoveduje mednarodne drsalne tekme .JZSS objavlja:: Toplo vreme, ki se je nenadoma ustalilo v naših krajih, ne daje več nobene verjetnosti, da se bodo mednarodne in prvenstvene tekme v umetnem drsanju, razpisane za danes in jutri, mogle vsaj približno v redu izvesti. Ker so tudi vremenske prognoze nepovoljne, se je moral JZSS na predsinočnji seji drsalnega tehničnega odseka odločiti, da odpove mednarodno tekmovanje, državno prvenstvo pa bo skušal brez mednarodne udeležbe izvesti v nedeljo, če bo vreme to količkaj dopuščalo Pričctck ob S. zjutraj. Sekciia ZNS. (Službeno). Prosimo sa-vezne sodnike: Dolinar, Ramovž, Lukežič, Jordan, Pfundner in Vodišek, da se v zelo važni in nujni zadevi zglasc zanesljivo danes dopoldne med 11. do 13 pri predsedniku sekcije g. Schnellerju. TPD, Gledališka 3. Cev. telefonske informacije na št. 39->2 ali 39-33). Gg. Pevalek in Cimper-man naj tudi v tem času oddasta določene dokumente. Zanesljivo! JASO Zaradi nastopa južnega vremena se preloži nameravani izlet na Mozir-sko olanino na kasnejši čas Eventualen nedeljski izlet bo objavljen v avl: «a aru štveni deski Mladinske in damskj smučarske tekme. V nedeljo pri »Strelišču« pod Rožnikom ob 14. Kakor prejšnja leta, je Smuč. klub Ljubljana razpisal tudi letos mladinsko tekmo s ciljem, da bi na eni strani vzpodbudil pri mladini voljo do čim večjega obvladanja smučarske tehnike in sportski borbeni duh, na drugi strani pa, da bi dobil pregled zmožnosti in taienta mladih smučarjev. Kajti pozabiti ne smemo nikoli, da počivajo ravno v mladini, v mladi smučarski generaciji, vse nase nade za bodoči razvoj in afirmacijo naših tekmovalcev predvsem napram inozemskim v belem športu. Jasno je, da moramo pri nedeljski tekmi vzeti v obzir starost poedi-nih mladeničev. Zaradi tega smo jih razdelili v tri razrede s primerno dolgimi tekmovalnimi programi in to: na 8 km za juriiorjc od 16 do 18 let, na 3 km za naraščaj od 14 do 16, na 1 km za naraščaj od 10 do 14 let. Proge bodo lahke z ozirom na to, da bodo lahko sodelovali tudi tekmovalci nevčlanjeni v klubih, torej mladeniči, ki se v predsezoni in sezoni sami niso pripravljali za večje napore ped s«ro-kovnim nadzorstvom. Težje proge bi v takem slučaju škodovaie na zdr«v i., Torej mladi tovariši smučarji, sodelujte v nedeljo 17. t. m. v čim večjem številu pri mladinski smučarski tekmi. Prijave v gostilni »Strelišče« od 13. do 13.30. Start točno ob li. pred gostilno. Zmagovalec vsake kategorije prejme lepo praktično darilo, drugo in tretje plasirani pa diplomo. Istočasno priredi Smuč. klub Ljubljana tuui oaimko te»cmo na 3 km. Obe prireditvi s*a prijav-nine prosti. SK Reka priredi v nedeljo smusko teKmo za klubsko prvenstvo za lc*o IO35 na 10, 5 in 2 km zi seniorje, ;un'orje in naraščaj. Start in cilj na Strelivu pod Komikom. Za seniorje in juniorje oj 14 leta start 00 10., za naraščaj d 14 leta ob 14. istotam. S s hej jc p. vst, doki»fjeloškega ufiteljstva je bilo 9. t. m. v deški narodni šoli v Skofji Loki. Zborovanje, ki je bilo namenjeno predvsem učiteljskim gospodarskim ustano vam, je vodil predsednik društva g. Vojteh Debeljak. Najprej je dajal šoleki nadzornik g. Vinko Zahrastnik zaželjeua pojasni la, potem pa je prečital tajnik g. Franc Košca gospodarski referat g. Hrena iz Slu dencev pri Mariboru. Mnogo pozornosti je vzbudilo poročilo Iv. Kocjančifa iz Ljub ljane, ki je poročal o dobrinah, ki jih prinašajo učiteljstvu njegove stanovske ustanove, kakor Učiteljska tiskarna, Učiteljska samopomoč, učiteljski domovi, hranilnica, konvikt,Zdraviliški dom in druge. Z zanimanjem so bila sprejeta ludi tehtna vprašanja šefa mladinske sekcije oblastnega odbora RK g. Josipa Kobala, ki je poročal o razmahu PRK v dravski banovini in prinesel pozdrave prosvetnega inšpektorja g. Vrhovnika. V PRK je organiziranih zdaj 268 narodnih, 31 meščanskih, 12 srednjih in 7 strokovnih šol. ki združujejo pod okriljem podmladka 31G56 mladih članov in članic. Loški okraj zavzema prav častno mesto. Šteje na 20 šolah 976 podmladkarjev. Govornik je razpravljal tudi o šolskih lekarnah, ambulanrah, šolskih kuhinjah, kopališčih, letoviščih in igriščih. Potem, ko je še posebej prišel na razgovor Učiteljski dom v Ljubljani, so se zaradi reorganizacije društvenih zborovanj ustanovili trije odseki: gospodarski (vodi ga g. Janko Ko-kalj), šolskoupravni (g. Jakob Rojic) in sta-novskopolitični (g. Vojteh Debeljak). Sprejeli so bili tudi predlogi za ukinjenje plačevanja kuluka, za povrnitev deleža pri nabavljalnih zadrugah, za omejitev raznih zbirk po šolah in drugo. Iz Kranja r— Kranjskim meščanom. Kranjske nacionalne, kulturne in strokovne organizacije pozivajo svoje članstvo in kranjsko meščanstvo, da se udeleži današnje proslave jubileja, za Kranj prezaslužnega predsednika občine g. C. Pirca. Zbirališče je pred županovo hišo na Savskem bregu ob pol 21. uri. Godb« »Kranjskega glasbenega društva« priredi podoknnco. nakar se razvrsti sprevod, ki kreme skozi mesto v Narodni dom z godbo na čelu. V Narodnem domu priredijo organizacije lep, času primeren prijateljski sestanek, pri kaitcrem bosta sodelovala sokolski orkester in pevski zbor. r— »Nj. Velemožnost Publika«, izborno uspela komedija v 3. dejanjih s pred in poigro, že dvakrat ob polni dvorani odigrana, se ponovi jutri v nedeljo 17. tega meseca ob 16. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Njena Vis. Prodajalka«. Dodatki običajni (žur-nal in zemeljepisni film »Veličastni Rio«). Sledi: »Roža iz Pariza«. Iz Kamnika ka— Odbor za postavitev in oskrbo Aleksandrovega križa na Brani uprizori v soboto 16. t m. ob 8. zvečer in v nedeljo 17. t. m. ob 4. popoldne v Kamniškem domu veseloigro s petjem »Dva utopljenca«, h kateri Vas najvljudneje vabi. ka— Glavna skupščina Tujsko-prometnega društva v Kamniku bo 23. t m. ob 19.30 v posebni sobi restavracije g. Cererja v Kam-niJtu z običajnim dnevnim redom. — Ako ob določeni uri skupščina ne bi bila sklepčna, bo pol ure pozneje glavna skupščina z ist:.m dnevnim redom sklepčna ob vsakem številu došlih članov. ka— Volitve v odbor korporacije so hvaležen predmet razgovorov naših mešča nov. Na vidiku sta cel."* dve Hs*i, za kateri bodo mobilizirani vsi moški upravičenci korporacije. Pravila namreč določajo, da morejo biti izvoljeni v odbor samo moški, katerih je od 190 upravičencev le okrog 70, ostali deleži pa so v lasti ženskih upravičencev. Če hoče korporacija postaviti dve listi, morajo domalega vsi mo-$ki nastopiti kot kandidati, ženskam pa je potem pri volitvah prepuščena izbira, kateri listi naj izrazijo zaupanje. ka— Zaradi predlagane občinske trošarine na nekatere sirovine in hraniva je nastalo med meščani razburjenje. Trgovci. obrtniki in drugi pridobitniki so predložili občini protest, na katerem je 91 podpisnikov proti predlogu, katerega bodo obravnavali na prihodnji občinski seji. ka— Kino Kamnik bo predvajal krasno filmsko delo »Podmorski pekel«. Predigra kulturni film. Iz Hrastnika h— Slovensko planinsko društvo, odsek Hrastnik, je priredilo v nedeljo pod vodstvom agilnega poverjenika g. Ilranda smučarsko tekmo z Mrzlice v Hrastnik Proga je bila dolga približno 14 km m je vodila z Mrzlice čez Sv. Katarino, Sv. Marka, Ojstro, Plesko, Prapretno v Hrastnik Cilj je bil pri Rošu. Prvi je prišel na cilj v 52 minutah AHelbert PodlunSek ki si je pridobil krasen brušen brokal. katerega jc podarila SPD tukajSnja steklarna. Tekmo valo je 12 planincev. h— Volilni imenik jc razgrnjen v občinski pisarni. Vpisanih jc 2318 volilccv. Vsak tukajšnji prebivalec, ki je žc izpolnil 21. leto in ki stanuje v občini že najmanj 6 mesccev. bi moral biti vpisan v volilni ime nik. Državni nameščenci imajo pa že od dneva nastopa službe v tej občini volilno pravico. Kateri volilcev je v dvomu, da morda ni vpisan v volilnem imeniku, naj se o tem prepriča v občinski pisarni. h— Kino Sokol v Hrastniku bo predvajal v soboto in nedeljo 16. in 17. t m. zimsko športno šalo »Dva vesela vraga«, tednik in kratek šaljiv film. Iz Novega mesta n— Slovo id šolske upravi tel j i o gospp Line Klemenčičeve. Dne 26. januarja smo imeH po svetosavski proslavi na osnovni šoli še domače slavje. IJčiteljstvo in mladina sta jemala slovo od bivše upravite-Ijice dekliške šole ge. Line Klemenčičeve, ki odhaja v pokoj. Dolgih 38 let je delala in trpela v šoli. življenje ji ni prizanašalo. V svoji družini je izpila kupo gorja do dna, a o tem ni vedela šola ničesar, med nas je prihajala vedno vedrih lic. Na šoli je sejala vedno samo ljubezen in dobroto, zato je žela tudi samo zaupanje med mladino in med učiteljicami, ki jim ni bila le vestna upraviteljica, temveč tudi dobra tovarišica Z 19. leti je že šla v službo, v prijazni kraj Trato na Gorenjskem pri Kranju, kjer jc ostala le eno leto. Prišla je v škocijan za tri leta, potem v Mirno peč za šest let, nato v Toplice pri Novem mestu za dolgih 15 let. Leta 1922. jo pa najdemo v dolenjski metropoli, v njenem rojstnem kraju Novem mestu. Leta 1925. je prevzela posle upraviteljice na dekliški šoli. Toda njeno delo ni bilo le v šoli, sodelovala je kot odlična delavka v mnogih kulturnih in dobrodelnih društvih povsod, kjer je bivala. " še danes je predsednica KJS podružnice v Novem mestu. Za svoje delo je bils odlikovana z redom sv. Save V. stonnje. Se mnogo let! Iz Ptuia j— Pereče kmetijske zadeve t>o se obravnavale v Ptuju v nedeljo dopoldne na občnem zboru ptujske podružnice Kmetijske družbe. Zlasti se je govorilo o izboljšanju kmetijskih pridelkov, o možnosti ugodnejše prodaje in o palici, ki bi naj bila nasproti cenam tako nizka, da bi jo vinogradniki tudi zmogli. Po občnem zboru je sledilo v mestnem gledališču poučno predavanje s filmom o naših travnikih, o dobri krmi za živino kakor tudi o uporabi umetnih gnojil v kmetijstvu. Obisk je bil velik. Istega dne popoldne je bil zbor vinogradnikov. Razpravljalo se je o stališču vinogradnikov v viničarskem vprašanju. Predavatelj ravnatelj v pokoju g. Anton šega je nazorno predočil vse zahteve viničarjev in vinogradnikov. j— Kmetijskoobrtna razstava za -tujski srez. Na sestanku odposlancev prosvetnih in gospodarskih društev v Ptuju 9. t. m. se je sklenilo prirediti v Ptuju kmetijsko-obrtno razstavo za ves ptujski srez v času od 28. septembra do 6. oktobra. Razstavljeni bodo kmetijski pridelki, dalje kmetijske potrebščine in pripomočki; obrtniki bodo razstavili svoje dobre izdelke, a in-dustrijci in trgovci razno domače blago. V tem času bosta tudi razstava in premi-ranje vse vrste živine. j— Gledališka sezija v Ptuju. Dramski odsek Sokola nam je letos nudil žc dve predstavi. Pa tudi Dramsko društvo je začelo delovati in na njegovo pobudo so spet enkrat gostovali člani narodnega gledališča iz Maribora, ki so nam v ponedeljek leto podali štiridejansko veseloigro »Okcne«. Gledališče je bilo polno, kar je dokaz, da si ptujsko občinstvo želi rednih gledaliških predstav Samo cene se nam vidijo malo previsoke za današnje razmere. Ker se je že s prvo igro pokazalo veliko zanimanje, bi bilo tudi dobro, če se uvede abonma, kakor je to bilo prejšnja leta in kakor ima tudi Celje uvedeno. Abonma naj bi se plačeval v mesečnih obrokih. j— Pasji zapor. V Ptuju in na Bregu se je pojavil zadnje dni sumljiv pes, ki je bil pozneje ubit in se je ugotovila pri njem steklina. Zaradi tega se je odredilo, da se morajo oboleli psi prijaviti mestnemu veterinarju. Psi morajo biti priklenje-ii na verige ali vrvice in morajo nosiiti nagobčnike Iz Prekmurja pm— Učitelji lendavskega sreza so zborovali te dni v Lendavi. Obširno situacij-sko poročilo je podal predseduik g. Peter-nel. Ns dnevnem redu je bilo tudi predavanje kmetijskega referenta o zadružništvu. Referatu je sledila debata, v kateri so posamezniki stavili razne predloge, kako bi se v Prekmurju bolj razvilo zadružništvo. pm— Trije poiari pri Lendavi V Lendavi in okolici so bili zadnje dni trije požari V ponedeljek so Tišlerjevi. ki stanujejo v hiši nekega vinogradnika iz Polane v Lendavskih goricah, /goda i z jutra i opazili ogenj v zadnfem delu poslopja Takoj so bili vsi nri «a*enju in na pomoč so prišli še sosedje Ogenj so kmalu pogasili. Bil je najbrž podtaknjen, ker so opazili v sne- gu sledove neznanega človeka. — Isto ju tro je grozil požar tudi pn posestniku Si-moniču v Trimlinih pri Lendavi. Ko jc gospodinja zjutraj v peči kurila, so se vneli na poilstrcšju razni predmeti. K sreči pa so takoj opa/ili nevarnost in so ogenj zn-dušili. — Prav resna nevarnost je pretila v torek lendavskemu hotelu »Kroni«. V oh širnem poslopju je tvornica perila, ki jc pričela obratovati preteklo jesen. V to svrho so bili adaptirani razni prostori, v katerih grejejo železne peči, iz katerih odvajajo dim cevi v dimnik. Ena izmed cevi je bila vdelana zraven lesenega trama v stropu, ki je začel tleti. Nad temi prostori v nadstropju je dvorana za prireditve in v njej je tudi sokolski oder. Omenjenega dne kmalu popoldne so opazili, da je bila dvorana polna dima. Hitro so odprli okna i;i ugotovili, da prihaja dim izpod odra. Poklicani so bili gasilci, ki so razdrli parket in pogasili goreči tram. Nevarnost jc bila že prav velika. V dvorani pa je zdaj že spet vse urejeno, da bo lahko sokolska akademija v soboto zvečer. ★ HOMEC. Podružnica Sadjarskega m vrtnarskega društva priredi v nedeljo 17. t. m. v Društvenem domu skioptično predavanje o pravilni saditvi in oskrbi sadnega drevja po saditvi. Predaval bo g. Le-nard Frido iž št. Vida nad Ljubljano. Predavanje bo pojasnjevalo preko 80 skioptič-nih slik o saditvi in obrezovanju sadnega drevja. PODLJPA PRI VRHNIK. Krajevni organizacija JNS je imela v nedeljo 10. t. m. v prostorih g. Ivana Jurce redni občni zbor. Prisostvovala sta mu tudi bivši poslanec g. Koman in g. Hočevar, predsednik vrhniške občine. G. Koman nam je v kratkem orisal položaj v naši notranji in zunanji politiki in ga?podarske razmere v Jugoslaviji, predsednik g. Hočevar pa je kratko poročal o lokalni hrazmerah in o tem, kaj se je doseglo s pomočjo JNS za vrhniško občino in podlipo. POLJČANE. Mnogo divjih svinj so žc postrelili na Boču. Pred dnevi je nekaj lovcev priredilo spet lov nanje. Bilo pa jih je premalo, da bi pogodili vseh šest ščeti-narjev. Padla pa je le ena 130 kg težka svinja pod streli g. Vukmamiča iz Maribora. — Pomotno smo v poročilu občnega zbora Sokola izpustili kot odbornika agilnega Sokola, progovnega mojstra Ignaca Serbca, kar s tem popravljamo. — Volilni imeniki so vsem volilnim upravičencem na vpogled na občini do 20. t. m. Občhna šteje po novem 1151 volilcev. — V nedeljo nas bo zabaval v sokolski dvorani Sveik. RADEČE. Radečani so lani popili 8265<> titrov vina, kar pomeni povprečno 20 1 na osebo. Piva so popili t>964 I, špirita, žganja, konjaka, ruma in likerjev bOOO l in sadjevca 6186 I. — Na predlog občinskega odbornika in gasilskega načelnika g. jazbeca je uprava občine sklenila popraviti dohod ceste k Savi nasproti Hrastnika. Ta cesta jc skoro neporabna za prevoz motorne brizgalne. V primeru požara bo niotorka lahko prišla po popravljc ni ccsti do vode in do požarnega objekta. Delo se začne, ko bo vreme ugodno. — Volilni imenik za skupščinske volitve jc potrjen in je razgrnjen v občinski pisarni. Reklamacije so dopustne vsak dan v uradnih urah do prihodnjega petka 22. t. m. RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja danes 16. ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. veselo opereto »Noč pred zaroko«. Za dodatek nov Fovov zvočni tednik. Sokol Smučarski odsek Sokola v Ptuju priredi 16. in 17. t. m. smučarske tekme, in sicer v soboto 16. t. m. ob 14. za deco od 6 do 10 let na 1 km dolgi progi in za deco od 10 do 14 let na 3 km dolgi progi. V nedeljo 17. t. m. ob 13. pa bodo tekme za članice in večje naraščajnice na 3 km dolgi progi rn za večje naraščajnikc in člane na 8 km dolgi progi. Start za člane in naraščaj na Mestnem vrhu in cilj pri vojašnici v Ptuju, za članice in nižji naraščaj pa bo start v Ljudskem vrtu in cilj pri vojašnici v Ptuju. Za deco bo start v Ljudskem vrtu, a cilj pri bolnišnici. Radio Sobota. 16. februarja. LJUBLJANA 12.: Plošče. — 12,50- Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Radio - orkester. _ 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Čas, jedilni list, program za nedeljo. _ 19.30: Nacionalna ura: Zagreb _ mesto godbe (dr. širola _ iz Zagreba). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.21: Radio - variete. _ 22.20; Pesmi in plesi iz operet na ploščah. BEOGRAD 16: >La Bohemei na ploščah. — lb.30: Naroda glasba. _ 20: Orkester. -20.40: Srbski večer. - 22.10: Lahka glasba. — ZAGREB 12 10: Plošče. - 17.15: Godalni trio. - 20.30: Pevski koncert. _ 22.15-Kvartet. - PRAGA 19.15: Jazz. _ 20.15: Igra. _ 21: Operetna glasba. _ 22.30: Orkester. _ BRNO 19.15 Godba na pihala. -20.15: Program iz Prage. _ VARŠAVA 20-Prenos z Dunaja — 21: Simfoničen koncert. — 22.15: Lahka in plesna muzika__DUNAJ 12: Plošče. - 16.35: Godba na pihala — 17.25: Plošče. - 17.50: Orkester mando-' lin. — 20; Petje, smeh in ples. — 22 40-Orkester. _ 0.15: Ciganska eodba. — BERLIN 20.10: Suppeieva opera >Bocarcio' — 23: Ples. _ KONIGSBERG 20.15: Mešan program. — 22.20: Lahka glasba. L. WOIiFF: 23 Pokonci glavo Moschenheim je zastrmel v prijatelja kakor v človeka, ki je mahoma zblaznel. "akšne neumnosti kvasite, dragi Quinn?« Vaš nečak Frank se .ie poročil z mojo hčerjo, in vi pravite temu neumnost?« ^Ali — saj vendar ni mogoče!« je zmeden za^ecljal Moschenheim. >Ljubi IIarry, beseda .nemogoče' je skrajno neprikladna, zakaj otroka sta v tem trenutku na ženitovanjskem potovanju.« Aloschenheima so te besede tolikanj zmedle, da ni mogel spraviti odgovora iz sebe. čeprav je odprl usta. »Kar smešno je, kako romantično sta otroka vprizorila vso reč. Kakor da bi sc bil Bog si ga vodi kako repenčil in upiral, če bi bila prišla moja edinka k meni in bi mi bila rekla: ,Papa. rada bi sc poročila s Frankom Ditmarjem.' Ali bi bili mar vi nagajali, stari IlarrvPrisrčno se je zasmejal in udaril prijatelja po kolenu. >Vsekako sta naju osloparila za imenitno ženitovanjsko pojedino v hotelu ,Montrose\« Ilarrv Moschenheim se je zbral in z negotovim glasom odvrnil: >Dragi Rttfus, zdi sc mi, da vaša šala ni izmed najboljših.« Meni so pa zdi, da vam je veselje nad to poroko nekoliko zmetalo glavo, dragi Harrv.« Tako govoreč je potegnil iz žepa šop večernikov. »A če ne verjamete meni, boste morda verjeli listom.« Pod r žal nui je enega izmed časnikov pred oči. > Ali je io moja bči Margie?« jc vprašal. >A? Ali je to vaš nečak Frank? In kaj je tu zapisano?« Moschenheim jo zmeden prebral debeli na-dpis: >Margie Quinnova poročena e Frankom Ditmarjem, nečakom Harryja Moschenheima.« »Nu? Verjemite vsaj časnikarjem in fotografom, če meni nc verjamete.o Moschenheim je strmel v časnik. Saj ni mogoče, je mislil. To so moreče sanje. Blaznost je! A zdajci je začutil svoje srce. Harrv Moschenheim je slišal svoje molčečno, tiho, skromno srce, ki je glasno razbijalo. Zdaj je vedel, da to dejanje blaznega zločinca ni bilo sen, ampak resničnost. Srce Harryja Moschenheima je od strahu tako glasno utripalo. Frank Ditmar je bil dobro pomeril. Storil je bil tisto, kar je moralo strica najgloblje raniti. Če bi bil zažgal hotel, bi bil napravil Harrv Moschenheim dobro kupčijo. Če pa pride nečak Harryja Moschenheima zaradi bigamije v ječo, bo nastalo zaradi tega pohujšanje, ki bo Moschenheima ugonobilo. Nihče, kdor gleda na svojo čast, nc bo več prestopil praga njegove hiše. Vesoljna Amerika bo bojkotirala hotel :>Montrose<. »Reči moram,« je menil Rufus Quinn, »da znate izvrstno skrivati veselje nad poroko najinih otrok.< Ilarrv Moschenheim si je z roko obrisal pot z nosu in zajed j al, trudoma loveč sapo: ?No zamerite, dragi Rufus. Presenečenje jc bilo preveliko In baš presenečenja sla ho prenašam.« ^Razumem. Baje se časih zgodi, da kdo od veselja umre Moschenheim se je bil obrzdal. >Umreti bi bilo pretirano, a vseka k o mi jc udarilo presenečenje na želodec.« Rufus Quinn je brez nejevolje odvrnil: To pomeni z drugimi besedami, da tiste atcklcnke šampanjca no bova nocoj popila. Morda jutri, ko se vaš želodec po tem veselem presenečenju nekoliko odpočije?« Stari Moschenheim se je klavrno nasmehnil. »Morda jutri, dragi Rufus.« Tisti dan je lastnik hotela »Montroee« opustil svojo skopo večerjo in obsedel v pisarni, pred debelimi poslovnimi knjigami in smotrno urejenimi računi, ki so se mu zdeli nocoj brezmejno ne-zmiselni. Vse njegovo delo je bilo v nevarnosti zaradi majhne, a nepopravljive napake. Ta napaka, ki si je ni mogel nikoli več odpustiti, je bila v tem, da je bil enkrat samkrat ubogal nespametno čuvat v o, nameetu da bi bil ravnal tako, kakor je veleval jaeni razum. Čemu je bilo treba, da se je postavil za vzgojitelja? Mar je hotel poboljšati ljudi ali celo svet? Zakaj je bil odrekel nečaku tistih smešnih de*5et tisoč dolarjev in nazadnje šc potnino? Sam Bog ga je bil udaril z neumnostjo. Nekaj ur je trajalo, preden je bil IIarry Moschenheim spe, zmožen jasnega glodanja in treznega računanja. Njegovi možgani, ki so ves čas naporno delali, so videli dve možnosti, da odvrne grozečo nevarnost. Jutri ali najpozneje pojutrišnjem je še utegnil prodati s\oj hotel za spodobno ceno. To je bila prva možnost, ki ji je napotovalo samo to, da se Moschenheim za zdaj še ni hotel ločiti od svojega življenjskega dela. Mar naj bi se z denarjem vrnil na Nemško in tam s prekrižanimi rokami čakal, da ga vzame vrag' Druga možnost je bila ta, da se pelje v Berlin in zlepa ali zgrda pripravi Sarloto Ditmarjevo do toga. da se loči. Ako Šarlota privoli, tedaj bo tako, kakor da Frank ni storil zločina, ki ga je storil. Potem ne more nikomur več priti na misel, da bi iz nra.v -stvenih razlogov bojkotiral hotel »Montrese«-. Nevarnost bo odstra njena. Šarlota mora privoliti. Bolj ko ljubi svojega moža, rajši bn privolila v razporoko. ki naj obvaruje Franka ječe. Račun je bil jasen, da bolj ni mogel biti. Harry Moschenheim jc sklenil, da s prvim pa mi kom odpotuje v Evropo. 2 ENE MALIM OGLASOM Po .Vt par za besedo. Din 55.— davica za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plaCaJc on t. kl lAčejn i kom vse h strok, s« nudijo znatni dohodki — provizija, tudi fiksrnn in •Ulnoet, P privatno akvi-»iciio. Ponudb' pod šifro »Eksistenca in?« na ogl. »ddelek : Jutra«. - .,-1 Vezalko za cvetličarno -i». Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 3009-11 Kapital ieseda i Dio. ilavek < Dtn ta iifro al) dajanje aaslova i Dia Najmanjši toetei 17 Oln. Vloge domačih, tudi podeželskih hranilnic kupimo. Ponudbe na naslov: »iortuna«, Ljub ljan3, postni predal 231. 3V.6-16 Prodatn Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2enini ir ne suknje in obleke ret p o e e n I kupite pn Preskerju. Sv petra e. 14 31-6 G. Th. Rotman: Brata Smuka V konkurzni prodaj? •JugošporU (liatberger) ima še precej plošč ter delov za vse vrste gramofonov. — Isto sc od sedaj naprej prodaja po izredno nizki ceni v trgovini J. Banjai. Miklošičeva cesta štev. Beseda t Din. davek 2 Dia. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši zaesek 17 Din. Zamenjam manJSo renovlrano hl-o sredi Maribora (Mlln-ka 8) za Ljubljano— Zagreb. Tudi prodam Posredovalcu nagrada 3180-20 Krasno posestvo v Savinjski dolini, t 28 orali zemlje, pod ee.no naprodaj — tudi proti knjižicam. Reflektanti nc zamudite prilike! Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Novo hišo rentabilno, večstanovanjsko v Trnovskem predmestju pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3014-30 Beseda 1 Dia. davek 2 Din za iifro aH dajanje aaslova 5 Din Nalmanjšl znesek 17 Oin Trgovski lokal oddam v »Pegleznu« na Poljanski cesti štev. I. 3892-19 Kavarno v gorenjskem letoviškem mestu oddam v najem. -Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna bo dočnoet«. 3353 10 V najem Beseda I Din. davek 2 Din ca iifro aH dajanje naslovi S Oin. Nalmanjšl znesel-17 Oln. Trgovino z mešanim blagom — ob glavni cesti na Hrušici pri Jesenicah oddam v najem. Vas ima 8.VI prebivalcev. Nsslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2031-17 Stanovanje Beseda 1 Dlo. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Olo. Enosob. stanovanje kletno, takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Centrom«. 3043-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje stanovanje družinsko, s kopalnico in ostalimi priiiklinami išče mo v bližini sv. Petra. — Ponudbo n3 oglasni oddelek »Jutrac pod »Ustanova«. 2967-31/a Tik ob tej ptičnici je torej sedel naš Izidor ln miroljubno smrčal. Peter se mu je previdno splazil za hrbet... V roki je imel močno vrv, ki je z njo rahlo, a čvrsto privezal brata k vrtni ograji. Dvakrat aH trikrat jo je ovil okoli njega, ne da bi Izi dor kaj opazil. Stanovanje štiri- ali potsobno. mirno, v centru mesta iščem za takoj ali pozneje. — Po uudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Mirna rod bina«. 3000-21/a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šlfr« aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. 1 ali 2 gospodični z vso oskrbo sprejmem v čisto in solnčno sobo v Livarski alici 3. Ogledati dopoldne. 30s2»-33 Se pari rano sobo tikoj oddam v Streli.-ki ulici št. »?/l. 3033-23 J2EBSSDB Beseda I Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši zoesek 17 Din. Kavarna »Viadukt« Došlc »o nove pevke. — Koncert vsak večer. 3013-16 Otvoritev gostilne »Mrak«, Rimska c. bo v nedeljo 16. t. m. — Pristna vina in prvovrstna topla ter mrzla jedila na razpolago. 7.a obilen obisk »c priporoča gostilničar. .TOtd-18 m ieseda i Dio, dave* K Oa ■.a šitro ali dajan?« aaslov« i Oln Najmanjši znesek tr Oio Prijetna izprememba Poslala sem tri pisma in sliko na novi n;i«lov. 30=0-34 SBSB239 Beseda i Din. davek 2 Dio Din Nalmanjšl znesek 17 Din 7.a pisalne in računske stroje, samo dobra moč se išče. Notter i drug. Zagreb, Gunduliče-va ul. 5. 1766 Dva stroja lOl HP nolustabilna parna masina (lokomobtla) in 170 HP elektromotor (Synrhro nizirani Asvnchromotor) — oba su stroja u pogonu i rs-di obnstave pogona pro daiu se uz povoljnu ceno. Upitati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija i:« 2-T4-29 Bohoričeva nlica o Telefon 2059 k POGAČNIK l*rcmoj» iarbopaket« drva in kok>-nnd! Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob Id dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. VpraSati je v oglasnem oddelku » Jutra Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVK-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev ncprcmočljivo. Dobiva se pri tvrdki A. GOREČ d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta 1. t Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil nad vse ljubljeni soprog, brat in stric, gospod Martin Javornik mesar dne 15. t. m. ob pol 1. uri ponoči, previden s sveto-tajstvi v 68. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 17. februarja ob 1*4. uri popoldne iz hiše žalosti. Grosuplje št. 7, na ondotno pokopališče. Grosuplje, dne 15. februarja 1935. Globoko žalujoča soproga Eni Javornik, z vsem ostalim sorodstvom, 1772 ^ V LJiUBI-APil - »EPCBTOAfi DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 16.: Blodni ognji. C. Nedelja, 17. ob 15.: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Postržck. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 Sobota, 16.: Dorira plefce. Ii. Nedelja, 17. ob 15.: Štirje grobjani. Izveru Znižane cene. _ Oh 20.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. ★ Drevi bo premiera t^orliicvr izvirne novitete ^-Blodni ognji«. Delo ima za snov dramo v rodbinskem krogu, ki obravnava življenjske nazore stare in mlade generacije. V delu je izraženih mnogo aktualnih misli o eksistenčnih problemih. Delo režira g. Skrbinsek. Zasedba posameznih vlog je sledeča: Aton Brezovnik — c. Jerman, Melanija, njegova žena — pa. Medvedova, Ousan, njegov sin — g. Kralj, Vida, njegova žena — ga. Šari te va, Ivan in Jakob Bre-rovnik — gg. Potokar in Bratina, Stojan I»olan — g. Gregorin. Kastelic — g. Levar. Premiera je za red C. Nedelja v drami. Ob 15. se ponovi Bruno Frankova nadvse zabavna komedija >Vi-har v kozareut. Igra riše konflikt, ki nastane iz malenkostnega vzroka med idealnim novinarjem in občinskim svetnikom. Veljajo znižane cene. __ Ob 20. se igra ljubka komedija pisatelja D. Niccodemija sPo-stržekc z gdč. Ančko Levarjevo in g. Kraljem v glavnih vlogah. Režija je E. Kraljeva. Veljajo znižane cenc. Drevi se poje Odakova opera »Dorira plešec za red B z gdč. 2upevčevo v naslov- NESPEČNOST, depresija, prerana izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močne živali (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Mar kovič. v Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič in Co., Beograd. (Reg. S. br. 10537-33.) ni partiji. Odak. čigar delo je imelo tudi v Zagrebu velik uspeb, je našel zanimivo dejanje iz med murskega življenja, ki ga y uporabil kot snov za svoio opero. Veliko vlogo imata moški in žen.-ki zbor ter balet, ki izvaja originalne medmurske p*\«mt in plese. Dirigent N. štritof, režisei in koreo-graf P. Golo vin. Nedelja v operi. Ob 15 sc poje Wolff Ferrarijeva opera -štirje trrobjani'. Vesela, lahkotna glasba, ki slika ženske značaje in godrnjava, croteskno groba in dovtipna. ko slika grobjane, katere prekanijo zvijačna ženske, jp polna originalnih Ferrarijevih muzikalnih domislic. Valjajo znižane cf»nc. — Ob 20. fe poje opereta >P!es v Savoju z go. Gjungjenac in g. Jelačinom v glavnih partijah. V delu so izredno lepi SlagerjL ki so znani in priljubljeni. Veljajo znižan" cene. Vlogo advokata igra tokrat, g. Sancin, partijo Tangolite pa poje ga. Španova. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota, 16.: Matajev Matija. Nedelja, 17. ob 15.: Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 16.: Zdravnik na razpotju. D. Nedelja, 17. ob 15.: Janko in Metka. Otroška predstava. Znižane cen^. — Ob 20.: Carjevič. Zadnjič. Znatno znižane cenc. ★ Otroška predstava p« rniianih cenah. Priljubljeno bajno i^ro »Janko in Metka« poriove v nedeljo 17. L m. popoldne ob 15. Delo, ki je med njim mnogo petja in godbe ter je preteklo nedeljo napolnilo gledališče do poslednjega kotička, je sprejela deca z odkritim odobravanjem. Veljajo znižane cene. Zadnja uprizoritev »Carjevita« bo to nedeljo zvečer. Ta Leharjeva opereta je. polna divnih melodij in zlasti lep je njen pevski pa rt. Mariborskemu občinstvu je splošno ugajala. Pri tej poslednji uprizoritvi veljajo znatno znižane cene. Iz Trboveli t— Volilcem! Preglejte volilne imenike, ako ste vpisani. Ako še niste vpisani, vložite takoj reklamacije na občini! Čas za reklamacije je samo do 22. t. m. t— Sokolsko gledališče uprizori v nedeljo 17. t. m. svetovno znano vojno dra mo »Konec poti«. Drama je dobro naštu-dirana in bo nudila igralcem izreden uži tek. t— Zmrznil je občinski revež Brinar France. Bil je živčno bolan. V četrtek ziu-traj so ga našli zmrznjenega, ležal je nai-brže vso noč na cesti. -r V IMENU DRUŽINE IN SORODNIKOV SPOROČAM TU2NO VEST, DA JE NAŠA MAMA FRANJA KAPPUS pl. PICHLSTAIN, roj. JALEN UMRLA DNE 15. FEBRUARJA OB 11. URI DOPOLDNE PO TE2KI, DOLGI BOLEZNI. POGREB DRAGE MAME, KI JE DOČAKALA LEPO STAROST 75 LET, BO V NEDELJO DOPOLDNE OB 11. URI V KAMNI GORICI. KAMNA GORICA-SKOPLJE-BREG PRI BOROVNICI, DNE 15. FEBRUARJA 1935. 1773 remje Davorin~Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jatra« Adoli Ribnik«. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezertek. — Za inaeratm del j« odgovoren Alojs Novak. — Val v LJubljani