Poštnina plačana v gotovini. štev. 72. V LJUBLJANI. četrtek, dne 1. aprila 1928. ygfcgaaaiaMHW'wwwnB!,.~ pjpinniMi ■ n ■cmng/pm^zgMBggsm IjKto ni Posamezna številka Din i'—. Žshaja vsak dan opoldne, izvzemal nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30- . Riodvlsen političen list. UREDNIŠTVO IN UPEAVNIšTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po feuSs. Pismenim vprašanjem naj se priloži saasfes. za odgovor. Račun pri poštnem cele uradu štev. 18.1 1 ~~4 Zdravajkriza0 Nenadoma in nepričakovano ie nrišl« vladna kriza, zato pa je vzrok vladne tako z "» »‘ ki so hiio J a ° lnterpelacijah, Lasiča K pr v fu V**““ .**«* Ra<^a nenriiphm * \ a ra Pbedincem ščm,1 ’ '/ 0 116 bl sniela priti skup- «1 1° r0je Pravice- Ves narod pa bi ■poznal, da se pravica brez moči ustavi «dar bi morala seči po najvišjih. Narod »o tako moral izgubiti vsako vero v pra-ico .in temelji pravne države bi bili o iem poučeni. je izgledalo, da se bo vse to tudi godilo, ko je v dvanajsti uri nastopil Radič in zaldical svoj kategorični: Ne! Skupščina ne sme biti odgodena, interpolacija se mora razpravljati, narod ne sni« dobiti le bremen, temveč tudi nje-8°ve pravice so svete. • j© jedro Radičevih zahtev in v tem L’njim vsa poštena javnost edina. So i>olj pa je javnost z njim edina v tem, da treba brezobzirno rešiti vsa druga vprašanja, ki nujno izvirajo iz Radičevih zahtev. Ali bo veljala volja skupščine «li volja poedinca — ali bo veljala ^naka pravica za vse ali pa bodo špeku-l^ti imeli privilegije — ali bdrno prav-**a država ali pa korupcija nad najvišji fcftkon. Za vsa ta vprašanja gre danes in zato lr«vimp, da je sedanja vladna kriza *drava! Zakaj ona mora prinesti razčiščenje. . aj pa e odločitev kakorkoli, ozdravlje- bližj>la:,ega rK)lifi™eSa življenja smo g, ^"tiio nobeni optimisti in vemo, da Vl8e politične razmere še dolgo niso ta-j 0 zdrave, da bi prišli do rešitve, ki bi ftvdušila pošteno javnost. Vemo nasprotno, da bodo tudi sedaj kompromisi Poslabšali rešitev. Toda bližje pravni državi borno in konsolidacija države bo borila pomemben in odločilen korak. Pri tej priliki pa treba povdariti še eko. Vsa poštena javnost se veseli, da je Prišlo do nastopa St. Radiča, samo naše esdeesarsko glasilo je žaloslno, samo »prvi slovenski dnevnik« obsoja Radičev nastop. Dobro razumemo to! Ker ne samo diktatorjem v Beogradu, tudi naši bese-dolomni SDS bije zadnja ura. In tudi zalo pravimo, da je sedanja kriza — z d r a v a. Vladna kriza neizbežna. LLTIMATUM ST. RADIČA PAŠIČU PASICA SE MORA RAZPRAVLJATI. MISIJO, ČE PAŠIČ NE UGODI. - Beograd, 1. aprila. Kakor povsem iz-gleda, stojimo pred važnimi dogodki, ki so se pričakovali še pred sprejetjem proračuna. Pašič se je poglobil v situacijo in je smatral, da jo je treba razčistiti pred koncem meseča marca. A zaradi znane sinove afere se je odločil, da prenese izhodišče za rezultat situacije na drugo polje. Mislil je, da bo situacijo razčistil na ta način, da odgodi skupščino in tako doseže, da se afera ne razpravlja pred parlamentom. Tako bi pridobil tudi na času, da v radikalni stranki obračuna z vsemi osebami, ki mu niso po godu, v prvi vrsti seveda z Ljubo Jovanovičem. Pašič pa je ravno s to odgoditvijo narodne skupščine za mesec dni ustvaril v skupščini, zlasti še pri radičevcih, tako razpoloženje, da se je kriza, Id jo je mislil zavleči, pojavila hipoma z vso silo. Politični in parlamentarni krogi živahno komentirajo odgoditev skupščine in naglašajo, da so šefi parlamentarnih skupin po poslovniku pristojni za vprašanja, ki se nanašajo na Skupščino. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je na zadnji seji načelnikov skupin zaslišal mnenje vseh prisotnih. Ker so bili vsi načelniki skupin in hrvatski seljaški klub za to, da se skupščina odgodi samo za kratek čas, predsednik skupščine pa zavzel drugo stališče, je s tem nastopilo formalno nesoglasje med parlamentom in vlado. Če se Marko Trifkovič opravičuje s tem, da se je z njim strinjala vlada, potem ta izgovor ne drži, ker ima po določbah pravilnika v vprašanju skupščine p red s edink samo naznaniti sklepe . — INTERPELACIJA 0 AFERI R. — VSI MINISTRI HSS PODAJO DE- — NOVA VLADA BREZ PASICA. vladi, ne pa iskati kake odločitve ministrskega sveta. Kar pa je glede odgo-ditve narodne skupščine najbolj obžalovanja vredno, je to, da o zasedanju skupščine ni odločala vlada, ampak je Pašič s svojo ožjo okolico odredil, da Se skupščinske seje odlože do 5. maja. Št. Radič in ministri hrvatske seljačke stranke vobče niso bili za mnenje vprašani. Zato sploh ni bilo nobenega sklepa ministrskega sveta, temveč je ta sklep storil Pašič sam in je dal s tem Št. Radiču povod, da obrazloži svoje stališče. Radičevo stališče je, da naj parlament še naprej dela in da se nastopi proti načinu, kakor je Pašič postopal s parlamentom, to je proti Pašičevi diktaturi. Zaradi tega smatrajo, da so odnošaii med Papičem in Radičem zelo napeti in da je v resnici nastal spor v vladni koaliciji. Ta spor je prišel do izraza s tem, da je \ Radič izročil Pašiču pismeno spomenico. V tej spomenici zahteva, da se narodna skupščina skliče dne 8. aprila in se nadaljuje delo ter se reši material, ki je predložen narodni skupščini. Razen tega zahteva Radič, da naj se dovoli samo kratek odmor za časa katoliških praznikov in za časa bajrama. Nadalje zahteva, da naj skupščina ne gre na počitnice pred 1- avgustom. To pismo je podpisal Radič, vsi njegovi ministri in državni podsekretarji. Pismo je bilo dostavljeno Pašiču, si je smatral za potrebno, da se posvetuje s svojo ožjo okolico. Konzultiranje se je vršilo včeraj pred ministrsko sejo. Na ministrski seji je Pašič sporočil Radiču, da ne more sprejeti stališča, ki je navedeno v njegovem pismu. Izjiva'Stjepina Radiča. INTERPELACIJE SE NE SMEJO PREP BECAVATI. — DANES OB 10. PADE ODLOČITEV. VSI POSLANSKI KLUBI V PRIPRAVLJENOSTI. Beograd, 1. aprila. Včeraj popoldne je Bilo v parlamentu zelo živahno. Ob pol 6. je začelo govoriti o možnosti ostavke rlade. Vsi poslanci, ki so se nahajali v skupščini, so se zbirali v večje skupine m se v svojih klubih razgovarjali. Posebno živa je bila razprava v radikalnem klubu, kjer so se zbrali vsi poslanci, ki niso še odpotovali iz Beograda. Pri radikalih se je opazila nekaka potrtost. Medsebojna pojasnjevanja med radikali so trajala do poznega večera. Tudi v drugih klubih je bilo precej Živahno, zlasti v demokratskem in muslimanskem, kjer je večina njihovih poslancev ostala še v Beogradu. Beograd, 1. aprila. Brž ko sta se Pavšič in Radič razšla, sta se vršili dve konferenci, ena v predsedstvu vlade, druga pa v kabinetu prosvetnega ministra. V Pašdčevem kabinetu so konferirali najprej vsi radikalski ministri. Ko je pa Pašič ob pol 7. odšel na dvor. Ko je pa gi ministri polagoma razšli. Na zadnje, bila je že 8. ura, so odšli še ministri Krsta Miletič, Miša Trifunovič in dr. Sr-skič. Na konferenci v kabinetu prosvetnega ministra so bili navzoči vsi radičevski ministri, državni podtajniki, predsednik kluba Karlo Kovačevič, podpredsednik skupščine dr. Šibenik, nekaj poslancev in slednjič tudi gg. Predavec in Košu-tič. Konferenca je bila kratka. Ob 7. je odšel Radič na dvor, konferenca pa je trajala le do 7K. Ko je Štefan Radič prišel z dvora, je izjavil novinarjem: »Njegovemu Veličanstvu kralju sem natančno razložil vsa vprašanja, zaradi katerih smo zahtevali, da se skupščinske seje nadaljujejo takoj po 8. aprilu. Mi vstrajamo na tem, da se skupščina tako hitro zopet skliče. Navajam tri momente, ki nas k temu silijo: ekonomski, socialni in politični moment. Razpravljati moramo o trgovski pogodbi % Avstrijo, ki jo moramo sprejeti, še predno se začne delo na polju. Na tej pogodbi so posebno interesirani naši seljaki. Od nje bomo imeli stotine milijonov dinarjev koristi, zlasti kmetje v Medjimurju. Nadaljni moment za nas je, da se v skupščini obravnavajo vprašanja, načeta z interpelacijami. Stavljanje interpelacij je pravica poslancev. Ta pravica pa se ne sme gaziti, ker se tudi nam utegne primeriti, da bomo jutri v opoziciji. V parlamentu se ne smejo preprečevati interpolacije! Predložene pa so bile tri, o katerih je treba razpravljati. To, kar zahtevamo mi, ni razveljavljenje sporazuma. Če bodo naše zahteve sprejete, bo to nasprotno sporazum še utrdilo. Gospodu Pašiču smo pismeno predložili svoje zahteve in mu pojasnili, kaj nas vedi, da-zahtevamo sklicanje skupščinskih sej. Naše pojasnilo je napisano tako, da ne more nikogar žaliti. Do jutri ob 10. dopoldne bomo čakali na Pašičev odgovor. Če Pašič naših zahtev ne sprejme, bodo ministri HSS takoj dali ostavko. Za svojo dolžnost pa sem smatral, da kralja o vsem tem obvestim!. .VDIENCE NA DVORU. Beograd, 1. aprila. Včeraj je bil fi-■ naučili minister dr. Stojadinovič v av-; dieuci pri kralju in mu predložil v pod- j pis ukaz o novem proračunu. Pri tej pri-j liki se je kralj zanimal tudi za naše fi-| nančno stanje in za naše dolgove v ino-! zemstvu. * Včeraj je bil sprejet v avdienci minister za pravosodje Marko Gjuričič, ki je poročal kralju o resornih vpfttšanjih. Po Radičevi avdienci je bil sprejet na dvoru še notranji minister Boža Maksimovič. Tej avdienci pripisujejo v političnih krogih veliko važnost. Radikali m razpotju, Beograd, 1. aprila. Daljnji razvoj dogodkov bo odvisen od stališča, ki ga danes zavzame Pašič. Sedijo, da Pašič osta-.ne pri svojem sklepu in da ne pristane na zahti ve seljašMh ministrov. V tem slučaju stojimo pred veliko krizo, ki bo imela važne posledice. V prvi vrsti gre za vprašanje obstoja radikalne stranke. Če bo šel Pašič v opozicijo, se smatra, da ne bo šel z njimi ves radikalni klub, temveč da bo 50 do 60 radikalnih poslancev sledilo novi kombinaciji. V tem slučaju bo le kakih 80 do 90 poslancev šlo s Pašičem v opozicijo. Ker se dogodki v fadikalnem klubu razvijajo na ta načini, nastaja vprašanje, kake bo izgledala nova kombinacija, ki prevzame vlado. Poleg radikalov, ki bi jih bilo okrog 60, bi, kakor se sodi, podpirale novo kombinacijo tudi druge stranke v skupščini. V prvi vrsti bi bila to Hrvatska seljačka stranka z 59 poslanci, dalje demokrati s 36 poslanci, v drugi vrsti pa bi prišli vpoštev še muslimani. Taka vlada bi imela v parlamentu večino in bi pomenila koncentracijo sil. Ona bi dalje izvedla proračun. Ne ve se, kdo naj bi prevzel predsedstvo vlade. Neka verzija omenja Marka Trifkcviča. Ta kombinacija je zelo negotova. Bolj verjetno je, da bi prišel za predsednika vlade dr. Ninčič, in to bi bila potem razširjena koalicijska vlada, o kateri se je toliko govorilo. Demokrati bi dobili tri do štiri port-felje. radikali šest do sedem, rndičev-cem pa bi ostalo njih sedanje število. Muslimani bi dobili en portfelj. VELIKANSKO ZANIMANJE V BEOGRADU ZA REZULTAT KRIZE. Beograd, 1. aprila. Ko se je zvedelo za situacijo v vladi, se je pojavilo v Beogradu veliko vznemirjenje. Vsa javnost .je bila v večernih listih obveščena o eventualni krizi. Včeraj popoldne je bilo prav živo pred poslopjem ministrskega sveta, kakor se to dogaja samo v izredno kritičnih dneh. Pašič je odšel na dvor ob 6. Avdienca je bila kratka, trajala je približno četrt ure. Ko se je Pašič vrnil z dvora, se ni vedelo, ali je Pašič podal ostavko ali ne. Kakor se je pozneje izvedelo ni podal Pašič ostavke vlade, temveč je samo obvestil krono o pismu, ki mu ga je poslal Radič v svojem imenu in v- imenu njegovih ministrov. Po povratku iz dvora je Pašič ponovno konferiral z Markom Trif-kovieem in s predsednikom radikalskega kluba. Ko je bila ob 6. odrejena seja ministrskega sveta, so se zbrali vsi ministri. Ko se je vrnil Pašič z dvora, je sporočil ministrom. da ne bo seje. Nadalje je sporočil Radiču, da mu da rok do danes ob 10. dopoldne. Radič naj se definitivno odloči, ali vztraja še nadalje na svojem stališču, kakor ga je zavzel v pismu, ali pa umakne svoje zahteve. Radič se je le malo časa mudil v kabinetu ministrskega predsednika. Ko je prišel iz predsedništva vlade, je izjavil novinarjem: ' Jutri ob 10. dopoldne se bo vedela vse.« Nato se je odpeljal v ‘svoj kabinet. RUMUNSKE VOLITVE BODO DNE 5. MAJA. Beograd. 1. aprila Včeraj se je vršila prva seja nove vlade v Bukarešti. Na seji je bilo sklenjeno, da se bodo vršile volitve 8.- maja. Izdelan je bil proglas, ki so. bo poslal med narod. Sicer pa v državi vlada red in mir. Dunajsko pismo. Korupcija. Sprejem na poslaništvu SHS. — Zlatomasnik Mate Miloradovie. — Borba Gradiščanskih Hrvatov za brv. šolstvo. — »Der jugoslavvische Matador Prof. Dr. Milan Vidmar«. — Vspeh jubilejnega sejma. N a I) u ii a j u , 29. marca. V torek 16. t. m. je bil na našem poslani- i štvu diplomatski sprejem (diner in soareja), j drugi v enem letu, sijajen po udeležbi in pri- ! reditvi. Kljub previdno omejenem številu lu povabil so bili prostori poslaništva prepolni najodličnejših zastopnikov mnogih držav in narodov. Navzoč je bil predsednik avstrijske zvezaie republike dr. Hai-nisch z raznimi visokimi zastopniki ministrstev, dalje poslaniki Amerike, Francije, češkoslovaške, Nemčije, Japonske, Kine, Argentinije, Bolgarije, Poljske, Švedske, Španije, Urugu-aja, Grške, li-um unije in Ogrske in gen komisar Zveze narodov dr. Zimmermann, gen. dir. pol. dr. Sehober, dež. glavar Buresch, bivši min. predsednik dr. Vladimir Beck, mnogi njih s svojimi soprogami in hčerkami ^ sijajnih večernih toaletah. Bila je tu tudi America zastopnikov naše dunajske kolonije. — Ako b>i povedal, zakaj nisem bil jaz priča temu veličastnemu večeru na našem poslaništvu, in to kljub posebnemu povabilu g. poslanika samega, bi se mi marsikateri Čitatelj hudomušno nasmehnil, zato raje molčim in poročam le po dunajskih listih, da je bil ta diplomatski sprejem v tem evropskem centru v čast in ponos naše mlade države. Diplomatski svet tolikih držav pod gostoljubno jugoslovansko streho je ostal pozno v noč, bolje v jutro v živahnih razgovorih in v vrtincu prav prisrčne zabave. Poročila dunajskih listov ne morejo dovolj prehvaliti dr. M. Milojeviča, in njegove ljubeznive gospe soproge, ki sta znala vzdržati do konca naj-živahneje razpoloženje odličnih gostov. — Sloviti pianist Rijsenthal je izvajal izbran program prvih glasbenih mojstrov. Naše Kolo so z veseljem »igrali < diplomati mnogih držav in čestite zastopnice raznih narodov. Ta večer je ostal vsem udeležencem v radostnem spominu. Sivolasi pesnik Mate Miloradič, župnik v Hrvatski Kemiji gori ob Donavi (na Madjar-akem, kjer je ostalo še deset hrvatskih občin) je slavil 6. t. m. svojo — zlato mašo. V svoji skromnosti je hotel bolj v domačem krogu obhajati ta svoj jubilej, ali hvaležni hrvatski narod je priromal od blizu in daleč v Kemijo, da je na najsijajneje načine proslavil ta dan in pokazal svojo ljubezen in hvaležnost — pesniku, velikemu rodoljubu Miloradiču. »Hrvatske Novine so posvetile zlatomaš-niku članek, v katerem pravijo: »Ne slavimo zlati maši enega hrvatskega duhovnika, nego nositelja hrvatske zastave rodoljuba u ouom vremenu kad je hrvatska svist počela se zgubljati.« — Da, ob pravem času še je Miloradič začel dvigati zastavo hrvatstva, a čudo čudovito: njegove pesmi so vzbudile narod k novemu življenju, — ta pozabljeni narod gori ob Nežiderskem jezeru in ob Do-naiv! — Hvaležni narod je začel izbirati denar za izdanje njegovih »izbranih pesmi j«. Ali bi ne mogla kaj prispevati tudi stara — domovina, ki se je spominja tudi-v svoji zahvali, kjer pravi: »Mi Hrvati ovde na Gradišču smo neg maljukrna kita, ku je turski volk od stabla otčeknul i dostrovašio simo na daleku tudjinu. Ako hočemo ostat Hrvati, se moramo književno najzad pricipit našemu stablu na Jugo ter tamo slati duhu konči na »južtnu . — On sam piše jezik, ki se približuje književni hrvaščini. — Ali ni čudno: tak hrvatski misijonar gori ob Donavi?! . V gradiščanskem deželnem zboru je bila ta mesec prav zanimiva debata o hrvatskem šolstvu in o zahtevah hrvatskega ljudstva. — Poslanec Jandriševič je v obširnem govoru označil hrvatske zahteve. Pohvalil je, da je uveden na srednji in meščanski šoli v Železnem (Eisenstadt) hrvatski jezik kot predmet, ali isto zahteva za učiteljišče. Graja pomanjkanje hrvatskih učiteljev in zahteva, da se v hrvalsikih občinah naslavljajo hrvatski učitelji. Skrbeti je za. naraščaj. — Posebno toplo se je zavzel za tiste hrvatske učitelje, ki so preko meje na Madjarskein pa se hočejo vrniti v Gradišče. — Njegove pritožbe in zahteve »o našle med govorniki ostalih strank in — vlade prijazen odmev. — Pripominjam, da imajo Hrvatje 57 svojih šol, a to jim ne zadošča! Upanje je, da zmagajo z vsemi svojimi pravičnimi zahtevami! Hrvatska pevska društva v Gradišču so se združila v — »Savez hrvatskih iaokarnili i junačkih društvov . Predsednik je vrl »škol-raik-< Galus Balog v Malom Borištofu. — Ta Savez nastopi prvič skupno 16. maja na blagoslavljanju zastave »Pjevačkega društva Radost u Pajugertu blizu Nežiderskega jezera. Šahovski turnir na Semmeringu je za nas Slovence zanimiv in — časten. Naš zastopnik prof, dr. Vidmar je v ospredju splošnega zanimanja. Dunajsko časopisje, a za njim ostalo po svetu, ima vsak dan priliko, da s priznanjem in uvaževanjem govori o našem Vidmarju, ki ga imenuje »der jugoslavvische Matador«. Naglasiti je treba, da je Vidmar premagal vse tri prvake: Aljehina, Tartako-\verja in Niemeoviča. — Zato pa se časopisje j ne more dovolj načuditi, da je imel Vidmar smolo nasproti dosti manjvrednim šahistom. — Posebno smolo pa je imel pri Italijanu Roselliju. Ta Lah je po trinajstem kolu pridobil eno samo partijo remis, vse ostale je izgubil. Pa igrata z Vidmarjem in dunajski večerniki so že naprej šteli novo Vidmarjevo zmago! — Ali ni liudir hotel, da je ostala ta partija — remis in tako je Roselli ravno nasproti Vidmarju pridobil še polovico točke! — Ker so prvaki narazen le za drobce točk, pade odločilna zmaga šele v zadnjih dveh kolih. Vidmarju je že zdaj zagotovljen sijajen uspeli! (Kaikor smo že poročali je dobil dr. Vidmar 3. ceno in dosegel samo eno točko manj ko zmagovalec. Spielmann in pol točke manj od Aljehina, ki je bil drugi. Op. ured.). Spomladanski jubilejni (deseti!) vzorčni sejeni na Dunaju je končal v vsestransko za-dovoljivost. Od inozemskih razstavljalcev so bile zastopane naslednje države (sledijo po obsežnosti udeležbe): Nemčija, Češka, Ogrska. Poljska, Jugoslavija, Francija, Angleška, Italija, Švica, Holandija, Švedska, Danska, Grška, Rusija, Tripolis, USA. — Kupce pa so poslale vse evropske države in od pre-k morskih: Abesinija, Egipt, Algir, Maroko, vzhodna in južna Afrika, Tripolis, Argenti-nija, Brazilija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kuba, Meksika, U. S. A., Afganistan, Indija, Kina, Japonska, Mezopotanija, nizozemska Indija, Palestina, Sirija in Avstralija. Večja je bila udeležba iz Švedske, Estonske, Češke, Jugoslavije, Rumunije in Ogrske, — slabša iz Nemčije, Bolgarske in Poljske. D asi je bilo za ta semenj 2000 kv. metrov več prostora, vendar niso mogli sprejeti vseh prosilcev. Cene so bile konkurenčne in zato kupčija precej dobra. O Jugoslaviji gre glas, da je bila prav dobra kupovalka. A. G. Joh Sajssenbaoh, tajnik Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu.*) Amsterdam in Moskva. Razcepljenost v delavskem gibanju se zlasti opaža v balkanskih deželah in preprečuje izvedbo akcij, ki bi bile v interesu delavstva neobhodno potrebne. Enotnost delavstva bi zato bilo pozdraviti, vprašanje pa je, če je enotnost, ki bi povzročila soglasno delovanje, sploh mogoča. Nazori »A>msterdaincev“ in -Moskovčanov , da rabimo ta dva izraza, o na logu h strokovnih organizacij se globoko razlikujejo. /a ^Moskovčane« so strokovne organizacije \ prvi vrsti privesek političnega gibanja in imajo te v njih boju podpirati; svojo taktiko morajo prilagoditi potrebam političnega gibanja, to je komunistične stranke, in se morajo popolnoma odreči lastnim ciljem in lastnim potem. V interesu svetovne revolucije morajo tudi tedaj voditi boj, čeprav je že naprej jasno, da bo ta boj brezuspešen in da ne bo položaja delavstva poboljšal, temveč poslabšal. Sicer je ta nazor obstojal preje tudi v drugih deželah, ki pa so kasneje svoje mišljenje spremenile. Preobrat v mišljenju je nastal povečini v dobi, ko niso mogle strokovne organizacije samo postaviti svojih -zahtev, temveč jih tudi izvesti. . »Amsterdamei* vidijo v strokovnih organizacijah sredstvo, s katerim bi mogli dvigniti stanje delavcev v sedanjem gospodarskem redu in jim priboriti več pravic in več socialne zaščite. Ne vodijo stavke zaradi stav-> ke. Če je tu možnost, da se doseže tkaka zahteva tudi brez stavke, potem smatrajo, da je to boljše kakor pa da bi bil delavec iztrgan iz svojega službenega razmerja. Če pa vse prilike kažejo, da ne bo stavka dobro končala, potem v večini slučajev mislijo, da ■je bolje, če se sploh ne prične, temveč ee počaka ugodnejša prilika. Pri tem pa nikakor ni treba odreči se pod- tiranju stremljenj političnih strank po dose- enju boljšega gospodarskega reda in to se dogaja tudi povsod, kjer odloča Amsterdam 4n Moskva. Ta nasprotna naziranja je zelo težko spraviti v sklad, četmiv se to v praksi zgodi do- stikrat samoodsebe. Tudi delavcu, ki prisega na Moskvo, mora končno presedati, vse svoje nade staviti na bodočnost in pri tem zamuditi priliko, da bi si že sedaj izboljšal svoje stanje, posebno pa tedaj, kadar je še v daljni bodočnosti in ko sedanje delo ne zazida poti k daljnjemu cilju. Preje, mnogokrat naglašeno mnenje, da je tisti delavec, kateremu se najslabše godi, tudi najboljši bojev-, nik, to mnenje je že davno premagano. Da je težko spraviti vse te različne nazore v sklad, so dokazali tudi združevalni poskusi v raznih balkanskih deželah. Iniciativo so dale vedno komunistično orientirane skupine, pri čemur pa je treba konstatirati, da je bilo ge-s[o »enotna fronta . samo taktičen manever, da bi se spravilo delavsko gibanje v komunistične vode. Da niso nasedli oni, ki stoje na amsterdamskem stališču, tem dostikrat silno prozornim manevrom, je samoposebi razumljivo. Kadar bi se spoznalo, da hočejo pristaši Moskve resnično neodvisno strokovno gibanje, tedaj se more govoriti tudi o poizkusih za enotno fronto. Zaenkrat pi se krepi strokovne organizacije, ki so na amsterdamskem stališču in te tako usposobi, da resno delajo za zboljšanje položaja delavstva. Če se od komunistične strani označuje program »Amsterdainicevc kot malenkosten, reformističen in ozkosrčen in z njim primerja mospovski program »svetovne revolucije^ iii »boja na nože, potem bo pač vsakdo sam hitro uvidel, s katere strani se je največ storilo iti bo doseglo v interesu delavstva. *) Z avtorjevim izrecnim dovoljenjem.. Zopet vsi zmagali. Kakor po vseh volitvah, tako tudi po trboveljskih. Vse stranke so zadovoljne z izidom volitev, vsi list V pišejo o napredku in zmagi svojih strank. Menda bo v resnici res, da je v Sloveniji pri volitvah tepen — samo volileo. Korupcija je menda tako stara kakor svet in zgodovina'pozna od starorimskih inipera-. torjev in prokonzulov (Verresl) pa do slav-noznane francoske panamske afere in do Radeta Pasica nepretrgano vrsto korupcijskih afer. Korupcija ni prizanašala niti strogo moralnemu »Reichu der Gotteslurcht und frommen Sitte« niti zapadnoevropskim demokracijam, ker je želja po naglem oboga-tenju vedno povsod zelo velika. Izpolnitvi želj posameznikov postavlja zavist človeške družbe vedno kakšne ovire, ki naj jih preskakuje z mamljivim ziatom otovorjeni osel. 1 udi v naši državi korupcija ni neznana, tudi v Sloveniji ne, čeprav smo se Slovenci \časih jako radi bahali, da te bolezni ne poznamo. Poznamo jo pa jako dobro, čeprav ne takšne kakor v Srbiji. Srbija je zdihovala dolga stoletja pod turškim jarmom. Turška carevina pa je bila po svojem bistvu fevdalna država prve vrste. Sultan je bil vrhovni lastnik države in on sam je svobodno razpolagal z vsemi državnimi dohodki. Kar pa je bil sultan za državo, to je bil paša ali beg ali aga za sveje področje — neomejen lastnik vseh dohodkov svojega področja, [z ljudi je iztisnil kolikor je mogel, celo s tem, da je prodajal ljudem njihovo pravico za drag denar. Kdor je hotel doseči kakšno ugodnost je moral plačati, kdor se je hotel znebiti neprijetnega bremena, je tudi moral plačati. Državna uprava je funkcionirala le, kakor je to določal denar, ne pa zakon. To stanje se je počasi tako udomačilo, da so ljudje, zlasti pa brezpravni premaganci, smatrali odobritev vsake pravice za uslugo, ki jo je treba nagraditi. Pravica nima pravice do nagrade, ker je pravica brezplačna, pravico do nagrade pa ima prostovoljno izkazana usluga. In ker je paša »pravico« (usluge) prostovoljno delil, je imel pravico do nagrade. Tako je bilo v nekdanji turški carevini in tako je ostalo tudi v predvojni Srbiji in je tudi moralo ostati, ker ni Srbija poznala sploh nobene druge uprave kakor turško. Ko je postala Srbija kolikor toliko samostojna kneževina, se je upravni sistem izpreme-nil le toliko, da je delil »pravico« (usluge) za dober denar domačin mesto tujega paše. Te mentalitete so ostale v precejšnji meri pri naših južnih bratih še do današnjega dne jako žive. Ko je pred dvemi ali tremi leti posebna komisija upravnikov šla študirat upravo v Južno-Srbijo, se je v nekem večjem mestu nemalo čudila, da je vsaka pred visoko oblast poklicana stranka položila pred srezkega mogotca večji ali manjši znesek, po višini cene spornega predmeta, in to javno, brez vsakega ženiranja. Ko je neki prečan-ski upravnik izrazil nad tem običajem svoje začudenje, so mu čisto lepo pojasnili, da to ni nikaika korupcija in nikaka podkupnina, ampak, da so to samo pokloni« za izkazano »uslugo« . .. Ni čuda, da se je te vrste upravni duh pre-ne-el tudi na javne državne posle. Kdor n. pr. uspešno posreduje, da kupi država po ugodni ceni železniški materijal, puške itd., ta zasluži »nagrado«, ker brez njegovega sodelovanja država ne bi bila naredila tako dobre kupčije; in kdor komu ne odvzame konja za vojaške namene, ta gotovo zasluži za svojo »uslugo; primeren »poklon«. Beseda »podkupnina« je v takih slučajih neznana. Med našim razumevanjem pojma korupcije in med onim na jugu obstoji velikanska razlika ki pa jo je treba upoštevati, če hočemo popolnoma razumeti sistem, kii vzbuja pri nas toliko upravičenega ali neupravičenega j moralnega ogorčenja. Politične ve&tl. =: Slovensko politiko od 1. 1918 pa do danes opisuje v -Kmetskem listu g. P repe.-1 u h sledeče: »Od 1. 1918 pa vse do danes je bilo politično življenje Slovencev ena veriga neresnih in nepremišljenih dejanj. Nobena slovenska 'politična stranka se ni izkazala;* vse stranke v Sloveniji so se razgalile kot nesposobne za čas, ki je nastopil po končani svetovni vojni. Vse stranke so bile silno de-magoške. obljubovale so ljudstvu nemogoče roči ter niso imele nobene stalne smernice. Padalo so iz enega ekstrema^ v drugega. 0 ustavnem vprašanju, o vprašanjih državne uprave, o centralizmu, avtonomiji, federaciji, sovjetiziranju še je sicer veliko govorilo in pisalo, toda brez realnega razumevanja in /, malo znanja. Odtod vsa naša nesreča! O slovenski zunanji politiki so govorili in so-odločevali prazni sentimentalisti. Zahtevali so Trst, porico in Celovec, započenjali so operetne vojaške ofenzive , dokler se njihova slava ni zaključila z nemarno zaigranim koroškim plebiscitom in z italijanskim plebiscitom in z italijansko mejo pri Žireh, Rakeku in Snežniku. V notranji politiki isto in prav tako. Najprej so odpravili deželne avtonomije, podržavili avtonomne davščine, slovenščino zanemarjali z novo originalno jezikovno tvorbo jugoslovanščino', dejansko izvedli danes obstoječo centralizacijo v Beogradu iz samega strahu pred lastnim kmetskim in delavskim narodom! Ko so tako našo slovensko domačijo spravili na boben, so eni (SDS) iz strahu pred klerikalizmom za' tevali, da se tako ustvarjeno stanje ohrani trajno, drugi (SLS) pa so začeli zahtevati l avtonomijo Slovenije, ne toliko iz načelnih I razlogov, kolikor iz demagoškili strankarskih ; ozirov. Spoznali so prepozno, da so zavozili naš slovenski čolniček na pesek in so hoteli Z avtomiatičnim političnim geslom potolažiti ogoljufano ljudstvo.« — Opis blodenja slovenske politike od preobrata je točen. Zal samo, da še ni nobenega upanja, da bo postal ta opis skoraj napačen. Nasprotno! Vedno bolj lezemo nazaj in da tega ljudstvo ne bi tako opazilo, postajajo naši politični dnevniki družinski listi, v kolikor sploh ne dajo prednosti škandalni kroniki. — O aferi R. Pašit-a piše zadnji »Kmetski list«. Najprej pojasnjuje, v čem obstoji afera, nato pa pravi, da se je iz afere rodil boj med Ljubo Jovanovičem in Nikolo Pašičem. V teni boju je Pašic popolnoma zmagal in poraz L j. Jovanoviča pomeni tudi poraz dr. Korošca, ki da je vedno računa), da pride Jovanovič na vrh in s tem tudi on sam. S popolno -/.mago Pasica pa so tudi poraženi samostojni demokrati, ki so upali, da pridejo v vlado mesto pristašev Ljube Jovano^1, Tudi te nade je pokopala Pašičeva zniags-•>N-ova vlada« se bo izpremenila vsled **■ šičeve zmage samo v toliko, da bodo iz vte* odstranjeni vsi ministri, ki so bili za U Jovanoviča. Neizpremenjen pa bo ostal danji sistem, ki temelji na politiki sporafr uma med Srbi in Hrvati. Nadalje pravi list-, da se hrvatsko-slovenski seljaški klub ui za celo afero niti najmanje brigal, ker w zaveda svoje moči in iker ve, da -se proti njemu ne da več vladati. »Kmetski list« Z#* ključu je-svoja izvajanja sledeče: »Naj se srbski radikali kregajo in pobijajo med seboj, kakor hočejo. To je njihova stvar. Mi pa moramo ostati mirni in složni vse dotlej, dokler ne pride čas, ko dobimo besedo. Do tedaj pa se moramo pripraviti tako dobro, kakor pripravi vojak za odločilen boj!« — V zve* s tem zaključkom je šele razumljivo, zato/ pravi Kmetski list«, da afera Radeta I ni politična zadeva. Ni še pač prišel častil = O dr. Kreku je objavil v »Kmet. listo4 »Sorski« (bivši drž. posl. Demšar) zanimiv* spomine. Ti spomini so vredni tem več, ker se je iz strankarsko političnih ozirov od : obeh naših predvojnih strank hotelo zgodo- | vino popraviti tako, kakor bi ugajala »jugo- 'š slovenskemu« renomeju obeh strank. Zato je-® nad vse hvalevredno, da je »Sorski« pove--® dal resnico in preprečil nadaljnjo špekulaci- i jo s spominom mrtvih. Menda nas gospodje j na tej in oni strani razumejo. = Vojni minister, general Dušan Trifunovič, odstopi. V beograjskih političnih krogih j se a vso sigurnostjo trdi, da bo moral vojni I minister odstopiti. Za njegovo demi&ijo je | mnogo zelo močnih razlogov. V prvi vrsti se j omenja proces, ki ga je povzročil vojni minister proti generalu Mitroviču. Generalu se J je očitalo -med drugim tudi to, da občuje 'h županom mesta Osijeka, čeprav je župan znan radičevec. Na prvem procesu je bil general Mitrovič obsojen in sicer zaradi takih malenkosti, da bi bila naša vojska gotovo najbolj vzorno upravljana, če se ne bi. zgodile nobene hujše napake, kakor so se očitale gen. Mitroviču. Vrhovni vojni su-d pa j© generala Mitroviča rešil vsake krivde in s tem je dobil gen. Mitrovič najlepše zadoščenje. , vojni minister pa neprijetno blamažo. Nato ; je prišla še afera s »Političkim Glasnikom«-J in neprijetna izjava generala Tuciakoviča. % Zato ni čuda, če je bil vsled teh dogodkov položaj vojnega ministra -tako omajan, da je j njegov izstop iz vlade že sklenjena stvar. _ ::ss = Ponesrečena ataka. Gospod Jelenif znani slepi pristaš Nikole Pašiča, je obja-vil v »Politiki« dolg članek, v katerem o Ljubi Jovanoviču vsled njegovega ClanKa'’0 sarajevskem atentatu nič man je, ko narodno izdajstvo. Toda g. Jelenič je slabo naletel. Že drugi dan je nastopil neki Jovanovičev ; prijatelj ter pod svojo šifro objavil članek, da so obdolžitve g. Jeleniča čisto iz trte izvite in da je zagrešil izdajstvo, če se o teni sploh .more govoriti, s svojim člankom k večjem sam Jelenič. — Nato pa je objavil Sa-mokresovič, na katerega se je skliceval Jelenič, da je vse, kar je Jelenič o njem napisal, neresnično. Še bolj pa je nastopil proti Jeleniču bivši učitelj Todorovič, na katerega se je Jelenič tudi skliceval. Todorovič namreč pravi, da je vse, kar on očita Apisu in Tankoviču kleveta in da on kot njujin osebni prijatelj rad prevzame za oba odgovornost, če se dokaže, da ima Jelenič P™'' V nasprotnem slučaju pa mora izvajati Jelenič vse posledice, kot človek, ki ni vreden, da nastopa v javnem življenju. = Mussolinijev govor. Na dan sedme obletnice faši-stovske »revolucije« je imel Mussolini velik govor, v katerem je med drugim povedal sledeče politične pikanterije: Program fašis-tovske stranke je vedno isti — bo,i in zato je postal Rim duša sveta. Matteottijev slučaj da ni imel drugega efekta, kakor dajj je dal nar ton popisanega papirja in pospešen konec opozicije. Fašizem je bil »revolucija-, ki je porušila mednarodno brezdomovinsko demokracijo liberalcev in prostozidarjev. Vse države naj slede fašistovskemu zgledu in poruši jo klepetav i parlamentarizem. (Tega veselja sicer Mussolini ne bo doživel. Op. ured.) Končno je zatrobil Mussoli-', ni še v svojo imperialistično trobento in ta-klical, da njegovi pristaši že nestrpno čakajo na veliki trenutek, ki ima priti. Toda predivo ta pride, je treba, da so fašisti do neverjetnosti disciplinirani. — Vlada generala Avarescu -pomeni izboljšanje sistema, vendar ne v tej meri, kf' kor bi bilo pričakovati. Je to skoraj vlaa.i generalov, vsaj šteje v svojih vrstah št'11 generale. Razpoloženje prebivalstva -bi gotovo mnogo bolj odgovarjalo vladi, ki bi bila sestavljena iz članov seljačke in nacionalistične stranke. Toda na Rum u mskem še dolgo niso tako daleč, da bi bilo mnenje prebivalstva merodajno. Odločilen ,vpW imajo še vedno bojari in ti se upravičen0 boje vlade, v kateri bi imeli skoraj pretežen vpliv seljaki. Zato je iseljačka stranka ostala v opoziciji in vlado je dobil general Avarecscu, ki sicer včasih rad koketira z demokratičnimi nazori, ki -pa 'u<*' dobro raa-ume voditi volitve. Zato je brez vsakega dvoma, da si bo znal narediti večino, pa Je-prav si Romunija želi drugačno vlado. ______________ m tarnam — KRATKE VESTI. Število brezposelnih se je v Avstriji a»‘' žalo za 10 odstotkov in ne dosega števna 200.000. . . Farinarci, glavni tajnik fašistovske stramt«, je odstopil, ker da je dovršil svojo nalojE in rešil Italijo pred pomatteottijenjeTn. rinarci dobi baje vplivno državno službo. Kongresa sulraietk, ki bo v dneh odj®: do 30. maja v Parizu, se udeleži tudi aepu tacija naših ženskih organizacij. Štev. 72. NARODNI DNEVNIK, 1. aprila 1926. Stran 3. Dnevne vesti VELIKONOČNA ŠTEVILKA. »NARODNEGA DNEVNIKA« izide v zelo pomnoženi izdaji in v zelo povečanem obsegu. Zlasti opozarjamo na veleaktualen dopis iz Monakovc-ga našega priznanega dopisnika »G-i St.« o zunanji politiki. Tudi vsi ostali naši članki bodo nad vse zanimivi in žurnalistič-:ic ca višku. — Velikonočna številka »Narodnega Dnevnika« bo zato mnogo čitana in vsled tega tudi nad vse uspešna prilika za inseriranje. Opozarjamo na to zlasti naše trgovce. Inserate sprejema naša uprava Kongresni (rg 3 do petka popoldne. VSI PRED NAMI. . Na Češkem je zgradila država že na tisoče in tisoče stanovanj in še vedno je njena gradbena akcija za odpravo stanovanjske bede v polnem teku. Na Dunaju je zgradila mestna občina grandiozne stanovanjske hiše in na desetlisoče ljudi spravila v zdrava in moderna stanovanja. Sedaj čitamo o uspehu stanovanjske akcije, -ki jo je p od vzela poljska vlada, ki ima mano najvecje denarne težave. Toda kliub - Poljska vlada ni pozabila na ov iH V?^ " U1 j.6 Pridno šradila sta-no\,.nja. lako je zgradila poljska vlada /a svoje uradnike 5000 stanova,! in 5C00 $ I l.rf''a.tk:en' ^radi. Poleg tega je zgradila uriitnii n olJs^i 3200 stanovanj za svoje * > • tudi drugače je poljska vlada iin ™ podpirala gradbeno akcijo in z nje-o_poinoojo je bilo zgrajenih v Varšavi lani / gradbo 1031 hit'0'" P“ 58 ie prHSel° lani odobrH6 zako^ki^,^ •1!ie",Ski ParlamKe.nt *a minister za ^ 1 i onov zlatih nvirt ,, 1 v znesku 200 lnl- hj., ziatm mark /.a gradnjo stanovanjskih A -pri nas? V stanovanjski hiši - lpogta ~ gradbena direkcija, stanovanjski hisi — trgovska šoli uradoSvaMVanjSkil1 WŠah ~ Polno drugih Ta dejstva povedo dovolj! Malomarnost uprave. Črnogorski profesorji Je do danes niso dobili mesečne plače mesec februar. Ukrenili so že vse mogoče korake. Med drugim so se obrnili na Svoje poslance, na finančno ministrstvo teina prosvetno ministrstvo. — Redukcija pri ministrstvu za socialno Politiko. V resoru ministrstva za .socialno politiko bo reduciranih vsega skupaj 450 oseb, ?°t znano, po večini slug in dnevničar-lev. . Priprave za slavnosti rezervnih oJicir-/ev v Zagrebu. Pripravljalni odbor za slav-rezervnih oficirjev v Zagrebu je absol-\ inu večji del svoje naloge. Vsem udeležencem J6 dovoljena brezplačna vožnja v Zagreb in nazaj, in sicer subalternim oficirjem II., višjim pa I. razred na osebnih kakor tudi na brzovlakih. Ugodnost velja od 20. do 28. maja. Kot legitimacija za vožnjo v Zagreb služi potrjena društvena legitimacija, za povratek pa potrdilo zagrebškega odbora, da se je dotični udeležil slavnosti. Vsi udeleženci, ki se nahajajo v državni službi, so dobili od kompetentnih ministrstev tridnevni dopust. Vprašanje glede stanovanja v Zagre-grebu je to v bistvu tudi že rešeno. Vsi gostje dobe v zagrebških hotelih primeren popust, oni, ki ne žele stanovati v hotelih, se nastanijo po vojašnicah. Obedovali bodo gosti deloma po vojaško, namreč na prostem. • 11 vitem kolodvoru bodo do- au gostje vse informacije, nakazila itd. v p^anii policijske ekspoziture, kjer bo na-: !inJ«*a pisarna udruzenja. — Finančni delegat dr. Savnik je službeno odpotoval v Beograd. — Nenavaden predlog v madjarslcem parlamentu. Iz Budapešte poročajo: V zadnjem času se je opetovano pripetilo, da so prišli člani parlamenta v abornico pijani ter so motili z medklici sejo. O enem od poslancev ?e trdi, da je bil v vsem svojem življenju samo enkrat pijan, da pa traja ta pijanost že par decemijev. Več članov opozicije je stavilo predlog, da se zabrani pijanim poslan- : ceni vstop v parlament in udeležba pri debati. Gre osobito za dva poslanca Štefana Lendvay-Lehnerja in P. Kuhna. Lendvay je rabil o priliki debate o falzifikatorski aferi medklice, ki so jih morali pozneje iz steno-grafičnega protokola iztrebiti, ker so nasprotovali najelamentamejšim pojmom dostojnosti. Lendvay je rabil izraze, kakršnih se ne bi trpelo v nobenem knbaretu. Andrej Kuhna, kmet v visokih škornjih, dela pri vsaki seji v polsnu najbolj bedaste medklice, adresira-ne na levico. Njegovim resnim opominom opoziciji slede v protokolar.čnem zapisniku vedno ' opazke kot hrupna veselost«. \ ladjarskem parlamentu pričakujejo z napetostjo, kak uspeh bo imel nenavadni pred-log. — Hotelske cene v Dalmaciji. Trgovsko ministrstvo je izdalo v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko naredbo, glasom katere se imajo držali hoteli v jugoslo-venskem Primorja strogo predpisanih maksimalnih cen ter paziti na največjo čistost. — Razpisana mesta. Razpisana so mesta okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja Kočevje, Litijo in Logatec. Prošnje je vložiti do 25. aprila t. 1. pri velikem županstvu ljubljanske oblasti. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani se oddasta dve mesti deželno- j sodnih svetnikov ali okrajnih sodnikov, j Prošnje je vložiti do 10. aprila. — Pri okrož- j nam sodišču v Mariboru se odda mesto de-želnosodnega svetnika. Prošnje naj se vlo- ; žijo do dne 13. aprila. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu«. — Z beograjske univerze. Za redne profesorje na juridični fakulteti beograjske univerze so bili izvoljeni: dr. Velizar Mitrovič na trgovsko in menično pravo, dr. Gjorgje Nastarovic za privatno pravo, dr. Milan Todorovič pa za ekonomsko vedo; za izrednega profesorja juridične fakultete je bil izvoljen dr. Dragoljub Jovamovič za ekonomsko vedo, za izrednega profesorja medicinske fakultete pa dr. Tihomir Simič in sicer za bakteriolo-gijo. — Nov kazenski zagovornik. V imenik kazenskih zagovornikov je sprejet za okoliš Vransko notarski substitut Jurij Detiček. — Iz zdravniške službe. Dr. Konstantin Kovalinka je imenovan za okrožnega zdravnika v zdravstvenem zastopu v Toplicah. — Vai gripe v Gradcu. Bolnice v Gradcu so od na gripi obolelih tako prenapolnjene, da je morala postaviti uprava v bolniške sobe zasilne postelje. V nekaterih slučajih spremljajo gripo razne druge nevarnejše 'bolezni. — Potop parnika. Iz Newyorka poročajo, da se je potopil med vožnjo Newyork—otok Ida pa Ilicha neki ameriški parnik. Pri nesreči so našli smrt vsi pasažirji. -r- Karambolaža na morju. V kopenhagen-ski luki je trčil parnik »Suportio« z motorno ladijo »Siam . Obe ladiji sta močno poškodovani. Pri karambolaži je poginilo 12 oseb. — Strašen vihar v Sibiriji. V osrednji Sibiriji je besnel te dni strašen vihar, ki je povzročil veliko škodo. Porušenih je na stotine hiš. Brzojavna in telefonska zveza je na mnogih krajih prekinjena. V nekaterih krajih so bile silne navihte. Številne vasi so poplavljene, voda je odnesla mnogo živine. Vlada je poslala prebivalstvu na pomoč vojaštvo. — Velikanski požar v vojnih delavnicah v Pinsku. Iz Varšave poročajo, da je izbruhnil te dni iz doslej neznanega vzroka v vojnih delavnicah v Pinsku požar, ki je vsled pomanjkanja gasilnega orodja delavnice popolnoma upepelil. — Samomor 70-letnega starca. V Sarajevu je izvršil te dni samomor 70-letni gostilničar Adolf Drucker. Misel mu je šinila v glavo nenadoma sredi noči, ko se je valjal, ne da bi mogel zaspati, po postelji ter premišlje-val o svoji bedi. Ko se je njegova žena za hip odstranila, je izpil steklenico lizola. Nato je šel 'opotekaje za njo v kuhinjo ter jo prosil radi svojega dejanja odpuščanja. Med transportom v bolnico je umrl. — Žrtev nacionalističnih manifestacij. Predvčerajšnjim so se pripetili v Parizu nacionalistični izgredi. Pri tej priliki je bil ubit nel i 13-letni šolski učenec. — Vlak je povozil med Josipovcem in Osijekom neznano starejšo Žensko. Če gre za samomor ali za nesrečo, še ni ugotovljeno. — Na tri leta ječe radi žaljenja veličanstva je bila obsojena te dni pred novosadskim sodnim dvorom frizerka Roza Kraus iz Bačkega Petrovega sela. Izrazila se je pred dvema letoma žaljivo o kralju. — Revolta kaznjencev. V zaporih Vialisto-ka so se pripetili te dni težki izgredi. Uprlo se je nad 200 kaznjencev. — Ljubosumni orožniki. Te dni je napadla orožniška patrulja, obstoječa iz narednika Lazarja Kmeta in pripravnika K osliča v neki vasi v vojvodini gručo kmetskih fantov, ki so peli pred okni svojih ljubic. Prišlo je do streljanja. Službeno poročilo trdi, da se je streljalo od obeh strani. Pri streljanju je našel smrt civilist, mladenič Stepan Svetin. Če ga je ustrelil Kostič ali Kmete ni ugotovljeno. — Konec roparske tolpe. V Kragujevacu se je vršila te dni obravnava zoper roparsko tolpo, obstoječo iz 13 oseb, ki je bila strah tamkajšnje okolice. Po štiridnevni obravnavi je bila izrečena sodba. Vsi obtoženci, razven enega so bili obsojeni na večletno ječo. — Linčanje zamorca pred radioaparatoni. V Očedi (Florida) je vlekla razjarjena množica nekega zamorca ki se je hotel spozabiti nad neiko belopolto deklico, v svoji besnosti pred sprejemno radiopostajo kjer ga je pretepla do smrti. Kričanje nesrečnika so čuli milijoni radioabotnentov po vsi Ameriki. — Prihod nemških emigrantov v Moskvo. Te dni je prispela v Moskvo prva emigrantska komuna »Uhlfeld«, broječa 201 odraslega in 17 otrok. Avstrijska komuna se nas~eli v okraju Semerioensk, kjer je vzela v najem 2750 ha zemlje. Bavila se bo z vrtnarstvom vseh vrst in z mlekarstvom. Kolonisti so prijeli od avstrijske vlade podporo v znesku 40 tisoč rubljev in poljedeljske stroje v _ vrednosti 18.000 dolarjev. V kratkem sledi skupina 000 Avstrijcev. — Pred Amundsonovim poletom na severni tečaj. Iz Rima poročajo: Te dni je bil na chiampinskem aerodromu slovesno blagoslovljen Amundsenov zrakoplov št. I., s katerim namerava poleteti Amundsen na severni tečaj. Slavnosti sta se udeležila med drugim Mussolini in Amundsen. V govorih se je povdarjalo italijansko-norveško sodelovanje. V slučaju, da pride Amundsen na severni tečaj, se razvije na severnem tečaju poleg norveške tudi italijanska zastava. — Razžaljeni nadvojvoda. V Budapešti se je pripetil te dni na Rakoezyjevi slavnosti, ki sta se je udeližila med drugim tudi nadvojvode Josip in Ferdinand in zastopniki vlade, incident. Univerzitetni profesor Aladar Ballagi je predaval o Rakoczyju. Pri tem je izredno ostro kritiziral politiko Habsburžanov na Madjarskem. Izjavil je med drugim, da je habsburška politika Madjarsko vedno zatirala ter da so bili Habsburžani konse-kventni edinole v tem, da se ni držal niti eden od njih ustave in zakonov. Aranžerji slavnosti so opozorili predavatelja na mučno situacijo, toda prof. Ballagi se za to ni zmenil. Ko je svoj govor končal, sta zapustila nadvojvode dvorano. — Poslanec aretiran radi neplačanega zapitka. Te dni je prišlo v nekem berlinskem baru do mučnega incidenta. Trije gospodje se pili kot gobe. Ko je bilo treba plačati, se je izkazalo, da nimajo denarja, nakar so jeli razgrajati. Plačilni natakar je poslal po policijo, ki je ugotovila, da je eden izmed ka- valirjev s praznim mošnjičkom identičen z nacionalističnim poslancem Johannom Kai- ; j serjem, drugi pa z nekim nacionalističnim j pisateljem. Med legitimiranjem je prišlo do i prepira, tekom kgierega je pgrabil poslanec j pira, tekom katerega je pograbil poslanec j stol ter ž njim udaril stražnika, ki je reagi- i ral ter Kaiserja tako poškodoval, da je krvavel. Odveden je bil na stražnico, kjer so ga obvezali. Drugi dan je poravnal njegov račun v baru eden od njegovih prijateljev. — Kralj kaka-a umrl. Ena od najpromi-neninejših osebnosti med ameriškimi milijarderji je bil Leopold Schepp, kralj »ka-ka-iac. Kot številni njegovi kolegi je pričel tudi on svojo karjero kot -siromak. Ko mu je bilo 10 let, je prodajal po ne\vyorških ulicah pahljače iz palminih listov, toda v starosti 18 let je imel že premoženje 300.000 dolarjev, ki jih je pridobil v zelo riskiranili kupčijah. Kralj kaka-a je daroval znatne svete za človekoljubne namene. — Knjiga Slovenske Matice je izšla. Slovenska zemlja, VII. del, zgodovina slovenske Štajerske in Prekmurja izpod spretnega peresa g. prof dr. Kovačiča je delo, ki ga mora imeti vsakdo, - kdor . je v posesti prejšnjih VI. del. Vzlie velikemu obsegu (422 str.) ga da Slov. Matica svojim članom kot člansko darilo za leto 1924-25 za dvoletno članarino Din 60. — nečlanom pa za Din 70.—. Gg. poverjeniki, ki niso pobirali za omenjena leta ali pa le delno članarino, prosimo, da takoj obvestijo upravo o številu knjig, da se morejo takoj odposlati. Za leto 1926 se tiska IV. zvezek Dr. Janeza Mencingerja izbranih spisov: Abadon. — O priliki pobiranja zaostale članarina naj se pobira tudi za tekoče leto. — »Vestnik« Ljubljanskega velesejma, III. številka je ravnokar izšla in se te dni razpošilja interesentom. Kdor je ne bi prejel, naj jo zahteva od uprave velesejma. Na razpolago so ‘udi lične pisemske zaklopne znamke, katere se zamorejo nalepljati na vse poštne pošiljke. — I. slovensko tekmovanje deklet v reviji! Slovenska moderna revija, ki prične v aprilu izhajati v Pragi, namerava že v svoji prvi številki priredili po vzorcu velikih inozemskih revij nagradno tekmovanje naših deklet. Uredništvo vabi tem potom vse posestnice lepih, umetniško dovršenih autoportretov, da jih pošljejo redakeji, ki jih bo potem po 50 v eni številki priobčevala. Vsaka fotografija mora imeti značko in naslov, kam jo je vrniti ! V 3. »tev. bo priobčeno priznanje treh nagrad prvii, drugi in tretji najlepši, katerih slike bodo ponovno priobčene. Razsodišče bo sestavljeno iz priznanih slikarjev, filmskih in gledaliških strokovnjakov! Redakcija sprejema fotografije za prvo številko samo do 6. aprila l. 1. Nasloviti jih je: Redakcija slovenske revije »Razgled«, Praha IV. Strahov 126. — »Razgled«. V mesecu aprilu prične izhajali v Pragi moderna slovenska revija Razgled . Izhajala bo mesečno in beležila vse važne dogodke v literaturi, gledališki in upodabljajoči umetnosti, glashi, filmu, modi, športu ter radiu doma in na tujem, v sliki in besedi. Bogata vsebina. Krasna oprema. Naročnina: celoletno Din 160, posamezna številka 15 dinarjev. Prijave in naročila za Jugoslavijo: Redakcija »Razgleda«, Ljubljana, Križeviuška 6-1. Za ČSR: Redakcija »Razgleda, Praha IV., Strahov 126. ; ~7 I^ostojevski, Idijot. roman v štil ili delili LjuSni. & 86 Pri Zvez,li kn^arni v Ljubljana, OKLIC. i Bliža se doba velikih prireditev. Najrazlič-I nejša stanovska kulturna, gospodarska in do-i brodelna društva uporabljajo poletni čas za ! to, da na velikih zborovanjih, anketah in I konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj ' program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socijal-ne težnje. Volja in težnja za napredek je v nas razvita do močne višine ter se v efektu in prak-: tično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. : Ljubljanski velesejem je viden in osredo- točen izraz razvoja in stanja našega materijelnega gospodarstva. Uprava ljubljanskega velesejma vabi vse poklicane, da ne cepijo moči in da se pokažemo v celoti. Zato je nujno potrebno, da se ob času razkaza našega materijelnega gospodarstva ob priliki VI. Ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija 1926 vrše istočasno tudi vse druge velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse kompenente našega ustvarjanja zbrane v eni močili vrsti. Uprava Ljubljanskih velesejmov. 1— Klaverni kavalirji. Svoječasno so pili šampanjca navadno samo dostojni ljudje, in če so^ se napili nekoliko čez merico, so se držali še vedno v mejah dostojnosti. Danes je drugače: Danes pijejo šampanjca prav pogostokrat ljudje za katere bi bil bolj primeren jerušO tem se lahko vsakdo prepriča, ie pride slučajno ob zgodnji jutranji uri na Dunajsko cesto, Šelenburgovo, Prešernovo ulico itd. Eklatanten dokaz zato se pa tudi »kavalirji?, ki so se ga »nažehtali« te dni tako, da so dali svojemu prešernemu razpoloženju duška s tem, da so metali šampanjske budiljke v okna. Če erunira policija pijance, ki so vrgli šampanjsko steklenico skozi zaprto okno gimnazije v Tomanovi ulici in v zid palače trgovske zbornice, naj jih eksemplarično kaznuje. Za taka barabstva je denarna globa neumestna. Zaprite te ljudi ob kruhu in vodi. Najboljša kazen pa bi bila 25 s pendrekom po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. 1— Vlomilec pobegnil. Od tatov, ki so vlomili v Menzirgerjevo trgovino jih je šest pod ključem. Kolovodji, 24-letnemu Josipu Petriču iz št. J ur j a pri Grosupljem pa se je posrečilo pobegniti. Pri sebi ima 2000 Din ukradenega denarja. Prosveta. VELIKONOČNI REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. V ljubljanski drami bo letošnja velikonočni?, nedelja Shakespearejeva nedelja. Popoldne ob treh se vprizori j>o daljšem premoru ena njegovih najuspelejših komedij Kar hočete«, zvečer ob osmih pa bodo igrali prvič v tej sezoni »Hamleta«, ki ga je naše občinstvo sprejelo izmed vseh Shakespearjevih tragedij z največjim zanimanjem. Zasedbi obeli del sta v celoti do malega isti kakor v prejšnjih sezonah. V komediji »Kar hočete-, izvajajo glavne vloge gospe Šaričeva, Win-trova, Juvanova in gg. Rogoz, Kralj, Skrbinšek, Peček in Šest. Hamleta igra g.-Rogoz. Ostale večje vloge te žaloigre pa so v rokah gospe Marije Vere, Šaričeve in gg; Skrbinška, Lipaha, Gregorina, Pečka, Drenovca in Levarja. Obe deli režira g. Šest. Na velikonočni pondeljek ob treh popoldne bodo igrali v drami priljubljeno ljudsko igro »Deseti brat« z g. Levarjem v naslovni vlogi. V njej nastopi kot Dolef g. Danilo. Igra je vprizor-jena v novi priredbi, ki se drži strogo Jurčičevega originala. Priredba kakor tudi režija sta delo direktorja drame g. Golie. Povsem nova, izredno okusna in prikupna inscenacija je izvršena po načrtih scenografa, akad. slikarja g. Ivana Vavpotiča. Zvečer ob osmih istega dne bo vprizorjena vesela in duhovita Shavvova komedija »Pygmalion-, ki nam kaže, kako preobrazi profesor Higgins navadno pocestno cvetljičarko v visoko damo. Razvoj preprostega dekleta, ki ga predstavlja pri nas ga. Nablocka, je ves prepleten z učinkovitimi zamisleki in nudi obilo zabave. Prof. Higginsa igra g. Rogoz, originalnega smetarja Dovlittla g. Levar. Režira g. Pugelj. — V opernem gledališču bo gostovala na veliko nedeljo ob pol osmi uri zvečer v Masse-netovi operi »Manon« gospa Ada Poljakova, pevka izrednih umetniških kvalitet in svetovnega slovesa. Specijelno Manon je ena prvih njenih vlog ter jo smatra sama umetnica za uspelejšo nego celo Butterflv. Pri zadnjem gostovanju je dosegla kot Manon tudi pri nas posebno velik uspeh. De Grieuxa poje g. Banovec, ki" je ravno v tej vlogi prvovrsten, grofa naš prvak g. Betetto, Lescauta g. Mitrovič, Bretignyja g. Janko. Režira in dirigira direktor opere g. M. Polič. Na veliki poudeljek ob treh popoldne bodo vprizorili »Večnega mornarja«. Izvajal se je doslej pri nas vedno pred razprodano hišo. Uprava smatra zato za svojo dolžnost, da ga vprizori o velikonočnih praznikih ter nudi tako tudi izvenljubljan-skeinu občinstvu priliko, da se pripelje v Ljubljano in posluša to Wagnerjevo delo, ki je med letošnjimi novitetami ljubljanske opere posebno uspelo. Naslovno vlogo poje naš odlični baritonist g. Holodkov, Sento ga Ča-letova, ki je v tej vlogi izredno dobra, Erika g. Orlov in Dalanda g, Rumpelj. Režira g. Šest, dirigira g. Balatka. Opera se vprizori kol ljudska predstava po znižanih cenah. Zvečer istega dne je repriza operete »Grofica Marica-?, ki je dosegla v Ljubljani veliko popularnost zaradi svoje zabavne vsebine, ljubke melodijoznosti in modemih ter temperamentnih plesov. Književnost. ZGODOVINA SLOV. ŠTAJERSKE S PREKMURJEM. Kot VII. del zbirke »Slovenska zemlja« je Slovenska Matica pravkar izdala zgodovinski opis Slovenske štajerske in Prekmurja izpod spretnega peresa prof. dr. Kovačiča. Pred nami se razvija vsa naša prošlost od kamene dobe tja do mirovne konference v Parizu, kjer se je pisatelj mudil 1. 1919. \ tem širokem okviru je na osnovi vseh dosedanjih pomembnih razprav in razpravic po novih vidikih zajeta celokupna zgodovina zelenega Štajerja in sosednega Prekmurja m sicer tako’, da iz pričujočega orisa odsevajo hkrati važnejši evropski dogodki. Zlasti pa je pisatelj seveda posegel mimogrede v razvoj ostalih slovenskih pokrajin. Poleg veliko-poteznih časovnih tokov spoznaš iz tega tehtnega dela obilico slikovitih podrobnosti iz vseh področij, ki bodo zanimale slehernega rojaka z juga ali zapada, posebno pa še s severa in vzhoda. Kdor ve, s kako vnemo se romanski in germanski narodi bavijo s proučevanjem svoje preteklosti, ki bodi vsakomur učiteljica za bodočnost, bo moral seči po tem lepo opremljenem spisu, ki je navzlic velikemu obsegu (422 str.) vendar izredno poceni. (60 Din za člane, 70 Din za nečlane). Mladinske knjižnice, ki jo izdaja v Celju prof. Holeček, je pravkar izšel II. zvezek. Po vsebini je nadaljevanje prvega in obsega dve zanimivi in živahni živalska povesti amerikanskega pisatelja E. S. Thompsona. Opremljen je prav lepo in cena — 12 dinarjev — je nizka. V sedanji dobi, ko se sa mladino tako malo piše, bo prav prišel in želeti je, da najde tisti odziv, kakor ga je dobil prvi. >w>ffniiu»nTTiw— —umb mmmmmm mmmmam-- Sokolstvo. »MEČ KRALJA ALEKSANDRA l.« IN »LJUBLJANSKI SOKOL«. Jugoslovensfld sokolski savez je priredil v 1. 1925. baš na Vidov dan medžletne tekme članov in članic. Zmagovalni vrsti v višjem oddelku je kralj namenil Dušanov meč. Zmagala je vrsta »Ljubljanskega Sokola« v postavi: Pehani Gojmir (vodnik), Gregorka Boris (namestnik) Orel vlado (III.) Sršea Srečko (prvak), Zilič Stane (II. zmagovalec), Vrhove Lojze in Kavčič Kajet n. Preti kratkim je meč dospel v Beograd in vršile so se že priprave, da se predaja meča vrfii ▼ Ljubljani. Uprava dvora je pozvala starosto J. S. S. br. Gangla v Beograd, kjer so mu Izrazili željo, da naj se ta predaja vrši ▼ Beogradu, ker kralj želi videt zmagovalno vr to. Obenem se je starosta e upravo dvora resrvsaoBMBi aaNanattSsaBsaansB dogovoril o poteku slavnostne predaje meča, ki se ne imenuje Dušanov, ampak >Meč kralja Aleksandra 1. . Sestavili so se statuti, ki bodo spisani na pergamentu. Ena glavnih in važnih točk teh statutov se glasi, da je meč stalno prehodno darilo, katero si pribori sokolska vrsta, včlanjena le v Jugoslovanskem Sokolskem Save z n. Kralj sam priznava borbenost Jugoslovenskega Sokolstva in njegovo stremljenje k večni jx>ti navzgor, zategadelj se je odločil za meč in ne kot je prvotno nameraval za ščit, ki je simbol j pasivnosti in obrambe. Meč je dragoceno umetniško delo, na njegovem rezilu je vrezano prvo ime društva - zmagovalca: Ljubljana - -Matica Vidov dan 1925. Ker se v Beogradu pojavljajo brezplodne in bolne ustanovitve seperatističnega Srbskega Sokola, se pripisuje slavnostni predaji meča v Beogradu izredno veliko važnost. Ta svečanost se vrši v nedeljo 11. aprila ob pol 11. uri dopoldue v beograjskem pozorištu ob prisotnosti kralja, celokupnega dvora, diplomatskega Zbora, vlade in občinstva. Svečani predaji in akademiji prisostvuje deputacija starešinstva J. S. S. in »Ljubljanskega Sokola -. V Ljubljani določena akademija ostane ter se ta vrši v sredo 14. aprila in ne 12. kot je bilo javljeno, v Narodnem domu ob 8. uri zvečer ob navzočnosti kraljevega zastopnika. Po akademiji je elitni ples v veliki dvorani. kurenci na 200 m reduciral svoj lastni svetovni rekord za 12/s sek. na 2 min. 49 sek. Nato je še presenetil mnogoštevilne športnike s hitrostjo, s katero je plaval v prsnem Stilu brez uporabe rok. — Tudi Frohlieh se je slednjič uveljavil in preplaval 100 m v 1 min. 103/s sek. Velika vojaška steepleehase v Milanu. V nedeljo se je v Milanu odločila velika vojaška steepleehase v hippodromu Monza na 4000 m. Za to dirko določeni dobitki so znašali skupno 50.000 lir. Zmagal je »Speota-teur« (Roger Girches) z 10 dolžinami pred »Gregorovius-om (Oldonga) in »Djavidom (Roger Girches). Cross-countrj- šestih narodov. V hipodromu Stockel pri Bruslju tse je vršil v nedeljo mednarodni Cross-eountry na 13 km, ki so Šport. Ht-ff v variteju. Norvežan Ch. Hoff je v nekem amerikanskem variteju skočil ob palici 4.16 m visoko in s tem postavil nov svetovni rekord. Ker je pa skok napravil v varieteju, se rekord oficijelno ne bo priznal. Dirkač Ortsmanns, ki je še pred kratkim porušil več svetovnih rekordov, je v aulo-droinu v Mantlhery jjostavil nov svetovni rekord na uro. Ortsmanns je krmaril oseunei-linderski Panhard-Levaseeur-auto in je prevozil v eni uri 193 km 666 m in zboljšal svoj lastni rekord, ki ga je napravil 31. avg. 1925 s 185 km. Rademacherjev najnovejši rekord. Slavna nemški plavač Rademaeher je napravil 27. marca svoj najboljši rekord, ker je v kon- cija) 200 m zadaj, tretji: Marehall (Francija) 25 m zadaj, četrti I)olques (Francija) 5 m zadaj, peti: Mitchell (Anglija), šesti: Chapuis (Francija). Klasifikacija moštva: 1. Francija 32 točk, 2. Anglija 62 točk, 3. Škotska 101 I.. 4. Wales 188 t., 5. Irska 192 f., 6. Belgija 196 točk. Ker že govorimo o svetovnih rekordih, ne smemo pozabiti stradalca Jol!y-ja in požeruha Tranv Anseil-a. Prvi je, zaprt v stekleno omaro, stradal v Berlinu 44 dni in prekosil Italijana Mulattija, ki je dosegel 43 dni. Pil je ves čas samo selters-vodo in kadil cigarete. Shujšal je v tem času za 29 funtov (14.5 kilograma). Poleti bo pozval Jolly vse svetovne stradalue mojstre na tekmo v Ne\vyork. Ker ga je obiskalo med stradanjem 300.000 oseb, ki so plačali po 50 pfenigov, znaša čisti dobiček po odbitku stroškov za režijo in managerja 130.000 mark. Trany Ansell, dijak Harvardske univerze v Ameriki, pa je stavil s svojimi tovariši, da bo v 45 minutah pojedel 48 mehko kuhanih jajc. Stavo je dobil: pojedel je v 15 min. 36 jajc, ostalih 12 pa v 26 min., tako da je porabil samo 41 min. Prvi kot dragi sta torej v svoji stroki svetovna rekorderja. Vendar pa Jolly ni dolgo časa užival te stave, ker je v torek umrl v bolnici, skoraj gotovo na posledicah stradanja. Gospodarstvu. PROTI NAMERAVANI »PR0T1DI! AGINT-SKi AKCIJI MINISTRA ZA SOC. POLITIKO Občni zbor gremija Trgovcev v Celju je sklenil dne 26. marca 4. 1. \ protest proti uveljavljenju načrta o zakonu za pobijanje nedovoljene špekulacije z življenjskimi potrebščinami sledečo resolucijo: »Odločno protestiramo, proti novi proti-draginjski akciji, ki jo namerava izvesti mi-minister za socijalno politiko. Načrt zakona vsebuje določila, ki nasprotujejo temeljnim principom zdrave trgovine ter ne upošteva vitalnih interesov naše produkcije. Načrt vsebuje določila, kakor maksimiranje cen in taksiranje življenjskih potrebščin po občinskih zastopih, rekcizieije obratov, predložitev kupčijskih pogodb ministrstvu za socijalno politiko — kar sploh ne spada v kompetenco tega resorta — in da se ti morejo naložiti potom pristojni policijski oblasti, strahovite visoke kazni itd., ki težko ogrožajo materijelno in moralno tako naše trgovce kakoč naše industrijalce in obrtnike, ki jim morejo vzeti dobea* glas in ugled. Proti take mnačrtu, katerega absurdna določila nasprotujejo trgovskemu duhu in obstoječem gospodarskem redu sploh in se bodo vporab-ljala samo kot sredstvo za preganjanje in šikaniranje naših producentov in legitimnih trgovcev, ne da bi nudila kakega haska za konaumenta, najodločneje protestiramo in zahtevamo, da ta načrt pod nikakoršnimi pogoji ne sme postati zakon.« Resolucija je bila poslana Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, ki naj zavzameta na merodajnih mestih potrebno stališče. L.JUBLANSKA BORZA, SREDA, 31. marca. Vrednote : Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 288, bi. 288, zaklj. 288. Blago : Hrastovi bouls 27, 34, 41, 60, 80 mm, od 2 do 5.30 m, fco Sušak, 2 vag., den. 1500, bi. 1500, zaklj. 1500. Deske — smreka, jelka, 20 mm, I., II., III., 4 m, fco meja via Postojna, 1 vag., den. 560, bi. 560, zaklj. 560. Koruza času prim. suha, fco vag. nakl. post., 1 vag. den. 117, bi. 117, zaklj. 117. BORZE. 3. marca. Devize: Netvvork, London, izplačilo 276.14— Zagreb, dne ček 56.7—57, 277.34, ček isto. Pariz 194—196, Praga 168.2 -169.2 ček 168.184—169.184, Curih 1093.6-i 1097.6, ček 1093.547—1097.547, Milan, izpla-j čilo 223—229, ček ravnotoliko. Curih. dne 31. decembra. Newyork 9.135, London 25.2475, Pariz 18, Praga i5,3875, Milan 20.89, Bukarešta 2.14, Sofija 3.74, Berlin 123.65, Dunaj 73.25, Budimpešta 0.00727375. X H. Poznanski velesejem se vrši od 2. do 9. maja 1926 v Poznanu (Poljska). Poznan je industrijsko-obrtniško, trgovsko in kulturno središče zapadne 'Poljske 'ter ima najugodnejše komunikacije s Severno, Južno tj* Zapadno Evropo, kakor tudi z morjem. Pjtl* sika država je ravnokar srečno prestala te-žfcf krizo, po kateri je ta velesejem posebno priporočljiv za udeležbo dn obisk naših uvoznikov in izvoznikov, ki jim je tu odprta naj' lepša pot, da se uvedejo na poljski trg. Posebno imajo Jugoslovani sedaj, ko se bije hud carinski boj med Poljsko in Nemčijo, odprt v Poljski najširši delokrog. Pojasnila o udeležbi in obisku dajejo poljski konzulati v naši državi, .generalni reprezentant pa je gospod R. Goiebiovvski, Ljubljana, Stari trg. To in ono. : Dva fanatična geografa. V neketd malem mestu srednje Nemčije se je vršit te dni proces radi žaljenja časti iz nenavadnega vzroka. Sestra je tožila svojega brata, ker jo je v prepiru radi »važnega« vprašanja, če se je kraj Bebra v Turingi-ji ali na Saškem, grdo opsoval. Stranki sta pozabili pred sodnikom na vsako vez sorodstva ter sta se titulirali z izrazi »toženec« in »ta-le oseba- . Sodnik jima je, držeč se rimskega pravnega principa, da , naj se sodišče za bagatele ne briga, zagrozil s strogimi kaznimi ter ju prisilil s tem k poravnavi. Sovražni stranki sta > odšli v srcu nespravljeni, ne da bi bilo rešeno sporno vprašanje glede Bebre. Jack London: 48 Morski vnr&gr- Oj, kako ga sovražim! Kako ga sovražim!« je zaškrtal. »Koga pa.?« sem vprašal; toda nesrečnež se je iz-nova zjokal nad svojo nesrečo. Manje težko je bilo uganiti koga je sovražil, kot to, koga ni sovražil. V njem seim bil sčasoma zapazil hudobnega zlodeja, ld ga je priganjal, da je sovražil ves svet. Včasih sem celo mislil, da je sovražil samega sebe, tako strašne udarce mu je zadajalo življenje. V takih trenutkih se je vzbudilo s meni močno sočutje in sem čutil, da me je bilo sram, da sem se sploh kdaj radoval nad njegovo nesrečo ali njegovo bolestjo. Življenje je krivično ravnalo z njim. Zadalo mu je krut udarec s tem, da ga je naredilo takega, kakoršen je bil. In krute udarce mu je bilo zadajalo m! nekdaj. Ali je potem mogel biti drugačen kot je bil? In kakor da bi bil uganil moje misli, je zaječal: Nikdar nisem imel v življenju sreče, prav nobene sreče! Nikogar nisem imel, ki bi me bil poslal v šolo, mi dal kruha, ko sem bil lačen, ali mi obrisal nos, too som bil še prav majhen. ,Nikdo ni nikdar ničesar storil zame. Nikdo, pravim.« •Nič za to, Tom\y sem dejal in mu prijazno položil reko na ramo. »Le korajžo. Sčasoma bo vse dobro. Dolga leta imaš še pred seboj in se lahko narediš iz sebe kar hočeš.« To je laž! Prekleta laž!« se mi je zadrl v obraz in pahnil mojo roko od sebe. »Laž, dobro ves, da je. Nikoli ne bom drugačen; kakoršen sem, ostanem. Zate seveda je vse dobro, Klada. Rodil si se gospod. Nikdar nisi vedel, kaj se pravi biti lačen, se jokal, ko ti je krulil želodec, dokler nisi zaspal. Ni mogoče, da bi bilo z menoj drugače. A ko bi jutri postal predsednik naše države, kako bi si napolnil želodec za oni čas, ko sem bil še majhen in sem imel vedno prazen želodec!« »Kako bi ga, pravim! Rojen sem bil za trpljenje in žalost. Trpel sem bolj kot deset drugih, res sem. Polovico svojega bednega življenja sem bil v bolnici. Mrzlico sem imel, sam ne vem kolikokrat. Za Skorbutom bi bil malone umrl; celili šest mesecev sem ga imel tam na -Barbadskih otokih. V Honolulu sem imel koze, v Shanghaju »em si zlomil obe nogi, v Unalaski sem imel pljučnico, v Priscu sean si zlomil tri rebra. In sedaj sem tukaj. Poglej me! Poglej me! Ti udarci so mi iz-nova pokvarili tista rebra. Ne bo dolgo, pa bom zopet kri bljuval. Kako morem potem sploh biti drugačen, vprašam? Kdo me bo naredil drugačnega? Bog? Kako me je moral Bog sovražiti, da me je ustvaril za potovanje po tem prekletem njegovem svetu!« To krotovičenje zoper usodo je trajalo dobro uro ali še dalje, nato pa se je šepaje in stoka je lotil dela; iz oči mu je žarelo silno sovraštvo do vseh stvari. Vendar je bila njegova diagnoza pravilna; zdajpazdaj mm je namreč postalo slabo, da je bruhal kri in trpel velike bolečine. Bilo je v resnici videti, kot je dejai, da ga jo Bog preveč sovražil, da bi ga pustil umreti; polagoma je namreč okreval in postal še hudobnejši kot poprej. Več ur je minulo, predno se je Johnson prikazal na krovu in malosrčno hodil za svojim delom. Bil je še vedno bolan in več kot enkrat sem bil priča, kako je z veliko muko plezal do vrlmjega jadra ali se ves utrujen sključeval v dve gubi, ko je stal pri krmilnem kolesu. Pred Wolfom Larsenom je bil suženjsko ponižen in pred Johansenom je skoraj klečeplazil. Vse drugačno pa je bilo vedenje Leacha. Flodil je po krovu kot ti- , gr o v mladič in. odkrito kazal sovraštvo do WbTiP. Lari' sena in Johansena. Ti že še pokažem, prekleti Šved,« sem ga slišal neko noč na krovu reči Johansenu. Prvi mornar ga je preklinjal v temi in v naslednjem hipu je nekaj priletelo oh kuhinjo z glasnim treskom. Sledilo je še več kletvic in porogljiv krohot; ko pa je bilo vse mirno, sem se splazil iz kuhinje in našel težak nož, ki se je bil zapičil deber palec globoko v mečni les. Čez nekoliko minut je prišel prvi mornar, tipal po lesu dn ga iskal; jaz pa sem ga drugi dan skri-vaj vrnil Leachu. Zarežita se je, ko sem mu ga- izročil, a to režanje je izražalo več odkrite, iskrene hvale kot cela množica praznili puhlic v navadnem govor »upu med ljudmi moje vrste. (Dalje prih.) i iP* /> promenadne, bele in barvaste, <Š3 IT £& J V/ j> ovratnike vseh vrst in fnson, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Uprava »NARODNEGA DNEVNIKA" se je preselila z današnjim dnem iz Simon Gregorčičeve ulice rta Kongresni trg 3 (na vogalu Wolfove ulice.) MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda 50 par. Premocj Čebin a ni. 1/IL - Tel. 58. Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z raz- I peeavanjem parfumerije. j P-otreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene p-o- .................... . _ , midbe pod »Postranski za- j Službo Služkinje, postrež- 'shižek; na Propaganda-, d. ! nice a'i kaj sličnega z O. z., Ljubljana, šel-en- i ... i 1 burcova ulica 7./II. išoe sicer ne vec mlado, ~ _ “J ____________________ ! toda zdravo, krepko, prid-! '7 ’ ~ ... j no in inteligentno mutasto 0 dekle z dobrimi izpriee- j » p q j| gl^alCO« Gospodfčn1 v istarosti 30 let si želi ži- j |= valine korespondence z go- .3 spodom iste starosti. Ženitev ni izključena. Ponudbe na upravo -liski pod »Cvetoča pomlad«. Knligovodkinja Sobo vali. — Ponudbe na upra- vo lista pod »Zanesljiv*«.j Mestni trg st. 11 j se točijo pristna ter pitna I vina. — Preko ulice 1 Din ! ceneje. — Vsako sredo, primerno za vsanogar. — j soboto in nedeljo od 20. g separatnim vhodom išče ; vSrtcfrancIH mlad gospod uradnik. _ rOSuaUSAl ^ Ponudbe na upravo lista Z3SIUZGE pod »šoba«. i r,,-; mam., za vsakogar. —.soboto CHnlrlann j Pojasnila proti znamki 1 ,j0 04 ure saiOTski kon-01 . dinarja. Propagandna _ 0b nedeljah od 9. strešno opeko imajo stal- jklamna družba, z o. z.,' jv> v zalogi Združene ope- j Ljubljana, Selenburgova karne d. d. v Ljubljani.! ulica 7/II. koncert ,,GR0K <4 CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDI- =5 CIJSKI BURKAH S LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. §§ Naslov brzojavkam: wOROMw. PODRUŽNICE: Maribor Obavlja Telefon Int. št. 45-4. Jese-rjlce, Raitek. vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku-lantnimi pogoji. Zastopniki ctru£i*e spalniki voz ekspresne pošiljke. S. O. IV. asa jig samostojna moč z večletno pratkeo, vešča dvostav-negu knjigovodstva, korespondence ter vseh^ pisarniških del išče službe. __ nudSnTupm^ pod -! ...................................................... šifro »Knjigovodkinja 18«. do 13. ure zajutrkavialni j, Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! ZA VELIKO NOC MOV KLOBUK moram imeti! Kje naj ga kupim? Najceneje ga kupiš v dobro znani trgovini klobukov 10S. POK nas! A JAMNIK, LJUBIMA, Stari trg 14. Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEE8ANDBB ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno iMerkur« v Ljubljani Andrej Sever.