Leto XXI«, št. 180
Ljubljana, nedelja j. avgusta 1940
Cena 2 Din
Mptavmatvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon ttcr. »122, 312». 812«. «X2ft. »126.	^^
lloeeratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova *L — TeL 3482 ln 3392
Podrulnlca Maribor: Grajski trg Ht.- Telefon 2455.
Itodružnlca Celje. Kocenova ottea 2 lUefoo tt. 190.
II«turu pri poŠt. ček. xavodih: Ljubljana St IT.749.
Pogovor s čitatelji
Težko je ob velikih dogodkih, ki se s filmsko naglico vrste na svetovni po-zornici in ki pretresajo same temelje človeškega življenja na vseh področjih njegovega udejstvovanja, razumeti njih smisel in ohraniti popolno hladnokrvnost. Človek ni niti stroj niti živo bitje brez misli, čuvstev in lastnih pogledov na svet, da bi mogli od njega zahtevati, naj se vsemu enostavno podredi ali zgolj pasivno dojema, kar se dogaja okoli njega. To je končno v najpripro-stejši obliki izražena osnova, ki človeku tudi v najbolj kritičnih in težkih časih dopušča, da gleda v svet mirno in hladnokrvno ter v popolni posesti svojega notranjega ravnovesja, ki mu je v takih primerih glavna opora, da motri dogajanja okoli sebe, kakor pravimo, »z mero in vago« roki.
Takšnega gledanja v svet pa je zmožen le človek, ki se sredi velikih dogodkov, katerim ni mogoče predvidevati razvoja, še manj pa videti njih konca, skuša iznebiti vseh predsodkov, vseh tako zvanih »ustaljenih mnenj« in vseh utvar. Treba je imeti tudi pogum, pogledati resnici v obraz, pa naj bo še tako neprijetna in trpka. Kdor je v sebi močen in trden, ga tak pogled ne bo spravil iz ravnotežja. Nasprotno, le še podžgal ga bo k iskanju novih zanesljivih opor zase in okolico. Čim težji so časi, tem bolj smo potrebni stvarnih pogledov na dogodke, da bi se mogli izogniti nevarnemu speljevanju na pota utvar.
Res je, da se je mnogokrat težko držati te ravne in rešilne poti. Dogodki, ki jih z največjo napetostjo zasledujemo iz dneva v dan, se medsebojno tako prepletajo, da niti vsakega zase izmed njih, niti vseh skupaj pri najboljši volji često ne moremo razumeti in smo vedno znova postavljeni pred nerešljivo uganko: kaj pa sedaj? Najrazličnejši so namreč činitelji, ki odrejajo tok dogodkov: politični, gospodarski, vojaški, diplomatski, zemljepisni, zgodovinski, osebni in seveda tudi ideološki, ki odgovarjajo prav tolikerim različnim interesom v borbi. Toda redkokdaj je samo po eden izmed njih odločilen za ta ali oni dogodek; navadno delujejo vsi skupaj — ali vsaj po več izmed njih — v medsebojni povezanosti in prepletenosti.
Ako tega ne upoštevamo, se nam kaj rado zgodi, da smo v svojih zaključkih zelo daleč od pravilnega razumevanja dogodkov. To pa je v našem vsakdanjem življenju najbolj pogosta napaka, zlasti še ob čitanju dnevnega časopisja. Dogodki, kakor jih prikazuje dnevnik iz dneva v dan, so samo majhen izsek iz celokupnega dogajanja, pa jih zato navadno tudi zajame samo s tiste strani, ld je ob dnevu poročanja najbolj aktualna, najbolj v ospredje pozornosti postavljena. To pa seveda ne pomeni, da moramo dogodku pripisati samo takšno trenutno plat, ki znabiti že naslednjega dne izgubi ves svoj pomen in se namesto nje pojavi druga stran vprašanja, ki je prav tako njegov sestavni del in ki je zato prav tako ne smemo prezreti.
Napisali smo te splošne misli za ra-itumevanje poročil v dnem časopisju sploh ker mislimo, da je ta pogovor s čitatelji v sedanjih razmerah zelo potreben. Zaradi boljšega razumevanja pa želimo še dodati, da tudi z uredniškimi komentarji k dogodkom ni drugače kakor z dogodki samimi. Razvoj dogodkov je prenagel, da bi mogli v uredništvih modernih dnevnikov posvetiti vsakemu izmed njih vso potrebno pozornost in ga kolikor le mogoče osvetliti z vseh, prav z vseh plati. Navadno se tudi komentarji omejuj?jo le na kratek časovni izsek in le na glavne oznake dogodkov, kolikor je to nujno potrebno za neposredno razumevanje položaja. Tudi na to smo želeli opozoriti svoje čitatelje, da ne bi zaradi zanimanja za podrobnosti izgubili ob čitanju lista pregleda o celokupnem dogajanju, ki ga je treba od dneva k dnevu medsebojno vezati, pa da ne bi zapadli enostranski presoji razvoja.
Morda je tudi potrebno, da svoje čitatelje še enkrat opozorimo na pravilno čitanje naših zunanjepolitičnih poročil samih. Poročila niso plod naše domišljije, temveč prihajajo k nam od drugod, njih vir pa je vedno označen. To veščemu čitatelju lahko že na prvi pogled omogoči, da se v današnji zmešnjavi nasprotujočega si poročanja o enem in istem dogodku znajde in takoj presodi, kakšna so različna stališča. Vrednost teh medsebojno si nasprotujočih poročil je prav v tem, da nam verno prikazujejo težnje in stremljenja v poedinih središčih mednarodnega dogajanja, kajti le tako se je mogoče danes dokopati do kolikor toliko jasne slike o namerah prizadetih činiteljev tega dogajanja. V dobi tolikšnih nasprotujočih si interesov, kakršna je današnja, mora torej biti upoštevanje vira prav tako skrb čitatelja samega kakor uredništva, ki nima druge želje, kakor da bralce svojega lista kolikor mogoče točno in izčrpno informira.
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina mata mesečno 26 dtn. Za lnosemstvo 40 fH"
(JrednlAtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg ttev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmajrerjeva ulica Štev. 1, telefon Ste v. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Oba tabora pripravljena
Tako Nemci kakor tudi Angleži razvijajo v pričakovanju velikega spopada živahn2 diplomatske akcije, da se za vsak prim er zavarujejo pred vsakimi presenečenji
Nev York, 3. avgusta j. (A. R.) Ameriški diplomatski opazovalci ugotavljajo, da je treba vse v Evropi zadnji čas izvedene diplomatske akcije smatrati bodisi kot neposredno, bodisi kot posredno povezane z veliko nemško ofenzivo, ki »e pričakuje proti Veliki Britaniji. Oba vojna tabora skušata pred velikanskim vojnim naporom, ki bo morda prinesel odločitev v sedanji vojni, še v zadnjem trenutku kolikor mogoče utrditi svoje položaje in se zavarovati pred morebitnimi presenečenji iz zaledja.
Po mnenju teh opazovalcev je treba nemške diplomatske akcije na Balkanu, ki streme za stabiliziranjem tega prostora, ter utrditvijo miru med tamkajšnjimi državami, prištevati v isto vrsto z govorom, v katerem je hotel sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov izraziti, da se stališče Sovjetske unije do britansko nemškega spora ni zadnji čas v ničemer spremenilo in da torej ni računati s tem, da bi mogla »sovjetska neznanka« še zadnji moment kakor koli vplivati tako na račune Velike Britanije, kakor na račune Nemčije. V isto vrsto spadajo slednjič tudi akcije britanske diplomacije, ki si prizadeva na najrahlejši točki Evrope, to je na jugovzhodu ter še dalje v Bližnjem orientu ustvariti nesigurne točke, ki bi morda le še lahko v zadnjem trenutku odločilno posegle v načrte Nemčije ter izsilile njih iz-premembo, oziroma vsaj odložitev njih izvedbe, kar bi v vsakem primeru lahko Angliji samo koristilo.
Kolikšen je bil doslej realni uspeh teh diplomatskih ofenziv obeh vojnih taborov, je zaenkrat težko z zanesljivostjo oceniti. Prav gotovo pa je, da bo izid te diplomatske predkanonade v veliki meri vplival tudi na izid prave ofenzive, katere pričetka je treba pričakovati neposredno po tem, ko bo Nemčija smatrala, da se je v vojnem zaledju z diplomatskimi sredstvi enako trdno zavarovala, kakor se je z orožjem pripravila na samem bojnem terenu.
Hettsei razpolagajo s 10 .ooo let aH
Helsinki, 3. avg. j. (DNB). Vprašanie ve-leofsnzive na Angliio ie prei ko slei eden glavnih predmetov, s katerim se obširno bavi finsko časopisje. Tako n. pr. niše »Helsingki Sanomat«:
Čakan je na nemški napad udari a svoi žig vsemu političnemu življenju v Evropi. Povsod vlada mnenje, da bo prišlo do tega napada v sredini avgusta, ker bi bilo
kasneje prepozno. Anglija bo ali to poletje poražena, ali oa bo zmagala. Nemčija je vse svoje vojne načrte doslei držala strogo tajno, dokler ne bo prišel usodni tre-notek za izvedbo. Po mnenju lista bo odločilno vlogo tudi v tej ofenzivi igralo letalstvo.
Po objektivnih cenitvah razpolaga Nemčija danes s približno 30.000 letali in zaradi tega ni čudno, ako ravno letalstvo zadaja Angliji največ skrbi. Toda tudi angleško letalstvo ie vsai v tehničnem pogledu zelo nevarno in Nemčija z niim v polni meri računa. Na koncu list naglaša. da Nemčija ne bo z napadi pričela oonrei. preden ne bo imela vseh potrebnih političnih jamstev. Ako bi Nemčija s polno silo udarila na Anglijo, potem hkrati ne bi bila sposobna za trenotno akcijo, ki bi se izkazala potrebna v kakem drugem evropskem prostoru. Nastala bi nekaka »praznina sile« in v sedanjih nemirnjh časih ie zmerom drugod na razpolago dovoli sil, ki bi hotele izpolniti izpraznjene prostore.
Gibraltarske ladje na poti v Kanal ?
ženeva, 3. avg. j. Francoski list »Petit Dauphinois« prinaša v današnji izdaji iz Tangerja datirano vest naslednje vsebine
V Gibraltarju zasidrana britanska vojna mornarica, ki je zapustila luko, se je razdelila v dve skupini ter odplula v zapadni smeri. Celotna moč britanskega vojnega brodovja v Gibraltarju obsega 5 podmor nie, 7 rušilcev, 3 matične letalske ladje, 3 oklopnice ter 2 pomožni križarki. Ta akcija gibraltarske vojne mornarice je gotovo v neposredni zvezi s pričakovanim nemškim napadom na Anglijo. Glede samega napada izraža list mnenje, da je uspeh odvisen od sil, ki jih je Nemčija pripravljena vreči v borbo, v prvi vrsti pa ou možnosti popolnega razmaha letalskih akcij maršala Goringa.
Glede odpornosti angleškega prebivalstva sodi list, da bo z ozirom na veliko popularnost, ki jo Churchill uživa v Angliji, angleški narod sicer še naprej enodu-šno stal za njim, lahko pa se zgodi, da bodo ogromna sredstva, ki jih je Nemčija pripravljena vreči v to ofenzivo, sedanji položaj v Angliji preobrnila, kar bi seveda odločilno vplivalo na potek nemške ofenzive. Ta možnost pa je seveda zaenkrat še skrivnost bodočnosti.
I se Izvedlo izkrcanje v Angliji
Naloga nemških dalefesstrelnih topov ob francoski in belgijski obali — Ustvaritev topniških zapornih pasov
v Rokavskem prelivu
Stockholm, 3. avg. j. List »Stockholms Tidningen« objavlja izjavo nekega člana angleškega vojnega ministrstva, da ie v Angliji znano, da ie Nemčiia postavila vzdolž severne francoske in belgijske obale vrsto dalekostrelnih topov. Po informacijah, ki iih imajo v angleških vojaških krogih, pa število teh topov ni tolikšno, kakor zatrjujejo vesti iz Nemčije, katerih očitno namen je zastrašiti angleško prebivalstvo. Na drugem mestu poroča list iz istega vira. da so bili opaženi zadnje dni veliki transporti italijanskih čet na egipt-sko-libijski meji.
London, 3. avg. j. (Reuter). Znani vojaški strokovnjak Cirili Salis poda i a v londonskem radiu naslednje svoie mnenie o nemških dalekostrelnih topovih, ki so bili postavljeni na drugi strani Rokavskega preliva:
Verjetno je. da so Nemci res postavili dalekostrelne topove, toda to še ne znači. da je s tem naloga, ki so si io zastavili, postala lažja. Mogoče je. da so hoteli Nemci z dalekostrelnim topništvom ustvariti nekakšno artilerijsko zaporo na obeh straneh napadalne poti preko Rokavskega preliva na obalo grofije Kent v Angliii. Kakor je znano, ie Rokavski preliv med Calaisom in Doverom najožji. Toda ako bi se hotelo tudi na tem naiožiem mestu ustvariti dvoje artilleriiskih zapornih pasov. dolgih po 18 milj. potem bi bilo pri količkaj gosti namestitvi treba Dostaviti najmanj 800 topov na pičlih 15 mili dolgi obali. Topovski zaporni ogeni. ki nai bi čuval nemške ladijske transporte v Anglijo, pa bi bil pri vsem tem še zmerom zelo redek. Zlasti v zapadnem zapornem pasu topovski ogeni ne bi bil zadosti učinkovit. ker bi bilo topništvo navezano pri
V svojih komentarjih se moramo največkrat omejiti le na stvaren prikaz trenutnih položajev, ne da bi seveda pri tem izpuščali iz vida naše posebne interese. Ako opozarjamo na mirno, hladnokrvno in stvarno gledanje na dogodke okoli nas, delamo to prav zato, da bi se naši čitatelji nikdar in nikjer ne pustili begati od raznih raznašalcev senzacij in nepotrjenih govoric, temveč da bi z zaupanjem vase, z zaupanjem v narod in državo, pa s previdnostjo svojega molka pomagali služiti — vsak na svojem mestu in vsak v svojem okolju. — interesom naše domovine.
merjenju na podatke opazovalnih letal. Skratka, tak zaporni ogeni pomeni zelo problematično rešitev zavarovania noti v Anglijo. Končno ie tudi možno, da so vesti o nemških dalekosežnih topovih, ki očitno izvirajo iz Vichyja samo propagandni manever, čigar cili je. prepričati Zedinjene države o brezupnem položaju Anglije.
Letalski podvigi
Berlin, 3. avgusta br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Podmornica pod vodstvom korvetnega kapitana Kretschnerja ie v teku svoje vožnje potopila sedem sovražnih oboroženih trgovinskih ladij s skupno tonažo 56.118 bruto registrskih ton, med njimi tri petrolejske parnike, ki so bili v konvojih. S tem ji! ta podmornica doslej potopila že za 117.667 bruto registrskih ton sovražnih trgovinskih ladij, a poleg tega še angleški rušilec »Darint«.
Ob vzhodni obali Anglije, pred Harvi-chem in ustjem Temze, kakor tudi pred Hebridi, je bilo v teku 2 avgusta bombardiranih več sovražnih oboroženih trgovinskih ladij. Tri izmed nnh s skupno tonažo 16.000 bruto registrskih ton so bile potopljene.
V noči na 3. avgust je bilo izvedenih nekaj napadov na petrolejske tanke in postojanke protiletalskega topništva v Angliji Nemšiki letalci so opazili pri tem. da je v petrolejskih tankih v Thameshavenu izbruhnil velik požar.
Sovražna letaiia, ki so v teku včerajšnjega dne priletela nad Nizozemsko in severno Francijo, so povsod naletela na učinkovito obrambno akcijo naših 'ovskih letal in protiletalskega topništva. Morala so odvreči svoje bombe na silepo. kar nad odprtim ozemljem. Pri letalskih spopadih nad Isselskim jezerom in nad morjem pred Ijmuidenom je uspelo protiletalskemu topništvu sestreliti dve letali tip« Bnstol-Blen-heim, v bližini Le Ha vre pa še eno letalo istega tipa.
Angleška letala, ki so v noči na 3. avgust vdrla nad severno in zapedno Nemčijo, so bombardirala spet Ie nevojaške objekte. Razdejala so nekaj stanovanjskih hiš, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih nekaj civilistov. V Ehri v okrožju GHfhornu, v čigaT širši okolici ni nikjer nobenega vojaškega objekta, je bilo z razstrelilnimi bombama
razdejano neko kmečko posestvo. Štiričlanska kmečka družina, ki je štela tudi dva otroka, je bila ubita, dva civilista pa sta bila ranjena.
Letalski napadi v Angliji
London, 3. avgusta, j. (Reuter) Ministrstvo za letalstvo in ministrstvo za narodno obrambo objavljata: V minuli noči je bilo sovražno letalstvo nekoliko manj aktivno kot običajno. Nemška letala so vrgla bombe v severovzhodni Škotski, v jugovzhodni Angliji ter na področju Bristol-skega kanala. Nemški bombn;ki so povzročili ie manjšo škodo, izvzemši v nekem mestu ob Bristolskem kanalu kjer so padle nemške bombe tudi na privatne hiše ter poškodovale cerkev, šolo ter več drugih poslopij. Razen gmotne škode je bilo tudi nekaj oseb lažje ranjenih.
Bombardirana
nemška mesta
London, 3 avgusta, j (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja da so v minili noči angleška letala izvršila več napadov na razne industrijske in prometne objekte ter depoje petroleja v Nemčiji. Z velikim uspehom so bili bombardirani petrolejski rezervoarji /lasti v Hamburgu. Gelsenkir-chenu, Hammu in Manr.heimu Ponovno so angeška letala metala tudi bombe na holandsk i, nemška in tudi francoska letališča. Posebno uspešen je bil angleški napad na letališče v bivši francoski vojni lu-da
ki Cherbourgu, kjer so angleška letala navzlic siloviti sovražnikovi protiletalski obrambi s polnim uspehom odvrgla večje število bomb. Na letališču 3o bili razbiti hangarji, razdejane startne proge ter uničena številna letala, ki so se nahajala na letališču.
Nadalje ie bilo bombardirano letališče v Hamstedtu, kjer je bilo uničenih več na tleh se nahajajočih nemških letal tipa Mes-serschmitt. V večji formaciji so angleška letala včeraj izvršila tudi napad na razne vojaško važne točke na Norveškem. Med drugim je bila tamkaj od angleških bomb razdejana neka radijska postaja. Angleška letala so vrgla bombe tudi na neki nemški oskrbovalni parnik ter ga težko poškodovala. Z vseh akcij so se angleška letala vrnila polnoštevilno in nepoškodovana
V teku dosedanjih angleških zračnih napadov na Nemčijo je bilo skupno bombardiranih že nad sto nemških mest. Posebno so trpele luke ob zapadni nemški obali, v prvi vrsti Hamburg in Bremen Zlasti Hamburg je na nekaterih mestih že domala v razvalinah. V Bremenu so razbite odnos-no vsaj do nerabnosti poškodovane vse pristaniške naprave. V Leipzigu je bila bombardirana električna centrala itd Posebno učinkovit- s;, bili napadi na važna nemška industrijska podjetja v Porenju. Angleška letala so razdejala vrsto tovarn v Diissel-dorfu, Essenu Hammu itd Pristanišča na Renu so bila v tolikšni men poškodovana, so nerabna za normalen promet.
»O
Teritorialne revi
ponovno
Rumunija se boji, da bi v sedanjem trenutku utegnila vsaka teritorialna revizija izzvati kovc težave — Novo
nemško posredovanje
Sofija, 3. avgusta br. (SDA) V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo velik pomen razgovorom, ki jih je imel snoči nemški veleposlanik v Ankari Papen z ministrskim predsednikom Filovom in zunanjim ministrom Popovom. Papen sc je na povratku iz Solnograda odnosno Berlina, kjer je sodeloval pri razgovorih nemških državnikov z zastopniki Rumunije in Bolgarije, ustavil v Sofiji. Z bolgarskimi državniki se je sestal snoči na nemškem poslaništvu. Takoj po tem sestanku je bila sklicana izredna seja minitrskega sveta, ki je trajala globoko v noč. O tej seji ni bil izdan nikak komunike, pač pa je bilo novinarjem po seji sporočeno, da so preura-njene vesti o tem, da bo bolgarska delegacija že prihodnje dni odpotovala v Bukarešto v svrho pogajanj za priključitev južne Dobrudže Bolgariji.
V	sofijskih političnih krogih je zbudilo to sporočilo veliko pozornost, ker je bilo zadnje dni že vse pripravljeno za to, da se takoj prlčno pogajanja z Rumunijo. Zatrjuje se, da je sedaj nemška vlada preko Pa-pena priporočila bolgarski vladi, naj ne for-sira pogajanj, ker so notranjepolitične razmere v Rumuniji tako napete, da bi v sedanjem trenutku utegnila taka pogajanja več škodovati kakor pa koristiti.
V	Rumuniji namreč silno narašča odpor proti nadaljnjim teritorialnim okrnitvam in je zaradi tega rumunska vlada, kakor zatrjujejo v sofijskih krogih, prosila Nemčijo, naj posreduje v Sofiji in Budimpešti, da se pogajanja začasno odgode in teritorialne revizije odložijo do konca sedanje vojne. Ker je Nemčiji mnogo na tem. da ne pride na jugovzhodu do novih konfliktov, je to prošnjo rumunske vlade upoštevala ter v tem smislu intervenirala v Sofiji in Budimpešti.
Madžari dvomijo v iskrenost Rumusiije
Budimpešta, 3. avg. p. V budnr.peštan-skih krogih se je izvedelo, da Madžarska minimalno zahteva vrnitev vsega onega transilvanskega ozemlja, na katerem živi 1.2 milijona Madžarov in Tekelov. Kar se tiče izmenjave prebivalstva, naj bi do nje prišlo šele po definitivni ureditvi tega osnovnega problema.
Madžarski krogi pa v tem pogledu prav nič ne zaupajo Rumuniji in močno dvo-dijo v iskrenost njene pripravljenosti, da sodeluje pri novi ureditvi v južno- vzhodni Evropi. V vsem njenem dosedanjem zadržanju, pravijo ti krogi, ni bilo opaziti, da bi bila v resnici pripravljena pogajati se z Madžarsko. Bojazen madžarskih krogov v tem pogledu se izraža tudi v pisanju madžarskega tiska, ki poudarja, da se v rumunski politični javnosti glede predaje določenega dela severozapadne Rumunije Madžarski pojavljajo razne težave. »Ma-gyar Orszag« naglaša, da rumunska vlada ne more ali noče ustvariti atmosfere, ki bi bila potrebna za rešitev takega problema. Nasprotno vlada celo podpira sleherno akcijo, ki bi pospešila notranjo ru-munsko krizo za primer, da bi bilo treba Madžarski odstopiti večji del Transilvanije.
Bukarešta, 3. avg. p. V zvezi z vestmi, po katerih je rumunska vlada tik pred krizo, opozarjajo v vladnih krogih, da so to spet le same intrige. Rumunski državniki, ki so se pogajali v Solnogradu in Rimu in ki jim je uspelo ojačiti prestiž države v Rimu, ne morejo sedaj odstopiti, ker bi to pomenilo desavuiranje dela, ki so ga opravili skupno z nemškimi in italijanskimi državniki za preureditev evropskega ju-gozhoda.
Churchill namerava preosnovati svojo vlado
Vpoklic ministra Beaverbrooka v vojni kabinet - Govorice o omajanem Chamberlainovem in Halifasovetn
položaju
London, 3. avgusta, j. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill je povabil sedanjega ministra za letalsko produkcijo Beaverbrooka, naj vstopi v vojni kabinet. Lord Beaverbrook je ponudbo sprejeL Vojni kabinet. ki je doslej štel samo 5 članov, se je na ta način izpopolnil in ojačil.
Vest o vstopu ministra za letalsko produkcijo Beaverbrooka v vojni kabinet je vzbudila v političnih krogih izredno pozornost. Splošna sodba je, da pomeni uvod ▼ nadaljnjo preosnovo angleške vlade.
Lord Beaverbrook uživa v angleški javnosti izreden ugled zaradi velike energije, s katero je letalsko proizvodnjo Velike Britanije v kratkem dvignil na nenavadno visoko stopnjo
5sn Sebastian, 3. avgusta, br. (Štefani). Vesti rz Londona potrjujejo, da bo še te dni rekonstruirana angleška vlada. Prvi korak za te izpremembe je bil izvršen s pozivom lorda Beaverbrooka v vojni kabinet. Vest o nameravanem odstopu propagandnega ministra Duffa Coppera se sicer ne potrjuje, pač pa napovedujejo ostavko
• predsednika tajnega sveta in vodje konservativne stranke Chamberlaina. ki naj bi se iz zdravstvenih razlogov sploh umaknil iz političnega kroga. Po informacijah londonskega poročevalca stockholmskega lista »Dagens Nyheter« je sedaj baje Llovd George pripravljen vstopiti v Churchillo-vo Vlado. Tudi lordu Halifaxu so baje ure štete. Resor za zunanje zadeve naj bi prevzel vodja liberalcev Sinclair.
Politična afera v Carigradu
Carigrad, 3. avg. br. (Štefani) Pred nekaj tedni so bili v Carigradu aretirani trije Nemci, ki so bili osumljeni rovarje-nja proti javnemu redu v Turčiji. Vsi trije so bili postavljeni pred sodišče, ki pa jih je sedaj oprostilo in so biil tudi že izpuščeni iz zapora. V zvezi s to afero sta bila danes odstavljena direktor politične policije v Carigradu in njegov pomočnik ter premeščena nekam na vzhod.
iNSEBIRAJTE V , JUTRU"!

===== 2
%
Vojna v Sredozemlju
Vojne operacije omejene predvsem na udejstvovanje
letalstva
Rim, 3. avgusta, br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je danes popoldne objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Po preverjenih ugotovitvah so požari, Ici so nastali v Haifi ob priliki zadnjega našega letalskega napada, trajali tri dni. V Sudanu je skupina naših letal bombardirala železniške naprave v luki Sudan. V nekem skladišču nastal požar Velika škoda je bila priz« ina napravam letališča vGebei-tu. Na vzletišču je bi'o zadetih okrog 10 sovražnih letal. V Keniji so bile blizu Bu-ne napadene in deloma tudi s strojnicami obstreljevane sovražne čete in kolone avtomobilov. V severni Afriki so sovražna Jetala napadla BaTdijo, ne da bi povzročila večjo gmotno škodo. Med tamkajšnjim vojaštvom je bilo nekaj žrtev.
Sovražna letaJla so napadla tudi letališče v Cagliariju. En vojak je bil ubit. trije so bili ranjeni, a materalna škoda je neznatna. Ob priliki tega napada sta bili sestreljeni dve sovražni letali Posadka enega izmed letali je bila rešena.
Kako je bila potopljena
podmornica „©swald"
Rim, 3. avgusta, r. (Štefani). Kakor smo že popočali, je v četrtek uspelo italijanskemu rušiilcu »Ugolino Viva'di« potopiti angleško prekooceansko podmornico »Os-vvald«. Italijanska vojna ladja je bila na pa-trolni vožnji, angleška podmornica pa se je baš vračala z neke do'ge vožnje v svoje oporišče. Nastopil je že mrak, ko je straža na stolpu 2 — 2.5 km daleč opazilla, da se angleška podmornica nič kaj naglo ne obrača. Italijanska vojna ladja se je takoj z brzino nad 40 km pognala za njo. jo dohitela in poškodovala, še preden se je mogla potopiti. Takoj nato so z ladje odvrgli še nekaj podvodnih bomb BHa je že tema, vendar so še jasno razlikovali madeže nafte na vodni gladini. Ko se je podmornica potapljata, so na vodi opazili luč in znamenje na pomoč. V resnici je uspelo rešiti 52 angleških mornarjev, poveljnika podmornice in 4 častnike. Le trije angleški mornarji so utonili.
Podmornica »Oswal!d« je bila najnovejšega tipa. Na vodni gladini je izpodrivala 1500 ton vode. Oborožena je bila z 8 tor-pcdnimi cevmi, dvema topovoma in več strojnicami. Razvijala je brano 17 milj na uro.
A&fgleško v©3tto pioročllo
London. 3. avgusta, br (Ass. Press). Angleško iletalsko poveljstvo v Kairu je dopoldne objavilo komunike, v katerem ugotavlja, da je bilo v juliju sestreljenih 49 italijanskih letal. Ob priliki napadov na italijanska letališča je bi.lo uničenih ali poškodovanih še nadaljnjih 37 aparatov.
Včeraj so angleška letala bombardirala Bardijo. V tamkajšnjih vojaških skladiščih so izbruhnili požari. Plameni so se dvigali mestoma 200 m visoko. Dim je billo opaziti še 60 km daleč.
Druga skupina letal je bombardirala As-maro in Massauo v Eritreji. V petrolejski rafineriji v Ciccu pri Massaui je izbruhnil velik požar.
Na abesinski meji so angleška lovska letala sestrelila dve sovražni letali, eno pa poškodovala. V bližini Mojale so angleška letala bombardirala italijanske čete, ki so se baš koncentrirale.
Obstreljevanje' Gibraltarja
Algeciras, 3. avgusta, br. (SDA). Neznana letala so v pretekli noči znova bombardirala Gibraltar. Klljub izredno ostremu protiletalskemu ognju jim je uspelo bombardirati angleške vojaške oddelke ter prizadejati Angležem precejšnjo škodo.
Italijanska sodba o položaju Anglije
Rim, 3. avg. AA. (Štefani) Današnja številka italijanske revije »Relazioni In-ternazionali« objavlja članek pod naslovom »Znamenja propada britanskega imperija« in v njem pravi med drugim:
Britansko letalstvo lahko danes ugotovi in vzam' na znanje sledeče:
1.	Sodelovanje dominionov in čezmorskih posestev postaja čedalje manjše. Te sile postajajo centrifugalne. Kanada ne bo več pošiljala moštva v boj. V Južni Afriki se zbirajo sile, ki so sovražno razpoložene do vojne. Narodno socialistično gibanje dobiva čedalje večji pomen.
2.	V Evropi je bila Francija prva so-trudnica Velike Britanije, vržena iz boja za dolgo vrsto let. Drugi sotrudnik britanskega cesarstva, Društvo narodov, je zaprlo svoja vrata. Po propadu Francije, Belgije, Holandije, Danske in Norveške na britanskem otočju ne pada več sadje, pač pa nemške krogle.
3.	Na Daljnem vzhodu London nima ničesar več iskati.
4.	Sredozemski odsek je italijanski. Dopolnilni špansko-portugalski sporazum od 30. julija pomeni ogromen preobrat v politiki, zlasti če upoštevamo tradicionalno politiko Lizbone do smernice iz Londona.
5.	Na Tihem oceanu gredo stvari za Veliko Britanijo slabo in politika japonskega cesarstva je postala zelo delovna.
6.	Moralna opora britanskega cesarstva so bile Zedinjene ameriške države, toda politika nevtralnosti, ki jo mora predsednik Roosevelt izvajati iz volilnih in ustavnih razlogov, gre čedalje bolj za tem. da se Zedinjene ameriške države odcepijo od britanskega cesarstva.
e pri
Zeffejeiie države morajo uvesti vojaško obveznost, da bo državna obramba v vsakem pogledu popolna
Wasbington, 3. avg. br. (SDA) O priliki današnje novinarske konference so se obrnili novinarji na Rosevelta z vprašanjem, kakšno stališče zavzema on glede uvedbe splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Roosevelt jim je odgovoril:
Odločno sem naklonjen predlogu zakona, s katerim se uvaja splošna vojaška obveznost. Prosim, da to mojo izjavo do-slovno zabeležite in objavite. Sedanja vojna je pokazala, da zahteva sodobna obramba države totalitarno obrambo. Države, ki nimajo dovolj izvežbane in pripravljene armade, so brez razlike v slabem položaju. Amerika je leta 1917 postavila armado 4 milijonov vojakov, toda
ta armada je bila še le po 13 mescih pripravljena za borbo. Bil je zgolj srečen slučaj, da takrat na meriškem ozemlju ni padel niti en strel. aDnes je položaj docela drugačen. Moderna vojska ne pozna meja. Toda ne samo zaradi tega, nego tudi za to je potrebna, da Zedinjene države pravočasno organizirajo primerno armado, da se s tem že v naprej prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Če bo napadalec vedel, da mora računati z dobro oboroženo, izvež-bano in pripravljeno armado, si bo dvakrat premisli, predno se bo odločil za napad. Zaradi tega je nujno potrebno, da se uvede splošna vojaška obveznost ter da se vsi rodovi vojske dobro izvežbajo in opremijo.
ikacna
Besarabije In Bukovine
Moskva, 3. avg. br. (SDA) Vrhovni sov-jet je na svoji sinočnji seji soglasno sprejel zakon, po katerem se Besarabija in severna Bukovina priključita moldavski odnosno ukrajinski republiki. Moldavska republika je bila hkratu ustavno proglašena za zvezno republiko. Razen severne Bukovine so bili ukrajinski republiki priključeni tudi okraji Akerman, Ismail in Ho-tin. Nocoj bo v razpravi načrt zakona o priključitvi dosedanjih baltiških držav k Sovjetski uniji, ki bodo v njej zavzemala vsaka zase položaj zveznih republik.
Moskva, 3. avgusta. AA. (Tass) »Pravda« komentira ekspoze Molotova in piše
med drugim:
Preteklo je skoro leto dni, odkar je bila podpisana nenapadalna pogodba med Sovjetsko unijo in Nemčijo, pogodba, ki pomeni preobrat v razvoju Evrope. Dogodki, ki so se odigrali v zadnjem času, ne samo da niso zmanjšali pomena sovjetsko-nem-ške pogodbe, pač pa so pomen te pogodbe
še povečali.
V nadaljnjih izvajanjih omenjeni list podčrtava nekatere odstavke iz govora komisarja Molotova, v katerem je omenjal, da prijateljski odnošaji med Sovjetsko unijo in Nemčijo ne slone na razmotrivanjih slučajnega koniukturnega značaja, pač pa na najtemeljnejših državnih koristih Nemčije in Sovjetske unije.
Sovjetski listi so v številnih komentarjih razen tega posebno poudarili one odstavke v govoru Molotova, ki govore o odnošajih s Turčijo in z Iranom. O tem piše »Pravda« naslednje: Odkriti in ožigosani so iz-zivači, ki so skušali razširiti vojno tudi na naše meje, toda ti poskusi so doživeli neusmiljen fiasko. Sovjetska unija je dvakrat poostrila svoje varnostne ukrepe.
Koncentracija sovjetskih čet v Besarabiji
Berlin, 3. avgusta, p. V vojaških krogih mnogo komentirajo koncentracijo sovjet-
skih čet v Besarabiji, kamor neprestano prihajajo nova ojačenja. Sovjetsko poslaništvo v Bukarešti je danes v zvezi s tem izdalo komunike, v katerem poudarja, da tem vojaškim ukrepom n; treba pripisovati nikakega posebnega pomena, ker gre zgolj za ukrepe v skladu s sp>lošn:m mednarodnim položajem. Molotov je v svojem
zadnjem govoru poudaril, da smatra sovjetska vlada za svojo dolžnost, da glede na mednarodni položaj izda vse potrebne varnostne ukrepe na vseh svojih mejah. Ti ukrepi pa nimajo nikakega ofenzivnega značaja in niso naperjeni proti nikomur, tem manj, ker je na zapadu Nemčija, s katero je sovjetska Rusija v prijateljskih odnošajih, na drugi strani pa Rumunija, do katere nima sovjetska Rusija nikakih nadaljnjih teritorialnih zahtev.
Ugibanja o načrtih Moskve
London, 3. avgusta, j. (Reuter). Današnji »Daily Telegraph« poroča iz Curiha, da je v ruskem delu zasedene Poljske koncentriranih 20 sovjetskih divizij. Vobče se opaža na nemškosovjetski meji na Poljskem zadnji čas izredno živahno kretanje vojaških edinic. List ponovno objavflja iz raznih virov prihajajoče vesti, da se pripravlja revizija sedanje sovjetsko-nemške meje na korist Sovjetski uniji, ki želi tudi na tem področju obnoviti meje nekdanje carske Rusije.
Ankara, 3. avgusta, j. (Reuter). Mnogi tukajšnji politični opazovalci »o mnenja, da bo na končno Stalinovo odločitev glede bodoče politike Sovjetske unije v veliki meri vplival izid vojne akcije proti Veliki Britaniji ki sicer že v najbližji bodočnosti. Ti opazovalci vidijo v zadnjem govoru Molotova znak, da bo Sovjetska unija pospešila svoje lastne obrambne priprave. Skoraj gotovo je, da hočeta Stalin in Molotov Rusijo tako okrepiti, da bo 'lahko varovala svoje lastne interese ne glede na rezultat nemškega napada na Veliko Britanijo.
Moskva, 3. avgusta p. Vsi današnji moskovski listi obširno pišejo o terorju finskih oblasti proti onim, ki so prijateljsko razpoloženi do Sovjetske Rusije. Listi zelo ostro obsojajo ta teror in poročajo v zvezi s tem, da je prišlo v Helsinkiju in v drugih mestih Finske zadnje dni do velikih spopadov s policijo ter da je bilo mnogo ljudi ranjenih in zaprtih. Vsi Usti pozivajo sovjetsko vlado, naj temu početju napravi konec. V moskovskih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je to pisanje moskovskega tiska simptomatično in da se lahko z vso gotovostjo pričakuje, da bo izživela Finska enako uSotlo, kakor so jo doživele baltiške ddžave. Resnost položaja dokazuje tudi dejstvo, da je finski poslanik v Moskvi Paasikivi nenadno odpotoval v Helsinke.
Dalekosežni japonski
načrt*
i
Tokio, 3. avg. j. (A. R.) V japonskih diplomatskih krogih se že nek*i uni govori o odločnih korakih japonske vlade v smeri preusmeritve japonske zunanje politike na pot najtesnejšega sodelovanja z osjo Berun-Rim. List »Tokio Niči Niči« objavlja v današnji sobotni izdaji prve informacije iz dobro informiranih japonskih krogov, po katerih želi japt-nska vlada pričeti direktna pogajanja v Berlinu in Rimu s ciljem ustvariti močno politično antanto z državama osi. V Tokiu se bavijo z načrtom, poslati samega zunanjega ministra Matsuoka v Berlin m Rim, kjer naj bi stopil v direktne stike z nemško odnosno italijansko vlado.
Kakor znano, sta v svoji nedavni izjavi predsednik japonske vlade Konoie in zunanji minister Matsuoka naglasila. da bo cilj nove vlade, sodelovati s silami, ki hočejo zgraditi na svetu nov red. Kot prv: korak na poti k temu cilju namerava torej japonska vlada očitno najprvo pričeti razgovore z državama osi. ki zasledujejo iste cilje. Na teh razgovorih naj se razčistijo vsa vprašanja vzajemnega dela Japonske, Nemčije in Italije.
Po mnenju japonskega lista, ki objavlja te informacije, je verjetno, da se bodo v Berlinu in Rimu vršila pogajanja o osnovanju ter o utrditvi miru med »vzhodnoazijskim blokom«, »panevi op?kim blokom«, »panamcriškim blokom* in »sovjetskim blokom«. Ob tej priliki se bo postavil tudi načrt o rešitvi kolonialnega vprašanja, dalje se bodo določale smernice o novi razdelitvi prirodnih bogastev kakor tudi problem novega denarnega sistema.
Japonska bo skušala uveljaviti svoje prizadevanje po ustvaritvi močne politične antante z evropskima državama osi — seveda po ureditvi japonsko-ruski h odnošajev ter skupno s tem oo osnovanju velikega vzhodnoazijskega bloka. — tudi v primeru. da bi prišla s tem v konflikt z Ze-dinjenimi državami.
»Niči Niči« zaključuje, da je iaponska vlada celo razpravljala že tudi o datumu kdaj nai se pogajanja v Berlinu in Rimu prično
Vremenska napoved
Zemunska: Jasno ali pa delno oblačno vreme po vsej državi. Temperatura se ne bo dosti spremenila.
Bencinska stiska v Franciji
Pomanjkanje tekočega goriva postaja v industriji in prometu vedno bolj občutno
Viehy, 3. avg. br. (SDA.) Sinoči ie vlada odobrila dekret, ki določa razpust cele vrsta vojaških edinic. Aktivno kakor tudi rezervno vojaštvo preide takoi v formacije delavne službe. Nadalje ie ministrski svet razpravljal o ukrepih proti angleški blokadi ki se je sedaj razširila na vse ozemlje Francije in kolonije, kolikor so pod kontrolo vlade v Vichyju.
Po seji je minister industrije Belin izjavil novinarjem, da je postalo vprašanje oskrbe zasedene in nezasedene Francije z bencinom in nafto izredno akutno. Pomanjkanje tekočega goriva ie opaziti že povsod v industriji in prometu. V normalnem času rabi Francija po 200.000 ton takega goriva na mesec, njene sedanje zaloge pa znašajo po vladnih podatkih le 240.000 ton. V francoskih sredozemskih lu-kah je sicer še nekaj stotisoč ton bencina, ki bo v kratkem prepeljan v Francijo, toda vse te zaloge še daleč ne bodo zadoščale za potrebe industrije in prometa.
1.5 milijona mrtvih
in ranjenih
Grenoble. 3. avg. j. (A R.) Včerajšnji francoski listi objavljajo spomenico fran-cosko-ameriškega komiteja, v kateri se
navajajo podatki o izgubah Francije v dosedanji vojni. Po podatkih, ki izvirajo iz uradnih virov, ie imela Francija v vojni z Nemčijo 1.5 milijonov mrtvih in ranjenih. Spomenica ugotavlja, da so te silne izeube dale Franciji polno pravico, da sklene separatni mir z Nemčijo in Italijo.
Ukinitev sekvestrov
Bern, 3. avg. AA. (DNB). Francoski uradni list je objavil dekret o ukinitvi sekvestrških ukrepov, izdanih lam v decembru proti nemškim in italijanskim državljanom. Varuhi morajo interesentom vrniti na zahtevo njihova imetja in obenem podati račun o njihovem upravljanju. Kot kontrolni organ za izvedbo teh določil fungira državno tožilstvo.
Smrtna kazen za službovanje v drugi vojski
Vichy, 3. avg. AA. (Havas.) Odslej bodo s smrtjo kaznovani vsi Francozi, ki bi brez dovoljenja francoske vlade stopili v vojsko drugih držav. Francoska vlada poziva vse Francoze v tujini, da se vrneio v domovino, ako se hočejo rešiti smrtne kazni. Roik traja do 15. t m.
Načela sovjetske
zunanje politike
Glavni odstavki iz ekspozeja Molotova na seji sovjetskega vrhovnega sveta 1.1, m.
Govor predsednika sveta ljudskih komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Sovjetske unije Molotova na 7. zasedanju vrhovnega sovjetskega sveta v četrtek 1. avgusta so spričo pomena, ki ga v zvezi s sedanjo vojno pripisujejo Rusiji v obeh vojnih taborih in pa zaradi jasnih pojasnil, ki jih je dal nemški kancelar Hitler o nem-ško-ruskih odnošajih v svojem govoru pred rajhstagom 19. julija, pričakovali po vsem svetu z največjim zanimanjem, žal do danes noben list izven Rusije, ki bi nam bil dostopen, ni še objavil Molotovljega govora v celoti, medtem ko so se poedine agencije omejile le na izvlečke nekaterih važnejših njegovih odstavkov. Tudi mi smo se morali v četrtek zadovoljiti le z dvema viroma, ki sta nam bila na razpolago ta po katerih nam govora dobesedno ni bilo mogoče posneti. Zato hočemo danes posneti po objavi v beograjski »Politiki«, pri kateri je kot vir označena sovjetska agencija Tass (od naše agencije Avale govora nismo prejeli), in po primerjavi z drugimi listi nekaj važnejših mest, da tako prikažemo njegovo glavno vsebino tudi našim nedeljskim čitateljem.
Vojna na zapadu
V prvem delu svojega govora je Molotov na kratko prikazal razvoj vojnih dogodkov na evropskem zapadu. V tej zvezi je pripomnil: »V poldrugem mescu je bil zlomljen odpor Francije ta ona je morala zaprositi za premirje. Velika Britanija misli, da mora nadaljevati vojno. Sovjetska unija bo zasledovala dogodke z največjo pozornostjo in jo še posebej zanima proučevanje razlogov velike slabosti Francije, države, ki je bila zaradi vojne najbolj prizadeta...«
Ko je nato prikazal Hitlerjevo mirovno ponudbo Angliji in angleško odklonitev te ponudbe, je Molotov pripomnil: »Ta vojna je na ta način postala zelo težka za Anglijo«. Konca sedanje vojne po Molotov-Ijih izjavah ni mogoče predvidevati, kajti »verjetno se svet nahaja samo v eni izmed faz te vojne, v kateri si sedaj stoje nasproti na eni strani Italija in Nemčija, na drugi pa Velika Britanija, ki uživa podporo Zedinjenih držav Severne Amerike«.
Odnošaji z Nemčijo
Navzlic temu razvoju — je dalje izvajal Molotov — pa se politika nevtralnosti in miru, ki jo zastopa Sovjetska unija, ni v ničemer spremenila in Rusija se vojne ne želi udeležiti. Posebej je še poudaril: »Sovjetska vlada izvaja politiko najstrožje nevtralnosti glede vseh mogočih zapletov, ki bi mogli nastati v odnošajih med Nemčijo in drugimi državami, zlasti pa se .trudi, da v naprej odstrani sleherno možnost spora z Nemčijo. Dokaz za to je dejstvo, da je ne le izvršena mirna razmejitev med obema državama, temveč da tudi ni zaradi kasnejših dogodkov niti najmanj oslabljen sovjetsko-nemški sporazum o ne-napadanju. Nasprotno, ti dogodki so v le še večji meri poudarili važnost obstoja tega sporazuma ta njegovega kasnejšega razvoja.«
Molotov je v nadaljnjih izvajanjih odbil vsa nasprotna ugibanja interesirane propagande ter je še enkrat poudaril: »Mi lahko samo potrdimo, rta je po našem prepričanju osnova, na kateri so zgrajeni prijateljski in dobri sosedski odnošaji med SSSR In Nemčijo še nadalje čvrsta in da ona nima značaja trenutne kombinacije, ki bi nastala iz slučajne konjunkture, temveč da odgovarja interesom sovjetske Rusije in Nemčije«. Te izjave, ki so še nekoliko bolj precizne od nedavnih Hitlerjevih izjav. ne dopuščajo potem takem nobenega dvoma več glede značaja rusko-nemških odnošajev. kakor se ti sedaj predstavljajo.
Odnošaji z Italijo
Znabiti največjo pozornost v Molotov-ljem govoru pa je vzbudil odstavek, ki se nanaša na Italijo. Doslej je prevladovalo mnenje, da sta se o delitvi interesnih sfer dogovorili samo Nemčija in Rusija, v kolikor se je to tikalo obeh neposredno, medtem ko je bilo tudi iz Hitlerjevih izjav razvidno, da se Italija temu sporazumu z vidika svojih interesov ni še pridružila. To izhaja sedaj tudi iz Molotovlje ugotovitve o Italiji, ki pa je takšna, da pušča v naprej vse možnosti v tej smeri odprte: »Prav tako mora poudariti, da so se naši odnošaji z Italijo v zadnjem času izboljšali. O priliki izmenjave misli na področju zunanje politike med predstavniki naših dveh držav se je v polni meri pokazala možnost, da se zavaruje medsebojno razumevanje.« Molotov je to upanje še posebej' izrazil glede trgovinskih odnošajev z Italijo.
Rusija in Anglija
V	nadaljevanju svojega govora se je Molotov dotaknil odnošajev z Anglijo ta izjavil dobesedno: »Glede sovjetsko-angle-ških odnošajev ni v zadnjem času nastopila nobena bistvena sprememba. Moramo priznati, da je bilo po vseh neprijateljskih dejanjih Velike Britanije proti SSSR, o čemer je bilo že večkrat govora pred vrhovnim sovjetom, težko pričakovati ugoden razvoj sovjetsko-angleških odnošajev, čeprav je bilo imenovanje Crippsa za britanskega veleposlanika v SSSR očiten znak želje Velike Britanije, da izboljša svoje odnošaje s sovjetsko Rusijo.«
V	nadaljnjih izvajanjih je Molotov obširno govoril o priključitvi Besarabije in severne Bukovine. Potem ko je izrazil zadovoljstvo nad tako hitro in mirno rešitvijo tega vprašanja, je pripomnil: »Z naše strani gredo lahko sedaj naši odnošaji z Rumunijo po povsem normalni poti.«
Severne države
Podrobno je nato Molotov opisal tudi priključitev treh baltiških držav, katere odobritev je bila skupno z ono Besarabije in Bukovine postavljena na dnevni red zasedanja vrhovnega sovjetskega sveta. Zunanjepolitični pomen te priključitve je Molotov takole obeležil: »Dejstvo, da bodo odslej meje Sovjetske unije na obali Baltiškega morja, smemo smatrati kot činitelj največje važnosti za našo državo. Tako bomo imeli na Baltiškem morju luke, Id ne zamrznejo, kar je prav tako zelo važno.«
Glede Finske je Molotov ugotovil sklenitev novih dogovorov, obenem pa finske odgovorne kroge takole posvaril: »Razumljivo je, da nekateri elementi med finskimi vladnimi krogi še nadalje delujejo proti onim slojem finskega naroda, ki iskreno žele utrditev dobrih odnošajev med Finsko in SSSR. Odnošaji naših dveh držav morejo imeti od tega samo škodo.c
Zanimive so bile Molotovlje izjave glede skandinavskih držav, s katerimi so trenutni odnošaji odvisni »od položaja, nastalega v teh državah«. Zato je Molotov dejal, da se ne more glede Norveške »še ničesar dokončnega reči glede na posebni položaj te države«. Glede švedske pa je go-govoril o interesu obeh držav glede razvijanja medsebojnih trgovinskih ta sploh gospodarskih odnošajev.
Stiki z Jugoslavijo
Svoja izvajanja glede Balkana je Molotov začel takole: »V pogledu naših odnošajev z balkanskimi državami je potrebno najprej opozoriti na dejstvo, da so uvedeni diplomatski odnošaji z Jugoslavijo. Ako je na eni strani točno, da nas ne zadene nobena krivda, ker ni bilo doslej diplomatskih odnošajev med Sovjetsko unijo ln Jugoslavijo, je treba na drugi strani reči, da je do uvedbe teh odnošajev prišlo na predlog jugoslovenske vlade, ki ga je Sovjetska unija sprejela. Smemo se prav tako nadejati, da se bodo naši gospodarski odnošaji z Jugoslavijo postopno čedaljf bolj razvijali.«
Takoj nato je glede Bolgarije prlpom= nil tole: »Naši odnošaji z Bolgarijo se lahko smatrajo za normalne ta sme se takoj dodati, da ni med Sovjetsko unijo ta Bolgarijo nobenih nasprotij, ki bi mogla ovirati tudi nadaljnje poboljšanje teh odnošajev.«
Zaključna izvajanja
Nadaljnja izvajanja je Molotov posvetil Turčiji ta Iranu, gleda katerih je pripomnil, da ni nastopil noben nov ta bistven element glede odnošajev z njima, vendar je na naslov obeh spregovoril nekaj svaril v zvezi z dokumenti, objavljenimi v šesti nemški »Beli knjigi«, ki odkrivajo zavezniške namere na Bližnjem vzhodu.
Glede sovjetsko-japonskih odnošajev je ugotovil nejasnost, precej oster pa je bil na naslov v Zedinjenih držav Severne Amerike (ki ne priznavajo dejanskega stanja v Baltiku), medtem ko je poudaril prijateljske odnošaje » veliko nacionalno Kitajsko«.
Na koncu je Molotov pokazal na potrebo največje čuječnosti Sovjetske unije, najstrožje pripravljenosti ta krepitve vseh njenih notranjih in zunanjih pozicij, »tako da nas noben dogodek ne bo našel nepripravljene«. Za presojo bodoče ruske politike se v tej zvezi zdi važen zlasti naslednji odstavek lz njegovih zaključnih Izvajanj: »Jačanje ene in slabitev druge vojne stranke izziva resne reperkusije ne le v Evropi, temveč tudi v drugih delih sveta«. Tu je Molotov še posebej opozoril na problem kolonialnih posestev, ki stopa po njegovih izjavah v zelo perečo fazo.
Maksimiranje cen lesa
Beograd, 3. avg. AA. V zvezi z odlokom o maksimiranju cen drv za kurjavo sporoča urad za nadzorstvo nad cenami naslednje:
Oni, ki iz tehničnih in drugih razlogov ne morejo nabavljati drv za kurjavo na nakladalnih postajah, se lahko pred nakupom poslužijo posredništva veletrgov-cev. ki imajo pravico za svoje usluge zahtevati provizijo za nabavo z nakladalnih postaj na področju urada za kontrolo cen. Za nabave s področja banovine Hrvatske je prepovedano zahtevati to provizijo. Provizija veletrgovcev ne sme biti večja kot 6% od maksimalnih cen na nakladalnih postajah. Provizija pade v breme kosmatega zaslužka trgocev, na drobno, ki je določen z maksimalnimi cenami, ki veljajo za prodajo drv na drobno.
Odlikovanja
Beograd, 3. avg. b. Z redom Jugoslov. krone 2. stopnje je odlikovan univ. prof. Jože Plečnik, z redom sv. Save 3. stopnje inž. Milan Lenarčič, prof. Karel Dermasti-ja in stolni kanonik Rudolf Janežič.
Z redom sv. Save 5. stopnje sta odlikovana pooblaščena prodajalca srečk Državne razredne loterije Alojzij Planinšek v Ljubljani in Josip Bezjak v Mariboru.
Iz državne službe
Beograd, 3. avgusta p. K železniški kurilnici v Kraljevu je premeščen Stanislav Obereigner, dosedaj kontrolor pri železniški kurilnici v Ljubljani. — Sprejeta je ostavka na državno službo, ki jo je podala Marija Krefl, rojena Nežmah, kanclistka pri sreskem sodišču v Celju. — K gozdarskemu oddelku banske uprave v Ljubljani je premeščen inž. Miran Brinar, dosedaj pri šumski direkciji v Ljubljani
Požar v stanovanju
papeškega nuncija
Beograd, 3. avgusta p. V pretekli noči okrog 3.30 je nastal v privatnem stanovanju papeškega nuncija msgr. Ettora Feli-cia v ulici sv. Save 24. manjši požar. Gasilci so takoj intervenirali in požar loka-liz.rail škode je malo.
Zaključek trgovinskih
pogajanj s Slovaško
Beograd, 3. avg. p. Danes so se zaključila trgovinska pogajanja, ki sta jih vodili naša in slovaška delegacija zadnjih 10 dni Podpisana je trgovinska in klirinška pogodba, pogodba o rečni plovbi in veterinarska konvencija. Klirinški sporazum določa med drugim tudi obračunski tečaj obeh valut v razmerju 150 din za 100 slovaških kron.
Za blago, ki ga bo Jugoslavija uvažala iz Slovaške, so določeni kontingenti tako za bombažno prejo, volnene tkanine, celulozno volno, kable, rotacijski papir itd. Slovaška pa bo iz Jugoslavije uvažala mast, slanino, svinje, pirit, magnezit, suhe slive, zgodnje sadje, jabolka ter rečne in morske ribe.
Tam, kjer danes stoji Novinarski dom
Zapiski iz zgodovine Novega
in palače, v kateri si Je organizacija slovenskih novinarjev uredila svoj dom
rnsmmsmmsm«
MARTIN KOJC ▼ Ljubljani. — življenjski pouk, nasveti, posveti
........ v hotelu »Metropolu« dnevno od 16. — 18. ali po
__mHm^Og dogovoru. — Če iz kakršnegakoli življenjskega
položaja ne najdete izhoda, se zaupajte življenjskemu svetovalcu Martinu Kojcu. Kojčev novi način življenja nudi človeku uspehe, zdravje, srečo, duševni mir in
prospeh. Edinstveno v naši državi!
Razstava slovenskega novinarstva na
ljubljanskem veiesejmu leta 1937 nam je dovolj jasno pričala o pomenu in važnosti te organizacije. Da so si slovenski novinarji po triintridesetih letih svoje organizacije povzpeli tako visoko, da so ustanovili lastni dom, jim mora vsak kulturni človek prav iz srca čestitati. Vsako važnejše poslopje ima kolikor toliko pestre zgodovine, tako tudi Novinarski dom.
(Naselbina kranjskih plemenitašev
Okoli leta 1200 so priklopih Staremu trgu naselbino v obsegu od današnjega šentjakobskega mostu, Cojzove ceste, Vegove ulice do Kongresnega in Dvornega trga ter jo imenovali »Novi trg«. Bila je v tem času precej trdno obzidana. Zadnji koroški vojvoda Ernest Železni pa je zaukazal leta 1416, da se poskrbi temu de'a mesta trdnejše obzidje, osobito ker se je mestu bližala turška sila. Najstarejše listine pričajo, da so bili prebivalci tega okraja pravi meščani, trgovci in obrtniki, ne pa samo plemiči, kar se rado trdi. To nam potrjuje tudi dejstvo, da s.r je trgovina razvijala na stiku vodnega ia cestnega prometa, torej na Ljubljanici in ob tržaški in dunajski cesti. Vse kaže, da so se plemiči prvotno naselili na sedanjem Novem trgu in šele pozneje tudi v Gosposki ulici, ko so se trgovci preselili na sedanji Mestni trg. To se je zgodilo potem, ko je ponehala turška sila in se je pričela razvijati trgovina, s katero je raslo tudi blagostanje.
Ta del mesta Ljubljane je imel leta 1604 komaj šest poslopij, pa še med temi so bile štiri pristave. Štiri in trideset let pozneje (1638) — torej v Valvasorjevem času — so našteli na Novem trgu že 78 hiš z 29 gostačL Leta 1685 je imel ta kraj 66 hiš in 15 gostačev. Ta del mesta se je pričel šele prav razvijati, ko so bile hiše lepo razvrščene v ulice, kjer so bile poleg današnjega Novega trga že Gosposka in Židovska in pričetek današnje Kri-ževniške, kateri so takrat dejali Ribiška uiica. Vzporednica te je bila današnja Saiendrova. O tem imenu sta se pojavili dve razlagi: ali je okrnjeno iz Salitinger-gasse in bi spominjalo na ljubljanskega župana Andrijana Salitingerja (1601), ali pa so ji ga vzdeli nizozemski Pomor j an-c; (Seelander), ki so za Marije Terezije prišli v Ljubljano zaradi osuševanja barja in tod stanovali. Konec Salendrove ulice, kjer je danes Napoleonov trg, so prej zvali Valvazorjev, še prej pa Kri-ževniški ali Nemški trg, kjer so se kri-ževniki naselili najkasneje že leta 1228. Bieg je bil že v davnih časih važno trgovsko pristanišče in skladišče, ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, pa tudi središče duševnega življenja ljubljanskega mesta, shajališča »duševne aristokracije«. Ves ta prostor je oklepal mestni zid, skozi katerega sta vodili Nemška ali K rižanska vrata; v spisih so jih imenovali tudi Tržaška ali Gradiška vrata, ki so bila blizu današnjega vseučilišča, kjer sc do leta 1747 bivali vicedomi. Zato so se tudi imenovala Vicedomska, pa tudi Fstamska vrata.
Ko je celjski gro£ Urh III. napadel Ljubljano
Rekli smo, da so se plemiči naselili najprej na sedanjem Novem trgu in šele pozneje po vsem zazidanem prostoru. »Argo« iz leta 1895 našteva poleg bistriškega dvora na Bregu 25 plemiških družin, ki so se tu naselile. Leta 1441 je celjski grof Urh III. napadel Ljubljano. Ljubljančani so ta napad pogumno odbili, zato se jim je izkazal cesar Friderik IV. hvaležnega s tem, da so bile njih hiše, in kar je pripadalo k njim, tudi vrtovi, njive in travniki, prosti davka. Izmed 76 posestnikov na Novem trgu jih je bilo 25 patidenkov* in sicer: 20 v židovskih, 7 v Gosposkih, 2 v Ribiških ulicah, dalje 4 na Novem trgu in 2 na Bregu. Tudi današnji Novinarski dom je bila patidenčna hiša. Vse te hiše so bile prezidane iz dveh ali več hiš v eno. Važne so tudi označbe posame7nih hiš, kajti do leta 1770 niso bile hiše zaznamovane s številkami. Šele leta 1770 je. bilo uvedeno prvo številčenje hiš v Ljubljani. Pa tudi zdaj so nu-merirali po tek^č;h š+evilkah celo mesto kot celoto, ne k?kor ie to dandanes, vsako ulico posebej. D^našnia označba hiš po ulicah in številkah datira od leta 1876 Leta 1805 ie štela Ljubljana, t j. mp^+o v okviru rekdaniega obridia. 358 številk: a zadnia je bila zabe^žena na dedičev ?rofa Spi"frid?> 1,'obtenbersra v G^sriopki ulici 12. današnji Novinarski c;orn Novo števi1č°nie ljubljanskih hiš se ■jp izvršilo leta 1P05 in so nri tei priliki naš+pM v m^stu 314 hiš. 7^rpli so šteti pri ms^ftratu. ki je dobil številko 1.
* Zaradi junaštva, vdanosti in zvestobe do viadarja, ki so jih izkazali borci pod poveljstvom Jurija barona Apfaltrerna, ko so Celjani oblegali Ljubljano leta 1442, je oprostil cesar Friderik IV. nekatere lastnike ljubljanskih hiš, ki so se udeležili tega boja, ir riihove naslednike plačevanja davka. Tak srečnih: so plačevali samo en krajcar davka na leto, kar je veljalo za nekakšen zunanji znak, da so podložni magistratu. Ta davek so imenovali s-patidenk«, hiše pa »patidenčne«.
Novinarski dom lz Gosposke in Vegove ulice
zadnja je bila na mestni hši tik rotovža na levo. Naša hiša je dobila tedaj številke 207.
Od Nikolaja Bonhoma do banke Slavij e
Oglejmo si nekdanje posestnike tega doma oziroma prejšnjih poslopij. Ljubljanski mestni arhiv hrani davčne in posestne knjige, ki segajo nazaj do leta 1600. Na mestu današnjega »Novinarskega doma« sta stali v začetku 17. stoletja dve hiši. Po davčnih knjigah sodeč je bila ena večja, druga manjša. Oglejmo si najprej posestnike in gostače večje hiše: od 1600 do 1619 je bila tu Bonhomova hiša. Nikolaj Bonhomo (nemški so ga imenovali Gutmann) je bil deželni upravitelj na Kranjskem in je leta 1595 posedoval grad Volčji potok in sicer vzajemno s svojim bratom Adamom Bonhomom, ki je dne 30. marca 1597 umrl in bil v Mengšu pokopan. Od 1619 do 1622 Her-bart pl. Lamberg (Sauenstein), ki je leto pozneje zapustil hišo svojim dedičem, ki so jo ohranili v svoji posesti do leta 1673. Gostači v tej hiši so bili: od 1624 do 1634 Konrad Stosser, krojač, 1636 Adam Plosch, krojač. Od 1637 do 1647 ni nihče gestačil v tej hiši, pač pa naletimo leta 1648 kar na dva: Jurij Macher in Caha-rija Putz, steklar. Leta 1651 se je vselil še Janez Schrump, čuvaj, in tako so ostali do leta 1657 vsi trije v hiši, ko so Lambergovi dediči kupili še drugo manjšo hišo.
V manjši hiši pa so se vrstili posestniki takole: od 1600 do 1603 Peter Sekhl, brivec, od 1604 do 1606 vdova Petra Sekhla, od 1607 do 1624 dediči Petra Sekhla. Leta 1625 se je vselil kot gostač pek Luka Brenčun, ki je leta 1632 kupil hišo od dedičev Petra Sekhla. Leta 1635 je prevzela hišo vdova Luke Brenčuna. Oa 1637 do 1653 so lastniki dediči Luke Brenčuna; pekovski obrt pa je izvrševal Janez Brenčun, a za njim jo je vodil pek Dionizij Neuriser. Najbrž je vdova Janeza Brenčuna poročila Neuriser j a, ker ga v letih 1654 do 1656 najdemo zapisanega kot posestnika te hiše. Obrtne zadruge so namreč za vdove in hčere umrlih mojstrov zelo skrbele. Zadruga je kaj rada ustregla pomočniku, ki se je odločil vzeti v zakon vdovo ali hčer kakega mojstra. Dajala mu je pred vsemi drugimi mojstrsko pravico, ako se je oglasil za njo. Njega je zadruga raje sprejela medse in mu celo spregledala mojstrsko takso in južino. Naj tudi omenimo, kako so pisali nekoč priimke. Tako najdemo v davčnih knjigah zapisano ime Brenčun kot Wrentschun, Vrenčun, pozneje Brenčun. Leta 1657 pa je prešla Brenčunova hiša v last Lambergovih dedičev, ki so obe hiši prodali leta 1674 Ivanu Karlu pL Thurnu, ki ju je leta 1683 zapustil svojim dedičem. Dve leti pozneje so ti prodali hiši Ivanu Karlu pL Valvasorju, ki sta ostali v Valvasorjevem rodu do leta 1771. Leta 1756 sta bili hiši prezidani v eno. Leta 1750 je bila na zadnjem delu proti današnji Vegovi ulici nadzidana kuhinja. Leta 1771 je kupil hišo smleški baron (Baron v. Flodnig), ki jo je leto pozneje prodal Lorencu baronu Raspu. Dne 22. marca 1778 je bila hiša prepisana na ime grofa Seifrida pl. Lichtenberga, a dne 30. januarja 1817 na ime vdove Er-nestine grofice Lichtenberg in njene otroke Ernestino, Edvarda in Klementino. Dne 16. avgusta 1847 je bila hiša prodana Jožefu Laurinu, cesarsko kraljevemu sodnemu asesorju, ki jo je pa dne 18. oktobra 1817 od njega kupil c. kr, erar in je bila tu do leta 1822 policija. S kupnim pismom z dne 30. maja 1878 je prevzela hišo Josipina Terpinz. Po njej so jo podedovali z dne 8. januarja 1887 po tretjino nedoletne Josipina, Marija in Alma Baumgartner. Leta 1884 je začel dr. Tavčar svojo odvetniško pisarno v pritličnem levem kotu in je tam posloval do leta 1887, ko se je preselil v lastno hišo na Breg. Vsled kupne pogodbe z dne 13. julija 1887 je bila vknjižena lastninska pravica za vzajemno zavarovalno banko Slavijo v Pragi. A s kupnim pismom z dne 9. junija je bila vknjižena lastninska pravica za tvrdko Slavijo, jugoslovensko zavarovalno banko v Ljubljani. Na podlagi kupne pogodbe z dne 27. februarja 1940 je bila vknjižena lastinska pravica na »Novinarski dom«, stavbno in gospodarsko zadrugo z omejeno zavezo v Ljubljani.
Iz originalne mape »Gradišče« iz leta 1823 izvemo, da je pod štev 224 imela hiša hišno številko 207 ter da je na 216 j kvadratnih klafter prostora stalo stano- ; vanisko poslopje z dvoriščem. Tu je , bil hlev, v katerem sta stala navadno po j dva belca, ki sta vozila v svetli kočiji ravnatelja banke »Slavije« in večletnega župana Ivana Hribarja. Te konje je upravljal mnogo let .Takob Sedej. poznejši vestni šolski sluga druge mestne deške ljudske šole na Grabnu.
Novinarski dom ima tudi kos kulturne zgodovine za sabo
Znamenita pa je ta hiša tudi v kulturnem oziru Dne 1. maja 1888 se je preselila Narodna tiskarna iz nekdanje Kol-manove hiše v Gledališki stolbi nasproti kinu Matici v Gosposko ulico št. 12, v
hišo banke »Slavije«, kjer je ostala do 1. avgusta 1892, ko se je preselila na Kongresni trg št 12 v prostore, ki jih ima danes lekarna Bahovec, ter tu ostala do 1. januarja 1904, nakar se je preselila v lastni dom v Knafljevo ulico.
Med nekdanjim knežjim dvorcem — danes vseučiliška knjižnica — in med sedanjim Novinarskim domom je bila ozka
ulica, ki pa do leta 1870 še ni bila odprta, do današnje Vegove ulice. Ta prostor je bil last Turjaških, ki so ga na prošnjo tedanjega ljubljanskega župana Antona Laschana pl. Mordlanda prostovoljno in brezplačno odstopili mestni občini. Ta je napravila ulico, ki veže Novi trg z Vegovo ulico. Prvotno — leta 1876 — so jo zvali Knežjo ulico, danes ji pravimo Turjaška ulica.
Iz priložene slike spoznamo, da je že o potresnem letu 1895 imelo poslopje isto j zunanje lice ko dandanes. V taki obliki : je bilo od avgusta leta 1891, ko je izvr-j šila stavbna dela tvrdka Knez—Zupančič Kjer je danes napis »Novinarski 1 dom« nad glavnim vhodom v Gosposki ulici, sta se tačas blestela napisa z zla-! timi črkami: Banka Slavija, na desni malo niže pa Narodna tiskarna.
Konec leta 1928 in v začetku 1929 so poslopje temeljito popravili znotraj in zunaj ter mu dali današnjo obliko. Novi lastniki — slovenski novinarji — pa so po ustanovitvi »Novinarskega doma« v ] tej hiši zdaj poslopje od zunaj in znotraj še enkrat renovirali in olepšali, tako da predstavlja sicer skromen, vendar vreden in reprezentativen sedež slovenskih poklicnih novinarjev. V poslopju so našli svoje zavetje tudi druge organizacije in uradi.	Alojz Potočnik
H-i v-^.^-;- -jt
Novi trg pred stoletji
Manka Komanova je naložila sedmi križ
Zmajevali bodo z glavo in mi očitali ne-gailantnost. Ko prekorači pripadnica nežnega spola trideseto leto, apelira na filigransko obzirnost častilčevo: ne prezri njega rojstnega dne, nje rojstno leto pa pri-tem diskretno zamolči!
Gorenjci se, žail aii pa hvaila Bogu, na sentimentalne parketne predpise malo oziramo, pa mi bosta zatorej ona in pa kulturna javnost, ki so jitna te vrstice namenjene, oprostili, da izbleknem kar naravnost: naša zaslužna narodna pisateljica in k uil turna delavka Komanova Mani ca je danes z vedrim srcem in * nasmejanim licem
že šestič objela življenjski križ in si ga podjetno naložila na svoja zastavna pleča.
Ako ne verjamete, kar stopite, prosimo, v župnijski urad gorenjske šentviške fare: v njegovih matrikah najdete potrdilo, da se je 4. avgusta leta Gospodovega 1880. v Vižmarjih prijokaila na svet »naša Man-ca«, kakor je pokojni visoški dr. Ivan Tavčar svoje dni tako rad nazival našo slav-ljenko.
Kdo Manice ne pozna! Če nisi imel na ljubljanskem magistratu z njo uradnega posla, si jo pač že srečal ali pa dohitel kdaj na ulici, od vseh strani pozdrav!jano, na vse strani nasmejano odzdravijajočo... In ako tam ne, si jo pa morda zasačil v Tivolskem parku, sedečo na klopici, obdano od kopice žarkih otroških obrazov.
Ako pa je tudi tam nisi videl, si jo prav gotovo z ušesi prestregel v našem radiu, ko se je po končan' otroški pravljici tako prikupno podobriknila: »In zdaj še nekaj,
kaj ne, dragi meji otročički?« Kaj pa še? No, kaj neki še. kako novo uganko?«
Čar, s katerim si je Man'ca pridobila simpatije preprostega kmeta in meščanskega intelektualca ter s: osvoj'la otroška srca, je prav gotovo osnovan v njeni zdravi preprostosti, v njeni neizumetničeni naravnosti, v njeni dosledni neposrednosti.
Rojena v kmečki hiši, zrasla v primitivnih razmerah podeže'ja, prisluškujoč naj-rahlejšemu utripu kmečke duše n5 Manica tudi potem, ko se je v borb1' za obstanek zatekla k meščanskemu kruhu zatajila svoje kmečke pripadnosti. Ne po svoji noši in ne po svoji govorici. Takšno je tudi Ma-ničino samouko in samoniklo literarno pero.
Sezi po kateremkoli njenem delu, povsod najdeš za Manico značilno kmečko noto. Najsi so to njene povesti in pravljice za mladino m za odrasle, ki so raztresene po raznih naših dnevnikih, tednikih, mesečnikih in revijah ali pa zbrane in izdane v posebnih knjižnih zbirkah, kakor so »Šopek samotarke« »Narodne pravljice in legende«, »Na Gorenščem je fletno«, »Pod mečem«, »Stric s košem«. »Teta s cekar-jem« in tako naprej, najsi so to njene po-narodefle igre, kakor »Prisega o polnoči«, »Krst Jugovičev«, »Sestrin varuh«, »Čarobna košara«, »Materin god«. Prav tako najdeš v njenih mladinskih pesmicah isto kmečko noto, ki jo umeje tako dovršeno zajeti in podati le tisti umetniški tvorec in oblikovalec, ki je kakor ona s tankim ušesom prisluhnil skrivnostenu utripu one blagoslovljene grude, iz katere je izrasel. Manice Komanove literarno in kulturno delo je mnogostansko in plod ovito.
Kljub poklicnemu delu in zdravstvenim nevšečnostim, ki so baš v minilih letih obiskale našo jubilantko. j5 njena oporna gorenjska narava še ne da počivati. Nasprotno, z mladeniškim zanosom suče še vedno s pridom svoje pero. Še vedno je pripravljena nesebično podpreti sleherni kulturni pokret. vsako idealno nacionalno ali humanitarno akcijo. Kdor potrebuje njenega priporočila, komur treba sestaviti prošnjo, preprost nagrobni napis ali pa hudomušno prigodnico, ne bo nikoli zaman potrkal na njena vrata. A najbolj vroče ji utriplje srce za našo mladino. »Kaj pa hočem,« mi je nedavno pripomnila, »mladi rod me je zgrabil in me zdaj ne izpusti več. Pa saj mi je tako zelo pri srcu. Kaj je lepšega kakor otroška duša, odkrita, nepokvarjena, neblazirana, vdana, hvaležna ..«
Naša kulturna javnost se ob njenem življenjskem prazniku pridružuje tej njeni hvaležni mladini z iskrenimi čestitkami in enako iskreno željo, da nam jo Bog še dolgo vrsto let ohrani zdravo, vedro in ne-utrudljivo.	K.
Tujski promof v Kranju v luči kopališkega
vprašanja
Kranj, avgusta Prah nam je v poletnem času neraz-družljiv prijatelj, čeprav nam ga ob večjih praznikih in ob proccsijah mestni škropilni voz odvzame Zdaj že dolgo ni bilo praznika, zato tudi škropilnega voza menda ni več na spregled Pa s prahom letos, ko je dovolj dežja, še ni tako huda, ali zamislite si ubogega upokojenca, ki se greje v parku na soncu in pride domov res ves črn, toda ne od sonca, temveč od saj iz tvoniiškega dimnika. To sta samo dva primera izmed neštetih drugih, ki našemu mestu nikakoT nista v čast
Kjer se kažejo nedostatki v malem, tam se pojavljajo običajno tudi v večjem obsegu Tako se dogaja, da je Kranj glede na tujski promet zaostal za manjšimi kraji na Gorenjskem (na primer za Radovljico). Kranj, metropola Gorenjske, ki ima krasno okolico s prelepimi izletnimi točkami, je v zadnjih petih letih izgubil značaj letoviščarsk°ga me9ta, in to zlasti zaradi nesrečnega kopališkega vprašanja.
Iz leta v leto so se ponavljala zagotovila, da bo kopališče do naslednje kopalne sezone gotovo Še lani pomladi je g. župan na občinski seji zagotavljal, da se bomo že ob koncu avgusta (namreč lanskega leta) lahko kopali v novem kopališču. Med tem je poteklo leto in pri kopališču sta izgotovljena samo bazena. Če ne bi bilo pred leti intrigiranja, bi danes že pet let stalo moderno kopališče in na primernejšem prostoru.
Vsi. ki so preprečili tedanjemu županu g. Pircu in njegovemu občinskemu odboru gradnjo kopališča, naj se zavedajo, kakšen velik tujskoprometni greh so napravili. Izgovor, da bo zdaj vse to urejeno in da bomo dobili novo kopališče, je smešen. Zamujeni čas se ne vrne. Mnogo tuj-skoprometnih mikavnosti imata gorenjska metropola in okolica in tudi naši hoteli so zelo udobni in komfortno opremljeni, toda vedeti moramo to. da najprej nastajajo kopališča i.i potem se šele grade hoteli.
Kar je Kranj doslej dosegel! v tujsko-
prometnem pogledu, gre predvsem na račun ugodne lege mesta kot izhodiščne točke Gorenjske. Tu se ustavljajo razni trgovski potniki, turisti, avtomobilisti in podobno. Njihovo bivanje je samo prehodnega značaja. Letoviščarjev pride v naše mesto tudi znatno število, ostane jih pa tu le malo. Kar imamo stalnih letoviščarjev, je večina takih, ki pridejo na počitnice k svojcem. Vsi drugi jo pa po nekajdnevnem bivanju, ko so se dodobra seznanili z uma-zanostjo Kokre in savskimi algami, lepo odkurijo drugam, kjer teh nevšečnosti ni.
Mi govorimo samo o tujcih, na te ne-prilike pa smo seveda navezani tudi sami. Ako se hočemo v poletni vročini ohladiti v vodi, potrebujemo najmanj poli ure iz mesta, da pridemo do čiste vode, in še ta
K3H.VO
LJ U BL3ANA, TAVČAR J EVA 7
je tako plitva, da moraš v njej počeniti, če si hočeš omočiti vse telo. O plavanju pa sploh ni govora. Pred leti je s kopanjem še kar šJlo. Odkar so na Savi vzdignili jez, voda tu zastaja in je polna zelenega mahu. Kokra pa je zaradi kanalov in tvornic nečista vse do Rupe. Prvi pripravni prostor za kopanje je torej na Ru-pi, na tako zvanem Ovčanovem travniku, in naprej v soteski struge.
Kakor vse kaže, tudi še letos ne bo nič s kopališčem, temveč šele drugo leto. Te dni so bila oddana težaška in zidarska dela za zgraditev kabin, tesarska dela, vodovodna instalacija, cevovod in kotlarna, nabava elektromotorja in črpalke in skakalne deske. Dalje so bila oddana še vsa ostala dela. Skupna vsota za vsa ta dela znaša 959.130 din. Obračun s podjetnikom Kavko za začetna dela, to je napravo bazenov in kanalizacije, pa znaša 496.750 din. Poleg tega so pa načrti, komisije, takse in drugo dosegli znesek 101.130 din. Tako bo novo kopališče stalo 1,557.010 din namesto prvotno preračunanega zneska 1,389.097 din. Gradnja se silno vleče in se načrti kar sproti menjavajo. Sprva je bil določen lOmetrski skakalni stolp, kar edino ustreza športni napravi. Ko je bila jama za be-toniranje po tem načrtu že gotova, so pa nenadno to opustili, zasuli jamo, kolikor je bila pregloboko izkopana, in zdaj bo skakalni stolp nadomeščala 3metrska in 6-metrska skakalna deska. Še eno so morali oni, ki so se toliko zavzemali za ta prostor, priznati, to je, da je teren neprikla-den za gradnjo kopališča. Priznati morajo tudi to, da je kopališče preveč oddaljeno in bi prejšnje, za katero so bili temejli že izkopani, mnogo bolj ustrezalo glede prostora, ki je od mesta in postaje oddaljen samo 10 minut. Novo kopališče pa je od postaje oddaljeno dobrih 25 minut. Pri tem moramo upoštevati, da drži pot tudi v klanec. Vsak letoviščar, k* misli iti na oddih, pa ne ve, za kam bi se odločil, pogleda v prospektu dotičnega kraja vedno vnaprej, koliko je kraj oddaljen od železniške postaje in ali je kopališče v bližini mesta in tako naprej. To so reči, na katere bi morali odgovorni činitelji pomisliti malo prej, zdaj je prepozno.
Obiralcem hmelja je dovoljena polovična voztsina
Z odlokom generalne direkcije železnic z dne 27. julija je tudi letos odobreno obiralcem hmelja v dravski banovini znižanje vozne cene na železnici za 50%. Ta ugodnost velja od 1. avgusta do vštetega 30. septembra, Ln sicer od vseh postaj do vseh postaj, ki so na teritoriju ljubljanske direkcije, a samo za potovanje v potniških in mešanih vlakih.
Ob povratku morajo imeti potniki »objavo« na ime, izdano od Hmeljarske zadruge v dravski banovini, v kateri je potrjeno, da so dopotovali zaradi zaposlitve pri obiranju hmelja. Ta »objava« mora biti potrjena od občine ali policijskega oblastva, da je bil njen lastnik v resnici zaposlen kot obiralec hmelja.
Na legitimaciji (obrazec K—13) ni potrebno potrdilo v rubriki »Potvrda prire-djivačkog odbora o učestvovanju na priredbi.«
Vsak potnik, ki želi uporabiti to vozno olajšavo, si mora pred odhodom pri potniški blagajni vstopne postaje poleg cele karte za progo od svoje vstopne postaje do tiste namembne postaje, do katere želi potovati, kupiti še železniško legitimacijo — obrazec K—13 (cena 2 din).
Potnik se mora s karto, kupljeno za od-hodno vožnjo, z legitimacijo K—13 in z zgoraj omenjeno objavo brezplačno vrniti samo po progi, po kateri je bil dopotoval, ali pa po krajši progi. Potnik, ki bi se vrnil po daljši progi, ne more pri povratku uporabiti vozne olajšave.
Pred nastopom povratne vožnje si mora potnik dati pri potniški blagajni žigosati legitimacijo K—13.
Potnik, ki hoče uporabiti to vozno olajšavo, ne sme ne pri odhodni, ne pri povratni vožnji prekiniti vožnja
Potniki naj se izreetf) opozorijot, da ne smejo ob prihodu na namembno postajo oddati vozne karte, ker jim odhodne karte služijo za povratno vožnjo,	4
Gospod iarstvo
Iz Turčije bomo dobili 900 vagonov bombaža in 600 vagonov koruze
Poročali smo že, da so se v Ankari nedavno pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Turčijo. Pri teh pogajanjih gre predvsem za dobave turškega bombaža za potrebe naše tekstilne industrije. Po informacijah, ki jih je iz Ankare sprejel »Jugoslovenski kurir« je v glavnem že dosežen sporazum glede dobave bombaža. Turške merodajne ustanove so dale svo.j pristanek za takojšnjo dobavo 3000 ton surovega bombaža, ki nam ga bo Turčija dala na podlagi kompenzacije za uvoz našega blaga. V načelu pa je tudi dosežen sporazum o nabavi nadaljnih 6000 ton surovega bombaža, ki nam ga bo Turčija dobavila postopno, tako, da bomo v celoti dobili 9000 ton (900 vagonov). To je že precejšnja količina če upoštevamo, da smo v lanskem letu uvozili 18.100 ton bombaža in 12.200 ton bombažne preje skupaj torej 30.300 ton bombaža in preje.
Po razširjenju vojne na Sredozemsko morje so, kakor znano, nastopile težkoče gr de oskrbe naše tekstilne industrije s surovinami. Uspehi dosedanjih pogajanj z raznimi državami za dobavo bombaža nam sedaj omogočajo, da bomo precejšen del naše potrebe lahko krili z uvozom iz Italije, Rusije in Turčije in gotovo tudi iz
Egipta. Rusija nam je naenkrat zagotovila kontingent za uvoz bombaža v vrednosti 1 milijona dolarjev (55 milijonov din), kar bi ustrezalo količini okrog 3000 ton. če prištejemo še 9000 ton turškega bombaža in 8000 ton bombažne preje (čiste in deloma mešane s celulozno volno), ki nam jo bo dala Italija, dobimo že skupno količino 20.000 ton nasproti lanskemu uvozu bombaža in bombažne preje, ki je znašal nekaj nad 30.000 ton (letos smo v prvem polletju uvozili 17.600 ton bombaža in preje).
Nadalje poročajo iz Beograda, da je prišlo do sporazuma med Prizadom in pristojnimi ustanovami v Turčiji glede dobave turške koruze. Ta sporazum predvideva, da nam bo Turčija dobavila 600 milijonov koruze. Znano je, da se pogajamo tudi z Bolgarijo za uvoz koruze. Turška koruza bo menda nekoliko dražja nego bolgarska. Kakor bolgarsko koruzo bomo morali tudi turško koruzo plačati v devizah. Ta uvoz koruze je nujno potreben, ker so naše domače zaloge že docela Izčrpane, mi pa koruzo nujne potrebujemo ne samo za prehrano, temveč tudi za pitanje svinj, ki jih moramo po trgovinskem sporazumu dobaviti Nemčiji.
Premije za dovoz drv Iz oddaljenih postaj
Trgovinski minister in minister za socialno politiko sta predpisala na osnovi člena 10 uredbe o kontroli cen naredbo o olajšavah za oskrbo z drvmi, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 2. avgusta in je s tem dnem stopila v veljavo.
V mestih, ki se oskrbujejo z drvmi iz krajev, ki so različno oddaljeni in se drva dovažajo po raznih potih, se lahko uvede premi ran je dovoza drv, ki se dovažajo na veliko oddaljenost, odn. kjer je prevoz dražji. Premije se plačujejo iz sredstev, ki se dobe z obremenitvijo dobav iz onih mest, od katerih je oddaljenost manjša, kakor znaša oddaljenost srednje nakladalne post nje v dotičnem oskrbovalnem področju. T srednjo nakladalno postajo določi u vna oblast prve stopnje za svoje področje.
Vse količine drv, ki se s kakršnimikoli prevoznim sredstvom dovažajo v mesto, kjer se uvede premiranje uvoza iz večjih oddaljenosti, so podvržene plačilu voznin-ske razlike, pri čemer so izvzete dobave, ki jih više državne ustanove v lastni režiji ir. privatne dobave, ki uživajo brezplačni prevoz ali nižjo prevozno tarifo.
Vozninske ra.ziike bodo pobirali troša-rinski organi občin pri plačilu trošarine odnosno uvoznine. Mestna poglavarstva bodo pobrane vsote nalagala na poseben račun za olajšanje oskrbe z drvmi pri po-diužnici Poštne hranilnice ali pri občinski hranilnici. Poseben odbor, ki ga tvorijo predstavniki mestnega poglavarstva, državnega oblastva, potrošnikov in združenje trgovcev upravlja ta sredstva na naslednji način:
Osebam, Id dovažajo drva na oddaljenost s prevoznimi stroški, ki so večji kakor pre-vozni stroški za srednjo nakladalno postajo v oskrbovalnem področju, bodo morale predhodno zahtevati odobrenje od imenovanega odbora. Na osnovi vloge bo odtor izdaial interesentom zahtevana ocio-hrenja, toda samo v mejah efektivnih sredstev, ki so na razpolago na računu za olajšanje oskrbe z drvmi. Pri izdajanju teh
V^rašatif© tipiziranja moke
Ze z uredbo o varčevanju z živili od 10. t. m. sta dobila trgovinski minister in ban banovine Hrvatske pooblastilo, da v sporazumu s kmetijskim in socialnim ministrom izdata določbe o mletju pšenične moke in o omejitvi vrst pšenične moke in pšeničnega kruha. Glede na to pooblastilo je bila že ob koncu junija v trgovinskem ministrstvu strokovna anketa, ki se je pečala s vprašanjem tipiziranja moke. Združenje mlinske industrije je tedaj izdelalo konkretne predloge, po katerih naj bi se pri mletju pšenice dosegel večii odstotek moke. namreč 80% namesto dosedanjih 78° o in da bi mlini v bodoče izdelovali le tri vrste pšenične moke. namreč moko »0«, moko za kuhanje, ki bi se uvrstila med dosedanje številke 2 do 4. in krušno moko. ki bi ustrezala dosedanji številki 6.
Vprašanje tipiziranja moke in kruha je »ostalo sedai še boli aktualno glede na slabo pšenic no letino in v zvezi z objavo uredbe o odkupu in cenah pšenice. V krogih mlinske industrije so pričakovali, da bodo istočasno s to uredbo izdani tudi predpisi o mletiu pšenice in da bo ureie-no vprašanie tipiziranja moke in kruha Spričo visokih odkupnih cen bi bilo na mestu, da se predpisi o štednji pri mletiu pšenice doseže, da bi se moka v sorazmerno manjšem obsegu podražila, nego se ie podražila pšenica. Okolnost. da to vprašanje še ni rešeno, spravlja mlinsko industrijo v težaven položaj, ker mlinska industrija ne ve. v kakšni smeri se bo gibala nova ureditev glede mletja pšenice in kako bodo urejene cene moki iz nove pše-rice. Posledice se vidijo tudi na novosad-ski borzi, kjer notira sedai samo še moka »0«.
Stani® klirinških računov z Inozemstvom
V zadnji četrtini julija se je saldo našega klirinškega dolga nasproti Italiji, ki je v teku prvih treh tednov julija narasel od 24.5 na 59.8 milijona din, prvikrat zopet zmanjšal, in sicer za preko 10 milijonov din, tako da znaša sedaj 49.3 milijona din. Tudi saldo našega klirinškega dolga nasproti Madžarski se je skrčil od 16.1'na 14 4 milijona din in saldo našega klirinškega dolga v Rumuniji za 0.1 na 7.2 milijona din. Povečal pa se je naš klirinški dolg nasproti Slovaški za 0.4 na 14.7 milijona^ din „ Med aktivnimi klliringi beleži klirinški ra čun z Nemčijo povečanje salda naših terjatev od 3.81 na 4.90 milijona mark, klirinški račun s Ceško-Moravsko pa povečanje salda naših terjatev od 13.6 na 15.8 milijona Kč Tudi naše klirinške terjatve v Bolgariji so narasle od 2.6 na 3.0 milijona din in naše klirinške terjatve v Turčiji od 6.1 na 6.2 milijona din. Nespremenjene pa so ostale
odobrenj imajo prvenstvo oni interesenti, kjer je razlika v tovornini nasproti postaji srednje oddaljenosti manjša. Z odobrenjem odbora dobi interesent pravico na ustrezajoče premijo. Ta premija se določi v vsakem konkretnem primeru posebej glede na razliko tovornine, kakor tudi glede na eventualno razliko med maksimalno ceno in dejansko plačano ceno franko vagon nakladalna postaja. Premija se izplača na osnovi originalnih dokumentov o izvršenem dovozu.
Sredstva, ki se stekajo na posebni račun, se ne morejo uporabiti za druge svrhe. kar bi se smatralo kot utajo po kazenskem zakonu. Odbori morajo uradu za kontrolo cen o svojem poslovaniu vsak mesec predložiti podrobna poročila. Če v teku sezone nabrana sredstva ne bodo izčrpana do konca aprila, bo s preostalimi zneski razpolagal urad za kontrolo cen. ki lahko odobri, da se ta sredstva deloma ali v celoti prepuste občinskim poglavarstvom za nabavo drv za siromašno prebivalstvo.
Vrhovno nadzorstvo za izvajanje te na-redbe bo vršil urad za kontrolo cen. ki mu morajo železniške in brodarske postaje, trošarinski uradi, hranilnice, ki vodijo poseben račun in odbori, ustanovljeni v ta namen, dati na vpogled vse knjige in listine. Z naredbo ie predpisana za kršitev
kazen do 6 mescev zapora in do 50.000 din. *
Čeprav je uvedba premij prepuščena mestnim občinam vendar bodo v večjih mestih razmere same zahtevale, da se uvede tako premiranje. vsai dokler bodo maksimalne cene enake za vse železniške postaje in dokler tržna cena ne bo imela tendenco, da pade pod maksimalno ceno. Ker se drva v mesta dovažajo na velike oddaljenosti, maksimalne cene pa so za vse postaje enake, bodo nastale precejšnje razlike pri nabavnih cenah franko skladišče v mestu, kar lahko onemogoči določitev enotnih prodajnih cen za potrošnike.
naše klirinške terjatve nasproti Franciji (2.4 milijona din) in v francoskih kolonijah (2.6 milijona din).
Gospodarske vesti
= Industrija mila zahteva tipiziranje mila. Poročali smo že o konferenci v trgovinskem ministrstvu, ki se je pečala z vprašanjem oskrbe industrije mila s surovinami. Konferenca je ugotovila, da potrebuje naša industrija mila na leto 1200 vagonov tehničnih maščob. Doslej je 1000 vagonov uvažala iz inozemstva. Navzlic večji dobavi maščob (loja) iz domačih klavnic, bo treba znatne količine maščob uvažati. Zaradi zadovoljitve vseh potreb prebivalstva je bil stavljen predlog, naj se ustanovi centrala za milo, ki naj bi vršila kontin-gentiranje surovin, in bi skrbela za dobavo surovin iz inozemstva. Glede na nezadostne rezerve je bil na konferenci stavljen predlog, da se uvede racioniranje potrošnje mila, da se proizvodnja mila normi; in milo tipizira da se zniža odstotek maščob v milu in da se v bodoče izdelujeta samo dve vrsti mila.
= Kanalska pristojbina v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju objavlja, da je finančno ministrstvo z odločbo od 4. iunija dovolilo celi siki mestni občini, da sme v letu 1940/41 pobirati od poslopij, ki uživajo davčno t>fostost. kanalščino po naslednjih določbah: Pri poslopjih, ki uživajo davčno prostost po zakonu o neposrednih davkih iin drugih specialnih zakonih, se odmeri kanalščino z 0.50 din od vsakega kvadratnega metra zazidane ploskve na leto. kar se pomnoži s številom nadstropij. Kleti in podstrešja se ne štejejo, če se ne uporabljajo za stanovanja, delavnice. pralnice in kuhinje. Kanalščina v izmeri 0.10 din od kvadr. metra se pobira tudi od nezazidanih stavbišč. toda le ob tistih ulicah, kjer je kanalizacija že izvedena. V ožjem gradbenem okolišu velja za stavbišče vsaka nezazidana parcela ob cestah, trgih in ulicah z izvršeno kanalizacijo. Kolikor stavbišče še ni določeno po regulaciji, parcelaciji ali gradbenem do-volienju. se vzame za odmero kanalščine ploskev. Id jo dobimo če pomnožimo obcestno dolžino parcele s širino do največ 30 m. Vrtovi, skladišča, dvorišča in podobna zemljišča, ki tvorijo sestavni del zazidane parcele, se šteieio za samostojna stavbi šča. če bi v ta namen lahko služila zaradi obcestne lege (vsai 20 m), to pa le, kolikor nezazidani del parcele presega 1200 m2, v širšem gradbenem okolišu se šteje za stavbišče le ono zemljišče, ki je kot tako proglašeno z regulacijo, parcelacijo ali gradbenim dovoljenjem. Stavbi-šča in poslopja, ki se uporabljajo izključno za javne, kulturne, socialne in dobrodelne namene, sme mestna občina oprostiti plačevanja kanalščine, če jih lastnik ne oddaja v zakup iz pridobitnih razlogov.
= Odkupna cena za pienloo na Madžarskem. Madžarska vlada je te dni določila odkupno ceno za pšenico, ki znaša pri hek-
tolitrski teži 8 kilogramov 23 pengov, med tem ko je lani znašala 20 pengov, leta 1937 pa 21.70 penga. Madžarska vlada je ceno pšenici le malo povišala, medtem ko je bila pri nas povišana odkupna cena od lanskih 165 na 250 din. Tudi premija za poznejšo dobavo je manjša. Tako bo znašala na Madžarskem v juniju prihodnjega leta odkupna cena 24.30 penga (219 din) med tem ko bo pri nas znašala dotlej cena s premijo povišana na 276 din.
= Radijska razstava na jesenskem tipskem veJ©Sejmu v lipskem. Pomembno razširjenje ponudbe potr°šnih dobrin. Lip-ski velesejem 1940, ki bo v času od 2^ do 29. avgusta, zaznamuje pomembno razširjenje z obsežno razstavo o razvoju radia in z razstavo izvoznih vzorcev. Ta novi posebni oddelek lipskega velesejma prevzema naloge, ki jih je v prejšnjih letih vršila velika radijska razstava v Berlinu. Novi oddelek bo nudil pregled nemške produkcije v produkcijskem letu 1940/41, in sicer preko vodilnih nemških veletvrdk, tako med drugimi Telefunken, Lorenz, Blaupunkt, Nora, Seidt, Minerva itd. Razstavo aparatov bistveno dopolnjuje poseben oddelek za razstavo posameznih delov in pripomočkov. Radijska industrija bo s tem prvikrat v sedanji vojni podala obsežen in popoln pregled celotne produkcije in bo pokazala marsikatere nove konstrukcije in nova izboljšanja. (—)
= U^jeni izdelki na dunajskem jesenskem velesejmu 1940. Razstava usnjenih izdelkov, ki bo prirejena v okviru dunajskega jesenskega velesejma od 1. do 8. septembra, je bila od nekdaj poleg splošne modne razstave in razstave dunajskega okusa okostnica dunajskega velesejma in bo tudi letos v jeseni privabila na Dunaj znatno število domačih in inozemskih kupcev in interesentov. Medtem ko se je razstava usnjenih izdelkov dunajskega velesejma v prejšnjih letih opirala skoro izključno na domačo obrt, je sedaj razširjena s sodelovanjem vodilnih podjetij iz stare Nemčije ter bo stavila veliko ponudbo nemške usnjene obrti in nemške industrije usnja. Renome dunajskih usnjarskih obrtnikov in dunajske industrije usnja sloni na sodelovanju obrtniške sposobnosti v pro-
Jubilej ljubljanskega škofa
V četrtek je poteklo deset let odkar je postal škof ljubljanske škofije g. dr. Gre-gorij Rožman, ki si je v tem času pridobil ugled in spoštovanje vsega prebivalstva svojega dušnopastirskega območia ter tudi daleč izven njega Glavna proslava bo danes dopoldne s slovesno službo božjo v ljubljanski stolnici Verske organizacije bodo odšle v cerkev v svečanem sprevodu.
Ministri na Bledu
Včeraj sta se pripeljala na Bled finančni minister dr. šutej in minister brez portfe-lja dr. Konstantinovič. Za danes je napovedan prihod zunanjega ministra dr. Cin-car-Markovlča. Tudi za kmetijskega ministra dr. Cubriloviča so že rezervirane sobe.
Na poti lz Beograda na Bled sta tudi italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli ter belgijski poslanik Robert de Tienci. V Ljubljano je prispel včeraj tudi prosvetni minister dr. Korošec z gradbenim ministrom dr. Krekom.
Obletnica smrti
Stjepana Radiča
Kakor vsako leto bodo tudi letos proslavili obletnico tragične smrti pokojnega voditelja hrvatskega kmetskega pokreta Stjepana Radiča z zadušnicami širom banovine Hrvatske. V Zagrebu bo zadušnica 8. avgusta v stolnici. Zadušnice se bo udeležilo vse vodstvo Kmetsko demokratske koalicije. Po Zagrebu bodo ta dan izvesili črne zastave, ali pa hrvatske narodne zastave s črnim florom. Med zadušnico bodo vse zagrebške trgovine zaprte.
Krščanski socialisti in slovenski jugorasovci
»Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, ostro obračunava s slovenskim Jugorasom. Med drugim piše o njem:
»Slovenski jugorasovci žive v neprestan nem razpoloženju volilne borbe. Izgleda, kakor da hočejo za vsako ceno pripeljati slovensko delavstvo v določeno smer, kjub temu, da jim je ponovno dokazal slovenski delavec, s koliko odločnostjo odklanja njihovo miselnost. Zveza združenih delavcev je še vedno v največji ofenzivi proti Jugoslovanski strokovni zvezi. V tej borbi so se morala umakniti celo vsa demagoška gesla o boju proti marksistom in kapitalistom. Slovenski jugorasovci so si postavili za življenjski cilj izbrisati Jugoslovansko strokovno zvezo iz seznama slovenskega društvenega življenja. Iz slovenske skupnosti bi bila tako izbrisana vsaka sled dr. Krekove miselnosti in bi vsak katoličan moral capljati za gesli gotovih ljudi ali pa bi bil proglašen za nekatoličana. Toda Jugoslovanska strokovna zveza krepko odo-leva vsem napadom.«
Resnični nemški interesi na Balkanu
Znani dunajski tednik za jugovzhodna vprašanja »Siidost-Echo« objavlja od svoje berlinske redakcije uvodna razmišljanja o nedavnih razgovorih v Solnogradu in njih pomenu za evropski jugovzhod. V tej zvezi se list dotika tudi vprašanja, kakor sam pravi, »resničnih nemških interesov« na Balkanu ter v tej zvezi ugotavlja:
»Velika Nemčija ne išče na jugovzhodu 100 divizij in nima tudi nobene zahteve po kakršni koli osvojitvi ozemlja. To mora končno veljati že kot dokazano. Ona tudi noče v nobenem pogledu omejiti notranje svobode narodov. Tudi ni res, da smatrajo v Berlinu jugovzhod izključno kot »kolonialno bazo surovin«, kakor je to trdil Ti-bor Eckhardt (voditelj madžarskih malih poljedelcev, op. ur.) v že pokojnih časih. Res pa je rajh interesiran na dvigu produkcije in življenjskih možnosti Da pa mora biti razvoj proizvodnje in njena razvrstitev v skladu z nemškimi potrebami, je zapoved, ki jo nakazuje sama pamet voditeljem poedinih narodnih gospodarstev.
To in nič drugega je večkrat omenjeni in obremenjeni nemški program za jugovzhod. Za njegovo izvedbo in zagotovitev niso Nemčiji potrebne niti obkroževalne metode malih, manjših in najmanjših an-
dukciji teh izdelkov kakor tudi na kultivi-ranem okusu samih proizvajalcev. Prijave za obisk dunajskega jesenskega velesejma 1940 naj se takoj pošljejo na naslov: Častni zastopnik dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko, ravnatelj Josip Kulhanek. Zagreb, Ilica 9. telefon 24-307. (—)
— Uradni teč»ji za avgust. Zaradi pravilne odmere taks po zakonu o taksah je finančni minister določil za avgust naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, 1 zlata turška lira 398.30, 1 angl. funt 212, 1 ameriški dolar 55, 1 holandski dolar 54, 1 nemška marka 14.80, 1 belga 8.70, 1 penga 8.65, 1 brazilski milrajs 2.95, 1 egiptski funt 211, 1 palestinski funt 210, 1 urugvajski pezos 18.60, 1 argentinski pezos 12.65, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 100, 100 švicarskih frankov 1251, 100 ital. lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2700. 100 bolg. levov 45, 100 rum. lejev 28.50, 100 danskih kron 720, 100 švedskih kron 1325, 100 norv. kron 840, 100 španskih pezet. 512, 100 grških drahm 40. 100 čeških kron 150.50, 100 finskih mark 106, 100 letonskih latov 690. 100 iranskih rijalov 100. — V teku avgusta bodo carinarnice pri ugotavljanju osnove za odmero skupnega poslovnega in luksuznega davka preračunavale fakturno vrednost, ki se glasi na drugo valuto in ne na valuto države, odkoder izvira blago, po naslednjih tečajih: 1 angl. funt 172 din, 1 ameriški dolar 45. 1 kanadski dolar 44.50, 100 francoskih frankov 100, 100 švicarskih frankov 1000 din. Ti tečaji se ne uporabljajo le v primerih, če se blago uvozi iz klirinških držav in le tedaj, če se blago ne plača v devizah.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.56 milijona din, nasproti 8.38 milijona din v prejšnjem tednu. Devizni tečaji in tečaji vrednostnih papirjev se v teku tedna niso bistveno spremenili.
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 10.70, (bankovci 5.55), New York 4.40 (bankovci 4 5750), London 17.50, Berlin 175.75 (register marke 51), Milan 22.20.
tant. Tudi ne želi z okorelimi gesli in načeli ustvariti sistema, ki bi ga vodil Berlin, in pripraviti brezkončne parlamentarne razprave o najboljšem načinu organizacije, niti ne prisiliti jugovzhodnih držav po ženevskem plebiscitarnem vzorcu, da se podrede njenim interesom, temveč želi, da se pod njenim varstvom mobilizirajo avtonomne sile tega prostora za organizacijo mirovnega stanja. Predpogoj pa je, da se državne razmere prilagode politični naravi jugovzhoda tako daleč, kolikor to le gre.
■ •"-/ -	T	y	r
v * » '/ '<--	. A - ' \
'	4	^	/
• ^r -	• y H
. v	v,
• 9	»
■m
„Marianne" bo zopet izhajala
Vlada maršala Petaina je konsorciju satiričnega lista »Marianne« izdala dovoljenje za zopetno izhajanje. »II Giornale d' Italia« je tem povodom objavil članek znanega vodilnega novinarja Virginija Gayde, ki pravi med drugim to-le:
»Mi z globoko skepso. pomešano z opravičenim nezaupanjem, spremljamo politika s katero danes Francija poskuša hlini-ti voljo do obnove in čiščenja. Kakor smo že naglasili, gre danes samo za zunanjosti in za manevre, ki nai bi bili nekak alibi nove nedolžnosti, s katero nai se pokrijejo tradicionalne krivice Francije. Prava revolucija pa se ne dela s parlamentarnim glasovanjem in na papirju. Mi ne vidimo nič novega v današnjih francoskih državnikih, ki samo skrbe. da bi ne prekinili s prošlostjo in da ne bi izgubili niti najmanjše prednosti, ki so iih imeli doslej. Vsak dan nam prinaša kako novo dejstvo, kak pojav ali kak glas. ki je nasproten navidezni revoluciji. Vsak dan dobivamo vse jasnejšo sliko, da gre v stvari samo za nekako krinko, da bi se lažje prešlo preko krize premirja in mira. nakar bi se prevarani zmagovalci zopet objeli v stari ljubezni in v starih aferah. Ako nam je bilo za vse to še potrebno potrdilo, smo ga
Kakor poroča »Slovenec« Je sarajevski režimski »Jugoslavenski list« objavil 1. avgusta vest, da se nahajajo na Bledu med drugimi tudi člani vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke gg. Peter 2iv-kovič, Jovan Banjanin in dr. Kosta Ku-manudi. Po informacijah imenovanega lista naj bi se prvaki JNS pogosto sestajali in razpravljali o raznih vprašanjih, predvsem pa o nameri vlade prepovedati delovanje vseh tajnih društev.
»Slovenec« ima sicer na Bledu svojega dopisnika in več kakor dovolj prilike, da bi se kot resnicoljuben katoliški list prepričal, ali odgovarjajo navedbe »Jugosla-venskega lista« resnici, vendar pa ves vnet proglaša to vest za »dokaz, da je glavni branilec pod tujim vplivom stoječih ma-sonskih lož JNS, čije voditelji v sedanjih težkih časih menda nimajo nobene druge skrbi, kakor to, da ne bi prišlo do razpusta »Velike lože Jugoslavije« in podobnih lož.«
Gospodje v Kopitarjevi ulici so še pristavili, da so »radovedni, kaj poreče na to »Jutro«, ki je zadnje čase skušalo smešiti namero naše vlade, da pomede z inozemskimi tajnimi društvi in ki je dokazovalo, da masoni sploh niso nevarni ljudje nego povsem nedolžna družba.«
Svoje originalne izsledke je zabelil »Slovenec« s sledečim koncem: »Kakor vidimo, je nevarnost, da se bi framasonske lože razpustile, privabila na Bled ves glavni generalni štab JNS. Torej mora biti framasonska bratovščina za to stranko zelo važna zadeva. Menda bo sedaj vsem ljudem jasno, katera tajna sila navdihuje, oziroma je navdihovala politiko JNS«.
»Slovenčevi« radovednosti rade volje ustrežemo z našim odgovorom, da je zopet enkrat lagal ko cigan. Na Bledu se niso letos nikdar sestali gg. Banjanin, Peter Zivkovič, dr. Kumanudi in ostali prvaki
Pri lenem delovanju črev.
je dovolj večkrat piti Izvir Tempel in t
kratkem času neugodnosti prestanejo.
dobili z okoliščino, da je vlada dovolila »Marianni« ponovno izhajanje, tisti »Ma-rianni«. ki je bila tipičen izraz Blumove ljudske fronte ter aferistične mednarodne korupcije.«
O bodočnosti Francije
K položaju v Franciji objavlja ravnatelj nemškega lista »Frankfurter Zeitung« Rudolf Kircher uvodnik pod naslovom »V vsakem primeru poražena . . .« Avtor članek takole zaključuje:
»Kdor pozna ali vsaj sluti ogromne naloge in možnosti, ki se bodo pojavile pred novo Evropo, ve, kaj bi bilo z nemškega vidika želeti (glede Francije). Materialne, duhovne in moralne razvaline na tako važnem in s tako sposobnim evropskim narodom naseljenem mestu našega kontinenta gotovo niso v interesu zmagovalca. Da pa na drugi strani ne nastane več za nas iz na novo vzrasle Francije nobena nevarnost, za to bomo že znali sami poskrbeti. Nekdo je od zunaj opozoril na »duh usmiljenja« nasproti premaganemu. Toda čustva so v tem primeru prav tako malo na mestu kakor prizadetost. Tu gre sedaj za to, da se na novo napiše zgodovina, da se najdejo rešitve, ki naj bodo trajne, ker morajo izvirati iz samega bistva stvari v smislu trezne, na vse misleče pameti, rešitve, ki naj ohranijo ali vzpostavijo, kar so spremenili zmota, poveličevanje ali samo slepo divjanje slučajne usode in ozko-srčnost kratkovidnega nacionalizma v nesmisel in krivičnost. Naj Francozi kakorkoli urede svoj dom in naj bo njihovo stališče nasproti velesilama osi kakršnokoli, ono zunanjepolitično breme celih stoletij mora biti dokončno izločeno. Na tem morajo novi urejevalci Evrope vztrajati, kajti, kakor smo rekli, v vsakem primeru
so tega svojega sovražnika premagali ...« ★
Seja zastopnikov slovenskih avtonomnih mest
Maribor, 3. avgusta
Na povabilo ljubljanskega župana dr. Adlešiča kot predsednika slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije je bila danes na mestnem magistratu v Mariboru seja predstavnikov slovenskih avtonomnih mest. Kot domačin je goste pozdravil župan dr. Juvan. Bansko upravo je zastopal dr. Ogrin, dravsko divizijsko oblast podpolkovnik Masiač in Unijo za zaščito dece Vinko Jagodic.
Seji je predsedoval ljubljanski župan dr. Adlešič, na razpravi pa so bile razne zadeve, nanašajoče se na komunalno politiko. O posameznih točkah dnevnega reda so imeli obširna poročila referenti iz Maribora, Ljubljane in Ptuja. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno ter strnjeni v resolucijo.
Sprejeta resolucija govori o enotnem postopanju pri izvajanju pasivne zaščite. Resolucija poudarja prvenstveni pomen organizacije, pouka in propagande. Hišna zaščita mora imeti prednost pred javno. Država se H9f£a obvezati, Ca bo občinam omogočila ffiSansiranje del, ki so z zaščito v zvesl.
Glede zs&čite dece ugotavlja resolucija, da je treba tudi zanjo v prvi vrsti urediti finančno plat. Vse ostalo organizacijsko delo so v glavnem občine že izvršile.
Kar se tiče preskrbe rezervne hrane, mestne občine zaradi napovedane organizacije prehrane za vso banovino zaenkrat rezervne hrane ne bodo obnovile, razen v najnujnejših primerih ter za svoje socialne zavode. Kolikor pa bodo to vendarle morale storiti, naj pristojne oblasti omogočijo tem občinam cenena posojila.
Kar se tiče podpor vojnim obveznikom, odnosno njihovim rodbinam, občine redno in točno poslujejo. Izplačila zastajajo le zaradi tega, ker država Poštne hranilnice ne dotira pravočasno. Zato je treba zaprositi pristojno ministrstvo, naj pospeši nakazovanje tega denarja.
Iz vrste socialnih vprašanj navaja resolucija zahtevo, naj mesta sestavijo predlog za uredbo o zaposlitvi brezposelnih pri javnih delih. Banska uprava pa naj ustanovi zavod za deiomrzneže. Uprave mestnih občin naj poleg tega prouče vprašanje lastnega skupnega vzgajališča za zanemarjeno mladino.
»generalnega štaba JNS, ker tam gori nikogar od vse te gospode ni in ni bilo, razen g. Jovana Banjanina, ki pa ima prav toliko posla z masonskimi ložami, kakor s »Slovenčevo« redakcijo. G. Banjanin je prišel na oddih na Bled že, ko so sedeli »Slovenčevci« še v največjem prijateljstvu s prav odličnimi masonskimi brati za skupno mizo in ko še ni bilo o vsem proti-masonskem viharju nobenega sledu. S tem odpade potreba odgovarjati na vse ostale, s temi »Slovenčevimi« pasjednev-nimi vizijami o konferencah za rešitev masonov s pomočjo JNS zvezane izsledke.
Mi smo lojalno takoj odgovorili na radovednost gospodov v Kopitarjevi ulici. Sedaj pa pričakujemo, da nam bodo tudi oni odgovorili prav tako promptno na par naših vprašanj, ki pa ne zanimajo samo nas, temveč vso jugoslovensko javnost. Tako želimo zvedeti, kaj se je našlo pri preiskavah v masonskih ložah in kdo je že od teh nevarnih ptičev pod ključem. Ljudje, ki — kakor trdi »Slovenec« — sprejemajo od inozemstva navodila, kako naj vplivajo na našo politiko napram inozemskim državam, spadajo pred državno sodišče in pod udar zakona o zaščiti države. Po vsem, kar smo čiili in čitali zadnje dni o delovanju jugoslovenskih masonov, smemo dalje zahtevati, da se imena teh prevratnežev javno pribijejo, da se jih bo vedel narod varovati. S tem vrh tega zahtevamo samo to, kar je že svečano zahteval organ omladine JRZ »Slovenski jug«.
Pri »Slovencu« so specialisti za mason-ska vprašanja in jim odgovarjati ne bo težko. Ako pa bodo zopet enkrat molčali, potem bomo pa mi skušali objaviti naš seznam masonov in ljudi, ki so sodelovali z njimi skoii leta v vseh mogočih akcijah in kombinacijah. Seznam bo prav zanimiv in poučen.
BELEŽKE
»Slovenčeve« laži imajo vedno kratke noge
Dosnaie vesti
Promet na cestah še zmerom zahteva svoje žrtve
V preteklem tednu je dnevno časopisje zabeležilo kar 15 prometnih nesreč. Res je, da so mnogo krive naše slabe ceste, ki silijo vozača, da se po možnosti izogiba ve-lildh lukenj in kotanj, vendar to ne sme biti vzrok, da se omalovažujejo cestno policijski predpisi. Nasprotno! Ravno zaradi slabega stanja cest je nevarnostni moment še znatno povečan ter je potrebna tem večja discipliniranost in pazljivost. Vprašujemo se, dali motociklistu, ki je te dni o priliki vožnje po levi strani ceste podrl in smrtno poškodoval očeta šestorice nepreskrbljenih otrok, dopušča njegova vest, da se izgovarja na slabo stanje ceste ? Ali mu bo sploh kdo priznal ta odgovor? Odgovor ni težak. Ne samo, da je malomarno prekršil cestno-policijske predpise e tem, da je vozil po levi strani ceste, se Je po omenjeni nesreči, ki jo je povzročil sam, vedel tako, da mora biti človeka sram, da je kaj takega sploh mogoče. Ni se brigal niti za najosnovnejše dolžnosti do svojega bližnjega, pustil je ponesrečenca sredi ceste in jo odkuril na varno.
Na slabo stanje cest pa se ljudje, ki vozijo po tlakovanih, moderniziranih cestah, ne morejo zgovariati. Ge pa pogledamo sta tistiko nesreč preteklega tedna, moramo na žalost ugotoviti, da se največ nesreč dogaja ravno na takih cestah.. Da trčita dva kolesarja skupaj, ker je eden vozil po napačni strani, da kolesar podre pešca, ker ni dosti previdno vozil, da se zaleti kolesar v gručo otrok, pač ni kriva cesta, temveč kazniva malomarnost porabnikov cest. Starši morajo paziti na otroke in jih poučiti, kako se imajo vesti na cesti, ker je cesta namenjena prometu, ne pa za otroško igrišče.
Značilen je tudi primer, da je pešec sunil kolesarja, ki je pri tem padel in si zlomil roko, kar je vsekakor dokaz sovražnega razpoloženja med posameznimi porabniki ceste. Potrebno bi bilo malo več srčne kulture in uvidevnosti pri vseh, ki n porabljajo ceste, pa bi se preprečile mnoge nesreče.
Grolinlce in pomenile
(kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
Franjo Kunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
« Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, štev. 62.
z dne 3. avgusta, objavlja: uredbo o prometu s pšenico ln državni intervenciji na pšeničnem trgu v gospodarskem letu 1940/41; pravilnik o hmeljarskih društvih; razglas mestne občine celjske glede pobiranja kanalščine v proračunskem letu 1940/41 ter razne objave iz »Službenih no-vin«.
*	Napredovali so Alojz Marinič za računskega inšpektorja 6. položajne skupine pri finančni direkciji v Nišu, za višja računska inšpektorja 5. položajne skupine I^eopold Koman in Josip Cesar pri finančni direkciji v Ljubljani, za računskega, inšpektorja 6. položajne skupine Ljudevit Kranjc pri finančni direkciji v Sarajevu.
Gregoričev »Borosan«, najboljši prašek za masažo. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova.
*	Turška novinarja v Splitu. V Split sta prispela 2 turška novinarja, glavni urednik »Illustration d' Orient«. ki izhaia v Carigradu, Osman Goden Tahir in urednik istega lista Osman Vasif Versay. Cba novinarja potujeta po naših krajih in sta se za nekaj časa ustavila tudi v Primorju.
*	Velik zastoj prometa v naših lukah. Promet ladij v naših lukah tako po tonaži kakor po številu je bil letos v juniju da-leko manjši kakor lansko leto istega meseca. Iz vseh naših pristanišč je odpotovalo ta mesec skupno 7483 ladij z 1,031.641 tonami, dočim je v istem mesecu lanskega leta promet z ladjami znašal 9477 ladii z 2,052.856 tonami. Zveze naših pristanišč z drugimi dežlami so popolnoma prekinjene. Nekai prometa imamo še z nekaterimi italijanskimi jadranskimi pristanišči. Zelo redke so naše zveze z Grčijo in drugimi pristanišči vzhoda.
če hočete imeti od fotografiranja res pravi užitek — kupujte naše sveže filme — zaupajte nam filme v izdelavo.
Jamči Vam za odlično kvaliteto in se priporoča specijalna fototrgovina
J!.\NKO POGAČNIK
Ljubljana, Tyrševa cesta 20.
* Odprava pisem za Severno in Srednjo
Ameriko. Občinstvo, ki oddaja pošiljke za Severno in Srednjo Ameriko, opozarjamo na ugodno odpravo pisem in dopisnic z letali družbe »Pan American Airways«, ki vzdržujejo trikrat na teden zvezo med Lizbono in New Yorkom. Prevoz traja 3 do 4 dni. Dooolnilna pristojbina za zračni prevoz znaša za vsakih 10 gramov teže za združene države Severne Amerike 17 dinarjev, za Kanado 18 dinarjev. Za ostale dežele in otoke v Srednji Ameriki stranke lahko izvedo za pristojbine pri vsaki pošti. Po redni poti se odpravljajo pošiljke za Ameriko preko Sibirije in Japonske ter traja prevoz do 6 tednov. Direkcija poste, telegrafa in telefona v Ljubljani.
Starinske predmete-antikvitete vse od
pohištva do nakita, stalno kupuje »Doro-theum« ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva št. 12.
*	poroka. V torek sta se poročila v krški župni cerkvi gdč. Majda Rajar.jeva, iz Krškega, hčerka g. dr. Janka Rajarja, veterinarskega inšpektorja v p., in g. Jože Zemljak, profesor na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Mladoporočencema iskreno čestitamo!
*	Poročila sta se v Skoplju g. Joža Ul-čar iz Gorij pri Bledu, suplent na gimnaziji v Strumici, ter gospodična Adrijana Bombolovičeva iz Prilepa, suplentka na gimnaziji v Bitolju. čestitamo. (—)
*	Posnemajte! G. Franc Samec, živino-zdravnik v Gornji Radgoni je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda 150.— din namesto
venca za prerano umrlo Nadico Samčevo iz Murske Sobote. Iskrena hvala. Prizadeti družini naše sožalje. Vodstvo CMD.
♦ Izjava delavk tovarne Cvetič. Večkrat čitamo v raznih časopisih, kako se naše podjetje bodisi direktno ali indirektno napada, da nas slabo plača. Resnici na ljubo bodi povedano, da smo dobile dolgo pred ukrepom oblasti dvakrat povišane plače in mezde. Priporočale bi tistim gospodom, ki se toliko za nas zanimajo, da se na odločujočem mestu prepričajo, da smo delavke tovarne Cvetič iz Murske Sobote plačane danes najbolje v tej stroki v Prek-murju, in smo z našimi mezdami in plačami zadovoljne. — Delavke tovarne Cvetič. Murska Sobota.
AN
REMA.
LJUBLJANA? M A R1BQJ
*	K sokolskemu nastopu v Zalogu. Prejeli smo: Iz člančiča »Obiščite sokolski nastop v Zalogu«, priobčenega v »Jutru« 3. t. m., zveni, kakor bi bilo šolsko upra-viteljstvo v Zalogu in g. okrajni šolski nadzornik za tukajšnji okraj hote ovirala tamkajšnjo prireditev, ki bo 4. t m. Izvolite vzeti na znanje, da to tolmačenje ne ustreza dejstvom, kajti oba sta se ravnala zgolj po § 36. zakona o ljudskih šolah, ki je v tem pogledu popolnoma jasen in po katerem sta se oba dolžna ravnati.
*	Omejitev dostave pošiljk. Od 2. t. m. se do preklica dostava pošiljk pri poštah Maribor 1, Celje, Ptuj, Murska Sobota in Kranj vrši samo dopoldne.

pr;" EMONA IV. KAN C
* V snu padla lz čolna ln utonila. 301et-na učiteljica Janja Gršlčeva se je šla kopat v Savo blizu Vinkovcev. Najela je čoln in odveslala na reko. Pod vplivom vročine je utrujena zaspala v čolnu in med spanjem, ko se je čoln nagnil, padla v vodo ter utonila.
HOTEL SLAVIJA RAB
odprt preko celega leta. Penslon od 70—85 din, skupno z vsemi taksami. — Hrana prvovrstna.
Iz L|i!feljane
u— Gradbena in druga dela za mesarske stolnice so oddana. Naš živilski trg na Vodnikovem trgu bo z dokončno preselitvijo mesarskih stojnic boli strnjen. Ustreženo ne bo samo gospodinjam in drugemu kupujoč emu občinstvu, da jim ne bo treba tekati preveč okrog, temveč tudi našim mesarjem, katerih zastarele stojnice so po večini že kričale po od pomoč i. Mesarji tako ne bodo odrezani od ostalega živilskega trga. Te dni so bila oddana zidarska in krovska dela stavbeniku Matku Curku z Emonske ceste, tesarska dela tvrdki Franc Ravnikar iz Linhartove ulice. dela iz umetnega kameni a Ivanu Sede ju iz Rožne doline in mizarska dela Ivanu Umeku z Viča. Proračun vseh del znaša okrog 1,700.000 dinarjev. Nekai inštalacijskih del bo še pozneje oddano. Najprej so za nekai metrov proč postavili cvetlični paviljon vrtnarja Antona Feran-ta, namreč tik ob betonsko ograjo na Nabrežju 20. septembra poleg semenarskega trga. Prvi delavci so nato že 1. avgusta prijeli za lopate in krampe, da bodo mogli po vsem Pogačarjevem trgu ograditi stavbišče tja do šolskega drevoreda, in sicer do mesarskih stojnic .ki so še ostale v svojem prvotnem stanju, samo obrnjene so. S to ograjo bodo ločili ostali sadni trg in da izvršitev potrebnih del ne bo oviralo vsakdanjega živahnega vrveža na tem trgu. Podrli so dalje vrsto košatih kostanjev proti Ljubljanici. Otroci in socialno šibkejši ljudje so predsinočniim pridno lo-
VSEH SVETOVNIH ZNAMK POCENI V DROGERIJI
C VJUBC-JANA . ■NEBOTIČNIK
*	Planince opozarjamo, da so državne meje na naših planinah zaprte. Vsak prehod preko meje je strogo zabranjen. Kdor mejo prekorači, pa naj bi bilo to le nekaj korakov, je v življenjski nevarnosti, ker imajo obmejne straže z naše ln z one strani najstrožja navodila, ki bi mogla imeti za planince pri prestopu meje prav lahko usodne posledice.
OBISKOVALCI »ŽAL« ! Vence, šopke itd., vedno sveže Cvetličarna Šimenc Pavel, nasL Sv. Križ, poleg Žal — tel. 49-59.
*	Vihar je porušil pravoslavno cerkev.
Silen vihar je te dni porušil pravoslavno cerkev v vasi Grabovici. Napravil je tudi veliko škodo na polju in po sadovnjakih.
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Stara avstrijska granata ubila dečka.
V Rogoznici pri Šibeniku je našel 131etni Ante Lovrič Stipanov v morju ročno granato in se v družbi tovarišev igral z njo-Naenkrat je granata eksplodirala in malega Anteja vsega razmesarila, njegovega sorodnika pa ranila. V morju se nahaja cela vrsta eksplozivnih predmetov iz časa svetovne vojne in oblasti so zdai prepovedale, spravljati jih na suho.
*	Razbejniški napad na pismonošo. V Splitu so trije zlikovci pri belem dnevu napadli pismonošo, ga do nezavesti premla-tili in mu odnesli 15.000 din. Sele čez pol ure so ga našli nezavestnega in mu nudili prvo pcmoč, obenem pa o dogodku obvestili policijo.
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
* Ciganka — tatica. V okolici Karlovca se nahaja zadnje čase polno ciganov. Za vasi pomenijo pravo nadlogo, ker. česar ne izprosijo, to pokradejo. V četrtek popoldne so prišle ciganke v hišo posestnika Dušana Devica v Prisjeku, ki je bil prav ta dan zdoma. Ciganke so to opazile in takoj skušale obrniti v svoj prid. Dve ženski, ki sta bili v hiši, sta se kmalu sprijaznili s cigankama in njihovimi prerokovanji. Ponudili sta jim nekaj za pod zob in pijače. In ko so se ženske veselile in gostile, je po sobah stikala 141etna ciganka, dokler ni srečno opravila svoiega posla. S plenom je neopazno izginila, kmalu za njo pa so se poslovile tudi os'ale ciganke. Sele zvečer, ko je prišla Devičeva žena v sobo. je na svoie veliko presenečenje opazila tatvino. Zmanjkalo je 35.000 din in 30 dukatov.
mili vejevje in odvažali seveda z izrecnim dovoljenjem kar je primerno za kurjavo. Okrog 15 barak na spodnji strani Ljubljanice še stoji iz neznanega vzroka nedotak njeno. Treba pa je pribiti, da odstranjevanje starih stojnic prepočasi napreduje, kar utegne imeti za eno ali druga stran še posledice. Podjetnikom ie namreč naročeno, nai posoešiio prevzeta dela.
u— Varovanci Društva »Stat) za mladino« so se vrnili. Pravkar so se vrnili zadovoljni in veseli varovanci tn varovanke Društva »Skrb za mladino« s prekrasnih počitnic v Boštanju. Prav nobenega čemernega, zlasti pa ne suhega obraza ni med njimi, saj so se zredili do 5 kg. Deca se je pridno kopala, igrala ln hodila na izlete. V oskrbi je bila pri gostoljubni gospe Dobovškovi v Boštanju, ki je šla društvu tako na roke, da zasluži javno zahvalo. Prav tako se zahvaljuje društvo županu občine Boštanja g. Franceta Dobovšku, ki je največ pripomogel do tako lepega letovanja.
u— Sprejem v L letnik državnega učiteljišča v Ljubljani. V I. letnik državnega učiteljišča v Ljubljani bo sprejeto po naknadnem odloku ministrstva za prosve-to 80 učencev in 40 učenk. Vabimo posebno učence gimnazij in meščanskih šol, da se prijavijo za sprejem na učiteljišče. Prošnje, kolkovane s kolki 10 din, s priloženimi krstnimi listi in izpričevali o opravljenem nižjem tečajnem izpitom, odnosno završnem izpitu, je vložiti osebno ali po pošti pri ravnateljstvu do 14. t. m. Sprejemni izpiti se bodo začeli 28. t. m. ob pol osmih zjutraj po razporedu, ki bo objavljen 27. t. m. na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo.
u— Ljubljana—Bloke—Nova vas—Pre-zid—Parg čabar—Gerovo—Sušak — redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane s Krekovega trga dnevno ob 5.40, prihod na Sušak od 11.35. Odhod s Sušaka ob 13 00, prihod v Ljubljano ob 18.45. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28. (—)
u— Dr. Žitko, specialistka za ginekologijo in porodništvo, do 21. avgusta ne °r-di nira.
u— Deška kolonija Jadranske straže se
vrne iz Bakra danes zjutraj z osebnim vlakom ob 9.03 uri na glavni kolodvor. V primeru, da bi v Zagrebu ne dobili več zveze, pridejo dečki v Ljubljano s popoldanskim vlakom ob 13.23.
u— Zanimiv film o »Dogodkih tz vojne 1939/40« predvaja Rdeči križ v kinu Unio-nu. Z ogledom tega filma si bo lahko občinstvo pravilno predočilo plemenito po-
Pražakova 15-1. DO 1. SEPTEMBRA NE POSLUJE.
*	Strašna žaloigra zaradi alkohola.
Alkohol je povzročil že mnogo nesreč po naših vaseh. Te dni je prišlo do strašne tragedije v hiši Gjura Ravana v vasi Tere-zinu, občina čazma. Gjuro Ravan je bil s svojim sinom na sejmu v Križu, od koder so se vinjeni vrnili domov. Doma so nadaljevali popivanje in pili pozno v noč. Okoli 23. ure je Gjuro vzel puško in brez vsakršnega razloga napadel svojo ženo. Sin je skočil k očetu in mu vzel puško, oče pa je pograbil sekiro in z njo do nezavesti pretepel ženo, nato pa je napadel še sina, ki je v silobranu ustrelil in zadel očeta v želodec. Oče je kmalu nato izdihnil, sin pa je bil zjutraj aretiran.
*	Dom na Polževem vabi Izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—)
*	Tombola Sokola Pobrežje v nedeljo 4. avgusta. (—)
ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST
dr. Egon Bassin
do 24. avgusta ne ordinira
Dr. Demšar
ordinira v avgustu samo ob sobotah
Dr. Blumauer
do 4. septembra ne ordinira
Primarij dr. šavnik
ne ordinira od 5. do 25. avgnsta DOCENT
dr. IVAN PINTAR
od 6. avg. ZOPET REDNO ORDINIRA
Dr. MILAN PERKO
do 25. avgusta ne ordinira
slanstvo, Id ga vrši Rdeči križ ravno v vojni, zato naj ne bo nikogar, ki si tega filma ne bi ogledal (—)
u— Danes žegnanje na Beričevem. Za
žegnanje na Beričevem bodo danes in jutri vozili Pečnikarjevi avtobusi iz Ljubljane ob 15.30, 17., 18.30 in 20., z Beriče-vega pa se bodo vračali ob 18., 19.30, 22. in 23.30.
akumulatorjev pri tvrdki
A. GOREČ poleg nebotičnika
u— Odkrito skladišče ukradenega blaga.
Policiji sta padla v roke dva širokopotezna vlomilca in tatova. Nekaj dni sem je zbujalo pozornost enega izmed kriminalnih agentov skrivnostno vedenje in početje nekega Hermana M., 36 let starega brezposelnega pleskarskega pomočnika, in njegovega nerazdružljivega tovariša, brezposelnega delavca Alberta I. Mesec za mescem sta brez vsakega dela pohajkovala po mestu in začudo prav dobro živela, pa sta zmerom nekam skrivnostno izginjala. Detektiv ju je pričel zasledovati na njunih potih in dognal, da prodajata po hišah obleko, steklenice likerja in razno špecerijsko blago sumljivega izvora. Ko je zbral že dovolj obtežilnega materiala, je detektiv napravil hišno preiskavo na Albertovem stanovanju na Tržaški cesti 229. Tam je našel na svoje presenečenje veliko zalogo najraznovrstnejšega špecerijskega, delikatesnega in manufakturnega blaga, ki sta ga oba pajdaša nakradla na svojih nočnih vlomilskih pohodih. Seveda so ju takoj aretirali in na dan so prišli njuni grehi. Tako sta nedavno tega ponoči vlomila v neko trgovino na Novem trgu, nekaj dni pozneje pa v neko trgovino v Frančiškanski ulici in sta si v obeh nagrabila prav velik plen. Nakradeno blago sta potlej pomalem razprodajala, velik del pa je zdaj policija zaplenila. Vlomilcema še izprašujejo vest, saj sta najbrž zagrešila še celo vrsto doslej neodkritih deliktov.
ZUNDAPP žMuHK
MOXOO;IKLI%^AVCAR:»eva n
u— Vlomi in tatvine. V pekarno Josipa Megušarja na Galjevici je pred dnevi v zgodnjih jutrnjih urah nekdo vlomil in ukradel iz predala 5.000 din gotovine, odnesel pa je tudi nekaj peciva in več drugih predmetov. Storilcu so bile razmere v hiši očividno dobro znane. Vlomilcu je policija že na sledu. Te dni je neznan vlomilec s ponarejenim ključem odprl vrata v stanovanje Kristine Bergantove v Florjan-ski ulici, temeljito prebrskal vse prostore in odnesel dve budilki, naočnike s črnim steklom, dva ročna kovčega. par ženskih snežk in steklenico žganja. Pred 14 dnevi je bilo vlomljeno v isto stanovanje in je najbrže isti storilec odnesel zlato zapestno uro na črnem traku, par uhanov s safir-jem bele barve in zlat prstan z modrim safirjem. Skupna vrednost ukradenih predmetov je cenjena na okrog 2.300 din. Aleksandru Noču je bila v kopališču Iliriji ukradena zapestna ura iz kroma na usnja-tem traku, vredna 900 Din.
Iz Celja
e— Sokolsko društvo Celje-matica je razpečalo že precejšnje število jubilejnih znakov, za kar se zahvaljuje bratom in sestram, ki so društvo pri tej akciji podprli. Društvo bi lahko krilo vse stroške za priprave, če bi ga vse edinice podprle in med svojimi pripadniki priporočale nakup zletnih znakov. Upamo, da bodo jubilanta, ki mu ni bilo dano, da bi doživel nameravano veliko slavje, poedina društva še razveselila z naročili na zletne znake. Znaki so izdelani po osnutku akad. slikarja VI. Stovička. Izdelala jih je prav lično in okus no tvrdka Bruno Kavčič v Ljubljani, Vegova ulica 8. Imenovana tvrdka je društvu poklonila tudi spominsko plaketo in lep pokal, pa se ji društvo za pozornost najiskreneje zahvaljuje.
ZOBOZDRAVNIK
dr. STANE VRHOVEC
DO NADALJNJEGA NE ORDINIRA
e— Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju obvešča svoje članstvo, da bo danes ob 9. dopoldne pri poveljstvu vojaškega okrožja v Celju zaprisega čla-nov-prič za one člane, ki želijo dobiti spominsko kolajno na rdečem traku. K prisegi so vabljeni vsi člani, ki še nimajo prisege dveh prič, čeprav so že svojčas priložili prijavi za spominsko kolajno razne prepise dokumentov.
e— žrebanje loterije LKB v Celju bo nepreklicno 8. septembra 1940. Del dobitkov je razstavljenih v izložbi veletrgovine Stermecki. Avto kot glavni dobitek pa pred pisarno LKB, Dečkov trg 6. Rodoljubi pohitite z nakupom srečk. Naročila po pošti pa naslovite na Loterijski odbor LKB Legije koroških borcev, Celje, Dečkov trg 6.
e— Otrok našel veliko vsoto denarja. Te dni je poslala žena železničarja T. iz Celja svojega 81etnega sinčka na celjsko postajo, da bi pogledal, koliko vagonov mora še njen mož izkladati. Spotoma je deček srečal 61etno hčerko finančnega preglednika Anito Jazbečevo. Ko sta šla otroka proti kolodvoru, je našla deklica v malem parku med hotelom »Pošto« in kolodvorom na tleh zavitek, v katerem je bilo 15.600
Vaša hčerka se pripravlja na možitev!
Svetujte ji, da pri nabavi svoje oprave izbere blago v kar le moč živih barvah in seveda — Indanthren! Blago za perilo, namizne prte, posteljino, kopalno opravo, zastore, vzglavnike in za veliko drugih potrebnih stvari, ki je barvano z Indanthren-barvami, je lepo in praktično. Vaše veselje s temi pestrimi tkaninami bo dolgotrajno, ker so tkanine, barvane z Indanthren-barvami — neprekosljivo stalne v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu.
din. Deklica je hotela nesti zavitek domov, da ga pokaže svoji materi. Deček pa je baje pohitel za njo, ji vzel zavitek iz rok in ji izročil 2100 din z naročilom, da nese to svoji materi. Materi obeh otrok sta takoj sklenili javiti najdbo policiji in železničarjeva žena je prinesla denar na policijo, kjer so ugotovili, da je ta denar izgubil branjevec Cijan iz Zavodne pri Celju, ki je bil izgubo tudi že javil policiji.
NEGUJTE ZDRAVJE!
Posečajte moderno mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu! Cene:
Pršna kopel: n. razred 3 din, brez perila 2 din. I. razred 5 din, brez perila 2 din.
Kadna kopel: H. razred 8 din, brez perila 6 din. I. razred 12 din, brez perila 10 din.
Parna kopel: H. razred 12 din, brez perila 10 din. I. razred 18 din, brez perila 16 din.
Masaža 5 din.
Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mescev, sicer izgube veljavo.
e— Nesreča dveh otrok. V sredo je padel petletni posestnikov sinček Jože Tisel v Grajski vasi pri Gomilskem doma na skednju dva metra globoko na pod in si nalomil desno ključnico. Pri Sv. Katarini nad Trbovljami je padel petletni posestnikov sinček s kozolca in si zlomil desno nogo nad kolenom. Oba dečka so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Pasji kontumac v laškem srezu. Sresko načelstvo v Laškem je odredilo strog pasji kontumac za vse občine v srezu, kjer se je pojavila pasja steklina. Najstrožji kontumac velja za vasi Jagoče, Brstnik in Rifengozd pri Laškem, kjer se je stekel pes prvikrat pojavil. Vsak sum stekline je treba takoj javiti oblastvom.
e— Osumljena, da je hotela zastrupiti svojo gospodinjo. Celjska policija je zaradi suma poskusa umora aretirala 371etno delavko Terezijo P. iz Sel Zagorskih pri Klanjcu, ki so jo v zadnjih šestih tednih zaradi nemoralnega življenja že štirikrat izgnali iz Celja. Terezija P. je bila pred kratkim zaposlena pri neki delavski družini v Celju. Tu je začela motiti zakon svoje gospodinje in njenega moža ter delati razdor. Njena gospodinja je pred kratkim nenadno hudo zbolela in so jo morali oddati v bolnišnico, kjer so ugotovili akutno želodčno vnetje. Pojavil se je sum, da je bila gospodinja zastrupljena. Terezijo P. so osumili, da se je hotela znebiti gosjpodinje in da je zato primešala njeni jedi strupa. Gospodinja je to jed zaužila, nakar so se pri njej pojavili znaki obolenja. V tej zadevi bodo še zaslišali nekatere priče v Zagrebu.
e— Tatvine pri porciunkulskl slovesnosti. V četrtek in petek so bile v kapucinski cerkvi v Celju običajne porciunkulske slovesnosti. Ob tej priliki so izvršili tatovi v cerkvi in pred cerkvijo več žepnih tatvin. Nekatere tatove je policija polovi-la. Pri cerkvi sta tudi dva moška izgubila vsak večjo vsoto denarja. Nekdo je enega izmed obeh zneskov našel in ga izročil policiji. Zdaj trdi prvi pa tudi drugi moški, da je najdeni znesek njegov.
Iz Trbovelj
Rudarski dom v Trbovljah vabi vse člane zadruge na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 18. avgusta ob 8. v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev in konstituiranje občnega zbora; 2. sprememba pravil po novem zakonu v g. z.; 3. volitev: a) 6 članov upravnega odbora in 3 namestnikov, b) 6 članov nadzornega odbora in 3 namestnikov; 4. predlogi in pritožbe; 5. slučajnosti. Ako ne bi bil občni zbor ob določeni ure sklepčen, bo eno uro pozneje, nakar je sklepčen po zadružnih pravilih ob vsaki udeležbi članov. Načelstvo »Rudarskega doma« v Trbovljah. (—)
_Iz Ljutomera_
Pristna ljutomerska vina kupujte le pri Vinarski zadrugi v Ljutomera
Z Jesenic
ZDRAVNIK
dr. Marčič Viktor
od 5. avgusta do objave v nedeljskih časopisih ne ordinira
na
Obiskovalcem Sušaka in Primorja
Posetite na Sušaku restavracijo »LIPO«. Edini vrt v najstrožjem centru. V neposredni bližini luke, kolodvora in avtobusnega postajališča. Slovenska in primorska kuhinja. — Se priporočata	V. tn A. žirovnlk
Iz Maribora
a— Požrtvovalno delo mariborskih akademikov. Dne 1. t. m. sta Sli dve skupini mariborskih akademikov pod vodstvom prirediteljev prvega kobanskega tedna na delovni tabor na Ojstrico nad Dravogradom in k Sv. Trem kraljem nad Marenber-gom. Naši akademiki so si nadeli nalogo, da se v počitnicah s taborjenjem čimbolj približajo našemu obmejnemu kmetu na Kobanskem, da spoznajo življenje ne razmere ob naši severni meji. Pomagali bodo kmetom pri njihovem težkem delu, pri Sv. Treh kraljih pa bodo pomagali dograditi novo šolo Družbe sv. Cirila m Metoda.
a— Po zgledu drugih Jugoslovenskih me3t se snuje tudi v MariDoru Društvo prijateljev Sovjetske zveze, ki bo v kratkem imelo svoj ustanovni občni zbor.
a— Uspehi protituberkuloznega tedna. V dopolnitev prejšnjih poročil se javnost obvešča, da so podprli zbirko PTL tedna še nastopni darovalci: uradništvo Ehrlicho-ve tvornice v Mariboru 322, delavstvo iste tvomice 734, gasilska četa v Gornji Bistrici 50, občina Selnica ob Dravi 200, tvorni-ca takra Zugmaier & Gruber v Gor. Bistrici 1000, župni urad v Studenicah 30, fantovski odsek iz Hoč 200 din. Vsem iskrena hvala. Ponovno se prosijo vse gasilske čete, fantovski odseki in edinice Sokola, ki še niso vrnili nabiralnih listov, da store to čimprej, sicer ni mogoče zbirko zaključiti in podati javnosti točno poročilo o celotnem uspehu.
a— Mariborski gimnazijski maturanti leta 1920. proslave 201etnico mature v septembru v Mariboru. Vsi tovariši naj se Javijo zaradi nadaljnih navodil na naslov prof. šedivy, klasična gimnazija, Maribor.
a— Samo enkratna dostava pošte v Mariboru. Kakor v drugih mestih je poštno ministrstvo odobrilo tudi za Maribor samo enkratno dnevno dostavo poštnih pošiljk s pismonošami, le ob sobotah bo dostava pošte dvakratna kakor doslej. Novi red dostave poštnih pošiljk je že stopil v veljavo.
a— Naplavljeno truplo. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je Drava naplavila truplo 421etnega Josipa Bogatina iz Zgornja Brezine pri Mariboru, ki je pred dnevi neznanokam izginil. Ker se je hotel že svojčas v neki mariborski gostilni obesiti, domnevajo, da je izvršil samomor.
e— Ob vse prihranke je prišel najemnik Josip Ditmejer z Rdečega brega pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Tatovi so mu odnesli leseno omarico, v kateri je imel shranjeno 4350 din. Prazno omarico so našli v gezdu okoli 150 m od hiše. Orožniki poizvedujejo za tatovi.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo imel v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo 4. t. m. g dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
je vzgojiti lz te mladine smele letalce. Ogled razstave je brezplačen, hvaležno pa ee sprejemajo prostovoljni prispevki za nabavo visokomotornega letala.
r_ SlavčCva pristava prodana. Te dni
je trgovski gremij v Kranju kupil od g. Slavca stavbeno parcelo ob Vidovdanski cesti med Pokojninskim zavodom in šavni-kovim vrtom. Nakup te parcele je najbrže v zvezi z načrtom, katerega je Gremij že pred leti zasnoval da zgradi poslopje za trgovsko šolo. Vprašanje ustanovitve trgovske šole v Kranju je bilo že večkrat načeto, toda do konkretnih zaključkov še ni prišlo. Kakor smo dognali, je bila vložena že prošnja na bansko upravo. Kako je s to zadevo, o tem bi prosili odločujoče faktorje, da javnost obveste. Ustanovitev trgovske šole je za izrazito industrijsko in trgovsko mesto, kakršno je Kranj, ne samo živa, temveč nujna potreba.
r— Okrajni sreski cestni odbor se bo preselil v lastne prostore pravkar dovršene stavbe na Cesti na Golnik štev. 3. Pi-
sarna bo pričela poslovati ▼ novih proBto-rih v četrtek 8. t. m. Zaradi selitve se bo zaključilo poslovanje v starih uradnih prostorih na Mestnem trgu v sredo 7. t. m. in ta dan zato ne bo uradnih ur stranke.
in e rti a to graf i
Bled. Zvočni kino predvaja »Geroni-mo« še danes ob 21, ker popoldanska predstava odpade zaradi javnega nastopa Sokolskega društva pod devizo »V miru ln vojni v službi domovine«. Javni nastop, ki naj pokaže našo pripravljenost, bo popoldne ob 5. na sokolskem vežbališču. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes ob pol 21. uri (ob 15. uri pa samo ob slabem vremenu) nemški velefilm »V imenu zakona«. Med dodatki domači kulturni film in vojni zvočni tednik. — Sled! »Džlm iz džungle«. (—)
DOGODKI IZ VOJNE 1939 1940
Film, ki prikazuje vojne dogodke iz vojne na Poljskem zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu.
Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11.—12. in od 14. ure dalje.
KINO UNION — Tel. 22-21.
Is	na
CERKLJE OB KRKI. Slovo je vzel te
dni oras orožni&ki podnarednik g. Vilen-detič Drago. Bil je vzoren orožnik in v vsakem oziru na svojem mestu. G. Vilen-detič je prišel med nas pred štirimi leti in si je v kratkem času pridobil pri nas kakor tudi v bližnji okolici dosti prijateljev. Pred leti je po njegovi zaslugi bil prijet z-ani nevarni razbojnik Urbanč. G. Vilen-detič je bil tudi agilen član Sokola in navdušen športnik: ribift, smučar in pla-vač. želimo mu na novem mestu mnogo sreče in zadovoljstva.
Ss Hrastnika
h— Smrtna kosa. Umrl je v 67. letu
starosti delavec kemične tvornice g. Jurij Godicelj. Na zadnji poti ga je spremljala tudi steklarska godba. Pokopali so ga na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje!
h— Cenena moka se bo delila od 5. do 8. t. m. na občini. Cena moke bo 4.25, 4.05 din in 3.85 din. Seveda dobe moko le ufcožnejše družine.
Iz Novega mesta Br. Pslsalek Marijan
vodja internega oddelka moške bolnice in banovinski zdravnik, NOVO MESTO zopet redno ordinira
Iz Litije
1— Za n^e rejce malih živa!!. Društvo
rejcev malih živali, ki je med najbolj marljivimi edinicami v zvezi, vabi za danes dopoldne rejce malih živali na poučen tečaj. Strokovnjak iz Ljubljane bo poučeval naše gospodarje o kapunjen,ju petelinov in o kastriranju zajcev. Tečaj se bo začel ob 9. na vrtu Boriškove gostilne. Podoben tečaj bo popoldne pri Robavsu v šmartnem. Z ozirom na praktično gospodarstvo, je obisk tečaja vsem priporočljiv.
i— Koruze primanjkuje. V zadnjem času je zavladalo pri nas občutno pomanjkanje koruze. Trgovci čakajo že delj časa na naročeno blago. Zadnje zaloge so prodajali trgovci le v mali množini po 3 dinarje za kilogram. Nova koruza bo menda cenejša in je željno pričakujemo. Pohvalno akcijo je izvedla litijska občina, saj je naročila za svoje občane 25.000 kilogramov koruze, ki smo jo dobili iz Bolgarije. Prvovrstno koruzo je prodajala občina po 1.80 din kilogram. Litijska občina je razprodala tudi več vagonov moke, bele in krušne. Zaloga moke je izčrpana, iz vrst interesentov pa čujemo, naj bi občina z nabavo cenejših živil nadaljevala.
i— Usoden padec motociklista. Gospod V. iz Litije je imel v petek opravka v bližini Domžal. Domov se je vračal skozi Ihan in na nepreglednem ovinku ga je doletela nesreča. Tamkajšnja mladina je naložila na sredo ceste kup kamenja in jo zadelala. Ker je ovinek na kraju, koder običajno ni večjega prometa, se je tudi litijski mctoeiklist zanesel, da je vse v redu. V tistem pa je že zavozil v kameniti sklad. Vrglo ga je po tleh in se mu je motorno kolo močno poškodovalo, sam pa se je precej poškodoval po ramenih, životu in po glavi. Ponesrečenega vozača je našel neki avto, ki mu je takoj nudil potrebno pomoč. Motor so odpeljali v popravilo, ponesrečenec pa je iskal zdravniške pomoči. Lahko-mislena mladina pa je potrebna temeljitega pouka.
Iz Kranja
r— Letalska razstava. Aeroltlub v Kranju bo canes ob 9. otvoril v gimnazijski telovadnici razstavo novega brezmotorne-ga letala in modelov. Razstava bo odprta do nedelje 11. t. m. dnevno od 9. do 18. Upajmo, da bo javnost pravilno razumela stremljenje mladine, ki si je sama zgradila prvo brezmotorno letalo ln da bo s številnim posetom moralno podprla visoke cilje, ki si jih je zastavila naša mladina, včlanjena v Aeroklubu, katerega naloga
Slava prvega planinskega polica
l*a vsakoletni praznik naših vojakov-planincev je bil
letos Še posebno sveča:
Škofja Loka, 3. avgusta j senčnati tribuni je sledila prijazna pogo-
škofjeloški planinski polk je proslavil dne 1. t. m s celodnevno svečanostjo svojo krstno slavo. Zdaj že kar tradicionalni pražnik je potekal tudi tokrat zelo svečano in ob veliki soudeležbi meščanstva in okoličanov. Slavje je spričo resnih časov dobilo tem globlji pomen
Prireditev je bila na vojaškem vežbališču. ki je bilo okusno okrašeno s troboj-nicami in smrečjem Nad vhodom se je lepo odraža! krasen drživni grb izgotov-ljen iz lubja, medtem ko so v spretnem aranžmaju desno in levo simbolizirali planince: smuči krpi ji. cepim in stroinice. Nič manj učinkovito ni bila prirejena tribuna s šoho Nj. Vel kra!ja Petra 11.. obdana takisto s trobojnicami in cvetjem. Po vežbališču so bili razmeščeni topovi in v ozadju improvizirani tanki.
Ob 10. je bila zbrana pred postrojenimi četami vojaštva s polkovno zastavo in godbo družba, kakršno vidimo pri nas le ob najslovesnejSih prilikah. Pdleg aktivnega oficirskega zbora so se zvrst;!i mnogoštevilni predstavniki državnih, cerkvenih in samoupravnih obiastev in odposlanci naših korporacij in društev Sokoli m gasilci so prispeli v krojih Slavju so se pridružili tudi rezervni oficirji.
Po pozdravu je polkovnik g Nikola Ro-cič obšel vse čete. Sledili so cerkveni obredi. Za katolike jih je opravili škofjeloški župnik g. Jernej Podbevšek za pravoslavne prota g. Nikolič in za muslimane imam g Imamovič. Po blagoslovitvi in rezanju kolača je domačin slave g Kocič očrtal naloge, ki čakajo vojaka. Planincem je poverjena še posebno častna naloga, da varujejo in obvarujejo naše krasne planine. Naša vojska ima svojo tradicijo, svojo priznano in respdktirano slavo, ki jo bo tudi ohranila.
Ko je ob koncu govora poveljnik čestitali vsemu polku k njegovi krstni slavi, je nazdravil vrhovnemu komandantu oborožene sile Nj. Vel. kralju Petru II. Zagr-meli so topovski streli in oglasile so se strojne puške. V ta trušč pa so se začeli razlivati akordi drža vrne himne.
Po sprejemanju čestitk je izvedlo vojaštvo mimohod pred vojašnico. Strumno so se vrstile pred mnogoštevilnimi gledalci četa za četo, ki so kakor iz brona vlite pokazali e moč naše vojske.
Oficielni del je bdi s tem zaključen in v
stltev. Z veliko pozornostjo so bile sprejete pismene čestitke, polku Planincem so med drugimi v imenu Nj. Vel kralja čestitali Nj. Vis. knez Pav'e. minister za vojsko in mornarico general g Nedič, armij-ski in divizijski poveljniki, načelniki Štabov, polkovni poveljniki od vseh strani, bivši poveljniki škofjeloških planincev in dolga vrsta ostalih prijateljev našega polka.
Vojaška zabava popoldne ie zbrala najmanj 5000 gledalcev. Pestri spored je lepo prikazal duha, ki vlada v naši vojski. Vojaki imajo svoj pevski zbor. mnogo izvrstnih telovadcev, deklamatorjev, pa tudi ša-Ijivce. Vse točke obilnega sporeda so bile zanimive. Zabave so se udeležili med drugimi divizionar g. Dragoljub Stefanovič bivši poveljnik planincev polkovnik g. Ivan Lukič, načelnik štaba divizije major g. Babic, sreski načelnik g. Jarc, predstojnik sodišča svetnik g. Ustar in drugi
Zvečer je bila v natlačeno polnih prostorih Sokolskega doma prav prijetna zabava. Nastopili so tudi pevski solisti med njimi operni pevec g Lupša.
Letošnji praznik naših planincev je torej bil še posebno živ izraz tople povezanosti naše vojske s civilnim prebivalstvom.
Sličica iz Celja
Iz Celja nam pišejo:
Društvo inženjerjev v Ljubljani je ovadilo hmeljarskega nadzornika v Celju g. Janka Dolinarja, člana mestnega sveta in mestnega gospodarskega referenta ter urednika »Slovenskega hmeljarja«, mestnemu poglavarstvu v Celju, da neupravičeno uporablja akademski naslov »dipU. ing.« Mestno poglavarstvo v Celju je na podlagi te ovadbe uvedlo proti g. Janku Dolinarju kazensko postopanje in poslalo nato Društvu inženjerjev v Ljubljani naslednje uradno obvestilo:
»Pozivno na vašo ovadbo vas obvešča mo, da je Dolinar Janko pri tukajšnjem zaslišanju priznal, da nima pravice se podpisovati z uporabo akademskega naslova »dipl. ing.« Izjavili je tudi, da številke »Slovenskega hmeljarja« od meseca aprila naprej nimajo več njegovega podpisa: »dipl ing. Janko Dolinar.« Prav tako je izjavil, da se bo v bodoče podpisoval po predpisih in je vzel zadevni pouk na znanje.c
Pfegorešovci sa obiskali Cer - podrinski
Kajmakčalan
VtisRI s kraja krvave bitke za svobodo
Polni nepozabnih vtiskov smo se vračali Preporodovci s sokolskega romanja na Kajmakčalan. Vlak je brzel preko južnosrb-skih poljan, dokler ni zavozil med hribe v ponosno Šumadijo. V duhu smo zrli še vedno Kajmakčalan — vrata svobode, ko nas je že davno vozil ždlezm konj po plodnih ravnicah Srema in Mačve.
Ruma. Prestopili smo za Šabac — v programu smo imeli še pokl oni t ev na Ceru — podrinskem Kajmakčalanu. Ravnice nevajeno oko se je blagodejno sprostilo ob pogledu na zelene hribčke in z žitom porasle bregove, ki se rahlo vzpenjajo izza Save nad Šabcem, dokler ne preidejo daleč na obzorju v gozdnato Šumadijo, srce Srbije.
V Šabcu smo bili gostje Sokola Znova smo imeli priliko občudovati dobro ljudstvo, med katerim sta še doma velika bratska ljubezen in pa prijetna gostoljubnost. Baš gostoljubnosti bratov Sokolov, naklonjenosti mestnega poglavarstva in pa zlasti pomoči načelnika brata Rističa se moramo zahvaliti za udobno in hitro potovanje iz Šabca do Tekeriša pod Cerom.
Naglo je brzel naš avto iz mesta. Ob strani smo pustili spomenik žrtvam nasil-stev avstroogrske solda^eske, vozili smo med plodna žitna polja in že smo se pričeli vzpenjati v rahlih serpentinah proti Ceru, ki se je pojavil na obzorju Zamislili smo se v usodo vojakov-junakov iz onih dni, ko se je v krvi porajala svobodna Jugoslavija. Spomnil sem se vrst;c iz knjige »Dobrovoljci«, ki nam opisujejo strahotno pot srbskih vojakov od Arandjelovca preko Uba na Cer. Ka mso šli in po kaj, izmed vojakov ni vedel nibče Hodili so dva dneva in dve noči z redkimi petminutni-mi presledki. V začetku so visoki kuršum-lijski Črnogorci še peli Svoje turobne, zate-gle bojne pesmi, počasi pa so drug za drugim utihnili, ker pota ni bilo konec. Slabotni kosovski kadrovc? so cepali ob strašnem naporu ko muhe; večino so spravili na noge. nekaj pa jih ni moglo več oživeti, ker so podlegli soncu, prahu in znoju, preden So prišli v bitko. Strahoten marš, kakor človek ne bi verjel, da ga je zmožen. In v tej trumi trpinov, obsojenih po veČini na smrt. sta korakala dva mllada Slovenca dobrovoljca: Vladislav Fabjančič in dvajsetletni mladenič Avgust Jenko, ustanovitelj ».Preporoda« in veliki revolucionar predvojne slovenske omladine, ki je podprl svoje ideje z najvišjim dokazom — s smrtjo.
Iz ramišdjenosti nas je prebudil Šoferjev glas. Na mestu smo bili. Tekeriš. Tod so se bili najstrašnejši boji. Šofer, ki se je sam udeležil bojev, je razlagal, da so po trije
vojaki imeli eno samo puško: tako tudi naš predvojni tovariš Jenko, ki je šele v teku bitke prišel do svoje puške, ko jo je odvzel nekemu mrtvecu. Boji usodne noči od 18. na 19. avgusta 1914. 1. so bili tako strašni in vse je petekalo tako naglo, da niso utegnili pokopati al; identificirati mrtvece, temveč so v silnem zaletu vihrali naprej — do zmage Ti, ki so padli, so ostali po večini nepoznani. Čas je opravil svoje in po planjavah so ostali tu pa tam le še beli okostjaki Zaman išče oko grobov, ni jih. Ves Cer, vsa planjava Tekeriša in vsa okolica so en sam grob Pri duši nam je kakor poje pesnik-vojak s Rudolf Maister:
»Kaj jih iščeš po poljani,
kaj za njimi v hrib tiščiš?
Naši v nas so pokopani.
mi smo njih nagrobni križ.«
Kolikor so utegnili, so kasneje zbrali zemske ostanke junakov in jih pokopaJli v skupnem grobu pri vasici Tekerišu, na katerem so postavili na pobudo Udruženja rezervnih oficirjev in pod visokim pokroviteljstvom pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja dne 28 junija 1. 1928. spomenik s srbskim grbom in napisom: »Vaša dela su besmrtna « Ob vznožju so vzidane plošče s posnetki pokojnega kralja in raznih društev in pa z zahvalo Čehom, ki »o padli predajajoč se bratom Srbom.
Ta veliki uspeh nepripravljene in maloštevilne srbske vojske, to premagovanje nečloveških naporov in pripravljenost na žrtve razumemo le, če spoznamo trpljenje naroda pod takratnim tlačiteljem. Neme priče grozodejstev so skromni spomeniki in vasi Krivajica. Brodanja, Lešnica, Šabac, Majur, Prnjavor in druge, kjer so pobesneli tuji vojaki pokazali svojo »kulturo« nad nebogljeno deco, starci in ženami. Priča je bil tudi Švicar dr. Archibald Reiss, ki je vsa ta grozodejstva opisal tedanjemu kulturnemu svetu. Ko je ta tujec videl čudežne uspehe malega, a hrabrega srbskega nairoda, ga je tako vzljubil, da je ostal z njim do konca in želel, da mu po smrti vzemo srce in prsi in ga pokopljejo med junaki na, Kajmakčalanu. Tako se je tudi zgodilo.
Globoko ganjeni smo po obisku spominske kapele položili krasen venec z državno trobojnico pred spomenik, nato pa Je po enominutnem molku tov. Kunstler obrazložil v ginljivem govoru pomen cerske bitke in smrti Jenka za Slovence.
Po poklonitvi smo si ogledali okolico spomenika. Tik za spomenikom rase breskev, o kateri so nam domačini pcvfdali, da rase iz ust neznanega vojaka. Ubožec je bil
VIKTOR MC LAGLEN, veliki karakterni igralec v sijajnem filmu peklenskih strasti in gigantske borbe
Mojstrsko^o sužnjih |JPOR NA PACIFIKU
KINO SLOGA, tel. 27-30 — Danes ob 15., 17., 19., 21.
zadet, ko je jedel breskev. Grižljaj mu je ostal v ustih in i2 koščice je vzklilo drevesce. Zdi se mi, da je to najlepši simbol zmisla smrti: »lz zemlje si vzet in v zem-jo se povrneš, da pripraviš mesto novemu, srečnejšemu življenju!«
Globoko prevzeti, a s trdno vero, da se bomo odzvali klicu domovine in, če bo treba, dokazali tudi z življenjem, da smo vredni sinov očetov, ki so darovali za svobodo domovine najdražje, smo se v mraku vrnili v šabac
Popotnik Slovenec, ki stopaš po teh sve- i tih tleh, govori v mislih z Jenkovim tovarišem iz bojev:
»Jenkov grob, kje si? Ne rezani kamen, ne ilavorjev šop ne kaže, ne pravi, kje njegov je grob, le prosta pravljica le ta ne I molči, le prosta pravljica junaka slavi.. .« j
n_id i
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Oe hočete videti samega sebe v dnevih mladosti, si morate ogledati film
Samo enkrat si mlad
V glavni vlogi: Mickey Rooney
Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri ter jutri ob uri
Prihodnji spored (v torek 6. VHI.):
Dunajski zvoki
Obupen položaj radarskih starouptikojencev
Bratovska skladnica jim je z nakazovanjem prejemkov po poŠti povzročila nove odtegljaje
Zagorje, 3. avgusta
Kakor se govori, se pripravlja akcija za izboljšanje položaja rudarskih staroupoko-jencev in za priznanje draginjskih doklad novoupokojencem, razpravlja pa se tudi o spremembi pravil Bratovske skladnice.
Naraščajoča draginja ograža skoraj vse delovne stanove, najbolj pa so prizadeti rudarski upokojenci, ki so morali zaradi bo-lehnosti pred časom v pokoj. Pred kratkim je Bratovska skladnica odredila, da bodo upokojenci in rentniki dobivali svoje prejemke po pošti, in s tem ukinila izplačevanje po skladnicah. Ker pa se za vsako nakaznico odbije 1 din, 1 din pa še za poštno dostavo, in ker je spodobno, da naslovnik tudi poštarju da vsaj majhno nagrado, se na lepem nabere vsaj tri din odbitka. Vsakomur se bo zdelo to malenkost, ki skoraj ni vredna omembe, za staroupoko-jenca pa Je to že občuten odtegljaj, saj v svojem proračunu ne sme izdati za prehrano več ko 3 din na dan.
Pred časopisno desko stoji kakor po navadi gruča čitateljev, med katerimi je pač največ onih, ki v tisku iščejo vesti o ukrepih, s katerimi bodo oblastva pregnala draginjo. Pravkar čitajo o povišku prejemkov državnim nameščencem, pa se vname živa debata o tem, ali bodo tudi oni prišli
na vrsto, preden pomro od gladu. In eden mi pripoveduje:
— Bolno ženo imam, sam sem od naduhe nesposoben za vsako delo, pa imam 221 din pokojnine na mesec. S tem moram plačati stanovanje, elektriko, vodo — in kaj mi še ostane za preživljanje? Zdaj, ko prihaja denar po pošti, pa dobim na roko prav za prav samo 218 din.
To so pač številke, ki s svojo neusmiljeno trdoto govore za cele skladovnice knjig. Njegov sosed ima 253 din na mesec in je tudi oženjen. Ce bi ne bil oglušil, bi morda še lahko dobil kakšno zaposlitev. Tretji v družbi ima 360 din pokojnine in rent-nine. Ta znesek mu Bratovska skladnica pošilja po dveh nakaznicah in na ta način mu odbitki znesejo že kar 5 din. Splošno je razpoloženje med staroupokojenci, naj bi pokojnine in rentnine izplačevale krajevne skladnice kakor doslej. Državna blagajna gotovo ne reflektira na prispevke teh siromakov, Bratovska skladnica pa bi si z vrnitvijo prejšnjega načina prištedila mnogo birokratskega dela.
Ves primer pa nam priča, da je med nami mnogo ljudi, ki jim je vsak dinar nepogrešljivo bogastvo. Prav bi bilo pač. da se zganejo tisti, ki odločajo, in odpravijo takšne sramotne primere bede s sveta.
Nesreča na Feičeniku
Višnja gora, 3. avgusta vo prošnjo odločili, da ga odvedejo k
Promet po državni cesti skozi Višnjo goro je živahen ponoči in podnevi. O tem bi znal povedati Lojze Oven iz Stranske vasi pri Stični, ki je doživel nesrečo sredi Peščenika, znanega strmega klanca nad Višn,jo goro. Za nekega ljubljanskega mesarja je gnal od Novega mesta tri govedi. Ujela ga je noč, pa je kljub temu gonil proti Ljubljani V Peščeniku je bil že močno utrujen, saj je bilo že okrog treh zjutraj. Zato je pognal živino pod cesto, da se odpočije, pa tudi sam se je zleknil na rob ceste. V tistem Je privozil od novomeške strani neki avto. V svitu močnih luči Oven ni opazil nič nevarnega, le vstal je in se je pomaknil malo bolj na rob. Nekaj sekund kasneje pa je Ooven obupno klical na pomoč. Dočim je sprednji del avta vozil mimo, ga je zadel blatnik zadnjega kolesa, ln ga podrl. Kolesje mu je zmečkalo nogi v gležnjih. Težak tovorni avto je v klancu močno hropel, zato šofer ni čul obupnih klicev poškodovanega Ovna in je vozil dalje. Ponesrečenec je bil ves krvav, obupno je klical na pomoč, sredi noči pa ga v strmem klancu ni čul nihče, šele čez čas se je z največjo muko splazil po rokah do bližnje hiše kovača Toneta Zupančiča. Z glasnim stokanjem je prebudil speče stanovalce, ki so res odprli vrata in so ga začeli izmivati in mu z obkladki hladiti rane. Videč pa, da je ponesrečenec potreben zdravniške pomoči, so se na njego-
zdravniku dr. Fedranu. Eden domačih ga je kar v samokolnici ocpeljal do zdravnika. Zdravnik dr. Fedran mu je nudil takojšnjo pomoč in je zapisal ponesrečencu tudi potrdilo o poškodbah, ki mu jih je avto prizadel.
Oven Lojze Je prijavil dogodek tukajšnjim orožnikom, ki poizvedujejo za neprevidnim šoferjem, ki je vozil tik cestnega roba. Poizvedbe pa so otežkočene, ker si ponesrečeni Lojze Oven nI zapomnil registrirne številke. S pomočjo zapiskov na ljubljanski mitnici so ugotovili, kateri avtomobili so vozili tam skozi po usodnem srečanju na Peščeniku pri kilometrskem kamnu 592. V poštev bi prišel tovorni avto nekega tržiškega podjetnika, ki je tovo-ril tedaj kože s Hrvatskega. Tovorni avto je s tovorom vred tehtal okrog 10.000 kilogramov in šofer se izgovarja, da bi tolikšna teža ponesrečenega Ovna čisto stlačila in ne samo poškodovala, šofer tovornega avta pa navaja, da ga je za Pešče-nikom prehitel lažji luksuzni avto, ki je bil namenjen tudi v Ljubljano, vendar ljubljansko mitnico, kakor so ugotovile poizvedbe, ni pasiral. Znabiti ga je podrl osumljeni luksuzni avto.
Oblastva poizvedujejo za storilcem in poškodovani Lojze Oven pričakuje, da bo iz nesreče izvlekel zaradi te poškodbe in izostalega zaslužka vsaj nekaj odškodnine.
se — dirka na Gorjance!
Novo mesto, 3. avgusta Novo mesto pričakuje v dneh 14. in 15. t. m. lepo Število gostov, ki pridejo v našo metropolo iz raznih krajev naše ožje domovine. V omenjenih dneh se namreč vrši veliko zborovanje trgovcev iz vse naše banovine in pa Velike motociklistične dirke na Gorjancih. Za obe prireditvi vlada med Dolenjci, prav posebno še za slednjo prireditev med športnimi krogi, veliko zanimanje. Motociklistične dirke, ki jih priredi Motoklub Iilirija, in njena sekcija v Novem mestu, bodo na praznik 15. t. m. na znani državni karlovški cesti, ki vodi preko Gorjancev v ostrih in zelo slikovitih serpentinah. Start bo v Gotnl vasi, cilj pa v bližini spoja privatne gorjanske ceste Oglarice k državni cesti. V tem odcepu se je pričela cesta temeljito popravljati. Na ovinkih so Že odstranjeni kupi gramoza, V vseh teh delih na cesti gre moto-sekclji pohvalno na roke tehnični razdelek sre-skega načelstva. V vznožju Gorjancev pri Badovincu, kjer je vdelana spominska plošča J. Trdine, bodo postavljene tribune za Častno predsedstvo ln častni odbor ter godbo. Tudi napeljava telefona ob vsej dirkalni progi do cilja bo do tekme končana. Za red in varnost na cesti, bodo skrbeli orožniki, vojaki ln gasilci. Ker je prijavljeno veliko fitevilo tujcev, zlasti iz Zagreba, Varaždina, Cakovca in lz drugih krajev sosednje banovine, je vodstvo prireditve poskrbelo tudi za zadostni prometna sredstva. Za občinstvo bo dovolj av-
tobusov in taksijev. »Putnik« v Ljubljani
pa bo za ta dan organiziral izlet v Novo mesto s posebnim vlakom. Prirediteljem, ki se z veliko požrtvovalnostjo prizadevajo za čim uspešnejši uspeh in izvedbo svojega programa, gredo v vsakem pogledu na roko civilna kakor tudi vojaška oblast.
Nacionalni šahovski turnir bo v Celju
Poslovni odbor Jugoslovenske šahovske zveze v Zagrebu je na seji 1. t. m. določil udeležence za nacionalni amaterski turnir, ki bo od 10. do 28. t. m. v Celju. Zaradi velikega števila prijav je odbor povišal število udeležencev turnirja na 18. K turnirju so pripuščeni naslednji igralci: Mlinar, Marek, šorli in šiška (vsi iz Ljubljane), Medan, V. Popovič, B. Pavlovič in Berner (vsi iz Beograda), Drašič, Gottlieb in Jerman (vsi iz Zagreba), Grašer in šmigovc (oba iz Celja), Popovič (iz Splita), Majstorovič (iz čačka), Mišura (iz Maribora), žuk (iz Siska) ln Kohn (iz Ze-muna). Rezerve za primer, da odpove kateri izmed prijavljencev izven Celja, so B. Savič (iz Zagreba) ter Puc in Levačič (oba iz Ljubljane), število nagrad v turnirju je bilo povišano na 9.
Zveza je nadalje za 25. t. m. ob 15. sklicala svoj redni letni občni zbor, ki bo isto-tako v Celju. Na občnem zboru bodo imeli pravico glasovanja samo klubi, ki do 15. t. m. plačajo zvezno članarino. Do istega roka je treba poslati zveznemu odboru vse predloge za občni zbor. Dne 25. t. m. dopoldne bo v Celju tudi predkonferenca de-legatov vseh narodnih zvez in zastopnikov zveznega odbora.
ULTRA
*!a_i3£*^3se.r- ffigopsar' a-gicTMV' i — »n
Kjer so v farni mlini sami . ..
Kjer so v jami mlini sami, je za hramom hram, kjer se čuje, kovač kuje, io vam je Frajham.
To in še 22 drugih kitic je pred 80 leti ob slovesu posvetil Framu znameniti Oro-stav Caf, ki je 20 let kaplanoval v naši vasi. Ni rad odhajali, kakor še dandanes tisti, ki je le nekaj časa bival v Framu, nerad ostavlja to idilično vas, pa na.] bo obrtnik, delavec ali viničar. Za najlepšo vas na Spodnjem Štajerskem je Fram označil nekdanji mariborski narodni voditelj dr. Rozina, ki je imel tu svoje posestvo. Mogoče je k temu nazoru nekaj prispeval tudi izbos-ni pridelek framskih vinskih gričev.
Pol ure od železniške postaje v Račah leži Fram sikrit v gorskem kotlu Pohorja, ki mu pošilja glavno gonilno sillo, potok Framščico. Pet mlinov je ob njej, »ik' pšenico meljejocc, pet jih pa izdeluje bučno olje. Nekdaj so mleli samo bučnično jedro, bi so ga pripeljali kmetje iz Ptujskega polja in iz Goričkega pred nekako 40 leti pa, ko je glavni mlinar olj ar Tomaž Kranjc izumiil lušoikiico, so začeili mlinarji dobavljati cele vagone bučnic s Hrvatskega. Fraimski potok goni tudi tri žage in Vr-hovškovo kovačijo.
Lep napredek je pokazal Fram po vojni. Velikega gospodarskega pomena je bila
vpeljana falska elektrika in pa vodovod iz bližnjega »zlatega studenca«. Prevažna je tudi cesta, ki so jo začeli pred 6 leti graditi proti prijazni pohorski Planici, s čimer se je Fram vsaj malo oddolžil Pohorju, ki mu razen svojih vod leto in zimo pošilja premnoge vozove najboljšega lesa.
Izredno mnogo je za Fram storila Posojilnica, ki sta jo pred blizu 50 let5 ustanovila nadučitelj Franc Pirkmajer in župan Gert. Podpirala je šolo in razna društva, ki jih je v Framu lepo število.
Vneto deluje framska gasilska četa, ki si je pravočasno znala nabaviti motorno brizgalno iin avto.
Za kulturni in gospodarski napredek pa skrbe Čitalnica, Prosvetno društvo, Sadjarsko društvo in Olepševalno društvo. Že dolga leta imamo tudi odličen pevski zbor, izpred vojnih časov pa Ciril-Metodovo podružnico, ki je že premnog dar položila domu na oltar.
Pri kulturnem in nacionalnem dehi pa nosi zastavo naš Sokol. Pred 10 leti smo ga ustanovili, pred 6 leti pa je na najlepšem prostoru sredi vasi vzrastel ponosni Sokol-ski dom. Iz železobetona je njegova streha in naš dom hrabro kljubuje vsem neprili-kam. S svojo mikavnostjo, s svojo dvorano in gledališkim odrom privablja ne le Soko-liče in Sokole, temveč dostikrat tudi svo-
Vladivostok
Iz Odese smo krenili 12. novebra 1917 in smo prišli do mesta Vjatke. Tam so nas zadržali boljševiki tako dolgo, da je zaradi hode zime in za'" ' slabe prehrane obolelo veliko števil; 'i. Poslali so jih na zdravljenje v ri iazaret v Jaroslavlje, kamor sem v dccembru prišel tudi jaz in ostal do februarja 1918. V Jaroslavilju je bilo okrog 50 srbskih dobrovoljcev. Ker je Rusija takrat pošiljala svojo vojsko domov, je bdi velik nered, pa sem sklical sestanek naših ljudi, da bi se pomenili in šli za našimi odredi, ki so se bili odpeljali proti Murmansku. Našel sem 8 mož, ki so z menoj proti Vladivostoku, kamor . no po 26 dnevih vožnje po velikih ovirah in nevarnostih dospeli.
in neki podporočnik, menda je bil Ukrajinec. ;Porabil sem priliko in sem se pomešal med Kitajce v šoli nekega francoskega profesorja, da se naučim francoščine. Tovariše z juga, ki so bili po večini nepismeni, pa je podporočnik učil branja in pisanja. Sredi te navidezne idille pa so se pripravljala velika presenečenja za nas. Takrat se je formiral prvi francoski sibirski bataljon, da gre proti boljševikom v Rusijo. Nekega dne nas je poročnik Guzevič obvestil, da se bomo temu bataljonu priključili tudi mi. Med nami je nevolja udarila na dan. Uprli smo se taki nameri in zahtevali, da gremo na Solun. Poročnik, ke je bil zvit lisjak, je skušali moje tovariše prepričati, da ne gremo vnovič na froto. temveč da gremo le v Vladivostok stražit francoski konzulat.
In bilo je. kakor sem slutil. V Vladivostoku so nas naložili na vlak in haidi na fronto v Habarovsk. Boj je bil trd:vraten in hud in skoraj bi nas bili boiiševi-ki obkolili, če nam ne bi bili o pravem času Japonci priskočili na pomoč. Tako smo se vsai v redu umaknili in dne 24. avgusta smo že sedali v francoski vlak. ki nas ie čakal, da nas odpelje nazai.
Dne 30. avgusta smo prišli v Nikolsk Usorisk, kjer smo ostali mesec dni. dne 3. oktobra pa smo prišli v Harbin in od tam dalje v Rusijo, spet čez vso Sibirijo. Tisti čas je potovanje šlo počasi naprej, ker ie bilo vse razdejano in smo dolse ure čakali do kolodvorih. Na neki postaji sem zaslišal srbsko govorico in odkrili smo srbsko komisijo, ki ie po Rusiji zbirala ljudi za domovino. Razložili smo vso svojo zgodbo in prejeli pismo z nalogom, da ga oddamo v Čeljabinsku pri srbski komandi v bataljonu majorja Blagotiča. Dne 19. novembra smo Prispeli tja. Tako sem na veliko nejevoljo majorja Guzevi-
I ča z vsemi 16 možmi ostal v Čeljabinsiku.
I Francozi oa so še isti večer odšli proti Ufi. proti boljševikom. Imena 16 debro-voljcev. ki sem iih na ta način iztreal iz rok poročnika Guzeviča, so: Batajič Savo, Zgonjanin Jovan. Bogunovič Ilija. Popovič Dušan. Gajič Milan. Dekič Vijat. Markovi č Joco. Relič Gjura. Radakovič Luka, Milanovič Jovan. Sišič Peter. Brasanovič Peter. Sprejma Mihael. Ačimov Vojin, 2u-linac Živko in Vijat Branko.
Meni oa je francoski bataljon v Čeljabinsiku izdal naslednji certifikat: »Francoski kor v Sibiriji. Sibirski kolonialni bataljon. Potrdilo o navzočnosti. Srbski vojak Ludovik Podobnik ie služil v sibirskem kolonialnem bat?lionu nd 31. julija 1918 do 19. novembra 1918. Čeljabin^k. 1. januarja 1919. Sef bataliona Mallet. poveljnik sibirskega kolonialne*??« bataliona«.
je navidezne neprijatelje. Okoli doma je letno telovadišče, da malo takih.
Mimo ponosne dvonadstropne šole in mimo lepe cerkve sv Ane vodi pot navzgor, kjer »na višini v razvalini stari grad stoji«. Pred 800 leti so ga ustanovili grofje Freiheimb, odtod poznejše ime Frajham in danes Fram.
Ne mislimo Framčani dosti na nekda-
njo gospodo, pač pa radi in s ponosom misiimo na naie rojake veljake. Sirom po domovini so znana njih imena (dr. Pavel Turner, Ljudevit Černej, dr. Otmair Pirkmajer). In še jih je, ki jih je na delo na prosvetnem, svečeniškem, gospodarskem, tehniškem, zdravstvenem in domobranskem polju v svet poslal naš Fram. Obiščite ga ob priliki!	V. J.
100 injekcij lažnega zdravnika
Nenavadna potegavščina bolestnega dekleta
Zagreb, 3 avgusta
V Zagrebu policija že 8 dni išče mazača, ki je v Martičevi ulici dal 161etnemu dekletu 100 injekcij in ki je hotel z injekcijami usmrtiti njeno mater Ta nekrvava drama je dobila epilog v petek popoldne na zagrebški policiji. Junakinja je 16Ietna Angela Panič, nameščena v mlekarni, pri sestri svoje matere, Anki Ištvaničevi. Ta Anka je pred nekakšnimi desetimi dnevi prišla na policijo in izpovedala, da njena nameščenka Angjela že od ranega detin-stva trpi od čira. ki se razvija v njeni glavi. Ker se je v zadnjem času počutila posebno Slabo, jo je delodajalka poslala na mestni fizikat, da bi jo tam pregledali. Ko se je dekle vrnilo, je imelo glavo obvezano. Izpovedala je, da je na stopnicah fizikata srečala dva gospoda, ki sta jo vprašala, kaj ji je, nato pa jo napotila v Martičevo ulico, kjer da stanuje neki zdravnik, ki jo bo z injekcijami brezplačno ozdravil. Res je šla v Martičevo ulico in našla zdravnika, ki ji je dal 10 injekcij in ji obvezal glavo. Na vprašanje, kako je zdravniku ime, dokle ni vedelo odgovora. Delodajalki spočetka to ni bilo sumljivo, ko pa je začela Angjela vse bolj p<?«ati, se je vznemirila, posebno ker je dekle začelo zelo pogosto zahajati po injekcije in tako je sklenila, obvestiti o zadevi policijo Tedaj so zagrebški detektivi začeli iskati ^doktorja z brado«. Policija je zaslišala tudi Angjelo, ki je ponovila, kar je bila že prej povedala svoji delodajalki.* Dodala je, da dobiva injekcije skozi plašč in obleko. Policija se je vznemirila; šlo je morda za kakšnega mazača sadista alli patološkega človeka in zadeve se je bilo treba lotiti čim bolj previdno. Ko je šla Angjela spet po injekcije, jo je spremljal g. Ištvanič, ki naj bi previdno razgledal vso zadevo. Ko sta prišla do hiše, je dekle postalo vznemirjeno in prosilo je strica, naj jo počaka zunaj, ker je zdravnik nervozen in bi se razjezil, če bi šel z njo. Stric se je dal pregovoriti m je res počakali zunaj, dokler se ni njegova nečakinja vrnila in izjavila, da je vse v redu. Potem je šel na policijo in prijavil. Na policiji so sklenili napraviti hišno preiskavo, posebno, ker so dognali, da v hiši sploh ni zdravnika.
Nasilednjega dne sta dva stražnika potrkala na vratih tretjega nadstropja hiše št. 14. Odprla jima je svetlolasa gospa. Stražnika sta jo legitimiralla in ugotovila, da se piše Štefica Banaševic in da je bančna uradnica, njen mož pa trgovec. Ko stražnika na stanovanju nista našla nič sumljivega, zakonski par pa na prijavnem uradu ni bil pravilno prijavljen, sta povabila gospo Banaševičevo s sabo. Na policiji pa je že čakala tudi Angjela, ki je prestrašeni Ba-naševički trdila v obraz, da ji je ona dajala injekcije, ko je, kakor je trdila, doktor z brado moral odpotovati k vojakom. Trdila je celo, da ji je ga. »doktorica« ponujala 200 dinarjev, da ne bi nikomur ničesar ] povedala.
Gospa štefica je bila vsa iz sebe. O vsem
tem ni imela niti pojma. Vendar so jo pridržali na policiji, dokler se vsa zadeva ne razjasni. Naslednjega dne je šel detektiv z Angjelo v »doktoTjevo« stanovanje in tu so nastopila prva protislovja. Izkazalo se je, da je stanovanjt popolnoma drugače opremljeno, kakor je bila izpovedala Angjela. Tudi nihče v sosedstvu ni nikoli videl kakšnega človeka z brado, ki bi zahajal v to hišo. Vsa zadeva je postala še bolj nejasna, ko je drugi dan v mlekarni klical telefon in ko je ga Ištvaničeva prišla k aparatu, je slišala človeka, ki se je predstavil za »doktorja« in izjavil, da je Štefica Ba-naševičeva samo njegova pomočnica in da mu detektivi ne morejo do živega in da bo dekletu še naprej dajal injekcije. Isti glas je potem še enkrat klical in hotel govoriti z Angjelo Paničevo, ki pa je ni bilo v bližini. Tedaj je izjavil, da bo ubil njeno mater z injekcijami iz maščevanja nad Angjelo, ki ga je bila prijavila policiji. Dekle, ki je kmalu na to prišlo v mlekarno, je hotelo takoj domov in reklo, da ji je »doktor« že prej pretil s tem in ji tudi ponujal 40 tisoč dinarjev, če se da pri njem operirati. Prav toliko da ji bo dal po operaciji in tri-nadstropno hišo. Šele zdaj so detektivi spoznali, da dekle laže in so jo pridržali na policiji. Tu je kmalu prizna'a. da si je vso to »afero« od prve do zadnje črke izmislila.
Dr. šahec — 70-letnik
Beli dan je zagledal 4. avgusta 1.1870. v Slavini pri Postojni. Rodoljub, velik Sokol in odličen zdravnik, so tri čednosti jubilanta. Bil je prostovoljec v balkanski vojni, kjer je s svojim stanovskim tovarišem in kirurgom dr. šlajmerjem celil rane bratom Srbom in Bolgarom. Med svetovno vojno je vršil službo vojaškega zdravnika na Vrhniki, kjer je bil tolažnik slovanskih fantov to vojnih ujetnikov. Kot sokolskega borca ga vidimo vedno v prvih vrstah. Kot dolgoletni podstarosta in starosta vrhniškega Sokola si je pridobil za društvo neminljivih zaslug, živel je tako rekoč za Sokola, katerega je tudi gmotno podpiral. Podpornik je vseh nacionalnih, kulturnih in socialnih društev. Tudi je naročnik vseh nacionalnih listov in revij.
Odveč bi bilo govoriti o tem, kaj je storil naš Fran kot zdravnik. Vsa daljna okolica ga pozna kot najboljšega zdravnika. Kot odličen zdravnik in hkrati dobra duša je prihranil mnogo gorja zlasti siromakom. Kolikim je samo za »bohlonaj« podaril zdravje, ki je največje bogastvo tega sveta!
Vse te svoje vrline črpa dobri Fran v naravi, kamor rad pohiti, če mu le dopušča čas. — Vemo, da si skromen to da boš nejevoljen zaradi naših besed, toda, ne moreš nam zabraniti, da ne bi povedali v svet vsega tega in da ne bi izrazili radostne želje: »Naj živi še mnoga leta naš dobri Fran!«
Nazadnje je prišlo do glasovanja in 12 se jih je izjavilo za Vladivostok, 5 pa nas je bilo proti. Toda manjšina se je morala pokoriti večini in vrnili smo se na sever. — Ko smo zapustili Šanghaj, so nam bogati Francozi podarili nekaj nad 8000 rubljcv, ki jih je prevzel poročnik Guzevič. Vojaki smo zahtevali, naj se denar razdeli, a ker se je poročnik na vse mogoče načine izvijal, smo šili s pu.-kami nadenj, pa se je ustrašil in razdelil po 250 rubljev na moža, medtem ko si je skoro polovico vsote pridr-žal zase. —
Med sibirsko in solunsko
šronto
G. Podobnik kot dohrovoljec
V	VTaidfvostolro so tovariši začefff godrnja-tig, zakaj sem jih zapeljali, ker smo bili brez sredstev m smo se znašli v veliki stiski. Med njimi je b9 razen mene še en Slovenec, ki nas je tudi prvi zapustil hi šel dalje na lastno pest Ostalo nas je 8, razen mene 7 tovarišesr iz južnih krajev. Bil sem resnično v velikih skrbeh, kaj naj storimo. A ko sem na oesti začul francosko govorico, sem se doanMsL Odšli smo na francoski konzulat, se predstavili s papirji, ki smo jih imeli iz Jaroslavlja, in konzulu razloži®, da želimo za našimi, ki potujejo na Sokra. Konzul nam je nakazal stanovanje in nam dal 100 Kerenskijevih rabljev, da priCaskamo ladje. — Tu se nam je slabo godilo, kajti 100 rubffjev za. 8 mož je bilo ravno toliko, da smo pošteno stradali. Konzul nam je obljubil, da nas bo ladja peljala v ESzerta, kjer so se rmši zbirali za Solun. Vsak dan sem hodil pred francoski koozo-lai, da bi zrodel. kdaj gremo. Ko sem ne-
sta3. pred poslopjem v gruči, sta prišla dva cšnfista, in ko sta se ustavila sem izvedel, da je eden izmed nji-T. G. Masarvk. Ker je bil ravno m konzulat, da odpotuje v Ame-
---- sem ga poprosil, nag govori tudi za
nas. Obljubil je, da se bo za nas zavzel Dne 25. aprila smo bSH poevani na konzulat, a tokrat nas ni bilo več 8, temveč 17 redovov in 4 oficirji, med njftnl poročnik Rodaff Guzevič, fe mi je n^fcaj dni poprej padel v oči, ker je nosil italijansko troboj mco na srbski šajkačL Peljali smo se z rusko Sad jo »Penza«, ki so jo vodili Poljaki. Pet dni smo se vozili do Šanghaja in vseh 5 dni smo vojaki ostali brez hrane.
V	Šanghaju nas je francoski generalni konzul vzel v svojo zaščito in imeli smo se precej dobro. Tu smo čakali — poleg mene 17 tovarišev z juga, poročnik Guzevič
kratkova ovne lopekllna po V3rcxuj oče) sončne žarke zadržuje dolgovaovne (porjavltev povzročuj oče) sončna žarke pa propuSča.
Gosp. Ludvik Podobnik, zdaj mestni uslužbenec v Ljubljani, pripoveduje nekaj zanimivih spominov na viharne dni, ko so se v prevratni Rusiji zbirali jugoslovenski dobrovoljci za osvobodilno borbo svoje domovine.
izključuje sončne opekline!
Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno.
Ultra-olje-Nivea deluje tako
V na^em glavnem stanu, nekje !
na Gorenjskem.	;
Zdaj je dovolj! Potrpeli smo do'go m | pretrpeii mnogo od vašega nečuvenega početja, spr/'.tovana gospoda Kosi iz rodu Merulejcev. Zdaj pa je dovolj! Da bo pa svet vedel, da smo bili izzvani mi, da bo vedel za ves potek in predzgodovino, naj na kratko orišemo vse vaše postopke, ki so ras prisilili do tega zadnjega koraka...
V šolah so naus učili že od mladih nog, d2 st3 Kosi (menila turdus) koristne živali, da Dokončujete mrčes, celo miši, krte in podobne zverine, poleg tega pa da ste odlični pevci in je cc!o Prešeren dejal o vas. d?, je pobožni orglarček naučil »Kosa, trdokljuno dete, od preljub ga Aiguštin? Vsega tega smo se naučili in verovali v vse tiste, kar je bilo napisano o vas v čitauk.ih j in berilih. Ampak vse to je bi'a le puhla ! uč^niska modrost in ni prinesla za življenje zaresne vrednosti, kaj še nasprotno, življenje je pokazalo, da ste vi, Kosi iz rodu Merulejcev, čisto navadnna svo-jat... Tako!
Zclai smo imeli prilik nebroj, da smo si ogledali vaš značaj, način vašega življenja in vaš svetovni nazor tako na sploh — z cnc besedo, spoznali fino vas do dobra ..
Ko sem bil še otrok, vaš pevski spored m znašal več ko pet tonov. Priznam, časi
Kosom
so se fepremenJli m vsesplošnega napredka ne moremo tajiti, in tudi vi ste napredovali glede petja. To je res, kajti zdaj svrrate in žgolite cele operne arije...
Operne arije so lepe in vsak posameznik vaše pasme je dovršen pevec Ampak, čs žvižga naenkrat dvajset vaših solistov, potem je to ko v operi, kjer hoče vsak prekričati drugega, in to ni lepo. Ker pa pri vas kolegialnost glede glasov ne hodi v poštev ko v operi, je tudi to odpustlji-vo in celo jaz razumem tako početje..
Prišli smo k enemu glavnih razlogov našega spora. Ako že prepevate in morate prepevati, zakaj prično vaši koncerti vselej ob štirih ali poilpetih zjutraj in zakaj se vrše ravno pred mojim oknrrn? Sploh pa. aH so to res koncerti? Ne! To so pevske vaje, to je Kosovska Glasbena Akademija, prvi letnik! Popolnoma jasna zadeva je, da gre tu za pevski pouk, kjer izkušeni Kosi pevci-pedagogi poučujejo nadebudni naraščaj ... Seve gredo pri tem početju najlepše zamišljeni toni rakom žvižgat in harmonija zborovskega petja je pri tem občutno prizadeta. To je jasno — in sleherni pevovodja mi bo priznal, da v ubran in upet zbor ne kaže uvajati novincev, začetnikov...
Ko sem poslušal valše »koncerte« par dni, mi je prišlo na um, da morda ti vaši pevski sestanki sploh niso zbori, mitingi
in politična zborovanja ali pa celo meru-lanski parlament. Pri današnjih časih je tak demokratski parlament nemogoča zadeva, kajti tu hoče drug prekričati drugega — vse to je pa že močno zastarelo. Sicer pa vsak živi in vladaj po svojem okusu! Le eno bi prašal: zakaj za boga milega se morajo ti glasovni ekscesi vršiti ob rani zori in pa ob mojem oknu? Jaz ne poznam vašega političnega prepričanja, ampak če že imate spore med seboj, kar smatram za razumljivo, prenesite torišče bitk drugam. Odletite sto metrov na levo od našega bivaka, tam lahko kričite m tudi tepete se lahko — bog z vami!
Le pomislite, gospoda Kosi, da so že stari Rimljani spoznali resnico, da potrebuje človek vsaj šest ur spanja. Da, tako je! Kje za vraga naj dobim jaz šest ur spanja?! Le računajte! O polnoči, ob eni se priklatim domov poln traminca ali rizlinga. Prav! Ko ležem in zaspim, je ura ena aH pol dveh.. Ob štirih pa pričnete, ka-nalije, s svojimi koncerti aH palavri, na počitnicah, ki so uzakonjene, in ne gre, da bi me motili, ker se to prvič ne spodobi, drugič pa je to poseganje v državno oblast, ki m: je določila dopust zato, da počivam. Vi pa delate zmedo___
Zdaj pride pa najhujše. Zdaj pride to, kar me je globoko razžalostilo in česar nisem pričakoval od vas, Merulejci. Medtem ko se vrši »monstre-koncert« ali »občni zbor«, se splazi par materialistično razpoloženih individuov na moje gr?de. kier smo sejati pred neda-viiuu grah in zui^ko
solato, in z veliko slastjo požira semena. To je čisto navadna tatvina! Tu ne vel ji jo nobeni izgovori, kajti videl sem vas na lastne oči, videli ob petih zjutraj. Naj bo v čitankah stokrat natisnjeno, da ste koristni ptiči, na mojih gredicah ne raste nič, ker požrete sleherno posetev, kakor kobilice v jutrovi deželi. Hišnik Nered postaja iz tega razloga melanholičen in dekla Reza je odpovedala službo. Ecco!
Tega očitka o tatvini pa ne iznašam sam, temveč se mi pridružuje tudi moja soseda onstran Save, velerodna gospa gra-ščakinja, ki lahko dokaže, da ste ji po-hrustali vse plantaže rodovitnih malin! Ecco! Taka je ta reči Ali ni sramota? Pevec in tat! Kaj takega ne srečamo niti med ljudmi i Poleg vsega pa ste omajali mojo vero v znanost, ki trdi da se hranite od črvov in žuželk v resnici pa se hranite od mojega graha in fižola. Zakaj za vraga ne zobljete hroščev, ki so baje zelo okusna jed, posebno zdaj ko smo uvedli brezmesne dneve?!
Razen tega, da je vaše početje drzno in nedostojno, je tudi v popolnem nasprotju z obstoječimi naredbami o narodnem gospodarstvu, ki pravijo, da se nedozoreli sadeži pod kaznijo ne smejo trgati!
Zdaj, ko smo navedli vse tehtne razloge, ki nas silijo k temu poslednjemu koraku, moramo še povedati, da smo storili pred tem vse, da bi končali spor v miru, kakor se razumnikom	\ v? r.-*; ;
i S-tv; "!i . "	• ~ »i
na&ega Gia\uvea alona, ki »o	tu- 1
di na drugi breg Save, so ostali brezuspešni. Še več! Na vejah ste sedeli in ste se mi porogljivo smejali v brke, nato pa s huronskim krikom planili na moje gredice. Pa tudi to še ni vse! Zadnje čase opažam s pošastno grozo, da ste si pridobili zaveznikov, kajti tudi ščinkavci se že udeležujejo pogromov, da o vrabcih niti ne govorim...
Mera je torej polna in izbito dno. Zato segamo k poslednjemu sredstvu, ki naj razčisti to nevzdržno stanje. Pošiljamo vam ultimat, katerega točke osvojite takoj z naslednjim jutrom po prejemu:
1.	Umaknite se sto metrov za demarka-cijsko črto od moje hiše.
2.	Petje m zborovanja prično šele ob šestih.
3.	Gredice, semena in sadeži petsto metrov naokrog so pod našo zaščito in zato nedotakljivi
V primeru da te točke ne bodo izpolnjene, bomo ukrenili vse potrebno, da dosežemo pogoje na drug način:
ad I. Postavili bomo na vse grede pošastna strašila, migajoča in piskajoča.
ad II. Naročili pomo fračo in streljali t vsakega Merulejca, čeprav bo v črnem fraku.
ad III. Kupili bomo mačko.
Tako! Prepis tega ultimata pošiljamo r.
kopiji tudi DmSfvu zaščito pričjih na-
........... ! u tj vič^n s; nn"h
U u, gm c rakaMn.ii, is.
„ JUTRO VA« POSVETOVALNICA
Davčna
I. K. —C. — Vprašujete nas, ali so motorna vozila še vedno zavezana banovinsKi trošarini na pnevmatik«. Culi ste, da je ta banovinska davščina za proračunsko leto 1940-41 odpravljena. — V zmoti ste. Po § 45. pravilnika o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1940-41. so banovinski trošarini na pnevmatiko zavezana vsa motorna vozila, registrirana v dravski banovini. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju dravske banovine dalj ko tii mesece na leto. Prav to velja tudi za motorna vozila, ki so registrirana v drugih banovinah. Ker nam ne poveste, za kakšno motorno vozilo gre, Vam tudi ne moremo sporočiti posameznih postavk te trošarine. Ako pa imate v mislih osebni avtomobil, potem vzemite na znanje, da znaša banovinska trošarina za takšna vozila od vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 dinarjev.
»Vida«, Zagreb. — Na Vaše dokaj zamotano vprašanje glede taksiranja tekočih računov Vas obveščamo, da se morajo od otvorjenih in tekočih računov razlikovati navadni — trgovinski — računi (konti), ki se pojavljajo pri navadnem ali dvojnem knjigovodstvu. Značilno bistvo vsakega tekočega računa je v tem, da je račun stalen in tekoč, ki vzdržuje trajno trgovinsko ali bančno poslovno zvezo med podjetjem in zadevno osebo. Nadaljnja značilnost tekočega računa je v tem, da je višina kredita navadno označena že v računu samem in se vsi poslovni posli gibljejo v mejah tega kredita. Cd teh računov pa se razlikujejo navadni — trgovinski — računi (konti), ki izvirajo iz določene st°ritve, zaključka ali posla in ugasnejo taKoj, ko se izpolnijo pogoji, v katerih so nastali. Ti računi namreč regulirajo samo do!°čene trgovske dolgovne odnose in prestanejo, čim so dolgovi po teh računih poravnani. Ti računi niso tekoči in niso zavezani taksi. Med osebami, ki plačujejo te takse (za vsak račun po spremenjeni tar. post. 37 zak. o taksah 30 din), medsebojno otvor-jeni tekoči računi plačujejo polovico te tc' kss
A. F. — M. S. — Iz Vašega vprašanj3 povzemamo, da si glede odpfeme bednost-nega sklada k uslužbenskcmu davku niste na jasnem. — Po § 5. pravilnika plačujejo vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, 0.5% od kosmatega zaslužka ali mezde, če od teh svojih piejemekov plačujejo uslužbenski davek najmanj po din 0.50 dnevno, din 2 tedensko ali 11 din mesečno. Službodavci teh nameščencev in delavcev plačujejo l°/n vseh kosmatih zaslužkov in mezd ne glede na višino uslužbenskega davka. Pri davčnih zavezancih, ki niso zaposleni ves teden, se vzame kot osnova za odmero bednost-nega sklada celotni zaslužek dotičnega tedna kot tedensko ponavljajoč se dohodek.
A. P. — M. — Od svojega najemnika niste mogli že štiri mesece izterjati dolžne najemnine. Vložili ste tožbo, katere uspeh je bši ta, da se je izkazala neiztrljivost. Kaj naj storite, da V"m davčna uprava Ovlpiše ustrezni del stanarine? — Po novi uredbi z dne 30. III. t. 1. se mora v splošnem predložiti prijava za odpis osnovnega davka, če se davku zavezani predmet ne uporablja, v 14 dneh od dne, ko preneha ujx>raba. če se prijavljena najemnina ne ca izterjati, se predloži prijava v 14 dneh od dne prejema sodne rešitve o neizterljivosti najemnine, najkasneje pa v 5 letih od 1. januarja tistega leta, za katero je bil davek odmerjen.
T. H. — B. — Ker se Vam obeta slaba vinska letina, nameravate večino vina porabiti za dom. Kako Vam bo postopati, da boste za to količino oproščeni plačila državne trošarine? — Ker nam niste podali glavne osnove za odgovor na to vprašanje, Vam nanj za enkrat ne moremo odgovoriti. Predvsem je važno, da vemo, ali trgujete z alkoholnimi pijačami na debelo in na drobno — ali ne. Javite se torej ponovno, na kar prejmete točno pojasnilo!
P. n. N. N. vas toži pri sodišču v Z. na plačilo zneska, 4000 din iz neke založnice, v kateri pa ni napi»ano, zakaj mu doigu-jeie ta zne«eK. Vse kar ste mu bili d°lžni, pravite, da ste mu plavali že v celoti. Zdi se vam, da je tudi zadoižnica ponarejena. — Predvsem ne smete zamuditi razprave, ki jo je odredilo sodišče po nasprotnikovi tožbi. Na razpravi morate predlagati, da se naj tožbeni zahtevek zavrne in navesti vse čnjenice, ki jih smatrate za vašo obrambo in za ugotovitev vašega stališča za potrebno. Na vpogled vam mora biti doti ena zadoižnica. če smatrate, da je ponarejena, predlagajte pravdnemu sodniku, da naj postopanje prekine in odstopi spise — zadolžnico državnemu tožilstvu, da ukrene vse potrebne poizvedbe za ugotovitev pristnosti, oziroma ponarejenosti dotične listine. Po kazenskem zakonu je kazniv s strogim zaporom in v denarju, kdor napravi lažno listino ali predrugači pravo, kdor pa tako listino uporabi, je pa kazniv z robijo in z denarno kaznijo, če nimate nikakih potrdil, 6a ste upniku plačali njegovo terjatev, smete predlagati zaslišanje prič. Tudi vaša polsestra m njen sin smeta biti priče in jima zakon ne odreka te pravice, če niste v dctični listini izrecno pristali na to, da se sme vložiti tožba zoper vas v Z., morate že pri prvi razpravi ugovarjati krajevno nepristojnost onega sodišča, ker bi morali biti toženi le pri sodišču. ki je na kraju vašega stalnega bivališča.
Ludovik B. B. Kdo sme polagati izpit za kurjača stoječih ali premi Kalnih kotlov? Kdo m®r0 hiti strojni^. — Izpit za kurjača za kctloi-ske naprave smejo opravljati osebe, ki so se izučile ključavničarskega ali stičnega obrta in so praktično delovale v dotični obrti in kot kurjaški pomočniki najmanj eno leto. Osebe pa, ki so dovršile strojno podčastniško šolo naše vojne mornarice v K. imajo pravico opravljati zvanie strojnika n., če dokažejo enoletno praktično udejstvovanje.
»Pravda«. Bili ste zaposleni pri obrtnem podjetju kot kurjač, vaša služba ni trajala neprekinjeno nad eno leto. Ali Smete zahtevati piačo zaradi sprečenfa vršiti službo zaradi vpoklica na 28dnevn0 orožno vajo. Kakšen je odpovedni rok za Vašo službo. — Ker niste še neprekinjeno najmanj eno leto dni v službi, nimate pravice zahtevati vaše denarne prejemke za 4 tedne, pač pa za teden dni, ker ste bili zaradi važnega razloga sprečeni vršiti službo in ker je vaše službovanje trajalo že
več kot 14 dni neprekinjeno. Ako niste o priliki vstopa v službo ničesar dogovorili s službodajalcem glede odpovednega roka, znaša odpovedni rok za vašo službo najmanj 14 dni, ker ste vršili kot kurjač v dotični obrti pretežno podrejene posle.
B.	F. K. Vašega sorodnika, ki je občinski uradni*, je njegova službodajalka že trikrat preganjala brez uspeha zaradi disciplinskih prekrškov. Tudi kazenska prijava je bila zaman, ker je službodajalka vse tožbe izgubila. Ali odgovarja za stroške, ki so mu nastali v disciplinskem in kazensKem postopanju. — V disciplinskih predpisih ni ničesar določnega odrejeno glede stroškov zastopstva, ker si ga izbere prizadeti sam ali pa se mu postavi po službeni dolžnosti. Zadeva glede plačila stroškov za odvetnika, ki ga je prizadeti najel, je seveda predvsem njegova zadeva in ga bo moral on sam plačati. Le v primeru, da bi mogel prizadeti dokazati, da je službodajalka zoper njega vlagala pritožbe in prijave, katerim so sledila do-tična postopanja, brez vsake utemeljene podlage ali celo namerno, da bi mu škodila, mu odgovarja zaradi te svoje krivde za vso škodo, ki mu je vsled tega nastala. Zato torej tudi za stroške branilcev, ki si iih je moral najeti, da je dokazal neute-meljenost prijav zoper njega.
F. D. D. Ali sme župan izdati gradbeno dovoljenje vašemu mejaču, četudi je s tem vidno uničil svetlobo v vaši delavnici. Kako bi mOgli izpodbiti dotično dovoljenje? — Občina, oziroma županstvo je moglo izdati kliub vašemu protestu vašemu sosedu gradbeno dovoljenje za gradnjo njegove lope. če menite, da se vam je s tem zgodila krivica, se morete pritožiti v roku, ki je naveden v dotični odločbi na višje upravno oblastvo, to je v vašem primera na sresko načelstvo. Ako niste morda s priposestvovanjem pridobili pravice tekom 301etne dobe, imeti okno svoje delavnice obrnjeno v sosedov svet, vaše pritožbe ne bodo mogle imeti uspeha niti pri upravni oblasti niti pri sodišču, če bi tamkaj morda s tožbo hoteli uveljaviti pravice do okna v sosedovo zemljišče iz vaše delavnice.
C.	I. Ljubljana. V novi hiši ste najeli stanovanje. Hišni lastnik, neki stavbeniK je pa kmalu po vaši vselitvi hišo prodal. Ali se morate izseliti novemu lastniku. —
Po zakonu se mora najemnik, ako njegova najemna pravica ni bila vpisana »na hiši« v zemljiški knjigi, umakniti novemu posest niku, vendar le po pravilni odpovedi, ki je bila dogovorjena med pogodbeniki ob sklepanju najemne pogodibe. Ako dogovora o odpovedi ni, "je treba odpovedati tam, kjer so po posebnih o tem izdanih predpisih ali, če takih predpisov ni, po posebnih običajih kraia, določeni za izpraznjevanje najemnih prostorov izvestni dnevi v letu z določenimi odpovednimi roki, preden izteče doba, do katere se sme dati odpoved. V Ljubljani so s posebno uredbo določeni odpovedni in iizpraznitveni roki — v primeru, da med strankama ni bilo posebnega dogovora — v četrtletju, in sicer v mesecih feibreuarju, maju, avgustu in novembru. Od hišnega lastnika, ki je najemno hišo prodal in izročil novemu kupcu, smete zahtevati popolno zadoščenje za škodo ali tudi izgubljeno korist, ki vam je nastala vsled izselitve po zahtevi novega lastnika. Kaka zaščita takih najemnikov ni v veljavi.
kržljave breskve -
J. D. S.: Pravite, da plod breskve ni zdrav, da je kržljav in tud: kost ni trda kot po navadi, črvičev na plodu ni billo opaziti, bilo pa je na mladikah in listju polno zelenih uši. Ali lahko te povzročijo tako škodo?
Listne uši napravijo včasih zelo veliko škodo, ne le da trpi drevo, tudi plodovi so drobni, nezdravi, nezadostno hranjeni, ker uši porabijo zase žlahtne drevesne sokove. Zdaj boste tej nadlogi težko pomagali, morate pa poskrbeti za drevje za drugo leto. Dreveščkom morate jeseni oz. pomladi dobro pognojiti, predvsem s fosforjevimi in kallijevimi gnojili, pravilno jih obrezati in zemljo obdelati. Pozimi januarja jih dobro poškropite s 7% karbolinejem. Zgodaj pomladi, čim se pokažejo prve uši, morate drevje ponovno poškropiti in sicer z 1 do lV4°/o nikotinsko, ali pa kvasija-milnično brozgo. To brozgo pripravite na naslednji način: tričetrt kg kvasija lesa namakate 12 ur v 10 1 vode in nato zakuhate. Čez 24 ur tekočino odcedite. Istočasno stopite 1.5 kg mazavega mila (sapo kalmus) v 10 1 vode. V poseben, čist sod nagnete nato 80 1 vode in vlijete vanj raztopino kvasije ter mila. Med vlivanjem morate dobro mešati. S tako pripraviljeno razt^ino škropite napadene drevesne dele.
pozebla drevesca
M. P. Mr. Na pomlad ste zasadili večje število sadnih drevesc, breskev in marelic. Ob saditvi so bila videti drevesca zdrava, vendar jih je pognalo komaj dobra polovica. Vprašate, kaj je vprok, da so drevesca pomrla? Zakaj nekatera m ne vsa?
Vaš primer ni osamljen. Zelo veliko drevesc je pomrlo radi zime. Pri sajenju so bila videti ohranjena, pozneje pa niso pognala. Pomrle so pač vrste, ki so boflj občutljive za mraz. Podobne sliko vidite tudi na odraslem drevju, ki je pozeblo le delno, popolnoma ali sploh ne.
mičuTinova drevesa -
Slišali site, da so nekateri naši kmetijski zavodi uvozili drevesca, k: jih je odgojil sflavni ruski učenjak Mičurin Želite vedeti, če se lahko dobi cepiče takih dreves?
Uverjeni smo, da vam bodo naši zavodi prav radi postregli s cepiči. Opozoriti pa vas moramo, da dobite lahko že sadike Mi-čurinovih sadnih vrst in ne le cepiče Do-linškova drevesnica v Kamnici pri Mariboru razpolaga že z 12 vrstami jablan, dalje ima črešnje, višnje in češplje ruske vrste. Nekatera drevesca so že obrodila S sajenjem novih vrst se pa ni treba še prenagliti. Poskusite 'e poedine vrste Naši javni kmet. zavodi, kakor tudi priznani dre-vesničarji, bode nove sadne vrste najprej preizkusili, nato šele razmnožili v kolikor bodo posamezne vrste odgovarjale za naše kraje.
Dalije
J. K. N.: Na vaše vprašanje ali lahko štrigalice škodujejo dalijam, ali ljubijo dalije pusto ali gnojeno zemljo itd., vam odgovarjamo sledeče:
Dalij je preko 20 tisoč raznih oblik, ker že iz semena ene rastline lahko vzklije veliko število oblik. Pri vzgoji ne smete negovati iz leta v leto iste stare, preživele oblike, morate jo odvreči. Nabavite ali nove gomolje, ali potaknjence, ali pa seme. Georgine najbolje uspevajo na sončnih položajih. Potrebujejo zelo mnogo vode preko leta, pa je za suhe kraje in sušna leta bolje saditi potaknjence kot gomolje. V suši jim morate dobro zalivati. Zemljo morate že jeseni globoko prelopatiti in pognojiti z zrelim hlevskim gnojem; če pa zemlja ni izstradana, kot ponavadi vrtna zemlja ni, je bolje, da sploh ne gnojite. Potaknjence sadite nekoliko kasneje kot gomolje, t. j. v maju. — Zelo verjetno je, da vam štrigalice objedajo cvetje, štri-galica se namreč hrani z živimi in mrtvimi živalmi in rastlinami. Znano je n. pr., da se zelo rade lotijo krizantem. Da pa pri vas niso vse rastline objedene, je morda vzrok to, da imate v vrtu več raznih oblik georgin, katerih nekatere štrigalicam ne prijajo. — Najenostavnejši način zatiranja tega škodljivca je v tem, da mu napravite umetno zaklonišče iz lesne, vlažne volne, ki jo v klopkah postavite pod rastline, lahko pa tudi na kole tik cvetov, če postavite pod rastline, potem jih dobro stre-site, da popadajo vse štrigalice na tla. štrigalice po dnevi žde na skrivnih mestih, ponoči pa gredo na lov za hrano. Vsako jutro živalce iztresite iz volne in zaklonišče postavite ponovno.
Vesna 19: Vaš strah, da bi mogel opisani občutek škodovati zdravju, je popolnoma neopravičen. Nasprotno! To samo dokazuje, da ste polnovredna ženska. Glede ostalega priporočam, da jeste pogosto (1—2X na teden) jetra in da pijete železno vino. Pri tem pazite na zobe! Tozadevna navodila Vam bo itak dal še posebej lekarnar.
Usta zjutraj: Pri neprijetnem duhu iz ust, je treba seveda v prvi vrsti misliti bilo na obolenje dlesni, ali pa zob. Neprijeten duh pa lahko tudi izvira iz nosa, nadalje iz pljuč in končno iz želodca. Kaj bi bilo ravno v Vašem primeru vzrok je na daljavo težko reči. Svetujem točen zdravniški pregled!
Planinka: Vaše prvo perilo je nastopilo dokaj kasno. To dejstvo, in pa da je perilo neredno dokazuje, da gre verjetno za nezadosten razvoj jajčnikov. Zaenkrat po mojem mnenju ni treba podvzeti nikakih korakov, ker obstoja upanje, da se bo stanje samo popravilo. Ako pa se stanje tekom let ne bi izboljšalo, bo treba k špe-cijalistu za ženske bolezni. V ostalem svetujem, da nadaljujete z dosedanjim načinom življenja.
L S.: Kakšne vrste naj bo blazina je za zdravega človeka približno vseeno. Glavna stvar je, da je blazina zračna in da ma-terijal ne tvori prahu, kot n. pr. slamarica. Druga stvar pa je pri astmatikih. Pri teh lahko povzroči, odnosno je vzrok stalnih napadov naduhe blazina iz konjske žime, pa tudi blazine iz puha.
Letovišče: Ljudje, s srčnimi napakami, prenašajo večje višine v splošnem slabo. Takim je torej svetovati samo kraje od 300—500 višine. Izogibati se morajo seveda tudi vsakemu pretiranemu naporu. Takih krajev nudi naša Dolenjska v Izobilju, pa tudi Gorenjska bližje Ljubljani.
Krčne žile: Vaši podatki so malo skopi. Zato Vam ne morem točno odgovoriti. Od operacije so v splošnem izključeni samo ljudje v visoki starosti od ca 60 let dalje. Točne meje se seveda ln da postaviti. Najbolje bo, da se osebno dogovoriti z Vašim zdravnikom.
Do trenutka, ko je šla današnja rubrika v tisk, poslovni odbor J. š. saveza še ni javil liste udeležencev za amaterski turnir v Celju, čim bo lista prispela, bo objavljena tudi v »Jutru«. — Kolikor je doslej znano, se je javilo za celjski turnir iz Ljubljane šest udeležencev, iz Beograda pet, iz Zagreba pa so samo tri prijave.
Na prvi deski tekme med reprezentancama Estonske in Litve je bila v maju igrana naslednja partija, ki ima kljub neodločenemu zaključku izredno napet potek.
Francoska obramba Bell : Keres	črni : Mikenas
1.	e2—e4	e7—e6
2.	d2—d4	d7—d5
3.	Sbl—d2
Tega nadaljevanja se, kakor znano, Keres posebno rad poslužuje.
3..............Sg8—f6
4.	Lfl—d3
2rtev kmeta, ki pa je gotovo korektna, črni pač ne sme igrati sedaj de4:, 5. Se4:, Dd4:, 6. Sf3! Zanimivo pa je, da ne igra Keres 4. e5, Sfg7, 5. f4. Očividno se boji nato ruskega razbremenilnega sistema z b6 in sledečim La6. Toda tudi v partiji se beli temu ne izogne.
4..............c7—c5!
5.	e4—e5	Sf6—d7
6.	c2—c3	b7—b6!
Zamenjave belih lovcev z La6 beli sedaj
ne more prav preprečiti. S tem pa je odstranjena za črnega vsaka nevarnost napada proti kraljevemu krilu.
7.	Ddl—a4	a7—a5!
8.	Da4—c2	Lc8—a6
9.	Sd2—f3
Ne 9. Lh7:, zaradi cd4:, 10. cd4:, Dh4! ter nato Dd4:
9..............Dd8—c8
10.	Sgl—h3	La6 : d3
11.	Dc2 : d3	Dc8—a6
12.	Dd3 : a6	Sb8 : a6
V sedaj nastali poziciji ima črni očividno premoč na damskem krilu. Beli mora zato iskati protiigre na kraljevem krilu. Kakor pokaže v naslednje napeti potek partije, je črna pozicija boljša.
13.	Lcl—e3	Lf8—e7
14.	Kel—e2	0—0
15.	Thl—cl	Tf8—c8
16.	Sf3—d2	b6—b5
17.	f2—f4	c5—c4
18.	g2—g4	b5—b4
19.	f4—f5	a5—a4
20.	Sh3—f4	Sa6—c7
21.	c3 : b4
Zaradi grožnje a4—a3 seveda izsiljeno. Ne gre 21. a3, ba3:, 22. ba3:, Tb8, 23. Tebi, Sb5 itd.
21. , „ . a . .	Le7 : b4
22.	Tel—c2
23.	Tal—cl
24.	Ke2—dl
25.	Sf4—e2
26.	h2—h3
Sd7—f8 Tc8—b8 Sc7—b5 Tb8—b7 Ta8—b8
Grožnja a4—a3 postaja sedaj tako močna, da mora beli žrtvovati figuro za dva kmeta, žrtev mu daje sicer dobre proti izglede, toda ob pravilnem nadaljevanju črnega bi bil moral beli partijo vendarle izgubiti.
27.	Sd2 : c4	d5 : c4
28.	Tc2 : c4	a4—a3!!
29.	b2—b3
Izsiljeno. Po 29. Tb4:, ab2:, 30. Tb2:, Sc3+, 31. Sc3:, Tb2: bi imel črni sicer samo kvaliteto za dva kmeta, toda črne trdnjave bi stale premočno.
29..............Lb4—e7
30.	Se2—g3	Tb7—d7
31.	g4—g5	Le7—d8
32.	f5—f6	g7—g6 ?
Po tej potezi pa dobi celo beli izglede na zmago, ker mu uspe konsolidirati pozicijo na damskem krilu. Pravilno je bilo Lb6 s koncentričnim napadom vseh figur na kmeta d4. Beli proti takemu napadu ne bi bil imel zadostne obrambe.
63.	Sc6—d4
64.	e6—e7
65.	Kd5—e6
66.	Ke6 : f6
67.	Kf6 : e7
68.	Sd4r—e2
SfS—h7 Sh7 : f6
Sc8 : e7 Kh4—g4 Kg4—f3
remis.
Sledilo bi lahko še 69. Sgl+, Kf2, 70. a5 (ali Sh3+ Kg3), Kgl:, 71. a6, Kh2, 72. a7, glD 73. a8D in remis, ker črni dobi še b-kmeta.
Vasja Pire.
A D
33.	Kdl—d2
34.	Kd2—d3 35 Sg3—e2
36.	Tc4—a4
37.	Tel—c4
38.	Ta4 : a7
Ld8—b6 Tb8—d8 Sb5—c7 Sc7—d5 Td7—a7 Lb6 : a7 La7—b8 h7—h6 ?!
39.	Tc4—a4
40.	Kd3—e4
41.	Ta4 : a3?
Za enostavnim 41. gh6: bi bil beli pač dobil partijo. Tako pa pride zopet črni do igre.
41..............Td8—c8
Z grožnjo Tc2
42.	Le3—d2	h6 : g5
43.	Ta3—a4	Sf8—d7
44.	Ta4—c4	Lb8—c7
45.	Ld2 : g5	Tc8—a8
46.	Tc4—c2	Kg8—f8 ?
Izguba tempa, ki bi bila zopet morala
stati partijo. Pravilno je bilo La5.
47.	Lg5—d2	Kf8—g8
48.	h3—h4	Lc7—a5
49.	Ld2 : a5	Ta8 : a5
50.	Tc2—c8+ * Kg8—h7
51.	a2—a4	Sd5—b6
52.	Tc8—c7	Kh7—h6
53.	Se2—f4	Ta5—a8
54.	Sf4—h3!	Kh6—h5
55.	Sh3—g5	Kh5:h4
56.	Sg5 : f7	Ta8—c8
57.	Tc7 : c8	Sb6 : c8
Končnica, ki je sedaj nastala, je še vedno izredno zanimiva. Izgleda na prvi pogled, da bo moral beli s svojimi močnimi kmeti partijo dobiti. Toda tudi črni ima v prostem kmetu dobro protišanso.
58.	Sf7—d8	Sd7—f8
59.	d4—d5	e6 : d5-f
60.	Ke4 : d5	g6—g5
61.	e5—e6?
Keres navaja, da je bilo mogoče tu partijo dobiti z 61. Sf7, g4, 62. Sh6, Kg5, 63. Sg4:, Kg4:, 64. a5 ter nato b3— b4— b5 ali e5— e6 itd. Sedaj pa jo črni še reši.
61..............g5—g4!!
62.	Sd8—c6
Ne gre 62. e7, Sh7!!, 63. Ke5, Sf6:, 64. Kf6:, Se7:, 65. Ke7:, g3 in beli ne more več zadržati kmeta. Zato mora pač še ska-kač na pomoč.
62..............g4—g3
Nedelja, 4. avgusta
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Dvospevi g. M. Tutte in g. Draga Burger-ja. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Plo-ŠCe. — 9.30: Prenos iz stolnice. — 11: Schubertova glasba (plošče). — 11.45: Akademski pevski kvintet. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Jožek in Ježek ter radijski orkester. — 16.30: Mladinsko predavanje. — 17: Gospodarska in tržna poročila. — 17.30: Radijski orkester, vmes poje g. Drago Žagar ob spremljeva-nju klavirja (prof. M. Lipovšek). — IS: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Prvo srbsko vojno posojilo in davek na oboroževanje leta 1804. — 19.40: Objave. — 20: Plošče za kratek čas. — 20.30: šramel »štirje fantje«, vmes poje g. Mirko Premelč. — 21.30: Balalajke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Godba kraljeve garde. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 20: Komorna glasba.
—	21.15: Bosanske sevdalinke. — 2130: Vesela muzika. — Praga 19 05: Vesel večer. — 21: Koncert zbora in orkestra. — 22.20: Plošče. — 22.30: Spevoigra. — Sofija 20.50: Mali orkester. — 21: Violinski koncert. — 22 30: Vesela muzika. — Berlin 19.15: Orkester in solisti. — 21.30: Drobne melodije. — 23.10: Nočna oddaja.
—	Rim 19.15: Mali orkester. — 20.30: Simfonični koncert. — 23.15: Ples.
Ponedeljek, 5. avgusta
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pisan drobiž (plašče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. 13.02: Radijski orkester. — 13: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura: Predavanje o ljudski drami. — 19.40: Objave.
—	20: Izseljenski kotiček (g. Milko Pirih).
—	20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in jetika (dr. Ivo Pire). — 20.30: Komorni trio gdč. F. Ornikove, prof. čende šedl-bauerja in prof. M. Lipovška. — 21.15: Plošče za oddih. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20 10: Zvočna igra. — 21.10: Pevski koncert. — 22: Bolgarski godalni kvartet. — Zagreb 17.45: Pesmi in popevke. — 20: Bellinijeva opera »Norma« (plošče). — Praga 19.30: Lahka godba. — 20.30: Skladbe za violino in klavir. — 21.40: Plošče. — 22: Koncert češke glasbe. — Sofija: 20: Bolgarska glasba. — 20.50: Mali orkester. — 21: Simfonični koncert. — 22.20: Lahka godba in ples. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Mali orkester in solisti. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 20: Koncert orkestra. — 21.15: Vesela muzika. — 2315: Vesela muzika. — 23.15: Lahka godba in ples.
Križanka št. 28
Vodoravno: 1. ločen deli posestva, tudi vas pri Ljutomeru, 8. dejanska izraževal-ka nezadovoljnosti z obstoječim stanjem; 15. narodna prireditev, tudi gora v Palestini in v Češki; 16. kraj v Saalski dolini kjer je 1. 933. Henrik I. porazil Madžare; 18. lovec; 19 grški lirik v 6. stol. pr. Kr.; 20. neštevilnost stvari, neobičajen primer; 22. reka v zetski banovini; 23. najvišja forma skladbe; 25. ljudska označba za roparja; 27. pesnitev: 29. del obraza; 31. znameniti fizik (* 1870); 32. afganistanska utežna enota; 33. obdelan kos lesa; 35. francoski revolucionar (« 1759. f 1794); 38. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko dragoetne, v zdravilstvu uporabljano prvino; 39. prirodno polbožanstvo, tudi Hamsunov roman; 40 občasni sestanek voljenih funkcionarjev za reševanje tekočih poslov; 41. vihar; 43 pasja pasma; 44. arabsko pokrivalo, tudi mesto v Maroku; 45. kemični znak za prvino, tudi utrjen otok ob zapadni francoski obali; 47. književna zvrst; 49. ribiška mreža. 51. naziv božanstev pri mnegih semitskih narodih. 52. pasja pasma; 54 allkoholna pijača; 56. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino; 57. obrok hrane; 59. vzpenjalna priprava; 61. oseba iz sv. pisma; 63. pozen čas; 65. vas pri Domžalah; 67. turški reformator (♦1881, f 1938); 69 mesto v srednji Franciji; 70. muza ljuba vnega pesništva; 71. prodajalec rabljenih, včasi — zlasti za ljubitelje — dragocenih stvari: 72. sflovenski protestanski pisatelj (* 1547—f 1589).
Navpično: 1. mladič vrste živali; 2. gornje jadranski otok; 3. afriški ptič; 4. ujeda, tudi jugoslovenska viteška organizacija; 5. glasbena oznaka (kratica); 6. del kolovrata; 7. Verdijeva opera; 8. naraven pojav posledica pritiska; 9 sladkovodna riba; 10. žitarica; 11. prerok; 12. reka v Jugoslaviji, desni pritok Zapadne Morave; 13. vladar;
14. severni del angleško-indijske province Spodnje Birme; 17. pritezalni drog; 20. plovka, tudi časopisna potegavščina; 21. bolezenski izrastek; 24. nekaj časa ime nekega norveškega mesta; 26. nizozemsko-belgijska provinca; 28. opravek, tudi delovna moč; 30. plod tropskega drevesa; 32. prah plodu nekega tropičnega drevesa, ki se iz njega kuha redilna pijača in ki je glavna sestavina priljubljene slaščice; 34. gradbeni material; 36 varovalni izrastek nekih rastlin; 37. posmrtno bivališče duš po veri starih Slovanov; 39. oblačilni pripomoček, tudi okras; 42. dekle ob poroki; 44. bajeslovni egipčanski ptič; 46. pesnik; 48. del rastline, tudi kos papirja; 50. žlahtni plin; 52. hrošč; 53. zmrzla rosa; 55. razvoj, napredek upočasnujoča, včasi tudi preprečujoča stvar, dogodek, dejanje; 57. reka v Rusiji, pritok Volge; 58. nevarno gnezdo; 59. pripadnik plemstva na Angleškem; 60. poldrag kamen; 62. hčerin mož; 64. niponske slavnostne igre; 66. otroški naziv očeta; 6b. vprašalnica, tudi kemični znak za kovino; 70. kemični znak.
Rešitev križanke št. 27
Vodoravno: 1. oda 4. Čakovec 10. bik 13. moto 15. ropot 16. Piva 17. Ineni 18. Šid 19. mizar 20. Na (= natrij) 21. dacar 23. to 24. ale 26. deva 27 es 29. nit 31. pika 32. oven 33. Una 35. na 36. Oran 37. mak 39. nb 41. Nepal 43. Ka 44 Luter 46. set 47. Ti-vat 49 Eros 50 peron 52 pero 53. dan 54. minaret 55. Cer.
Navpično: 1. omika 2. Don 3. Atene 5. ar 6. košava 7. opica 8. voda 9 et 10. bizon 11. iva 12. karat 14. ona 16. Pit 21. dekan 22. Reval 25. lan 26. din (ar) 28. sen 30. IRA 32. orator 33 ugled 34. Anton 36. opera 37. mavec 38. Kotor 40. bes 42. Esen 43. kip 45. ura 48. are 50. pi 51. ne.
•Vasa žen s (ca strun
milostiva! . • .
Pot me je zanesla v tisto prelepo ljubljansko predmestje, kjer se tako čudovito spajata oba sloga: moderna vila sredi vrta, ki je skoraj park, in kozolec sredi vrta, ki je še prava njiva. Vmes pa sončni zeleni travniki, polni malih nemirnih življenj, ki podnevi in ponoči s prisrčnimi glaski razodevajo idile poletja. Po mehki stezi sredi teh travnikov sem hodila in premišljevala, kako čudovito lepa je Ljubljana v svoji skladni spojenosti z naravo. V tem tihem trenutku pa mi pretrese občutje nepričakovan glas: »Milostiva, milostiva, slišite, milostiva Golob so prišli!«...
Nehote se ozrem proti vili. Pred ograjo stoji mlada gospa, v vrtu pod oknom kliče pes tarna služkinja gospodinjo in ji naznanja obisk, na oknu se je prikazal obraz: »Ah, Frau Golob, griiss Gott, takoj pridem ... Minka, odprite hitro millostivi!«
Konec je mojemu uživanju. Občutje mirne skladnosti je izginilo spričo rezko®ti novega prizora...
Ko sem pred 40 leti prišla s kmetov v mestne šole, sem se čudila in čudila, ko je služkinja gospodinjo onikala. Nikdar nisem na vasi slišala kaj takega, tudi v slovnici nisem tega nikjer zasledila. »Kaj pravijo oni, gospa?« Čudna navada! Razumela sem jo šele nekaj mesecev pozneje, ko sem se učila nemško slovnico in mi je teta začela nemško govoriti, da naju ne bo služkinja razumela. Spet mi ni šlo v gllavo: prava reč, če bi naju razumela, saj ne govoriva nič takega. Pri nas doma sta ata in mama tudi znala nemško, pa si nista spričo družine nikoli pomagala z nemščino.
Življenje me je pozneje zaneslo v druge kraje. Ko sem se po dolgih letih zopet
znašla v Ljubljani, sem takoj ugotovila spremembo: o onikanju ne sledu več! To je Jugoslavija, hvala bogu! Toda kmalu me je razočaral nadomestek »milostiva«. In tudi nemščina kot gosposki občevalni jezik vpričo služkinje, se je še ohranila. Naše gospodinje so se izobraževale v slovenskih šolah, preživele so in še preživljajo naš narodni preporod, otroke pošiljajo v narodne šole in vendar ne spoznajo, kako so z »milo6tivo« in tujim jezikom še zakoreninjene v starem duhu. Še vedno morajo vzdrževati razdaljo med seboj in pomočnico, niti tako svete skupnosti, kakor je narodnostna enakost, ne morejo očitno izpovedovati! »Millostiva« — kje so iztaknille naše žene ta naziv? Seveda iz dunajskega »Gnadige Frau«! Nadomestek za nekdanje onikanje. Izraz »gospa« je vsekakor premalo, saj je danes gospa že vsaka postrežnica. Francoska, angleška, italijanska gospodinja je vedno samo gospa, tudi svojo omoženo starejšo postrežnico naziva »gospa X«, pa jo ta vendar spoštuje in uvažuje kot svojo delodajalko. Morda bi se tudi naše gospodinje sčasoma vendar ne čutile več užaljene, če bi izbrisale iz hišnega besednjaka besedo »milostiva«. Staro navado je težko odpravljati, toda »milostiva« ni stara, je šele povojni izro-dek. Zavedna slovenska žena se je mora otresti. Prepove naj ta naziv doma. pri frizerki, pri šivilji, modistki in v trgovini. Zavedajmo se socialnega in narodnega dostojanstva, zavrziimo vse, kar spominja na pavje perje, zlasti na perje iz nekdanje dobe. V obvestilo naj povem še to: v novi nemški družini so morali odpraviti »Gniidige Frau«.
Po ženskem svetu
Žene v Quebecu v Kanadi so nedavno dobile volilno pravico. Doslej namreč niso imele ne aktivne ne pasivne volilne pravice, ki jim je sicer po kanadskem državnem zakonu pripadala, ni pa se doslej izvajala.
★
M rs. Alice Press je dobila prvo nagrado
za najboljšo »short shortstory« — časopisni podlistek. Več ameriških časopisov je namreč razpisalo natečaj za najboljši podlistek, ki se ga je udeležilo na tisoče konkurentov, kar ni nič presenetljivega, če pomislimo da je podlistek v Ameriki najbolj priljubljena pa tudi najbolj razširjena ili-teraturna pripovedna oblika. Razsodišče je imelo pri tako številni udeležbi težko nalogo izbrati najboljše delo. Toda odlika, ki jo je dosegla ga. Alice Pressova je zato tem večja in pomembnejša.
Ga. Mary Frank. ki poseduje v Avstraliji farmo, je iznašla nov električni stroj za striženje ovac. Njena iznajdba je tem važnejša, ker je ovčjereja v Avstraliji izredno razvita in morajo v nekaj tednih postri-či na stotisoče ovac.
Ameriška kemičarka Jaquelina S. Front je iznašla nov postopek, s katerim je mogoče v nekaj urah tako preparirati tobako-vo listje, da se ga lahko takoj uporabi za
izdelavo cigaret, dočim je preje ta posto-« pek trajal nekaj tednov.
Mrs. Dorothy Clark, ki je bila pred (letom kot edina žena v vsej Novi Angliji kot edina žena izvoljena v svojem rojstnem mestu Warrenu za policijskega načelnika, je bila letos zaradi svojih odličnih uspehov iznova izvoljena na isto mesto. Kot policijska načelnica pa ne zanemarja svojih gospodinjskih in materinskih dolžnosti, ki pri štirih otrocih niso ravno majhne.
V nekem ameriškem mestu blizu Los Angelesa so občinski možje našli nov viT dohodkov, ki morda ni toliko donosen kot je zanimiv. Mestna kopališka uprava je namreč sklenila, da morajo posebni, nalašč za to nastavljeni uradniki pregledovati moškim in ženskam v kopališču noge in ugotoviti, ali so te podvržene obdavčenju. Vsakdo brez izjeme, ki se nahaja na njihovi gostoljubni pllaži, mora namreč plačati pet dolarjev takse za kopalno sezono, če so njegovi nohti na nogah rdeče ali kako drugače pobarvani.
Vojna je zadela tudi nevtralno državo Brazilijo in sicer s tem, da jo ovira pri izvažanju kave, ki so jo zato prisiljeni v velikimi množinah pometati v morje. Pred leti je Brazilija počenjala s kavo isto, toda ne radi vojne, marveč zato, da bi obdržala ceno kavi na isti višini.
Vsakdanje zgodbe
Neko dekle je rodilo in svojega nezakonskega otroka zadušilo.
Drugo dekle je rodilo in svojega nezakonskega otroka pustilo ležati nekje v gozdu ali ob cesti.
Pred dnevi smo čitali v časopisih: starši so do smrti pretepli svojo petnajstletno hčerko, ker je bila noseča. To se je zgodilo v Prekmurju, lahko pa bi se zgodilo tudi nekje drugje.
Takih zgodb jc brez števila.
Človek, ki jih čita, se nehote zgrozi in se vprašuje, ali so ljudje res že tako podivjali, da zagreše enega najostudnejših zločinov ki ga more človek zagrešiti, da ubije svojega lastnega otroka ali ga, brezbrambne-ga in brez pomoči, pusti nekje na cesti. In vendar postanejo taka dejanja razumiji-vejša, če si jih ogledamo pobliže.
Ni naključje, marveč dejstvo, da rode otroke izven zakona največ dekleta iz revnejših slojev in da so med njimi najpogostejše služkinje. Pustimo moralo ob strani, ker doslej, v kolikor mi je znano, ni še izpremenila dejanskega stanja, marveč si oglejmo suha dejstva. Vzemimo revno kmečko dekle — pri premožnih običajno visoka dota prekrije in izravna takle pre-grešek. Če zanosi služkinja, izgubi v 99 slučajih službo. Prihrankov nima ali pa za dobo njene nosečnosti ne zadostujejo. In tako ostane na cesti brez dela, brez denar-
! ja in brez zaslužka. Dekle iz delavske rod-I bine, ki jo čaka nezakonsko materinstvo, n; na mnogo boljšem. Od vseh strani grozi nezakonski materi strah pred bodočnostjo, brezposelnost in revščina. Temu se pridruži še sramota, ki na vsakem koraku spremlja nezakonsko mater in njenega otroka. Nekoč so nezakonske matere kaznovali s smrtjo tako, da so jih žive pokopavali. Nam, ki se smatramo za kulturne ljudi, se zdi tako dejanje nekaj strašnega. In vendar nismo do nezakon. mater usmi-Ijenejši, kakor so bili ljudje pred nekaj stoletji. Tudi mi jih žive obsojamo na smrt s tem. da jih obsojamo na lakoto in sramoto, da jih naženemo v brezposelnost na cesto in s prstom pokažemo za njimi. Kjer koli se tako dekle zglasi, ni mesta za njo. Ali je potem kaj čudnega, če rodi nekje na polju, v gozdu ali v hlevu brez pomoči, v slabših okoliščinah kakor domača žival in svojega lastnega otroka zaduši ali pusti nekje na cesti? Bedna kakor je, ne najde drugega izhoda.
Oglejte si kako tako zgodbo pobliže, če vam zgodba iz Prekmurja ne zadostuje in potem boste verjeli, kako strašno je življenje, na katero so obsodili ljudje nezakonsko mater. Morda niti tega ni treba. Poglejte okoli sebe in videli boste, s koliko radosti v največjih mukah rode zdrave, prave žene, če vedo, kam bodo položile in
v kaj bodo zavile svojega otroka! Z nič manjšo radostjo bi ne rodile nezakonske matere, če bi jih življenje ne prizadejalo tako trdo.
Tolikokrat povsod in ob vseh mogočih prilikah govorimo o vzvišenosti materinstva, z zakonom smo ga zaščitili, nezakonske matere pa poganjaom na cesto, prepuščamo jih samim sebi. Ali niso vse te besede zelo prazne in celo žaljive, dokler vemo, da je med nami ena sama mati, ki nima, kam bi položila svojega otroka?!
Nešteti žalostni primeri nujno kličejo da se problem nezakonskega materinstva na kar mogoče zadovoljiv način reši.
Predvsem bi morali postaviti dom, kjer bi dekleta, ki so zaradi nezakonskega materinstva ostala na cesti, našla streho vsaj do takrat, da rode. Vse moralne pridige ne morejo izpremeniti dejstva, da iz leta v leto rodi več nezakonskih otrok. S tem dejstvom moramo računati.
Nujno bi morali povečati število domov, v katerih bi našli zavetje otroci, ki jim ga starši iz kakršnega koli razloga ne morejo nuditi. Ni vseeno, kakšno usodo doživljajo ti otroci, kajti tudi oni so člani človeške družbe in naša bodočnost prav tako sloni na njih kakor na zakonskih otrokih.
Ni dovOlj, da o teh vprašanjih samo razpravljamo, njihove rešitve se moramo tudi dejansko lotiti. Pri nas imamo na stotine humanitarnih ustanov in društev, ki delujejo že desetletja, toda med njimi ni niti en" ki bi se tega vprašanja dejansko lotilo drugače, kakor z razpravljanjem!
M. G. K
Vedno manj zakonskih celic v Jugoslaviji
Število zakonskih celic se v Jugoslaviji porazno manjša. Dočim ie bilo leta 1920. na tisoč za zakon sposobnih ljudi( to je neporočenih, vdovelih. ločenih) sklenjenih zakonov 15.6, jih je bilo leta 1921. le 13.2, leta 1924, — 9.1, 1930. — 10.0, 1935. — 7.4. leta 1939. pa le 7.7. Najmanj zakonov je bilo sklenjenih leta 1934., komaj 6.8. Opa-danje števila na novo sklenjenih zakonskih edinic se opaža po vseh banovinah brez izjeme.
Te številke jasno pomazorujejo, kam plo-vemo, kajti zavedati se moramo, da zavisi bodočnost naroda od družine in zakonskih celic ter da jc njihova družbena vrednost neprecenljive vrednosti. Prav tako pa se moramo zavedati, da se večina za zakon sposobnih ljudi obeh spolov ne poroči zato, ker se nočejo, marveč, ker se ne morejo. S tem morajo računati tisti, ki imajo nalogo skrbeti za populacijo naroda, ker bi morali vsem za zakon sposobnim ljudem tega omogočiti in olajšati z direktno pomočjo: z zvišanjem rodbinskih doklad in z redno letno podporo siromašnim rodbinam z večjim številom otrok.
(Po dr. Kostičevem članku v Politiki« z dne 21. jun. 1940).
Vkuhavanje in shranjevanje zelenjave
Ce hočemo živila dobro ohraniti moramo predvsem skrbno paziti na snago. Zraka v shrambah ne sme kvariti slab duh niti sopara aLi prah. Zato ie potrebno, da odpadke in nerabne ostanke takoj odstranimo in razlite tekočine brž pobrišemo, da se ne tvori plesen, ki se bujno množi in prenaša po zraku na živila ki so v shrambi. Kozarce, patentne in navadne spravljamo dobro osnažene. Pred uporabo te kozarce dobro umijemo v topli vodi. ki smo ji dodali sode, in jih prav dobro obrišemo. Pri patentnih kozarcih pazimo: da ie rob kozarca cel: da ni pokrov okrušen; da niso gumijasti obroči preveč nateg-njeni ali celo strgani.
Zelenjava, ki io spravimo kakor koli za zimo. mora biti zdrava in sveža. Zato izberemo samo najboljšo zelenjavo.
Zalogo zelenjave za zimo si pripravimo na tri načine, da io posušimo, konzerviramo z neprodušnim zapiranjem in hranimo v ohranjuiočih tvarinah.
Sušenje zelenjave: zelenjavi odvzamemo vlago in tako preprečimo gnitje, ki bi jo uničilo. Sušimo gobe. grah. grahove stroke, ki jih pozimi dodajamo goveji juhi ali porabimo za pripravljanje zelenjavnih juh. Prav tako posušimo fižolove stroke in paradižnike. Majaron, materino dušico, pehtran itd. naberemo predno odevete. očistimo, toda ne operemo, povežemo v male šopke in posušimo v senci.
Gobe samo očistimo, narežemo, pokrijemo s papirjem in sušimo. Suhe spravimo v vrečico in hranimo na suhem prostoru, j da se ne navzamejo vlage in solesne. Tu- j di zluščenega graha ne operemo. sušimo ga kot gobe. pred uporabo ga pa namočimo prejšnji večer. Fižolove stroke moramo pa obari ti. ohladiti, nato pokrite sušit: Pre i i uporabo jih tudi namakamo, da se stroki
spet napihnejo in dobe prvotno obliko. Paradižnike ie najbolje sušiti na za to pripravljeni mrežici, da se lahko sok odteka.
Konzerviranje v patentnih kozarcih: pri tem načinu ohranimo zelenjavo tako. da ji odvzamemo zrak. ki vsebuje polno bakterij. katere povzročajo gnilobo in plesen. Zrak odstranimo s kuhanjem ali oa s posebno sesalko.
Zdravo zelenjavo obarimo. nato io od-cedimo in ohlajeno trdno naložimo v kozarce. ter iih zali jemo s prekuhano slano vodo (na 1 1 vode 5 dkg soli) tako. da manjka prst do roba. Z vzmetjo pritrdimo kozarce na podstavek in damo vse skupaj v lonec, kamor smo nalili ped vode. Ako nimamo lonca, si pomagamo s slamo, ki jo položimo po dnu. med kozarce oa natla-čimo krpe. Naenkrat kuhamo samo eno vrsto zelenjave, ker vsaka zahteva svoj čas kuhanja. Tekočina v kozarcu vre in tako se zrak segreje in spremeni v paro. Kozarce ohladimo v loncu, na pokrovu opazimo kapljice — para se je spremenila v vodo in dobili smo brezzračen prostor.
Ako imamo stroj ček za izseva vanje znaka, moramo imeti pa dva gumijasta obročka. med katera potisnemo cev sesalke.
Kozarce večkrat pregledamo, da se prepričamo. če drže gumijasti obročki, ki zapirajo zraku dostop. Popravimo še lahko tako napako, da kozarec še enkrat umijemo. obrišemo ter skuhamo zelenjavo.
Kis in sol nam ohranita zelenjavo uporabno za vso zimo.
V kis vlagamo kumare, gobe. fižoL mešano zelenjavo (kumare, paradižnike, čebulo). Za vlaganje uporabimo vinski kis. moramo ga prekuhati in mrzlega vliti na zelenjavo.
Laže uporabimo za prikuhe zelenjavo, ki smo jo vložili v sol. Treba jo je samo nekoliko časa namakati v sveži vodi in izgubi okus po soli. Zelenjavo očistimo in obarimo. polagamo trdno v kozarce med posamezne plasti pa potresamo sol. Čez nekoliko dni izvleče sol vlago iz zelenjave, nato nalijemo na vrh olja in za vežemo. Tako spravimo stročii fižol, kumare, narezane gobe. buče itd.
Iz pisanih rut
Na kmečkih rutah iz potiskanega katu-na ali na ovratnih rutah iz umetne svile najdete včasih zanimive, slikovite vzorce, kakršnih ni dobiti na navadnih vzorčastih tvorivih. Tu so v šopke zbrani nageljčki, cvetlični venci, združeni v proge, v štirikotnih ali okroglih motivih posejani cvetlični ornamenti, pike različnih velikosti, zamotani turški motivi itd. Zakaj ne bi takšnih cenenih in originalnih rut porabile za mične majhne telovnike, zanimive bluze, da, celo za obleke? če jih primerno sestavimo in izrabimo z nekaj okusa vselej lepo potiskane vogale, dobimo nekaj izredno elegantnih in hkratu poceni izpopolnitev naše poletne garderobe.
Z bluzami iz potiskanih rut lahko izpopolnimo vsak poletni kostum in vsako lahko krilo, živopisani telovnik iz rut nosimo k vsem poletnim oblekam, obleko iz rut pa uporabimo na plaži. V splošnem je ta nova modna zamisel zmožna najbolj različnih variacij. Na tej skici prinašamo samo nekaj poizkusov v tem smislu, ki naj bi vsaki izmed vas dali pobudo za še lepše, še bolj svojstvene stvaritve.
Na prvem mestu vam prinašamo prav posebno zanimiv telovnik, ki sestoji iz dveh v ramenih nabranih, spredaj lahno prekri-žanih rut. Hrbet tega telovnička sešijemo iz črne svile ali iz črnega delena, telovnik sam pa prevežemo s prav takšnim črnim pasom. Ruti sta potiskani z dokaj velikim cvetličnim vzorcem, ki je porisan z nekaterimi črnimi motivi (1. skica).
Brez težav
deluje Darmot. * temu prijetnost ri uporabi: nobenega kuhanja C*.
jev.nlti f
leih soli.	________
Čokolada Ne posiiuiajte z nepreizkušenimi preparati, temveC uredita svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom
I pol Iran ja krogi jic In ne grenili. Oarmol Je okusen kakor ■ku
Drago M. Bajt:
Pravljica o princu

Vse, kar se je dogajalo v življenju sirote Zofke, je ostajalo skrito njej sami in tesni sobici, prenapolnjeni s tiho rastjo zelenja in cvetja Doživljala je usodo ljudi, ogoljufanih in odrinjenih med zapostavljene. Zgodaj je pokopala v sebi mladost in vse lepe misli na življenjsko srečo so izginile v nedogled. Življenje pravih, velikih ljudi je doživljala le še v sanjah in sama sebi se je zdela podobna zasekanemu drevesu, ki se nagiba k padcu. Nič več se ni utegnilo spremeniti v njenem bornem življenju, ki je prehajalo v trpko ždenje i z dneva v dan.
Drobcena in nebogljena, je bila ko uvel, zapoznel cvet sredi zelenja in cvetja, ki ga je negovala s toploto in ljubeznijo. To in pa delo, je bila njena edina ljubezen. Za življenje, ki se je vse bahato in pestro prelivalo po velikem mestu, ni imela misli. Vedela je, da ji tam ni prostora. Živa igračka bi jim bila, tem velikim, pravim ljudem. Razumela je, ko so prihajale k njej mestne gospe in gospodične, se ji dobrohotno nasmihale in hvalile njeno delo, pa ni bilo nič hvaležnosti v njej. Še skrbneje je pred zvedavimi pogledi zapirala svoje misli in občutke.
Drobni prstki so vbadali barvaste nitke, pod njenimi rokami so vzklile čudovite rože in so zaživele pisane podobe iz pravljič-
nega sveta. Z njimi je zaživela tudi Zofka. Zvedavo so jo pogledovali palčki, princi in kraljične, ona pa jih je božala in se jim nasmihala. Nič pomilovanja ni bilo v teh pogledih in rada se je menila z njimi. Vse gorje jim je potožila in zaupala vse drzne misli, ki so jih rodile noči brez spanja. Tožila je o ljudeh, ki vidijo v pohabljeni siroti le igračko, dobro za posmeh in sočutje. Nikogar ni, ki bi ji dal trohico ljubezni. Rada b' jo vračala stotero. — Po takih tožbah ji je odleglo. Včasih je zaželela, da bi s tkiva pristopil k njej nasmejani princ, jo pobožal in poljubil. Vztrepeta-la je ob misli in vedno znova ljubkovala obrise stasitega princa na platnu.
Nekega deževnega večera je zares stopil v sobico njen princ. Brez pisanih oblačil, reven in truden popotnik je bil. Le oči so mu sijale in skozi priprte ustnice so se bleščali zobje, prav kot onim mrtvim podobam na tkivu. Zofka je vztrepetab, po drobnem telesu ji je zavalovala kri. Zdelo se ji je, da pošumeva v njej bolj od dežja pod oknom
Popotnik pa, kdo ve odkod je bil, jo je motril dobrodušno in nasmejano. Jedel je njen kruh in ko je bil nasičen, se je lenobno zleknill po stolu. Potem sta govorila. Pripovedoval je o svojem življenju, ki da je življenje potepuha brez doma in da tudi
pravi, veliki ljudje ne zmorejo vedno živeti spodobno Zofka ga je poslušala, zamaknjena zrla blesk njegovih oči, soj belih zob in se vedno znova vtapljaia v njegove gibe. Potem se mu je zaupala še ona. Ra-zodela mu jc vse skrite misli, kot jih je že tolikokrat pisanim podobam na platnu.
Zunaj je bila temna deževna noč. Popotnik je poprosil! za streho Kn se je v njeni sobici utrnila luč, jc v Zofkino enolično življenje prvič posijul topel žarek svetlobe.
V bledem jutranjem svitu je odšel njen raztrgani princ Na pot mu je dala obilno popotnico, da bi si tešil glad in žejo. Ob slovesu je še dejal, da bo večkrat mislil nanjo, čeprav se morila ne bosta srečala nikdar več. Kajti je usoda ljudi, ogoljufanih za spodobno življenje taka, da se srečujejo le v bežnih trenutkih, od vsega pa <«tanejo same spomini Potem pa se, večni popotniki in nemimeži, znova predajajo ždenju in sanjam, iz katerih srkajo življenjsko moč.
Tudi Zofka je morala misliti nanj. Njene oči so zasijale v čudni lepoti, njene misli so postale še bolj mehke in sanjave. Skrivnost deževnega večera in noči pa je shranila zase.
Zopet so prihajale gospe, hvalile njene vezenine in ji dajale zaslužek. Zofka je delala pozno v noč. hotela je zaslužiti mnogo, vsaj toliko, da bi bila njena sobica čim
lepša in udobnejša. Vedno znova se je v njej utrinjalo upanje, da se morda nekoč povrne njen princ. Čakala je... Dočakala je bridko spoznanje. Kot blesteče luskine so jele odpadati vse lepe misli na oni večer, dokler ni ostal le skelet pošastne misli na zavrženega, ogoljufanega dekleta. Pred njenimi duševnimi očmi so se vrstile slike deževnega večera, posmeha ljudi, obrekovanja, ponižanja in sramote. Zofka je drhtela. zdelo se ji je, da se ji majejo tla pod nogami. Neizmerna bolečina ji je objela srce, v grlu jo je dušilo. V meglenih obrisih se je spomnila mrtve matere in, kdo ve po kolikih letih, jo je poklicala in zajokala na glas.
Tedaj je pod njenim oknom zaječalo, tiho in presunljivo. Zofka se je zdramila. Mimo okna je šla mlada gospa, pred seboj je tiščala otroški voziček. Pravkar je od-grnila lepe čipkaste zavese in z nasmehom blažene sreče tolažila otroka. Bila je mlada, bogata gospa...
Zofka je ostrmela v novem spoznanju. Vso jo je prevzelo mehko čustvo ljubezni do še nerojenega bitja, nič več ni bilo težkih, bolnih mirili. Zofka, ogoljufana za življenje, za (epoto, udobnost in srečo, ne bc ogoljufana za najlepše, kar ji more nuditi življenje. Vse razposajena je znova ljubkovala svoje podobe in rože, v tihi noči pa je v blaženem pričakovanju blagoslavljala vse poti trudnega popotnika.
Za naslednji, spredaj izdatno prekrižani telovnik zadostuje ena sama ruta, ki jo prerežemo v dve trikotni polovici. Hrbet izdelamo iz enobarvnega platna (2. skica).
Za kopališčno obleko pa že potrebujemo štiri dokaj velike rute — in sicer tri za bogato nabrano krilo, eno pa za život. Seveda si takšno obleko lahko omislijo samo dame z majhno postavo. Za visoko žensko bi krilo lz rut bilo vendarle prekratko! Kako so rute sestavljene, predočuje naša skica (3. skica).
Dve potiskani ruti iz katuna popolnoma zadostujeta za mično majhno bluzo, pri kateri pride posebno lepo do izraza progasti vzorec, ki ga vidimo na teh rutah. Bluza ima kratke rokave in je spredaj zapeta z barvastimi gumbi (4. skica).
Naslednja bluza je že nekoliko manj enostavna. Izdelamo jo iz ene same rute in iz enega metra kakšne svetle pralne tkanine. Ruto razrežemo tako, da čim najbolj učinkovito uporabimo vse štiri lepo potiskane vogale in sicer dva na sprednjem delu života, dva pa na rokavih (zadnja skica).
El ITN A KONFEKCIJA ■ ^
MA M BOB
pb/naša vedno. NAJNOVEJŠE
K belemu krilu
Katera izmed vas pa nima belega poletnega krila? Takšno krilo je zares splošno veljavno — pride vam prav na poti v kopališče ali popoldne, ko greste v kavarno, in kar je še največ vredno: nikoli ne pride iz mode. Ni je poletne bluze, ki se ne bi podala k belemu krilu, ni je barvaste jopice, ki je ne bi mogle k takšnemu krilu ogrniti ... če imate enkrat belo krilo, potem si vsako leto lahko izmislite v zvezi s tem krilom nekaj novega, da se bo zopet videlo novo. Lete« vam moda predlaga drobnovcorčasto bluzo in kratko jopico iz enakega drobnovzorčastega tvoriva, ki ju nosite skupaj k lahkemu krilu iz platna ali ahantunga aH peldja. Takšen »komplet« učinkuje potem okusno in dovolj elegantno, da ga lahko nosite tudi k popoldanskim prireditvam jn v kavarno.
Bombniki i i
Dežela največjih letalskih tovarn — naži - Nekoliko par uniči
ukrepi proti špijo-fco.ooo dolarjev
Dopisnik nekega švicarskega lista piše:
Večina ljudi veže z besedo Kalifornija predstavo o oranžah, palmah, večni pomladi in hollywoodskih filmih. Toda če bo evropska vojna še dolgo trajala, se bo ta predstava temeljito spremenila. Kalifornija bo veljala namreč tudi za domovino ameriških letal.
Največje ameriške letalske tovarne so v okolici Los Angelesa. Lockheed Aircraft, Douglas, United Aircraft so le največje, a ne edine. Brezposelnosti v Kaliforniji tako rekoč ni. Vsi, ki iščejo dela, ga tucli dobe.
Letalska industrija ima svojo zlato dobo
in delavce sprejema. Svet pač potrebuje več letal.
Obisk v takšno tovarno letal je zvezan z večjimi težavami nego obisk Meke ali Lha-se. Celo do filmskega snemanja s Clarkom Gableom ali Normo Shearerjevo prideš lažje in to je dovolj težko. Letalsko tovarno pa lahko obiščeš šele po izvrstnih zvezah, s priporočili, jamstvi. To je umljivo. Je mnogo gentlemenov najrazličnejših jezikov, ki se zanimajo za kakšno novo konstrukcijo in nove načrte. Neke tovarne, zlasti takšne, ki delajo za ameriško armado, so popolnoma nedostopne. Pripovedujejo, da v delavnici znamenitih Martinovih bombnikov niti izumitelj in predsednik Glenn Martin ni oproščen vsakdanje najstrožje preiskave. Tovarna, ki jo je obiskal švicarski novinar, je bila tovarna družbe Lockheed Aircraft. Bilo je čudno, kaj je lahko vse pogledal, šele pozneje je zvedel, da izdeluje ta tovarna samo znane tipe.
Prave skrivnosti
so v podružnici ob bulvaru San Fernandu, tja je pa izključeno priti. Tam preiskujejo vsakogar z nevidnimi žarki, detektivi in agenti stoje ob vsakem vogalu. Niti ravnatelj Lockheeda, ki je spremljal dopisnika, ni bil še nikoli v delavnici ob bulvaru San Fernandu, kjer izdelujejo sedaj nova letala za ameriško vojsko, fantastična letala, ki opravljajo 420 milj na uro in so tako dobra, da »ne mislimo na to, da bi jih prodajali Evropcem«.
Delavnice družbe Lockheed spadajo med maloštevilna podjetja na svetu, ki imajo toliko naročil, da si jih za celo leto ne želijo novih.
V	tovarni je obiskovalec pričakoval rontgenskih posnetkov, mož za stenami, oči za opazovalnimi odprtinami. Vse pa je šlo civilno kakor v kakšni tovarni za ženske obleke ali kopalna mila. Po stenah so viseli načrti in risbe, delavci so prihajali in odhajali, ne da bi jih kdo nadziral. Kmalu pa je Švicar zvedel, da je ta
navidezna brezbrižnost samo
plašč za zelo natančno nadziranje.
Vsak delavec ima svojo številko in znak na suknji in vsaka številka kaže, da sme mož samo v določene prostore tovarne. Med osebjem ni baje nikogar, ki bi bil videl že ve dele tovarne. Može, ki jih sprejemajo na delo, zelo natančno prerešetava-jo. Biti morajo seveda ameriški državljani, po možnosti bivši vojaki ali mornarji, nekaznovani. O vsakem posebe vodijo G-meni, prosluli ameriški zvezni policisti, zapisnike s točnimi osebnimi podatki od rojstnega datuma do prstnega odtisa.
V	veliki dvorani je petdeset ali šestdeset dogotovljenih in skoraj dogotovljenih letal. »To je del letal, kakršnih dobijo Angleži 250«, je dejal ravnatelj tovarne. In to niso letala za lovske zabave angleških lordov, temveč bombniki, tako zvani Lock-heed-Hudsoni. Ravnatelj je dejal z nasmehom: »Vse si lahko natančno pogledate in celo fotografirate. To ni nobena večja skrivnost. V vseh deželah sveta imajo podroben opis tega letala.«
Delavci, ki dovršujejo in preizkušajo vse delčke teh letal, so
mladi, plavolasi, krepki fantje Lindberghovega tipa.
Plačujejo jih izvrstno, imajo pa veliko odgovornost ter jih najstrožje nadzorujejo. Vsak delček letala preizkušajo dva do osemkrat. Najmanjša nepazljivost ima lahko neprijetne posledice za delavca, zato ni nepazljivosti, ki bi pozneje lahko veljale človeška življenja, časi, ko niso vedeli, ali bo na pol izgotovljeno letalo potem tudi pravilno letelo, so minuli. Industrija ima dobo eksperimentiranja za seboj. Vse je tu stoodstotno zanesljivo in popolnoma točno — toda vsi inženjerji zagotavljajo, da more ena sama krogla iz strojnice ta zamotani in stoodstotno zanesljivi mehanizem spraviti ob vso vrednost. Tehnika proti temu menda še ni našla leka.
Vsak izmed teh bombnikov bo letel z brzino 300 milj na uro, nosil bo šest ali osem bomb in velja okrog 60.000 dolarjev.
ZA VROČE POLETJE
nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji.
Solidna domača izdelava.
»Mama, danes pa me je učitelj vprašal nekaj, na kar ni vedela odgovora nobena sošolka!«
>In kaj te je vprašal, ti bistro detetf« affačo telefonsko &eyilkokc
Za to ceno bi se dala zgraditi majhna, moderna bolnišnica ali sirotnišnica ali mnogo majhnih enodružinskih hi-3. »Toda vse to je nesmiselno premišljevanje.«
Bombniki so tako natančno pregledani, da jih ni treba še posebej preizkusiti. Samo za kakšen nov tip nastopa »testni pilot«, mož, ki povede novo letalo na prvo zračno vožnjo in ima torej
vratolomen poklic
ter spada med najpriljubljenejše figure hollywoodskih filmov. Vsa letala imajo že svojo vojno barvo, temno, motno, neočit-no. V nekoliko dneh ali tednih, po zadnjem pregledu, jih bodo potegnili iz dvorane in jih odposlali preko Kanade ali z ladjami v Evropo. Od 1. 1929. še ni bilo nikoli toliko ladij v pristanišču Los Angelesu. Najstarejše in že davno zavržene barke postajajo spet ugodne za morsko plovbo. Neki mladi, ne posebni genialni mož, ki se je bavil z nakupovanjem in prodajo starega, železja. je lansko leto kupil star tovorni parnik, da bi ga razdrl. Prišla je pa vojna in ž njo pomanjkanje ladij. Mladi človek, ki je za stari parnik dal 40.000 dolarjev, ga je na mestu prodal za 140.000 dolarjev . . .
Kako bo tedaj, ko bo vojne in naročil konec? Ali bo letalsko industrijo, ki se naslanja na konjunkturo, zadela potem
enaka kriza kakor nešteto podjetij okrog 1. 193 0?
Vodilni možje to zanikujejo. Letalske tovarne bodo morale seveda del svojih moštev odpustiti ter ustavljati obrate, toda vsaka med njimi ima dovolj velik oddelek za prometna letala. Švicarju so pokazali leseni model najnovejšega tipa takšnega letala, velikana za 30 potnikov, 1 tono pošte, rnično stevvardko in štab pilotov ter radijskih častnikov. Letalo ima štiri motorje, toda četrti je le za rezervo. Tehta 40.000 funtov (okrog 20 ton) in bo prihodnje poletje opravilo prvi polet preko Andov do južnega konca Južne Amerike z brzino 250 milj na uro.
Ob odhodu je bilo treba še skozi zelo strogo, čeprav ljubeznivo kontrolo. Pod belim, pekočim kalifornijskim soncem je krožilo letalo. Eden izmed bombnikov, ki so ga iz neznanega vzroka preizkušali, preden bi odletel na fronto.
7000 mož dela podnevi in ponoči,
vsak dan dobavi tovarna dve popolnoma novi letali. 70C0 mož. 24 ur dela. 2 letali — in potem zadostujeta dve krogli iz strojnice, da napravita vse to delo ničvredno. To je enačba, ki je ni mogoče zaključiti in ki je še posebno neumljiva pod modrim kalifornijskim nebom.
bencin
Vožnja z avtomobili skoraj zastonj
Italijanska vlada je nedavno sklenila, da smejo v Italiji v bodoče voziti avtobusi samo še z lesnim plinom in ne več z bencinom. Izumitelj lesnega plina je italijanski profesor Mario Farragutti, ki se že nekaj let peča s problemom najbolj praktične uporabe tega plina pri motornih vozilih. V primeri z bencinom je lesni plin skoraj zastonj. Avtomobil na katerem so novo pogonsko sredstvo preizkušali, je potrošil za vožnjo od 6. zjutraj do polnoči vsega za 6 lir, to je 14 din lesnega plina.
V Italiji je čim dalje več avtomobilov, predelanih na pogon s tem cenenim pogonskim sredstvom. Rimski listi objavljajo sedaj razgovore s profesorjem Farragutti-jem, ki pripoveduje, da se je že od leta 1930. bavil z idejo pogona motorjev z lesnim plinom. Konstruiral je najpreje motorni plug na takšen pogon. Ko je prvič plug preizkušal, si je stvar ogledal tudi Mussolini. Zelo mu je ugajal in naročil je izumitelju, da naj poskuša najti način, da bi se lesni plin dal uporabljati za avtomobilske vozove. Profesor Farragutti se je lotil te naloge in je vgradil v avtomobil znamke Alfa Romeo napravo za pogon z lesnim plinom. S tem svojim prvim avtomobilom je dosegel brzino 68 km na ura. Pozneje je svojo napravo vgradil v mali »Ballila« firme »Fiat«. Z njim je prevozil v zimskem času po deloma zasneženih cestah razdaljo Rim—Budimpešta v 38. urah. La-
ni se je prof. Farragutti s svojim avtomobilom udeležil krožnega potovanja po Evropi ter je prevozil 6000 km v 110 urah. Pogon motorja za vso to dolgo pot ga je stal okrog 400 dinarjev! S svojim vozom »Alfa Romeo« rabi prof. Farragutti danes na 100 km vožnje za 3 lire (7 din) lesnega plina. Evropska vožnja, za katero je potreboval oglja za 180 lir, bi bila zahtevala 1150 1 bencina.
Prof. Farragutti je svoj izum stalno spo-polnjeval in njegovi avtomobili nimajo več karburatorja ter že tudi startajo samo na lesni plin. Danes ima prof. Farragutti posebno tovarno, v kateri predeluje avtomobile z bencinskimi motorji na plinski pogon.
Novinarjem je izjavil, da je sedaj na delu vzposobiti lesni plin tudi za letalstvo in bi torej v bodoče letalci mesto bencina vzeli na krov vreče oglja. Naprave za plin so montirane na avtomobil tako, da njegovega izgleda ne kvarijo. Za vplinjenje oglja potrebna peč je na avtomobilu zadaj v nastavku, ki je povsem sličen sedanjim shrambam za kovčege.
Te dni je prof. Farragutti vozil nekega interesenta s svojim plinskim avtomobilom po Rimu in nazadnje sta popila v neki okrepčevalnici vsak po čašlco vermuta. Račun za vermut je bil večji, nego stroški večurne avtomobilske vožnje po Rimu.
Prizor iz Le Havra, kjer čakajo vrste, zaradi vojne v največjo bedo pahnjenih civilistov
na delitev obedov
Zgodba o nosu
Lepa Marija je sodila svojega zaročenca po nosu in ga
je izgubila
Ce bi bila Kleopatra imela top nos, so dejali že pogostoma, bi bila svetovna zgodovina dobila drugačno smer. Antonij bi se ne bil vanjo zaljubil in tako bi se preprečila marsikakšna nesreča — marsikakšna druga pa bi morda nastala. Na to se moramo spomniti, ko beremo o ljubezenski zgodbi z žalostnim koncem, ki jo je v Milanu doživel mladi S. R. in jo sedaj tudi zaključil.
že dalj časa je bil ta S. R. zaročen z lepo Marijo. Toda lanske zime, ko so napravili poskus o zatemnitvi, je Imel nesrečo, da mu je spodrsnilo in si je razbil nosno kost. Rana se je sicer zacelila, toda nos je bil tako pokvečen, da se mlada Marija ni mogla in ni mogla privaditi novega obraza. Nos se ji je videl tako smešen, da je ljubezen v njej končno obledela. Dala je nesrečnemu mlademu možu slovo.
šele tedaj je S. R. mislil na to, da bi svojo pokveko zaupal kakšnemu zavodu za estetsko kirurgijo, pa ne zato. ker bi si hotel znova priboriti ljubezen svoje bivše zaročenke, temveč zato, ker ga je bolel slabi vtis, ki ga je delal njegov nos. Bil je zadosti pameten in si je dejal, da se je dekletu, ki sodi svoje najljubše po nosu, bolje za vselej odpovedati.
Operacija je uspela tako mojstrsko, da je bil mladi gospod po njej videti skoraj podoben Adonisu, če ste tega poznali. Tedaj pa je S. R. vložil tožbo za odškodnino proti svoji bivši zaročenki. Trdil je, da mu je z odslovitvijo prizadjala hudo moralno in materialno škodo, zlasti ker mu je bolečina nad tem škodovala v poklicu. Dokazoval je svoje stališče tudi s pričami. Mlado damo so poklicali pred spravnega sodnika in prišla je vsa ogorčena v njegovo pisarno. Tam pa je doživela presenečenje: pred njo je stal nje bivši zaročenec lepši nego kdaj prej, z nosom, da ga je bila krasota videti, že je spet začutila, kako se je začela iskrica nekdanje ljubezni pod pepelom širiti v ogenj, napravila je
Zgodovina izumov je obenem zgodovina številnih nesporazumov, pomot in muk. Ni samo svet napačno sodil velikih izumiteljev, temveč tudi izumitelji sami mnogokdaj
niso znali ocenjevati
pomena svojih izumov.
Tako je bilo n. pr. z Edisonom, najproduktivnejšim tehničnim genijem vseh časov. Majhen izum, ki ga je sam smatral za postransko delo brez posebnega pomena, se je izkaza! sčasoma za najdonosnejšega, kar jih je sploh napravil. Edison si je zmislil da bi filmski trak ob strani
opremil z luknjicami,
da bi mogel trak enakomerneje teči. Sreča je hotela, da je za ta mali izum napravil ugodno pogodbo, čeprav je bil drugače, kar se tiče pogodb, za svojo korist zelo slab gospodar. Dosegel je, da so mu morali plačevati za vsako luknjo ob robu filma
odlomek centa. Te male luknje pa so mu donesle neštete milijone v dolarjih in na podlagi tega dohodka si je lahko priskrbel čas za svoje
S3 J}} i v &
i-
sf
m srn IKalni stroj h rez bolečin
velike, senzacionalne, toda manj donosne izume.
Ko je Nobel izumil dinamit, ni vedel, da je to razstrelivo prav za prav izumil že njegov oče. Oče Nobel, ki je veijal v svojih starih letih za čudaka, je govoril vedno o velikem izumu, ki bo
preobrazil vojno
in mir ter mu dal v roke neomejeno moč. Ta izum je bil dinamit — toda tega stari Nobel ni vedel, kajti živel je v fiksni ideji, da tu še vedno nekaj manjka.
Moderna znanost se trudi, da bi izdelovala upogljivo steklo, Ki bi zrevolucioni-raio cele industrije. Toda če pogledamo v stari vek, moramo ugotoviti, da so takšno steklo imeli že tedaj. Neki Sirec je prišel namreč s tem izumom
k cesarju Tiberiju,
pokazal mu je posodo iz novega tvoriva, ki ga je bilo mogoče obdelovati s kladivom kakor mehko kovino. Cesar ga je vprašal, ali je edini mož, ki pozna skrivnost tega stekla. Ko je Sirec ponosno pritrdil, ga je dal Tiberij brez oklevanja obglaviti. Bal se je namreč, da bi moglo novo steklo razvrednotiti njegove
Ministrski predsednik v vodi

Poleg jahanja jfa italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussolinija v teh vročih
Mi £^vanje najljubši agort

pa dinamit — ©bglav-— Traglkomedi ja izdi-
zlate in srebrne zaklade.
Podobno je bilo z izumiteljem tkalnega stroja, s katerim je lahko en sam delavec istočasno stkal šestnajst trakov. Menil je, da bo njegov Jzum silovito dvignil tkanje trakov. Toda holandska vlada, ki ji je predložil svoj izum,
ga je dala zapreti,
ker se je bala, da bi ta izum ne povzročil velikega pomanjkanja in nezaposlenosti med tkalci. Navzlic temu, da so drugod vendarle izvedeli za izum in da so n. pr. na Pruskem ter v Švici obratovali takšni stroji, je izumitelj vendarle sedel v ječi.
Naravnost tragikomična je zgodba prvega
izdiranja zob brez bolečin.
Ob prelomu 18. in 19. stol. je angleški fizik in kemik Davy odkril nov plin, dušikov oksidul, ki je kazal najbolj čudne učinke, če si ga vdihaval. Podjetni možje so romali mnogo let s tem plinom po mestih in vaseh ter si služili mnogo denarja s to atrakcijo, na odrih in v zabaviščih so uprizarjali
»predstave« s tem plinom.
Ljudje iz publike so ga vdihavali in počenjali potem v zabavo ostale publike vsakovrstne smešne stvari. V svojih zapiskih o dušikovem oksidulu je Davy omenil tudi to lastnost plina, da lajša bolečine. Trajalo je pa dolgo, preden je neki bostonski zobozdravnik pričel uporabljati ta plin kot
pripomoček za narkozo.
Prvo javno predvajanje Izdiranja zob brez bolečin na vseučilišču v Bostonu, pa se je končalo s silovitim žvižganjem in tulenjem. Plin namreč nI učinkoval, ker so ga bili po vsej priliki napačno sestavili. Pacient je pobegnil s strašnim javkanjem. šele dosti pozneje je neki drugI ameriški zdravnik, Jackson, poskus ponovil. Sam ni verjel,
da bo kaj učinka,
temveč si je hotel privoščiti samo šalo s preobčutljivim pacientom nekega svojega prijatelja zobozdravnika. Toda sedaj, ko poskus sploh nI bil resno zamišljen, se je popolnoma obnesel. Iz nameravane šale se je razvila človeštvu v korist umetnost izdiranja zob brez bolečin.
poskus, da bi se spravila. Toda tu je naletela na odpor. S. R. se ni hotel več vrniti v preteklost. Dal se je le prepričati, da je bolje, če tožbo za odškodnino umakne. Ko je to storil, je odšel s ponosno dvignjeno glavo in je ostavil lepo Marijo s tako —■ dolgim nosom, da bi ga ne mogla popraviti nobena operacija . . .
ZA SMEH IN KBATEK ČAS
Naliv, bliska se in grmi, kakor se spodobi za pravo nevihto. Peter in Pavel stojita ob cknu in razburjeno opazujeta temno nebo, preko katerega švigajo bliski.
»Ti, Peter,« pravi Pavel, »s čim pa se je nekoč bliskalo, ko elektrike še niso izumili ?«
»Neumnež, s plinom vendar!« odgovori Peter.
Tone: »Nikoli več ne bom prosil kakšne ženske, da me vzame.«
Peter: »Ali te je spet kakšna odbila?« Tone: »Ne, sprejela!«
ANE
T S
V	dobi švedske voine ko je Peter Veliki šele gradil ono prestavno armado, ki je premagala švedskega kralia Karla XII. pri Pol-tavi in izvojevala še po Petrovi smrti cel niz najslavnejših zmag, je car nekoč hotel preizkusiti postavljene straže, da se prepriča. koliko resno smatrajo vojaki stražno Službo. Preoblekel se je v trgovca, še/l proti taborišču ter prosil stražo* »Pusti me v tabor, gospod vojak.« — »Ni mogoče. Povelje je takšno in povelje je treba silušati.« Preoblečeni car ie ponujal vojaku za one čase veliko vsoto 5 rabljev »Če me z zlatom odtehtaš, trgovec, pa ne bo nič.« Car je odšel k drugemu stražniku in ga prosil: »Pusti me v tabor.« — »Prepovedano je, izgubi se!« — »Jaz bi ti nekaj plačal, če me pustiš.« — »Koliko?« je vprašal vojak. »En rubelj.« — »Daj dva, pa pojdi.« Drugi dan sta bila v dnevnem povelju opisana oba primera. Prvega stražnika je car jx>vi-šal v kaplarja. drugega pa je po vojnem
pravu ukazal ustreliti.
★ !
V	dobi prve rusko-avstrijske koalicije proti Napoleonu je vodil ruske čete v severni Italiji maršal Suvorov, vojskovodja, ki nikoli ni izgubil niti ene bitke. V bitki s Francozi pri Noviju je sam vodil vojake v boj. Borba je bila strahovita in dolgo neodločena. Suvorov je švigal po vsem bojišču in dajal ukaze. Tu je srečal bataljon, ki se je umikal pred Francozi, pobožal je ž njimi nekoliko in jim krotko očital: »Glej, glej, kaj jim je prišlo na misel, mojim junakom Še bega so se spomnili. Da, mojim vojakom vse lahko pride na misel!« Čez par minut pa je bežeče ustavil in zakričal na ves glas: »Dovolj! Bežali ste, sam sem bežal z vami, zdaj pa grem nad Francoze, pa še vi pojdite z menoj!« Vojaki so se obrnili, on pa jih je podžigal: »Kol j i z bajonetom, mlati s kopitom, naj vedo, kaj smo mi Rusi. Otroci, le po njih!« Ko se je boj zopet razvil, je odjahal drugam, kjer je bila potrebna njegova navzočnost. Naposled pa se je zvalil s konja v blato si pulil lase in kričal: »Izkopljite mi grob! Tega dne ne preživim!« Vojaki so dali zadnje iz sebe in grozno porazili Francoze. Po bitki je svoji okolici veselo pripovedoval: »E, ko sem se valjal po blatu, je bila stvar že dobljena. zmaga je billa ž enaša, ampak vojak naj ve, da mi ni žal niti maršalskega plašča, kadar gre za to, da priborimo čast našemu imenu in našemu orožju!« — »Kakor da bi tudi sam ne bil postavljal življenja na kocko,« so se čudili častniki njegovega štaba.
VSAK DAN ENA
»Toda Rudolf! Nikar ne sedi tako nespodobno! Saj je videti vendar tvoje podveze!«
štiriletulca vlade
generala
Danes poteka čertrto leto. odkar je na Grškem vzel krmilo države v svoje krepke roke general Metaksas. Strankarska strast je bila takrat v Grčiji dosegla svoi vrhunec. tako da se nikakor ni mogla več sestaviti parlamentarna vlada ter so bili vsi tozadevni napori brezuspešni. Kot posledica brezvladja se je pojavilo opasno gibanje delavcev, ki so v celi vrsti protestnih stavk dajali duška svojemu nezadovoljstvu. Ker se v teh zmedah stranke niso mogle zediniti za koncentracijsko vlado, je vladar poveril generalu Metaksasu mandat za sestavo delovnega kabineta; toda tudi kraljev mandatar ni imel več sreče v razbesnelih strankarskih prepirih, zato je predlagal vladarju, nai se neredu napravi konec z energičnim činom. Kralj
etaksasa
Jurij je spoznal nujnost krepke vladne roke ter je generalu Metaksasu izročil obširna pooblastila za ureditev državne politike. Energični Metaksas je takoj razpustil dela nezmožno poslansko zbornico, zaradi grozečih stavk objavil obsedno stanje ter i:xial proglas na narod, v katerem ie obljubil, da bo rešil tri najvažnejša vprašanja. ki so najbolj težila grško ljudstvo: pravično obdavčenje, ureditev kmečkih dolgov in okrepitev grške valute.
Po kratki dobi nezaupanja se je javno mnenje izprevrglo v korist Metaksasovi vladi, kajti grški narod je videl, da je ge-
neral trdno odločen zatreti vsako koruociio in vse zlorabe, ki so se bile razpasle v ogorčenem strankarskem boju. Besedam Metaksasove poslanice so sledila tudi odločna dejanja, zato so najširši narodni slo.ii že prvo leto nove vlade občutili znatno olajšanje. Veliko pozornost ie general Metaksas posvetil kmečkemu stanu in njega razdolžitvi. Ob njegovem nastopu so kmečki dolgovi znašali preko devet milijard, do danes pa so se znižali na dve milijardi drahem. Zelo je vlada v teh letih skrbela tudi za povzdigo poljedelstva samega, saj se je v tej dobi obdelana površina povečala za 4 milijone oralov, vrednost pridelanega žita pa se je zvišala od 500 milijonov drahem 1. 1936. na 300 milijonov L 1939. Količina vseh kmetijskih pridelkov se je v teh letih povečala skoro za 60%.
Delavnost generala Mertaksasa se je zgovorno pokazala tudi v reformah socialnega značaja. Nezadovoljstvo delavcev je izginilo spričo dejstva, da je vlada sodelovala pri podpisu preko 1000 kolektivnih pogodb, s katerimi so se zboljšali prejemki in mezde 1,360.000 delavcem in nameščencem. Z ustanovitvijo borze dela ie vlada skoro popolnoma odpravila brezposelnost. z ustanovitvijo zavodov za socialno zavarovanje delavstva pa je 1,700.000 članom in svojcem zagotovila podpore za primer bolezni, nesreče in ostarelosti
Razume se, da je general Metaksas v veliki meri posvečal svoio skrb vojski, mornarici in letalstvu, tako da je grška vojska danes uvaževanja vreden činitelj na Balkanu. Ime predsednika vlade nosi tudi obrambna črta. zgrajena po sodobnih zahtevah vojne tehnike.
Z ustanovitvijo novih bolnic in dispanzerjev se ie umrljivost prc-bivalcev Grške znižala skoro za celo tretjino. Mnosa zamočvirjena zemljišča so bila osušena in s tem odpravljena kotišča komarjev, razna-šalcev malarije. Ustvarjen je bil dalje poseben kader šolskih zdravnikov in bil sprejet zelo moderen in učinkovit zdravstveni zakon. Za delovno ljudstvo ie vlada zgradila v Atenah in v Pireju 3000 zdravih stanovanj, po ostali državi pa preko 17.009 higijensiko urejenih prebivališč za siro-mašnejše sloje naroda.
To je kratka bilanca dela vlade generala Metaksasa zadnjih štirih let Ze iz teh nekoliko podatkov se da zaključiti veliki napredek države in grškega naroda, zato ni nikaršno čudo. da bo obletnico te<?a razdobja praznoval ves grški narod Današnji dan je zato za Grčijo nekak narodni praznik.
Plavalna liga 1940
©
EagreManl so se dobro držali proti odličnim Jugašesn Jug v^di v waterfs©lu, Ilirija pa v plavalni konkurenci
o— Zagreb, 3. avgusta
V podsaveznem plavališču na Savi je bilo danes tukaj revanžno srečanje v plavalnem ligaškem tekmovanju med domačim ZPK in Jugom iz Dubrovnika. Za prireditev je bilo ogromno zanimanja in se je zbralo na Savi okoii 1.500 gledalcev, kar je vsekakor rekord za to športno disciplino v Zagrebu. Domači plavalci so se v današnjem dvoboju držali nad vse pričakovanje in zasedli v štirih disciplinah prva mesta, čeprav so morali navsezadnje le prepustiti zmago Dubrovčanom. Dvojno zmago so domači slavili najprej na 100 m hrbtno, kjer sta jima Schell in Drobnič priborila 8 točk, potem pa je presenetil na 200 m prsno odlično razpoloženi Dvorak, ki je z Jugovcem Barbierijem prispel na cilj v mrtvem teku v prav dobrem času 2:58.6. Za senzacijo dneva je poskrbela Fi-scherjeva na 200 m prsno, ki je pred Du-brovčanko Pozniakovo zasedla prvo mesto v času 3:26.8. Podoben uspeh je dosegla tudi na 100 m prosto Brkičeva, ki je prav tako v dobrem času 1:30.2 potisnila Jaz-bečevo na drugo mesto. V obeh štafetah so imeli odločilno besedo Jugovci. Glavna moč dubrovniškfega Juga, čiro žižek, je tudi v težki savski vodi dokazal svojo stalno formo in kljub temu, da je bil brez prave konkurence, plaval na 400 m prosto pod 5 minut.
Organizacija prireditve je bila dobra.
Vrhovni sodnik je bil inž. Roje iz Splita, ki je vodil tudi tekmo v vvaterpoolu dovolj objektivno, čeprav nekaterih prestopkov zaradi motne vode ni mogel videti. Tudi ostali sodniški zbor in vsi funkcionarji so bili na mestu.
Podrobni tehnični rezultati so bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. žižek (J) 4:58.8, 2. Miloslavič (J) 5:24.3, 3. Vidovič (ZPK) 5:46.6, 4. Bergler (ZPK) 5:56. Točke: Jug 8, ZPK 3.
100 m prosto dame: 1. Brkič (ZPK) 1:20.2. 2. Jazbec (J) 1:23.4, 3. Petrovič (J) 1:24.3. 4. Vadas (ZPK) 1:28. Točke: J. 13, ZPK 9.
100 m hrbtno gospodje: 1. Schell (ZPK) 1:16.6, 2. Drobnič (ZPK) 1:17.2, 3. Mar-Cič (J) 1:20. 4. Ciganovič M. (J) 1:21.1. Točke: ZPK 17, J. 16.
200 m prsno dame: 1. Fischer (ZPK) 3:26.8, 2. Pozniak (J) 3:35, 3. Petkovič Jasna (ZPK) 3:48, 4. Brbora (J) 4:10. Točke: ZPK 24, J. 20.
100 m prosto gospodje: 1. štakula Lovro (J) 1:03.2, 2 štakula Ivo (J) 1:03:8, 3. Bergler (ZPK) 1:04, Vidovič (ZPK) 1:07, Točke: J. 28, ZPK 27.
100 m hrbtno dame: 1. Bartulovič (J) 1:32.8, 2. Ciganovič (J) 1:33.3, 3. Fischer (ZPK) 1:34.8, 4. Fried (ZPK) 1:36.4, Točke: Jug 36, ZPK 30.
200 m prsno gospodje: 1. in 2. Dvofak (ZPK) in Barbieri (J) 2:58.6, 3. Reiser (ZPK) 3:08, 4. Brinič (J) 3:12. Točke: J. 41, ZPK 36.
4x100 m prosto dame: 1. Jug 5:50.2, 2. ZPK 5:52. Točke: Jug 51, ZPK 42.
4X200 m prosto gospodje: 1. Jug (Miloslavič, Ciganovič, Ivo Štakula, žižek), 10:01.4, 2. ZPK (Schell, Drobnič, Bergler, Hajek) 10:29.6.
ZAKLJUČNO STANJE TOČK: JUG 61, ZPK 48.
Jug : ZPK 3:0 (2:0)
Po obojestransko enakovredni igri je moštvo Juga z večjo rutino in boljšimi strelci tekmo v waterpolu brez velikih težav odločilo v svojo korist.
Liga v številkah
Po današnjem osmem zaporednem srečanju V ligaškem tekmovanju v plavanju je vrstni red klubov (razvrščenih po najboljšem povprečnem rezultatu) naslednji: Ilirija	3 2 1 196 65.33
Jug	4 3 1 247 61.75
Viktorija	2 2 0 110 55.—
Jadran	2 1 1 9S 49.—
ZPK	5 1 4 221 44.20
V vvaterpoolu je vrstni red naslednji: Jug	4 3 0 1 15: 6 6
Viktorija	2 2 0 0 15: 2 4
Jadran	2 10 1 5: 5 2
Ilirija	3 1 0 2 7:15 2
ZPK	5 1 0 4 5:19 2
Plavalna ekipa Juga bo jutri zjutraj z brzim vlakom nadaljevala turnejo do Ljubljane, kjer bo v torek zvečer nastopila proti Iliriji.
turnirja na Bledu
air ja letos ne bo — Kaj pravijo o letoviščih in športu v športnih krogih?
Pred dnevi smo tudi v našem listu kratko zabeležili, da bo v dnevih od 8. do 11. t. m. na Bledu velik mednarodni teniški turnir, ki ga bo priredil Beograjski teniški klub skupno z ljubljansko Ilirijo. V zvezi s to notico nam pišejo: — »Jutrova« vest o teniškem turnirju na Bledu je v poučenih športnih krogih, ki so pripravljali organizacijo tega turnirja in jo žal tudi že opustili, spravila na dan vrsto vprašanj, ki se nanašajo na. športno delo v naših letoviščih. Predvsem je te kroge presenetilo, kako naj bi se ta turnir izvedel, ko je bleisko teniško igrišče popolnoma zanemarjeno in sploh neuporabno za take prireditve. Kako je prišla ta vest v naše liste, če 1e turnir že a priori zaradi igrišča neizvedljiv?
O pripravah za ta turnir je znano naslednje: Ilirija in Beograjski teniški klub sta letos res hotela skupno organizirati tradicionalen teniški turnir na Bledu z udeležbo znanih igralcev in igralk iz Zagreba, Beograda, Ljubljane, Maribora itd. ter po možnosti tudi še nekaterih udeležencev lz Madžarske in Italije. Prireditelja sta že ukrenila, da bi bilo pokroviteljstvo tega turnirja prišlo v roke primerne osebnosti in tudi poskrbeli za sodelovanje številnih odličnikov v častnem predsedstvu. Obenem pa sta se obrnila na blejsko občino in tamkajšnje zdraviliško društvo, naj spravita v red teniško igrišče ln postavita provizorno tribuno ter poskrbita za prehrano in sta-novahje tekmovalcev od drugod. Blejska občina je ureditev igrišča odklonila, češ da bi bilo to spričo letošnje slabe sezone pre-
drago, na kar sta prireditelja opustila načrt, da bi se ta turnir letoe izvedel, tembolj, ker sama nimata sredstev, da bi leto za letom izdajala znatne vsote za igrišče velike letoviške občine na Bledu.
V zvezi s to neuspelo akcijo za izvedbo velike športne prireditve v enem Izmed naših letovišč želimo pripomniti Se naslednje: Športne prireditve so brez dvoma eno najbolj učinkovitih propagandnih sredstev za letovišča, kolikor jih znajo sposobni ljudje spretno izkoristiti. O vsaki taki prireditvi je več tednov v listih kopica poročil, ki vedo vsaj toliko, kakor o poteku in rezultatih, povedati tudi o kraju takšne prireditve. Taka posredna propaganda učinkuje mnogo bolj, kakor razni drugi reklamni članki, ker je občinstvo, ki je deloma zmerom isto, zanje mnogo bolj dovzetno.
Za vsako športno prireditev pa so seveda potrebne primerne športne naprave. Pozimi smušlta vežbališča. urejena po različnih sposobnostih in zahtevah gostov, poleti pa razen kopališč predvsem teniška igrišča, ker je ta športna panoga med le-toviščarji v tej dobi najbolj razvita in družabna. Naša zimsko-sportna središča so v tem pogledu že mnogo žrtvovala in tudi lepo napredovala ter jim teh žrtev tudi nI žal, ker vidijo, da niso računala napačno. Drugače je to v poletnih letoviščih! Bled ima že nekaj let skrajno zanemarjeno te-
niško igrišče ln edl se, kakor da bi občina čakala vsako leto znova, da ji bo ta ali ofti športni klub za turnir na Bledu uredil tudi igrišče. Bportne organizacije, ki so for-alraie prireditve na Bledu, so bile dosledno razočarane nad nerazumevanjem in nad nezanesljivostjo ter Često tudi nad neprijaznostjo krajevnih faktorjev.
Naša letovišča — ln vsako posamezno letoviško podjetje — se morajo V Svoji težnji za napredkom zavedati, da Šport v nekaterih pogledih izpopoihjuje moderno le* toviško življenje. Športniki, športno občinstvo in prireditve ga močno poživijo in zato spadajo športne prireditve v Sezonski načrt vsakega pomembnejšega letoviškega kraja ali podjetja, v proračune letoviških občin pa bo treba uvrstiti stalne postavke za ureditev ln urejevanje športnih naprav.
Da je takšna igrišča mogoče vzdrževati in dobro organizirati športno prireditev tudi poleti, ki zadovolji v športnem in tuj-sko-prometnem pogledu, je pravkar dokazal medklubski teniški turnir pri domu Ilirije v Planici. Ta dom se gotovo ne bori z manjšimi gmotnimi težavami, kakoi ostala podjetja te vrste ali občine, toda lastniki in vsi, ki jim je procvit te hiše pri srcu, gledajo pravilno na Intel ese podjetja in na splošne potrebe turizma ter se zato nikoli niso bali tvegati nekaj ali celo žrtvovati, če so videli, da je to v interesu razmer in splošnega razvoja.	B.
oatfh n©s©met
V Ljubljani na Rakeku, na Jesenicah, v Litiji itd.
Pokalni turnir Marsa
Od 9. dalje na igrišču SK Ljubljane
Dopoldne ob 9. se začne na igrišču SK Ljubljane II. pokalni turnir v izvedbi SK Marsa. Pokroviteljstvo je prevzel velein-dustrijec g. Fran Bonač, ki je obenem poklonil lep pokal za zmagovalca, drugo da rilo pa je poslal klubov podpredsednik g. Janko Osenar. Turnir bo na čast dveh klu-bovih igralcev, ki slavita danes pomembne športne jubileje, in sicer žigona Staneta, ki bo odigral 200. tekmo, in Vrhovca Ivana, ki bo nastopil 250-tič za klubove barve.
Spored je razdeljen takole: ob 9: Mars— Jadran, ob 10: Kranj—Korotan, popoldne ob 16 dopoldanska premaganca med seboj in nato dopoldanska zmagovalca med seboj.
Cene za vstopnice: na tribuni din 15.—, na stojišču din 12.— (za ves dan), za dopoldanske ali popoldanske vstopnice din 8.—mladinske po din 2.—
Marsovci vabijo na čim številnejši obisk!
na Eakaku
Danes bodo imeli še naši vrli Notranjci velik sp ,rtm praznik. V gosteh bodo imeli našega ligaša, ki mu gre vse priznanje, da s svojimi nastopi po deželi propagira najlepšo panogo športa — nogomet. SK Ja-vorn k se nam je predstavil to sezono v povsem novi luči in nas je presenečal v zadniem času z naravnost sijajnimi rezultat1 prott renomiranim ljubljanskim klubom. V svojih vrstah šteje precej od'i:-nih novih moči, ki so ta čas agilni notranjski klub pomladile in mu bodo sigurno pripomogle do mesta, ki mu v naši slovenski športni družini po vsej pravici gre. Zato pebitimo danes vsi na Rakek, da s iv- jo ude ežbo damo poudarka in se skupno razveselimo dela in uspehov našega agilnega notranjskega športnega predstavnika — SK javornika.
Tekma se prične ob 15.45 na igrišču SK Javornika na Rakeku.
Hermes na Jesenicah
Danes ob 16.30 se bosta na igrišču Bratstva na Jesenicah v prijateljski tekmi pomerila Bratstvo in Hermes. Hermežani so v zadnjem času v prav dobri formi, sploh pa so zaradi svojega tehničnega znanja in
velike požrtvovalnosti trd oreh vsakemu še tako močnemu nasprotniku, šiškarji so bili na Jesenicah zmerom dobrodošli gostje, ker nudijo vselej lep in dober nogomet, če bodo hoteli domačini uspešno nastopiti proti njim, bodo morali nastopiti v najboljši postavi in zastaviti za zmago Vse svoje sile.
Prireditelji pričakujejo, da bo obisk te tekme čim številnejši predvsem zato, da bo občinstvo bodrilo domače v tem boju s Hermežani.
Športni dan v Litiji
SK Litija priredi danes svoj tradicionalni športni dan. Prireditev bo celodnevna. Dopoldne bodo lahkoatletske tekme v vseh panogah, popoldne pa bo nogometna tekma. Na gostovanje je povabljena enajstorlca SK Javornika iz Rakeka.
Za prireditev vlada med tukajšnjimi športniki precej zanimanja, saj imajo naši atleti najlepšo priliko, da dokažejo svoje sposobnosti in napredek precejšnjemu krogu športnega občinstva. Vsa prireditev bo na igrišču SK Litije v švarčevi hosti. Prijave se sprejemajo pred začetkom športnega sporeda na igrišču. Za sodelovanje se zanimajo tudi zunanji atleti.
V nedeljo smo imeli v gosteh nogometaše SK Ljubljane. To pot se naša enajstorlca zaradi premoči gostov ni mogla uveljavati. Gostje so zmagali z rezultatom 5:1.
Tudi v Guštan ju
nogometna tekma
' SK Slovan iz Guštanja bo imel danes prvič v gostih enajstorico SK Rapida iz Maribora. Tekma se bo pričela točno ob pol 16. na domačem igrišču. Vodstvo poziva vse svoje igralce, naj pridejo točno ob 14. v klubsko oblačilnlco, občinstvo pa vabi, naj pride čim številneje pogledat to zanimivo nogometno srečanje.
V ostalem se je polagoma začelo živahnejše delo tudi v ostalih nogometnih središčih po državi. Na Sušaku bodo Imeli prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop r hrvatsko ligo. in' sicer med železničarjem in Orijentom s Sušaka, v območju srbske nogometne zveze pa bosta drugo takšno tekmo igrala v Skoplju SSK in Jugoslavija iz Jabuke. V Beogradu samem bodo tudi že prekinili nogometne počitnice ter bo-
sta v prijateljski tekmi nastopila domač* rt vala BSK ln Jugoslavija — (v nekoliko prenovljenih postavah). Tako bo na —— koncih in krajih dovolj dogodkov Za telje usnjate žoge!
vseh
prija-
Pecter spored športnega dneva v Krškem
Športni dan v KlSkerti bo po pestrem sporedu gotovo prekašal vse dosedanje.
Na predvečer bo ob 18. pokalna nogometna tekma na domačem igrišču med obrtniki in uradniki.
V nedeljo bo dopoldne ob 9. lahkoatietsid miting. Ob pol 12. štafeta po mestu ■ ciljem pred poslopjem sreskega načelstva. Ob 14. šahovski boj na vrtu g. Jermana. Ob 15- veliki kolesarski dirki in sicer posebej za športna kolesa na progi: Krško— Remš—Zameško—št. Jernej—Kostanjevica—Križaj—Krško (45 km), in aa torped-na kolesa na progi: Krško—Križaj—Krško (24 km). Start in cilj pri obeh dirkah bosta na trgu pred poslopjem sreskega načelstva. Prvi trije dirkači-zmagovalci v vsaki skupini prejmejo lepa praktična darila, ki bodo razstavljena v trgovini g. Janka štrublja, kjer se tudi sprejemajo prijave za dirki. Prijavnina znaša za prvo dirko 15 din, za drugo 10 din.
Razdelitev nagrad bo ob 18. na vrtu g. Križmana. Tekme bodo ob vsakem vremenu!
Juniorski pokalni turnir SK Sla vije
Dne 15. t. m. priredi agilni drugorazredni klub Slavija I. juniorski nogometni pokalni turnir pod pokroviteljstvom klubo-vega častnega predsednika g. Friedricha Aleksandra in s sodelovanjem treh renomi-ranih juniorskih enajstoric. in sicer Marsa, Jadrana, Mladike in prireditelja, ki razpolaga s kadrom mladih in dobrih igralcev.
Motoklub Ilirija opozarja gg. odbornike ln članstvo, naj se zglasi do ponedeljka dne 5. t. m. ob 18. v tajništvu kluba radi dodelitve funkcij pri II. gorski motodirki na Gorjance. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
SK Slavija. Vsi igralci naj se danes ob 8. udeležijo tekme za trening med A in B moštvom. Postave v knjigi. Slak sigurno.

ANTIPEItUTIN VAS RESI ŠKODLJIVEGA Jfif, PRHLJAJA
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah!
STROJNI INŽENJER
z znanjem jezikov in prakso v škodovih tovarnah, samostojen, bi menjal mesto, najraje V Sloveniji. Ponudbe z navedbo plače poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten strokovnjak«.
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze šmucu
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem
izven Ljubljane pa poštnoobratno. Sfe najvljudneje priporoča:
Foto Tourist — Lojze &muc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta St. 8.
Znani 8ALVAT CAJ proti
žolčnlm kamenom ln boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku \ Lekarna pri Sv. Ivanu, Za-, greb, Kaptol 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdrav-Ijenju.
O. a. S. bc. 27870-1936 fta »487
ENO
VECBA8VNE
JUdOGKAMKA SV PETRA NASIP Z3
Veliko industrijsko podjetje v Beogradu IŠČE prodajo v dravski banovini
S
Prednost imajo interesenti, ki stalno obiskujejo trgovce in poljedelske zadruge v celi banovini. V poštev morejo priti tudi oni, ki že zastopajo kako drugo prvovrstno tvrdko.
Obširne ponudbe z označbo dosedanje in sedanje zaposlitve prosimo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zastopnik 243«.
____ ZAHVALA ___
Ob prerani izgubi našega dobrega soproga, očeta, deda, strica in tasta, gospoda
MARTINA FINKA
izrekamo vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini in zdravniku tukajšnje bratovske skladnice gospodu dr. Mirku Kajzelju, ki nam je ves Cas pokojnikove bolezni stal ob strani in mu s svojim prizadevanjem podaljšal življenje za celo leto.
Srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, kakor tudi onim, ki ste nas tolažili v naši največji boli.
Zagorje ob Savi, dne 3. avgusta 1040.
ŽALUJOČI OSTALI
RAZGLAS
Občina Homec, priobčuje v smislu § 8. gradbenega zakona, razgrnitev regulacijskega načrta za vas Rodica in del Sp. Jarš in uredbe o njega izvajanju na javni vpogled.
Interesenti morejo vpogledati regulacijski načrt v občinski pisarni v Preserjah med uradnimi urami, in sicer od 5. avgusta do 5. novembra 1940.
Pripombe zoper regulacijski načrt in uredbo morajo Interesenti predložiti občini najdalje v petnajstih dneh po izteku roka za javni vpogled, sicer jih občina ne bo jemala v poštev.
Občina HOMEC, dne 21. julija 1940.
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, DA SEM ODPRL V LJUBLJANI — PRA2AKOVA 11 (ob Miklošičevi cesti, poleg okrožnega sodišča)
GRAF0L0ŠK0 PISARNO
Strokovni bureau, prvi te vrste v državi, posluje na strogo realni, znanstveni podlagi ter izvršuje vsa, v grafološko stroko spadajoča dela točno, kulantno ter diskretno. — Pisarna sprejema stranke, izdeluje psihoanalize, različne ocene, ekspertize, dokazila itd. na podlagi predloženih rokopisov ter listin ter rešuje poverjena dela tudi pismenim potom. Posebna naročila po dogovoru. Pri poslanih rokopisih treba navesti spol, po možnosti tudi starost pisca.
Se priporoča z odličnim spoštovanjem
Globočnik Feliks, grafolog
Praktikanta - praktikantinjo
ali mlajšega uradnika, po možnosti z znanjem tujih jezikov in nekaj
prakse išče denarni s&vod t& takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo referenc je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Denarni zavod«
Uspešno oglaSevanje le v »Jutra«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^deika.jmg. JJjjj J . v znalnkah
. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana.
*
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Izborna vina! Ocvrte piške in druge dobn-tel Plesna dvorana! Senčnat vrt! Danes prvovrsten domač orkester! Telefon 41-88.
19461-18
Gostilna »Triglav«
ca Celovški cesti pri re-mizi priredi danes koncert s plesom. Prvovrstna godba, dobra piiača, mrzla in topla jedila. Cene zmerne. Vabljeni!
19550-18
V gostilni pri
»Angelci«
Vodovodna cesta, danes koncert. Prvovrstna godba, izborna vina, mrzla in topla jedila. Ocvrte piške!
19531-18
So moče, so toče je veter je mraz tu luštno je vroče in ples je in špas!
Gostilna
»Pod gozdom«
Ljubljana, Dolenjska cesta.
19532-18
Inteligentno
vzgojiteljico
za dva dečka, iščemo, ev. tudi samo za popoldan. Obvladati mora perfektno nemščino in še kak drug lezik ter mora biti muzika-lična. Ponudbe na poštni predal 312, Ljubljana.
21760-1
Halo!
Samo enkrat poskusite pristna vina. ocvrte piške na lepem senčnate m vrtu v gostilni »Dolgi most«. Vabi gostilničar.	19502 18
Pri Putrichu
danes vesela zabava s plesom. Vsi vabljeni!
21637-18
Tudi Vi se enkrat
potrudite v gostilno k Panju. Tam boste postrežem z izbornimi vini, raznimi toplimi in mrzlimi jedili. Zato še danes v Vegovo ulico 10, kjer se najboljše in najcenejše zabavate. Se vljudno priporoča in vas vabi gostilničar.
21721-18
SluibMdobt
Kuharico
»možno gostilniške kuhe sprejmem. Bohinc Filip, Medvode.
19148-1
2 pletilji
za vestije. ki imajo svoj stroj — ali brez njega, Iščem. Stanovanje in hrana v hiši. Javiti se na naslov; Marko Kro-vlnovič, Dubovac-Karlo-vac, Trgovina Milkovič pri pokopališču.
19211-1
Damske krojaške
pomočnike
samostojne. sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	21607-1
Elektromehanik
za avtoelektriko, samostojen, dobra moč, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »El ektrom eh an ik «.
21613-1
Lesostrugarja
povsem samostojnega, ki prevzame v moji moderno urejeni delavnici delo v akord sprejmem. Ponudbe pod značko »Blizu Ljubljane« na ogl. odd. Jutra.
21716-1
Čevljarskega
prikrojevalca
sprejme Franc Krmelj, — Kokrica 46 pri Kranju.
21655-1
Služkinjo
ki kuha in opravlja vsa hišna dela. išče boljša rodbina v Kranju. Nastop takoj. Ponudbe na Cilen-šek, Kranj, Primskovo.
21663-1
Dve modistki
sprejme za stalno takoj salon »Mira«, Mestni trg 7 A. Mesarič - Uratnik, — Ljubljana.
21662-1
Več krojaških
pomočnikov
in pomočnic, sprejme — Krmeli Jože, Vižmarje pod klancem.
21654-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za mešana dela sprejmem takoj. Ferdo Sluga, Celie, Kralia Petra cesta 26.
21744-1
Slaščičar
za kavarno in restavracijo dobi mesto. Ponudt.e na podružnico Jutra Maribor pod »Slaščičar«.
21740-1
Restavracijski
kuhar
ali kuharica dobi mesto. Ponudbe z referencami in plačilnimi pogoji na podružnico Jutra Maribor pod »Prvorazredno«.
21739-1
Paznika
in 6 rudarjev kopačev sprejme premogovnik Kbu-čarovci pri Ormožu. Paznik mora imeti rudarsko šolo ali vsai petletno praKso kot kopač.
21738-1
Več čevljarskih
pomočnikov
učenca in strojnega ščipal-ca, sprejme Gregorc, Maribor, Aleksandrova 55.
21733-1
Postrežnico
iščem. Čas po dogovoru. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21729-1
Več pleskarskih
pomočnikov
dobrih delavcev, rabim za takoi. Štefan Borštnar, Pod-milščakova. Pleskar in slikar.
19495-1
Postrežnico
s prakso, pošteno, iščemo za dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19479-1 Prodajalka
verzirana v vseh panogah trgovine z mešanim blagom na deželi se sprejme. Cenj. ponudbe na ogl. od. Jutra pod »C 41«.
19464-1
Dve trgovski
pomočnici
za trgovino z mešanim blagom z dežele, dobita takoj službo. Eno starejšo, ki je zmožna voditi trgovino poleg gospodinjstva; eno mlajšo. Pismene ponudbe z navedbo preteklosti poslati na og\ odd. Jutra pod šifro »Pridne prodaj alke«.
19285-1
Ve? dobrih pletilj
sprejmem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21669-1
Krojaškega
pomočnika
21 velike kom?de sprejme takoj Petrovčič Avgust, Tabor 4, Ljubljana.
21678-1
Modistko
in vajenko, sprejme salon »Klobuček«, Gajeva ul. 3, I. nadstropje.
21672-1
Kuharico
perfektno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela — sprejme šestčlanska trgovska hiša v Ljubljani. Prednost imajo od 28—38 let stare. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Popolnoma samostojna kuharica«.	21759-1
Hišnika šoferja
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 21778-1
Štirje godbeniki
dobijo nameščenje na ljubljanskem velesejmu za časa jesenskega velesejma, istotam dobi mesto kla-virist(ka) za vsako soboto in nedeljo. Gostilna Huč, Vegova ul. 10.
21722-1
Obrtnika
z večletno prakso na ve-leoosestvih z dobrim znanlem v nanrednem noljedelstvu. živinoreji, travništvu in tozadevnem knjigovodstvu sprejmem na ve'eposestvo na Goreniskem 1. septembra. Samci imajo prednost. Ponudbe s preol-spričnval na ogl. odd. Jutra pod »Oskrbnik. ne šafar«.
19262-1
Brivski pomočnik
ra izpomaganje se ta-t-oj sprejme nri M. Pod-krajšek. Sv. Petra n. 12.
21705-1
Brusača
za granit in coarmor, pridnega. za stalno s^reime Kunovar Fra-nio. kamnosek, Sv. Križ. Ljubljana	19333-1
Natakarica
solidna ln poštena &ta-ra do 30 let. dobi -luž-bo 15. avgusta v boljši restavraciji. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb je poslati na podr. Jutra v Ma riboru pod šifro »Kolodvor«.	19328 1
Zidarje
dobro izvežbane. sprej me Svetina. stavbeno podietje Bled. 19321-3
Razstavljamo na Ljubljanskem
velesejmu
ter Iščemo sposobno osebo, ki bi nas na tem sejmu reprezentirala. Nudimo fiksen ln pro-centualen zasl-užek. Na3 predmet je edinstven, epohaen ln nenadkri-Ijiv; prodaja se v masi. Zaslužek za reprezen-tanta bo zelo dober. Potreben kapital din 20.000 do 25.000 v gotovini. Resni reflektanti naj takoj pošljejo ponudbe na naslov: Industrija, Za greb, Palmotičeva br. 29 a, I. kat.	19329-1
Frizerko
dobro moč. Iščem za ta ko j ali pozneje. Janežič Ivan. Sv. Jurij prt Ce lju.	19312-1
Dva krznarska
pomočnika
sprejmem takoi. Ponudbe z navedbo dosedaniega siuž-bovania na Železnik Valentin, krznarstvo, Maribor.
19397-1
Polir
za nizke zgradbe, samostojen se sprejme. Ponudbe na podružnico Jutra. Maribor pod »Maribor«.
19401-1
Brivskega
Brivski pomočnik
dober brivec dobi stalno službo. Hrana in sta no van Je v hiši Rakove Ivan. Jesenice. Obrtnt ška 21.	19316-1
Več pomočnikov
sprejmem takoj. Gričar Jakob, k.epar. Slovenski Javornik	19317-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Joško Rev, Jesenice, Fužinska 1.	19315-1
Vzgojiteljico
mlajšo, k otrokoma 6 in 9 let. simpatično, išče boljša družina. One z dokončano gospodinjsko šolo Mladiko, imajo prednost. Prošnje s popisom življenja, sliko, in prepisi spričeval je vložiti na ogl. odd. Jutra pod: »Vzgojiteljica«. 1	19310-1
pomočnika
dobrega, sprejmem v stalno službo. Schoner Albert. Kodelievo — Ljubliana.
19378-1
Trgovskega
pomočnika
dobro lzvežbanega v že lezninarski stroki, sprej me večja trgovska hiša Ponudbe pod »Agllen« na ogl. odd. Jutra.
19303 1
Mizarskega
pomočnika
ln vajenca sprejme. Ignacij Oblak, Gosposvet ska c. 13.	21698-1
Služkinjo
pridno ln pošteno sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	21697-1
Modistko
sprejme salon Ivanka Stegnar, LJubljana.
21694-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj. Dobra plača, hrana in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19424-1
Trgovsko
pomočnico
dobro izvežbano v manu-fakturi in špeceriji, hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru; in trgovskega vajenca za trgovino z mešanim blagom na deželi iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska pomočnica in trgovski vajenec«.
19419-1
Gostilniško
kuharico
za vsa gospodinjska dela, iščem takoj. Streliška 22.
21605-1
Fotoleicista
spretnega, iščem za neovirano poulično fotodelova-nje. Sekovšek Ferdinand, potuioči fotograf, Ljubljana, Sv. Petra nasip 57.
19507-1
Kuharico
samostojno in sobarico. Tlajše moči za privatno hišo v LiubHanl sprel-mem. Ponudb p na ogl. odd. Jutra pod »Nastop 1. septembra«. 19143-1
Steklarja
povsem lzvežbanega ali pomožno mo; v stalno službo in vajenca sprejme takoj Čolnar, steklarna, Kranj. 19136-1
2 samostojna ključavničar. pomočnika
sprejme takoi Kunsteli Fr., ključavničar, Bled.
19442-1
Čevljarski
pomočnik
vešč zbitega in šivanega dela, vesten delavec, dobi stal no mesto. Peganc, Laško.
19440-1
Iščem služkinjo
za vsa kmečka dela in hlapca. ki je vajen voziti hlode. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19418-1
Natakarica
simpatična, dobra servirka, kavcije zmožna, se sprejme v dobroidočo restavracijo z ok. 40 abonenti. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
19416-1
Fant
priden, pošten, vojaščine prost, za vsa hišna dela kakor tudi za pomoč pri gostilni se išče za Hotel-pension Ozvald, Žirovnica.
19437-1
3 čevljarske
pomočnike
za fina in navadna dela, ter za popravilo, sprejmem takoj v stalno službo. Pere, Sevnica.
19439-1
Strugarja
prvovrstnega išče umetnostno podjetje. Ponudbe na Horvat Milan, Šoštanj.
19427-1
Brivski pomočnik
dober, soliden in samostojen delavec se sprejme. — Nastop lahko takoj. Kreuz Sevnica.
19429-1
Hotelskega slugo
> Lohndlener) z dobrimi spričevali sprejme takoj Hotel Štrukel.
19355 1
Brivskega
pomočnika
dobrega, z-anesliivega, sprejme takoi Bari Ivan, brivec, Slovenjgradec.
19471-1
Frizerko
dobro moč sprejmem takoi na stalno mesto. Branko Hrabrič, frizer, Karlovac, Riiečka ul. 1.
19466-1
Natakarice
kuharice pomivalke, itd., nuino potrebujemo. Posredovalnica Osrinc, Aleksandrova c. 7-II.
19534-1
Pridno, zanesljivo
postrežnico
za dopoldne sprejmem v Rožni dolini, Levčeva 11-1.
19554-1
Dober zaslužek
Vam nudi ugledna domača zavarovalnica. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro: »Kjerkoli«.
19577-1
Dobra kuharica
in pomočnica za vsa gospodinjska deia, zdrava, samostojna, zanesljiva, v starosti 25—40 let, z večletnimi izpričevali, ki bi imela veselje služiti pri fini, slovenski družini v inozemstvu, se išče za takoj ali za 1. september. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«.
»472-1
Dva mizarska
pomočnika
in vajenca za stavbna dela sprejme strojno mizarstvo Josip Rotar. — Moste, Predovlčeva 5.
21720-1
Kuharico
za boljšo gosttlno. vajeno gostilniške kuhe. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj 99«.
19557-1
Hišnik
ki se razume tudi na kurjenje centralnih peči. se spre i me za hišo kavarne »Evrope«. Več se poizve pri Gregorc & Co.«	19220-1
Spretno dekle
ki zna dobro kuhati ln opravljati tudi vsa ostala hišna dela se Išče za Zagreb za takoj ali pa od 15. avgusta t. 1. Vr-hovnlk Hermina. Zagreb. Medveščak 62. pritličje.	19315-1
Kuharica
ki zna samostojno kuhati ln opravljati vsa hišna dela, kakor lepo prati lr. likati, poštena ln pridna, stara od 25 do 35 let. z letnimi spričevali, dobi takoj stalno službo na deželi k dvema osebama. Plača din 300 mesečno. Ponudbe na Premogovnik Preslka pri Ljutomeru.
19194-1
Mizarji
za pohištvo se snrejme-
10.	»Weka«. Maribor. Cankarjeva 2. 191661
Tekstilnega
inženjerja
aH absolventa tekstilne šo!e z znanlem državnega ln nem.5k«>ffq Jpzika za zunanjo službo iščemo. Zrlo pivolini no^o-
11.	Cenj. oonudbe na Publlcita.s Zagreb, pod »Bodočnost«.
19463-1
Stavbnega tehnika
dobrega risarja, spretne ea v posnemanju v na ravl. zmožnega obraču tavanja, sprelme takoj stavbno podjetje Ponud be na og!. odd J v tra pod »Samostojen teh nik«.
19553 1
Postrežnico
izurjeno, pošteno ve«čo varčne kuhe. sprejme ta-koj Werc, MalsaJeva nI 20. pri gorenjskem ko lodvoru.	19526-1
Pisarniško
žensko moč
ki Je zmotna voditi e>'a sajniške posle, mezdn* liste, delno tudi knii govedstvo, se išče. Pred nost imalo osebe, ki so te bile pri stavbnih »vid letjih ali slično. P^mi-i be na ogl odd Jutra pod »Stalnost«.
21602 1
Šofer
za osebni avto se sprej me s takoišnjim na-to-pom. za mesec dni. Natančne ponudbe pod »Za deželo — trezen m pošten«.	21638 1
2 ve«či pom'VR]ki
potrebujemo za takoj. Gostilna Figovec, Tyrševa c.
21630-1
Natakarica
zmožna fn solidna, dobi službo. Gradišče 13, gostilna »Lovšin«.
21627-1
Gospodinjo
si želim. Ljubim red in poštenje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Skupni računi«.
21636-1
Modistko in učenko
s-prejme Salon Amal. Tršan, Sv. Petra c. 7.
21766 1
Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro al adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din
Vdova
dobra gosnodinja srednjih let išče mesto go spodinje. š'a bi na bolj šo žand. stanlco. Naslov v vseh poslov. Jutra.
19128 2
Trgovski pomočnik
Išče primerne namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnik«.
19153-2
Gospodinja
srednjih let, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in zanesljiva«.
19497-2
Trgovski pomočnik
Drvo vrstna moč, vešč vseh del Išče službe za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
19278-2
Gospodična
z meščansko šolo ir. trgovskim tečajem želi na mestltve v pisarni. Ponudbe na og*.. odd. Jutra pod »Skromna«.
19246-2
Pekovski pomočnik
išče službe. Nastooi lahko 14. avgusta 1940. Na-glov v vseh poslovalni cah Jutra.
19170-2
Kovač
samski, prileten, z več-letnimii dobrimi spričevali, vešč raznovrstnega dela išče službo. Cenjene ponudbe posuti na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Trezen ln zaneslilv« 19294-2
Mesto hišnika
išJe zakonski par brez otrok, čist ln pošten. Poizve se na Sv. Petra c. 38. spodaj na dvorišču, zvečer od 18. ure naprej._19346 2
Gospodična
z odlično dovršeno meščansko šolo in malo maturo, s prakso v skladišču 1h ekspeditu. išča primerne zaposlitve. Po nudbe na oe". odd. Jutra ped »Poštena ln agilna«.	19340-2
Krojaškega
pomočnik
za fino veliko delo, sprejme takoj Jelovšek, Gledališka 14.
21650-1
Šofer
m"ad, trezen, išče me. sto. Anton žužek. Pod Ježami št. 19. 19324-2
Upokojenec
finančne kontrole. Invalid, star 41 let, oženj en trezen, išče mesto hišnika, najraje v So kolskem domu. vratarja-skladišinika, oskrbnika, v kaki pisarni ln slično kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v LJub-liar.l pod »Nastopi lah-ko takoj.«	19309-2
Uradnica
vešča vseh plsorniškln poslov ln stenografije, želi takoj namešjenja v Ljubljani. M^rib-ru, Cellu ali kjerkoli. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Poštena in skromna«.	19323 2
Državni uslužbenec v Celju
sprejme mesto hišnega upravitelia ali hišnika v me stu ali v bližnji periteriii z nastopom s 1. X. 1940. po potrebi tudi takoi. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
19409-2
Šivilja
išče službo. Naslov Zgor. *iška. Vodnikova 65
19359-2
Šivilja
išč< službe, kier bi imela
vso oskrbo. Pomagala bi pri gnspodtnistvu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra I9I20-2
Absolutno z-inr^vv
absolvent trgovske šole. vojaščine prost. 1. večleti.o pi sair.iško prakso pri bratuv ski skladnici, na premogovniki' in lavni službi išče primerne zaposlitve v pisar ni tovarn' ali sličnem ob ratu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolutno zane sliiv«.
1944} 2
Absolventka trg.
akademije
z enoletno prakso, popolnoma perfektna v nemščini, srbohrvaščini, korespondenci, urna stenopiska in strojepiska, vešča vseh pisarniških poslov želi primerne namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in točna«.
19474-2
Krojaški pomočnik
zmožen vsakega dela, tudi za poslovodjo sposoben, s trgovskim tečajem, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 32«.
19469-2
Absolventka
trgovske šole
v LJubljani ln absolvent trg. tečaja iščeta primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zadovoljiv«.
21640 2
17 letna
gospodična z meščansko šolo ln enoletnim trgovskim tečajem, išče kakršnekoli primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in poštena«.	21639 2
Uradnica
začetnica, s trgovsko na> obrazbo, išče zaposlitve. — Prvi mesec dela brezplačno. Porudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odlična«.
21629-2
Vrtnar
z večletno prakso Išče službo za takoj. Dobnik Edvard, Masarykova 12. Šoštanj.	21616-2
Hočete
ufravitelja za svojo hišo? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upravitelj«.
21659-2
Gospodična
z meščansko šolo, z znanjem strojepisja in nemščine, želi nastopiti službo v pisarni kot blagainičarka, prodajalka ali slično. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra.
21745-2
V elektrotehnični
trgovini
dolgo let zaposlena gospodična, zmožna knjigovodstva, perfektna v nemškem jeziku, v govoru in pisavi, lepega nastopa, išče zaupno mesto čimprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna 35«.
21734-2
Uradnica
želi spremeniti svoje službeno mesto, vešča vseh pisarniških poslov. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Uradnica«.	21714-?
Trgovska
pomočnica
poštena ln zanesljiva, verzirana v vseh strokah. išče službe za ta koj. Naslov v vseh posl Jutra.	19408-2
Prodajalka
mlajša moč. vajena trgovine z mešanim blagom, želi premenltl slu žbo Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vestna prodajalka«.	19349 2
Starejša gospa
z večletno prakso v hotelih ln knežjih hišah, varčna ln zanesljiva, zmožna tujih Jezikov in knjigovodstva, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotelska gospodinja«
19333-2
Absolvent
male mature z enoletnim trgovskim tečajem išče primerno službo v pisarni a'i trgovini. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Absolvent«.
19 20-2
Gospodična
trgovska pomočnica za trgovino s čevlji, samostojna knjigovodklnja.
vešča nemškega, itai-janskega. češkega in sr-bohrvatskega jezika l*če namestitev prt solidni tvrdki v Sloveniji. Nastopi takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zmožna«.
19550 2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče službe za takojšen nastop v večjem kraiu v trgu. »Joško«, briv. pomočnik, Sv. Petra cesta 76, Ljubliana.
21603-2
Trgovci, podjetja!
Abeolvent abiturijejit-skega tečaja T. O. I na državni trg akademiU. vojaščine prost, izredno agilen ln priden, d bro vzgojen, sin dobrih staršev prosi za primerno namestitev v komercijel ni pisarni Ponudbe prosi pod šifro »Stenografija in jeziki« na ogl odd. Jutra.
19256 2
Zobotehniškega
praktikanta
iščem na drželo. Naslov v vseh posl Jutra
Frizerka
r.lajša moč išče službo Nastop tp.koj Naslov v v=eh poslovalnicah Ju-
19518 2
Frizerka
iobra moč iVe rr.»sto v Liubljani Ponudbe na o"l odd. J-jtr« po^ %Dobra moj« 21613-2
Trgovska
pomocnScn
verzirana v manufakturi, ga-
Dekle
«tiro I7 let. izobraženo. I pridno išče zaposlitve kot pomoč v gospodinjstvu, da se izuči kuhania. Cenjene ponndbt poslati na ogl. odd lutra pod »Začetnica« 19453-2
Trgovski poirof-nik
mešane stroke, z večletno pralno v železnini. želi pre-
Mlado dekle
čisto, pridno in pošteno, išče mesto gospodinje pri samostojnem gospodu ali vdovcu z otroki. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prinašam zadovoljstvo«.	21604-2
n mm ■.■■tot?''" t r -
Vaienei(ke)
Učenca
za trgovino z mešanim blagom z meščansko šolo ali 2 raz. gimnazije sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ma rl Pirkovič. Vel. Lašče.
19266-44
Iščem mesta
za brivskega vajenca najraje z V90 oskrbo v hiši. Rolc Jošt. Bled.
19239 44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Pred nost oni, ki se Je že učil. Dolenjska c 48 g 19305 44
Vajenca
zdravega, močnega, s primerno šolsko lzobrab bo, sprejme večja trgov ska hiša. Ponudbe pod »Pošten vajenec« na ogl. odd. Jutra.
19304 44
Frizersko vajenko
sprejmem. Janežič Ivan Sv. Jurlf pri Celju
19313-41
Učenka
pridna in poštena se sprejme. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Papirnica«.
19412-44
15 leten fant
2 raz*, meščanske šole se želi izučiti ključavničarske elektrotehnične ali mehani-čarske obrti. Oskrbo želi pri mojstru po dogovoru. Hauptman Jože, Loke 205. Trbovlje.
19422-4-1
Šiviljsko vajenko
sprejmem. Oskrba v hiši. — Lahko z dežele. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19444-44
Učenka
močna in zdrava se sprejme v večjo trgovino^ z mešanim blagom na deželi. — Reflektira se le na pridno in pošteno dekle, ki ima res veselje do trgovine in je zanesljiva računarica. Lastnoročne ponudbe ie poslati na ogl. od. Jutra pod šifro »Veselje do trgovine«.
19473-44
Vajenko
za modno trgovino sprejme Mila, Mestni trg 17.
19516-44
^MstiizeM
Dobra kuharica v
Celju
dobi postranski zaslužek za nasvete in dobre kuharske recepte. Ponudbe na p^druJnico Ju tra v Celju pod »Mlada gospa«.
19230 3
Poučujem
vse predmte iz trgovske šole in italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Za;amčer uspeh«.
19584-4
Italijanščino
in nemščino
poučujem. Moderna metoda. Cene zmerne. Grem na dom. Pišite, orosim. na ogl. odd. Jutra pod »Zajamčen uspeh«.	21703-4
Za ključavničarja
ali mehan;ka
i*če učno mesto z vso oskrbo nadarjen fant. Ponudbe na Franci Skinder. Zužem-oetk 570
19583-44
Učenca
moxne<*a in zdraveaa. poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z možanim b'aeom. Hrana in stanovanje v hiši Josip Razboršek Trbovlje.	19129-44
Krznarskega
vajenca
■r T.lvhl.ia-.e a i okolice cr-rejm^m T.amplč Alojz Sv. Petra 7.
19561-44
Učenko
sprejm^n v trgovino z Tie*anlm blagom sredi Tiublir.ne Ponudbe na o-l. odd. Jutra pod >U"en!:a«.	21718 44
lanteriii in špeceriii, išče mestiti mesto. Cenj. ponud-mesta kjerkoli. Naslov v be na ogl. odd. Jutra pod
vseh poslovalnicah lutra.
19425-2
Sem boljše dekle
z gospodinjsko šolo, dobro se razumem tudi v šivanju, iščem primerno službo nastopim lahko takoj ali 15. avgusta. Eventuelno grem tudi za kako prodajalko v manjši obrat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19465-2
»Ljubliana 40«
19519-2
Samostojna
kuharica
zmožna vsega gospodinjskega dela. Išče službo pri samostojnem gospodu ali mahni družini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«.
19547-2
Avtokleparstvo
snrclme valenca. Dudek V.ojz. Glinška ul. 8.
17962 44
Vnjenko
sprejmem v treovino. Prednost imaio, ki so se že uči'e. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Va-jenka 66«.
21658-44
šiviljsko vaienko
spreime modni salon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena vajenka 100« 21768-44
Učenca
stanujočega v LJubljani sprejme trgovina z mešanim blagom v LJubljani. Naslov v vseh poslov. Jutra.
21704-44
Tapetniški vajenec
se sprejme. Ljubliana. Stari trg 6. 19687-44
Potnik
ki stalno obiskuje Notranjsko, Dolenjsko m Belo Krajino, prevzame poleg sedanlega zastopstva še kakšno drugo 7astopstvo za špecerijske trgovine. ponudbe posatl na ogl. odd Jutra pod »Provizija«
19330-3
Zastopnika
samo dobro vpeljanega orl špecerijskih trgovinah v dravski banovini, iščemo za predmete dnevne porabe. Ponudbe na Publicitas, Zagreb. Ilica 9. pod štev. »56632«.	19322-5
Krajevne
zastopnike
uglajenega nastopa, ki obiskujejo stalno privatne stranke pri katerih so že dobro uvedeni, išče stara renomirana tvrdka v svrho razpečave solidnega predmeta, katerega potreba ie stalna v vsaki družini in osebi. Interesenti naj javijo svoje ponudbe z točno navedbo kraiev ki jih žele zastopati na ogl. odd. Jutra pod značko »Krajevni«.
19307-5
Trgovskega potnika
mladega, agilnega. ko lesarja ali motociklista. sprejmemo za prodajo masti, slanine, mesnih izdelkov, nakup vreč, lnkaso itd. Ponudbe poslati na ogl od. Jutra pod »Dober provizijski zaslužek«.	19130-5
Veščo moč
sprejme takoj za ureditev nemškega dela knjižnice Gregorčič-Gruntar-jeva knjižnica na Taboru. Pismene ponudbe na oglasni odde'ek Jutra pod »Knjižnica«.
19574-8
Vsakovrstne knjige
časopise, revije. cele knjižnice, kupim. Ponudbe ped »Privatnik« na ogl- odd. Jutra.
19560-8
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prodajam
cirka 500 kub. m Jelo-vih in smrekovih desk, debeline 18. 24. 48 min, širine od 16 cm naprej, I. IV ki. za promptno dobavo. Ponudbe poslati na podružnico Jutra, Maribor pod »Deske«.
19407-15
Bukova drva
lepa, suha, par vagonov, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drva 1887«.	21661-15
»Prodam
Amerikanska
kartoteka
s tiskovino v novem stanju ugodno naproda' b. Zilič & Komp., Gosposvetska 4.
19482-6
Štedilnike
dobro ohranjene na dve in dve in pol plošči —• prodam. Istotam so na razpolago okna treh verand dimenzije 4x2 m zasteklena. Vse dobro ohranjeno. Poizve se: Resljeva c. 12 pri polirju.
19493-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen se ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19446-6
Motor na bencin
na ko"esih. 5—6 Ks. dobro ohranjen, prodam. Ignac Majcen, št. Janž na Dolenjskem.
19302 6
Prodam poceni
mali železni štedilnik, okroglo cinasto banjo (200 1), ženske čevCJe ln različne table. Cesta 29. oktobra št. 10, pritličje.
19342-6
Pozor, frizerji!
Prodam dva nemška brivska stola, 1 nikljev umlvalnl aparat ln druge potrebščine. Vse novo. Pojasnila daje salon Navlnšek, LJubljana, Selenburgova. 19327-0
Dva ateljirsha
stojala
prodam ali zamenjam za vse rabne predmete. Foto Jug, Kram.
19513-6
Otroška postelja
poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra.
19570 6 Kopalno kad
od cinka poceni prodam. Bolgarska 25.
19580-6
Otroške vozičke
igrače in Kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve m Tavčarjeve pri tvrdki
ST. REBOLJ
113-6
Električni aparat
za masažo in zdravljenje revmatizma, išiasa, zdravniško priznan, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
19537 6
Perzijske preproge
lestence, električni Luks aparat za prah. moške in ženske obleke prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	21642 6
Otroški voziček
bel, globok, dobro ohranjen. prodam. Beethovnova 16. n., vrata 12.
21631-6
Stole, posteljo
omaro, kuhinjsko kredenco prodam. Židovska steza 4, v gostilni.
21628-6
Žimo
novo, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod šifro »Zima«.
21626-6
Oleandre in mirte
dobite na vrtu drž. učiteljske šole v Ljubljani. Resljeva cesta 10.
21624-6
Prodam
1 par komatov, voziček -cizo, balin krogle. Poizve se v gostilni pri Bergantu v Cerkveni ulici 3.
21611-6
Kajak
poceni prodam. Poizve se Prule 19 1, desno.
21612 6
Kuhinjsko mizo
veliko, s kamenlto po ščo, veliko kredenco, posteljo in omaro ugodno prodam. Metelkova ul. 13. Od 13. do pol 15
19350-6
Otroško posteljico
snažno, lepo z dvema žim-nicama prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19366-6
Dve zlati
chronometer f Ttf
z bitjem repet. Kota^R ."n
drugo, prodam. Nasfe* » vseh poslovalnicah Jutt*.
19365-6
Vsakomur damo
zastonj
knjižico o poteh za duhovni ln fizični preporod. Zahtevajte: Beograd, Masarvkova 9, Miloš Markovic".
19154-6
Zastonj
dobite zasipni material v Streliški ulici pri zidavi nove hiše.
21671-6
Štedilnik
na 2 luknji, kompleten, s pečnicami, je naprodaj v Sodarski »tezi 2.
21666-6 Zlata moška ura
z verižico naprodaj. Aleksandrova cesta 9/III.. levo.
21670-6
Fotoaparat
prodam za din 200. Ogled ponedeljek. Peternel, Hrenova 14, Ljubljana.
21777-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranim, poceni prodam. Juvan, Dolenjska cesta 87.
21730-6
Dva cvetoča
oleandra
nrodam. Hišnik, Čopova
ul. 21.
21702-5
Otroški voziček
globok, se preda. Naslov v vseh posl. Jutra.
21701-6
Otroške vozičke
elobok. dobro ohranjen, prodam. V. Jenko, Ci-glarjeva 32, Moste.
21692 6
Otroški vozički
prekrasne modele, najnovejše vrste, ugodno kupite pri »Tehnik. Ba nial. LJubljana. Miklošičeva 20. Prodaja tudi na obroke!	21690 6
Kauč
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod >Kauč«. __19306-7
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, kupim t Celju. Ponudbe na podružnico Jutra r Celju pod »Zadnji model«.
19438-7
Otroški voziček
moderen, globok, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjen voziček« 19545-7
Kompletno spalnico
in angleški klozet kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 767«.
19550-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Alojzija Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29
19594-7
Vseh vrst dobro
ohranjene predmete, stalno kupuje in prodaja ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8. poleg kolodvora Slška. 21620-7
Zdravilna zel'šča
zlasti koren in cvetie ar-nike ponudite' Ivan Kralj, Ljubljana, Kolodvorska 41.
21726-7
Železno blagajno
večjo, kunimo. Ponudbe ood »Plačljivo takoj — št. 77« na ogl. odrt Jutra.	21408-7
Stare kovane
železo plača najbolje Metalia. Goisposvetska 16. Telefon 32-88.
21688-7
Žensko kolo
že rabljeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Juti a pod »Dcbro ohranjeno 77«.
19459-11
Žensko kolo Presto
in moško Diirkopp
ugodno prodam. R "žna dolina V-2.	19525-11
Dve damski in
dve moški kolesi
popolnoma novi, na:fi-nejše italijanske znamke. za izredno nizko ceno naprodaj. St^jna delavnica, Sv. Prtra a 85.	21649-11
Dva tricikla
se poceni prodasta.. P. škafar. Rimska cesta 11.
21621-11
Damsko in
moško kolo
dobre znamke, skoraj popolnoma novo, — ugodno proda Krulc Jože, mehanik, Dolenjska cesta 1.
21682-11
Najboljša češka
kolesa ES-^A
dobite pri znani tvrdki IVAN JAX in sin, Tvrševa cesta 36.	21754-11
Vse vrste dvekoles
v lepih modernih barvah prodaja tudi na obrolT! »Tehnik« Banjai. Ljut Ijana, Miklošičeva c. rl -----1\
21691-
Tovorni avto
4tonski v dobrem stanju kupim. Prednost imajo Diesel. Natančen opis in ceno ra nasov Osrajnlk Zdravko, Ribnica na Pohorju.
19083-10
Rabljen avtobus
z 28 sedeži, v Izvrstnem stanju kupim. Pogon na bencin ali metan. Ponudbe na naslov: Avtobusno poduzeče S. šu-ler, Podgorač, Slavonija.
19280-10
Motorno kolo
500 cm*
OHV z moderno prikolico v odličnem stanju p-odam ali zamenjam za 350 cm*. Ponudbe na Anton Murovec, črnuče, p-Ježica.
19276 10
Motor Wanderer
J00 ccm, malo rab jen, prodam. Dobaj Antonija, Duplica 28, Kamnik.
19325-10
Ford avto
tipa A 28 prodam za vsako ceno. Ameršek Franc, oblast, izprašani elektroinštalater, Zagorje ob Savi. 19319-10
Prevoz gramoza
s tovornim avtomobilom. večjo množino, na razdaljo 5 km oddam avtopodietnlštvu. Ponudbe na podr. Jutra v Trbcvljah pod »Transport«.	18790-10
Tovorni avto
V8 5tonski, vožen 22.000 km prodam. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Priložnostni nakup«.
19405-10
DKW Luksus
štirisedežen avto, skoro nor ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19372-10
Kupim takoj
motorno kolo 250 ccm DKW ali slično, malo vo-ženo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.
19375-10
Ford motor tipe A
razne dele, balon kolesa s pnevmatiko 6rO-16 v dobrem stanju prodam. Komel, Maribor, Žolgerjeva.
2$>4O6-10
BSA 350 ccm
»tarejša tipa, dobro ohranjen
firodam ali zamenjam za ažiega. Istotako prodam za 800 din p°d ceno malo rabljen Philips radio 4 cevni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poceni motor«.
19395-10
Motor s prikolico
500 ccm, najboljše angleške znamke »Jap« v brezhibnem staniu ugodno proda Resnik, Buče Kozje.
19428-10
Motorno kolo
FN 350 ccm v odličnem stanju prodam ker nimam ispita za 2200 din ali zamenjam za 95—200 ccm. Jože StruDeh, Sv. Peter v Sav. dol.
19426-10
Motor Ardie
200 ccm, prodam. Ljubljana Zrmiskega 13.
19529-10
Avto štirisedežni
dobro ohranien kupi L. Piostor, p. Gorenja vas.
19555-10
Motor
Haney Davidson 350 ccm nirr-'dai. Kamniška ul. 19 Šiška.	19582 10
Motorno kol<>
350 ccm OHV, švicarske znamke, v brezhibnem stanju, usodno prodam. Gostil rta »Pri dolgem mostu«, Vič.	19586-10
DK\V avto
v dobrem stanju pro dam ali zamenjam za motor. Majstrova 10.
19302 10
Osebni avto
4scd:žen Cabriolet to varne Steyr, skoro nov, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steyr Cabrio let«	19320-10
Avtomobil
rabljen, dobro ohranjen, kupimo »Otadžbina«, Op5te trgovačko društvo, Beograd, Poanka reova ul. br. 2-1-1
19241-10
Avtomobile
tovorne od 1 do 6 trn z Diesel m bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po usodnih cenah proda zastopstvo Krupp O. žužek. Iji'!bl<ana, Tavčarjev? ul štev. 11.	21680-10
F-?lo":noston nakup!
BMW in NSU, super-spcrt motor in mali 4 sedežni avto. najboljše znamke, za izredno nizko ceno naprodaj. Strojna delavnica. Sv. Petra c 85.	21648-10
5-sedežni avto
z- mke »Nach«. 4-sedež-ni Ford«, poltovorni zaprt »Fiat« in 100 EP sr . • za avto Prodam. ^ -.-e se: Franc Kav-k.. Na Klančku 1.
21S41-10
Več motociklov
BSA 350 OHV, NSU 200, in DKW 100 ccm, prodam. Vprašati pri ADLER zasiopstvu, Kersnikova ul.
21777-10
Avtobus
24 sedežev, Ford, Amerika-nec. v prav dobrem stanju, in z dobro gumo, prodam, ker sem si nabavil večjega. Zemljan, Trbovlje.
21665-10
Dve motorni kolesi
dobro ohranjeni 98 ccm, proda Krulc Jože, mehanik, Dolenjska cesta 1.
21681-10
Adler Junior
tipa 1938, poraba bencina 8 !:, prevoženih 25.000 km naprodaj za 20.000 din. Oeled garaža »Lojze«, Tvr-ševa 35 v ponedeljek.
21683-10
DKW avto
iuksus, tipa 1979 prodam radi opustive po ugodni ceri. Ohranjen kakor nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«.
21676-10
DKW avto
dobro ohranjeno limuzino, kuoim. Ponudbe na podružnico Tutra v Celju pod 2n:ičko »Dober«.
21749-10
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian. Ljublja na. Tyrševa cesta 12.
19-12
Din 200.000 I Prvovrstna gostilna
Elegantno spalnico
lz orehove korenine ln kuhinjo, poceni proda mizarstvo Gluhak, Brezovica. Ogleda se v zalogi Ljubljana, Florjan-ska 19. nasproti župni šča sv Jakoba Izdelava zajamčena Spreje mam naročila po lastnih in danih načrtih.
19133-12
Spalnica
orehova korenina, poll-tirana. poceni naprodaj. Alojzli Pečnik. mizarstvo. Ljubljana. Vodni kova 309 polee mit-uce. št. Vid.	21601-12
Pohištvo
da stanovanja, trgovskt opreme in hotele dobite ia'hitreif ? naivečir ralog
pohištva Spalnice masivne. -----------___ . ,■
oolitirane .n pleskane tr« pod »Sigurno ^takoj«.
ali več Iščem sezljske-ga posojila, odnosno za daljši čas, za dobro brezkonkurenčno trgovino, proti visokim obre-stim. Eventuelno tudi s sodelovanjem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »100®/o varnost 1940-.
19592-16
Hranilne knjižice
vrednostne oapirie
kupujemo
italno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilo
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 12.
21711-16
Vojno škodo
in vse druge državne papirje kupujemo ln prodajamo. Rudolf ZORE, LJubljana Gledališka ulica 12. 21710-16
Kdor mi posodi
5000 din, mu vračam po 150 din mesečno deset let. Garancija: zaznamba na piačo na prvo mesto. Ponudbe pod »Mlad samoupravni uradnik« na ogl. odd Jutra.
19546-16
Posojilo
5.000 do 10.000 iščem za trgovino z dobro garancijo. Ponudbe na ogl. odd. Ju-
lokali, lep vrt, stanova-
je, se odda takoj v industrijsko prometnem mestu Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
19528-19
Gostilno
iščem v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožna«.
19542 19
Trgovine, industrije, hotele,
restavracije, gostilne, kavarne, buffete, mlekarne, par-fumerije, bonbonijere, slaščičarne, drogerije, lekarne, pekarne, mline, žage, rudnike, vile, hiše, posestva prodajamo in kupujemo hitro in uspešno- Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica štev. 144.	19430-19
Odlično zagrebško kavarno
večjega trgovsko - meščanskega značaja, najstrožje središče, v bližini Jelačičevega trga, dobro idečo. renomirano, prodamo skupno z bogatim inventarjem, velikimi prostori, letno pokrito teraso, radi nujne Izselitve za 95.000 dinarjev. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Biča
144.	19431-19
Spalnice že od din ?60C Dmare ...	55C
Postelje.....22C
Kuhinjske oprave . 90G Kuhinjske kredence 525 Itroške postelje . 32C 2-čni vložk: . . iOf Modroci	. _ 26C
Spreiemamc naročila oc predloženih načrtih Sprei -nemo tudi » račun smrekov n bukov les event. ga tud-kupimo Se priporočamo 1 »SAVA« mizarstvo -"redjamska 32. trgovina po -lištva Miklošičeva c. na sproti sodišča.
21709 12
Kauč, preproge,
zavese
vse moderno ln dobro ohranjeno, kupim proti gotovini. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pohištvo«.	21717-12
Jedilnica
orehova, moderna, lepo ohraniena, zaradi selitve naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21679-12
Antik pohištvo
Biedermayer vitrina, pisalna komoda, raztezna miza s 6 lepimi stoli (Fecher) barok foteli, Iustri itd. ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Antika«.
21746-12
Spalnico
rabljeno kupim za ceno ca 2000 din. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Dobro ohranjena«.
21772-12
Družabnika
za dobro ldočo, že vpeljano trgovino, nad 60 let staro, z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter izvoz sena s kapitalom ca din 75.000 iščem. Trgovina se nahaja v lepem trgu na Spodnjem štajerskem. Prednost imajo samski od 30 do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren stalni zaslužek«.	19326-16
Gospodična
ki posodi uradniku-začetni-ku din 1000 (en tisoč), naj pošlje dopis podružnici Jutra, Maribor pod »Garancija«.
19402-16
Knjižico
Kmetske hranilnice, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19541-16
Nesrečna v zakonu
s svojo obrtjo, prosi go .-poda malega posojila proti jamstvu. Ponudbe pod šifro »Skupno gospodinjstvo« na ogl. oddel. Jutra.	21719-16
700 din posojila
iščem takoj Ponudbe pod »Mlada nesrečna« na ogl. odd. Jutra.
21753-16
Mlada gospa
razočarana v zakonu, prosi denarne pomoči pri starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Tajnost«.
21764-16
Buffet ali gostilno
na dobrem mestu bi pre vzel takoz ali brez Inventarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ma la režija«.
19200-17
Gostilno v Zagrebu
v najprometnejšem središču pri tramvajskih postajališčih, prodamo s celokupnim inventarjem ln trisobnim lokalom. kuhinjo, kletjo, za-sigurano nizko najemnino za 28.000 din. Po slovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144-
19432-19
Brivski in frizerski salon
na prometni točki prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »33«.
19563-19
Modistke!
Ugodno Je naprodaj na Gorenjskem, brezkon-kurenčni modni salon z vsem Inventarjem, radi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Salon«.	21632-19
Enodružinsko hišico
išče vpokojenec v najem s 1. oktobrom ali novembrom. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Okolica Ljubliane«.
19491-17
Lokal
pritiklinami, centrum Ljubljane, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno 1940«.
21614-19
Hišo
z gospodarskim poslop jem, vrtom, njivo, travnikom v lepem, vinorod nem kraju na Dolenjskem oddam poceni v najem. Ugodno za obrtnike ali upokojence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka najemnina«.
19267 17
Kovačnico
na zelo prometni točki oddam v najem. Prednost Imajo podkovači. Interesenti, oglasite se na naslov Ivan Urek. Globoko-Brežice
19263-17
Manjša trgovina
z mešanim b'agom. do bro idoča in trafika na deželi se ugodno odda v najem samskemu trgov skemu pomočniku ali agilni pomočnici. Po nudbe poslati na ogl odd. Jutra pod »Dober promet«.	19314-17
Koncesijo
za Izdelavo cementnih izdelkov ali podružnico se vzame v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«.
1926517
Motor Puch
200 ccm. naprodaj, Tyr-ševa c. 47. dvorišče.
21712-10
Motor 74 ccm
predam za 1500 din. Go-snosvetska 10-1. dvorišče.	21699-10
Tovorni in
poltovorni avto
v najboljšem stanju, za Izredno nizko ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85.
21634-10
Kupiva 2 motorja
100 in 200 ccm. Opišite točno motor in označite ceno.. Prodam za vsako ceno star motor 200 ccm Ardie in opalograf. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dva motorja«.	21765-10
Avto
štirisedežen in dva Sachs motorja naprodaj. — Mehanična delavnica Ambrož Leopold. Tyrševa 71.	21771-10
Več rabljenega
pohištva
p:~d-m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19480-12
Kompletna
spalnica
z modroci. po ugodni ceni naprodaj. Ogleda se lahko 4. VHI., ves dan. Strmi pot št. 4.
18646-12
Mlada nadarjena
umetnica
v težlcih razmerah prosi pomoči. rPijazne dopise na ogl. od. Jutra pod »Igralka«.
19512-16
Kupim knjižice
Obrtne banke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«.
19524-16
Kompanjona
za dobro vpeljano gostilno iščem. Pogoj sodelovanje s kapitalom in strokovnjak za vina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilni-čarka«.	21606-16
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juleviT Ljubljana. Wolfo*'a ulica
Ureditev
premoženja
Poravnave. konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov dobičkanosno 1 varno naložitev kapital a. ureditev uprave in knjigovodstva. bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh yse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje
Ljubljana. Gledališka ul.
16-16
Družabnik
Ze več let z uspehom obratujoče lesno podjetje išče družabnika. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Nabava stroja 30.000«.	21736-16
Vrednostne papirje
najugodneje kupuje in prodaja Menjalnica F. Ramovš, Ljubljana, Miklošičeva ce sta 17. Tel. 41-20.
2167Z-16
V Brežicah
se odda v najem staro znana gostilna in mesa rija z delnim inventarjem, hlev, vrt. Ponudbe na M. Kramar, Kamnik 19238-17
2
Brivsko-frizerski
salon
rentabilen v Ljubljani ugodno prodam. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eksistenca«.
19494-19
Turgovino z meš.
blagonh
na Dolenjskem v zelo prometnem kraju oddam v najem ali prodam za radi družinskih razmer Naslov v vseh poslov. Ju tra.	19255 19
Trgovski lokal
in lokal za obrtnika oddam na Glincah. Poclrob nosti pod naslovom vseh posl. Jutra.
19242-19
Lokal
irometen za specerijo, de ikatero v industrijskem kraju, najraje v Ljubljani ali Jesenicah vzamem v na jem. Preuredim tudi privat no stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pro met 1940«.
19379-19
Lokal
na prometnem kraju na Gorenjskem se odda v na jem. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
19415-19
Dobroidočb trgovino
blizu * mesta, prevzamem najem oziroma vložim dobro podjetje nekaj kapi tala s sodelovanjem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19515-19
Lokal
s stanovanjem vpeljan za trgovino z mešanim blagom oddam takoj v Ljubljani, Bežigrad, Guštin, Staničeva 6/1. j 19523-1? 1
Pisarniški prostori
3 sob in predsobe, se oddajo v centra mesta 1. septembra. Poizve se pri hišniku, Aleksandrova cesta 4.	21668-19
Kleparska in
instal. delavnica
z obrtjo in orodjem se da v najem. Ponudbe na Jakelj Zofija. Kranj.
21763 19
Kupim hiso
od 80.000 do 90.000 din v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj denar«.	21622-20
Graščino
z malo zemljišča v lepi legi kupim. Gotovina takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lahko oddaljeno od železnice«.
19254-20
Dvostanovanjsko
hišo
novo, solidno grajeno,
podkletno, vodovod, elek trika ter parcelo 1SOO kv. metrov prodam v Dev. Mar. v Polju. Naslov v vseh poslov. Jutra 19159-2C
Celjska prilika!
V mestu ležeče arondl-rano, 6 ha obsegajoče Grenadlrjevo posestvo Polule. od centra po asfaltirani in razsvetljeni cesti, en kilometer hoda. naprodaj celo ali le sadovnjak, večji del gozda, oboje segajoče do banovinske ceste, vinograd. vila »Tara-boš«. skupaj ali deljeno na parcele in stavbišča. Pojasnjuje edino le pisarna dr. Karlovšek. Celje.	19296-20
Lepa vila
moderno opremljena, v letovišču blizu Bleda, Je poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
19236 20
Hranilnica proda
hišo za 750.000 din, io za 250.000 din v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delno odplačevanje«.
21609-20
Stavbno parcelo
prodam na Ižanski cesti, blizu Mokarja. Poizve se: Šmartno ob Savi št. 53.
21657-20
Petstanovanjsko
hišo
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21664-20
Posestvo
pol ure od Novega mesta,
naprodaj, delno ali skupaj. Gostilna pri Florjančku,
Ježica.	21674-20
Ročna opekarna
ugodno naprodaj. Leži med Mariborom in Celjem, 3 minute od državne ceste ter je v obratu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21748-20
Mala nova hišica
z vrtom v Mariboru, center na prodaj. Ponudbe na podružnico Jutra, Maribor pod »Celi dan sonce«.
19396-20
Kupim hišo
v Ljubljani ali okolici do 90.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »90 tisoč«.
19567-20
Kupim
stanovanjsko hišo 150.000 do 400.000 din na ozemlju I. draginiskega razreda. Popis pošljite ogl. odd. Jutra pod »Čim preje«.
19566-20
Večjo hišo
odnosno od 500.000 do poldrugi milijon din kupim. Plačam takoj. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na lepem mestu«.
19570-20
Vinogradno
posestvo
renomirano, rentabilno, — krasna lega ob avto cesti,
ugodno prodam. Povprečni letni pridelek 25 polov-njakov sortiranega vina. — Cena z inventarjem in letošnjim pridelkom 130.000 dinarjev. Jager, gostilna Na-Na, Celje.
21743-20
V Laškem
prodam radi selitve novo, enonadstropno tristanovanl-sko hišo z veliko delavnico in vrtom. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Letovišče«.
19475-20
Hišico
bližini Ljub jane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 30 tisoč«.
19202-20
Stavbno parcelo
bližini Bežigrada, Tyr-ševe ceste ali Vodovodne ceste, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »M. R.«.
19476-20
Na Vrhniki
v bližini kolodvora se proda lepa stavbena parceia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19499-20
Proda se
iz proste roke gos:i'na Ču-ček pri Sv. Andražu, Slov. »orice ob banovinski cesti Ptuj—Gornja Radgona, 14 oralov zemljišča, poslopja velika, zidana, sposobna za vsako obrt. Cena se izve pri ogledu.
19478-20
Zidano hišo
z gospodarskim poslon iem v okolici Slov. Konjic, 5 minut od postaje Draža vas, prinravno za upokolpnea ugodn" prodam Na ogled se do bi lahko slike Cera 40 tisoč din. Jakob Cerin šek. SDOdr 1a Pristava 2. Slovenske Konjice
19264-20
Hišico
v LJubljani ali okolici kupim od 60 do 120 tisoč din. Ponudbe na naslov: Pleško, Gerbičeva ul. 20 19548 20
Parcela
Po 8 din kv. meter, uro od Kranja (za Savo), solnčna lega ob banovinski cesti, elektrika, material na mestu, tudi pripravna za weekend hiše. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19575-20
Hišo
novejšo, v škofjl Loki.
blizu pokopališča, pri pravno tudi za letovišče ali gostilno, enonadstro-Dno in tristanovanjsko ž nekaj vrta takoj prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dono6 no«.
19573-20
V Radovljici
kupim vilo ali .t.anjše po-stiivo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radovljica«.	19581-20
Stavbna parcela
825 kv m v Koleziji, po-cer.i naj:odaj. Pojasnila da>e No-mV. festa v Mestni log 58.
19590-20
Stavbno narcolo
centru Domžal. 600 m2 prodam za 23.000 din Več se poizve v gostilni Stara Pošta, Domžale.
19367-20
Moderna vila
sedaj nova, enonadstrop na. z velikim vrtom, se poceni proda v Ljubljani Posredovalci so izključeni. Zaloška cesta, trafika pri lesenem mo stu pri karmellčankah.
19353-20
Posestvo
v Banji Lvki se proda Sestoji iz 33.C00 kv m najboljše zemlje, nove stanovanjske zgradbe ln ostalih zgradb, s čelom na glavno cesto pr! mestni mitnici. Ze o pri Temo za srradnjo to varne ali ?lična podjet ia Blizu kolodvora in električne centrale. Vse potrebne informacije se dobe pri Fehlm Dumi šič S&ralevo. St. Sin delira 3-II.	19309 20
Takoj predsm
v Mariboru. Studen."; Kraij Matjaževa ulica parcelo 803 kv m. s stavbenim materialom. Pekre, konec Kostijsve u ograjeno parcelo 1091 kv m in novo prestavno le seno hišico. V Ljublja ni. Jurčkova pot travnik s šupo 5600 kv. m pripravno za vrtnarja Šuštar*'!? Leopold Mar! bor, Watova ul 3
19404-20
Posestva
obstoječe iz hi*e. gospo iarskega poslopja, niiv travnikov, sadovnjakov in arozdov ie nanrodai lz oroste roke v TrboVjah Naslov v vseh po=l Ju tra.	19311-20
Hiša
novozgrajena. 4 stanovanjska se ugodno proda. — Poizve sc: Maribor, Nasipna 66.
19398-20
Kavarna
»Promenada«
v Mariboru, Tomšičev drevored 20, izredno dobro zgrajena vila z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom takoi na prodaj. Pojasnila daje pisarna dr. Zdenka Senkoviča v Mariboru, Prešernova 1.
19400-20
Več solidno zidanih hiš
5—8 odst. donosa in lepih parcel po zelo ugodnih cenah smo dobili zadnie dni v prodaj. Najlepše naložen denar! »Realiteta«. Prešernova 54-1 nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
19568-20
Stavbne parcele
v Trbovljah, ob glavni ce sti in od ceste prodam po različnih velikostih Cena od 7.— din mprei. Kupne pogodbe se lahko takoi vršijo bremen prosto Na slov Dr Drnovšek Do minik, advokat. Laško.
19421-20
Manjše posestvo
3—4 orale zemljišča, hiša zidana, prodam za 50.000 din. Vprašati: Visole »Vo-šnjakov dom«, pošta Slovenska Bistrica.
19470-20
Posestvo v Ljubljani
prodam. Obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, izme-ra 7000 m, vse ograjeno. — Ugodno za stavbenike, večja podjetja ali zavode. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19539-20
Gozd v Tacnu
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19540-20
Primerno nagrado
plačam, kdor mi preskrbi nakup hiše ali parcele v Ljubljani. Lahko več objektov, odnosno popis. Na slov poslati ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec-Slo-venec iz Westfalije«.
19569-20
»Posest«
realltetna pisarna LJubljana, Miklošičeva
cesta 4/n izdaja lastn. glasilo »Po sest«, ki izhaja vsakega v mesecu.
V nJem ]• na ponud-
oo veliko Število hlS vU ter parcel v mestu tn na deželi Kmetsklb ln ve-leposestev s točnimi opisi ln cenami
Kdor kupuje ali pro aaja nepremičnine naj Ust naroči na gornji na-lov. Zadostuje dopisnica.	94-2C
Parcelo
1292 kv. m ob Vodnikovi cesti v Spodnji či&ki prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 21707-20
I Trisobno stanovanje I Enosob. stanovanje
' oddam za november, v '« inihlnlo ali nrazno sredini mesta. Kopal
Parcelo
v izmeri 600 do 800 kv. m kupim. Ponudbe pod »Parcela v Ljubljani« na ogl. odd. Jutra.
21693 20
Parcela
se proda ob Celovški cesti, v izmeri 900 kv. m. Mlškec Mirko. LJubljana VII. Medvedova 38-02SWI2
Dvonadstropna stanovanjska hiša
na novo preurejena, v mestu ob gl. ulici, pred hišo tramvajska postaja, naprodaj. — 3 stanovanjska in 5 stanovanjska hiša za Bežigradom. 5 stanovanjska hiša na Kodeljevem. — Lepa parcela v mestu za 3-nadstropno hišo, nekaj parcel in večji kompleks na severnem delu mesta naprodaj. Informacije daje Realitetna pisarna Kunaver Ludvik, Cesta 29. okt. 6. tel. 37 33.
21635-20
Parcela
blizu Stadiona, ob Tyr-Sevl cesti naprodaj. Ponudbe pod »Parcela® na ogl. odd. Jutra.
21774-20
Izrazite
gradbene parcele
ob ln za Tyrševo cesto blizu Stadiona, Produkte, Lampiča v Ljubljani in Brinju v izmeri 480—900 kv. m in dve pol kmetski hiši z 2000 kv. m. zemljišča v Sto-žicah pri Ljubljani, proda po zmerni ceni: Hin-ko Privšek, poleg gostilne »Pod Lipico« v Stožicah št. 180.
21767-20
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
v III nadstropju x manjšimi pritiklinami, elektrika, plin se oda s 1. septembrom. — Pojasnila: Šubičeva 3-
19492-21
Enosob. stanovanje
lepo, s kuhinjo oddam. Na-v vseh poslovalnicah
nlca. plin. parket. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Mirna, stalna stranka«.
21615 21
Trisobno stanovanje
lepo, sončno, kour.fort no. oddam za oktober mirni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«.
21617 21
Dvoje stanovanj
dvosobno in kletno enosobno oddam v Stožicah za 1. september. Poizve se Na stolbi 8, Ljubljana.
21727-21
stanovanje
in garažo oddani na Hradeckega cesti. Finž-gar. Poljanska 71.
21695 21
!3\osc-b. stanovanje
mansardno oddam septembra za 400 din. Ko-deljevo za Povšetovo 79, Cankarjeva 3. 217C2 21
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
v bližini mesta išče mirna stranka brez otrok. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo in sončno«.
19381-21a
Dvo- ali trisobno
stanovanje
išče drž. uradnik z dvema odraslima otrokoma. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
19411-21a
Dvo- ali enosobno stanovanje
s kabinetom in pritiklinami event. kopalnico išče starejša boljša gospa sama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 99«.
19353-21a
Državni uradnik
išče dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka — točen plačnik«.
19391-21a
slov Jutra.
19387-21
Stanovanje
4 velike zračne sobe v Rožni dolini z vsemi pritiklina m; in garažo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19392-21
Enosob. stanovanje
lepo sončno za remizo oddam za september redni stranki dveh oseb. Naslov v trgovini Celovška 144.
19449-21
V Laškem
sredina mesta, se odda stanovanje obstoječe iz dveh sob. kuhime ter bririklin z vrtom za l. september, mirni stranki. Istotam se izda tud; lokal sedaj slaščičarna. Poizve se Slomškov trg 81/1 nadstropje.	n
19436-2!
Točna plačnica
išče zase (ena oseba) dye sobi ali sobo s kabinetom in jritiklinami, če ^možno s copalnico v bližini tramvaja za september ali oktober Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Čisto št. 1764«.
194l4-21a
Stanovanje
sestoječe od 2 večjih ali 3 manjših sob, kopalnice in ostalih pritiklin. iščem za 15. avgust. Zaželieno v bližini Tabora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zi-vinozdravnik«.
19447-21 a
Parcele
na prodai v St. Vidu poleg škofijskega zavoda sv. Stanislava ob držav, cesti in » Vižmarjih. Vižmarje 78. na sproti Mizarske zadruge.
18697 2C
Hišo
štiristanovanjsko na Gorenjskem prodam. Cena 160.000 din, hipoteka 20 tisoč din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19556 20
Dvojno enosob.
stanovanje
s pritiklinami in vrtom se odda s t. septembrom. — Glince c. V. št. 18. Ljubljana.
19454-21
>vosob. stanovanje
lepo. komfortno s kabinetom se odda s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19504-21
Novo hišo
tristanovanjsko. z lokalom. na Gorenjskem v bližini Jesenic, prodam za ceno 145.000 din. Ponudbe pod »Nova hiša 145.000 din« na cgl. odd. Jutra	19468 20
Lepo gozdno
posestvo
v Dravski dolini, blizu železnice okrog 90 oralov s hišnim in gospodarskim poslopjem, velikim sadovnjakom ter naimanj 6.000 kub. m smrekovega lesa za seč njo, ugodno naprodaj. — Vprašati pod šifro »Gozd« pn podružnici Jutra Maribor.	21731-20
3-stancvanjsko hišo
prosto davka, prodam ped ugodni rl* plecUni-mi pogoji. Prevzame se lahko hiooteka. V bližini tramvaja. V hiši je vodovod ln elektrika. Kraj. Šiška. Jernejeva ul. 29 .	21647-20
Enosob. stanovanje
lepo s kopalnico in pritiK'1-nami zraven bežigrajske gim naziie se odda C'na 550 din. Pojasnila: Beograjska ul. 10/11.
19521-21
F-^obnf' stanovanje
solnčno renovirano, oddam Naslov v vseh poslovil nicali jutra.
1959121
Zemljišče
Za zgradbo mirnega poletnega bivališča, ležeče izven naselja v prijaznem kraju Gorenjske prodam. Površine z 70 a. Na želio pismena poiasnila Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19435-20
Hiša. enonadstropns
z vrtom rod Rožnikom naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19435-20
Parcelo
do 500 m2 kupim v Mariboru Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maribor 1940«.
19457-20
Ugodna prilika
za nakup mladega go zda na Dolenjskem Ponudbe pod »Poceni« na ?gl. odd. Jutra
19558 20
Parcela
naprodaj 1800 kv. m, njiva za vrtnarstvo. Povprašati: Spodnje Radvanje 54 pri Mariboru.
21735-20
Lt;po posestvo
pri Celju
hiša z gostilno novim gospodarskim poslopjem, 8 oralov zemljišč* z vinogra dom, na lepem in promet nem kraju, tik državne ceste in železniške postaje za ceno din 290.000 naprodaj Ponudbe na Viki Podgajev-sky, Zagreb, Nova ves 23a 21742-20
V Celju
poceni prodam parcelo 1300 kv. m z novo weekend hi šico (soba, kuhinja in pri tikline) masivno zidano in pripravno tudi za bivanje čez zimo, krasna, sončna lega, 15 minut od centra. Informacije Frohlich, Celje, Samostanska 8.
21741-20
Za 40.000 din
gotovine kupim parcelo ali hišo. Ce višja cena, odplakam obročno ali prevzame™ hipoteko. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra.
21689 20
Komfortno
stanovanje
4 vs'ike sobe. kopalnico in Dri ti kline oddam za lovpirher O^led vsak delavnik od 11. do 13 Nanolecnov trg 7-IT desno.	19356-2!
4sobno stanovanje
-vi d 8 m nod Rožnikom. Vrt. garaža. Večna pot st 37.
19565-21
Enosobno
stanovanje
predsobo, kopalnico, centralno ln plinsko kurjavo, se odda s 1. novembrom Vrtača 4-1 19536-21
štirisobno
stanovanje
s kopalnico, prostorno, se ugodno odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje«.
19595 21
Stanovanje
enav)bno. prostorno od dam takoj. Podutik 19.
21646-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. septembrom. Podlunska ul. 25. Ljub ijana Vin. 21644-21
Štirisobno
stanovanie
komfortno, oddam v šiški, z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Po ceni 1940«.
21610-21
Dvosob. stanovanje
na lepi solnčni legi oddam 1. septembra. Predovičeva ulica, nova hiSa.
21652-21
Enosob. stanovanje
z vsemi OTltikllnami se odda v podpritličju. Mil-činskega 57. Sp šlška.
21761-21
s kuhinjo ali prazno sobo s Štedilnikom Išče vdova vpokojenka, sama brez otrok, v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova« 21623 21a
Enosob. stanovanje
ali sobo s štedilnikom išče oseba celi dan odsotna. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.
19452-21a
ctsobno stanovanje
komfortno, iščem do 8. avgusta za mesec november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 66«.
19527-21a
Štirisobno
Stanovanje
dvosobno, z vsemi pritiklinami na periferiji Ljubljane išče zakonski par brez otrok za mesec oktober. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Točno plačilo« 21737-21a
Trisobno
stanovanje
s kopalnico išče mirna stranka v centru mesta. Ponudbe: Jurir. Tyrše-va 34, tel. 22 36.
19572 21a
Dvo- ali trisobno
stanovanje
najraje v centru, išče maločlanska družina odraslih oseb. Ponudbe pod »Redna ln točna« na ogl. odd. Jutra.
19332 21 a
Tri- do štirisobno
stanovanje
v strogem centru, primemo za zdravnika. Iščem za september ali oktober. Ponudbe pod »Zdravnik« na ogl. odd. Jutra.	19289 21 a
Zdravnik
išče 4 do 5-sobno stanovanje v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«.
19564 21a
Mirna stranka
išče dvosobno stanovanje za september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	21651 21a
Dijaike m obe
Dijake
sprejmem v zračno, solnčno stanovanje z dobro hrano. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod !>▼ OKltru LJubljane-.
19347 -22a
Sp«ejmem diiaka
. dobro oskrbo, kjer se mu bo pri učenju pomagalo. Jos. Šolar, Maribor, Dvorakova 14/11.
19399-22
Upokojenec
3 članska družina išče stanovanje sobo kuhinio za takoj. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tričlanska«.
19448-21a
Dva srednješolca
sprejmem na stanovanje in hrano tik poljanske gimnazije. Kopalnica, telefon na razpolago event. inštruktor v hiši. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«.
19361-22
Eno ali dvosobno
stanovanie
išče mirna in solidna stranka. ki je veliko odsotna. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina mesta«.
19460-21a
Dvosob. stanovanje
_ kabinetom ali trosobno za oktober ali november v bližin* tob. tovarne ali Mir-ja iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4 odrasle osebe«.
19451-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, lepo, za dve osebi, ves dan odsotni, v sredini mesta, išče mirna stranka za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«.
2l656-21a
Eno ali dvosob.
stanovanie
išče stalna stranka v bliži-lekarne Krone ali te okolice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 33«.
19462-21a
Trisob. stanovanie
lepo, s kopalnico in pritiklinami v okolišu srednje tehnične do Trnovega iščem za 1. oktober ali november. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Oktober«.
19551-21a
Enosob. stanovanje
zračno iščem, lahko ie 15. minut oddaljeno od centra. Ponudbe na J. Hrhnik, urar ski mojster pri F Čuden Prešernova 1.
19511-21a
Lepo stanovanje
suho in svetlo, komfortno, štirisobno ali trisobno z kabinetom, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif-: »Boljša stranka«.
19522-21a
Enosob. stanovanje
kabinetom in malo vrta pritlično išče upokojenec brez otrok za 1. november okraj Sp. Šiška. Bežigrad, do ležice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »25«.
195l7-21a
Enosobno
stanovanje
veliko, s pritiklinami in vrtom, v Ljubljani, iščem za sept. ali okt. Ponudbo pod »Plačam vnaprej« na ogl, odd. Jutra 21706-21a
Stanovanje
tri ali štirisobno. praz no, s kopalnioo iščem za 1. september po možnosti v mestu. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Ju tra pod »Stlriaobno«.
19552 2la
_ do 6 sobno, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno november«.
21137-21*
Opremljeno sobo
za dve osebi, lepo. zračno^ oddam za takoj eni ali dve-ma boljšima osebama. Na-s'cv v vseh poslov. Jutra.
19485-2$
Sobo
opremljeno, lepo. solnčno, z uporabo kopalnice, v centru, za dve osebi z vso oskrbo oddam za avgust. Tavčar: eva ul. 12-II. levo. _1S2S3 23
Veliko solnčno sobo
oddam solidni osebi. Pismene ponudbe pod »Tavčarjeva ul. 500« na ogt. odd. Jutra.
19345 23
Opremljeno sobo
lepo, sončno, oddam gtv spej ali gospodični. Dalmatinova 3. II., levo.
19341-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj. Sprejmem tudi diiaka(-injo) na stanovanje in hrano. Tabor, Sokolski dom I. nad. levo.
19580-23
Sobo
lepo opremljno, s posebnim vhodom oddam za 15. avgusta. Sv. Jakoba trg 9'I desno.
19458-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom cddam zraven šole v Zg. šiški, Lakotence št. 4.
19450-23
Lepo sončno sobo
blizu glavnega kolodvora se odda boljšemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19484-23
Prazno sobo
sončno s kopalnico v novi hiši pri gorenjskem kolodvoru oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
19535-23
Opremljeno sobico
z dobro domačo hrano, souporabo kopalnice, oddam 1. avgsuta ali s 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18820-23
Sobico
s posebnim vhodom, prazno, lepo, ugodno oddam. Pod-milščakova ul 22. Bežigrad.
19509-23
Opremljeno sobo
. centru mesta oddam eni
boljši gospodični, za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19514-23
V lepo opremljeno soVf
sprejmem gospoda na star novanje. Nasl.ov v vseh pa slovalnicah Jutra
19500-23
Sobo
v centru, lepo opremljeno s souporabo kopalnice oddam boljšemu eroepodu. Naslov v ogl. čdd. Jutra.	19573 23
Dva dijaka
eden višješolec in eden nižješolec. Iščeta stanovanja pri boljši družini po možnosti v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša družina'.
19441-22a
Elegantno sobo
oddam za dve osebi v sredini mesta. s posebnim vhodom. Kolodvorska 13, pritličje. T. Jelnikar.
21608-23
Dva dijakinji
sprejme družina višjega drž. uradnika kot sostanovalki k svoji hčerki prvošolki. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Isti razred«.
19455-22
Profesor
sprejme 2 dijaka v skrbno varstvo na stanovanje in hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
179-22
Profesor
sprejme v dobro oskrbo dve dijakinji, nižje-šolki. Pomoč pri učenju. Neposredna bližina poljanske gimnazije. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
19549-22
Dva dijaka
srednješolca sprejmem v dobro oskrbo in strego nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra. 19371-22
V Celju
sprejme uradniška družina dve dijakinji v dobro oskrbo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko 700«.	21747-22
Boljše dijakinje
sprejmem v dobro oskrbo. Klavir, kopalnica. Pomoč pri učenju. Ferenčak, Beethovnova 2/III.
21725-22
Profesor
sprejme dijaka na stanovanje z vso oskrbo. Pomoč pri učenju, pouk v vseh svetovnih jezikih. Vrt. klavir. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prcfesor«.
21700-22
Dijakinjo
nižjega razreda srednje šole v Celju, sprejmem na vso oskrbo. Na raz polago klavir. Naslov v vseh posl. Jutra.
21750 22
Sabti&daijv
Lepo zračno sobo
s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebam. — Gosposvetska c. 12/11.
19490-23
Prazna soba
za eno osebo se odda. Večna pot 29 pritličje.
19489-23
Takoj oddam
Sončno stanovanje prazno ali opremljeno sobo
poceni, parket, poseben vhod. Zakotrfikova 2, Moste tozadaj Karmelitanske cer-
Opremljeno sobo
souporabo kopalnice, oddam takoj v Gaje vi ulici. Naslov v vseh posl. Jutra.	19579 23
Sobo
prazno ali opremljeno, za eno ali dve osebi oddam takoj. Pianino na razpolago. Ogled od 10. do 15. Bezrukov, Mestni trg 17. III. n.. levo.
21625-23
Sobico
se odda gospodu po n laki ceni takoj ali pozneje. Poizve se Masary-kova 58, v kleti.
21686 23
Opremljeno sobo
sredini mesta oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21660-2$
V centru
oddam gospodičnama sobo in hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21667-2$
Sobo
opremljeno, s posebnim vhodom oddam Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
21724-2$
Opremljena soba
cdda. Gradišče 14 priti. levo.	21713 23
Opremljeno sobo
zielo čisto ln svetlo s strogo posebnim vhodom oddam takoj stalnemu stanovalcu. Naslov v vseh posl. Jutra.
21696 23
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom ▼ centru se takoj odda ▼ najem solidni osebi. Naslov v vseh p06l. Jutra.
21775 23
rij>
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanle naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din
Sobo
zračno, večio s kopalnico, separirano, išče uradnik. — Ponudbe na ogl. odd. Juti* pod »Smet Tivoli — Carinarnica«.
19496-23*
Strokovno društvo
z malim prometom išče pisarniško sobo s posebnim vftodom po možnosti v centri- Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Tehniki«.
19483-23«
Garconiero
a« sobo s posebnim vhodom, prazno s souporabo kopalnice, iščem v vili, ne predaleč od centra. Ponudbe pod
1»Tres elegant« na ogl. odd. Jutza. 18383-23»
Drž. razredna loteriia bo v kratkem priiela izplačevati ogromne vsote denarja igralcem na zadete sreike
Kdor sreik za 5. razred še nI obnovil nai to stori cimpreie. da ne izgubi pravice do dobitka
Oni, ht se želijo udeležiti glavnega žrebanja i ah ko srečke kupijo tudi še med žrebanjem v glavni holehfluri Vrelec sreče. G&tovo je, da se bo tudi ta pot sreča nasmehnila mnogim srečnim igralcem pri Vrelcu sreče.
V upanju, da boste tudi to pot zadeli velike dobitke pri Vrelcu sreče se Vam priporoča
pooblaščenec M. razredne loterije
Liubl#ana* Beethovnova ul. 14
telefon 35-10, v palači zavarovalnice Dunav
Popolno oskrbo
ižčem za hčerki osmo to četrtcšolko. Ponud.e z navedbo cene poslati na Kovačič Marija. So dražica.	19337 23a
Prazno sobo
priprosto, z drvarnico išče starejša gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navesti ceno«.
19369-23a
Za peto- in
drugošolca
iščem stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Povezanost z družino«.
19423-23a
Opremljeno sobo
Iščem za 15. avgust. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen o!a<--nik 33«.	19456-23a
Sobo za pisarno
iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mirno«.
19503-23a
Pri boljši družini
iščem diietetično hrano ev. tudi sobo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Mlajši drž. uradnik«.
19544-23a
Prazno sobo
TeUko, lščerti. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna«.
19543-23a
Sobico
rri>no, svetio in separira-
no, :sče akader>ik. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mirna soba«.	19585-23a
Sobo
7, vso oskrbo išče m'aj-ši uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek Jutri pod t Center*._13312-23a
Opremljeno sobo
s klaviriem in posebnim vhodom Iščem za 1. september. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Soba s klavirjem«■■
19258-23a
Sobo
t tekočo vodo ali garsonie-ro s separatnim vhodom, iščem takoj ali 1. septembra. Center zaželien. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam«.
21723-23a
Pletilci pozor!
Šivalne stroje, specialne za šivanje pletenin in trikotaže, malo rabljene kupim takoj. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Specialna«.
19467-29
Mizarji
Rabljen Konib skobelj ni stroj (Abricht ■ Dick-tenhobe!maschine) in več novih proda iz zaloge v Ljubljani — Dovžan Ivan, Frančiškanska 4.
19538-29
Več šivalnih "trojev
popolnoma novih in rabljenih znamk: Adler, Diirkcpp, Vesta, Gritz-ner, Pfaff, Singer in drugi poceni naprodaj pri ;>Promet«, nasproti Križanske cerkve.
21759-29
Berdo prodam
v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
19235 26
Harmoniko
kromatično na 48 basov, rabljeno — dobro ohranjeno, takoj kupim. Nasiov v vseh poslovalnicah lutra.
19508-26
Rabljen klavir
fenokrl ni) v prav dobrem stanju in temni ban.-i kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
19198-26
Kromatično
harmoniko
skoraj popolnoma novo, poceni proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška.
21619-26
Specialna izdeloval-nica in popravljal-nica harmonik
vseh godbenih instrumentov velika zaloga prvovrstnih harmonik, glasov in vseh delov za harmonike, dobite najceneje pri DRAGO JANC, Sv. Petra cesta 42.
21675-26
Psa — španjela
tri mesece starega ugodno prodam. Vodnikova C. gostilna »Pri Birtu«.
19488-27
Sove uharice
sa lev, mlade, krortke ptice prodaja Jugolov, Gajeva 7, Zagreb.
19243 27
Lovska psica
ptičarka, irski seter, zelo lepa, ubogljiva, v prvem polju, naprodaj. Korbar, Domobranska 1.
19510-27
Psa čuvaja
prodam. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
21728-27
Diesel-kompresor
mobi ni, nov ali rabljen s približno 3 do 4 m3 vsrkanega zraka na minuto kupi takoj gradbeno podjetle Ing. J. De dek Ljubl'ana. žiberto va 7-1., tel. 22 37.
19275 29
Stiskalnico za sadje
fprešo), malo rabljeno. I poceni preda; ABC, | Ljubljana. Medvedova <\ j 8 pol-sj kolodvora ; ška.	21618 23
Kolarsko stružnico
z osem deli za vrtanje kupim. Josip Vrhovnlk. Pristava, p. Križe pri Tržiču.	19505-29
Novo ali rabljeno
stružnico
kupim. Marinko Valentin, Hrastje pri Ljubljani.	19593-29
Anker šivalni stroji
Za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje z 2 iglama. Že malo rabljene krojaške. čevljarske in z dolgim čolničkem, od 300 din naprej: TRIGLAV, Res-ljeva 16.
21770-29 Šivalni stroj
pogrezljiv in damsko kolo prodam zelo poceni. Mala vas 36, Jezica, nasproti trgovine Sporn.
21653-29
Bitenc Jože,
bivši kurjač v Ljubljani naj nujno javi svoj naslov odvetniku dr. Zajcu, Ljubljana, Kazino.
f	19481-31
Citraši — citrašinje
Vsem, ki naročate »Slov. narodne (in nabožne) pesmi za citre in petje«, katerih imam veliko v zalogi naznanjam. da sem se preselil na Rimsko cesto. Na tablicah je napisano: Cesta 29. oktobra. Ker pa mislim tu stanovati tudi druge dni ne samo 29. okt., dajem prednost prvotnemu imenu. Priporočam se! Iv. Kiferle, Ljubljana, Rimska c. 5.
19388-31
Razpisujem
nagrado 2000 din
onemu, ki ml pomaga najti vlomilca zlatnine v mojem stanovanju. — Dr. Trtnik Albert. L1ub-Ijana.	21758-31
Rabljeni stroji
sledeči poceni naprodaj: 2 malo rabljena krojaška stroja, 1 levoročni stroj, več strojev z okroglim in dolgim čolničkom. Ivan JAX in sin, Tyrševa 36 21769-29
Dražba jamskega
lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1. proda na javni pismeni dražbi, ki se vrši 20. avgusta 1940 v Kočevju 511 p'.m Izdelanega jamskega lesa v gozdu šumske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi in pri -šumski upravi razlaščenih gozdov v Kočevju.
19235-32
pmmv
Kislo zelje
repo, novo po najnižji ceni vsako množino dobavlja — Homan, Sv. Petra c 81, telefon 35-39-
21776-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pension
Milan Poljanšek
Selo Žii-i, oddaljen od ceste, tik gozda ob reki Sori, kopanje. čolni, krasni izprehodi, hrana prvovrstna. Kompletni pension dir. 42.
19291 33
Razočaran
v zakonu išče sorodno dušo. Ponudbe na podru žnico Jutra na Jesenice pod »Preprosta«.
19190 24
Avto 58
Prosim pridi gotovo. R.
19477-24
Gospod
v stakni službi želi zaradi osamljenosti znanja z gospodično ali vdovo od 30 do 45 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko: »Schrel-cher«.	19292-24
Akademik
išče za avto in druge izlete veselo mlado gospodično. Dopise z sliko na ogl. odd. Jutra pod »Skupno veselie« 19394-24
Državni upokojenec
neodvisen, vdovec, želi znanja z inteligentno, dobro situirano ali upokojeno, popolnoma neodvisno, do 40 let staro simpatično damo radi skupnega gospodinjstva. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina«.
19533-24
Tovarišico
simpatično, nematerialistko, za dopust na morju ali v planinah, ločen račun, želi enak inteligent. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Lepo je bilo«.
19506-24
Ranjeno
prevarano srce, išče zdravilno rožo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uteha«.
21633-24
Inteligentna,
temperamentna, prijetna gospa iz dobre družine razočarana v zakonu in po kriv di moža materielno uničena želi spoznati dobro situira-nega gospoda srednjih let, ki bi ji srčno in materielno stal ob strani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Diskretna sreča samo za enega«.
19498-25
Samostojna obrtnica
želi resnega znanja radi ženitve z boljšim drž.uslužbencem nad 40 let ali samostojnim obrtnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna in točna«.
19487-25
Radi pomanjkanja znanja
išče tem potom samostojna 50 letna vdova sebi primernega moža od 50 do 60 let starega. Dopisi na podr. Jutra v Celju pod značko: »Mirno življenje«.
19295-25
42 letna gospa
vzorna, solidna, s 40 tisoč din, poroči takoj podjetnega, resnega gospoda, uglednega polo žaja. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija ln blag značaje.	19331-25
Nameščenec
v dobri stalni službi, ločen brez lastne krivde, želi spoznati stanu primerno gospodično ali vdovo do 34 let. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Značaj 38«.
19403-25
Dva mesarska
pomočnika
želita sipoznatl ln poročiti dve mladi gospodični, stari do 26 let s premoženjem 50.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep dom«.
19571-25
Vdovec
osamljen, z Lekaj Imovine, želi spoznati gospo z lastnim dohodkom za skupno gospodinjstvo ali možitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovan«.
19562-25
Ločenec
srednjih let, išče starejšo družico, ki poseduje trgovino ali gostilno Slika za-željena. Diskrecija zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avgust 1940.«	21634-2)
Katera
si želi dobrega moža, naj se javi s sliko pod »Za brata« na ogl. odd. Jutra.
21635-25
Učiteljica
29 letna, značaj na. želi poročiti značajnega gospoda. — Ponudbe pod »Srečna bodočnost« na ogl. odd. Jutra.
21715-25
Obrtnik
s posestvom, vrednim din 160.000, poroči gospodično ali vdovo z nekaj dote. Ponudbe na podružnico Ju-rta v Mariboru pod šifro »Lep dom 34«.
21732-25
Življenjskega
tovariša
drž. uradnikaf upokojenca) ali gospoda v boljšem položaju 48—58 let, išče boljša dama s stalnim dohodkom. Tajnost zajamčena. Resne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srčna kultura«.	21673-25
Šivilja
in hi*na posestnica poroči državnega uslužbenca ali upokojenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Varčna in skromna«.
19413-25
31 letna gospodična
želi poročiti resnega, značajnega inteligenta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jesen 31«.
19445-25
Mladenič
vojaščine prost, posestnik z dobro stalno službo, čiste preteklosti se želi takoj poročiti z neoporečno gospodično prikupne zunanjosti, staro do 24 let z primerno gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resnost«.
19434-25
Gostilničar
in mesar se želi poročiti z gospodično dobro gospodinjo z doto 80.000 din. — Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »22 leten«.
19417-25
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
**SERIRAJ V . JTtJTRU"
M ♦ A« NI
maschinenfabrik auosburc-nurnbero-a-o-
DIESEL MOTORJI
stabilni in brodski
PLINSKI MOTORJI
SAUGGAS — na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika!
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
ALCOSO
odlična
britvica za britje
Vas bo zadovoljila
a s p e b o t
oa
em oglas t
»JUTRU«
OKAMA MAZILO
12 zdravi:nih zelišč Čudovit uspeh pri rauah. opeklinah, ožuljenjih. volku, turih in vnetjih itd za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu ščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerljah.



G fj&m&lit;
ccs&tč
Od Vas je
tvisno, 'a imate obleko vedno '•ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika nlca
D O RI SE
v vseh boljših trgovinah. Varujte se potvorb. GLAVNO SKLADIŠČE:
E. LEVER
Beograd — poštni predal 284
Usoda ljudi
Znameniti grafolog F T. Karmah, sc je odločil izdelati Vam horoskop. Nie-gova priznana sposobnost videti prihodmost v življe-niu drugih, ne glede na raz dalio, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdai lahko do-sežete uspeh ali nai dete srečo tako v pogledu Ijubez-ni. trgovine, loterije itd.
Niegov popis minulih, sedaniih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začuden ie in presenečenje Ne bodite otožni, ne ladikuite, kajti vse se o pravem času obrne na bolje
Sporočite mi Vaš nasiov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedaniosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in roistne podatke, ter v na-prei 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« oa čekovni račun 17455, oa točno in stalno adreso: F. T. Karmah, Žalec.	170
(ZA VSAKO PRILIKO
najboljša ln naj-cenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETRA C. 14
I
SREBRO, DRAGE KAMNE
m vsakovrstno
ZLATO
kupuje
oo natvišjin cenah
JOS. ESERLE.
Ljub Jana. Tyrševa ^ palača hotela »Slon«
Dami,
ki šoHra,
kolesarki, ustieže-te, če ji podarite
A - Z E T KOMPAS
v krasnem etuiju. Stotine razboritih avtomobilistov, motociklistov, kolesarjev ga uporabljajo. Broš. 25.—, platno 37.—, usnje 55 din. Naroča se: A-ZET, Ljubljana - poštni predal 350.
9rtip/ačen pouk * Igranju!
iahre*a/rc ibmp/očer- rt***
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanca. po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Iščem vzgofitelflco
za 7-letnega otroka, katera mora istočasno skrbeti za gospodinjstvo. Pismene ponudbe s fotografijo poslati na: Norveški generalni konzulat, Katičeva 8, Beograd.	5743
t NAJPOPOLNf K -';-	
B	
	fKHMEIDEft 1 -Z BfN| Ko 1EyA'
^ El M EL' H EROLD 'S52£' MARIBOR* .01
Žične posteljne mreže
in
železno pohištvo
Vam nudi najceneje STRGULEC PAVEL, Gosposvetska 13, Ljubljana
Upravni odbor osješkega oficirskega doma
DAJE V NAJEM
svojo domsko restavracijo
z okoli 80 abonenti — počenši s 1. septembrom 1940., ki je v zvezi s pravico držanja buffeta na letnem dravskem kopališču.
Pogoji za izdajanje v najem se lahko vidijo pri upravi doma ali pa dobe na pismeno zahtevo po pošti proti plačilu 10.— din.
Ponudbe z vsemi dokumenti morajo biti v zapečateni kuverti v upravi doma najkasneje do 12. ure 19. avgusta 1940 leta.
UPRAVA.
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, pri spo; al slabostj poskusite hormonski pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 31' pilul 84 din, 100 pilul 217 din. 30) pilul 560 din. Zahtevajte sam« prave in originalne HORMO-SEKS lilule! Po pošti diskretno razpo Silja
Lekarna Baliovec, Ljubljana.
Jiavno skladišče farm fcem la boratorij »VIS-VISIT« Zagreb. Langov trg 3.
_ Ogl reg S. or 564b-3<-
Zemljišče
za
iitdusfr
na najbližji periferiji Beograda, na mestu, ki je odrejeno za industrijo v velikosti od 5000 do 6200 in 12000 m*
nujno prodaja izključno
„S A V A"
splošna gospodarska družba, Beograd,
Kralja Aleksandra 20/L Telefon 22-158. — Poštni predal 635.
			
»t-,.-. ,. .......\V	£		1
ZAHVALA
Za izraze sožalja, katere smo prejeli ob nenadni smrti našega očeta, gospoda
DRUGOVIČA MARTINA
PODNADZ. POLIC. AGENTOV V POKOJU
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno hvalo smo dolžni predsedniku pevskega društva »Oljka« gosp. Lečniku Antonu za iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu, zastopniku Ipavčeve pevske župe, pevovodji-skladatelju g. Cirilu Preglju in pevcem celjskih pevskih društev za ganljive žalostinke, predstojništvu in uradništvu sreskega načelstva, mestne poUcije in tehničnega razdelka v Celju ter vsem društvom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in šopke in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Celje, Brežice, Sv. Jurij pri Celju, dne 4. avgusta 1940.
NORBERT DRUGOVIČ, sin in ostalo sorodstvo
UŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Podružnice: Beograd. Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Qouoi]uje kratkoročne kredite u tekočem računu Eskontira trgouske menice
nouE ulobe znnSmo om 67,000.000—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
r
OBVESTILO!
m
1 i
13
vV.
i
hb
V trenutku razstavljen!
Edinstvena konstrukcija stroja Mercedes-Express omogočuje da se stroj, brez orodja, razstavi z par obrati na tri glavne dele. Ne samo da je na ta način omogo-čeno lažje in cenejše čiščenje stroja, temveč tipni koš, voziček in valjar se lahko zamenjajo z drugimi.. Ta vsestranska konstrukcija z odličnim svojstvom p is. ija, je razširila sloves pisal-nih strojev Mercedes po celem svetu.
Prosimo pošljite nam dolnji odrezek.
i
I g
B
I I
P
m
il 1
Kg
P S
J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikoličeva 14 / Pošt. predal 49
Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj — Mercedes mali stroj.— Polljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
{Ntieljeno črtali!)
Ime:
5a»lo»: ,
6 J II b
-8
;.■ .v. m^smmmmmm^mmmmmmmm
PILARNA t:
lil
Ljjnbljana *
StaJna zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpiia) in rašpel
_ -ISaKi SaSHESHESE?^
: ZAHTEVAJTE ŽIMOSAMO Z ZAŠČITNO PLOMBO
? Jil=%[STERILIZIRANO^ ^
NAŠ£I ŽfMR JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
Za slučaj smrti Vam najsolidnejše postreže z vso mrtvaško opremo t. j. krste v vseh oblikah in dimenzijah, oder z električnimi svečniki, prenose in prevoze z odprtim in steklenim vozom. — To Vam more nuditi edinole:
pogrebni zavod KREGAR JAKOB
ŠT. VID — VIŽMARJE št 2, nad LJUBLJANO
Postrežba solidna!	Cene zmerne!
PERJE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiSčeno in 6obano.
VeorcJ se pošiljajo brezplačno ln franko.
Oobavlja se v vsaki množin)
E. Vajda, Čakovec
Telefon štev. 58, 60, S, 4
CENB3 PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
AIIII
Mnogostranska zrcatno efieksna kamera
24/36 mm, 4X6,6 cm ali 6X6 cm.
Zaklop na zapor od 1/1000 do 12 sekund. Izmeni ji vi objektivi. Samosprožilec. - Daljinski in širokokotni objektivi. - Priključek posnetke z bliščico. -Prospekt zastonj po zastopniku za Jugoslavijo:
Barta i Drug,
NOVI SAD,
Kralja Petra I. ul. 30.
Vošnjakova ul. 12 Telefon 39-42
Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust.
Prevzamemo tudi stare pile v nakup.
mmm
k večnemu počitku, iskrena hvala.
SEVNICA, 2. avgusta 1940.
Žalujoča rodbina LIPOVŠKOVA
JESENSKI
DUNAJSKI VELESEJEM1940
OD I. DO 8. SEPTEMBRA
Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov.
Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje Inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Rumunije, nadalje Slovaške itd.
VIZUM ZA POTOVANJE
Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdan brezplačen vstopni vizum. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za kraj, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda vizum. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše pHjave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški.
UGODNOSTI ZA POTOVANJE
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejmsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife.
NATANČNEJŠA OBVESTILA
dajejo: častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Ilica 9, tel. 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881.

S USA K
ZAHVALA
Vsem, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje, godbi šmarje-Sevnica in vsem, ki so spremili našo ljubljeno
izhodna točka za vse kraje na hrvatskem Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Moderni hoteli in
kopališč«. Informacije: ORAOSKI TURIST1ČK1 URED - SUŠAK
TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
izrekam toplo zahvalo za točno In Izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu Loschniggu Ivanu. — Ob tej priliki si dovoljujem predvsem trgovcem priporočati pristop k tej kulantni, humanitarni in karitativni instituciji.
ROGAŠKA SLATINA, dne 31. VII. 1940.
LdSCE^UIGG PRISKA, vdova po trgovcu
S/f'vnica
(Slivnica pri Mariboru)
SLOVENIJA
sprejema od 15. IX. 1940. do 1. VL 1941. mlada dekleta lz dobrih rodbin (14—19 let) zaradi učenja tujih jezikov (francoskega, angleškega, nemškega) in gospodinjstva (kuhanja, šivanja). — Prvovrstna oskrba, šport, dobra vzgoja. — Zahtevajte prospekte! — Javiti se do 1. avgusta.
Kdor hoče biti poceni /n moderno oblečen, naj
si ogleda novo otvorjeno modno trgovino jj
3*f jC&!
fp y LiUblianii Karlovškac. 30 — Telefon 347Ž
Za obisk se najtopleje priporoča: lA*]ze Slmončič
SnCFTEL ZEVACO:
iiOMAN.
*Kaj?« je zarohnel. »Kaj hočete reči? Ako je čas, govorite! Mar je zdaj na meni vrsta, da po-trpim? ...«
Ujetnik je molčal in gledal kakor prej.
Loraydan se je prestopil, zamolklo zaklel in rekel:
* Gospo d de Ponthus, ne mislite, da sem stopil v
to celico z namenom, psovati vašo nesrečo. Kar ko;:-, ste zakrivili stvar zapriseženega mučilca je, da vam izsili priznanje. Kako se bo vse to končalo za vas? To je zadeva, ki se tiče vas in krvnika. Jaz sem tu zgolj plemič, ki je prišel, da izpolni vljudnostno dolžnost. Kaj mi imate povedati?«
Jetnik je z glasom neomajne gotovosti prestregel Lorayaanovo besedo:
»Cas je!«
»Kakšen čas?« je zatulil Loraydan. »Kaj pomeni to? Za kaj je čas? ...«
Jetnik je molčal.
Grof de Loraydan se je pomiril, skomignil z rameni in nadaljeval:
»Sovražite me, gospod de Ponthus. Jaz vas ne sovražim. Vsaj zdaj vas ne sovražim več. Hočem, da umrete v miru. Mislil sem, da utegnete imeti kako poslednjo voljo, preden stopite na krvavi oder. Nemara želite plemeniti hčeri namestnika de
Ulloa kaj sporočiti. Vaš sel bom, gospod, vse mi lahko zaupate.«
Loraydan bi bil skoraj zastokal od radosti: nagel trzaj je izpreletel jetniku bledi obraz.
Toda Ponthus je molčal.
Negibno, s priklenjenimi zapestji, je slonel ob zidu kakor kip. Samo njegove oči so živele in srepo strmele v zlovestnega obiskovalca. Loraydan je zdaj prestopil ali podržal svetilko tako, da vsaj za trenutek m videl jetnika Oči so šle za njim, zmerom za njim. Še v črni temi jih je videl.
Dolgo časa je ostal Loraydan v celici. Tudi on je molčal. Njegova žeja po maščevanju se je polagoma unašala. Zdaj je bila utolažena. Še nikoli v življenju ni bil tako srečen. Od sreče ga je obhajalo čudno čuvstvo, ki sicer ni bilo podobno usmiljenju, zakaj usmiljenje bi mu bilo pregnalo radost, pač pa nekakšni odurni hvaležnosti do jetnika. Rad bi se ga bil dotaknil in se prijateljski prepričal, ali so njegove verige čvrste. Nato se je v grofovi duši počasi nekaj obrnilo. Dejal ji je, da je danes srečen dan, ne samo zato, ker je njegov sovražnik uničen, marveč tudi zaradi Brisar-aove novice.
Nasmehnil se je in nevedoma na glas ponovil:
»Pojdimo, čas je!...«
»Cas je!« je ponovil jetnik.
Loraydan je poskočil. Psovka mu je planila na ustnice. Kaj je hotel ta lopov povedati? Kakšen čas? Nejasno se mu je zazdelo, da mora biti Ponthus blazen. Dejal si je tudi, da hoče nemara reči: »Čas pravice je napočil! Čas kazni!« Grozne misli so ga napadle, zbal se je... zbal, uklenjenega
Ponthusa... A že se je suho zasmejal in odšel, rekoč
»To bomo še videli!«
Celico so zaklenili. Lorayydan se je počasi vrnil na površje zemlje. Ko je stopal skozi mučilnico, se je ozrl na natezalnik in ponovil: »To bomo še videli!« Nato je zapustil Temple in odhitel v svoj dvorec.
Brisard ga je zagledal ter pristopil k njemu; prvič v življenju se ga je drznil ogovoriti, ne da bi bil vprašan; široko se režeč, je že naprej iztegnil roko, kakor bi pričakoval, da se mu znova vsujejo vanjo zlatniki, in dobrodušno vprašal:
»Vaša svetlost menda ni pozabila, da je čas? —«
»Stremenice!« je zatulil Loraydan. »Stremenice! Pri tej priči, grdoba nesramna!...«
Prepadeni Brisard je planil po nove stremenice, ne da bi razumel, za kaj gre, in vdano dejal sam pri sebi:
»Danes ali jutri... enkrat jih je treba preizkusiti! ...«
XXIX
KAM GRES, DON JUAN?
Šele dne 8. februarja je Jakomin Corentin prinesel donu Juanu glas o boju v Sekirni ulici in o tem, da so v hiši gospoda de Guitalensa, poveljnika v Templu, prijeli gospoda Ponthuškega z Bel-Argentom vred.
Pariz je govoril o teh dogodkih že teden dni. Ves ta teden dni je bil don Juan posvetil zapeljevanju ene tistih častitih gospa, ki nam o njih pripoveduje
Brantome. Ker stvar ne spada v okvir naše povesti, jo preskočimo.
Corentin je zabelil svoje poročilo z mnogimi modrimi utrinki.
»In tako, gospod«, je končal, »se sleparji nazadnje zmerom ujamejo v past, ki jim jo nastavlja božja pravičnost. Ali veste, gospod, kaj stori lisica, kadar se ujame? Ce jo drži past za šapo, si v svoji togoti in hudobiji odgrizne ta ud, samo da uide. Ljudje pa na srečo niso tako prekanjeni.«
»To ni prekanjenost, Jakomin, to je pogum,« je rekel don Juan. Tolikanj razvpita lisica je zaradi svojega bistro um j a, svoje srčnosti in svojega svobodoljubna eno tistih bitij v naravi, ki so najbolj vredna občudovanja. A koga prav za prav imenuješ sleparja? Gospod Ponthuški je plemenit nasprotnik in prepovedujem ti, da bi tako govoril o tem ljubeznivem plemiču.«
»Oh, gospod, saj ne govorim o gospodu Ponthu-škem, ki ga visoko spoštujem, ampak o njegovem preklicanem slugi, o prevejanem ničvrednežu Bel-Argentu.«
»V čem je Bel-Argent slepar?«
»Ne zato, ker me je po krivem razglašal za dol-gina, zvodnika in mnogoženca. Priznam celč, da je po navadi še nekam resnicoljuben. Strahovito nesramno laže samo tedaj, kadar začne govoriti o mojem... a rajši nič ne rečem, Bog ga je dovolj kaznovaL«
»Hoj, butec, kakšen opravek ima Bog s to rečjo?«
»O, vem, da ste ponosni na svojo nejevero...«
»Kako naj verujem v bitje, ki ga ni?«
»Kaj yeste, gospod, kaj veste?.«
Vsa naša narodna javnost le pred 3 dnevi z zadoščenfem sodelovala pri proslavi
40 letnice prve in edine domače
VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
v LJUBLJANI«
V	novo desetletje stopa ta zavod v polni moči vsestransko razvijajočega se podjetja. Ponosni smo lahko, da Imamo svojo zavarovalnico, bi v polni meri zadošča vsaki potrebi po modernem zavarovanja.
Vzajemna zavarovalnica v Liubliani v svojem ELEMENTARNEM oddelku zavaruie oroti
POŽARU in STRELI, proti NEZGODAM, proti VLOMU, ZAKONITO DOLŽNOST JAMSTVA,
proti RAZBITJU STEKLA, proti RAZPOKI ZVONOV itd.
V	ŽIVLJENJSKEM oddelku goji vsa življenjska zavarovanja po najmodernejših načinih, tako za slnčaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, za slnčaj doživetja, a terme fixe, mešana in draga zavarovanja.
V	oddelka KARITAS je doslej organizirala blizu 40.000 zavarovancev z zavarovanjem posmrtnine, otroške dote in starostne preskrbe.
Vsak zavarovanec Vzajemne zavarovalnice prejema mesečnik »NAŠO MOč«, ki izhaja v 115.500 izvodih in je zaradi velike naklade najuspešnejše sredstvo za oglaševanje.
stvena sredstva VZAJEMNE ZAVAROVALNICE znašalo do
110
ililonov din
Električne štedilnike
.Sigma
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča
Jug osi, elektr. d. d. BROWN BOVER1
Telefon 24-42	LJUBLJANA	Tyrševa cesta 12
Brezplačno Vaša usoda

Ta veliki dobrotnik človeštva, popularno znani raziskovalec v panogi človeških ved, daje brezplačno velika in značilna prerokovanja Vaše usode, kate re napovedi izzivajo veliko in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem svetu On Vam bo pomogel. ln VI boste srečni zaupajte se mu, da Vam pre rokuje vznemirljiva dejstva. Ki bodo spremenila tok Vašega življenja ln ki bodo pomogla da pridete do velikega dobit-Ka in vsakega aaželjenega uspeha, on bo našel ln očrta) vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota Poznavajoč današnje čase, borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s pomočjo te znamenite vede. gojiti velike upe za srečno življenje ln vsakemu bratsko pomoči ln mu pokazati prave ln nepogrešno pot, po kateri se bo kretal in na Kateri način lahKc vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje, kajti večina naroda ln posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, Je potrebna pomoč ln pravec, pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive in občutijo vse uspehe ln radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni Izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje.
Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, preteklo stl, sedanjosti, karileri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, aedščini, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu Jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači vaše značilne navade, odkriva tajne vaših velikih sovražnikov tn prijateljev, predvideva razne nevarnosti, nesrečne slučaje in slično.
Horoskop se p 051Je vsakomur v največji diskrecljl.
Mnogoštevilne izjave hvaležnosti dospe vaj o dnevno lz vseh krajev sveta, Kar dokazuje izredno zaupanje v točne napovedbe ln so temu slavnemu prtdstavitelju astrologije Izrečena priznanja od naj. večjih osebnosti velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, filozofov. velikih politikov in zmagovalcev na vseh vojnih in diplomatskih poljih.
Znameniti biro • Radosavljevlča< Je najbolj razvit, najbolj popu laren. največji in najbolj poznan po vsem svetu ter si Je pridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter prinašajo vsi listi v Evropi njegovo biografijo, ker Je v lstini največji astrolog današnjega modernega časa v pravem pomenu besede vzva-lovii ln vzbudil milijone duš vsega naroda, ker Je zares pomagaj narodom obeh polov narodom vseh slojev ter pozna celo človečan-stvo njegova dela. ki se je postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih ln da vsakdo čuti veliko ln pravo življenjsko radost, ker Je astrologija t velikim malim ljudem skozi vse veko ve pomagala ln Jih osrečevala, ker ima ta najstarejša veda v zgodovini velike zasluge ln se morejo vse ge neracije,rojene izmed leta 1857. ln 1931., obrniti za horoskop na Ra. closavljevičev naslov. <amo postopati je treba točno po navedenih navodilih.
Pošljite še VI svoj čitljiv, točen ln lastnoročno pisan naslov, oznacivši spol, dan, mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju aH 15 din v znamkah na račun stroškov. Klijenti iz Inozemstva 20
din v gotovini.
Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIC, poštni predal St. 2, So pot, Dnnavska banovina, Jugoslavija.

Zaradi velikih prometnih težav, je iz Amerike prispela po devetih mesecih
večja količina ))*J £ P ^ L I N A(( edinstvenega preparata
za ČIŠČENJE IN PREPREČENJE KOTLOVCA (Kesselstein)
v vseh mogočih parnih Kotlih, lokomobilah, v Dieselovih motorjih in na sesalni plin, traktorjih, valjih, mlatilnicah, avtobusih, avtomobilih in v vseh objektih ki se napajajo z apneno, odnosno trdo vodo. »TEPALIN« je preiskušen in priporoča se od Inšpekcije parnih kotlov ta Državnega zavoda za povzdigo industrije, od obrtništva in samoupravnih uradov, ker je pokazal stoodstotni uspeh. — Prospekte in navodila pošilja gen. zastopstvo »HOBBY A. R.«, Beograd,
Uskočka 5, tel. 23-013.
g23Bž2E*SBfHHraBaBg»
cH napornejše.. ?
Treba je vzeti s seboj • • •
'	AMERIŠKO
GUMASTO	__
SPECIiALITETO	o-ke»)
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1940
od 25. do 29* avgusta
«
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v dragih
državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
za Ljubljano: Ing. G. ToNNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK. Gosposka ul. 25. tel. 20-97.
NAJLEPŠE CTIV0!
Ravljen. Klabund: Ravljen: Thompson
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.-
ZALOŽBA ..CESTA
3LAGO ZA POHIŠTVO «««.
/edno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri MARIJIN TRG RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska 4
HARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26
Sodna prodaja
v konkurzu
V ponedeljek, dne 5. t. m. od 13. ure naprej in naslednje dni se bo v konkurzni stvari EMILA NOVAKA prodalo na javni dražbi v Ljubljani-Gllnce, Tržaška cesta 83, razno špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago. — Prodaja se vrši na drobno in se bo nadaljevala tudi naslednje dni samo POPOLDNE, vsakokrat od 13. ure naprej.
I
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna vojna Sivko
Majerjeva: Rudarska balada
LJUBLJANA
KNAFUEVA ULICA H
>C ALZ ATU RIFI Cl O
Ustanovljena 1887
TRST
Piazza Impero 5-6
1
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant_ — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Aloj* Novak. — Val t Ljubljani.