r X. letnik. V Gorici, dne 3. aprila 1902. 14. itevilka. Uhaja vsaki četi tek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se »e sprejemajo. Cena listu znaša /a celo leto 4 kione, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejem uredništvo v Golici, dvorišče sv. Hilaiija štev. 7. *<• slovensko vero dom Naročnino in naznanila sprejema upravnlštvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-stnemu vrtu iu na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit t< .vrstah, in sicer: če ,au tiska''enkrat 14 ViH.vdvivkia! 12 vin., i-trikrat lp;Viii. Več-':kr.al 'jip.vjujgpdbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan H a j t v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. V. Krščanstvo jc zlato žilo presekalo, liberalizem jo je vnovič zacelil. V nedeljo so se zopet zbrali možje in mladeniči poslušat govor o zlati žili. Župnik je začel: Dragi moji! Čudili sle se zadnjič mojemu pripovedovanju o zlati žili, po kateri se steka bogastvo bogatašem v skrinje. Nevoljno sle popraševali: „Kdo je to dovolil? Kam so deli pravico in krščunsko ljubezen?11 Zares ! Toliko odiranje delavskih ljudij priča, da nismo več kristjani. Kako neki bi mogli eden drugega tako odirati in zatirati kristjani, ki so si bratje? — Danes vam pojasnim, kako je to prišlo, in sicer: 1. Krščanstvo je presekalo zlato žilo. 2. Liberalizem jo je vnovič zacelil. Krščanstvo je presekalo zlato žilo. Pred Kristusom je bilo ravno tako oderuštvo kakor dan danes^ dl še veliko hujše, in to ne samo med neverniki, ampak tudi med izvoljenim judovskim ljudstvom. Ko je Jezus Kristus prišel na svet, našel je delavske ljudi v strašnem uboštvu, njih gospodarje pa v potratnem bogastvu. Bili so tudi takrat imenitni bogatini na svetu, kateri so sluli kakor dan danes Rotšildi, Vanderbildi in drugi. Bogastvo se jim je nabiralo po isti zlati žili kakor našim bogatašem. Takim bogatašem so se pokorile neštete množice siromakov. Velika večina teli siromakov so bili sužnji delavci. Sužnji delavci niso imeli nič svojega, tudi svoje volje n e. Sužnji delavec ni veljal za človeka ali za osebo ampak za blago, katero je gospodar kupil na trgu kakor drugo blago. To blago je smel torej tudi prodali, če se mu je prav zdelo. — Ce se je suženj poročil, bili so žena in otroci gospodarjevi kakor krava in teleta, gospodar jih blSTKK. Od matere — k materi. I*o češkem napisal H. N, 11. (Konec.) Ludvik se ni vrnil, ampak s celo dušo oklenil se novega pogubnega nauka, kteri je zatrdil njegovo srce do matere in pretrgal najožje in najsvetejše zveze. Težko je ustrajul v delu. Se zaslužkom je podpiral težnje socijalnih demokratov in vedno bolj se zamotaval v družini predsednikovi. Toda delovanje »Prostosti" so zaceli opazovati varstveni čuvaji. Ko spoznajo, da je voditelj vseli nemirov Ludvik, začeli so ga zasledovati. Ludvik pa se jim je previdno umikal. V društvu so ga že povišali za prvega govornika. S tem je rasla njegova častihlepnost vedno bolj. Nekoč se je v govoru tako razognjil, daje izustil besede, klere bi morale ostati vedno skrite. Takoj je bil opomnjen. Toda Ludvik je teni ostreje napadal sedanji red, sedanjo ustavo. Bil je zatožen in je smel torej prodati za denar. — Če je gospodar ubil sužnja, bila je to njegova škoda, ali odgovoren ni bil za to nobeni oblasti, kakor če je ubil svojega konja. Delavec ni bil človek, ampak blago gospodarjevo. S te.n sem povedal, kolika je bila siromaščina, koliko je bilo pred Kristusom zaničevanje siromašnega ljudstva. Poleg sužnikov je bilo še dokaj drugih siromakov delavcev. Bili so prosti rimski državljani ki niso ničesar imeli. Njihovo stanje je bilo žalostno, zaslužek majhen, ker jih gospodarji niso hoteli plačevati, dokler niso imeli .sužnikov dovolj. Delavsko ljudstvo si torej ni moglo pomagali, ker je bilo deloma sužnjo, deloma pa ni bilo nič spoštovano njegovo delo, dokler so isto delo zastonj ali na raboto opravljali. Gospoda (svobodni državljani) so za malo cenili in zaničevali sploh vsako telesno delo. Delo žuljavih rok jim je veljalo za umazano, nečastno, zaničljivo (sordidus quaeslus). Svoboden človek se je sramoval telesnega dela. Zato so pa tudi delavci Inli brez časti (infames). Vrh velike bede je prišlo na te nesrečne ljudi še dušno gorje. Živeli so namreč v zmotah in vražah, častili so prazne malike ; niso imeli tolažbe sv. sakramentov kakor naši siromaki, niso imeli nobenega upanja na srečna nebesa in sploh nobenega upanja. Ker pa niso poznali Boga, očeta ljubezni iu usmi-Uf*n.ja, je obupanje premagalo njihova srca, katera so pred Bogom omadeževali in oskrunili z grehom. A kaj bi vam še nadalje slikal nesrečo delavskega ljudstva pred Kristusom; kdo bi sploh mogel popisati in proumeti bede siromaka, kateri je izgubil zaupanje v Boga? Kam naj se dene človek, ki je zaničevan pri ljudeh in nepoznan pri Bogu?! Ko je naš gospod in Zveličar Jezus Kristus pogledal množice nesrečnih siro-rnekov, je ginjen rekel apostolom: »Milo mi je pri srcu za le ljudi, ker so potrti in pobiti kakor ovce, ki nimajo pastirja. Žetev je pač velika, a delavcev malo. Prosite gospodarja žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev'1*). *) .Mat. IX. 30-38. odpeljan v zapor in zopet se je vršila pri njem hišna preiskava. Kar so našli, naj je bilo že njegovo ali ne, o vsem je j trdil društveni predsednik, da je Ludvikovo. Zdaj so se vsi za njega poskrili. — Marjeta je potovala v mesto k sod-nijski obravnavi, da zasliši obsodbo sinovo. Med obravnavo je jokala. Ludvik si ni upal niti s pogledom taknili se matere. Bil je obsojen: Najdeni spisi so mu kazen še veliko poostrili. Dobil je šest mesecev težke ječe. -- Mati je pri teh besedah omedlela. »Da bi vam bila ta kazen-1, je rekel sodnik z opominjevalnim glasom, ^podučilo in šola za bodoče življenje!“ — Socijalni demokratje so godrnjali v klopeh in ko je odhajal Ludvik v ječo, klicali so mu : „Slava!“ On pa ni mnogo maral za to. Menil je, da mu pošljejo ta čas, ko je bil v preiskavi, kaj denarja za poboljšek, toda prej uneti plačevalec ni dobil v stiski niti vinarja. — Marjeto so morali odpeljati domov. Dolgo ni prišla k sebi. Taka sramota njeni hiši! Šla ni niti iz hiše. Molila je. — Ta mož je imel dobro srce, milo ubožnemu ljudstvu. On je prvi govoril evangeljske nauke množicam revežev, on je prvi poslal delavce v veliko žetev nesrečnih siromakov: apostole, škofe in mašnike. Razšli so se po vsem svetu, naučili so nov nauk, krščanski nauk ljudi, katerih poprej niso poznali. Poglavja krščanskega nauka pa so: a) Vsi ljudje so en r o ti; vsi imajo enega Očeta v nebesih, vsi so porojeni iz enega deda A d a m a, vsi so odrešeni s krvjo edino-rojenega Sina božjega. Zatorej smo vsi res ljudje: svobodni in sužnji, beli in črni, Grki ali barbari: vsi smo ljudje ali osebe, ne blago, ker vsi nosimo božjo podobo v srcu, vsi smo bratje med seboj. Ena sama duša je več vredna ko celi svet, tudi najrevnejši človek je cel človek, po božji bodobi neskončne vrednosti. h) Ker smo vsi ljudje, moramo se spoštovati in čislati medse-boj; nikogar ne smemo zaničevati ali zatirali, kakor so judjo zaničevali neobrezane ljudi ali pa Grki barbare. Ker smo ljudje, moramo si biti pravični t. j. dajati moramo vsakemu, kar mu gre, vsakemu svoje in kakor mi to sveto dolžnost izpolnjujemo nasproti drugim, imamo tudi pravico, da nam dajajo diugi, kar nam gre. Eden do drugega imamo dolžnosti, eden do drugega imamo pravice. Poglavitne zapovedi o dolžnostih in pravicah pa so zložne v deseterih božjih zapovedih: Spoštuj očeta iu mater, ne ubijaj, ne prešestvaj, ne kradi, ne pričaj po krivem zoper bližnjega, ne želi svojega bližnjega blaga! — Teh zapovedi so se narodje začeli učili kakor dandanes otroci v šoli. c) Še več! Ker smo si vsi ljudje bratje, zapovedal nam je Gospod I j u b e z e n, rekoč: „Lj u b i svojega bližnjega kakor samega s e b e11. „Kar nočete, da bi vam storili drugi, tudi vi ne le-lajte drugim'1. Izšel je torej vsim narodom mogočen glas z nebes. Bratje ste, ljubite se med seboj. Ta zapoved je bila čislo miva zapoved ! d) Ker smo otroci božji, ustvarjeni za nebesa, prepovedal nam je Gospod 1 a- 0 Ludviku je slišala po dveh mesecih da je prišel v jetniško bolnišnico. Takrat še-Ie je izrazil željo da bi rad govoril z materjo. Obiskala ga je. Bil je ves prepaden. Ječa je jako uplivala nanj. Tudi v nazorih se je spremenil. Tovariši so ga popolnoma zapustili. Marjeta je obiskala sina še parkrat. Počasi se je pomirila, toda v vasi ni pravila nikomur, kako da je z Ludvikom.— „Kaj pa — slabši pride kakor prej11, so govorili sosedje. „Le šiba bo za celo občino !u Smilila se jim je mati in jezni so bili od kraja na društvo. Razširjal se je iz njega le slab nauk in pohujšanje. Poznala se je omika posebno na društvenih udih. Pijanci, barufantje in podobnih vrst ljudje so hoteli osrečiti ljudstvo. Tu se pa vzdignejo pametni sosedje, katerim ni moglo bili vse jedno, kako pohujšanje se širi v občini in kakšen naraščaj se množi. Začeli so društvo preganjati. — V ječi je dobival Ludvik dobre spise. Dušni pastir, kateri ga je pogosto obi-skuval, je spoznal, da je v njem še dobro k o m n o s t in požrešnost, ki dela krivico drugim in je pripravlja ob zaslužke, ki pa tudi mori sv. misli v srcih otrok božjih. Kjer ima namreč človek zaklad, tam ima tudi srce, a srce otroka božjega mora biti v nebesih in ne zarito v zemljo. Zapovedal nam je torej: „Iščite najprej kraljestva božjega in vse drugo vam bo dodano11. — »Ne skladajte si zakladov na zemlji, ker vam jih rja razje ali molji snedo ali tatje ukradejo11. Teh naukov so se ljudje učili’, polagoma sicer, ali v GOO letih so jih vžo znali skoraj vsi evropejski narodje. Vprašam: Ali je po teh naukih sploh mogoča krivica in zatiranje bližnjega ali izkoriščanje delavcev? Ni mogoče. Zategadelj je polagoma izginilo suženjstvo in siromaščina delavskega ljudstva; zakladi denarnih mogočnežev so se praznili, ker se je sušila zlata žila, ki jim je dovajala bogast A cerkev katoliška je — dosledno po zapovedih božjih — naravnost presekala ono zlato žilo. f Kardinal Missia. Ko so nesli slovanskega apostola sv. CanIa~OI5lXJIiinu kluagmbu, je rimsko I udstvo oročiizgoupvma, izkazovalo ulica h nlrTiču tako t';ast, da je'pogrcl7 bil podoben zinagoslavju. Nekaj sličnega je videla včeraj dne 2. aprila solnčna Sorica. Pogreb apostol-skega moža kardinala Missie je bil podoben zmagoslavju. Neštete množice iz vseli krajev,z Goriškega, Tržaškega, Kranj-skega, Štajerskega in Koroškega, ITTTg^ lije itd. so izkazovale oo ulicah mrliču čast kakor sv e te m w možu. Tekmovale so vse narodnosti. In po pravici! Kardinal Missia je bil inož poln svt_čednostii_ njegovo srce je bilo krolgpT" ponižno, dobrotljivo, n£_,časti htkotmio, nr~reKro svojega, se RT: vbselilo krivice, veselilo se pa resnice, vseje pretrpelo, vse preneslo. Njegov značaj je bil vtrjen v resnici in svetosti. To srce, ki je bilo tako ljubeznjivo, je imelo sicer tudi nasprotnike, ki so je prebadali z meči in sabljami (glej ,.Edinost11 št. 68.), ali prepričani smo, da bi bili ti njegovi nasprot- jedro, potrudil se je ž njim ter ga pod-učeval. Preskrbel mu je dobre knjige in mu tako odkril demokratsko sleparijo. Mati je poleg tega prosila blagoslova iz nebes in blagodejno delo je vspevalo. Ludvik se je veselil, ko je sprevidel, iz kakšne zmote se je rešil. Počasi se je utrjeval v drugih naukih in želja njegova je bila najsrčnejša, da bi mogel popraviti prejšnje življenje. »Vse se da popraviti11, tolažil ga je in navduševal dušni pastir. „Ko začneš novo, redno, pobožno življenje in se vrneš k svoji materi'1. „K materi!'1 — zdibnil je Ludvik in solze so ga oblile. * * * Približal se je dan, ko je imel biti Ludvik izpuščen iz ječe. V društvu so ga že željno pričakovali. Dolg čas jim je bil po njegovih govorih in — doneskih. Društvo je razpadalo in Ludvik je je imel rešiti. Gela truma socijalnih demokratov se je zbrala pred jetuišuico. Nesli so niki visoko cenili in sjjoštovali plemenitega moža, ko bi bili poznali njegovo jsvetost, njegovo vsestransko pravičnost, dahmlliiiiost in ljubezen. TCo je slišal rin^ski ^papež Leon XIII., da je kardinal Missia umrl, je bil globoko ginen in je proti svojemu spremstvu rekel: Missia je bil ^v,e t mož! Blagor Tebi, slovenska Štajerska dežela, slovenska tara Sv. Križ in Tebi s|ovenska kmečka hiša ..pri MisJ.o-v i h“ na Moti, ki si nam rodila takega Hna! Blagor Vama, ljubljanska škofija in goriška nadškofija, da sta imeli za Pastirja moža. kateremu daje naslednik sv. Petra Leon XIII. spričevanje: M i s-siaje bil svet mož! * ♦ * Tukaj hočemo podati le nekaj črtic o dogodkih včerajšnjega dne. Sprevod se je pomikal i? nadškofijske kapele po Travniku in Raštelu v stolnico. Rakev"^ inia odprta. Pogreb je vodil nalitaf eiši^Jco.f m o n s i g n o r Janez Krst. FJ>4>j> lz Poreča. Ž njim so bili škofje iz Ljubljane monsignor Jeglič, iz Celovca monsignor Kahn in s Krka monsignor Mahnič, benediktinski qgatjz Tanzenberga na Koroškem, KIOit—Eibert jz Novega mesta ter prošt Jordan. Pred r a k v i j o so bila razna si-rotišča in razni šolski zavodi, razne bratovščine, razna društva, zastopniki „slov. kat. del. društva*1 in „Krojaške zadruge11, člani vseučiliščnega d rušiva „Dan i cau in ..Zaija^se slov trakoviTTneBtna godba in vojaška godba, gojenci deškega semenišča, duhovščina, kapitelj in pontifikant. Za rakvijo so bili sorodniki Njega Eminencije in osebje nadškofijsko kancelarije, zastopnik Njega Veličanstva ce saTja veliki dvorni maršal grof Czir a k y, Njega Prevzvi-šenost c! kr. namestnik Gofiss, dvorni dostojanstveniki, vojaški oblastniki, državni poslanci, deželnega glavarja namestnik in deželni pošTancCžupan goriškega mesta, razni politični, sodnTpnrančmT^oStni in drugi uradniki, udje odvetniške zbornice, udje trgovske in obrtne zbornice, udje zdravniške zbornice, razni drugi uradniki, veterani, meščani, razne ženske bratovščine, razne ženske ljudske šole, gojenke ženskih zavodov in sirotišč in drugo ženstvo. Pogreba so se vdeležili tudi kano-niki iz Ljubljane, Trsta, Poreča, Krka in Qra(Jca, deželni in državni poslanci tor zastopniki raznih društev s Kranjskega. Ljudstva je bilo iz vseh krajev, posebno s Kranjskega, nešteta množica. M ; ^ L Všteti duhovnikov, ki so se udeležih pogreba, je bilo okoli 300. Samos Kranjskega jih je bilo dčTTOO. Red pri pogrebu je delalo vojaštvo, ki je bilo postavljeno po vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod. Tako slavnostnega pogreba ni videla še Gorica. Vse ulice, po katerift se je pomikal C sprevod, so bile v črnih zastavah in okna ‘ s črnimi prevesami. Celo protestantske C lin judovske hiše so bile v črnem. Ko je sprevod prišel v cerkev, daroval je škof Flapp slovesno sv. mašo za pogojnega kardinala. Po sv. maši je imel č. g. dr. Faidutti slavnostni , gftvor, v katerem je opisoval Življenje in delovanje Njega Eminencije in velike vspehe, katere je dosegel.' Po Q£rayljenih cerkvenih molitvah in obredih zaprli so rakev ter jo položili Ludviku širok klobuk, rudečo zavratnico. in časnik, kjer se je že proslavljalo njegovo oproščenje. „Junaki“ so čakali, kdaj se odprejo vrata Ludvikove ječe. Vsi mu zakličejo: „Slava*‘, ter ga popeljejo v sprevodu skozi mesto. Radovedneži so čakali, kaj bo. Na drugi strani je stala Ludvikova mati. Stala je sama z očima povešenima v tla. Prav bala se je teh ljudi. Zopet ga zapeljejo in odtrgajo njenemu srcu. (Jra je odbila. Vse napeto pričakuje. Vrata ae odprč in ven stopi Ludvik. Skoro se je opotekal. „Slava!“ „Živio! mučenik za delavske “koristi! Živio!*1 so upili de-mokratje ter se kupičili okoli Ludvika. Ludvik pa jih z roko resno potisne od sebe ter koraka naravnost — k materi. — „Si zopet prišel !u vzklikne uboga Marjeta ter objame sina. „Junaki“ se ohladijo in ko vidijo, da odhaja Ludvik z materjo, poizgubijo se osramočeni in vsi zmedeni v postranske ulice. Pošteni ljudje pa zakličejo: „Slava! Slava ljubezni materini!11 — na mrtvaški voz. Sprevod se je pomikal iz cerkve po isti pati proti Katurinijevomu ■ trgu. Oti lu dalje je spremljala mrliča 'duhovščina stolne cerkve. Po poludne sta [po podala na sv. Goro škofa Kahn in Ueglič, ki sta opravila cerkvene obrede in molitve nad grobom. Do svetogorske cerkve je šlo za mrličem mnogo Biitiovjčine in toliko ljudstva,' da je^ bila obsežna cerkev poliia. Zbrano množico je nagovoril vnslov. jeziku prevzvišeni knez in škof ljubljanski. Njegove besede so segle občinstvu v srce. Mnogi so srčno gineni jokali. Prevzvišenega škofa in kne/,a ljubljanskega zahvaljujemo iz srca za njegove ginljive besede. Grob jo v-svetišču Matere Božje. Na Jjlošči, ki bo pokrivala rakev, bo vrezan pri prost križ. D^apis, ki bo na plošči, si je blagi pokojnik sam nupravil. * ♦ * Podati hočemo še nekoliko črtic iz življenja Njega Eminencije kardinala Missie: Rojstni hiši Njega Eminencije pravijo „pri Mislovih11 na Moti v županiji sv. Križa na murskem jjolju po]eg Ljutomera. Beseda Missia izvira iz besede: misliti. V narečju govore v onem kraju ljudje mesto: jaz sem mislil, jaz sem misia. Da je to res, dokazuje ime: pri Mislovih. Njega Eminencije starejši hrat Anton je bil tudi fluhoKnik. Ko je le-ta pel I. 1842. novo sv. mašo. nacočalLso mu sja-nšjj^^jrmn^skjbeti za svojega mlado-liduog**JbnUeu JaKohapila tudi on kdaj kot mašnik stopi pred altar. Ko je bil Jakob star devet let, p o-k osi la m u je smrt ljubega očeta in poslej je vzel vso skrb zanj njegov starejši brat-duhovnik Anton. V šolo je hodil mali Jakob njjjpt$j_v Kapeli, potem Uiadgoni in v_Jtayboru. Kal gimuazijjc je bil sprejet v deško semenišče vJ3riulcn. kjer je z odliko zvršil gimnazijo. Bil je resen in ljubeznjiv dijak, katerega so vsi sošolci radi odličnega napredovanja in lepega obnašanja visoko cenili. Še ko| dijak->#-je bil tedajnemu graškemu škofu AJIiioifiiLiaJfp_4irikjjpil, da ga je jemal k sebi na počitnice. Ravno predno je stopil v IprnuUir. nico, ujnrTaTni u j o~,) j n b a/ m a t i. PtOtgm^Je l)j| jednoJiiiia_b.ogQsLovec v Gradcu, od koder so ga sprejeli v „Col-Iegitmi Germanicum11 v Rimu. Tam se je mudil šest let in postal doktor bogoslovja. Leta vrniLv-dumovino. Najprej je zjužjj kot iirelckt v deškem semenišču v Gradcu. Polein je bil LLJfiL-lajnik graškega ordinarijata iu dvorni kaplan kneza in škofa Zvvergerja in 8, let kancelar. V tem času je objavil zelo temeljit spis o kongrui s podpisom : Martini. To delo je bilo zelo temeljito in se je visoko cenilo. L. 1879. je postal stolni kan^njk in paLtet-pazneje. kakor smo že zadnjič poročali, Skpf ljufa|jaa&ki Ko je bil še delujoč na graškem ordinarijalu, obolel je na pljučah. Zdravit se je prišel v Gorico. Stauoval je v .hiši tik šl^olijč, kjer so bili jezuitje, prav: tik-spal-nice, kjer jfi_zdaj umrl. Dobro goriško pocTTiebje je zdraviTiuT"vplivalo na bolna pljuča, katera so se mu srečno zacelila. * ♦ * Ko je prišel škof Missia na Kranjsko, je bilo v verskem oziru marsikaj zamujenega. Pod njim se je ^ačelo razvijati novo pomlajeno, gnaiuo^atoliško-versko življenje med duli^^o in verniki. Odločen korak naprej po firav^poti se je storil s prvim slovenskim katolišKim shodom v Ljubljani, koncem avgusta 1892. Pokrovitelj vsem pripravam in zboru samemu je bil knez in škof Jakob. Ko se je obhajal od 10—12 sept. 1900 drugi katoliški shod, je kardinal Missia pretrgal birmanje v Fulaniji in se podal v Ljubljano, kjer je imel govor, katerega smo v Listu.11 svojem času objavili v „Prim. * ♦ * Njega Eminencija kardinal Missia je iaJcrottO Ijuhil slovenski narod Njegova ljubezen je bila tiha in dgluioča. ne kričeča in razdirajoči n nelmVlčna drugim narodnostim. Boleli so ga neprpstimi najjadi v Ijberalnih slovenskih listih, kjer ae mu ie ocitaTo/da ui S[ov.m.?c in da je nasproten slovensWeww»iniiiu(tir Urednik „Prim. Lista" je bil priča lansko leto, kako so ga boleli napadi na njegovo osebo radi črk, katere so postavili o prihodu Njega Veličanstva cesarja v Go- razložil resnico, kakor smo jo objavili pred lansko leto. Njega Emin. je bil namreč naročil, naj plinarska družba preskrbi, kakor druge krati za balkon škofijske palače primerno okinčanje, i»£ da bN>il bolj natanko (Močil, kaj in kako naj se iiafhuivtr^FrinaiNka družba pa ni imela več na razpolago nobene druge primerne pripravo, ker je to, kar je druge krati stavila na balkon, bila že oddala cerkvi sv. Ignacija za fasado. Njega Eminenca kardinal je za tiste črke izvedel še le, ko so bili' nastavljene na ba'kon, kar mu ni bilo po volji. Toliko zadostuj ! * ♦ * Naj omenimo še, da je bil pokojni kardinal vsestranski izobražen. Poleg slovenščine in nemščine je bil zmožen v pismu in govoru še latinskega, italijanskega iu francoskega jezika. Avstrijski škofje so ga v vseh težavnih cerkveno političnih vprašanjih prašali za svet. Bil je tajnik škofovskega odbora za prirejanja škofovskih konferenc. Plakaje na Njegovem preranem grobu kličemo: Večna luč naj sveti Tvoji plemeniti duši ! Prosi za nas! h. rico na baikon škofijske palai e: W. F. G. I. Ko je slišal o teh napadih, je poklical k sebi urednika „Prirn. Liata-1 ter - • * ■ * Politične in cerkvene vesti. Državni zbor se zopet snide dne 8. t. m. Shod katoliškega društva na Dunaju. — Dne 26. marca seje vršilo na Dunaju slavnostno zborovanje katoliškega šolskega društva. Načeluikov namestnk v-jč. svetnik Porzer se je v otvoritvenem govoru spominjal papeževega jubileja ter izražal željo po popolni svobodi papeštva. Načelnik zveze katol. učiteljev Moser je zavračal napade na vero, kritiziral proč-odrimsko gibanje in slavil vzgled, ki ga je podal prestolonaslednik. — Na občnem zboru katol. šol. društva prejšnji večer je načelnik Schvvarz mej drugim omenil, da je v minulem letu društvu prirastlo 0000 članov. Govornik se je spominjal velikodušnega čina prestolonaslednikovega in kazal na potrebo ustanovitve katoliškega vseučilišča in srednjih šol. Huztnere na Kitajskem. — Novejša poročila s Kitajskega se ne glasijo ugodno. Vse kaže, da se utegne na skrajnem Vztoku z nova nekaj užgati. V nekaterih notranjih deželah širnega c'e8ur-stva se pripravljajo novi upori. Iz pokrajine Hungču je dospel kantonskemu podkralju brzojav, da je ob meji Toliki nga začelo vreti. Vse čete generala S u so prestopile k ustašem. Vsled tega so se pomnožile vse ustaške čete za 2().00() mož, ki so evropsko izvežbani in dobro oboroženi. Toliki moči ustašev se bodo težko zoperstavljale vladne čete. Splošne razmere pa so zdaj na Kitajskem take, da ne bode čudo, ako nastanejo nove homatije. Ker vlada velika suša, je vse delo na polju zaostalo, ljudstvo strada in se živi od tatvine in ropa. Ropi in požigi so na dnevnem redu. Tudi v pokrajini Kvvangsi se je pojavila nova ustaja; ustaši so napadli mesto Kuučau v Kvangtunu in je osvojili. DijaSki nemiri v Rusiji postajajo vedno bolj resni. Na tisoče oseb je aretiranih. Vojna v južni Afriki. — Kakor je videti, bi Angleži radi sklenili z Buri mir. Burski vojskovodje zahtevajo popolno neodvisnost ali pa boj do skrajnosti! Celjsko vprašanje. Slovenski „naprednjaki“ — izdajice. »Slovenski Narod*1 je dne 24. minulega meseca pisal proti slovenski gimnaziji v Celju in priporočal štajerskim Slovencem, naj sklenejo z Nemci izdajalski kompromis. Radi te izdajalske pisarije so štajerski slovenski poslanci sklicali dne 26. marca 1902 v celjskem „Narodnem domu11 shod, na katerem so je sklenila sledeča izjava. Izjava: Dne 24. sušca 1902 v celjskem ..Narodnem domu11 vsled vabila svojih tukajšnjih deželnih poslancev zbrani Slovenci izrekujejo enoglasno svoje globoko obžalovanje, da je ..Slovenski Narod11 v svojem listu od dne 24. t. m. štajerskim Slovencem priporočil kompromis v stvari samostojnih slovensko-nemških nižjih gimnazijskih razredov v Celju. Tak nasvet smatrajo zbrani celjski Slovei^L tfpopomin k nad vse sramotilnemu popustu osnovnih svojih kulturnih H vr h: » &L- yuvv3C zahtev, k odstopu od eno prvih pridobitev glede svojih srednjih šol in tako k ne-moškemu, strahopetnemu, brezznačajneinu begu iz boja za obstanek naroda sloven-skega.r Časnik, ki vabi štajerske Slovence v kompromis glede samostojnih slovensko-nemških gimnazijskih razredov v Celju, v katerih se vsaj trije predmeti učijo J slovenskem jeziku, — časnik, ki popolnoma prezira ravno v zadnji dobi tako glasno in sijajno dokazane pravice štajerskih Slovencev do treh popolnih srednjih šol slovenskih, — časnik, ki v oči-gled tej sveti pravici nasvetuje popust one tako težko pribojevane malenkostne trohico od te pravice, — časnik, ki to postojanko podira. — lak časnik ni in ne more biti glasilo štajerskih Slovencev. Ako bi res kak slovenski državni poslanec omejeval svoje parlamentarno delovanje v obrambo Celja v zinislu »Slovenskega Naroda*1, tak poslanec bi bil nevreden zaupanja svojih volilcev. D r. D e č k o, R a š, predsednik zbora. poročevalec. t v ^$1 A» rJ Novice. Sv. maše zadušnice za pokojnega kardinala. — Kapitularni vikar je ukazal, da naj vsi župniki, kurati, vikarji in predstojniki samostanov določijo dan, na kiUar-t—ae—hodp npi-nuilf> mptr^m m dajujvaja^jiv^niflia^zadušnica za pokojnega kardinala ter naj k tej maši povabijo vernike svoje duhovnije. Po opavljenih molitvah za pokojnega kardinala naj^ačjieje- duhovniki pri sv. maši ob dovoljenih dneh moliti kolekto Sancto1 in naj go- reče prosijo Vsemogočnega, da nam Irm; 11 u p o šjje-jnj v ega Pastirja. ^^ZapušiMua kardinant Missie. — Mej tem ko je truplo Njega Eminencije ležalo na mrtvaškem odru. preštevali so „Slov. Narod*1, ..Soča-1 iu „Edinost“, koliko tisočakov je vlekel kardinal na leto in kako ogromna mora biti zapuščina. „Soča" pravi, da je imel v Gorici dohodkov 80.000 K (zlagano za dve tretjini). „Slovenski Narod*1 pripoveduje, da je kardinal imel v Ljubljani ogromnih dohodkov, katere j«; prinesel v Gorico. — Poleg tega da je bil zavarovan za ogromne svole. „Soča*1 dostavlja, da je kardinal zapustil svojini najbližjim sorodnikom le prav neznatne svotice! PeJJLt-X° pa je, da je. zapuščjna kardinalova j a_k u_ s k r-tmi n a 1 Vpraša se, kam je izginilo premoženje? To nam pove tisoč in katere je kardinal pndpiraf:vJ,ajuI>T|tnri in Gorici. V, LiuSfofflt-rTT^ V gorici je vzdrževal cel«; ^družine z mesečnimi prispevki. Vse to je Idelal na skritem. In zdaj kličemo liberalcem: Le napadajte, Njegovo srce več ne čuti! — Upamo za trdno, da je že prejelo plačilo v nebesih. Blagajuištvo „slov. kat. del. društva11 naznanja, da se bodo od zdaj naprej delile podpore vsako nedeljo od 10. do tl. predp. in ne več kakor do zdaj od 11. do 12. /a „ Alojzijev išče11. — Preč. gosp. dr. Anton Gregorčič 50 K, g. dr. Alojzij Franko, odvetnik 50 K, g. L. Corte, dimnikar 1 K. Bog stotero povrni! »Gospodarski list“. — Glede ure-dovanja »Gospodarskega lista11 opažamo, da je občna želja vseh udov c. kr. kmet. društva, naj bi se ločno objavljali zapisniki vseh občnih zborov in vseh sej osrednjega odbora, kakor jih objavlja italijanski list: Alti e Memorie. C. kr. policijski direkciji v Gorici. — Znano je. da stanuje v Gorici v ulici „Novi most*1 št. U Anton Peter P a h o s k i, ki se oblači kot kanonik in se izdaje za misijonarja, prelata itd. Ta nesrečni duhovnik je suspendiran. Vsi škofijski ordinarijati so izdali že posebna svarila glede tega človeka, ki pravi, da nabira miloščino za neko italijansko semenišče. Videti je, da vsa svarila nič ne pomagajo. Dotičnik nabira še nadalje. Znano je tudi, dri ima v Gorici razne dolgove. Ker dela mož po Gorici pohujšanje, prosimo slavno policijsko direkcijo, naj mu stopi na prste, da se pohujšanje odstrani. Taki malopridni duhovniki delajo domači duhovščini sramoto. Zakaj bi se to trpelo? Za italijansko vseučilišče v Trstu. V pondeljek opoludne so sklicali nekateri ital. visokošolci v tuk. gledališču v smislu § 2. društvene postave shod, h kateremu so zbobnali vse polno razuo- IS /'-v/ I vrstnega občinstva obojega spola, največ • seveda srborite mladeži. Na dnevnem (redu je bilo vprašanje glede ustanovitve ital. vseučilišča v Trstu. Tu so se skušali v govorništvu razni mladi gospodje, katerim je pa občinstvo burno ploskalo, naj so pa isti govorili pametno ali neumno. Največje navdušenje je baje nastalo, ko je nekdo za upi I: „Viva I' Ha-!ia !“ kar je odmevalo z velikanskim šun-droni po celem gledališču. Ko so se mladi gospodje po shodu j pri banketu nekoliko okrepčali, drli so t po mestnih ulicah ler prepevali razne izzivajoče pesmi ter kričali „Viva Go-’ rizia italianai" itd. Med pesmimi, katere so gospodje prepevali, so se nahajale tudi razne garibaldinske. Mej temi tudi ona z refrenom: „Va fuori d’Italia, va fuori stra-niero14. Opomniti moramo, da ni kričanje teh pobčev našlo med občinstvom naha-^ jajočim se po ulicah, nAbenega odziva, le kak gologlavi poglavček je semtertija vmes zažvižgal. Zaradi lega nastop teh | • mladih gospodov ni vrgel zemlje iz te-| čajev. Vendar pa so laki klici in take , pesmi z refrenom, kakoršnega smo gori i navedli, velika predrznost in bi morale i poklicane oblasti taki nastope preprečiti. I Vsaj tudi v Trstu začeli so naši ljubeznjivi [ sosedje s takimi nastopi. Ko se je pa ' vlado na take nastope opozorilo, rekala | je ona vedno, da so to otročarije ter se ' ni zanje prav nič zmenila. Dne 14. in 15. februarja t. 1. pa se je pokazalo, da je iz teh prejšnjih »otročarij-* nastala prav resna otročarija, katera se ni dala odpraviti z mokro cunjo, marveč z --bajoneti in kpgljami. Preskušnje usposobljenja za občne ljudske in meščanske šole pričnejo v Gorici dne 5. maja 1902. Prošnje za take skušnje se morajo poslati lavnatelj-stvu c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Gorici najkasneje do 20. aprila 1802. Volitve v »trgovsko in obrtno zbornico" bodo dne 7. t. m. od 8. do 12. za trgovski odsek, 8. t. m. od 8. do 12. pa za obrtni odsek. V zmislu razglasa c. kr. primorskega f namestništva z dne 26. dee. 1901, v katerem je bil razveljavljen stari in objavljen novi volilni red, vol: trgovski odaek 8 udov in sicer 1. razred 4 in 2. razred 4. V 1. razreda volijo tisti, ki plačujejo 100 in več K, v 2. razr. pa oni, ki plačujejo najmanj 8 do 100 K pri- idobnine. — Obrtni odsek voli 16 udov in sicer v treh razredih. V 1. razredu volijo tisti, ki plačujejo najmanj 200 K, v 2. razredu najmanj 60 in v 3. razreda najmanj 8 K pridobnine. Prvi razred voli 6, drugi 4, tretji 6 udov. V 2. razredu trgovskega odseka in v 3. razredu obrtnega odseka daje volilno pravico pridobnina tu li pod 8 K, ako je kdo z odmerjenim mu manjšim zneskom že v 11. razredu za občinske volitve, da more torej volili tudi v deželni zbor. Aktivno volilno pravico imajo polij noletniki, pasivno pa oni, ki imajo že 30 let. Ženske in mladoletniki volijo po i poslovodjih. ^ Voli se na tri načine in sicer: 1. ali z ustnim glasovanjem, 2. ali z napisano glasovnico osebno 3. ali z glasov- i nico in legitimacijo poslano c. kr. okraj. glavarstvu. Ako je glasovnica zaprta, j mora bili napisano zunaj volilčovo ime. Kdor ne misli osebno udeležiti se volitev, moral je že do 2. t. m. poslati glasovnico in legitimacijo c. kr. okrajnemu glavarstvu. »Napredne11 živine! — Drugega imena ne zaslužijo divjaki, ki so spisali v zadnji in predzadnji „Soči“ članke o biagopokojnem kardinalu Jakobu Missii. Kardinal Missia je ležal na mrtvaškem odru, te živine pa so ga mrtvega nevsmiljeno ometavali z lažmi in blatom. Nad tako surovostjo se zgražajo ne samo slovenski rojaki, ampak tudi Italijani in Nemci. Taka pisarija je sramota slovenskemu narodu in slovenskemu jeziku. Rojaki, vsi na noge, da lista »Soča" in »Primorec", ki delata največjo sramoto slovenskemu imenu zatremo ! Kdor ima še količkaj poštenja v svoji duši, mora take liste po svoji vesti nemudoma vrniti! Nesramni zdraž barji okolu »Edinosti44 pišejo za »Slovenskim Narodom-1, da je pokojni kardinal Missia umrl vsled' strastnega kadenja. Poizvedeli smo na kompetentnem mestu, da ni kardinal v Gorici nikdar kadil. Zadnjikrat je povlekel cigaro, katero mu je ponudil podpolkovnik Ghalaupka pri oo. kapucinih dne 2. avg. 1901. Ko je bil ši* na Kranjskem, so ga včasih duhovniki pri kaki kanonični vizitaciji prisilili, da je parkrat povlekel. To pa so bile le redke izjeme, katere je pokojnik delal iz prijaznosti. Govor profesorja NValirmunda je iz ,.SIov. Naroda1' tudi ,.Soča*‘ ponatisnila. Bilo bi v prid profesorju \Vahr-munda samemu, da bi se njegov neslani govor ne razširjal, ker priča o veliki omejenosti in nevednosti, ki ni v čast profesorju cerkvenega prava v Inomostu. Objavljanje njegovega govora priča pa tudi o nevednosti in omejenosti urednikov okolu „Slov. Naroda11 in „Soče“. Naj navedemo samo en stavek iz omenjenega govora. Profesor VVahrmund pravi, da s v. c e r k e v ne moro d r-ž a t i k o r a k a z modernim na-p r e d k o ni. Tako more govoriti le človek, kateri ne pozna zgodovine. Zgodovina uči, da je sv. cerkev v vseh časih pospeševala pravi napredek in da so skoraj vse moderne iznajdbe pripisovati redovnikom in duhovnikom, oziroma možem, ki so bili iskreno vdari sv. veri. Sv. kat. cerkev tudi dandanes pospešuje napredek in želi ljudskega napredka. Sv. cerkev ni nasprotna napredku ampak „napredku'1, ni nasprotna naprednjakom ampak »napred-njakom!“ Njen glas je in ostane:, Naprej in ne po „naprednjaški“ nazaj I Ker so gospodje okolu »Slov. Naroda11 in »Soče" v strahu, da bi vtegnila sv. kat. cerkev propasti, jim povemo, da so na to stran lahko brez skrbi: Vrata peklenska je ne bodo premagala! Nasproti »katoliškemu4* profesorju Wahr-rnundu ho čemo navesti besede slavnega protestantskega zgodovinarja Tomaža Ba-bingtona Macaulay-a, ki pravi v svojem spisu: „Essai 011 Rankes of the Papes" (razprava o Kankejevi zgodovini papeštva:) »Najponosnejše vladarske dinastije so še le od včeraj, ako jih primerjamo z vrsto rimskih vladik. Papeštvo obstoji, ne da bi se nagibalo k razpadu, ne kol ostanek iz starodavnih časov, temuč polno življenja in mladostne moči. Katoliška cerkev je videla začetek vseh držav in vseh verskih družeb, ki sedaj obstoje na svetu in nihče nam ne jamči, da ne bode gledala tudi njih konca. Število njenih oliok je danes večje, kakor kdaj v prejšnjih časih". »Napredne44 laži. — lz K a m e 11 j. Sovraštvo do duhovščine, ki izpolnuje svojo pastirsko dolžnost proti liberalni hinavščini, je neke liberalce v kamenjski župniji tako zaslepilo, da ne vidijo, kako se sami sebe mažejo in sami sebi škodujejo, ko hočejo svojega župnika pred svetom očrniti. Hudobija se bo sama sebe snedla. Pregovor pravi: „Mnogo nasprotnikov, veliko časti*1. Le tako naprej ! Koliko so vredne »Sočine" laži, priča naslednja izjava: Resnici 11 a čast izjavljam pred pričami, da je vse, kar pripovedujeta »Soča'1 in „P r i-in o r e c“ v d o p i s u „i z Vipavske d o 1 i n e“ o č. g. župniku Jožefu K o s e c u v Kamnjah glede njegovih razmer z menoj in mojo družino nesramna laž in zavijanje. Kamnje, 28. marca 1902. J o ž e 1 Močnik, c. kr. gozdar. Filip Vodopivec, Jože Hovtar, Jos. Slokar, priče. Kaj pravi na to izjavo kamenjski nadučitelj 1. Vodopivec? I/. Livka smo dobili dopis, v katerem se nam opisuje tamošnji liberalni komisar »Tajčpohrusten". Dopisnik se pritožuje nad njegovim pohujšljivim in nesramnim obnašanjem celo v cerkvi! Bolje bi bilo, da bi ne hodil v cerkev. Vsakemu poštenemu človeku se mora njegovo predrzno obnašanje studeti. Po volilni borbi. — D o p i s i z Ponikovske županije. Volitve so končane! Sijajno smo zmagali na Tolminskem. Liberalni zmaj leži — na tleh! Po kratki, a mučni bolezni je crknil in poslali smo ga iz Tolminskih hribov — v kalno »Sočo". V Tolminskih hribih še živi ljudstvo, ki je zvesto udano veri svojih očetov, udano svojemu narodu in domovini, ljudstvo, ki je še večinema ni omajal lažiliberalizem in materijalizem iz temeljnih tečajev krščanskih načel. Hudo so zadeti napredni »liberal-čki“; zadnje tolažbe si iščejo po »Soči-nih“ umazanih predalih, se sredstvom, katerega bi na moralo sramovati na- zadnje še šnopearsko bitje kake zakolne krčme. Feni dobrim katoličanom" pa je zdavna že izumrl zadnji čut poštenosti in srama. Pečinski Junak'* ki stanuje blizu št. 34. je že pred dopolnilnimi volitvami kazal svoje obupno stanje po »Sočinih" predalih, pišoč iz Ponikev članek: „Pred novimi volitvami*4. V 34. šl. »Soče44 zopet čitamo o njih članek (vsebina ga izdaja): „Po volilni borbi". Nočemo se pečati z »napredkom" člankarjeve preteklosti, nočem se posluževati osebnih napadov, kakor dela on, storili pa bodemo to v skrajni sili. ako ne prenehajo satanske izmišljotine, laži iu obrekovanje —■ prava inikstura ,.napredka" po »So-činih" predalih! — Kedo bi pomilovalno ne prašal: Ali je to „napredek" — v najnovejšem genru? V dno duše mora se smiliti človeku, ko vidi rojaka tako nizko valjati so po blatu. (Dalje prih.) Iz Jageršč. — Sl. aprilom t. I. dobila je naša župnija nabiralnico s trikratno zvezo v tednu, s c. kr. pošlnim uradom v Cerknem Ta naprava je bila skrajno potrebna, ker ž njo stopimo v zvezo z ostalim svetom. — Naj bo na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu, č. g. župniku Janezu Kokošarju, bivšemu župniku v Šebreljah. osobito pa izrekamo zalivalo svojemu sedanjemu dušnemu pastirju č. g. Henriku Peternelju, ki se je vsestranski trudil za to potrebno pridobitev. Iz Stržišč. — V spomin na petindvajsetletnico papeževanja sv. Očeta zložili smo letos v Stržiščih za nov, popolnem srebrn, v ognju pozlačen kelih. Izdelal nam ga je srebrar Teodor Slabanja v Gorici lako, da smo vsi zadovoljni. Delo je prav ukusno, cena do cela zmerna. Bodi ta kelih naši cerkvici u e p 0-p o z a b e n s p o m i 11 e k na letošnji jubilej slavno vladajočega Leona XIII.; bodi pa tudi žlahtna, n e v e n I j i v a cvetica na grobu rajnega blagega — očeta, višjega pastirja, nadškofa in kardinala! Sivolasi starček in šestletni šolski otrok, da, celo od miloščine živeči revež je prinesel svoj darček in rekel: „To dam za kelih". — Otročiček, ki je sedaj šest let star, bo po šestdesetih, sedemdesetih letih še gledal la kelih na altarju z veselo zavestjo: »Tudi jaz sem nekoliko pripomogel, da ga imimo!" — I11 Bog, ki se je ozrl na novčič uboge vdove, ne bo pozabil otroškega darilca. Seveda bo neki „ogleda*‘ v Podbrdu mrmral kakor medved, ker so Stržiškarji tako ,.nazadnjaški", da dajajo denar raji za »klerikalne kelih e", hakor za ..liberalne \ ainpe“, 1. j. za »Narodni sklad*'. — Pa, pustimo mrmralcem mrmranje! Če bo žaba v luži še bolj kvakala, bo orel vendar mirno plaval po višavah. Vabilo na III. občni zbor »Hranilnice in posojiln.ee" Kojsko-Šmartno v Brdih, ki bode dne 13. aprila 1902 ob 3 in pol uri popoludne v šolski sobi. Vspored : 1. poročilo načelstva: 2. odo-brenje računskega sklepa za 1. 1901. 3. volitev načelstva in računskih pregledovalcev; 5. razni nasveli. V slučaju nesklepčnosti bode pol ure pozneje drugi občni zbor z istim vsporedom, ki bode sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo k občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Čepovanu44, ki bode dne 13. aprila t. I. ob 3 urah popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Odobritev računov, 2. Volitev načelstva, 3. Morebitni predlogi. V Čepovanu, 1. aprila 1902. J. Rejec, načelnik. Vabilo. — Hranilnica in posojilnica v Renčah bode imela v nedeljo 13. aprila 1902 ob 3. urah popoludne izvan-redni občni zbor v prostorih predsednika z dnevnim redom: Volitev načelstva in pregledovalcev računov. Preoblečeni Italijanski častniki. — Vest o dveh italijanskih častnikih, ki sta se mudila med delavci isterske železnice, se potrjuje. Obadva sta imela seboj geodetične merske aparate in stroje za fotografiranje, ter sta zmerila in fo-tografovala vse isterske trdnjave, potem pa sta jo popihala. Redarstvo je o njih izvedelo, ko sta bila že čez mejo z dragocenim plenom. Predrzna žalitev slovenskega naroda. — Pod tem naslovom piše vrli ..Slovenski Učitelj44: Nemški ..pedagog" Edvard Meierl je spisal za učitelje knjigo: „Priiparation zur unterrichtlichen Be- handlung des Ileimallandes Steiermark". V lej knjigi je polno psovk zoper Slovence. O lijih se drzne nemški pedagog pisati: „Die Slovenen sind ein Volk von Miigden und Holzknechlen. Sie sprechen nocli immer eine n n.s (Deutschen) un-verslandliehe Sprache Sie essen nur llaiden- und Tiirkenslerz ..." Vkljub temu, da so Slovenci to drzno sramotenje ogorčeni zavrnili, je štajerski dež. šol. svel z odlokom dne 3. oktobra 1901 knjigo vsem učiteljem iu učiteljskim knjižnicam priporočil v nakup in okrajni šolski sveti so poslali la odlok tudi šolskim vodstvom v slovenskem delu šla-jerske. Tu je treba.odločnega odpora! Nove knjige, katere priporočamo. — 1. V Mariboru je izšla knjiga: Uvod v biblijske zgodbe novo zaveze. Založilo jo je uredništvo »Vodi telja". Gena je 3 K. Duhovnikom bo knjiga zelo koristna. 2. Z veseljem pozdravljamo »M a r-j e t i c e44. Kakor vsako leto pričakovali smo tudi letos toli priljubljenih »Pomladnih glasov", katerih so izdali marljivi ljubljanski bogoslovci vže 10 letnikov. Mesto »Pomladnih glasov" pa smo letos dobili »Marjetice44. Kdor si želi privoščiti izreden užitek in kdor hoče nežno mladino posebno razveseliti, naj nikar ne odlaša naročiti »Marjetice44. Dobe se v „kat. bukvami" v Ljubljani in v ljubljanskem semenišču. Cena 60 vin. 3. Glasnik najsvetujših src, nov, nabožen list, ki je jel s tekočim letom izhajati 20. dne vsakega meseca. Cena za celo leto 80 vin. Naročnin« štajerskih, primorskih, islerskih iu koroških naročnikov prejema g. urednik Jakob Palir v Sevnici ob Dravi na Štajerskem, kranjski naročniki naj pa blagovole naročati list pri veleč, gospodu Ivanu Krst. Trpin, beneficijatu v Šmartnem pri Litiji. Preč. duhovščina naj blagovoli »Glasi.ik41 ob raznih prilikah priporočali. V varstvo domačega vina. — Znano je, da vedno bolj narašča izdelovanje umetnega vina in se s tem znatno ožkodujejo vinogradniki, ki se z velikimi denarnimi in časovnimi žrtvami ter mnogim naporom obnovili svoje po trtni u Si opuslošene vinograde. Umestne bi bile vsled tega zakonite odredbe, ki bi zajezile vedno naraščajočo produkcijo umetnih vin. Ker se v zaprtih mestih pobira užitnina od vina v mestni meji, je to vino, kakor naglo pride v klet, brez vsake nadaljue kontrole. In tako se zgodi, da mnogi sleparski krčmarji in trgovci, ki v kleteh izdelujejo umetno vino, od tega ne plačajo nikake užitnine ter s tem oškodujejo poštenega trgovca in krčmarja. Da se to zlo vsaj deloma odpravi, bi se morale vinske zaloge v zaprtih mestih ravno tako vpisati in obdačiti kakor v kleteh gostilničarjev na deželi; ta ostreja kontrola bi ne bila nikaka novotarija, ker obstoje enake kontrole že za sladkor, žganje, kuhanje žganja itd. Kranjski katoliško-narodni poslanec Pfeifer in tovariši so v državnem zboru dne 26. febr. vložili predlog, naj visoka vlada stavi primerne nasvete v tem smislu. Gospodarski nauki.—1. Listne uši na mladem drevju se zatirajo z močno tobakovo vodo, v katero se potapljajo vsi od uši napadeni vršički. Mravlje, ki zalezujejo listne uši zaradi nekega sladkega soka, ki ga uši izcejajo, ne škodujejo sadnemu drevju. Če se zatro uši, izginejo tudi mravlje. 2. Cepljenje velikih dreves. Nekateri imajo navado, da staremu drevesu naenkrat vse veje odsečejo in ob enem precepijo. To je krivo! Tako drevo se navadno posuši. Staro drevo naj se polagoma cepi. Prvo leto naj se cepi ua eni strani, drugo leto na drugi in če jo drevo veliko in košato, tretje leto na tretji strani! Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — Zasebna last je pri ljudeh že po naravi neenaka. Motijo se, ki mislijo, da bi po naravi morala biti zasebna last pri vseh ljudeh enaka. Glavni vzrok je ta: Človeška narava je, čeprav v bistvu v vseh ljudeh enaka, vendar v svojem razvoju iu dej-stvovanju neenaka. Ljudje imajo po naravi različne telesne in dušne zmožnosti, različne značaje, različno pridnost, vztrajnost in požrtovalnost, različne izkuSnje in zvedenosti itd. Iz tega sledi naravno, da je tudi njih delovanje r.ulično. Dokazali smo pa, da si človek z delovanjem pridobiva last. Če je torej človeško delovanje različno, mora hiti različna tudi zasebna last, ki izvira iz njega. Drug razlog! Človeku je vrojeno pravo do svobodnega delovanja, kolikor ni krivično bližnjemu. Toda s svobodnim delovanjem si pridobivamo zasebno last. Če je človeku delovanje svobodno, svobodno mu je tudi. da si s poštenim delom pridobiva kur hoče in kolikor hoče. Nujna p dediča svobodnega ‘pridobivanja zasebne lasti pa je njena neenakost. Dalje! V človeški družbi je nujno, potrebno, da so različna delil in različni stanovi, kateri ta dela opravljajo. Z različnimi deli pa se pridobiva različna zasebna last. Pomislili moramo tudi, da provzro-čajo razni zunanji odnošaji, razni vplivi, razne zgode in nezgode pri ljudeh mnogovrstno neenakost zasebne lasti. Naravna prirast sama je pri različnih slvan-h različna ter pospešuje neenakost zasebne lasti. Vse to dokazuje očividno, da je zasebna last pri ljudeh že po naravi neenaka. Francoski klic: Egalitč t. j. enakost, je torej nezmisel. Z obžalovanjem pa moramo priznati, da je ta neenakost vsled raznih zlorab postala krivična. Zasebni lasti treba postaviti meje, ki bodo zabranjevale njeno zlorabo. Vabilo na redni občni zbor .MAeii iriM' t Biljah registrovane zadruge z omejeno zavezo kteri bode dne 20. aprila 1902. ob 4 uri pop. v društvenih prostorih s' sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo o stanju društva; 2. Volitev načelstva; 3. Volitev nadzorstva; 4. Volitev razsodišča; j. Morebitni predlogi. Načelstvo. oooooooooooooooooooooooooooooooo )) C (( v Gorici, registrov.ina zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katero o-brestuje po ♦'/, polu meseč no; nevzilignene obresti pripisuje konec lela li glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/„ in na vknjižbo po S1/*-Sprojeuia člane /. »lavni m i d e-leži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.. Za nalaganje in vračanje so na razpolago po- ^ ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da | o je mogoče poslati denar brez poštni li § stroškov. ® Uradne ureso vsak delavnik od8—12. § o ure zjutraj v ulici Vetturlnl it. 9. oooooooooooooooooooooooooooooo H- T-j-p Slabanja, jjjj srebra r, v Gorici, ulica Moreli 12, ^ Teodo # 5c: priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tern, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi riUi $ ^ /v V A /1 > K jS . V*,.' 7w / . O.* \0 v <\? *»- / m?'’ ^ o .o jO \v or ^ . ^ 0 * ^ ->V ^ ^ A, ^ ,p T \v V O ' . J \v f *//#////* Važno za vsakega! mA 0 0 - Oj $1: s" 2 s M "Eb ^1 —t »Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (»orici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jiiger itd. itd. Vse po naj nižjih cenali. One ho »talne brez pogajanja. jKriton jFon, klobučar in gostilničar v Semeniči ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prisl-iim domača vina Irr poslrežo Intl. /. jako iikusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. N Žepna ura Anknr Hem. (tudi posrebrnjeua) z lepim krovom, 3-letno poroštvo. — lilegantne oklopne verižice z mahalom. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par pozlačenih gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnih in ovratnih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — Prstan z elegaut. kameni. — Malo žepno zrcalo. Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. 95 kr. Bratje IIurviiK, Krakov, Stradom 17 (Avstrija.) Kar ne ugaja se v 8 dneh lehko povrne, liogati ilustrovani katalogi se dobe brezplačno. Prekupci in agenti se sprejemajo. Lekarna CrisloMtlii v Girici ‘ Prave in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč leh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih. dvakrat na dani po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje. _ Okrepi »el o de c, storč, da agine v kratkem lasu omotica in Si-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CU1STOFOL.ETTI t v Gorici. C. kr. priv civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec M. P O VER A J, na Travniku št 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem sr preselil s svoje krojačuico in trgovino, i/. prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorio/.načene prostore na Travnik št. f>. I’. n. občinstvu priporoča svojo izborno za- | logo vsakovrstnega blaga i/. avstrijskih in ino- I zemskih tovarn ter gotovih ohlek, soltiie in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce .1,‘lger spodnje hlače ter nogovit e, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se baveloke. sako, pelegrine in li-nejše obleke za gospe po najnovejii modi. Iliado se prodaja na meter tal,o po ceni. da je /. ni"iioj nenio!'iičii vsal.a konkii"> -ura. Ktlina prodaja lii.ih diži.ikov i/. tovarno odlikovane z zlato svetinjo na pari.M.i razstavi. VnlreJem v 0° o 0°O°' 00 0