Po poŠti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta fietrt „ mesec
18 , - ; 6,50, 2 „20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20K —h pol leta „ 10 , — „ «etrt „ „ o „ - B mesec . 1 . 70 ,
SLOV
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate »prejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopili se ne vračajo, nefrankovaiia piwma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2.1., 17.
Izhajavsakdan. izvzerasi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 76.
V Ljubljani, v torek 3. aprila 1900.
Letnik XXVIII.
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja.)
Pričetkom današnje seje so poslanci £ i t n i k in tovariši uloiili samostalni predlog, naj se osrednja vlada pozivlje, da pri bodočih obravnavah glede nove carinsko in trgovinske na g o dbe z 11 a 1 i j o ne vsprejme takozvane vinske klavzule, marveč primerno zviša carino od italijanskih vin. Na vrsto je potem prišlo:
Garancijski zaklad dolenjskih železnic. Za leto 1898. je dežela morala v pokritje nedostatka letnega čistega dobička izplačati 46125 gld. 29 kr. Čista imovina tega zaklada je znesla 204.733 gld. 60 kr. Za 1. 1900. proračunava dež. odbor vsega pokritja na 68.818 kron. Pripomnimo pa, da se to pokritje sostavlja večinoma iz doneskov dež. zaklada, z drugo besedo, da mora dežela plačevati že lep denar za dolenjski železnici vsled nesrečne garancije.
Pokojninski zaklad za dež. uslužbence. Ta zaklad je deželni zbor ustanovil na podlagi § 13 dne 26. februv. 1898. sklenjenega Statuta o preskrbninah dež. uradnikom in služabnikom ter njihovim vdovam in sirotam. V tem zakladu so do konca 1. 1899. zaračunjeni edino le 3% in pokojninski odtegljeji, katere plačujejo usluž benci od 1. sušca 1898. Vsi ti dohodki so 1. 1898. znesli 1164 gld. 15 kr. Za 1. 1900. pa se proračunava potrebščina na 26.309 K, pokritje pa na 29.839 K. V tem pokritju pa so doneski iz dež. in drugih zakladov v znesku 25.371 kron.
Odobre se naslednja poročila finančnega odseka: Prošnja Apolonije Bervarjeve, vdove po okrožnem zdravniku v Novem mestu, da se ji zviša podpora 200 gld. na leto, se je izročila dež. odboru, da poroča v dež. zboru o gmotnih razmerah prosilke.
Dr. Štefanu Divjaku, zdravniku v dež. blaznici na Studencu, se da 250 gld. za odškodnino za stanovanje. Županstvo na Studencu je prosilo, da se mu dovoli podpora za nakup poslopja za občinsko hiralnico.
Prošnja se odstopi dež. odboru, da poizve o posameznostih nameravane naprave.
Hiralske ustanove v spomin cesarjeve 5 0 1 e t n i c e. Dež. zbor je 1. 1895. sklenil, da v spomin 501etnega vladanja presvetlega cesarja dežela Kranjska ustanovi 50 ustanov po 50 gld. za uboge hiralce in odloči še vsako leto 500 gld za sirotinske namene. Na prošnjo dež. odbora je presvetli cesar dovolil, da se te hiralske ustanove smejo imenovati: »Hiralske ustanove v spomin 501etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.« Dež. zhor jo odobril predloženi statut, po katerem bode dež. odbor podeljeval te nove ustanove.
Novaselska občina Bukovje v postojinskem okraju. Dež. zbor je vsprejel načrt zakona, s katerim se ka tasterska občina Bukovje z vasmi Bukovje, Predjama in Gorenje izloči iz občine Hreno-vice in ustanovi kot nova občina Bukovje.
Upravni odsek poroča o peticijah : Prošnja posestnikov va9i Vrh pri Starem trgu, da bi deželni tehnik izdelal načrt za vodovod, se izroči dež. odboru v poizvedovanje in poročanje. Županstvo v Vodicah želi preložitev ces e od Povodja do Šmartna pod Šmarno goro. Naroči se dež. odboru, da pozove cestni odbor ljubljanske okolice, da predloži načrt, pri katerem naj, ako možno, pomaga dež. inženir.
Občani vasi V e 1 e s o v o , Trata, Ader-gaz in Praprotna Polica prosijo za izločitev iz občine Št. Jur ter ustanovitev občine Ve-lesovo. Se izroči dež. odboru v poizvedovanje in poročanje v bodočem zasedanju.
Občina P o d r a g a prosi podpore za osuševanje travnikov. Dež. inženir bode pregledal travmke in stavil predloge, na katerih podlagi se določi potem podpora.
Za preložitev ceste Fara-Banjaloka prosita občinski in župnijski urad. Deželni odbor bode proučil vprašanje in predložil predloge.
Učiteljski pokojninski zaklad za 1. 1898. je imel dohodkov 32474 gld. 16 kr., stroškov pa 32 864 gld. 11 kr.,
kar zbornica vzame na znanje, kakor tudi izkaz imovine v znesku 32814 gld. 61 V, kr.
Normalno-šolski zaklad je 1. 1898. imel dohodkov 426.431 gld. 15 kr., rednih troškov pa 405.348 gld. 35 kr. 6sto premoženje tega zaklada je znašalo 101332 goldinarjev.
Deželni kulturni zaklad je imel leta 1898. 4443 gld. 16 kr. troškov in 6755 gld. pokritja. Lovski listi so nesli 2856 gld., globe za gozdne in poljske poškodbe pa 3899 gld. Imovina je znašala 6563 gld. 18 kr. Za 1. 1900.se proračunava vsa potrebščina na 13270 kron.
Za leto 1900 se za sledeče šolske zgradbe podele podpore iz deželnega zaklada: Zagorje ob Pivki 500 kron, Erzelj 300, Postojna 2000, Košana 1000, Kočevje 60O kron. Kako se z ljubeznijo gleda na občino Kočevje, kaže dejstvo, da se je ne baš revnemu kočevskemu nemštvu za šolsko zgradbo iz deželnega zaklada dovolilo doslej že 10 000 kron podpore. Dolenjavas pri Ribnici dobi 900 kron, Kočevska reka 400, Fara 700, Sv. Križ pri Kostanjevici 1000, Št. Jernej 1000 kron. Poslanec Pfeifer je pozdravljal, da se šoli v Sv. Križu zviša na-svetovana podpora od 800 na 1000 kron ter jc predlagal, naj se da Št. Jerneju 1200 kron, ker bode morala občina za dve novi šolski zgradbi dati 60.000 kron in to za šolo v Št. Jerneju in Vrbpolju. To breme naj se olajša s podporo. Predlog je bil odklonjen. Vrhpolje okraj Krški dobi 800 kron, Telčje 600, Veliki Podlog 400, Cerklje pri Kranju 800, Ježica 600, Orehek pri Novem Mestu 400 kron. Predlog dež. odbora, da se da Vrbpolju pri Moravčah 200 in Dolenji Pod-gon in Če pije 600 kron, je bil odklonjen.
Proračuni dež. dobro d el n ih zakladov. Potrebščina za dež. bolnico se proračunava na 255.427 kron, pokritje na 104.771 kron, torej je primanjkljaja 150.656 kron, ki so bo pokril iz dež. zaklada.
Potrebščina za b 1 a z n i c o se proračunava na 168.583 kron, pokritje na 27.242
kron, toraj bo moral deželni zaklad založiti 141.341 kron.
Potrebščina dež. porodnišnice se proračunava na 21.295 kron, pokritje na 2161 kron, torej se kaže primanjkljaja 19.134 kron.
Potrebščina za n a j d e n i š n i c o znaša 7312 kron, pokritje 776, torej primanjkljaj 6536 kron.
Za vse štiri zavode znaša torej prispevek iz dež. zaklada 317.667 kron
Finančni odsek je poročal o prošnji kočevskega zdravstvenega okrožja, da se mu dovoli prispevek za popravo kočevske bolnišnice. Kočevarjem se je dalo 6000 kron. Okrožni zdravnik dr. AntonKaiser-berger v Krškem je prosil za definitivno nameščenje. Dež. zbor mu je ugodil glede starostnih let in bode dež. odbor primerno postopal.
O uravnavi Pivke je poročal v imenu upravnega odseka poslanec Božič. O zadevi bodemo še govorili, za danes priob-čujemo vsprejeto resolucijo:
Deželnega odbora poročilo se jemlje na znanje s pristavkom, da deželni odbor uravnave Pivke ne pušča iz vida, da naj dotična poizvedovanja pridno nadaljuje ter o njih poroča od leta do leta dež. zboru
Deželni zbor pa izraža mnenje, da se imajo predpreiskave pred vsem dotikati:
a)	vprašanja, bi li samostojna uravnava Pivke ne poslabšala razmer na ljubljanskem barju;
b)	vprašanja, koliko bi ta uravnava, ako bi ne presegla mej neobhodno potrebnega, vsaj približno stala, in
c)	vprašanja, koliko bi mogli, oziroma hoteli udeleženci k uravnavi donašati.
Poslanec Zelen je opisal nujnost uravnave Pivke in predlagal:
K predlogu upravnega odseka dodajam še pristavek: Naroča so deželnemu odboru, da gotovo v prihodnjem zasedanju poroča deželnemu zboru o v teku tega leta izvršenih poizvedbah in vsaj o približnem proračunu za uravnavo Pivke.
LISTEK.
Ob vznožju sfinge.
Spisal Maryan Mora irski T. J.*) Nenavadne okoliščine so nanesle, da sem nepričakovano obstal ob vznožju piramid.
Tam, kjer je bilo nekdaj središče Egipta, kjer se ta dežela neha zvijati kakor zelena kača sredi puščave in se razceplja v široko delto, stoji nekoliko najvišjih piramid. Njih škrbasta slemena razločno štrle med peščenimi griči, ki jih je veter nanesel iz libijske puščave, in oznanjajo poznim rodovom in civilizacijam moč onih Faraonov, ki niso mogla niti tisočletja niti človeška samovoljnost premagati njih del — in pripovedujejo o njih ogromni težnji po nesmrtnosti, naivno in brutalno izraženi v tem besnem prizadevanju, da bi svoja trupla obvarovali troh-nobe.
Piramide govore gledavcu v tako silnem živem jeziku, da se njegova sila ne da izraziti v abstraktnem govoru. Pa še nekaj je za piramidami.
Drug za drugim jezdimo na velblodih, ki se gibljejo kakor ladje. Naše sence so v mesečnem svitu podobne onim, ki so se
pred tisočletji pomikale todi. Stojimo nekako nad časom. Kar se pred nami iznad peska pokaže brezobrazna skala, ki nam no izvabi nobenih misli. To je sfinga, odzadaj. Polagoma jezdimo o ovinku, okoli, vedno nižje. Zdaj se nam šele pokaže, od meseca obsijan, obraz sfingin. Ta obraz, ki ga dandanes skozi lornjetke opazujejo brezmiselni turisti, je že od davnih, davnih časov čudno-bajno vplival na človeštvo. Grke je tako vznemirjala in zanimala skrivnostna zamišljenost njenega pogleda, da so imeli hfingo za simbol najglobljih ugank Pa tudi za Egipčane je imela sfinga, kakor je videti, nekaj skrivnostnega. Častili so jo z neko bojazniio; pomanjšane njene podobe so čuvale vhodo egiptskih svetišč in grobov. Pa, kdaj je neki nastala velikanska sfinga? Kdo jo je izklesal? Tega najbrž še sami niso pomnili. Ko so zidali najstarejšo Keopsovo piramido, ki stoji zraven, pred pet tisočletji, je sfinga že stala. Najstarejši spomeniki egiptski — torej tudi najstarejši spomeniki človeštva — pričajo o Bfingi, nobeden do zdaj znanih ne omenja njenega nastanka.
Z rastočo pozornostjo gledamo ta obraz. V mesečnem svitu ga razločimo prav dobro, lepšo cel6 nego v dnevnem blesku — ne zato (kakor bi se komu zdelo), ker noč po-
v jarkem afrikanskem solncu preostro razločijo stare rane tega obraza in je zato težko razločiti njega poteze in obliko; v bledem svitu velike svetilke puščavo se pa dobro vidijo prave poteze in lahko dopolni celota. Vrat in brada, najmanj poškodovana, sta prekrasno modelirana. Lica in čelo spominjajo znanega tipa memfitskih Faraonov; pa ta obraz je plemenitejši, bolj misleč; v njem ni videti trdosti kolosov starega gospodstva; tudi ni sledu onega konvencijonalnega nasmeha, ki ga vidimo na kipih poznejših dinastij; to je bolj izraz otožnosti in tesnob nega hrepenenja.
Kljubu svoji nenavadni starosti to vendar ni, kakor primerno omenja Masfero, delo za-četniške umetnosti. Kdor pozna egiptsko umetnost samo po zbirkah evropskih muzejev, so da prav lahko zapeljati, da zmatra vso to umetnost za začetniško in ima neskladnost in perspektivne napake za njene značilno znake. Kdor se je pa malo seznanil z njenimi deli po svetiščih, v grobovih, vidi, da je to umetnost, sicer res jako oddaljena od naših navad in nazorov, pa vendar polna življenja, realizma, silne individualnosti, ki ta svojstva združuje s poBebno plemenito obliko in pogosto tudi z ljubeznivostjo in nežnostjo. Vidi vrhunec egiptske umetnosti,

Irn.
na .l.ia.-.linA
„ n > V, n ntainii,
»».Bonnom.-
političnega razvoja tega gospodstva za Seta I. in Ramzesa II Potem vidi, kako jo polagoma propadala, izgubila izvirnost, individualnost in istinitost. Ko je pa prišel grški duh jej vlit svoj božanstveni ritem, v dobi aleksandrijski, se je že davnaj pogreznila v vsakdanjost in banalnost — in se ni dala povzdigniti. Nekaj posebnega je pa, da ne poznamo dobe začetniške egiptovske umetnosti prav nič. Neskladnih in naivnih poskusov, ki kažejo nepoznanje naravnih oblik in umetniških sredstev, kakršnih nam je toliko ostalo iz Brednjega veka, kakoršnih so dandanes mnogo izkopuje v Peloponezu, iz arhaično grško dobe — takih poskusov nam Egipt ni zapustil — razen če bo taki proizvodi, ki so se na vsak način morali nahajati, še skriti pod peskom; ali se jih je pa morebiti sam civilizirani Egipt sramoval in jih popolnoma uničil. Na vsak način sfinga, najstarejša izmed znanih del, no kaže prav nič onih arhaičnih potez in negotovosti začetniškega dleta. Nasprotno nam kaže zavedno umetnost, ki jo brez omahovanja in napak, kljubu neizrečeni težavnosti tolikega povečanja*), izklesala iz skale ta kolon, ki z začudenjem gledajo nanj pozni rodovi . . .
♦) Kdor misli, da je pri klfsanju ko'o«alnega kipa zadosti povečati razmere majhnega, ta se jako moti. Opazovanje najboljših egif stih umetnin ga o tem lahko
____,MUI	V V/ ^»UIUUH
Poročevalec Božič se je izrekel proti res umestnemu predlogu poslanca Zelena, a zbornica je predlog sprejela, kar bodo inte-resovani krogi gotovo vzeli z zadoščenjem na znanje.
Glede do volitve priklad za cent ne namene se je sklenilo:
Deželni odbor se pooblašča, da dovoli onim okrajnim cestnim odborom, kateri z SOodstotno priklaclo ne morejo izhajati, pri strogo dokazani potrebi in na podstavi pra vilno sestavljenih in zadostno opremljenih proračunov znotraj, za ustanovitev teh prispevkov brez izdaje posebnega deželnega zakona obstoječih določil za hto 1901 priklado nad 20 odstotkov k neposrednim davkom z izvanrednimi dokladami vred, izvzemši do klade na osebni dohodninski davek, ter ukrene kar treba zaradi predpisa in pobiranja teh priklad.
Prošnji cskrbništva vasi Stara Vrhnika, da bi deželni hidrotehnik napravil načrt za vodovod, so je ugodilo v toliko, da bode deželni odbor o priliki poslal tja inženirja.
Poslanec dr. Majaron in tovariši so interpelovali, ker se pri najvišjem sodnem dvoru dosledno izdajajo določbe le v nemškem jeziku, tudi če se je razprava na prvi instanci vršila v slovenskem jeziku. V interpelaciji je citirana zakonska določba, po kateri bi se ta neravnopravnost ne smela goditi. V resnici je te neravnopravnosti deležen samo narod slovenski! Interpelantje vprašujejo, kedaj se začne izvajati § 27. cesarskega patenta z dne 27. avgusta 1850 drž zak. št. 325 tudi za slovenski jezik?
Dalje so poslanci dr. Majaron in tovariši vprašali, kedaj dobe odgovor od vlade na lansko interpelacijo glede jezikovne ravno-pravnosti pri c. k r. nadsodišču v Gradcu, ker ministerstvo še do danes ni nič ukrenilo proti grajanemu postopanju.
Prihodnja seja bode v četrtek.
Mažari v hrvatskem Primorju.
XXX
(Kcmee.)
V tem pogledu je storila vlada sicer domoljubnega bana Mažuraniča prvi greh, ko je dovolila, da se je odstranil z Reke sodni stol, ter je tako sodnija prešla v ogerske roke. Začetek je bil storjen, Maža-rom je zrastel greben in kmalu so zahtevali, da se odstrani tudi županijska oblast. Hrvatska vlada je popustila in premestila žu-panijo v Ogulin. To je bil drugi greh. Zdaj so bili Mažari že gospodarji na Reki. Motila jih je samo še hrvatska gimnazija; tudi ta ostanek hrvatske avtonomijo se ]e moral odstraniti, kajti še le potem se more Reka imenovati ogerska. Storil se je tudi tretji greh. Glasoviti organizator (!) hrvatskega šolstva Kršnjavi je izpolnil to poslednjo željo Mažarom in hrvatsko gimnazijo premestil na sosedni Šušak.
Od tega časa ni nobene hrvatske šole na Reki, nego se je uvel mažarski jezik v vse zavode. Tako so postali Mažari gospo-
Pa kakšna misel tiči v tej sfingi? Da v nji tiči misel, o tem ne more dvomiti nihče, ki jo je videl — prav kakor kdor je videl florentinskega ,Pensieroso' Michelange-lovega, ne more o njem dvomiti, da misli
—	človeštvo se je le, kakor sem že omenil, od davnih davnih časov mučilo z vprašanjem: »Kakšno misel izraža sfinga?« Morebiti je bilo starodavnemu človeštvu to vprašanje bolj nerešno kakor je sedanjemu. V njej so obtičale velike nesvestne aspiracije
—	mi vidimo vsaj začetke teh aspiracij v nji vtelešene. Sfinga s svojim levjim telesom in človeško glavo popolnoma izraža človečnost z njeno dvojno naravo: živalsko silo, ki leži na zemlji in se je oprijemlje z ropaželjnimi tacami — in duševno moč, ki misli, gleda kvišku. Glava te postave ni samo vzravnana, ampak še malo nagnjena nazaj; razločno se vidi, da gleda nad mesta, ki so razstlana ob njenem vznožju, nad svet, na nebo. Zre naravnost na vzhod, kjer vzhaja solnce — ono solnce, ki je bilo vedno in povsod, posebno pa pri starih Egipčanih simbol duhovne luči vede, ali rajše vir te luči. Ta pogled je, kakor sem omenil, misleč, pa tudi otožen, tesnobno-hrepeneč, zdaj
darji na Roki le vsled hrvatske popustljivosti. Od tega časa se je začelo pa tudi misliti pri ogerskej vladi, kako bi Reko proglasili za mažarski teritorij. Mažari so znali, da se Rečani razun Hrvatov temu ne bodo ustavljali; le hrvatski sabor jim je bil na potu, kajti sami niso verjeti, da se bodo Hrvati tako sramotno podali; toda ban hrvatski jim je pripravil pot Dokler se niso čule v ogerskem saboru o tem vprašanju odločne izjave Szellove, so je ban izogibal vsakej izjavi v tej zadevi. Ko je pa Szell kar narav nost povedal, da smatrajo Mažari Reko za mažarski teritorij, je isto storil tudi ban in večina hrvatskega aabora je to odobrila, če tudi je proti temu najodločneje prosvedo-vala hrvatska opozicija in ž njo ves hrvatski narod, ki ni in ne bode nikdar dovolil, da se ta kraj zedini neposredno z Ogersko. Zato je opozicija svečano izjavila v hrvatskem saboru, da prosveduje glasno in pred celim narodom proti postopanju saborske večine in vlade, in da ostane ta njihov pro-sved zapisan v saborskem zapisniku, da se ne bi kasneje mogel kdo pozvati na to, da se je v hrvatskem saboru molčalo, ko se je trgala hrvatska zemlja.
Kot strašen memento so doneli opomini poslednjega govornika od opozicije, dr. Ma zure, nasproti večini, ki je nemo in tiho poslušala svojo obtožbo, ali ni imela toliko moralne jakosti, da bi bila v tem važnem vprašanju potegnila z opozicijo, z narodom hrvatskim proti mažarskemu nasilju. S tem činom je zapečatila veČina vse svoje dose danje, v marsikaterem pogledu nedomo ljubno delovanje ter zgubila pri narodu še ono malo spoštovanja, ki ga je dozdaj uživala, kajti kdor prepusti le košček svoje domovine brez vsakega odpora svojemu ja-čemu sosedu, ta se ne more nič več zvati pravim narodnim zastopnikom.
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. aprila.
Minister za Češko dr. Rezek je s sekcijskim svetnikom pl. Villanijem odpotoval v Prago. Udeležil se bo, kakor se čuje, razprav v deželnem zboru, posebno pozornost bo pa baje obračal na dogovore mej zaupniki obeh strank, ki se vrše mej zasedanjem deželnega zbora kot neka predpriprava za nadaljna pogajanja na Dunaju.
Z Masarjj kovini narodnostnim programom Čehi pač ne bodo zadovoljni. V Pragi se je vršil v nedeljo, kot smo poročali, shod čeških realistov, na katerem se je pod Masarykovim pokrovitel|stvom koval narodnostni program. Točke novega pro-grama so približno tele: Uradnikom ni potrebno znanje obeh deželnih jezikov, ker so pri vsakem večjem uradu uradniki, ki so vešči obeh deželnih jezikov. Kako bo s to zadevo pozneje, ako bi se uresničila napo-minana ideja, ve najbrže Masarvk sam. V čeških srednjih šolah bodi nemščina obli-gatna, v nemških srednjih šolah pa ni treba obligatne nemščine, in sicer baje s3mo radi
pogledu ne moremo dvomiti, da sfinga ne premišljuje tega, za kar se trudijo ljudje okoli nje, ne misli o vprašanjih, ki jih ji stavijo egiptski vladarji, ali grški sofisti; ampak premišljuje to, o čemer že od začetka misli človeštvo po misleči plati svoje narave, v svoji glavi: o najvažnejših ugankah, ki je od njih odvisen človek in svet. Ker je pa sfipga modrejša, globlje misleča od grške Palade, se ne čuti gotovo, kakor se čuti Pa-lada, v tem mišljenju ne najde jasnosti, miru, zadovoljstva, tega išče nad seboj, na nebesu, kliče luči z neba .... zdi so mi, da ponavlja ponižni Plat >nov vzdih : »O da bi kak nebeščan prišel nas poučit!« . . . .
In ta zaželjeni O r ion s je prišel in obsijal našo zemljo. Vsa vprašanja, najvišja in najživejša vsaj, ki o njih premišljuješ, o sfinga, so že rešena. Zakaj torej zreš v daljavo še z vedno istim zagonetno - sanjavim in tesnobno-hrepenečim pogledom ? . . . Res, ti si kamenita, in ne moreš izpremeniti izraza, kakršnega ti je dala starodavnost; zakaj pa tako velik del današnjega člove-veštva strmi v daljavo z istim sfinginim pogledom —- kakor da bi bilo okamenina dveh tisočletij?.....Vzdrami se! Odpri oči,
tega, ker se ni treba umešavati v notranje zadeve Nemcev. V češke notranje zadeve se seveda Nemci smejo umešavati. Lepa enakopravnost! In vendar se je shod konečno izrekel za popolno narodno jednakopravnost. Čehi, kakor rečeno, s takim programom pač ne bodo zadovoljni, pač pa Nemci, in zdi se, da je Masaryk popolno prešel v židovsko liberalni tabor tudi v narodnostnem oziru.
Izjave poslanca K. II. Woifa na nedeljskem »volkstagu« na Dunaju, na katerem se je mej drugim proslavljal tudi Bismarck in se je udrihalo po novem dunajskem volilnem redu, so v marsičem toli zanimivo, da jih je vredno pribiti. Izjavil je namreč ta mož, da je »čista ločitev« radi-kalcev od nemške ljudske stranke neobhodna potreba, da morajo radikalci nemške kršč. soc. pobijati, in, kar je pač najvažneje, skleniti so mora kompromis z judi pri bližnjih občinskih volitvah. Wolf je toraj s tem sam priznal, da jo židovski hlapec, da so on in njegovi sodrugi stari židovski liberalci v novi izdaji. Kršč. soc. ne bo žal za nekaterimi nradikalci", ako vstopijo v Wolfove bojne vrste, ker se takega nasprotnika v prihodnji bitki prav nič ne boje. Nasprotno se bo pa marsikakemu radikalcu, ki je dosedaj trobil v Wolfov rog radi „pristnega" nemštva, zasvetilo v glavi, ker ne bo hotel hod ti z židovsko-liberalno kliko.
Boj proti, dunajski volilni reformi še no bo tako z lepa končan, kakor je razvidno iz vednih priprav in oboroževanj židovsko-liberalne klike. Ker so se jim izjalovili vsi drugi poskusi, hočejo sedaj doseči razpust občinskega zastopa in razpis novih volitev. A tudi za to zahtevo ni lahko dobiti Koerberj eve vlade, ker ne uvidi ni-kako potrebe. Sedaj so pa židje vendar iz-taknili nekaj, radi česar po njih mnenju mora vlada razpustiti mestni zastop. Gre se namreč za volitev prvega podžujiana Stro-bacha. Temu možu poteče doba 27. t. m. in treba je nove volitve. Za to volitev je pa v smislu § 25. novega občinskega reda treba navzočnosti vsaj 100 odbornikov, katerih pa sedaj seveda ni. Mestni zbor se toraj mora razpustiti, da .se potom vol.tve dopolni število odbornikov. Ob jednem pa zahtevajo ti ljudje v svoji nedosegljivi »liberalnosti«, naj se uprava mesta poveri do novih volitev vladnemu komisarju, ker sicer ne morejo pričakovati, da bi bili volilski imeniki sestavljeni nepristransko. Ta klika je pa res iznajdljiva, le žal, da se vlada nič kaj noče ozirati na njene »opravičene« zahteve.
Obstrukcijo v italijanski zbornici. Predsednik Colombo in vsi ostali člani predsedstva so v soboto demisijonirali in včeraj se je vršila volitev zborničnega predsednika. Izvoljen je bil zopet Colombo. Dobil je 265 glasov, njegov protikandidat Bianchieni pa 158, kar kaže, kako močna je opozicija v italijanskem parlamentu. Pred pričetkom volitve je opozicija izjavila, da volitve ne bo obstruirala, nasprotno bo pa zastavila vse svoje sile, da prepreči spremembe poslovnega reda. Poslanec Ferri je izjavil na nekem shodu, da morajo poprej vso levico uklenjeno iztirati iz zbornice, predno bodo mogli glasovati mirno za predlagano spremembo. To je toraj dokaz, da opozicija ne odneha, in da poprej ne bo miru, dokler vlada ne umakne svoje predloge ali pa razpusti parlament. — V zadnjem hipu si je pa izmislila vlada nov način, ki ji pomore do zmage. Po poslancu Sonnino je stavila včeraj predlog, naj se v današnji seji odobri predlagana sprememba poslovnega reda brez debate samo z dvignenjem raz sedežev. Predlog Sonninov je bil mej splošnim vriščem vspiejct in danes se izvrši zavratni napad na neposlušno opozicijo. Seveda še tudi potem ne bo miru.
Mej Rusijo in Bolgarijo se vrše po poročilu bolgarskega lista »Pošta« pogajanja, ki bi, ako se doženo, precej preobrazila razmere na Balkanu. Načrt je pa neki naslednji: Bolgarija so proglasi za neodvisno kraljestvo, Makedonija se razdeli mej Bolgarijo in Črnogoro. Bolgarska in črnogorska armada se v slučaju vojske uvrstita v rusko armado, južno-zahodni del pristanišča Burgas se za dobo 50 let odstopi Rusiji kot pristan za mornarico in premogarska postaja, poleg tega so tu nastanijo ruski vojaki. Bolgarija se konečno zaveže, da bo iztirala iz armade
uslugo dobe Bolgari poleg priznanja samostojnega kraljestva ter dela Makedonije še posojila 100 milijonov frankov od strani ruske vlade — Akoravno morda nikjer tako ne potrebujejo drobiža, kakor ravno v Bolgariji, vendar je dvomiti, da bi se dali Bolgari tako vpreči v rusko politiko, ker bi tej nameri nasprotovali v Berolinu in na Dunaju. Sicer se pa menda tudi Rusi ne bodo spuščali radi v taka pogajanja, ker bi sami zase ne imeli ravno prevelikih koristi).
Knjige i a časopisi.
»Voditelj v bogoslovnih vedah". 2. zvezek III. letnika ima nastopno vsebino: Drugi list sv. Pavla do Korinčanov. (Dalje). Piše Josip Zidanšek. — Politično stanje judovskega ljudstva ob Kristusovem času. Piše dr. Josip L"sar. — Ali so škofijski zbori koristni in potrebni ? Spisal dr. M. Matek. — Zgodovina cerkvenega govorništva. (Dalje.) Piše dr. Anton Medved. — Arhivalni izpiski za zgodovino lavantinske škofije. Priobčil Matej Slekovec. — Dušno pastirstvo : O oporokah duhovnikov. Kako je ravnati z apo-stati na smrtni postelji ? Nekaj o osebnem razmerju mej duhovništvom in učiteljstvom. Darovanje mej mašo. Applicatio M ssae. Pu-rificatio ciboni. Kaj pomeni »kvadragena« pri odpustkih? Pastoralno• konferenčna in teologična vprašanja. — Priprave za biblične katekeze. Piše A. Kržič. — Raznoterosti. — Ocene — »Voditelj« izhaja v Mariboru štirikrat na leto in stane 4 krone.
Slovenska Matica.
120. odborova seja v ponedeljek, dne 28 sušca 1900. leta
Navzoč n i: Gg. Fr. Leveč (predsednik); dr. H. Do-lenec, P. Grasselli, A. Koblar, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, R. Perušek, L Pintar, M. Pieter-Snik, dr. L. Požar, A. Senekovič, dr. J Slarfe. I. Šu-bic, A. Tavčar, I. Vavrii, Fr. \Viesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar), Skupaj 19.
Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo in pojasni, katero korake je storilo predsedništvo, da se ugodno reši Mati-čina prošnja za stalno državno podporo, kar se vzame z odobravanjem na znanje.
Zapisnikar poroča, da je dne 13. svečana v Ljubljani umrl Btarosta odbora, bivši podpredsednik, prošt dr. Ant. Jarc. »Matica« je razobesila na svoji hiši črno zastavo, objavila v tukajšnjih dnevnikih mrtvaški list in poskrbela za to, da je bila od strani društva udeležba pri pogrebu prav mnogobrojna in častna. — Iz predsedništva se je dne 27. prosinca t. 1. čestitalo društvenemu I. podpredsedniku dr. Fr. L a m p e tu, ko je postal stolni kanonik. — Dne 7. sušca je »Matica« brzojavno pozdravila Prešernove s 1 a v i t e 1 j e na Dunaju in dne 10. sušca dr. Krekove v Gradcu, od poverjenika Josipa V i d i c a je pa prejela zahvalno pismo za čestitko k učiteljski štiri-desetletnici.
Zapisnik o zadnji odborovi seji, ki sla ga predlagala in potrdila odbornika arhivar Koblar in prof. Tavčar, se odobri po nekih pojasnilih predsednikovih brt-z ugovora in se določita za overovatelja današnjemu zapisniku odbornika skriptor Pintar in ravnatelj dr. Požar. Na ogled jc tudi zapisnik o se,i književnega odseka z dne 26. t. m.
Določijo se nagrado pisateljem, urednikom in korektorjem društvenih knjig za 1. 1899. in pa založene cene istim knjigam, do malega takšne, kot jih je nasvetoval knjižni odsek.
Za leto 1899. prejmo drustveniki šeste r o knjig, in sicer : 1. Zborniki, zvezek. (16 pol.) Uredil L. Pintar. 2. Dr. K. G I a s e r : Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del ; drugi zvezek. (10 pol.) 3. S. Ru-tar: Beneška Slovenija. (12 pol.) 4. Mat. Kračmanov-Valjavoc: Pesmi. Ured. Fr. Leveč. (22V, pol) 5. Letopis. Uredil E. Lah. (5 pol.) 6. A n t. K n e z o v e knjižnice VI. zvezek. Uredil Fr. Leveč. (19'/, pol) — vsega skupaj 85 pol. Z razpošiljanjem se prične prve dni prihodnjega meseca; knjigo prejme le, kdor je poravnal udnino.
Odobri se knjižni program za tekoče leto. »Matica« namerava izdati zopet š e -s t e r o knjig, in sicer : 1. Z b o r n i k II. zvezek. Uredil L. Pintar. 2. Prešernova
snftmrtnlpn /nnirnrlAm nnnnilrAnA .,4-/s1n4
kelj: Slovenske narodne pesmi. 5. snopič. Knjiga se bo tiskala pri Milicu, in sicer vsled sklepa 117. odborove sejo v 4000 izvodih. 4. Dr. K. G laser: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del. Tretji zvezek (konec). 5. Letopis za 1. 1900. Urednik E. Lab. 6. Ant. Knezove knjižnice VII. zvezek. Urednik Fr. Leveč.
Nekateri spisi se izroče ocenjevalcem, drugi se vrnejo pisateljem, ker jih »Matica« ne more rabiti.
Sklene se, delati na to, da bi imele društvene knjige kolikor mogoče enako ter za društvo častno in dostojno obliko.
Na znanje se vzame, da je dobilo pli-berško poverjeništvo novega poverjenika, da je društveni knjižnici od zadnje seje pri-rastlo 115 knjig, zvezkov in časopisov, da je društvu v zadnji dobi pristopilo 17 udov (1 ustanovnik in 16 letnikov), da je »Matica« podarila zopet več založnih knjih in prejela za darila pismene zahvale.
Sklene bo za društvo nakupiti Prešernov kip, ki ga namerava izdelati kipar R e p i č na Dunaju, in sprejeti ustanovno klavzulo, po kateri bi zadela »Matico« na četrtem mestu pravica imenovati kuratorij 9 odbornikov za oskrbovanje južnoštajerskega jubilejskega zaklada za uboge dijake.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 3 aprila.
Iz Maribora se nam brzojavno po roča: Oubor Jareninskega političnega dru Stva popolno odobrava korak naših poslancev in kliče: Poslanci med narod, s poslanci pa narod v boj za pravico! Več v kratkem na obmejnih političnih shodih. — Politična društva, vso naše občine, izjavite svoje mnenje!
Ubogi poslanec Robič! Štajerski nemški deželni poslanci imajo vsled odločnega nastopa štajerskih slovenskih poslancev zelo slabo vest. Včeraj smo poročali, s koliko silo hočejo pričeti proti Slovencem protiakcijo, ki pa seve ne bode pomagala da bi mej štajerskimi Slovenci vedno from keje ne oril klic: Proč od Gradca.' Ker je na znanem oklicu slovenskih poslancev podpisan tudi poslanec deželni odbornik Robič, nasvetujejo, naj mu nemška večina v dežel nem odboru primerno posveti, ker noče tajiti krivic, ki se Slovencem gode iz Gradca. Videli bomo, kako novo nasilstvo bodo se daj na podlagi svetov raznih nemško - naci-jonalnih listov iztaknili nemški bratci v Gradcu.
Celjsko okrožno sodišče. Ne da bi
se spuščali v podrobno kritiko, navedemo sledeči slučaj: Posestnik kavarne Fr. Haus-baum je za časa celjskih izgredov bil povsod, kjer so Nemci uganjali svoje svetovno zaslovele krvave burke. Na Slovence je vedenje H iusbaumovo napravilo vtis, kakor da je on nemški »agent provocateur«, kajti v treh slučajih je dal povod za izgrede, ki so pa izostali hvala treznosti prizadetih Slovencev. Na jutro usodnega dne je onemoglega starčka gospoda Oblaka s palico udaril po nogi. Ker ta ni reagoval, je sunil gospoda Oblakovega spremljevalca, jurista Mežo, s tako silo, da je le-ta zraven idočo gdč. Rozo Oblak skoro prevrgel. Vse to so priče pod
prisego potrdile.--Druzega dne je na enak
način butnil Hausbaum g. dr. Piklna. odvetnika v Kozjem, ko se je menil z juristom g. Gvidonom Sernec in drugimi, ne da bi se opravičil, nego je le rekel: »Die \Vindi-eehen miissen sich so \vas von den Deutschen gefallen lassen « Pred sodiščem je Ilcus-baum zgubil vso korajžo in je rekel, da ni imel namena ne g. Oblaka udariti, ne gg. dr. Piklna in Meže žaliti, oziroma suniti. — Prvi sodnik je smatral to dokazanim, ker se je Hausbaum dalje izgovarjal, da nobenega tožnikov ne pozna, in je Hausbauma obsodil le zaradi neprevidnega ravnanja s palico, oprostil pa obtožb zaradi žaljcnja časti. Na priziv dr- Pikla in jurista Meže zaradi oprostitve Hausbauma je okrožno kot pri-zivno sodišče v soboto 31. sušca prvo razsodbo potrdilo iz razlogov prve razsodbe — »und \veil es erst Iraglich ist, ob solches Stossen eine Ehrenbeleidigung involvirt « — Sapienti sat! V osvitljenje nemške kulture če pristavimo, da je pri nas navada, da se pri neprevidnem zadevanju opravičuje vsaj s
Podpora za napravo strelnih postaj. Z ozirom na to, da je visoki deželni zbor kranjski v svoji zadnji seji dovolil 2000 kron podpore za napravo strelnih postaj tn je pričakovati, da dovoli vis. vlada enaki znesek v ta namen, se poživljajo žu panstva vinorodnih krajev, ki letos še niso vložila prošenj za napravo ali popolno ureditev strelnih postaj, naj to store najkasneje do 20. t. m. V prošnji naj županstva navedejo svoto, katero ima sedaj občina za napravo teh še na razpolago. Vse prošnje, ki so koleka proste, je poslati naravnost ali potom okrajnega glavarstva deželnemu od boru kranjskemu. Ob enem naj občine tudi naroče potrebno množino smodnika, kajti ta se bode, kakor je bilo že objavljeno, razposlal v tdku tega meseca za dva meseca skupaj. V drugič se bo razpošiljal v prvi polovici meseca julija. Na poznejše naročitve se letos ne bode moglo ozirati.
Slovenska predstava v Celju je bila zopet v nedeljo. Igrali so »Dr. Blažič«. Aranžer je bil g. Perdan. Vrlo so igrali gdč. Meta Baš, Salmič, Boc in vsi drugi. Bilo je tudi nekaj ukusnih novih kulis. Odmore je izpolnjevala narodna godba. Čast vsem, s katerih trudom in žrtvijo so omogočene v Celju tako lepe slovenske predstave!
V goriški deželni zbor so prišli vsi poslanci in tudi kardinal knezonadškof. Dež. glavar je omenjal 70. rojstni dan cesarjev in 4001etni jubilej, kar pripada Goriška-Gra diščanska k cesarski hiši. Namestnik je bd tudi navzoč in je dež. glavar se mu zahva Ijeval, da je to storil prvikrat Namestnik je laški naglašal, da za razne potrebe v deželi stori potrebno deželna uprava, slovenski je izrazil veselje, da je došlo polno število poslancev in da se bode omogočilo delo za ljudsko šolstvo in poljedelstvo.
Shod goriških učiteljev bode dne 17. t. m. v Gorici v »Hotel Central«. Ob jednem se vrši prvi občni zbor učiteljskega društva za Goriško Gradiščansko.
Sodne razmere. »Grazer Tagespost« priobčuje dne 30 marca t. 1. sledečo brzo javko z Dunaja: »V naredbi, katero je v zadnjih dneh izdalo tukajšnjo nadsodišče pod rejenim sodnijam, so naglaša, da pravosodje mnogih sodnikov ne odgovarja zahtevam, da kaže to pravosodje nepravilnosti, da celo nepostavnosti. Radi tega ukazuje se osobito mlajšim kazenskim sodnikom, da se natančneje seznanijo z določili kazenskega pravd nega reda in s sodnimi inštrukcijami. Naredbi je priložen obširen zaznamek kazni, ki so mnogo preostre, tako kakor ne zahteva postava, katere včasih celo presezajo najvišjo postavno mero«.
Izpod Kolka. Naša vrla ženska podružnica sv. Urila in Metoda za Ajdovščino in okolico je priredila v nedeljo, 1. t. m. prav lepo veselico s kaj srečno izbranim vsporedom. Lahko rečemo, da ni še nobena veselica v Ajdovščini tako vspela kakor ta. Bilo je nekaj točk, ki bi celo razvajenim meščanom ugajale, pred vsem Stritarjev »Nosan«, ki ga je dovršeno deklamoval lekarnar g. Fr. Sapla in pa divni živi podobi »Dopuslnik med svojimi« in »Slov. narod slavi Prešerna«. Vsa čast požrtvovalnim od-bornicam! Menimo, da gmotni vspeh veselice ni zaostal za moralnim. Posebno nas je razveselilo dejstvo, da so se pričeli zanimati in dejansko podpirati naše narodne u-itanove vsi krogi ajdovske gospode, tudi oni, ki so bili še do zadnjih časov nekako hladno visoki napram vsem slovenskim težnjam Dal Bog, da postane Ajdovščina naposled vendar — slovenska!
Iz Vipave. Ne vemo sicer, kako je drugod, pri nas je slabo. Cel mesec je moker in mrzel, po dolini skoraj neprestano dežuje, vse gore so s snegom pokrite. Poljsko delo je zastalo. No, pa saj bi ljudje ne mogli dosti delati, ker jih tlači huda hripa. — Naš Anton Hrovatin je, kakor pravijo, posebno slabe volje. Poleg neprijetnosti, ki tarejo vso druge Vipavce, mučijo ga še posebne skrbi, ki mu jih provzročate vi, preklicani klerikalci ! Odkar je zvedel, da mu bo treba se enkrat pred porotniki dokazovati, kako vzorno je županoval v nekdaj liberalni Vipavi, ne more baje več spati. Mi se možu čudimo, ker smo prav tako, kakor bodo njegovi porotniki prepričani, da je Vaš list klevetal, nesramno klevetal. ko je ponovil sodbo de
Poleg te sitne skrbi mori Hrovatina še druga.
ravijo, da bo glavarstvo ovrglo tudi druge občinske volitve vsled pritožbo klerikalcev in da bo treba šo enkrat, tretjič voliti. Ta volitev pa kar nič ne diši Hrovatinu in njegovim redkim pristašem, ker dobro vedo, da bodo v tretjem in drugem razredu liberalci pogoreli za vselej. Seveda je to zelo hudo in mučno, zlasti odkar je tudi generalu vipavskih liberalcev Ivanu Krutemu modrost pošla in sam ne ve nobenega uspešnega sredstva več, kako preširne klerikalce pokrotiti in uničiti.
List, ki bi bil všeč ^Deutsche Wacht". Čitamo v trobilu celjskih hajlov-cev : »Naznanja se nam, da se na polju slovenskega časništva naznanja nov pojav. Z nekim slovenskim listom se vrše dogovori,
ured-
da bi dobil uradni časniški bureau niški del lista. Tako dobimo torej slovenski uradni list. Potrebno je hujskanju, ki ga na vse strani izvaja dosedanje slov. časopisje, dati protitežo«. Tako zaupljivo torej celjski Nemci gledajo v slovenski uradni list. Ni nam znano, ako bode vlada njihove želje uvaževala.
Osebna vest Stavbinskemu uradu deželno vlade prideljeni začasni inženir Jar II a n u š je imenovan deOnitivnim.
Prašičjakuga vkočevskem okraju. V jednajst občin kočevskega okraja se je s Hrvatskega zanesla prašičja kuga. Ker je velika nevarnost, da se zanese kuga po celem okraju in vsled prevažanja okuženih živalij tudi drugod, je deželna vlada odposlala v ta okraj živinozdravniškega koncipista Al. Pavlina, da ukrene, kar bo potrebno, objednem je pa prepovedala do preklica izvoz in uvoz prašičev v celem imenovanem okraju kakor tudi prodajo prašičev na sejmih v tem okraju.
Ogenj v sobi se je primeril v leseni hišici Mar je Ahlin na hribčku pri Karlovski cesti. Vžgale so se cunje.
Iz Šmartina pri Šaleku. Od 22. do 29. marca se je za župnijo Smartin pri Šaleku vršil misijon in sicer prvikrat v tej župniji. Trije preč. očetje iz reda J. in sicer o. Fran Doljak, o. Jakob Verhovec in o. Alojzij Žužek so vodili misijon. Naša župnija šteje 1700 duš, sv. obhajil pa smo črez 1700 razdelili. Upamo, da niso samo preč. misijonarji sadili in zalivali, nego da bo tudi Gospod dal svoj blagoslov, ter da sv. misijon obrodi obilen sad. Preč. oo. misijonarjem pa izrekamo za njihovo požrtvovalno in ne utrudljivo delovanje: »Bog plati tisočkrat«. — Cerkveno predstojništvo Šmartin pri Šaleku. —• Cizej Fr. Sal., župnik, Josip Lempl, Ivan Lahovnik, cerkvena ključarja.
Detomor. V Knežaku na Pivki so našli poleg pokopališča zakopano dete. Na vratu se je detetu poznalo davljenje Sumijo, da je nečloveška mati iz okolice cirkniške.
JDag -iftt	fta-viahu
zbadajo po Ljubljani nemčurski pobi slovenski govoreče ljudi. Včera| se je s takimi besedami postavil mladi Stadler proti Slovencu, ki se je na vogalu Špitalskih ulic pogovarjal z nekim gospodom. ILilovska i z z i v a n) a.. u teg n ejcu^lj.^sM^,^,,,
Umor beračice. V Eggenbergu v graški okolici našli so v nekem jarku umorjeno 45letno Julijano Steirer, ki se je potikala vedno po graških predmestjih. Svojo »imovino« je nosila vedno seboj v košari in prenočevala, kjerkoli je dobila prostor za počitek. Truplo beračice je imelo na levi strani vratu smrtno rano, tudi trebuh pre-rezal je morilec ter ji odrezal prst, na katerem je imela prstan brez posebne vred nosti. Morilec ji je prstan vzel, prst pa vrgel v košaro. Morilca še niso našli.
Ponesrečeni ulom. Tatvino so hoteli izvršiti neznani tatje v prodajalni g. I. Dom-ladiša v Ilirski Bistrici, ki pa je nesel skup-ljeni denar domov. Hoteli so vdreti tudi v blagnjnico davkarijo, ki se nahaja v isti hiši, a tudi ta poskus se jim ni posrečil. Zm-darmerija jih išče.
Bestija. Aretovali so v Ljubljani kot raznašalca tiskovin znanega Frana Pikuša, stanujočega na Emonski cesti št. 10. Storil je vrsto nenravnih dejanj /. mladimi dečki. Nedavno je bil odpuščen iz službe pri Blaz-niku, ker je pobiral s ponarejenimi pobotnicami razno naročnino. Pri L-.atilerju je vzel jeden »foglovš« na račun gospe Poklukar-
prstane, pri raznih trgovcih b papirjem pa vse potrebščine za šolo. Tako pridobljene stvari je prodajal dijakom, ki so pri njem stanovali. Sedaj je bil Pipuš v službi pri kranjski kmetijski družbi. Pipuš je vsa svoja čedna dejanja priznal.
Trčnila sta na Sv. Petra cesti nek izvošček in nek voznik iz Štepanje vasi. Fijakariev voz je ves razbit.
Vlak v ognju. Iz \Vladikawkasa se poroča, da sta v soboto mej postajama Gros-snyj in Alšanjurt trčila dva vlaka. Oba strojevodja sta mrtva, istotako mnogo poštnih uradnikov in popotnikov. Petrolejske svetilke so se razlile ter je vlak pričel goreti.
Žile prerezal si je v Trstu 251etni Edvard Cven. Spravili so ga v bolnico.
Iz raznih krajev. Advokata umori 1 je v Budimpešti neki Mihael Mynl. Dr. llorvathu je Mynl očital, da ga je osleparil, ter ga v zahvalo ustrelil. Morilec se je po dejanju peljal z izvozčkom naznanit policiji svoje dejanje. — Stavka stavcev v Bruslju. Stavci zahtevajo pri časopisih delavni čas 8'/, ur. Nekateri časopisi so ugodili zahtevam. V soboto zvečer je bila stavka končana. — Premoženje zažgala je v neprevidnosti na Dunaju 42letna Zofija Hager. Pobasala jo iz omare papir v peč. Mej papirjem je imela nje mati shranjenih vrednostnih papirjev za 25.000 gld. Vsi vrednostni papirji so zgoreli. Zofija ni imela odslej nobenega mirnega trenotka pred ma-ternim očitanjem. V petek si je Zofija Hager polila s petrolejem obleko in jo zažgala. Na opeklinah je umrla.
Telefonska in brzojavna poročila.
JTrStjB. aprila. Slovenskih zastopnikov v isterski deželni zboi ne bo, naj se skliče v Poreč ali Koper.
Fazin, 3. aprila. Govori se, da namerava vlada tu ustanoviti hrvatsko poljedelsko šolo. Deželni odbor je protestiral.
Celoveo, H. aprila. Deželni zbor je včeraj odklonil načrt glede uvedbe dež. davka na biciklje.
Dunaj, 3 aprila. V dolenjeavstrij-skem deželnem zboru je stavil poslanec Schneider predlog, naj oblasti sedaj o velikonočnih praznikih strogo pazijo na ljudi, ki so pri judih v službi, ker je ritualni umor dokazano dejstvo. Poslanec Ofner: Sramota je. da se taki predlogi sploh smejo čitati v zbornici. — Lueger: To vas nič ne briga! — Kick: To je surovo pobalinstvo! — Sturm: Obsojane stvari naj se ne dogajajo, [»a ne bo treba takih predlogov.
Dunaj, 3. aprila. Minister Režek je včeraj odpotoval v Prago.
Praga, 3. aprila. Danes je predložil poslanec Š.un-ine kpredlog, na jse v vse srednje šole na Češkem upelje ruščina kot obligatni predmet.
SJtekg^iJ. aprila. Stališče guvernerja Szaparyja je omajano. Njegov naslednik , postane baje grof Batthyany.
Budimpešta, 3. aprila. Ministerski predsednik Szell je izjavil, da se bo ogerska kvotna deputacija pogajala z avstrijsko, katero smatra avstrijski drž. zbor za zakonito zastopnico. Sodbo o tem. ali je avstrijska kvotna deputacija še upravičena za delovanje, naj se prepusti avstrijskemu drž. zboru.
Kolonija, 3. aprila. Ruski car pride sem prihodnji teden.
Etim, 3. aprila. Zbornica je izvolila posl. Oolombo z 2(55 glasovi vnovič svojim predsednikom. Nato je mej nepopisnim hroščem vsprejela predlog posl. Sontiino, da se v današnji seji brez debate potom navadnega glasovanja odobri prememba poslovnega reda.
VojNka v Južni Afriki.
Angleški maršal Robeits je že občutil bursko moč ali v tem slučaju zvi|ačo. Dva bataljona infanterije, oddelek konjiče in jedno baterijo so mu Buri zvabili v neko globoko strugo pri Thabs-Nehu (Thabanhu), 38 angl. milj vzhodno od Bloemfontcina ter mu zajeli cel oddelek. Pozneje je prišla sicer na pomoč neka divizija, da reši zajete Angleže, a o njenem uspehu so dosedaj še nič ne poroča^»konivn<
To je toraj Robertsov prvi poraz, a pričakovati smemo, da bodo Buri njegovim če tam provzročili še več bridkih ur, ako se uresniči vest, da se nahaja večji burski oddelek pred Bloemfonteinom ob reki Modder. Roberts se bo potem moral biti na obeh straneh in deliti svojo moč. Mogoče je pa tudi, da se ta del Burov hoče samo zdru žiti z glavno armado.
London, 3. aprila. Eeuterjev urad poroča iz Bloemfonteina 31. marca: Angleški oddelek, kateremu sta poveljevala polkovnika Broadwood in Pileher, in ki je bil v taboru v Thaba-Nehu, se je moral v zadnji noči umakniti, ker se je približal velik oddelek burske armade. Angleži so se umaknili do vodovodnih naprav pri Bloemfonteinu, kjer so se zvečer utaborili. Naslednji dan zjutraj so jih napadli Buri z granatami. Broad wood je šel s trainom dalje, ostali del se je pomikal za njim. Pri tem so zašli v globoko strugo, kjer so bili skriti Buri, ki so zajeli cel oddelek s s e d m i m i t o p o v i v r e d. Vojakov ni padlo veliko. Iz Bloemfonteina je došla na pomoč proti poldnevu divizija generala Colvillesa.
London, 3. aprila. Lord Roberts brzojavlja iz Bloemfonteina: Broadvvood je izgubil sedem topov in vso prtljago. Izguba v njegovi armadi se ceni na 360 mož, mej temi so jih Buri 200 ujeli.
London, 3. aprila. Poraz generala Robertsa je napravil na tukajšnje kroge najnepovoljneji utis. Mej zajetimi je tudi kralj, garde-kavalerija. Sodi se. da bodo Oranjci izvajali posledice. Polkovnik Broadvvood je poveljeval 10. huzar-skemu polku, jedni bateriji in infanteriji na konjih.
London, 3. aprila. Iz Bloemfonteina poročajo 30. marca: Velik oddelek Burov se nahaja pri Paardebergu na mestu, kjer je bil utaborjen Cronje.
London, 3. aprila. Zadnja poročila pravijo, da so Buri v varnost spravili pridobljenih sedem topov ter da so zasedli jako važne in trdne postojanke, še predno je prihitel Freneh Broadvoodu na pomoč, ter da se tudi Frenchu ni posrečilo pregnati Burov iz zasedenih postojank.
Bruselj, 3. aprila. V Pretoriji vlada veliko veselje radi ujetja Broadvoodove kolone. Med Brandfortom in Winbur-gom je 20.000 Burov pod poveljstvom generalov De Wett in Delarey. 5000 mož nadleguje krila Robertsova. Botha izdal ognjevit oklic na Bure.
London, 3. aprila. „Daily Chroni-cle" javlja iz Bloemfonteina, da se je Angležem posrečilo (?) dobiti nazaj sedem ugrabljenih topov. Vodovod v Bloemfontein so Buri pretrgali.
London, 3. aprila. Vojno ministerstvo nima še nikakega poročila, da bi Angleži zgubljene topove si zopet priborili.
Umrli »o:
2. aprila. Josip Zaje, delavca sin, 12 dni, Flori-janske ulice 48, življenjska slubost.
V hiralnici:
1.	aprila. Iv*n Brenči«, delavec. 24 let, fungus multipl«x. — Ivana Sterle, strežnica, 62 let, ostarelost.
V otroški bolnišnici:
2.	aprila. Anton Senierad, hišnika sin, 2'/. meseca, atrofie.
V bolnišnici:
29.	marca. Ivana Dolinar, delavka, 25 let, perito-nitis tubercul.
30.	marca Jakob Stefuls, pek, 37 let, jetika — Franc GoriSek, krojač, 27 let, jetika._
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
Cas opazovanja
stanje barometra r mm.
Tempo-ratura I
po Celziju 1
Vetrori
Nebo
lil
■J 9. zv.č. 731 'i 2 1 sr. vzh. pol oblač ,1 7. zjutr. I 33 4 j i-5 I si. jzah. Ipol. oblač I 00 j2. popol.j "33 7 I 35 I sr. sever | del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 2 6 normale: 71'.
Preklic in naznanilo.
Podpisanec izjavljam, da me gospod J, Kraševec, meščan in bivši mizar v Ljubljani, v mojih kupčijskih zadevah ne zastopa več, in smatram vsako naročilo ali plačilo na moje ime njemu izročeno za neveljavno.
Ob jednem slav. občinstvu uljudno naznanjam, da me oddej nadalje zastopa v mojih kupčijskih zade\ah gospod
A. Zakrajšek
ter prosim le temu izročevati vsa naročila in plačila zame.
V Ljubljani, dne 28. marca 1900.
322 3-2
Anton Kvas.
V Polšniku, v dekaniji Šmartno pri Litiji, se išče
cerkvenik in organist
ob Jednem. Službo je nastopiti o sv. Juriju. Plača se večinoma v beri toliko, da se lahko dobro izhaja. — Zraven dobiva tudi Se štolnino in deležnino od ustanovljen h sv. maš. Zeli se. da prosi izve/.bani ceciljanec in da bi zraven še tudi znal krojaško obrt, ker v okolici ni nobenega dobrega krojača. — Prosilci naj se oglase do ovetne nedeljo pri podpisanem župnijskem uradu.
Župnijski ur* d v Polšniku
301 3-2	Ivan Globelnik, župnik.
Yožnjekarte
in
f tovorni listi
A1IEI1IKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 5	Pojasnila daje :
JU«>A Mft-tnoa* I »■ 1
Dunaj, IV., VViedenergiirtel 20,
ali pa	17 25—11
ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
Npretue^fi
S

z lepo in hitro pisavo sprejme proti dobremu plačilu
dr. Josip Furlan,
326 3-1	advokat v Ljubljani.
%
lil
Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quaker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo.
5 klg. poštni ravojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4"20, vse štiri vrste odbrane K 4'30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbralo) dosta ceneje iu sicer od 62 do in 68 h ml k g. po daljavi.	110 26-22
Glavna zaloga Smrcčine gorske prodajalne družbe m Avstro Ogersko:
LEOPBLI HEiSS, Dnnaj.lV/l, WlednerHauptstrasse56.
Poslovodja
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, išče podpisano društvo. Slanovanje je prosto, drugo se izve pismeno. Oglasiti se je vs.ij do XO. aprila 1.1.
I. delavsko konsumno društvo na JesenicsK
Gorenjsko. 302 2-2
Prodajalnica s skladiščem
v novozidani hiši, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, se z majnikom odda v najem.
Več pov4 lastnik hiie. 323 2-1
Protin,
199 12-3
revmatizem,
Železna blagajna
varna proti vlomu, katera se da pritrditi k tlom ali k steni, se prod& za nizko ceno.
Natdnčneje se poiz\e pri upravnistvu „Slovenca'.	293 3—3
tudi zastaran, kati rega celo toplice v 10—15 letih niso ozdravile, ozdravi gotovo po nekaterekratni rabi
Zoltan-ovo mazilo zoper protin in revmatizem.
Steklenica velja 2 kroni. Razpošilja dvorni založnik lekarnar
5£oltan, Budimpešta.
Nikaka tajnost. Od zdravnikov priporočeno.
ini	.....
■ H	K.'"« SUHt-OMfl
ri |1	1T| "I*0!6*1..,«.) Pf TM3B0UR6 CUlDCMt trtlllf II
Ij	p»re 8'
Usedle DansTouslteMENAfi
floeHia nncnnHini!! f Perite brez žajfe> bre" sode' P®Pela
VC&Uliai tJU9^UUAJU|«li i itd., edino le s pristnim, klora prostim
perilnim praškom „Lessive Phenix"
•J. IMcot-a v Parizu. Prihrani se pri delu in času. — W Zajamčeno neškodljivo. "^P®
Vse postane Čedno in belo ko sneg. Le poskusite in se prepričajte.
Središčna pisarna tovarne za „Lessive Phenix" J. Picot a: Budimpešta, VII., Kdroly korut, 19
Dobiti je v Ljubljani pri: Bregant P. Burian E., Grošelj Fr., Jeglič Leskovic, Ječminek A., Jebačin J., Kahm Murnik, Kordin J, Laznik P.. Lexander K., Mehle A., Perdan J, Planinšek K., Sa-rabon A., Supan M., Schiffer V., Stacul A., Stupica F., Zalaznik J.	324 5-1
Zastopstvo
ima
Morie Wagnerjeva vdova.

Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 42 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilermipisse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
D u 11 a j s k a borz a.
Dn6 3. aprila.
Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl. veli
99-30 99-10 98 30 9925 97 15 93-70 127 40 235-50 24290 11868
20 mark...........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini...........
Dn6 2. aprila.
3-2"/„ državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gid. . Državne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0
23-69 19 26 9025 11-38
164 —
160-— 2i'0 90 95 90
256 75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 .	1C8- —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	95 40
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	87 30
.	» južne železnice 3°/0	69 40
.	» južne železnice 5°/0 .	99-—
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99 25
Kreditne srečke, 100 gld..............396 25
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	335-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	42-50
Ogerskega » „ » 5 » .	21-50
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13'20
Rudolfove srečke, 10 gld.
Salmove srečke, 40 gld........172-50
St. Genčis srečke, 40 gld........182-—
VValdsteinove srečke, 20 gld.......178'—
Ljubljanske srečke..........49 —•
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. , .	124-5
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	293-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....78-75
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........24 70
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	97- —
Montanska družba avstr. plan......262-50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld .	32V—
Papirnih rubljev 100 . ...............25tV—
gUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanja za z gube pri ireb&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna uvrSitev naroill na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
HI E H C U K"
., INollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
' Pojasnila ~tJX v vseh gospodarskih in llnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostalb papirjev in vestni (vili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.