Chip««, qC ponddJek, 28. decembra (Dm. 28), 1925. STEV.—NUMBER 80S Pragltd diMilb Itgilktv mUI rakAlnara VA^I« MJaKuT Kitajski viri poročajo, da m Jt. poaske lete v kltajaklk uaifer- Chicago, 111. — Walter C. Rlttberger, cerkveni odbornik in/ predsednik Charlee Rlttberger Company, hipotekam« banke v Elginu, Je bil na boli« aretiran kot slepar. Obenem ae jo raznesla veat, da je njegova banka stažirala in izguba snaAa $600,-000, toda okrajni uradniki lajav-Uato da isguba morda naraste na milijon dolarjev. Petsto druttn je izgubilo vsote $1*000 do $15,000 in na tiaočs drugih oaeb je izgubilo manjAe vsote. V skrajnem naporu, da ss rsli h kale, je Rlttberger pona-redil fttiri doline note po $500 in podpisal tuje ims. To mu js pri-nesfe jate. Afera as bo prala Tskljo, 85. dec. - "Asahl" je danes objavil Ipsoijslno brtojav-ko is llukdsna, ki as glasi, da js mandšurski general Caag Tso-lin v skrajnem momentu zbral svoje Četa in udaril po armadi tabelnega generala Kuo Sung-llnga pred llukdenom. V Ijuti bitki ki je trajala v četrtek, ja bil Kuo po raien In ujet a svojo soprofo vred. Caag Je dal Kua In njegovo leno najprej mučiti ia potem obema odsskat) glave. Mučili so ju s tam, da so Kuu odsekali noga, «eni pa roke. Njuni glavi sta bili potem nasajeni na kolea, ki sta bila isaajsas na grob mea-dftursksga generala, ki Je Ml pred nekaj tsdai sksskutiraa aa Kuov ukaz. r Vest Ae nI uradno potrjena, Ja pa povzročila v Tokiju veliko senzacijo. Peking, ae. dec. — Vest U Mukdena js potrdila vlerajftaje poročilo, da se je moral general Kuo, vodja rabelns mandfturaka armade, umakniti po bitki ptt Mukdanu, Brzojavka tudi »poroča, da sa Kuo ne bojuje s Can-goviml čstami, temveč s Japonci, d so preoblečeni v kitajske unl* vojakov in ga saSofltt $ oroftjsm In strelivom/ pellini, predsednik diatriktne rudarske unije, je isjavil v soboto, ia obnovitev pogajanj v Hew Torku le ne pomeni, da so Radarji vrnejo takoj na delo. do rudarjem sagotovUens izpolnitve njihovih pogojev. ganisaclja je odgovorila na* pismo duhovnikov v stavkujoiem okroftju. Rudarji kritizirajo duhovne, ksr se msiajo v njihove zadsvs proti njihovim intere- v distriktih antrseitnegs premoga Je danes burno razpravljanja o morebitnih pogojih, na podTagi katerih bodo skušali končati stsvko ta tedea. Rudarji so radovedni, sa kateri načrt ss bodo sediniii člani skupnega lest-vičnsga odbora. Odgovorni zastopniki rudarske orgsnlzaclje niso Ae podali nobene isjave kaj bodo sahttvall. • Pinchotov načrt nudi rudar-jem modificiran "chsckoff" in mesdno arbitralo navzgor bres povišanja oea premogu. Rudarji ao oavojlli ta načrt kot podlago nadaljnih pogajanj. Lswia in o-stali voditelji stavko so pa 84. decembra privolili, da se htlfo vzams tudi kateri drugi načrt, ne samo Pinchotov, kot pedfcpa pogajanj. Načrtov Je mnogo. Tako aa primer je S7 duhovnov is stavkovnih okroAlJ poslalo Lewis4in Inglisu — zadnji js vodja bps-nov premoga -«- načrt, ki se Mh-sl, da se rudarji takoj vrnejofa delo in vsa sporne tačks naj flAl razaodišče. Duhovni ao celo fca-pretili, da sačnejo "drastično O-cljo", sko ne bo štrajk konfcn do «rede januarja. Lsgislaturni poslane! is stov-kovnih okrošlj bi radi, da rufcfr-1 obdrte sUro pogodbo de 1. septembra 1926, nakar se aaj sklene pogodba sa dolgo dele. Magnatje priRSgs salo odobravajo to našit. Potem so Ae fru-gl načrti, ki naMno zadovoljuje-O operatorje. Odvisno Ja torej, kateri aašrt sprejmejo. < , ■ flrfMMMMMMMM * » BANKI 08 OPRIMINJAJO V TRDNJAVE. \ Laaslag, MM. — American Stoto ftsvings banka v Lansiagu, ki Je druga aaj večja banka v središču avtomobilska Industrija, se Je pridruAUa finančnim ta-vodom, ki ss pHprtvijsJo, da bo-do kos izbruhu ljudsko najavo-Ije proti dsnamsmu diktator-stvu v Ameriki. 'Ta trdnjava is jekla, kamna, oklspnih plošč Js varna prsd po-žarom, vlomom, poplavo ia dr-halskim nasiljem?' oglaša banka. "isklene fltgs. pile, dleto, Ae celo scltilenske bakljs, slsktrič-nl avadrl In klin« ne opravijo nič. Nltrogliesrln In drugo ras-strelivo ns napravi ncfeoas ško- Ženeva, 26. dec. — v krogih trtiriltva lige aarodov je tavlt-dala konsternscijs, ko so prejeli vest da sovjetska Rusija se ne udstoši pripravljalnega dela niti kofefbrenoe za rszoroienjs, ako se bo to delo in zborovanje vršilo r Švici. Stvar je tako vašna, da Js šenevski državni svet še naprosil švicarsko vlado, naj sknša poravnati svoje odnošaje s sevjetsko vlado. Govori ss tudi,, da bo svet lite aarodov mor-danrisiUsn premestiti razoroii-tveno konferenco *-katero drugo aetalo, če se Švica ne pomiri s sovjsti. Prelom med ftvieo in sovjetsko Rusijo datira od leto 1928, ko je bil aovjetakl delegat Vorovsklj na lokarnald konferenci umorjen in morilec Conradi je bil potom oproščen, dasi so so-vjetl zahtevali strogo kasen sa morilca. visijo Jf danes odplulo v ki sko vodo s kompanijo pomori nlk Mustafa Kemal je visraj •klical vrhovni vojai svet k to* kojšnjemu zborovanju, Ismst paša In drugi člani ksblnsto so tk-di povsbljsnl, da prisostvujejo eejl»_____ 86. des». " . - • J Sr Tj PRO OLAfILO SLOVENSKE NARODNE PODPOENE JEDNOT* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORI« JEPNOTE Cm* ogluov p« u Zadlajsee drtav« (Iron Cblaaco) SSjSS m lato. «US sa pal Ma la flJS aa tri anaata; Chicago ia Oaara SSJO aa lat«, *SJ9 aa pol lata. 914* m tri maaaca, la m Inoinoaaciatvo UM. Naalav sa vsa, kar Ima.aUk a -PR08VBTA" IS»14» Sa. Lawaiala AtcaSlfi, Chicago. -THE ENLIGHTENMENT1 Cnm si She *«luba ae bo vršila drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne pri sodr. John Zabavniku. Pripeljite s «eboj vsak po enega ali več novih kandidatov, da si utrdimo vrste nafeih bojevnikov proti današnjemu kapita-|jteti|ymii sistemu. Naj mimogrede omenim, da je postal šrtev današnjih razmer naš rojak Joe Milavec. 12. t. m. se je napotil s družino u gledališče. V njegovi odsotnosti so mu tatovi vdrli v hišo Ur vse prebrskali. Ker niso našli denarja, so se zadovoljili z revolverjem, ki jim je slučajno prišel pod roke. Okoli 12. ponoči se je rojak .vračal proti domu in ao ga, kakor sodi, ravno isti zlikovci napadli z revolverjem. Okradli so ga za $170.00. Predrzni napad je zbudil pri vseh aplošno o- Srečno novo leto vpem zavednim rojakom širom Amerike. A. Zlatoper. Maynard, Oblo. — Zopet smo v času, ko bo treba sklepati račune. Koliko amo napredovali ali nazadovali v tem letu? Reiultat bo gotovo tak, kakor prejšnja leta, dolga vrsta ničel, ter da amo sa 866 dni starejši. Da bi mogli ugodno rešiti račune. ao nam sopet naši delodajalci naklonili doatl čaaa sa ras motri vanje, ker delamo samo polovico čaaa. SIcer ao rovi v tukajšnji naaelbtni zaprti ie nad dve leti, zaposleni smo bili večinoma val pri oddaljenih rovih. Zadnje poletje Je par teh obratovalo a polno paro, zaslužek je bil pa tako pičel, da le od daleč ne odgovarja itvljensklm razdor, ne pa za dobrobit jednote. ifski in eiurici ljudje zadrfu-ejb tudi vse kat diši po napredku pri krajevnih društvih. Ljudje tega značaja atrmijo za sem prej kakor po napredku. Tudi pri našem društvu se to dogaja. Predlog za anglelko glasilo smo dali v kol, niti dva centa na mesec ne damo za izobrazbo naše mlfifiine. — Ravno tako je bil poražen predlog za podporo izobraževalne akcije z dvema glasovoma, samo bori cent je vsak člhn prispeval pri našem društvu za to prekoristno stvar, lahko se potrkamo po naših napreduj aških prsih, potem naj ima pa le človek upai^e, da se bomo kdaj otresli suženjstvs, katerem ie leta in leta tarnamo. Nekateri ae le dobijo med nami, ki nimajo najmanjšega pojma o stvari. Cul sem rojaka, ki Se je israsll, da s denarjem, ki je pHsf>evan za združevalno akcijo, si gotove osebe napravijo udobno* ti vi jen je ter je ravnotako socialistično stranko, ko sem ga foftel prepričati, da je v zmoti, seMhl je zopet odrezal, da že ve "cftfcjt", da je aam predsednik od socialistične stranke pristopil h kapitalistom. Radoveden sem, kj» je dotični rojak dobil take infermaetje. Kdaj je stranka le imela nastavljenega stalnega predsednika? Mialim, da sa tem grmom tiči zajec. Kaj pa, ako bi slučajno šlo za podporo kakAnim verskim frakcijam ? Dvomim, če bi «Mi tako Štedljivl. Najbrž bi gotovim osebam ugajalo, da bi naše gl. uradnike pometli s tega kontinenta. Na njih' mesto pa poeadili "častite" frančiškane, kateri bi naa sopet uklenili v verig« srednjeveškega suženjstva. 2e večkrat je bilo objavljeno, da je Rockefcller, Carnegie aH Morgan podaril kar po več tisočakov cerkvam ali sličnirfi zavodom. nikdar pa le ni bflo slišati, da bi omenjeni denarni mojrotc podpirali kakšne napredne ideje, ker vedo, da bi to bilo v njih pogubo. Delavec je potreben iso-brasbe, da bo sposoben sal redni boj, izobrazbe pa ne dobimo skozi molitev, ampak potom poučnih knjig in a čitanjem naprednega čaeopisja. Bgiptovsk faraon, ko mu je umrl edini sta je klečal pred tekleeanim bogom ter ga prosil, naj na vsak način vdahne nasaj dušo stna, pa vas šaman, sla se ni več Kralj je vi gorjačo ter začel jsr sUSVkef mu ni hotel poMaatl. Tudi ml si da Maj se be izčrpali zaloga petroleja? Tajnik notranjega departments Hubert Work, ki je tudi načelnik federalnega sveta za konserfacijo petroleja, je bi vprašan, Če je res, da je Federa Oil Board prišel do zaključka da se bo narodna zaloga petroleja izčrpala tekom aedmih let, j. da ves petrolej, ki leži v podzemlju Združenih držav, bo vpo-rabljen v takfo kratkem času Treba le pomisliti, kaj v današnjem Življenju pomenjajo petrolej in njegovi izvodi, kot ko-rozin, bencin, gacolin, mazilna olja itd., da se človek zaveda o-gromne važnosti takega vprašanja. Tajnik Hubert Work pa je odgovoril, da Federal Oil Board n še prišel do nikakega zaključka in da sploh ni niti začel pretre-sovati materijal, vposlan od petrolej ske industrije. Federalni petrolejjki svet, ki je svoječas-no zaprosil čez 160 vodilnih pe-trolejskih izvedencev v tej deželi za njihovo mnenje, ima ae-daj njihove odgovore. Ali dokler Board ne preudari izvlečka vse teh mnenj, ne more seveda pri do nikakega končnega zaključka. Tajnik Work je razložil, da, čim posvetovalni odsek petrolej skega sveta prouči materijal pripoelan od petrolejake indu stri je, se bo vrlilo javno zaslišanje, h kateremu bodo povabljeni vsi oni voditelji petrolejske industrije, ki se zanimajo za vlad no raziskavo o petrolejevi zalog Združenih držav. Povabljeni bodo, da se izjavijo s vso odkri tostjo. Do tedaj pa je vsako sklepanje nevtemeljeno.—F. L. L S. "Sveti" oče v Rimu je z« h* ** izdal eucikliko. Po^ vem razlaganju govori p.^ £ zmotljivo, kadar govori o Z' sko-nravnih stvareh v imen» :ve. Encikiika je tor ™Z zmotlj,vost - čeprav je ^ V encikliki je .vega i MVa- šU. Papež se repenči. ker j* Cer- kev v mnogih deželah podrejeni civilnim oblaatem in naziva vi" e, ki niso organizirane s »ode ovanjem cerkve in duhovščine "kuge v človeški družbi". Sem spada tudi ameriška vlada, ki se veda ni organizirana s pomočjo katoliških klerikov. How'« that for a nice-black eye? Gospodom v Washingtons ki včasi radi p,,, ikilijo z enim očesom na Rim, se to izborno pristane! V ostalem je encikiika dokument propadajočega pepeätva —1 morda zadnji krik umirajočega monstruma, ki je nekoč zapovedoval dolgi Vrsti narodov in zdaj I ae zaman trudi izkopati izpod razvalin svbjega imperija. Njegov klic, tfa se morajo narodi vrniti nazaj h "kralju KristiT. to je pod nadvlado papeškega Rima, pomeni danes ravno toliko, kakor če bi Mussolini pozval judstva vseh onih dežel, ki so nekoč spadale pod stari Rim, naj se vrnejo pod imperatorja. * • • Dobre novice iz Jugoslavije. Jugoslavija je letos dosegla rekord v mrazu — v naravi in politiki. • • a Veseli čaai v Montan.. Cenjeni K. T. B.! Kakor vsako leto, tako tudi letos "drajerji" prirede veliko veselico na Sil. veatrov večer. Pozabili pa so nt prosto vstopnino. Francek ima priložnost,.da si kupi nekaj pe. telinovega vetra. — Nekdo ii Krnice, Klein, ^fonf. RAZSTRELBA MOSTU JE VR GLA 1000 RUDARJEV ZDELA. Clarksburg, W. Va. — Dne 24 t. m. je do zdaj le nepojasnjena eksplozija porušilaL železniški most v Bingham Junctionu, po katerem vozijo premog od bllft-njlh premogovnikov. Ker most razdejan, ne morejo odvažati premoga in vsled tega so sočasno zaprli premogovnika. O-krog 1000 neunijskih rudarjev je ob delo. V ¿idovakl cerkvi prihaja flit - New York. — V židovskih verskih organizacijah v Amerik je zavrelo vsled izjave rabintfi Wiaeja, ki je pred par dnevi dejal, da bi morali Judje osvojiti Jezusove nauke. Ortodoksnl rs-bind sdaj zahtevajo, da Wise odstopi, ker je poksaal^da je heretik. Vae kaže, da med Židi nastane ravne tak verski bo/ kot je med fundamental leti in sti v protr*tantm skih sektah Ibm aa pcedaj fik N.P. JL ■ ♦ * * . Kramarija. Ker imajo božične številke naših cenjenih listov več oglasov kakor drugega gradiva, moram sklepati, da so bile izdane ne r* di božiča in ne radi dragega naroda, marveč radi trgovcev. Pay, me and I pay you! * a. a Dobra novica Is Piane. H Cenjeni Žsrkomet! Vrzi žarek ali dva tudi na Johnstown in na Kambrijo, Pa. Tu je naš dobri mežnar naredil grd greh. Umival je gospoda župnika. Ksr se j« pa gospod nekam zamislil in ksr mežnar ne zna angleško čitati, je odprl pipo z vročo vodo. Kaj je bilo potem, vedo ls stene, ker mežnar noče povedati, kaj j« župnik rekel. — Nekdo, ki je iu vohal. e % e Trunk je dokazal, da ae nor« > dokazati! ' G. Trunk, ta dobri delavec, mi je zopet dal tri polne kolone. Res, velikan v besedah! In veli« kan v kazuistiki! Sicer je rekel mak» prej, da moj odgovor na njegovo trditev, za katero sem zahteval podpist ni vreden treh kolon — vzlic temu jih je poklonil. Kaj je povedal v treh kolonah? Povedal je, da dokazov«» nje vsega supernaturnega (osebni Bog, nebess, pekel, vice itd.) na temelju vedo je nemogoče— kakor je nemogoče meriti pamet na vatle ali baaati misli v taklje. S tem je povedano vse! Trunk, upam, me nima za takega bedaka, ki bi rea pričakoval od nje-ga ali koga drugega znanstvenih dokazov za nekaj, česar ni. D» bro vem, da dokasov ni, ampak g. Trunk slovesno argumentira, da ao dokazi res nemogoči. Čemu potem Is tratiti čas s takimi ne-mogočnostmi? To je ena. Druga je, da J« Trunk ponovno priznal, da j« vaa "metafizična auperstnikm-ra" (to js nadnaravni svet bogov in božanstev) lo plod mišljenje, metafizičnega sklepanj» in Špekulacije.. To tudi jaz trdim. In tieti "supernatural pojmi", do katerih po Trunkovi zatrditvi lahko pridemo "po mrs-vl potom mišljenja, metaflsičn^ ga sklepanja in špekulacije', Is ne dokasujeJO ničesar. Trunks va primera, da severni čeprav ga ae moro nihče vide« jo star Jezuitski trik kakor t*i o nevidnosti pameti In mtslt Zemljine osi todl nihče ne vid» ker je fakttčno nt Je pa eemi>a. W se vrti Ia to pojaaal T.* PROSVETA Predsednik Ameriške delavske federacije je iadal poziv proti tušisMii. — V okrožnici je po-tedano, kako je Maaaotiiii v Italiji BCgazIl svobodo ia Ijud- glavni stan, aeST SS to. lawnda1 £ avl, chtcaoo. illinois Iivrievalni odbor: UPRAVNI odoRKt PrišaHaft Viimt Colakari »afrnšnšotk Aodr,« VMrtek. R. P. D. t. Bes 1M. Jokaoleva, Pa.I «L ujslk Mattkov Tork? tajalk boJnllk.*. oddofcs ■m Novaki sL Us(«)alk Joka Voirlck; »rodolk «laoUa Jolo lovortalk. MNvttdi iteatta tika (MtM. POROTNI ODOUt _ Mertls liliijlir, pnte.šaik, Oss 171, BarkacUa, Oktet fraaoaa A. Ifcsakar. HIT R. Btf«owor Avo« Cklooso. Iltj Joka Krtlaaallt, 11111 Be- ^S^^lf^S^ 2"! MM * ««sewaj Avsw Ckl. «S|S, m. J Joka TorloU. Bos ts. Btrakaao, Po. •rolniBbj odbbki OBBEDNJB OKBOtJBi Blas Njvak. »raCnšsBr, BtT-M B. Lava*ala Avo, CMsago, iil VZHODNO OKROtJK: Jaoob Ambroži*. Bos IM, Mooo Ran. Po. Jeoo*kWko, RFD, I. Bos HA Woot N.wtoo. Pa* ZAPADN0 OKBOftJBt Aatoa Aslar, Bos 104. Grooo, Krn, sa jasMsasd. f*oak Kisa. Bo« Nš. Cklokolsi, Mas., m sov. aa» Jak» Cotefc. Bos 144, Book Bsrtats. Wro. Nadsorni odbor: Psa! kria, siišiiislk ntt k Uvvšote Avo, CklaaM, IIL, Rftakart 1. Zatortnlk, 111« B. Mlllord Avo.; Pran* Bojo, MM W. Mtk It«. Ckteofo, lk Zdruilivenl odbor: rhiciio. iiL ^TBHOfHI «DRAVNKi Dr. B, I. Korm. ŠMI BL Ctek Ave* Ctevatesš, POZOR 1 - IiiHHslMH i glovaksl ibimbš. ki CelaJ» « ttevM« w RAZNQ% BVaCOMRŠ BMfHSS SSObIt BR Nemškem. Kriminalna policija v Oleiwitsu je prišla na sled ave-rinskim zločinom delavca Joaeha. Pred nedavnim so detektivi odkrili drsen umor, našli ao Sen-ako, ki je umrla* radi udarea a teškim predmetom, po glavi, In kmalu ltsledill storilca v osebi delavca Joseha. Pri zasledovanju In aretaciji so dognali, da Ima moš na svoji vesti še več drugih šrtev. Josch je Imel navado lavab-IJatl ženske v svoje stanovanje ter jih pridobivati sa beračenja, denar pa so noslls žoruik® seveda njemu. Ko se je ženska naveličal, jo je kratkomslo spravil s sveta. Pri tam se Je posluževal naravno svfrlnskih sredstev. Ur IIval jim ja v usta gorilni špirit In ga prižgal, da so žrtve IIve gorele (n umirale v ognjenih mukah. Josch Je bil hud alkoholik lo star gost kaznilnice. Ko ja zadnjič prišel is ječe, sa ja skušal poboljšati la Je nekaj čaaa Uvel prav redno. Kmalu pa ja po svoji stari navadi zopet zapadel pijan-čevdnju In sa drušll s vlačugaml, ki so večinoma postale njegove Irtva. Moš je stanoval v majhni sobici, ki pa Je bila v takem stanju, da se je policija sama sebi čudila, kako so prišli njegovi zločini na dan šele sedaj, pri zadnji nesrelnl žrtvi. La! besa aeaee. Neki francoski inženir Ja Iznašel, kakor pišejo Usti, "čudodelno svetlljko", koje čudodelnoct obstoji v tam, da Ja njena luč brez senaa. Svetlobna telesa, ki svstljo brez sen- časa znana. Tudi rentgenov! šarita sence, Tods rentgenski apa-i*®!"! iMMMHlMMR^fi^O il^iiHJ^iJcji® raaejši kakor preprosta In oene-na sveUljka, ki jo ja odkril omenjeni Francos, Iznajdltelj ja v ta namsn porabil električni tok salo visoke napetosti, žarki nje-govs svetiijke prodni človeško telo, les in tanke kovinske plošče. Kako je ta svetlljka konstruirana, o tem iznajdltelj molči. (Svetloba brez sence je vsaka* kor velikega praktičnega pomena za kirurgijo. 2 njo js klrurgo-vo delo blstvsno olajšano, zakaj zdravnikove In aelstantovs roke bi v dvorani, ki bi bils razsvetljena s novimi svettijkamt, ne o-atavljajo nikake sence na operacijskem objektu. Pa tudi nekje drugje bi se nova iznajdba dala s pridom uporsbltl, namreč v rlnkografiji, kjer bi omogočala hitreje proizvajanje klllcjev. Luč nove svetiijke Je hladna; o-na sveti, a ne greje. IznaJdlteJJu se ie baje posrečilo uporabljeno električno energijo pretvoriti v «votlobo, ne da bi sa mu pri tam del energije pretvoril v toplotno energijo. Spari med goriškimi klerikalci. Gorica, 10. dec. V tukaj*Jih klerikalnih krogih Je zadnje dni zavladalo veliko nezadovoljatvo radi politike poslanca dr Besednjaka In kaplana fičeka, ki temelji v Julijski Krajini. To sa ja Jasno pokaaalo na aadnjl seji goriškega klerikalnega političnega .društva, kjer so se Številni duhovniki odločno Izrekli proti ftše» kovim metodsm. Nekateri ugledni duhovniki grose s izstopom it goriška klerikalne organiaaci-je, ako bo g. ftček nadaljeval svoje dosedanja politične metoda. ČRMftaa kosa. V Trstu Je umrl Josip Vidrih v 66. letu starosti. flmriaa kosa. — V Trstu ja umrl i>o kratki mučni bolezni'u-radnik Josip Bsrginc. progi. — V Tratu se Je pripetila na železniškem prehodu pri SV. Ani velika železniška nesreča. Popoldne ob 16. url ja peljal Čez tračnice 4S-lctni > voznik Josip Kodrič, uslužbenec tvrdke Or-lando. Prečnlce so bile. odprte in Kodrič ja brez skrbi pognal konja naprej. Ko pa Ja bil voz sredi tira, Ja prihrumel osebni vlak Iz Pule. Lokomotiva ja konja vrgla na tir In ga pomendrala. Kodrič pa je odletel v jarek, kjer je obležal nezavesten. Pozneje so ga odpeljali v bolnišnico. Uvedena ja stroga preiskava, da sa dolene, kdo Js bil kriv tetke nesreče. Zgodnja sima v Idrijski dolini. Idrijsko dolino je letos obiskala zelo zgodnja zima, ki Je po par krasnih dneh prinesla sneg, Zapadlo Ja najprej kakih 10 cm snega, kar pa Je bilo popolnoma dovolj, da je bil promet na progi med Idrijo in Gorico prekinjen! Avtomobil iz Gorice Je vozil samo do Cola, od koder sa Js *opet vrnil v Gorico. Po par dnevih lel pega vremena pa je začelo S. dec. zopet snežiti ia drugo Jutro je bilo le pol metra snega. B svatom Js Idrija sedaj zvezana le le preko. Sv. Lucije. Po drugI štreni pa je nastopila aa Idrijo s snegom prava športna sesoOa. V kratkem času sa otvori sankal-na proga Kovačev Kovt ldri^. katero Je pred vojno oskrbovalo Idrijsko planinsko društvo. " Gledal lile v Idriji. Pred krst kem je preiskala posebna komisija idrijsko gledališče In oder In je našla vse v redu. Kakor snano, je idrijsko gledališče po vojni prirejalo lepe predstave, potem pa je oblast gledal.^ zaprla In šele prejšnji podprofekt je sopet dovolil, da se otvOrt, Dramatično društvo v Idriji pri-pravi Ja sedaj nove predetavs, ki bodo. upamo, prinesle novo živ-ljenje v Idrijsko mesto. Nesmrtni Ivan Cankar je v tej igri živo karakterislral vso gnilobo la Idavemoet takocvane slovenska rodoljubne «oopodo ali "boljše družbe" na dešdl, kaU-ra zahteva, da M ja IJudeUo oboževalo kot nekakšna vzvišena in čista bitja, dočka sama blodi v blata do aoaa. Vsa njene hlnav-ščlna je tu fotografirana kakor MNHfc "T- KnpotiN ina (Pripovedk* is Koreje.) Nekoč - je deklico in ie ustavil Korejec pobegnil z ■ ob reki Ramnoki. Preživljal se je * ribjim lovom. Dokler je bfl zdrav, je te ie šlo, ssj sU se ljubila vneto in vroče, "mesečinsko in strunasto", kakor poje stara pesem. Nekoč se je prigodilo, da sta nalovila obilo rib, toda moi se je prehlsdil in je moral v posteljo. Od tedaj je bil pri njiju narobe svet. Ni bilo ne rib, ne denarje, ne olja. Bolnik je grenko zaječal, rekoč: "Oh, da bi U roel vsaj kočček ribe, pa ozdravim;" žena si je te beeede zapomnila, rekla pa ni ničesar in se je napotila k bregu reke, da nalovi rib. Lovila je uro dve ... tri ... celo dopoldne. A vee njen trud je bil zaman. Tedaj se je povrnila h koči, odrezala nekoliko mesa od svoje lastne noge in ga izročila bolniku. "fie nikdar nisem jedel tako okusne ribe," je vzkliknil mož ves zadovoljen in jo je še spraševal. "toda kje si jo ujele?" Ona pa mu je odgovorila : "Sedela sem ob obali in molila k vodnemu bogu. Nenadoma je skočila riba iz vode naravnost na moje krilo." "Hej, kdo bi si mislil, že na pel sem ozdravel," Je odvrnil mož, "če pa še enkrat pojem to ribo, bom popolnoma zdrav. Ali nočeš poskusiti vnovič? Morda te bo dobrotni bog spet uslišal t" -."Poskusim," mu je žena vdano odvrnila in odšla iz Čumnate. Zunaj si je skrivaj na drugi nogi odrezala še večji kos mesa. Povrnila se je k možu in mu ponudila # pripravljen prigrizek. Njen mož je dozdevno ribje meso taužil ves zsdivljen in vzkliknil: "Glej, zdsj sem ps popolnoma oedrsvel, ds, prsv zares nisem še nikoli jedel tako okusne ribe." In glej, čudo: ko bi trenil, je bil mož sdrsv. Vstal je iz postelje, kot ds ee mu ničesar ni zgo- dile. Žena pa je zač* bledeti, upedati ... To je po-vzročflo možu skrbi, saj nI mogel razumeti, zakaj hira njegova žena. Nekega dne, ko je žena spala, se jI je približal in — o, groza, na njenih nogah je zapazil strešne rane. Pomislil je enkrat, dvakrat, segel je nazaj v spomin in prebledel: slutnja mu je povedala odkod te rane in — odkod ste bili oni okusni ribi. To spoznanje ga je t#ko pretreslo, da je zbolel vsled žaloeti, ki mu je zastrupila kri življenja in je čes tri dni — umrl. Bolna žqga je zbrala vse svoje sile, 90-prodaia vse imetje, le da bi dostojno pokopala svojega nesreč-nege mote. Ostala je nssjfcris Nihče se ni brigal zanjo, vsikdo se ji je umaknil s poti. Prosila je pomoči — vee zaman. Tedaj je šle spet k reki in ee vrgla v kalne valove. Pa čudo: utopiti srnf mogla, kajti iz nebes ae je spustila lestvica, po lestvici pa je stopal njen mož in obe ste zdrsvs in srečna odhitela v devete nebesa, kjer kraljuje mogočni, vseoblastni, veliki bog A-kašanti. Ne dolgo zatem je prišel nad vse okolico strahoten glad, ki je pustošil tri*leta. Četrto leto pa je po teb pokrajinah potoval modrijan-čarodej in govoril: "Glad bo trajal vse dotlej, dokler ne postavite spomenika tisti, ki je skočila v vodo. Spo-menik naj proslavlja pošteno in zvesto ženo!" Ko je ljudstvo zsčule te pro-roški ukaz, je odposlalo sle k vladarju, ki so ga sprosili za dovoljenje, da sme nered sezidsti spomenik. Vladar je seveda dovolil in narod je zgradil veličasten spomenik po vseh predpisih in običajih. Od tedaj ni bilo v teh krajih več gladu. Nesreča v škedenjskih plavžih. V škedenjskih plsviih pri Trstu je ponesrečil 4*letni Martin Trstenjsk. Na mostlču stoje je razkladal železo. Moatič se je pod njim udri in delavec je pedel na tla. Ranil se je t^žko na levem kolenu, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. pravi - fi Kako znajo v ribniški dolini ogeaj gasiti in k#ko je btta nekoč celo luna v nevarnosti, je te mnogim Znano in ne gre torej, da bi ponavljali j • Manj je morda znano vsaj v podrobnostih ne — kako je bilo tistikrat, ko je v Ribnici — v trgu namreč — gorelo in so jim Dolenjčani na pomoč prihiteli. Komaj da se je ogenj pokazal, pa so že bili Dolenjčani na pozorišču! Da, neki Dolenjčan ae je hvalil,, da ao bili celo še par minut prej, preden je goreti začelo. Taka naglica je gotovo vso-ga priznanja vredna in zato je bilo Jalfo nehvaležno, da Ribni-Čani tega niso primerno upoštevali. Ko so namreč opazili, da Dolenjčani bolj po malem gasijo, tem pridneje pa žeblje iz ognja pobirajo, so se temu uprli, češ, tako pa ne boste! Ampak razbeljene žeblje v žep spravljati tudi rti kar tako! No, Dolenjčani eo skušali odpor Ribničanov zrahljati na te način, da so jim pretili: "Le čakajte, bo že še tudi pri nas kdaj gorelo, pa vam tudi mi ne bomo pustili, da bi žeblje pobirali!" Ko ni to nič zaleglo, so ubrali druge strune. Mielili so. si: morda se Ribniča-ni pa naše korajže zboji jo! Mogoče so se torej razkoračilijffed njimi in jih izzivsjoče vprsšali: "Kaj mislite morda, da se vi nas kaj bojite?" A tudi to ni imelo uspeha. Konec je bil ta, da so Dolenjčani kot bolj pametni odnehali. Ti so se potem še čez mesec bahali, kako atrašno so Ribničani tistikrat za njimi bežali in da so Ritmičane tako dolgo za sabo podili, da so ti popolnoma omagali in niso mogli nič več teči. . Da bi si ohladili jezo in se maščevali za njih nevljudnoet, so si izmislili Dolenjčani o Ribničanih sledečo mično storjico. Na glavnem trgu v Ribnici, to je menda pred cerkvijo, je bU nekoč zbran cvet ribniških purgarjev. Najbrž je bilo to na kak prasnik ali nedeljo po deseti msši. Trški ve- ugibali ln mo- naj več ji in njih — bil je hrust — natezati u-Gleda nekaj časa pozorno pa zapazi s svojim da se bliža po tu nevarnost. Prvi hip mu je vzelo, a hitro si opomore in v svojem junaštvi^ na glas: ^fosje/ bežite, bežite, brenči!" — Opomniti treba, da so imeli ribniški tržani v tistih časih usta tako ustvarjena, da niso bili v stanu izgovoriti ne t? ne "ž", kar je delalo njih govorico čudno nežno, kakor razvidno iz gornjega stavka. — "Možje, bežite, bežite!" je ponovil oni junak še enkrat in se spustil v tek, vsi drugi pa za njim.. 8 to storjfco so hoteli Dolenjčani najbrž pred vsem svetom pokazati, kako slabo se mKngtmni podkovani v naravoslovju, kajti znano je, da osa ne brenči in je bfla tista groza* žival, ki jih je pognala v beg, najbrže kak čmrij. Potem so se hoteli pe seveda tudi ponorčevati iz njih junaštva, ne pomialivši, kako slabo spričevalo so pri tem dali samim sebi, ki so se zbali onih, ki so pred nedolžnim čmrljem bežali! O, preden se človek ¿take take iznebi, treba da stvar dobro premisli! .»'aI - * a meša, ki se bere danes si v tak« obliki, da ne vem kak. ! Pridi takrat, ko se bo bi ga drugače primerne,, eeeta, pa jih dobiš tako čil. ^ kakor zdaj tukaj sto- Ob *lat,em vremenu *)•.«: H fčasi nreč Spisal Joseph MeCote. blvil frančiškan In profe.or v I. POGLAVJE. Uved. vo, kakor je neločljivo današnjih religij, je očividno direkten izrastek osnovne ver-ske ideje. Ceprsv so msd velikimi religijami Azije, Evrope in Amerike velike razlike v smotrih ajih vere In jih dele različni pomenski in teritorijslni odnošaji, so bile te religije vendar enako plodovi te na samostanskih ustanovah. Zdi ss, ds so bile pozvsne k snovanju samostanskih ustanov od one pripovedke, ki je vsem Nič čudno nI, da jih je pripovedka na- vdihnila do odpovedi posvetnega veselje, kar rsvno vsebuje samostanstvo. Ce so hladna sklepanje vodile filosofe do preziranja nestalnega življenja v stvarstvu, katerega, so mislili, da zapopadajo, ni čudno, da je religija učila isto temo s še večjim učinkom. Ljudje so strmeče gledali na očarujočo vizijo onega svete, dokler jih nista zadovoljila nada in pričakovanje. V puščsvnikovo celico ali opatov klošter so Šli. se odtegnili svetu ln tam pričakovali od-stranjonjs zaetora. Toda vereka misel je prišls do bolj zamotane faze razvoja. Fizična in gospodaraka veda obračate več pozornosti nase, rastoča samozaveat ima več kritike in premišljevanja o religiji, poteze na sliki o onem svetu potemnevajo. Vizija je izgubila svojo izrazitoet gorkote in pi-eanobarvnoeti, ki je nekoč tako mogočno učinkovala na človeško življenje. Pridigar mora več govoriti o posvetnem življenju in ne sme več teko prezirati posvetnih zabav. Doba mučeni-kov, križarjev, javne pokore, ali celo javnega mučenja ne more več u|mti na povratek. Strožji ukazi zastarele nadnaravnosti so morajo u-makniti kot neprikladni za našo bolj krepko dobo aH kot zabloda od strani manj prosvitljene generacije. Umevno je torej, *akaj se j<« dr. ,81. George Mlvartu, ko Je pred leti naimvedoval. da je videl v bodočnosti oživljenje verskih redov iz tri-najetega etoletja, razun ozkega (»bližja njegovih eovernikov vse smejalo. Samostanstvo u-mira. Ljudje sicer obiskujejo častite razvaline opatij in stmodtanov, ptia«čajo zapuščene celice v temnih kloštrih in kapelah brus streh, ki vendar zanimajo radi svoje sterodavnosti. Po-aetniki se smeje obsežnim molilnieam in vinskim kletem, kjer so prebivali benediktinci skozi veke želeaa v dnevih Inkvizicije. Ampek ljudje bi kmslu rajši videli mrtvaška kosti menihov, da ee ropet odenejo s mesom kakor pe da bi vidoll novo oživljenje njih zavedov. Francija in PortugaUka »ta že ta nihe. Italija in Španija mogoče v bodočih dvejartih letih. In kdo tudi more pričakovati, da bi menih! uapevali v deželi reformatorjev, Vsekakor j* v proporci/P z ©življenjem rimskega katoličanstva bilo nekoliko poživljenja samostanskih zavodov na Angleškem, Nemškem in v Združenih državah. Pred sto leti se je Anglija laskala sama sebi, češ, da je samostanski duh—ako ne celo papeštvo—za vedno izginil^ njene meje: malo kar jih je preživelo od starih redov, jih ji bik» še podvrženih izgonu iitao čudno zakrinkani lazili okoli. Francoski ubežniki so zakotno zopet uvedli samostanstvo kakor so prinesli iz Frsncije tudi veliko količino obsovražene "papeške krsmarije" v svojih ve-likih zabojih, ki so se po kraljevi odredbi izognili carinarnici. Sledilo je dolgo priseljevanje Ircev in gorečnoet tujcev je korakala skupno z rastočo angleško strpnotsjo. Odstavitev katoliških nesposobnežev, oksfordsko gibanje in ustanova hierarhije so sledili zaporedoma, in kakor se je katollčanstvo razširilo po deželi, eo kontinentalne podružnice samostanskih redov popadle priliko, da so opetovano ustanovile svoje kolonije na plodovitlh britanskih tleh. Danes je vsak samostanski red zastopan na Angleškem in v Ameriki. Velika armada menihov in nun Šteje desettisoče. Izgnanje iz Francije in Portugalske povzroča letno naraščanje števila. Z vlaka in s ceste, v dolinah in po gričih vidi človek v strogem četverokotu dvigajoče ee stavbe kakor v starih časih. Ce je količkaj važnejže cerkveno opravilo na Angleškem ali v Združenih državah, že se priklati skupaj cele množice menihov v njih nenavadnih srednjevežklh oblačilih. Po treh dolgih stoletjih so zopet pričeli vstajati iz grobov ln že fnkrst korakajo med nami. Resnica je. da dejstvo ni popolnoma ureeni- (kajti menihi lucije. Benedikti- vednfelsgnali molče lisais vzgledu čeno zunaj njih laatnega obližja, 1 so podali pod zakonom evolucije, nec se zdaj več ne zakopava v prašne knjige daleč proč od mest in ljudi; dnevno ga najdemo v Britanskem muzeju in ponoči po udobnih hotelih ne Russellovem trgu. Sivi opat, prej (In dome celo sedaj) gologlav in boeonog smuka po predmestju v cilindru in patentiranih usnjenih škomjih ter srebrno okovano palico. Je-suita zopet ne manjka nikjer, toda zdaj se nosi kot angleški gentleman. Vendar, kakorftna-koli je njih neskladnost, med nas prihajajo e svojo staro profeaijo. a svojimi starodavnimi običaji In kostumi njih davno pokopanih bra- Zopetni pojav menihov na Angleškem je povzročil precej prahu. Ko eo menihi zadnjič izginili s posorišča Anglije, eo zapustili m asboj nečastne spomine, pri objavljanju katerih njih nasprotniki tudi niso biU leni. Ali so modemi samostani in kloštri iste pobeljene fiobnlie kakor so bili njih predniki, po katerih je taka neusmiljeno udrihnila šiba reformacije? sumnja jih obtožuje radi njih prejšnje vino. sumnja. ki jo potrjuje nebroj menihov ln nun, kateri eo prehodili Izjavljajo, da je tako. Pri tem jim maga neprodirna tajnost medsrasga akega Življenja. (Dalje prihodnjič.) ' Da, kratkočaeno je bilo Vi V ribniški dolini, dokler nam ie ni bilo toliko knjig in časopisov in so bili ljudje prisiljeni, ds so si delsli sami po svoje kratek čas. In to so Ribničani znali! Ena vfs si je izmišljala o drugi take in enake, vse skup pa so potem prodrle v svet, ki ni poznal njih izvora in se je vsled tega norčeval iz neumnosti Ribničanov, dobi bil moral občudovati njih Ivost, duhovitost in dovtip-nost. Prav res, v Ribnici si moral biti jako oprezen! Bili so tam ljudje, ki so znali vsako besedo zsjnikati tako, da je bilo kaj Bil sem zraven, ko je v prodajalno trgovski po-ik in pozdrav)! v svojem gorenjskem narečju; "Dober ju-tipjr!" Namesto odgovora mu je zadonelo vprašanje nasproti: "Zakaj pa ne raje dober danes? aisl so šrfgale podobne, zdaj j, zdaj manj duhovite, kot bliski semintj starcu je bilo nekoč vsega tega preveč in rekel je nekomu r "Ti moraš biti sila lačen, da tako besede grizeš!" Oni pa takoj nazaj : "Ti jih»ne moreš, ker nimaš nič zob!" Dedec je res imel prazne čeljusti! Nekdo je trdil, da ima v Rib* niči vsaka beseda dva pomena in imel je v nekem pogledu prav. Neko soboto popoldne sem bil prodajalni svojega prijatelja. Stregel je tistikrst ljudem njegov oče, s katerim se je mogel le malokdo kosati v zavijanju besed» pa tudi v pristni dovtipno-sti. Ni ga bilo menda človeka, ki je .kdaj govoril s njim, da bi mu bil že prestrigel besede ali pa kakorkoli speljsl ns led. V jalno je stopil tistikrat deček petnajstih, šestnajstih let. Hotel je imeti orgijice. Stari jih je «položil preden j celo škatljo. Plodno se kai takega kupi in plača, se kajpkkda prej poskusi! Ene orgij IŠt so posebno lepo peta D&ek je lgrsl, stari pa poslušal. "Pa «naš res lepo igra-tt£ gs je pohvalil. "Oh, stric, p* mi jih dajte zastonj! Ce mi daste, vam pridem igrat, ka- s le 4ruga pri nas brala deeeta, gotovo, kakor zdaj tukaj jim!" Preverjeni dečko se je popraskal za ušesom, pe odhitel. Bil je peč tudi sam pristen Ribničan, ki zna ceniti take stvari. Da pa je mislil ne oeveto, kdo bi o tem dvomil ? Slučaj je hotel, da sem bil priča, ko je izplačal starega in se mu maščeval. Ta je bil šel nekaj dni po tistem dogodku z vozom v Ljubljano po blago, kajti tistikrat še nf bilo dolenjskih železnic. Nekega dne, okoli četrt ure popoldne, se je vračal z nakup-Ijenira blagom. Sedel je spredaj na vozu, držeč mehanično za vajeti in podremaval. Prav videlo se je, kako se bori z zaspancem. Pogledal je, pa zopet stisnil oči. Najbrž, da na potu ni dosti spal. Mogoče tudi* da je bil utrujen in nekoliko vinjen. Na konja mu ni bilo treba paziti, ker sta bila pametna in se mu ni bilo treba bati, da bi ne našla domov. Tako se je lahko vdajal dremežu. Zgodilo pe se je, da mu pride nekako sredi vasi oni deček nasproti, ki ga je bil pred osmimi dnevi tako kruto potegnil. Prebrisanec je naglo proučil situacijo in takoj tudi izkoristil ugodno priliko v svoje maščevalne namene. Zakričal je rta ves glas: "Ježeš, no, atric, kolo se suče, kolo se suče!T Pri tem je kazal na sprednje kolo s tako obupanim obrazom in tako preplašenim pogledom, kakor bi se imela zgoditi zdaj zdaj največja nesreča. Sta-ri se je zdregnil, skočil z voze z vse večjo gibčnostjo, kot bi jo človek prisodil njegovim letom, in prestrašen vpraftal: "Kje, hudiča, kje?" A komaj se je bil ozrl pod voz, se je tudi že zavedel, da ne more biti to nič tako napačnega, ako se kolo suče. Prvi hip je nemara mislil, da se kolo snemlje, kar bi bilo imelo zan| lahko zelo slabe posledice, od tod njegov strah. Kako grdo je nasedel, je posnel lahko tudi iz smeha, ki mu je donel od vseh strani nasproti. Zakaj bilo precej ljudi, ki sb vse to videli. Mladi porednež pa jo je seveda odkuril, a spotoma je klical nazaj: "Stric, to je za orgljice! Da vam jih dolžan ne oetenem!" Stari mu je grozil m bičevnikom, a ni se jesH, vsaj vidno ne, ampak še sam se je smejal. To je bilo tudi nejbolj pametno, kar je mogel storiti! "Le čakaj, že še prideva skupP.frfrjplbilo vse, kar je odvrnil. • Ako govorimo p situacij sk i komiki, smemo govoriti pač tudi o situacijskem humorju. Ribniški humor vsaj. se razodeva vča- Ob slabem vremenu, zlaatJ zimskem in poznojesenskem ™ su, ko je najnujnejše delo ^ polju in v gozdu že opravljeno ae začenjajo za kmeta nekake počitnice, si v ribniški dolin u>. gbsto naletel v tej ali oni gostili rti na kako družho, ki si „rav ribniško" delala kratek e da bi se bilo kdovekaj pii0 toda steklenica s vinom je ven dar le po navadi stala na mizi Plačati pa je moral tisti, ki Je podlegel v borbi, ki so se običajJ no uprizarjale ob takih^prUikah ne toliko« rokami kot z "uma s vi tlim mečem". Nekoč sem zašel v tako drui bo. Zamudil sem bil seveda | mnogo, s nekaj sem vendar 1< Še ujel. Možje in fantje, ki ao sedeli pri mizi, ali.se sukaliH krog nje, so stavili. Ko sem jaz pristopil, je bež nekdo ponujal stavo, da nobeden ne ubije z lo. perjem jajca na mizi. "Kako, da ne?" se jih je oglv silo samozavestno kar več obenem. "Da ne bi z loparjem jajci na mizi ubil?" ie nadaljeval a videti den, ki je bil najbolj ko- rajžeif. "Stavim, da ga ubijem r "Velja — za liter vini !" M DA »KUHAŠ DOBRO n VO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v zalogi slad, hmelj, ■ladha In vso draga poteoMfem. Postat* ia so prepričajte, ds je doma pri mi kuhani vodno ls najboljši lo m7^ nejiL Groeerljam, eladičičarjem ta ▼ pa» post pri vetjih naročilih. 'PUlte'*! informacijah as: ' „ OGLAR, Cbvebai, i] J Ali vse nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočaj« Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj;' prijetno, uspešno m zanesljivo. Cena 2S ¡n 50 centov. Cold and Grftp tablete. Cena SO eeotov. Ta dre adravila ee mùbotja od pomoč v eiučajih kalij», prehlade in hripovoeti. m mm boste hoteli!" — "Danes t\ jih res ne morem dati. Pridi jutri med deseto mašo, pa jih dobi*!" — "Ali ree?" — "Res, no, če ti prsvim!" — "Pa pridem r Jas si nisem mogel kaj, da bi ne>bil starega vprašal, ko je bil oni odšel: "Kaj pa, ako res pri-det" — "Da pride, o tem ni no-- beaega dvoma!* — "To bo pa o-čitna izguba sa vas!" — "Ze-kaj ? Sej Če sem mu obljubil, mu še nisem dal!' — "Ampak, če kdo obljubi..." — "Obljubiti in dati je preveč." — "Pe kako po-tem r — "VI mialite, kako da ga odpravim ? Pridite jutri med de-se to mašo še vi pa boste videti, beseda!" Stari ee je poredni smejal. Mene je stvar zanimala Ia ras sem Ml pri starem še pred deseto uro. Komaj je bilo k maši odsvonile. je vntopil tudi deček. ki bi bU priiel rad tako po-ceni do ergljk. "No. stric, dajte je začel sam. — "Orgij teeT — "K , k mežir — "8eJ ste rekli, ds ml jih teste deli, če STtoje eem ao orgij«, mi jOi zdsj !" jo "•Mr _ -a maši bi bil šel. k Tfckf vabila ta rmalfea to skrit, vMW* Časnike, knjige, koledarje, letake Ud. r é*m1-skem, htv atakein, alovašken, {eškes^ *HÉdkeDi angleškem jezika in drofffk. V- rr* /"v1 * v VOBSTVO TISKARNE APOJtA HA ČLANSTVO ! I. P.J., M TISKOVINE lAttiA V TISKAM. CSNB ZMKBNB, UKIJSKO DELO PBY* A VSA POJASNIL* 8KARNK. r.i. TI-iSM. TAM SB DOSS NA ZsÔO FOI ysA ost-