NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejtič Urednico NT Milena Brečko Poklic ŠT. 16 - LETO 53 • CEUE, 23.4.1998 - CENA 280 SIT PRI KNJIGI SLOVENCI NISMO BLEFERJI Svetovni dan In Slovenski dnevi knjige. Stran 19. Jurjevanja tri dni in tri noči Kje na Celjskem bo najbolj veselo? Stran 10. CELJSKE TREIMERSKE ROŠADE Sead Hasanef endič na krmilu rokometne, Edin Osmanovič pa nogometne barke. Strani 14.15. »Špricanje« nekoč in danes Včasih s palico, danes z opravičilom stran 38. ri katalonski običaj, da je na dan svetega Jurija treba bližnjim podariti Igo, se postopoma seli tudi v druge kraje. Tudi pri nas imamo že tretjič d 20. in 2a. aprilom Slovenske dneve knjige, današnji četrtek, 23. april je razglašen za svetovni dan knjige. Bomo ob tem prazniku sebi in svojim njim podarili knjigo? Priložnosti bo zagotovo dovolj. poto- Gregor Katič Goljufije z avtomobili Pet Celjanov spet na sodišču. Stran 31. v SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA GLASBE v dunajski operi ter z Dunajskimi dečki ob njihovi 500-letnici. Reportaža na strani 34. Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju 2 dogodki Uporu in delu v čast Na Celjskem praznično ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela Prve prireditve ob 27. apri- lu, dnevu upora proti okupa- torju, in mednarodnem prazniku dela 1. maju se za- čenjajo že te dni. Oba praz- nika bodo s priložnostnimi slovesnostmi in shodi poča- stili tudi na Celjskem. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravlja jutri, ob 11. uri, v Domu sindikatov v Ljub- ljani slavnostni sprejem ob 1. maju. Nanj so v počastitev med- narodnega praznika dela pova- bili tudi najvišje predstavnike slovenske oblasti, parlamentar- nih političnih strank ter pred- stavnike delodajalskih in sindi- kalnih organizacij, v prvi vrsti pa je seveda namenjen vsem delavcem in v njihovem imenu dobitnikom Plaket Svobodnih sindikatov Slovenije. Uporništvo - pot v samostojnost v veliki dvorani Narodnega doma pripravljajo Mestna ob- čina Celje ter celjska združe- nje veteranov vojne 1991, re- gionalni odbor združenja Se- ver in združenje borcev in udeležencev NOB slavnostno akademijo »Uporništvo - pot v samostojnost« jutri, v petek, ob 18. uri. V programu bodo nastopili učenci III. Osnovne šole Celje in Pevsko društvo upokojencev Celje z domo- ljubnimi in partizanskimi pe- smimi ter Pihalni kvintet in kvartet saksofonistov Policij- skega orkestra iz Ljubljane. Slavnostni govornik bo celjski župan Jože Zimšek. Ob dnevu upora pripravlja celjski odbor ZLSD v sodelo- vanju z borčevsko organizaci- jo iz Štor v soboto ob 11. uri priložnostno slovesnost pri Vrunčevem domu na Svetini. Slovesnost, na kateri bo zbra- ne nagovoril Ivan Kumperger, pozdravil pa tudi strankih dr- žavnozborski poslanec Miran Potrč. V primeru, da bo sobota sončna in brez dežja, organi- zirajo pohod na Svetino (z zborom ob 9. uri pred gasil- skim domom v Pečovniku), avtobus pa bo s parkirišča na Glaziji odpeljal ob 10. uri. Na sam praznik, 27. aprila, se bo delegacija Kluba briga- dirjev MDB iz Celja, ki jo bo vodil Stane Brglez, udeležila razvitja praporja prijateljskega brigadirskega kluba s Ptuja. Osrednjo slovesnost ob prazniku pripravljajo v občini Vojnik že nocoj ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v No- vi Cerkvi. V žalski Zvezi združenj bor- cev in udeležencev NOB bodo v sodelovanju z občino in Za- vodom za kulturo osrednjo proslavo pripravili jutri, v pe- tek, ob 18. uri, v dvorani Do- ma II. slovenskega tabora v Žalcu. Slavnostni govornik bo Tone Delak, poslanec v držav- nem zboru, nastopili bodo člani Mešanega pevskega zbo- ra Tabor ter dramska igralka in pevka Jerica Mrzel. Pol ure pred začetkom prireditve bo- do pred Domom 11. slovenske- ga tabora pripravili koncert Godbe na pihala Liboje, ki jo vodi dirigent Albert Završnik. Prireditvam ob počastitvi praznika se bodo pridružili tudi ham Planinskega društva Žalec in občinskega odbora LDS, ki bodo v ponedeljek, 27 aprila ob 10. uri, na Bukovici pripravili tradicionalno proslavo. Hkrati pa planinci vabijo na prvomaj- sko srečanje na postojanki na Bukovico in na Goro-Šentjun- gert, kjer bodo na predvečer praznika, torej 30. aprila, pri- pravili tudi kresovanje. V Mozirju bo v čast dneva upora in praznika dela Kultur- no društvo Mozirje v tamkajš- njem kulturnem domu pripra- vilo proslavo v soboto ob 18. uri. Sodelovali bodo Moški pev- ski zbor KD Mozirje, osnovno- šolci ter KD Godba Zgornje Sa- vinjske doline, slavnostni go- vornik pa bo Lojze Plaznik. Mestna občina Velenje in Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje bo- sta jutri pripravili slovesno akademijo v počastitev praz- nika. Prireditev bo ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Občina Zreče in KUD Vladko Mohorič prirejata ob obletnici rojstva Jurija Vo- dovnika in v počastitev dne- va upora prireditev z naslo- vom S pesmijo skozi čas. Pri- reditev bo v nedeljo ob 16. uri v večnamenski dvorani v Zrečah. S pesmijo in besedo bodo zbrane skozi čas od ob- dobja Jurija Vodovnika do današnjih dni popeljali pevci in godci iz Zreč in okoliških krajev. Svojevrsten dogodek ob dnevu upora proti okupatorju bo tudi na sam praznik, v po- nedeljek, 27. aprila, ko pri- pravljajo praznični tek Jureta Plavčka po južnem Pohorju. Ultramaratonec je predlani pretekel 64 kilometrov dolgo pot po mejah konjiške občine, tokratna proga pa bo dolga nekaj manj kot 70 kilometrov. Da proslavijo praznik, bodo na starem gradu v Slovenskih Konjicah kot že mnoga leta tudi tokrat 27 aprila postavih mlaj. V počastitev dneva upora proti okupatorju bo v Šentjur- ju na predvečer praznika 8. Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in oktetov iz domače občine. V Laškem bodo dan upora proslavili z revijo pihalnih or- kestrov, ki bo v soboto v kultur- nem centru. Prireditev se bo pričela ob 18. uri, nastopili pa bodo Laška pihalna godba z dirigentom Ivanom Medve- dom, Limena glazba Vrbovec, ki jo vodi Zlatko Herček, ter Železničarska godba Zidani Most pod vodstvom Iva Guliča. Smrt ob magistral|( Prebivalci šmarske občine si zaradi številnih nesreč ob magistralni cesti prizadeva- jo za ureditev pločnikov in prehodov za pešce. Prejšnji teden so začeli graditi težko pričakovani pločnik v Šen- tvidu. Gre za blizu 1,5 kilometra pločnika ob magistralni cesti, med šentviškim železniškim postajališčem ter cestnim od- cepom za Završe pri Grobel- nem. V središču kraja bodo hkrati uredili prehod za pešce in začeli s pripravami za javno razsvetljavo. Pločnik bo veljal blizu 45 milijonov tolarjev, pri čemer bo prispevalo ministrs- tvo za promet in zveze 30 milijonov, ostalo pa občina. Delo izvaja Kovinotehna in- ženiring. Z gradnjo bi morali začeti že lani junija, vendar je prišlo do pritožbe celjskega Cestnega podjetja, ki se je prav tako prijavilo na razpis za izvajanje del. Po pogodbi mo- rajo šentviški pločnik zgraditi do 30. junija, vendar je prišlo do dogovora, da naj jjj slovesna predaja nairie,,) 25. junija, za dan držav^ Zaradi gradnje je treba, nati z motenim prometotj V jeseni naj bi nadalje^ z gradnjo pločnika v gi skem središču. Gre za p^ metra pločnika ob magis| cesti, med Foto Mestin§, odcepom proti ribniku večletnih obljubah naj bj središču Šmarja (po žago lih iz Direkcije za ceste) končno uredili dva prg čez nevarno cesto. Šriij ožje središče je po pron plati med najbolj obreiii( nimi in najmanj pregledj zato prihaja do nesreč. Tako morajo po načrtih diti prehoda med Šmac hramom in trgovino Bq ter pri stari osnovni šoli, načili ju bodo z zebro tei stavili semoforje z utripa mi lučmi. Naložba v vred 11 milijonov tolarjev jej žavni pristojnosti. BRANE JERAl Po volji ljudi Krajani so izglasovali nove občine Polzela, Prebold, Vransko-Tabor, Dobrna, Solčava in Bistrica ob Sotli Nedeljski posvetovalni re- ferendum, ki je marsikje povzročil nemalo hude kr- vi, je minil brez hujših pre- tresov. Krajani oziroma vo- lilni upravičenci (kolikor se jih je referenduma pač udeležilo), so povedali svo- je, zdaj je na potezi državni zbor. Čez dva meseca naj bi po- slanci v državnem zboru odlo- čah, kje bodo v prihodnje po- tegnili občinske meje. Večkrat je bilo slišati, da bodo pri tem upoštevali referendumske re- zultate, čeprav je bil nedeljski referendum samo poizvedo- valne narave. Če pogledamo nekaj splošnih številk: v nede- ljo je v 24 občinah imelo mož- nost glasovanja več kot 183 tisoč volilnih upravičencev, kar je 13 odstotkov slovenske- ga volilnega telesa; referendu- ma pa se je po neuradnih po- datkih udeležilo 45,6 odstotka volilnih upravičencev. Ti so odločali o ustanovitvi 36 no- vih občin, v celi Sloveniji pa je po volji ljudi »padlo« sedem predlaganih občin, med njimi tudi dve v sedanji žalski obči- ni. Premalo »za« Na referendumskem ob- močju za novo občino Bra- slovče, kamor naj bi spadale KS Braslovče, Letuš, Trnava in Gomilsko, je bila volilna udeležba nekaj več kot 64- odstotna, za novo občino Braslovče pa je glasovalo manj kot 45 odstotkov voliv- cev. Na referendumskem ob- močju Žalec je bila volilna udeležba le 25,89-odstotna, za občino Žalec pa je glasovalo 47 odstotkov občanov. Izglasovani predlogi Na območju Vransko-Ta- bor je bila udeležba 44-od- stotna, za novo občino Vran- sko-Tabor pa je glasovalo kar 71 odstotkov tistih, ki so priš- li na referendum. V Taboru so sicer bojkotirali referendum, kar pa je bila le voda na mlin zagovornikom občine Vran- sko. Visoko udeležbo na referen- dumu so imeli tudi na območ- ju Prebolda, ki zajema KS Pre- bold in Šešče. Udeležba je bila 65-odstotna, za novo občino Prebold pa je glasovalo 54,12 odstotkov volivcev. Na glasovanje za novo obči- no Polzela, ki zajema poleg dosedanje KS Polzela še KS Andraž, je prišlo skoraj 66 od- stotkov volilnih upravičencev, za novo občino Polzela pa se je odločilo nekaj več kot 60 odstotkov volivcev. Rezultat referenduma na Dobrni, kjer so sicer hoteli svojo občino že pred nekaj leti, je pravzaprav presenet- ljiv, saj je za to, da Dobrna postane samostojna občina, v nedeljo glasovalo le nekaj več kot 51 odstotkov kraja- nov od 74 odstotkov volilnih upravičencev, ki so se udele- žili referenduma. V krajevni skupnosti so pričako boljši rezultat v prid sa stojni občini. Najbolj prepričljivo so odločali krajani za novo t no Solčava. Referendum je namreč udeležilo več to odstotkov volilnih upravi cev, za novo občino pa je sovalo kar 92,5 odstotka v cev. V Bistrici ob Sotli (e volišča prišlo 56 odsto! volilnih upravičencev, za vo občino Bistrica ob Sotl je glasovalo 76 odstotkov livcev. Obrežje v Radei v sedmih primerih so se venski volivci odločali za ključitev k sosednji občini teh območjih pa so na refe dum odšli tudi krajani ol) h katerim naj bi se nas priključila. Tako se je v Ob ju ob 72,5-odstotni vo udeležbi za radeško obi odločilo 54 odstotkov ki nov; v Radečah so beležili kaj manj kot 30-odstotnoi ležbo, za sprejem Obrežji je glasovalo več kot 86 odi kov Radečanov. Z OBČINSKIH SVETOV Drugačen položaj krajevnih skupnosti ŠOŠTANJ - Pred tremi leti je v nekaterih šoštanjskih krajevnih skupnostih močno zavrelo, saj so z novim občinskim statutom izgubile položaj pravnih oseb, s tem tudi svoje žiro račune in pristojnosti pri odločanju. Občinski svetniki so v četrtek sprejeli spremembe statuta občine in ena bistvenih zadeva ravno vseh devet krajevnih skupnosti. Po novem so jim spet odobrili status pravnih oseb, vendar bodo o tem dokončno odločili krajani na zborovanjih, ki bodo najverjetneje že maja ali junija. (KL) Od aprila dražji vrtec ŠOŠTANJ - Vrtec Šoštanj, vanj je po zadnjih podatkih vključe- nih 274 otrok, deluje v petih enotah, pri tem pa se že dolgo srečuje z denarnimi težavami. Decembra lani so občinski svetniki potrdili 10-odstotno povišanje cen storitev, vendar se je izkazalo, da je bilo povišanje prenizko, saj niso upoštevaU višjih življenjskih stroškov. Vrtec bi bil kmalu prisiljen pričeti s krčenjem programov. Zato so svetniki prejšnji četrtek cene storitev znova povišali za 10 odstotkov. Starši bodo plačali višje cene že za mesec april. (KL) V' KS Gotovlje so poleg referenduma o novih občinah krajani glasovali tudi o ^^ krajevnega samoprispevka. Udeležba je bila več kot 63 odstotna, »za« samoprispevek r glasovalo le 23 odstotkov krajanov. csnopič dogodki 3 Država ogroža razvoj celjske bolnišnice jjvidena kategorizacija slovenskih bolnišnic bi celjsko potisnila korak nazaj - Vodstvo želi zagotoviti najboljšo oskrbo prebivalstvu in pri tem uspešno poslovati iplošna bolnišnica Celje je prvič po Ijiih letih zaključila poslovno leto rdečih številk. To jim je uspelo jvsem na račun številnih ukrepov, 50 jih pričeli izvajati že leta 1995, fj\ učinki pa so se pokazali šele lani. jdnjem poldrugem letu so zmanjša- itroške dela, saj so uskladili število plenih s tistim, ki jim ga priznava plačuje Zavod za zdravstveno zava- anje Slovenije, uvedli pa so nadzor i nad drugimi stroški in zmanjšali oge. Kljub strogim sanacijskim repom so lani uvedli številne novo- ki so dvignile raven zdravljenja, in pravili obsežen strateški program, predvideva razvoj bolnišnice v tretjo jbolj pomembno zdravstveno usta- fo v državi. i-'' mmmmmm :eljska bolnišnica želi postati osrednja siregijska bolnišnica za celjsko posav- I, savinjsko in šaleško regijo, ki bi eg celovitega bolnišničnega in ambu- [nega zdravljenja doma tržila svoje ritve tudi v tujini, njeni posamezni lelki pa naj bi pridobili status klinike, šna opredelitev pa je v nasprotju s dvideno kategorizacijo slovenskih aišnic. »Nekateri želijo, da bi bila ika bolnišnica regijska, kot so na aer novomeška, slovenjegraška in ika, vendar pri tem pozabljajo, da mo pri nas več kot 800 postelj, nekaj lunsko opremljenih oddelkov in prav takšne vrhunske strokovnjake kot jih ima ljubljanski klinični center,« je v ponedlejek na novinarski konferenci poudaril direktor bolnišnice dr. Samo Fakin. Zato je izrazil upanje, da bo ministrstvo za zdravstvo ravnalo preu- darno in Celjanom ne bo znižalo obsega medicinskih storitev oziroma jih uvrsti- lo med regijske bolnišnice. »To bi za nas pomenilo nazadovanje in znižanje težko doseženega standarda, marsikaterega bolnika, ki se je doslej zdravil v Celju, pa bi morali napotiti v Ljubljano,« meni dr. Fakin in poudarja, da bi bila uvrstitev v nižji razred vse prej kot modra odločitev. Še zlasti zato, ker se je vodstvo bolni- šnice skupaj s strokovnim vrhom odloči- lo, da bo v prihodnjih letih nadgradilo sedanje razmere, uvedlo številne novosti in zagotovilo visok profesionalizem tako do pacientov kot med zaposlenimi. Celj- ska bolnišnica bo na novo organizirala pljučni oddelek, zasnovala center za najsodobnejšo diagnostiko in zdravlje- nje bolnikov z žilnimi obolenji, razvija- la pa bo tudi dodatne diagnostične in terapevtske metode pri zdravljenju bo- lezni srca. Pripravljen je koncept nove urgence, ki naj bi pokrivala kar štiri regije, predvidene pa so tudi naložbe v nakup sodobne medicinske opreme. Že letos bodo med drugim kupili rentgen za diagnostiko pljuč, ultrazvočni aparat z rektalno sondo ter težko pričakovano posebno posteljo, ki omogoča porod sede. V prihodnjih letih bi rada bolnišnica zgradila nov dializni oddelek in na novo uredila lekarno, največ denarja pa bo treba zagotoviti za dokončno ureditev več kot 13 tisoč kvadratnih metrov praz- nih površin v novejši bolnišnični zgrad- bi. JANJA INTIHAR Direktor Splošne bolnišnice Celje dr. Samo Fakin upa. da bo država pri kate- gorizaciji bolnišnic ravnala modro. NA KRATKO Specialni pedagog pride ENTJUR - V šentjurskem vrtcu ter po drugih krajih občine je >s vpisanih 11 otrok s posebnimi potrebami. Podobno število ežijo iz leta v leto, pri tem pa se pojavlja nuja po zaposlitvi Mlnega specialnega pedagoga. To je obenem zakonska 'eznost, zato se je občinski svet na zadnji seji odločil za šno pomoč otrokom. Denar bodo namenili iz občinskega 'računa. V vrtcu predvidevajo, da bodo začeli po novem že s 'tembrom. (BJ) V Kozjem so slavili ^OZJE - V Kozjem so v soboto slavili prvi občinski praznik. I^eto občine so podeliU direktorju Konfekcije Mont Kozje •®tu Planincu, priznanja občine pa Martinu Čepinu (pod- iz Kozjega), Alojzu Osojniku (gasilcu iz Podsrede) in folini Regvat (zborovodkinji in organistki s Pilštanja). [•arni nagradi sta prejeli Turistično društvo Kozje in Prosto- '•^o gasilsko društvo Podsreda. Med slavnostno sejo občin- sveta sta predsednik Miha Zakošek in župan Božo Sok •Ustavila uspešno delovanje občine. (BJ) \ Koiijičani odpirajo vrata čistilne naprave Dan Zemlje bodo v občini Slovenske Konjice obeležili z l^^vi odprtih vrat na čistilni napravi na izviru Zverovje v '^ah. Montaža filtrov in čistilne naprave na tem izviru, iz se oskrbuje več kot deset tisoč prebivalcev konjiške •^ine in širše, je končana. Konjiška voda naj bi bila tako W neoporečne. Pomembno pridobitev si bodo lahko Konjic ogledali na dnevih odprtih vrat žiškega objek- j^katerem je čistilna naprava. Strokovnjak, ki bo odgovo- ^^ morebitna vprašanja, je bil na voljo že včeraj, dostopen tudi danes, v četrtek, 23. aprila, in petek, 24. aprila, ^^ 10. in 15. uro, v soboto, 26. aprila, pa med 9. in 12. uro. Zemlje (včeraj) je bil tudi zadnji sestanek odbora, ki , strokovno spremljal investicije v čiščenje vode, dan Prtih vrat pa pripravljata občina in konjiško komunalno V.M. O kakovosti življenja starejših CEUE - V Zvezi društev upokojencev Celje so v torek pripravili posvet o kakovosti življenja starejših ljudi. Udeležen- cem posveta so predstavili položaj, stanovanjsko problematiko in socialno ter zdravstveno varstvo starejših ljudi ter program varstva starejših do leta 2005, ob izmenjavi izkušenj o delu zvez in društev so podrobneje spregovorili še o položaju starejših ljudi širše celjske regije. (IS) V ministrstvu zamujajo ŠMARJE PRI JELŠAH - Po osnutku letošnjega proračuna šmarske občine, ki so ga sprejeli prejšnji teden, znašajo skupni prihodki 678 milijonov tolarjev, odhodki (skupaj s predvide- nim odplačilom kreditov) pa 693 milijonov. Med prihodki namenjajo 67 odstotkov denarja za zagotovljeno porabo, med odhodki pa je za naložbe 32 odstotkov. Letos bo precej več denarja za ceste, v Šmarju bodo začeli graditi blok, v Šentvidu nadzidavati šolo, nadaljevali bodo obnovo zdravstvenega do- ma, po finančni plati pa bodo zaključiH lani končano gradnjo šmarske športne dvorane. Ker ministrstvo za šolstvo in šport svojih obveznosti ni plačalo pravočasno, so se odločili za najetje 15 milijonov tolarjev kratkoročnega kredita. (BJ) Dom za ostale občine NAZARJE - Z večstanovanjskimi objekti v občinah Mozirje in Nazarje upravlja podjetje Dom, ki je nastalo po izločitvi iz JP Komunala Mozirje. Edini lastnik je nazarska občina in na zadnji skupščini so se svetniki in župan odločili za širitev dejavnosti. Med drugim bodo usluge ponudiU sosednjim občinam. (Ž.Z.) PO SVETU Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv Klestil ostaja predsednik v sosednji Avstriji so bile predsedniške volitve. Skoraj šest milijonov volilnih upra- vičencev je izbiralo med tremi kandidati in dvema kandi- datkama. Kot so kazale že javnomnenjske raziskave, je največ volivcev svoje gla- sove (skoraj 64 odstotkov) zaupalo sedanjemu predsed- niku, 65-letnemu Thomasu Klestilu, ki bo tako Avstrijo vodil še naslednjih šest let. Klestil je nastopil kot ne- strankarski kandidat, odkrito pa so ga podprle tri stranke: socialdemokrati, ljudska stranka in svobodnjaki, ki v predsedniški boj niso poslaH svojih kandidatov. Klestil je bil tudi edini od kandidatov, ki je liderju svobodnjakov Hai- derju, znanem po nekaterih neonacističnih pogledih ob- ljubil, da ga bo imenoval za kanclerja v primeru uspeha svobodnjakov na parlamentar- nih volitvah. Protestantska predstojnica Gertraud Knoll in predsednica Liberalnega foru- ma Heide Schmidt, ki sta se uvrstili na drugo oz. tretje me- sto sta dejali, da Haiderju v nobenem primeru ne bi zaupa- li kanclerskega mandata. Schmidtova je bila na volitvah leta 92 celo predsedniška kan- didatka svobodnjakov (dobila je 16 odstotkov glasov, tokrat 5 manj), vendar sta se potem leto kasneje s Haiderjem raz- šla. 39-letna Knollova, mati treh otrok, je kot prva cerkve- na uslužbenka s kandidaturo pritegnila precej pozornosti, zato njena uvrstitev na drugo mesto ni presenetljiva, dejstvo pa je, da ji je za kaj več manj- kalo političnih izkušenj. Na četrto, predzadnje mesto se je uvrstil podjetniški mogotec Richard Lugner, ki je s sodelo- vanjem na voUtvah dodobra poskrbel za svojo publiciteto. Najmanj glasov, dva odstotka, je dobil malo znani publicist in naravovarstvenik Kari Wal- ter Nowak, znan po svojem nasprotovanju Natu in uvedbi skupne evropske valute-. Havelspetv bolnišnici češki predsednik Vaclav Havel je spet v bolnišnici. Tokrat je moral prekiniti dvotedenske počitnice v ti- rolskih Alpah, ker je imel visoko vročino, pritoževal pa se je tudi zaradi bolečin v predelu trebuha. Ob spre- jemu v bolnišnico v Inns- brucku so zdravniki ugoto- vili, da gre za predrtje prive- ska debelega črevesa, ki ga je spremljalo vnetje. Zdravniki so povedali, da gre za življenjsko nevarno bolezen, vendar pa da ni po- vezana s Havlovimi prejšnji- mi obolenji. 61-letni češki predsednik ima namreč zad- nja leta resne težave z zdrav- jem. Decembra 96 so mu operirali pljučnega raka, no- vembra lani je imel operaci- jo grla, zbolel pa je tudi za pljučnico in bronhitisom. Ob zadnji operaciji so mu odstranili dobrih 30 centi- metrov debelega črevesa, vendar pa bo potreben še en kirurški poseg, da mu bodo odstranili tokrat vstavljeni umetni del črevesa. Čeprav Havel po operaciji dobro okreva, pa so mu morali na- praviti še bronhoskopijo, saj se mu je v pljučenem krilu nabrala sluz, ki je ovirala dihanje. Vaclav Havel bo po napovedih zdravnikov v bol- nišnici ostal najverjetneje še vsaj en teden. Kamboški klavec je mrtev Pol Pot, nekdanji voditelj Rdečih kmerov, poleg Hitler- ja in Stalina največji dikta- tor 20. stoletja, kamboški klavec, je mrtev. 73-letni Pol Pot je umrl za posledicami infarkta, v džungelskem skrivališču, kjer je bil ujet- nik nekdanjih soborcev. Rodil se je v premožni dru- žini v osrednji Kambodži, od- ločilen zanj pa je bil študij v Parizu, kjer se je navzel mark- sističnih idej. Ob vrnitvi do- mov je sodeloval pri ustanovi- tvi Komunistične partije Kampučije, nato pa se je pred režimom umaknil v džunglo, kjer je s svojimi somišljeniki Rdečimi kmeri živel v nekak- šni skupnosti. Leta 1975 je z Rdečimi kmeri prevzel oblast v državi in začel uresničevati svojo agrarno utopijo in teori- jo države terorja. Iz mest je na podeželje izselil več kot dva milijona ljudi, odpravil je re- hgijo, zasebno lastnino in de- nar in vzpostavil kolektivno gospodarstvo. Ustanovil je t.i. polja smrti, taborišča za pri- silno delo, kjer so ljudje umi- rali zaradi nemogočih pogo- jev, poleg tega pa so Rdeči kmeri izvedli številne mno- žične poboje. Skrajni komu- nistični režim Pola Pota je trajal štiri leta, v tem času pa je umrlo oz. bilo ubitih dva milijona ljudi aU približno Četrtino takratnega prebivals- tva Kambodže. Leta 79 je Vietnam zavzel Kambodžo, vrgel Pola Pota z oblasti ter ga obsodil na smrt. Vendar pa Kitajska in ZDA niso priznale vietnamskega puča in so Rde- če kmere celo uporabile za boj proti Vietnamcem. Pol Pot je Američanom postal v napoto z odkritjem polj smrti in tudi njegovi lastni časniki iz vrst Rdečih kmerov so ga lani obsodili na smrt. Želeh so se namreč vključiti v poli- tično življenje Kambodže. Danes je v kamboški vladi kar nekaj Pol Potovih soborcev izpred 20 let. Splošno mnenje v državi po njegovi smrti pa je, naj se mu sodi posthumno in tako zadosti pravici. Danes bi namreč v Phnom Penu tež- ko našli prebivalca, ki med Pol Potovim režimom ni izgu- bil vsaj enega sorodnika. □ dogodki Vstopnica za smeti Na Teharjah za včeraj sklicali sestanek - V primeru, da ni prišlo do dogovora, hočejo jutri deponijo zapreti za dovoz mozirskih smeti »Na deponijo v Bukovž- lak, na območje naše krajev- ne skupnosti Teharje, so po velikonočnih praznikih za- čeli dovažati tudi odpadke iz Zgornje Savinjske doline, mi pa o tem uradno nič ne vemo, čeprav smo že 16. fe- bruarja na Občino Mozirje naslovili dopis z željo, da se čimprej srečamo in dogovo- rimo pod kakšnimi pogoji smeti lahko dovažajo,« je pojasnjeval razlog za sklic včerajšnjega sestanka na Teharjah predsednik sveta KS Teharje Ferdo Ježovnik. Zapora odlagališča komu- nalnih odpadkov v Bukovžla- ku naj bi se za kamione, ki vozijo odpadke z mozirskega konca, začela s petkom ob 7. uri zjutraj, po Ježovnikovih besedah pa bi vztrajali vse do- kler ne bi sklenili dogo-^ora. In kaj na Teharjah zahtevajo? »Ko smo izvedeli, da bodo na našo deponijo vozili odpadke tudi iz Zgornje Savinjske doli- ne, smo se obrnili na Mozirja- ne, da se dogovorimo, kako in kaj naprej. Kljub temu, da smo jim poslali dopis, se z nami doslej ni nihče pogovar- jal, izvedeli pa smo, da je pogodba že podpisana, od ve- likonočnih praznikov naprej pa na deponijo tudi vozijo odpadke. V kraju pričakuje- mo, da bodo tudi v Mozirju prispevali in z vsaj minimalno ceno pokrili »vstopnico« za še dodatno degradiranje našega okolja,« je odločen Ježovnik, ki pravi, da Teharčane žuli zlasti to, da so ves čas odrinje- ni na rab. Teharcani- nezakonski otrok? »Na Teharjah imamo ves čas občutek, da smo nekakšen ne- zakonski otrok Mestne občine Celje, zato smo se tudi odloči- li za neposredne pogovore z vsemi, ki dovažajo odpadke na našo deponijo,« še pojas- njuje Ježovnik in dodaja, da dovozu odpadkov iz drugih občin - pred Mozirjani se je celjski, štorski,^ vojniški in šentjurski občini pridružila še žalska - ne nasprotujejo in bo jutrišnja morebitna zapora dovoza na odlagališče veljala zgolj za odpadke iz mozirske- ga konca. V Komunalni direkciji Mestne občine Celje, kjer so z zadevo seznanjeni - po Ježov- nikovih besedah pa so jih vče- raj na Teharjah tudi pričako- vali - pravijo, da tokrat resnič- no ne vidijo nobenega proble- ma. »Zavedamo se, da Tehar- čani zaradi tega, ker imajo v neposredni bližini odlagališče komunalnih odpadkov, priča- kujejo nekakšno nadomesti- lo. Že za časa pred reformo lokalne samouprave je bivši celjski izvršni svet sklenil, da se mesečno izplačuje nekak- šna ekološka renta oziroma odškodnina za obremenjeva- nje okolja, in tako tudi dela- mo. Lani, denimo, so Tehar- čani na ta račun prejeli okoli 12 milijonov tolarjev za ureja- nje nujno potrebne infrastruk- ture. Letos je v ta namen pred- videno v proračunskih postav- kah okoli 22 milijonov tolar- jev, od tega 6 milijonov tolar- jev namensko, za poseben projekt sanacije teharske šole, če bo do nje prišlo,« pojasnju- je vodja Komunalne direkcije Mestne občine Celje Ivan Pfeifer. Po Pfeiferjevih besedah so se s Teharčani sestali že v za- četku prejšnjega tedna, na se- stanku pa so govorili o širši problematiki in možnostih razvoja krajevne skupnosti Teharje. Vendar pa, kot nam je povedal Ježovnik, tudi na tem sestanku Teharčani niso izve- deli nič konkretnega o pogod- bi za dovoz smeti iz mozirske- ga konca. Mozirjani so prišli na pogovor »šli bomo na pogajanja in se nekako skušali dogovoriti,« je bil kratek Jože Kramer, tajnik občine Mozirje, ko smo ga povprašali o nastalem proble- mu. Pogajanj se verjetno ni udeležil mozirski župan Ja- kob Presečnik; tajnika Kra- merja pa je spremljal Jože Kumer, direktor JP Komuna- la, ki skrbi za odvoz mozir- skih smeti. Sicer Mozirjani celjskim komunalcem plačujejo polno ceno, tako da v torek, torej pred pogajanji, Jože Kramer ni točno vedel, kaj pravzaprav želijo na Teharjah. IVANA STAMEJČIČ, URŠKA SELIŠNIK Zahvala Gajšku Za dolgoletnega tajnika KS Dečkovo naselje in KS Aljažev hrib ter vodjo delovne skupnosti celjskih krajev- nih skupnosti Franca Gajška je v ponedeljek župan Jože Zimšek pripravil sprejem ob upokojitvi. Francu Gajšku se je zahvalil za dolgoletno delo, pripadnost krajevnim skupnostim in v zadnjih letih tudi uspešno sodelo- vanje z Mestno občino Celje. IS, Foto: SHERPA Seznam dobrih želja Osnutek razvojne strategije mestne občine Velenje bo terjal dodatne napore Junija lani so se v Velenju dogovorili, da bodo pripravi- li predlog o razvojni strategi- ji občine, ta mesec pa so osnutek obravnavali tudi mestni svetniki in pri tem opozorili na vrsto pomanj- kljivosti. Osnutek naj ne bi ponujal strategije, ampak daje predvsem vtis kopice želja, za katere ne vedo ne kako ne kdaj jih uresničiti. Po mnenju večine svetnikov bi morali dokument izdelati v dveh delih, v prvem bi oprede- lili vse strateške usmeritve, v drugem povzeli cilje in določi- li prednostne naloge. Najteht- nejši očitek zdajšnjemu osnut- ku je ravno premajhna uporab- nost dokumenta. V njem na- mreč niso opredeljeni roki pri uresničevanju ciljev, niti ni ja- sno, od kod dobiti denar in koliko ga za vsak projekt po- trebujejo. S tako strategijo ge- neral v bitki nikakor ne more zmagati, so bili prepričani svetniki. Pripravljavcem predloga razvojne strategije, ki so imeli namen začrtati razvoj občine, to za zdaj še ni uspelo in tudi sami se zavedajo, da nekatera vsebinska področja niso obde- lana v celoti, pri tem pa je treba tudi vedeti, da na vsa področja lokalna skupnost nima enako velikega vpliva in enakih pri- stojnosti odločanja. V Velenju vidijo prednosti v ugodni sta- rostni strukturi prebivalcev, velikem potencialu delovne sile in zadovoljivem številu delovnih mest, razvoju obrt- ništva, uveljavljenosti indu- strije in prevladovanju večjih obratov ter v dobro razviti trgovski mreži. Velenje je po- membno tako na področju izobraževanja kot tudi na po- dročju zaposlovanja. Najšib- kejše točke, ki bodo razvoj mesta ovirale, se kažejo pred- vsem v pomanjkanju delovnih mest v storitvenih dejavnostih in pretirani usmerjenosti v tehnične poklice, onesnaževa- nju in degradaciji okolja. Za stanovanjsko gradnjo je v me- stu na voljo še dovolj prosto- ra, primanjkuje pa parcel za gradnjo individualnih hiš. Pri izdelavi gospodarske strategije so poiskali odgovo- re v vseh velikih in srednjih podjetjih, ki jih je v občini trideset. V anketiranih druž- bah izražajo prepričanje, da so največje ovire za delo v podjetjih še zlasti slabe pro- metne povezave, pomanjka- nje parkirnih mest, pomanj- kanje kadra z visokošolsko izobrazbo, slaba informira- nost o delovanju občinske uprave in javnega sektorja, neustrezen delovni čas v zdravstvenih- ustanovah, dr- žavni in občinski upravi ter pomanjkanje poslovnih stori- tev oziroma premajhna kako- vost le-teh. Velenjski gospo- darstveniki od občine med drugim pričakujejo več po- moči pri izobraževanju, bolj prilagodljivo državno in ob- činsko upravo, večjo dejav- nost pri reševanju stanovanj- skih problemov in prilagodi- tev delovnega časa občinske uprave zaposlenim v proi- zvodnji. " KSENIJA LEKIČ ^ Z OBCT^KIH SVETOV Spomenik žrtvam povojnega nasilja VELENJE - Svetniki so odločili, da bo mestna občina pod Kožljem v Velenju postavila spominsko obeležje z napisom Žrtvam povojnega nasilja 2. svetovne vojne. Komisija za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je predlagala napis Žrtvam 2. svetovne vojne, vendar večina svetnikov po burni razpravi tega sklepa ni podprla, ker naj bi bilo pod Kožljem pokopanih devetnajst civilnih žrtev izvensodnih pobojev po letu 1945. (KL) Ravnatelj kulturnega centra za leto dni VELENJE - Z imenovanjem v. d. ravnatelja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje mestni svetniki na prejšnjem zaseda- nju niso soglašali, ker je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovila, da akti tiega zavoda, ki so bili tudi temelj za razpis, niso v skladu z zakonom. Treba jih bo uskladiti najkasneje v enem letu, v tem času pa bo naloge ravnatelja opravljal dosedanji ravnatelj Vlado Vrbič. (KL) PremoŽenje, vredno 17 milijard tolarjev VELENJE - Skupno premoženje mestne občine je znašalo konec lanskega leta 17.477.631.000 tolarjev. Sklep o premo- ženjski bilanci - ta se nanaša na šest osnovnih šol, center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, ljudsko univerzo, glas- beno šolo, objekte kulturnega centra in centra za socialno delo, zdravstveni dom, lekarno, vrtce in sklad stavbnih zemljišč, stanovanjski sklad in osemnajst krajevnih skupnosti - so svetni- ki potrdili na prejšnji seji. (KL) Proračun za leto 1998 VELENJE - Občinski proračun bo letos znašal 2,8 milijarde tolarjev. Odlok so mestni svetniki sprejeli brez večjih prerekanj in pripomb. Po prvi, precej dolgotrajni razpravi o osnutku proračuna so sicer vložili sedem amandmajev, vendar nobenega niso sprejeli. Letošnji proračun daje prednost negospodarskim dejavnostim, saj v njih sicer ne bi mogli zagotavljati nadstan- dardnih programov. (KL) Težave pri organiziranju občinske uprave VELENJE - Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave mestni svetniki na prejšnjem zasedanju niso podprli s potrebno dvotretjinsko večino. Njihova mnenja o organiziranosti občinske uprave se razhajajo že tri leta. Župan Srečko Meh je svetnike, še preden so odlok zavrnili, opozoril, da bo moral navsezadnje sam sprejeti začasno sistemizacijo občinske uprave, kakršno predvideva odlok. (KL) Svetniki so dražji ROGATEC - Občinski svetniki so si na zadnji seji povišali sejnine. Po novem znaša svetnikova sejnina v občini Rogatec 10 tisoč tolarjev (prej 7 tisoč), za predsednika občinskega sveta pa 15 tisoč (namesto 10 tisoč). (BJ) Več denarja za obnovo mestnega jedra ŠOŠTANJ - Občinski svetniki so sprejeli proračun za leto 1998, ki bo znašal malo več kot 839 milijonov tolarjev. V minulih treh letih' so največ občinskega denarja namenili v razvoj in obnovo podeželja, letos pa bo drugače. Približno 120 milijonov tolarjev bodo porabili za obnovo starega mestnega jedra. Obnovili bodo kulturni dom, posodobili kanalizacijo na Cankarjevi ulici in povsem prenovili most čez Bečovnico. (KL) PODRZA| Višji davki, enq|j cene UUBUANA, 15. ap (Večer) - Poslanci so izgj vali povečan davek na prg z naftnimi derivati, kar n, državi prineslo dodatnih^ milijard tolarjev Drobno, daj ne cene se za zdaj nelj povečale, podražitev pa je goče pričakovati še pred letjem. - Zdravstveno reforma UUBUANA, 15. an (Večer) - Ministrstvo zdravstvo, zavod za zdrava no zavarovanje Slovei zdravniška združenja in di torji regijskih bolnišnic podpisali zgodovinski spi zum, ki pomeni zač( zdravstvene reforme prii Dokument prinaša kratka ne, srednjeročne in dolg^ ne ukrepe, ki naj bi izbolj razmere v zdravstvu. Kral ročni pomenijo znižanje kalnih dob, naročanje H kov na uro in zmanjšanje I la zdravnikov v dežurnih s bah. j Umrl Tone Svetil BLED, 15. aprila (Veg v triinsedemdesetem letu rosti je umrl slovenski pis Tone Svetina, avtor nekd velike uspešnice - roin Ukana. Zadnja leta je z samotarsko na Milnem' Blejskem jezeru, kjer se popolnoma posvetil pisati vanju in kiparjenju. Vso m vo delo je bilo usmerjenoj vojni. fl Še ena komisig UUBUANA, 16. H (Delo) - Vlada je spa sklep o ustanovitvi komisij preprečevanje oškodov. družbenega in državnega] moženja ter za zavarovi javnega interesa. Komisija, ji predseduje podpredsefl vlade Marjan Podobnik, na poskrbela, da bi zahtevni meri oškodovanja družbf lastnine, ki se ne premakne mrtve točke, dobili svoj < log, »nedotakljivi«, ki so protizakonito pridobili i moženje, pa bi bili kaznovi Vlada je ustanovila tudi svel nacionalno varnost. Ugodne napovei UUBUANA, 16. ap! (Delo) - Predsednik vlade nez Drnovšek je na seji dfi nega zbora napovedal, da letošnja družbena rast p zvodnje od 3,5 do 4 odstot! inflacija pa bo do načrtova 8 odstotkov. Poudaril je, dJ treba nadaljevati davčno pokojninsko reformo. Mini memorandi/ UUBUANA, 17. api (Dnevnik) - Slovenska p^j jalska skupina se je srečal; mednarodnim pogajalcen| nasledstvo nekdanje SFRJ rom Arthurjem Wattsoni sprejela njegov mini randum, s katerim se str'' tudi Makedonija. V njei^ navedeni nasledstvo arh'^ državljanstvo, pokojnine, dobljene pravice in rodne pogodbe ter tudi to. naj bi ZRJ vsaki od štirih J slednic nekdanje Jugo?'^! odstopila po dve stavbi poslaništev. itsnopič gospodarstvo S Sejem je izzvenel Celjsko sejmišče minuli konec tedna v znamenju glasbe razstaviščih Celjskega je 5. mednarodni glas- ijj sejem minuli konec od petka do nedelje, liskalo preko 7 tisoč Ijubi- Ijev glasbe, kar je dosti več J lani. je pred odprtjem sejma, v Iftek zvečer, se je na odru dvorani A Celjskega sejma fstilo preko 200 glasbeni- v okviru prireditve Glas- na skrinja želja, vse tri se- lške dni pa so se glasbeni stopi vrstili tudi na prire- ivenem odru v dvorani E. okviru letošnjega sejma posebno pozornost na- mili klasični glasbi, v go- ;v Celje pa je prišel tudi etovno uveljavljen in priz- fl irski pevec in mojster untry kitare dobro Fran- • Lane. Iz programa obsejemskih okovnih prireditev velja leniti zlasti okroglo mizo o lorskih pravicah v sloven- i glasbeni industriji. Udele- iso se je predstavniki mini- stva za kulturo, urada za elektualno lastnino, SAZAS ZAMP na eni ter avtorji, isbeniki, predstavniki radij- ih in televizijskih hiš ter tu- lični in gostinski delavci na i^i strani. Po daljši uvodni predstavitvi problematike je v vroči razpravi izstopala zlasti ugotovitev, da je zakon o av- torskih pravicah sam po sebi dober, da pa veliko težav in negodovanja povzroča njego- vo izvajanje, ki bi ga bilo tre- ba sistemsko urediti. Odgo- vora na vprašanje, kako to doseči, okrogla miza ni dala, še najbolj pa se mu je približal voditelj Jože Volfand, ki je okroglo mizo zaključil z bese- dami: »Žal, zdaj reda ni. Z obeh strani bo treba iskati kompromis in spoštovanje zakona, kajti drugače se ne bomo premaknili z mrtve točke.« »Sejem je pridobil na kako- vosti ter strokovni in pro- gramski ravni. Obisk je bil za petino večji od lanskega. Raz- mišljamo o drugem sejem- skem terminu, vsekakor pa bomo, morda z določenimi dopolnitvami, zadržali te- meljno vsebinsko zasnovo,« je po zaključku sejma razmiš- ljal direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl. Večjega obiska na sejmu je bil vesel tudi član sejemskega organi- zacijskega odbora Zdravko Geržina, ki za prihodnja leta razmišlja zlasti o širših pove- zavah ter promociji sejma v sosednjih državah. Prav tako član sejemskega organizacij- skega odbora in predsednik Združenja regionalnih TV po- staj Slovenije Rajko Džordže- vič pa je na sejmu pogrešal več založb, agencij in disko- grafskih hiš, letošnji sejem pa je skozi dogajanje v dvorani E, kjer je bil prireditveni oder in radijski ter televizijski sne- malni studio, ocenil: »Dogaja- nje v dvorani bodo v okviru izmenjav televizijskih postaj, znotraj združenja lahko spremljali po vsej Sloveniji, prireditveni oder je bil zelo primeren, v povprečju pa je nastope spremljalo okoli 100 ljudi.« I. STAMEJČIČ Foto: MIŠO Zlate trobentice so na Glasbeni skrinji želja preje- li: KUD pihalni orkester ob- čine Trebnje, KUD pihalni orkester Pošta Maribor, Me- šani pevski zbor Krka Novo mesto. Mladinski pevski zbor Gimnazije Velenje, Branko Jovanovič Vunjak- Brendi, Ptujskih 5, Štajer- skih 7 (dvakrat), Gašperji, Slapovi, Primorski fantje, Corado Buzeti, Branko Jova- novič Vunjak (dvakrat), Vin- ko Šimek, Vesele Štajerke in Karmen Plazar. Frankie Lane - prvič v Sloveniji, a poslušalci so bili po njegovih nastopih navdušeni. Šmarje postaja mesto v Šmarju pri Jelšah si prizadevajo, da bi jeseni začeli graditi stanovanjski blok. V njem bo 18 neprofitnih stanovanj, zato je občinski Stanovanjski sklad kandidiral za najetje republiškega kredi- ta. Tako bi v Šmarju pridobili po 8 dvoinpolsobnih ter eno- sobnih stanovanj ter 2 invalid- ski stanovanji. Ocenjena vred- nost naložbe je 112 milijonov SIT, pri čemer bi šmarska ob- čina prispevala 40 odstotkov denarja. Gre za gradnjo tik ob leta 1990 zgrajenem bloku, ko so že uredili temeljno ploščo načrtovanega bloka. Trenutno so projekti pripravljeni, mora- jo pa še zagotoviti dodatna parkirišča. BJ Gospodarska promocija Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije in Savinjsko-šaleš- ka območna zbornica sta za podjetnike iz savinjskega in šaleškega območja pripravi- li predstavitev programa gospodarske promocije Slo- venije. Predstavili so obsežne ak- tivnosti tega manj znanega projekta slovenskega gospo- darstva, brez katerega bi bili rezultati pri izvozu in blagov- ni menjavi s tujino bistveno slabši. Podjetnikom so na se- minarju, ki se ga je udeležil tudi vodja oddelka gospodar- ske promocije Slovenije pri GZS mag. Vinko Zupančič, ponudili vehko praktičnih in koristnih informacij o poslo- vanju. JOŽE MIKLAVC PO DRŽAVI Uzakonjeno lobiranje UUBUANA, 20. aprila (Delo) - Državni zbor naj bi kmalu pričel razpravo o zakonu o lobiranju, za ka- terega je že pripravljeno delovno gradivo. Zakon naj bi med drugim uredil položaj lobistov, to je nji- hove obveznosti in pravi- ce, v lobistično delovanje, ki sicer poteka že nekaj časa, pa bi vnesel pregled- nost, predvidljivost in ra- cionalnost. Položaj poklic- nih lobistov naj bi bil torej pravno urejen, kar pome- ni, da naj ne bi bilo več zakulisnega lobiranja. Brigada treh držav UUBUANA, 20. aprila (Delo) - Obrambni mini- stri Slovenije, Italije in Ma- džarske so sklenili med- vladni sporazum o usta- novitvi trilateralne vojaš- ke enote, namenjene predvsem za mirovne operacije. Skupno brigado bo predvidoma sestavljalo 4.500 vojakov, ki bodo razporejeni v šestih bata- ljonih. Sedež brigade bo v Vidmu, poveljeval pa ji bo italijanski general. Prihaja Jutranjik UUBUANA, 20. aprila (Delo) - Na slovenski časo- pisni trg prihaja nov dnev- ni časopis. Imenoval se bo Jutranjik, izdajalo pa ga bo časopisno-založniško pod- jetje Degass, ki ga vodi glavni urednik tednika Mag Danilo Slivnik. Prva številka Jutranjika, ki so ga že vpisali v register javnih glasil, bo predvidoma izšla v prvem tednu junija, dnevnik pa bo izhajal vsak dan razen nedelje. Pri pisa- nju Časopisa bo sodelovalo celotno uredništvo Maga ter mnogi mlajši novinarji, katerih imena večinoma še niso znana. Posočje se še trese UUBUANA, 21. aprila (STA) - Seizmografi so zo- pet zaznali močnejši potre- sni sunek, ki je imel žarišče na območji Lepene v Po- sočju, čutih pa so ga tudi na Bovškem in Kobariškem. Imel je moč četrte stopnje po evropski potresni les- tvici. Magična koda je velika prevara Iz Mobitela so uporabnikom omrežja GSM sporočili, naj ne nasedajo mamljivim ponudbam, da je mogoče z vtipka- njem magične kode, ki jo podjetni prevaranti ponujajo za sto ali dvesto mark, telefonirati brezplačno. Pri Mobitelu so namreč kodo testirali in ugotovili, da telefonska centrala beleži prav vse »brezplačne« klice. Vsi naivneži, ki so nasedli prevarantom, bodo ob prejemu mesečnega računa zagotovo neprijetno presenečeni, še zlasti, ker so v prepričanju, da telefonirajo zastonj, zagotovo opravili več telefonskih klicev. In kako deluje čarobna koda? Potem, ko odtipkamo številko, vnesemo še kodo, nakar zaslon ugasne enako kot takrat, ko aparat izklopimo, vendar lahko kljub temu pogovor začnemo. Pri tem pa ga seveda operater mobilne telefonije vestno beleži. Po informacijah iz Mobitela, naj bi bili najbolj na udaru aparati znamk Ericsson, Nokia in Siemens. JI V skrajni fazi pred parlament »Od velikonočnih prazni- kov nadaljujem z gladovno stavko v Velenju,« je zapisal Mitja Švigelj v sporočilu, ki ga je poslal medijem. Švigelj se je za preselitev izpred celjskega Prothasijeve- ga dvorca v Velenje odločil za- to, ker mu je klatež, imenovan Črni Peter, ukradel nahrbtnik z vso opremo (dve spalni vre- či, rezervni copati, obleke in perilo), ker so slabe razmere za vzdrževanje higiene in za- radi precej hladnih noči. Sicer je bil Švigelj pretekli četrtek (trideseti dan gladov- ne stavke) na zdravniškem pregledu, ki je pokazal, da so izvidi zaenkrat v mejah nor- male. »Telesno težo sem zni- žal na 61 kilogramov ali za 24 odstotkov, kritična faza gla- dovanja pa praviloma nastopi pri 30-odstotni izgubi telesne teže, v mojem primeru pri 57 kilogramih,« je zapisal Švigelj v svojem sporočilu. Z gladovanjem na ulici pred zgradbo tožilstva v Celju bo Švigelj nadaljeval po nastopu kritične faze, skrajno, mejno fazo gladovnega protesta pa bo noč in dan preživljal pred slovenskim parlamentom. Hkrati je Švigelj napovedal novinarsko konferenco, ki naj bi jo skhcal po zaključku naše redakcije. US □ gospodarstvo Šola, ki je veliko podjetje Za 50-letnico Steklarske sole dijaški dom s savno v Steklarski šoli Rogaška Slatina je letos 196 dijakov, za katere skrbi 35 zaposle- nih, v njeni proizvodnji pa dela 330 delavcev. Vse sku- paj se je začelo pred pol sto- letja, ko se je tukaj zbralo 30 dijakov, večinoma iz drugih republik bivše države. V Steklarski šoli nudijo tre- nutno dvo in triletne izobra- ževalne programe za poklice steklarjev pihalcev, brusilcev in slikarjev, 3-letni program za stavbnega steklarja in opti- ka ter 4-letni program za ste- klarskega tehnika. V prihod- nje se bo mogoče izobraževa- ti za optika tudi v 4-letnem programu. Zadnja leta se v edini domači steklarski šoli izobražujejo le še dijaki iz Slovenije. Dosedanji šolski dijaški dom je bil prenapolnjen, v njem je bilo v štiriposteljnih sobah le 62 ležišč. Zato so si želeli novega, v velikem pri- zidku. V novem poslopju je 90 ležišč v dvoposteljnih so- bah, po dve sobi imata skup- ne sanitarije, v vsakem na- stropju je čajna kuhinja, v domu pa sta celo dvorana za fitnes in savna. V torek so v novogradnji nameščali pohištvo, za danes pa načrtovali vselitev. Okvir- na vrednost naložbe v nov dijaški dom je 300 milijonov tolarjev, ki jih bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. To je lastnik šole, kate- re status še ni povsem urejen. V proizvodnih prostorih iz- delujejo izdelke iz kristalina. Med tristo delavci jih kar ne- kaj dnevno prihaja iz Hrvaš- kega Zagorja, saj pred leti med domačini za takšno delo ni bilo dovolj zanimanja. Steklarska šola vsa leta razme- roma uspešno posluje, čeprav steklarstvo ni bilo nikoli po- sebno donosno. Prej so približ- no 70 odstotkov proizvodnje prodali na jugoslovanskem tr- gu, nato so se morali preusme- riti na zahodni trg. V Sloveniji prodajo manj kot petino izdelkov. Letos bodo večino izvozili v Veliko Brita- nijo, Italijo in Nemčijo, pa tudi v Francijo, Švico in Šved- sko, lani je prevladovalo ameriško tržišče. Osrednja slovesnost za 50-letnico ustanovitve sla- tinske Steklarske šole bo ju- tri, v petek, 24. aprila. Ude- ležila se je bosta predsednik države Milan Kučan in mi- nister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Na Zahodu je huda konku- renca iz vzhodnoevropskih držav, pri čemer je treba pri nas veliko nameniti za višje plače zaposlenih (v Steklarski šoli 55 odstotkov prihodka). BRANE JERANKO Dover dobil certifikat ^ Podjetnik Janko Dover iz Slovenskih Konjic petnajstih letih razvil uspešno družinsko podjetje i danes zaposluje 27 ljudi. Pred dnevi je za celol, proizvodnjo, ki je dokaj specifična, saj gre večino„ za izdelke po zahtevah naročnika, prejel še certifijj kakovosti ISO 9002, Slovesnost ob podelitvi certifii^^ bo maja na mariborskem sejmu Vzdrževanje in Enj getika. Dejavnost podjetja Dover se je pričela leta 1984 opravljanjem raznih vzdrževalnih del, danes pa proizvaj jo izdelke, ki se uporabljajo v farmaciji in petrokemijit v kemijski in prehrambeni industriji. Celotna proizvo nja je namenjena za znanega kupca, izdelki pa se po svi kakovosti lahko merijo s katerimkoli evropskim podj^ jem. Kar 60 odstotkov izdelkov prodajo na tujem, večin ma v zahodni Evropi in tudi v državah bivše Jugoslavij preostanek proizvodnje ostane doma. j Poleg proizvodne delavnice ob glavni cesti tik pri Slovenskimi Konjicami ter nedavno dokončanega pošlo nega objekta, je podjetje Oover ob koncu lanskega le skupaj z OMV Istrabenz odprlo še bencinski servis, kjer zaposlenih devet ljudi. Vendar se Janko Dover pri tem ne namerava zaustaviti, saj naj bi se podjetje že letos zop razširilo. Na drugi stani ceste bodo pričeli graditi pri zvodno-poslovni center, ki bo meril blizu pet tisoč kv dratnih metrov, v njem pa bi dobilo delo še trideset Ijui Naložba bo vredna štiri in pol milijone mark. Ce-plast, novo celjsko podjetje Podjetje MIK Celje - CE-plast bo danes, v četrtek, odprlo ^voje nove proizvodne prostore v eni od bivši zgradb EMO. Slovesnost se bo pričela ob 11.uri, trak pa bo prerezal celjski župan Jože Zimšek. Podjetje MIK, ki je pričelo delovati pred sedmimi leti,, se je najprej ukvarjalo z veleprodajo okvirjev za slike, pred dobrim letom pa se je lastnik in direktor Franci Pliberšek skupaj s sodelavci odločil, da se kljub vehki konkurenci lotijo proizvodnje zunanjega stavbnega pohiš- tva. Od Slovenske razvojne družbe so kupili 1700 kvadrat- nih metrov proizvodnih površin bivšega EMO, vendar bo sprva proizvodnja stekla le na 630 kvadratih. Phberšek upa, da bo novo podjetje s sodobno strojno opremo in dobrimi strokovnjaki uspešno tako na domačem kot na tujem trgu. JI Dobiček za naložbe Glin K&M iz Nazarij po lanski otvoritvi novega skladišča nadaljuje s poso- dobitvijo, saj so vseh 149 milijonov tolarjev dobička namenili v nakupe računal- niško vodenih strojev za vr- tanje in robne obdelave. Prihodek so v primerjavi z letom 1996 povečali za dobro desetino. Predvsem zaradi večje prodaje doma, v Nemči- ji ter dokončne uveljavitve na bosanskem, hrvaškem in ru- skem tržišču. Najbolj proda- jana sta bila programa sestav- ljivega pohištva in novih pred- sob, za letos pa imajo priprav- ljena dva nova programa dnevnih sob. Za nazarsko podjetje, ki je v večinski lasti nemškega Kru- se&Mainert, je že dlje časa značilno, da se na trgu vsako leto pojavi z novimi progra- mi. Z novostmi nameravajo tudi letos prihodke povečati za dobro desetino, zaradi vi- sokih transportnih stroškov pa sicer uspešne prodaje ople- menitenih plošč (z njimi so lani ustvarili skoraj polovico prihodka) ne bodo širili. Ž.Z. Iz hleva naravnost v Evropo Certifikat ISO 9001 za tovarnico betonskih uteži za pralne in pomivalne stroje v Zaloški Gorici Za tovarnico betonskih uteži za pralne in pomivalne stroje v Zaloški Gorici je bil minuli ponedeljek poslovno prazničen, pa tudi dela prost dan. Podeljen jim je bil certi- fikat kakovosti ISO 9001, kar so proslavili tako, kot se spodobi: najprej z govori in čestitkami, nato pa so si še nazdravili s poslovnimi partnerji. Podjetje Vibronova s sede- žem v Kopru in obratom v Zaloški Gorici z večinskim slovenskim deležem mešane- ga slovensko-italijanskega kapitala, je pred slabimi štiri- mi leti začelo s štirimi zapo- slenimi, danes je zaposlenih 23. Letos načrtujejo priho- dek v višini 700 milijonov tolarjev, vsak dan izdelajo 7.500 kosov betonskih uteži. Polovico izdelajo za Gorenje iz Velenja, ki je tudi njihov prvi in največji kupec, polo- vico pa izvozijo v Nemčijo firmi Bosch Siemens AEG in firmi Polar na Poljsko. V kratkem bodo začeli izvažati še v Francijo, še posebej, če jim bo do jeseni uspelo v Sežani postaviti novo tovar- no. Direktorici Vibronove Ro- zani Čop je certifikat ISO 9001 izročila direktorica področja za ocenjevanje sistemov vode- nja Slovenskega inštituta za ka- kovost in meroslovje Danica Šprajcar, medtem ko je kolek- tivu male tovarnice, zrasle iz hlevov Hmezada Kmetijstva, k izjemnemu uspehu čestital predsednik Medobčinske gos- podarske zbornice Celje Franc Knafelc (na sliki). K uspešnemu razvoju tehno- logije in poslovne organizaci- je, je veliko prispeval italijan- ski partner, ki ima v Bergamu v Italiji največjo tovarno beton- skih uteži za pralne m pomi- valne stroje v Evropi. Koprska Vibronova je sicer imela načrt, da bi razširila svojo proizvod- njo na isti lokaciji v Zaloški Gorici, pa ni prišlo do dovolj hitrega dogovora o odkupu še kakšnega hleva. Tako bodo no- va delovna mesta pridobili v Sežani, celjska regija pa se bo še naprej lahko »hvalila« z nad- povprečno brezposelnostjo v primerjavi z republiškim pov- prečjem. : - . MITJA UMNIK NOVONABORZI Napovedane nove kotaci je delnic Ljubljanska borza trguje že s 139 vrednostnimi papir- ji. To število je glede na prva leta trgovanja z vrednostni- mi papirji veliko in se ne- nehno povečuje, je pa logič- na posledica izbranega nači- na privatizacije pri nas. Tre- nutno se na borzi trguje tudi že s tremi delnicami pooblaš- čenih investicijskih družb (Kompas 1, Kompas dva in Vipa Nanos). Skupaj je vseh PID oseminpetdeset. Borza napoveduje ^ nove kotacije. Uprava je sklenila, da na pro- sti trg sprejme še štiri delnice novih družb in sicer: Modra linija, ki jo je ustanovila druž- ba za upravljanje Primorski skladi Koper, in tri pooblašče- ne družbe, ki jih je ustanovila družba za upravljanje s skladi Nika iz Brežic. Vse delnice so seveda izdane v nematerializi- rani obliki ( Nika PID, Nika PID 1 in Nika PID 2). Nomi- nalna vrednost posamezne delnice je 1.000 SIT. Z delni- cami se bo začelo trgovati v kratkem. Tečaji delnic poob- laščenih investicijskih družb so v uradni tečajnici objavlje- ni posebej in sicer pod rubri- ko Investicijske družbe. Sejem Kapital in borzna konferenca Vsako leto je aprila finančni sejem Kapital, ki dobiva vse večje razsežnosti. Sejem Kapi- tal se je začel v torek, 21., zaključuje pa se v petek, 24. aprila. Naštel bi samo nekaj najpomembnejših dogodkov. Pogovori s finančnim mini- strom, ministrom za delo, družino in socialne razmere in guvernerjem Banke Slove- nije. Od predavanj bi opozoril na teme: Pozitivne in negativ- ne strani uvedbe davka na do- dano vrednost. Borza za začet- nike, Pomen in posledice vključevanja v Evropsko de- narno unijo. Na sejmu se s svojo ponudbo predstavi) tudi banke in zavarovalni Maja (17. do 19.) bovPorto žu Finančna borzna konfer ca. Teme zanimivejših pre vanj so: Kako poslujejo PID nerešenem vprašanju pm zacijskega primanjkljJ Evropska unija in področje ga kapitala, pokojninska; forma, primerljivost obdavl nosti slovenskega trga vr( nostnih papirjev z ostal! svetovnimi trgi, privatizac bank in zavarovalnic. Trgovanje na bor v torek 21. aprila je bil^ (Slovenski borzni indet 1.677 enot. Glede na 10. af (1,729) je indeks padel za odstotke. Trenutno ni tako< likega povpraševanja s stri tujcev kot je bilo v mes^ marcu in na začetku aprila se to pozna na delniških te^ jih. Seveda pa se količina P nudbe in količina povpraš^^ nja po delnicah nenehno sp' minja in je lahko že jutri ti' gače. Vse cenjene stranke ^ veščamo, da poslujemo ' novi lokaciji v Vrunčevi • Celju. Pieše: BOJAN GRADIŠN iTsnopič dogodki □ Unior med lastniki štorsice jelciarne? frodajni memorandum, ki je za zdaj še nedostopen javnosti, predvideva, da naj bi železarstvo za domače potrebe ostalo v slovenskih rokah p^sednik vlade dr. Janez jjovšek je v ponedeljek z ^trom za gospodarske de- jiosti Metodom Dragonjo jjlial Zreče, kjer se je sestal vodstvom Uniorja in pred- ivniki nekaterih drugih lo- Inih podjetij. Tema pogovo- i; ki so bili za zaprtimi vrati, bila vključevanje Uniorja v jreševanje slovenskih žele- 0, zlasti Jekla Štore. m v izjavi za javnost je pre- er Drnovšek pohvalil delo liorja, ki je uspešno prebro- številne težave zaradi Tikturnih sprememb po amosvojitvi, pri tem pa je ludaril, da je prihodnost tega idjetja odvisna tudi od polo- žaja Slovenskih železarn. Unior je zainteresiran za do- bavo poceni in kakovostnega jekla iz Štor in je zato, kot kaže, pripravljen sodelovati pri reševanju težav štorske je- klarne. Dr. Drnovšek ocenjuje, da bi se ta železarna lahko privatizirala že v naslednjih mesecih. Ponuja se kar nekaj kandidatov, tudi iz tujine, ven- dar bo država prodajo med drugim pogojevala tudi s po- večanjem proizvodnje jekla. Prodajo štorskega jekla je nekoliko bolj pojasnil mini- ster Metod Dragonja, vendar o kandidatih za sovlaganje v jeklarno še ni hotel govoriti. Povedal je, da je nadzorni svet Slovenskih železarn ko- nec minulega tedna sprejel prodajni memorandum, ki pa bo objavljen šele v prihodnjih dneh. Država bo od tujih kup- cev zahtevala, je dejal Drago- nja, da poskrbijo predvsem za dodano vrednost v dosto- pu na nove trge, predvsem pa želi, da bi pri privatizaciji je- klarne sodelovalo tudi doma- če podjetje. Ali bo to Unior, za zdaj še ni jasno, čeprav je uspešnost de- lovanja tega zreškega podjet- ja odvisna tudi od oskrbe s kakovostnim jeklom, proi- zvodnja le-tega pa mora biti locirana v bližini. Direktor Uniorja Ivan Špes je potrdil, da se zanimajo za finančno soudeležbo pri sanaciji oziro- ma nakupu štorskega Jekla, vendar morajo pred dokonč- no odločitvijo proučiti vse po- drobnosti. Vsekakor je sana- cija Slovenskih železarn in ohranitev proizvodnje v Što- rah za njih zelo pomembna, saj na leto potrebujejo bhzu dvajset tisoč ton jekla. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Podjetje Unior, v katerem je zaposlenih blizu dva tisoč ljudi, je lansko poslovno leto končalo uspešno. Prihodek, ustvarjen večinoma na tujih trgih, je znašal 12 milijard tolarjev, kar je za 12 odstot- kov več kot leta 1996, dobič- ka je bilo za 300 milijonov tolarjev. Kljub veliki konku- renci in nekoliko slabšim po- gojem prodaje na Daljnem vzhodu računajo, da bodo le- tos promet realno povečali še za deset odstotkov. Lip je prodan Konjiški Lip je prodan. Na drugem dražbenem naroku ga je sredi prejšnjega tedna kupilo podjetje Opifex d.0.0. iz Makol za nekaj več kot 439 milijonov, kar je približno 55 odstotkov od izklicne cene na prvem dražbenem naroku, ki je znašala okoli 800 milijonov tolarjev. Kot je povedal stečajni upravitelj Lipa Tomaž Kos, je kupec vplačal varščino, v teh dneh bodo sklenili še pogod- bo o odprodaji Lipa makolški firmi. Po Kosovih besedah bodo od kupnine Lipovih premič- nin in nepremičnin najprej iz- plačali hipotekarne upnike, torej banke. Nekdanji delavci Lipa naj bi dobili izplačanih približno 70 odstotkov terja- tev, ki jim pripadajo po 160. členu (torej 70 odstotkov od terjatev za tri plače in odprav- nine). Lipovci so bili pred dnevi tudi že deloma popla- čani iz jamstvenega sklada, in sicer v skupni vrednosti prib- ližno 89 milijonov tolarjev. Stečajna masa pa seveda ne bo zadostovala za pokritje vseh prijavljenih terjatev Li- povih upnikov, ki skupno znašajo milijardo in 372 mih- jonov tolarjev. Podjetje Opifex d.o.o. ima sedež v Makolah. Zasebno podjetje je v lasti Jožeta Štun- fa in njegovega sina in zapo- sluje dvajset ljudi. Ukvarjajo se z gradbeništvom in ste- klarstvom. Jože Štunf je po- vedal, da nameravajo v Slo- venskih Konjicah takoj ko bo- do opravljene vse administra- tivne formalnosti spet začeli s proizvodnjo. Na lokaciji nek- danjega Lipa želijo izdelovati montažne hiše, ponovno pa bodo vpeljah tudi del starega Lipovega programa, ki se je že v preteklosti izkazal za do- nosnega (izdelava vrat in sto- lov). Podjetje Opifex bo tako v Konjicah predvidoma že čez dober mesec postopno ponu- dilo zaposlitev približno sto do stodvajset delavcem, prednost pa bodo imeli nek- danji Lipovci, saj slednji že imajo znanje, je še dejal Štunf. B.Z. Za racionalno rabo energije Ob okrogli mizi na temo toplotne črpalke, energijsko varčne in okolju prijazne naprave, ki so jo pripravili v okviru 4. posvetovanja Slovenskega društva hladilne in klimatizacijske tehnike v Zrečah, njen organizator pa je bilo podjetje Termotehnika iz Orle vasi pri Braslovčah, so sklenili, da je treba v Sloveniji nadaljevati z napori za krepitev nacionalne energetske neodvisnosti. Več denarja bi morali nameniti za toplotne črpalke in druge vire alternativne energije. Uveljaviti bo treba tudi učinkovit sistem davčnih olajšav za alternativne energije in njihovo rabo. Denar za subvencioniranje nakupa toplotnih črpalk in drugih naprav ter sistemov za izrabo alternativnih virov energije naj bi v prihodnje zagotavljali iz okoljskega davka. Udeleženci so poudarih, da je vsem proizvajalcem energije potrebno zagoto- viti enake možnosti, pripraviti trg in uvesti okoljski davek. Obenem bi morah investitorjem in lastnikom že zgrajenih stanovanjskih hiš prikazati, kohko energije bi lahko prihranili pri rabi toplotnih črpalk. MARJAN LIPOVŠEK Isednik vlade Janez Drnovšek in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja sta si ' obiskom v zreškem Uniorju ogledala tudi staro kovačnico, strojegradnjo in obrat mešane družbe GKN Unior Atras. Mohorjeva knjigarna odprta i'Minuli četrtek so na Prešernovi 23 v središču Celja s priložnostno slovesnostjo odprli Phorjevo knjigarno. Ij^^^ohorjeva knjigarna je bila v Celju prvič odprta leta 1927 in je delovala dobrih 20 let. Celjani jj ^l^oliški prebivalci lahko v knjigarni ob siceršnji redni ponudbi pobrskajo po policah tudi za ^^'Inimi sakralnimi predmeti, ki jih doselj v Celju ni bilo mogoče kupiti. IS, Foto: GK □ kronika s ceuskega Žena ni za srečen konec Zakaj romani odvetnika Igorja Karlovška nimajo hollywoodskega zaključka - New Swing Ouartet trideset let pozneje Nicholas Oman s svojimi »podvigi« že dlje časa razburja slovensko javnost (orožje, vila na Bledu, nakup zaščitnih mask...) in brani- la ga je cela vrsta zagovornikov. Iskal jih je po domala vseh koncih in izognil se ni niti Celju. Sodne spise o Omanu je tako prebiral tudi radeški odvetnik (in pisatelj) z družinsko pisarno v Celju Igor Karlovšek. Prvo službo je nastopil na celjskem sodišču (prav tako nek- danji poslanec Danijel Starman, ki se zdaj v Kopru ukvarja tudi s kozjerejo, se prevaža v dvosedežnem srebrnem porscheju in ima v šefu shranjeno sliko Slutnje brezmadežne, ocenjeno za 460.000 mark), nato je bil kadrov- ski šef radeške papirnice, zadnja tri leta pa se z ženo Marijo (specializirala se je za gospo- darsko pravo) v temnem mercedesu vsak dan vozi v Celje. Prej kot Omanov zagovornik, je Karlovšek predlani postal znan kot scenarist izvirne nadaljevanke Dosje J.K. V kratkem bo tudi premiera televizijskega filma, ki je nastajal po njegovi knjigi Rodoljub. Za scenarij je dobil prvo nagrado na natečaju ministrstva za kulturo, pisanja o divji privatizaciji, neza- konitem odlivu denarja iz države, goljufijah in boju za oblast pa nikoli ne zaključi po hollywoodsko: happy-endov ne dovoli že- na. Bo pa v nedeljo minilo natanko trideset let od otvoritve planinske koče na Resevni, kjer so prvič zapeli štirje mladeniči. New Swing Ouartet so se imenovali, navdihnili pa so jih znameniti izvajalci črnske duhov- ne glasbe The Golden Gate Quartet. Dare Hering, Gregor Bezenšek in Rado Razdev- šek so v Šentjurju veliko igrali nogomet, iz tria pa je nastal kvartet, ko je Hering na Filozofski fakulteti v Ljubljani slišal bas Marjana Petana. Jeseni 1970 je Bezenšek odšel v Zagreb študirati veterino (v Šentjurju je pomagal že prenekateremu štirinožcu) in zamenjal ga je Oto Pestner, ki je glasbeno kariero začel z očetovim ansamblom v samopostrežni resta- vraciji Gaberje. Do druge spremembe je priš- lo ob dvajsetletnici delovanja, ko se je poslo- vil Rado Razdevšek. V izvirni zasedbi je igral kitaro, kot profesor geografije pa je na šent- jurski osnovni šoli občasno razred odpeljal kar v avlo in zaigral na klavir. Ko se je preselil v novo hišo v Radizlu, je svoje mesto v kvartetu prepustil baritonistu Tomažu Koz- levčarju. ŽEUKOZULE IZJAVA TEDNA »Hvala bogu, da je Poklepovič odšel Imel je takšno plačo, da za nas ni nič ostalo.« Simon Sešlar, nogometni reprezentant Protonavta Publikuma. GRAFIT Slomškov trg v Celju snopic nasi kraji in uudje □ Savinjskem gaju tudi z ureditvijo gredic omenjajo visok jubilej, ki ga slavijo letos. Savinjski gaj odpira vrata 15. aprila do 3. maja bo v Savinjskem gaju v Mozirju pomladanska razstava Cvetje in ideje [tos mineva dve stoletji, ir so spremenili mozir- gmajno v prečudovit [slovenskih vrtnarjev, ki ita v leto postaja bogatej- ieveda bodo v Ekološko [ikulturnem društvu Sa- ški gaj, ki upravlja s par- , primerno obeležili vi- jubilej, osrednja priredi- la bo 6. septembra. !v soboto, 25. aprila, bodo v njskem gaju slovesno odpr- mladansko razstavo Cvetje ieje, ki bo na ogled do 3. i. V parku so poskrbeli za ij novosti, saj so za kapelico felentina uredili veliko gre- I, na kateri so posadili 45 {tulipanov in tako poskuša- ričarati del pomladanskega iišja na Nizozemskem. V !u so za razstavo posadili še tisoč čebulnic (tulipanov, hiacint) in več kot 150 f sadik drugega pomladan- cvetja. t) parku bo postavljen šo- V katerem bodo na 700 kvadratnih metrih pokritih po- vršin predstavljeni aranžmaji iz rezanega cvetja. Pred parkom, na sejemskem prostoru, bodo pripravili bogat sejem, na kate- rem bo možno kupiti cvetje za balkone in vrtove ter druge potrebne pripomočke. V sa- mem parku so veliko postorili pri urejanju zelenic in cvetja, saj bi radi celoten gaj čimbolj kakovostno uredili in tako do- kazali, da slovenski vrtnarji s kakovostjo svojega cvetja ne zaostajajo za evropskimi. Sicer v EHD Savinjski gaj pravijo, da bo letošnja sezona ena boljših, seveda če ne bo nagajalo vreme. V 20 letih je park v Mozirju obiskalo prib- ližno milijon in pol ljudi, števil- ka pa bo seveda večja po je- senski Floriadi, na kateri bodo veliko pozornost namenili re- zanemu cvetju. V EHD upajo, da bo častni predsednik jubi- lejnih prireditev ob 20-letnici Savinjskega gaja predsednik države Milan Kučan. US, Foto: T. TAVČAR Celjska hiša v slovenski vasi V Arboretumu Volčji potok bo od 25. aprila do 4. maja na ogled 4. spomladanska razstava in sejem vrtnarstva in domače obrti. Novost, ki si jo bodo obiskovalci v okviru razstave in sejma letos lahko ogledali, bo nekakšna slovenska vas oziroma mesto, za katero so se organiza- torji odločili po lanskem uspehu »holandske vasi«. V tem letnem času Arboretum Volčji potok privablja obiskovalce z dvema milijonoma tulipanov 200 različnih vrst, seveda ne manjka tudi drugega cvetja, v okviru razstave in sejma pa bodo predstavili še nego rastlin, ideje za ureditev vrtov ter pred vhod v park postavili zanimiv vrtnarski sejem. V slovenski vasi, ki so jo izdelah v tovarni montažnih hiš Inntal iz Petrovč, bodo z miniaturnimi hišami s trgi, na katerih bo razstavljeno cvetje, predstavili 14 slovenskih mest. V družbi Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Ptuja, Maribora, Izole, Kopra, Pirana, Novega mesta, Tržiča, Ljub- ljane, Domžal in Kamnika bo predstavljena tudi hiša s celjskega Glavnega trga. IS TEDNIKOVI DVOJČKI Sestri s smislom za tehniko Ena poučuje računalništvo, druga opravlja geodetske meritve Jasna in Darja Tanšek iz Kavč pri Velenju pravita, da je med njima že od nekdaj pozi- tivno tekmovanje. Osemnajst let sta bili neločljivi doma in v šolski klopi, na vseh področ- jih pa sta druga drugo spod- bujali. Sestri dvojčici sta predvsem prijateljici, ki se ra- di skupaj razgibata pri aerobi- ki, planinarita in se poleti naužijeta morja. Ko sta bili stari dvanajst let, jima je oče, po poklicu je inže- nir strojništva, ukvarja pa se z računalništvom, kupil prvi hi- šni računalnik. Na commodor- ju sta preizkušali najprej raču- nalniške igrice, nato pa se pri- čeli učiti takrat sodobnih pro- gramskih jezikov v basicu in pascalu. Kmalu je bilo jasno, da bosta šli v srednjo računalniš- ko šolo. Študij v tej smeri je nadaljevala le Jasna, ki je diplo- mirana organizatorica dela s področja informatike in ji do zaključka magistrskega študija manjka še leto dni. Navsezad- nje se je odločila za učiteljski poklic. Na poklicni in srednji ekonomski šoli v Slovenj Grad- cu poučuje računalništvo in in- formatiko. Ugotavlja, da dijake zanima predvsem praktično delo in manj teorija, ki je včasih zanje kar preveč suhoparna. Vsak teden hodi k uram aero- bike, ki jih vodi sestra Darja, tudi sicer dobra športnica. Darja Tanšek se je po srednji računalniški šoli odločila, da noče prebiti vse življenje pred računalniškim ekranom in se tudi zato vpisala na fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. Ko je postala diplomirana inže- nirka geodezije, se je zaposlila v šoštanjski termoelektrarni, kjer se ukvarja z inženirsko geodezijo in z razvojem geo- detske službe ter informatike. Veseli jo terensko delo, saj ima rada aktivno življenje. Pozimi jo vleče na izlete v posavsko hribovje, poleti pa najbolj v Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. To poletje si želi najprej na Škrlatico in Grintovec, kjer doslej še ni bila. KSENIJA LEKIČ Prihodnjič bomo predsta- vili zadnji par dvojčkov. Ak- cijo bomo čez dva tedna za- ključili tako, da bomo obja- vili fotografije vseh desetih parov, ob njih pa kupon, na katerega boste lahko bralci Novega tednika zapisali šte- vilko tistega para dvojčkov, ki sta si po vašem mnenju najbolj podobna. Par, ki ga boste izbrali, bo dobil lepo nagrado, med vsemi, ki bo- ste glasovali, pa bomo izžre- bali deset bralcev in jih na- gradili. Jasno in Darjo Tanšek veseli aktivno in polno življenje. Obe se ukvarjata z aerobiko, smučata, kolesarita in planinarita. Sošolci iz leta 1938 V gostišču Riharda Ostovršnika v Pesju pri Velenju so se pred dnevi zbrali nekdanji sošolci, ki so leta 1938 obiskovali drugi razred osnovne šole v Velenju. V času njihovega skupnega šolanja je trg Velenje skupaj s Staro vasjo štel le 1057 duš in 143 hiš. K organizaciji srečanja po tolikih letih je pripomogla edina, zelo stara fotografija, na kateri je 37 šolarjev. K pouku so svojčas hodili največkrat bosi, mnogi tudi pozimi le v coklah. Danes jih živi še 26, na srečanje pa je prišlo 16 udeležencev. Vsi so že upokojeni, razen prof. dr. Štefana Trojerja, ki še vedno poučuje zgodovino na ljubljanski fakulteti. Družili so se osem ur in hitro so minile, saj je vsakdo povedal, kako živi in kaj je v življenju počel. Pet sošolcev je dokončalo študij, mednje sodi tudi prof. Bojan Glavač, ki je bil leta 1965 prvi ravnatelj na velenjski gimnaziji. LOJZE OJSTERŠEK Obisk s Primožem Peterko na celu J^^^enska A reprezentanca nordijskih disciplin je v petek, 1:7. aprila, obiskala velenjsko pokrovitelja nordijskih smučarskih reprezentanc. Skakalci s Primožem Peterko na 'tekači na smučeh in kombinatorci so v Velenju obiskali tudi Osnovno šolo Gorica, kjer jih navdušenjem sprejelo več kot 500 otrok iz treh osnovnih šol. Člane reprezentance so tudi v Mestni občini Velenje. KL, Foto: J.M. 10 nasi kraji in uudje Tri dni in tri noči Kje na Celjskem se bo v teh dneh najbolj jurjevalo? Letos bodo najbolj jurje- vali v Šentjurju in Sloven- skih Konjicah, kjer se bodo vrstile prireditve vsaj tri dni. Ob Vogla j ni bo praznovanje s posebnim ražlogom, saj jim zeleni Jurij prinaša tež- ko pričakovani podvoz, raz- loge za veselje imajo tudi v Konjicah ter v Laškem. Osrednja prireditev letoš- njega Veselega jurjevanja v Šentjurju bo jutri, v petek 24. aprila, ko bodo predali name- nu podvoz pod magistralno cesto in železniško progo. Ob tej priložnosti se bo vila Jurje- va povorka konjskih vpreg. Odprtje težko pričakovanega podvoza, ki povezuje doslej prometno odrezane dele Šentjurja, bo ob 16. uri (pri tovarni Bohor). Slavnostna povorka se bo napotila v Zgornji trg, kjer jo bodo priča- kali z janževcem in kmečkimi dobrotami, nato pa se bo vr- nila pred tržnico. Tam bo ob 19. uri veselo Jurjevanje z raz- hčnimi ansambli, pevci, in- strumentalisti in plesalci, ob 21. uri pa bo modna revija. V soboto, 25. aprila (med 8. in 20. uro), bo v tržnici ter njeni okolici Jurjev sejem. Po 10. uri bo še II. medobčinska Jurjeva revija, pihalnih orke- strov in godb, nato pa bodo pričakovali tiste, ki se bodo vrnili z jurjevega pohoda. Po- poldan (ob 17. uri) bo nastop folklorne skupine Trta Dolga Gora ter harmonikarjev, za konec dneva pa bo revija na- rodnozabavnih ansamblov. V nedeljo, 26. aprila, bo naj- prej živahno pri cerkvi Sv. Ju- rija v Zgornjem trgu. Tam bo- do (ob 8. uri ter 11. uri) nasto- pi pevskih skupin, instru- mentalistov in folkloristov, zvečer (ob 20. uri) pa bo v kuUurnem domu 8. Jurjeva revija pevskih zborov in okte- tov iz šentjurske občine. Za jurjevanje so v Šentjurju pripravih tudi spremljevalne prireditve, ki se vrstijo ves mesec. V prazničnih dneh bo v Ipavčevi hiši pokušina naj- boljših vin, v nedeljo pa odpr- ti dan Varstveno delovnega centra v Zgornjem trgu. Jurij in Marjetica v Konjicali v Slovenskih Konjicah turi- stično društvo že vrsto let pri- reja jurjevanje. S tem festiva- lom se je mesto nedavno pri- družilo tudi združenju evrop- skih festivalskih mest. Letos bodo jurjevah od 24. do 26. aprila. Vse prireditve konjiškega festivala temeljijo na stari ljudski legendi, ki go- vori o tem, kako je vitez Jurij pokončal zmaja s Konjiške gore. Slednji je vsako leto zahteval žrtvovanje nekaj mladih lepih deklet. Po boju, v katerem je vitez premagal zmaja, mu je graščak dal za ženo svojo hčerko Marjetico. Osrednja prireditev bo v so- boto z začetkom ob 10.15 uri in ^ključkom z Jurijevim ple- som. V celotnem programu prireditve bodo sodelovali mladi iz šol, godba na pihala, pevski zbori, folklorne skupi- ne in konjeniki slovenskega združenja konjenic. In kaj so Konjičani letos še pripravih? V petek, 24. aprila, bo ob 18. uri na ploščadi pred športno dvorano najprej ot- voritev festivalskih dnevov jurjevanja, nato pa se bodo zvrstili nastopi pihalnega or- kestra iz Slovenske Bistrice in zreške folklorne skupine. Ob 19. uri se bo v športni dvorani začel Jurijev večer. V soboto bo nadaljevanje festivala v Konjicah že zjutraj naznanila konjiška godba na pihala. Na- to pa se bodo od 10. ure na- prej na ploščadi pred kultur- nim domom vrstili številni nastopi pevskih zborov, an- sambla Štajerskih 7, folklorne skupine, konjenice z rogisti, harmonikarjev... Konjičane bo pozdravil župan Janez Jazbec, Gasilsko društvo Slo- venske Konjice bo v počasti- tev 125-letnice pripravilo slav- nostno prireditev. Celodnev- no dogajanje bosta spremlja- la še Marjetica in sveti Jurij iz legende o nastanku konjiške- ga trga in uprizorila najbolj usodne trenutke iz preteklo- sti Konjičanov. Ves dan bo potekala še slikarska kolonija otrok, okoli pol sedme ure zvečer bo povorka, v kateri bodo sodelujoči opremljeni s svečami in t5aklami, oblečeni pa v srednjeveška oblačila v spremstvu konjenice krenili do cerkve svetega Jurija. Nato bo v športni dvorani še Juri- jev ples z ansamblom Rogla. V nedeljo, zadnji festivalski dan, bodo ob 9. uri pozdravili Konjice štajerski rogisti in ko- njenica. Nato bosta Jurij in Marjetica v spremstvu dese- tih deklic Pomladnic pregnala zimo in v deželi pozdravila pomlad. Za konec bo še veli- ka povorka do cerkve, kjer bo ob 10.30 slavnostna maša v cerkvi svetega Jurija. Laščanom bo zeleni Jurij prinesel pomlad in zelenje 24. aprila. Sprevod se bo pričel ob 9.30 na Trubarjevem na- brežju, od koder bodo Ze- len'ga Jur'ja vodili po Pivovar- niški in Trubarjevi uhci, Aš- kerčevem in Valvazorjevem trgu ter po Mestni ulici nazaj na šolsko igrišče, kjer bo šol- sko kulturno umetniško društvo osnovne šole Primo- ža Trubarja pripravilo rajalne in pastirske igre ter cvrtnjak. mM ^ I I A. I* * Elco sola Icot nacin življenja Sreda, 22. april, je razgla- šen za svetovni dan zemlje; dan torej, ko naj bi bolj po- globljeno pomislili na to, kaj se dogaja z našim planetom in kako z njim ravnati, da ga ne bomo uničili. V okviru dneva zemlje je med zanimivejšimi projekt »Eko šola kot način življenja«, v katerega se v zadnjih letih vključuje tudi vse več sloven- skih šol. Danes je projekt se- stavni del prizadevanj Evrop- ske skupnosti za izobraževa- nje na področju varstva oko- lja. Cilj eko šol je sprememba razmišljanja in delovanja, pri čemer se učenci skozi igro in praktično delo seznanjajo z lokalnimi problemi okolja. Šole, ki podpišejo eko listino, sprejmejo okoljsko kodo ob- našanja, ob vključitvi pa prej- mejo tudi eko zastavo in eko znak, ki ju šola po mednarod- nih kriterijih pridobi za organi- zirano okoljsko delovanje. Vsaka šola, ki se v projekt vključi, podpiše tudi eko hsti- no, kar so včeraj storili na OS Frana Krajnca v Celju, kjer so se v projekt eko šol v letoš- njem letu vključili s preučeva- njem voda. Tako so učenci šole na Po- lulah včeraj raziskovali v različnih delavnicah, pred šolo pa so posadili tudi eko- drevo, ki bo od sedaj ozna- čeval še eno šolo, kjer učen- cem in učiteljem ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim okoljem. NMS Zgornjesavinjski pevci v Nazarjah V soboto so se v Delavskem domu v Nazar- jah predstavili skoraj vsi zgornjesavinjski pevski zbori in skupine, saj sta Medobčin- ska zveza kulturnih društev Zgornje Savinj- ske doline in Kulturno društvo Jelka Nazar- je pripravili pevsko revijo. Na reviji v Nazarjah so sodelovali Vokalna skupina Savinjski rožmarin pod vodstvom Tade- je Cigale, Moški pevski zbor KD Mozirje in Mešani pevski zbor društva upokojencev Mozir- je (oba vodi Anton Acman st.). Moški pevski zbor KD Ljubno ob Savinji, ki ga vodi Lenka Kralj, Vokalna skupina Jurij iz KD Jurij Mozirje (Jelka Repenšek), Ženski pevski zbor KD Bočna (Jože Venišnik), Moški pevski zbor KD Lepa Njiva (Klementina Rednak), Ženski pevski zbor KD Ljubno ob Savinji (Anita Lakner), Moški pevski zbor KD Bočna (Mitja Venišnik) in Mešani pevski zbor KD Mozirje, ki ga vodi Anton Acman ml. Zgornjesavinjski pevci in pevke so navdušili številne poslušalce, pa tudi gostje na reviji so menili, da je bil repertoar dobro izbran in da se dviguje kakovost zgornjesavinjskega petja. US, Foto: CIRIL SEM Praznik OS Frana Rosa Jutri bodo na Osnovni šoli Frana Roša v Celju praznovali dan učencev, ki ga letos že čertrto leto pripravljajo zadnji petek v aprilu. Učenci si bodo izbrali različne dejavnosti in tako glede na to, kaj jih najbolj zanima, sodelovali v raznih delavnicah. Dopoldne se bodo učenci prvih in drugih razredov srečali z otroki male šole vrtca Zarja, po- poldne bodo tretješolci tek- movali v kolesarstvu, nato pa se bodo začelo delo v delavnicah, katerih rezulta- te bodo učenci učiteljem in staršem predstavili v popol- danskih urah. NMS Na sicer vsakoletni reviji se je letos prvič predstavila tudi Vokalna skupina Jurij. Eni za, drugi proti V Sladki Gori in Virštanju, krajevnih skupnostiij območju Šmarskega, so imeli v nedeljo referenduJ uvedbi samoprispevka. Zanj so se odločili v Sladki Go« Virštanju pa ne. V KS Sladka Gora je prišlo na referendum 56 odstot^ upravičencev, za uvedbo samoprispevka pa jih je glaso^ 54 odstotkov. Z zbranim denarjem nameravajo urediti kilometra cest Sladka Gora-Cenc in Polžanska vas-Zot druge bodo boljše vzdrževali, pomagali bodo pri grg, gasilsko-krajevnega doma, posvetili pa se bodo tudi Uf nju javne razsvetljave ter kraja nasploh. V KS Virštanj je prišlo na glasovalno mesto 62 odstoti upravičencev, pri čemer jih je bilo po dokončnih podatkijj le 48 odstotkov. S pomočjo samoprispevka so namerai pomagati pri gradnji mrliških vežic na Bučah in Dobležij zgraditi 2,8 kilometra cest v Veračah ter iz Sel in Virštanja Turnška. Obnovili bi dve cesti, pomagali pri vodovod zajetjih, ureditvi avtobusnih postajališč, omrežju kabel televizije, popravilu gasilskega doma in javni razsvetljavi. NA KRATKO Za Vegovo priznanje Prejšnjo soboto je bilo na IV. Osnovni šoli v Celju reg^ tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje učencev og nih šol. Sodelovalo je 132 učencev z dvanajstih osnovnih k Celjskega, srebrno Vegovo priznanje pa je prejelo kar tekmovalcev, med katerimi so najboljši prejeli tudi prakt nagrade. Na državno tekmovanje za Vegovo priznanje s uvrstilo šest učencev sedmih in osem učencev osmih razre Ti se bodo udeležili tudi tekmovanja za zlato Vegovo pri nje, ki bo v soboto, 16. maja, na Prvi gimnaziji v Celju. K Dijalci telcmovaii v geografiji Včeraj, v sredo, je bilo na 1. gimnaziji v Celju reg| tekmovanje iz znanja geografije. Tekmovalci so najprej reševali teste o podnebju, poznei so na prostem izrisovali rabo pritličnih prostorov v nekal ulicah v Celju. Ob tem pa bodo merili še temperaturo, vla ozračju in zračni pritisk. ! Ribici čistili Savinjo in Dreto v soboto so se člani Ribiške družine Mozirje lotili čišči brežin Savinje in Drete. Akcije se je udeležilo 68 ribičev, 1: čistili Savinjo od Letuša do Grušovelj in Dreto od Gorn Grada do Nazarij, skupno pa so nabrali približno 300' smeti. V akcijo ribičev so se vključila tudi posamezna druš ki so poskrbela za lepšo podobo svojega kraja. Zidanomošcani so se dobro odreztill Vodstvo krajevne skupnosti Zidani Most je med 17. do aprilom pripravilo akcijo zbiranja odpadkov, v kateri so pi krajanov sodelovali tudi domači gasilci. Zbrali so toliko s« da so bili presenečeni celo delavci laške komunale. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Milan V( šek, je bil odziv ljudi presenetljiv, saj niso očistili le »la^ pragov«, ampak so s skupnimi močmi odstranili tudi nesnago po naseljih in sanirali večino črnih odlagališč. Nabi se je 36 velikih kupov odpadkov, med njimi je bilo kar n< starih avtomobilov, hladilnikov, televizorjev in kmetijske hanizacije, ki so jih odpeljali na odpad in na osrednje občifi odlagališče. Na mesta, kjer so bila doslej divja odlagalS bodo Zidanomoščani postavili table, ki bodo opozarjale Ij da je metanje smeti vsevprek zelo neodgovorno dejanje. Vse za lepo okolje Na tržnici v Zrečah bo v petek, 24. aprila, ves dan sejem' za lepo okolje. Prireja ga turistično društvo Zreče, na sejmi' bo predvsem bogata ponudba lončnic in drugih sadik urejanje okolja. Predstavniki občine Zreče bodo razdelili' bone za brezplačno cvetje. Predstavniki blokov jih bodo dobili v četrtek, dan pred sejmom, v prostorih občine, os« občanom Zreč pa jih bodo razdelili kar na sejmu. ^ Sadimo balkonske rože Hortikulturno društvo Celje vabi danes, v četrtek, aprila, od 10. do 16. ure na prikaz sajenja balkonskih ro^ bo v rastlinjakih Vrtnarstva Celje na Ljubljanski cesti Člani Hortikulturnega društva Celje bodo na ta dan lahko balkonsko cvetje in enoletnice s 5-odstotnim popustom. Cesta na Dobrovlje kasneje v programu prireditev ob prazniku Krajevne skupil' Mozirje je bilo za soboto predvideno odprtje ceste na Dob'' Ije, vendar je verjetno še ne bodo odprli. Vzrok za to so pf^ nizke temperature, tako da je delavci Cestnega podjetja ne morejo dokončno urediti in asfaltirati. Laški gasilci bodo zamenjali vodstvi Jutri, v petek, bo v hotelu Hum redni občni zbor Gasi'- zveze Laško, kjer zboru bodo razrešili staro in izvolili vodstvo zveze. Poleg upravnega in nadzornega odbora izbrali še novo poveljstvo in poveljnika ter predsednil^'', podpredsednika. Gasilci bodo jutri sprejeli tudi prograni in finančni načrt za leto 1998. j snopič naši kraji in uudje 11 Vrtnice v pohvalo, metla v opomin turističnem društvu Ce- jj v četrtek redni občni J združili s podelitvijo jjanj Zlata vrtnica 97, ^Zlatih vrtnic 97 in Met- , lansko leto, I podeljevanje vrtnic so se flju odločili že pred leti, pv glavni namen pa je se- I pohvala za čisto in lepo Ije, Metlo pa podeljujejo fi, ki zanemarjajo oko- V katerem živijo in dela- sna priznanja Zlata vrtni- )7 so v vsaki od desetih inih in primestnih kra- ih skupnosti podelili po jn družinam, podjetjem ^tanovam. Letos so pode- 1 statui Zlata vrtnica 97, se komisija preprosto ni zmogla odločiti med Lekar- no Center Celje na Vodnikovi ulici ter Terezijo Ašič iz Za- grada 12b. Lekarna Center v mestnem okolju izstopa po. estetsko in strokovno izbra- nem okenskem cvetju, skrbni negi le-tega preko vse sezone in čistem ter urejenem oko- lju. Prav tako skrbno izbrano in negovano okensko cvetje ter lepo urejeno in čisto oko- lje pa odlikujeta tudi hišo Ašičevih. Metlo v opomin pa so tokrat podelili Zavodu za planiranje in izgradnjo ozi- roma Skladu stavbnih zem- ljišč Mestne občine Celje za- radi zanemarjenega in neure- jenega območja ob Kulturniš- ki ulici v Trnovljah. Da je to območje potrebno urediti, Trnoveljčani opozarjajo že več let. Komisija, ki je ocenjevala urejenost okolja na območju Mestne občine Celje, je v svo- jem poročilu poudarila, da je zdajšnji 3-članski sestav (Franc Petauer, Cvetko Roje in Božidar Pungaršek) nujno potrebno razširiti in strokov- no okrepiti, v bodoče pa naj bi ločeno ocenjevali okensko in balkonsko cvetje ter ureje- nost okolja večstanovanjskih objektov, individualnih sta- novanjskih hiš ter podjetij oziroma poslovnih prosto- rov. V krajevnih skupnostih, naj bi poslej vsako leto pred- lagali po 5 dobitnikov priz- nanj in enega dobitnika male statue, za celotno območje Mestne občine Celje pa naj bi tudi v bodoče podeljevali veli- ko statuo. I. STAMEJČIČ Gorski reševalci na zboru Novi načelnik je Dušan Polajner iz Mojstrane - Ustanovili sklad Okrešelj soboto so ves dan zboro- slovenski gorski reše- i, člani Gorske reševalne be Slovenije. Prisostvo- pa so tudi številni po- jnbni gostje. Zbor je bil v ;ani Gasilskega doma v 1, kjer jih je najprej poz- il žalski župan Milan nik, krajši kulturni pro- n pa so pripravili žalski 9vnošolci. oleg poročil posameznih Bsij in podelitve priznanj, ilo največ govora o delu v njih dveh letih in o načrtih te 2000. Slovenska gorska valna služba ima več kot ^ članov, ki so vključeni v sedemnajst postaj. V preteklem letu so posredovali 194-krat in opravili 7387 ur reševalnega dela. Pomagali so 216 ponesre- čencem, poudarili so, da je nji- hovo število prvič preseglo šte- vilko 200, 28 ponesrečencem pa ni bilo več pomoči. Seveda ni naključje, da se med reševal- ci kdo ponesreči, še vedno pa močno odmeva nesreča na vaji reševalcev na Okrešlju lani, kjer je izgubilo življenje 5 čla- nov gorske reševalne službe. Tudi o tej nesreči in njenih vzrokih in posledicah so veliko govorili. Med drugim so spreje- li sklep o ustanovitvi sklada Okrešelj, ki ima namen poma- gati otrokom ponesrečenih gor- skih reševalcev pri šolanju na vseh izobraževalnih stopnjah v skladu z njihovimi sposobnost- mi, iz sklada pa bodo tudi pode- ljevali štipendije za tiste študij- ske smeri, ki lahko pripomore- jo k varnejšemu zadrževanju v gorah ter financirali razpise za diplomske in druge naloge, ka- terih namen bo raziskovanje gorskih nesreč in drugo. Na zboru so imenovali upravni od- bor sklada, komisijo, ki bo od- ločala o dodeljevanju štipendij in nadzorni odbor. Za novega načelnika so izvolili Dušana Polajnerja iz Mojstrane. TONE TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK Pohod na Svetino laninsko društvo Železničar Celje vabi na tradicionalni |od Sloven'c tvoj rod je hodil tod, ki bo to soboto s štartom v k pri mostu preko Savinje (avtobusna postaja za Laško), in 10. uro, kjer bodo udeleženci dobili kontrolni kupon. Jo na kontroli na Tovstem vrhu zamenjan. 'Ij pohoda bo na Svetini s podelitvijo značk in evidentira- li v knjižico pohodov. "hod je mogoče opraviti po težji poti preko Hudičevega ''na ali preko Grmade oziroma po lažji poti pod Grmado, "da je primeren za vse starostne skupine. Na Blegoš ''^ninsko društvo Ojstrica in Planinska sekcija Društva ^l^ojencev Dolgo polje vabita na spominski planinski pohod ^^astitev dneva zmage, na Blegoš. ^Glazije bo avtobus odpeljal v nedeljo, 10. maja ob 7. uri "raj. Prijave sprejema klobučarstvo Tomažin na Glavnem ''v Celju do 6. majarin Milan Gombač po telefonu na številko ali 37-190. ' Izleti V maju finsko društvo Zlatarne Celje vabi v maju na več izletov. v soboto, 9. maja, ko se bodo odpravili na II. pohod od '"'do Javornika, kjer je tudi cerkev sv. Florjana, in na Svetino. Jod bo ob 7.16 z železniške postaje v Celju. V nedeljo, 10. se bodo odpravili na Blegoš in čez Koprivnik, Mladi vrh in ['^rh. Odhod bo ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom s jjinšča na Glaziji. ■ "Tiaja se bodo ob 5.45 z nove avtobusne postaje odpravili Sraufov spominski pohod in 17. maja na pohod od Rastk ^^vnika, odhod bo ob 6.30 zjutraj, s posebnim avtobusom z ^'je. M. MAROT Ocenjevali so salame in želodce Da bi popestrili družabno življenje, so v Braslovčah letos že drugič Krajevna skupnost. Turistično društvo in Lovska družina pripravili salamijado. Franc Cilenšek, Franci Uratnik in Janez Šumaka, ki so bili v komisiji, do dobili v ocenjevanje 20 salam in 5 želodcev. Najvišjo oceno je dobila salama Jožeta in Ide Rojnik iz Podvrha, prvo mesto med želodci pa je dosegel izdelek Ivana in Danice Mogel iz Podgorja pri Letušu. Za najboljše izdelke so pridelovalci prejeli praktične nagrade. T. TAVČAR Ena izmed skupin krajanov Sv. Lovrenca, ki je delala pretekli petek. V Preboldu obnavljajo cerkvi v preboldski župniji so se lotili obnove cerkve sv. Lovrenca, ki stoji sredi vasi Sveti Lovrenc, nekoč pa jo je obkrožalo pokopališče. Cerkev je prvič omenjena leta 1247, skozi stoletja pa je doživela številne dozidave in prezidave. Del cerkve so že obnovili, pripravljajo se na obnovo zvonika, prejšnji teden pa so imeli več delovnih akcij, pri katerih so kopali jarke za odvodnjavanje meteornih vod, saj je zamakanje napravilo na cerkvenem zidu veliko škode in je nima pomena odpravljati, dokler zemljišča ne osušijo. . T. TAVČAR S slavljencem Jožetom Menihom so nazdravili Ferdo Krk, Peter Zabukovnik in Anton Mešič. Kmečka korenina v krajevni skupnosti An- draž v žalski občini je te dni dopolnil 90 let Jože Menih. V tem kraju se sokrajanov ob tako visokih okroglih ob- letnicah spomnijo tudi na KS in v društvih. Jožeta Meniha so obiskali prejšnji konec tedna Ferdo Krk, predsednik KO ZB, pred- sednik domačega društva upo- kojencev Peter Zabukovnik in predsednik KS Anton Mešič. Ob obisku je slavljenec pove- dal, da je kmečki sin in da je vse svoje življenje preživel na kmetiji, kjer živi še zdaj s hčerko Dragico in njeno dru- žino. Njegovo življenje so naj- bolj bridko zaznamovali trije dogodki in sicer vojna, potem težka operacija in smrt žene. Drugače pa je kar štiri deset- letja mlel v domačem mlinu. »Seveda«, je povedal, »mlini včasih niso mleli vse leto, am- pak takrat, ko je bilo vode dovolj, to je spomladi, ko se je topil sneg in ob večjih dežev- jih. Jože Menih je s svojim življenjem čisto zadovoljen. Teče mu mirno v družbi petih vnukov in pravnukinje, zanj skrbi hčerka Dragica, sam pa še vedno rad bere knjige, po- sluša radio in v zadovoljstvo domačih pripoveduje stare še- ge in prigode iz svojih mladih let. TONE TAVČAR Ob obletnici Štajerskih rogistov To soboto ob 20. uri bo v dvorani gasilskega doma v Novi Cerkvi koncert ob peti obletnici kuhurno umetniške- ga društva Štajerski rogisti. Štajerski rogisti iz Nove Cerk- ve, ki so znani po vsej Sloveni- ji, bodo med prireditvijo predstavili tudi svojo novo ka- seto. NMS Po libojskih mejah Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje organizirata to soboto tradicionalni pohod in gorski tek po mejah KS Liboje. Pohod se bo pričel ob 9. uri, tek pa ob 12.30 pri mostu čez Savinjo v Kasazah. Tekli bodo v štirih moških in eni ženski kategoriji. Prijave za tek bodo zbiraU na start- nem mestu do 11.45 ure, vsak udeleženec pa bo moral plača- ti 1.500 tolarjev startnine. Najboljši trije v vsaki katego- riji bodo prejeU medalje in diplome, prvi pa še pokal. T. TAVČAR 12 nasi kraji in uudje Obnova Grajske vasi Siršetova hiša v Grajski vasi je ena najstarejših in razmeroma zelo dobro ohra- njenih hiš v Spodnji Savinj- ski dolini, saj stoji že 192 let. Zanjo skrbi Tomaž Širše, oziroma njegova družina in čeprav je hiša vzdrževana, si želijo, da bi jo lahko teme- ljito obnovili in odprli za javnost. Prejšnji konec tedna so se v njej zbrah predstavniki mini- strstva za kmetijstvo Sloveni- je, občine Žalec, Upravne enote Žalec, Krajevne skupno- sti Gomilsko in podjetja ZOMP Managament iz Ljub- ljane ter predstavili potek pro- jekta celostnega razvoja pode- želja in obnove vasi (CRPOV) Grajska vas. Projekt sofinancirata kme- tijsko ministrstvo in občina Žalec, po evidentiranju po- slovnih interesov in možnosti na območju Grajske vasi, pa bodo zdaj začeli z izdrlavo poslovnih načrtov za posa- mezne kmetije in z obnovo središča Grajske vasi. Pogoj za pridobitev dovoljenj za zače- tek poslovnih dejavnosti pa je gradnja kanalizacije, zato bo treba najprej izdelati tudi idejni projekt zanjo. Interes med krajani je vehk, usmerili pa naj bi se predvsem v turi- zem na kmetijah s spalnimi zmogljivostmi in možnostmi za pohodništvo, kolesarjenje, jahanje in sladkovodni ribo- lov, radi pa bi oblikovali tudi blagovno znamko za proizvo- de, ki jih nekatere kmetije že zdaj izdelujejo (naravno kisa- ne mešane solate, kislo zelje, domači izdelki in govejega in svinjskega mesa, hmeljarstvo itd).Poslovne načrte in inve- sticije bodo morali krajani ve- činoma financirati sami, po- moč pa pričakujejo predvsem pri zagotavljanju ugodnih obrestnih mer z moratorijem odplačila, hitrejšo izdajo gradbenih in drugih upravnih dovoljenj in podobno. Vsekakor bo potrebnega še veliko dela in naporov kraja- nov, da bo projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Grajska vas dokončan, oziroma, da bo zaživel in pri- našal ljudem prihodek. Vanj se vključuje tudi Zavod za spomeniško varstvo Celje, saj je ožje središče Grajske vasi pod njegovim nadzorom, prav tako pa naj bi sodeloval tudi pri obnovi Siršetove hiše. T TAVČAR Siršetova hiša v Grajski vasi Slovesno v Taborg s skoraj teden dni trajajočimi prireditvami bodo s)^ sno obeležili praznik Krajevne skupnosti Tabor. Prireditve se bodo pričele jutri, v petek, 24. aprila, ob, uri, ko bodo v domu krajanov odprli likovno razst; Julijane Juhart. Osrednjo proslavo ob prazniku bodo prjp vili v soboto, 25. aprila, ob 16. uri v Domu krajanov Ta na kateri bodo podelili tudi krajevna priznanja, ob 20, bodo pripravili tradicionalni nočni tek na progi Ojstriška vas-Tabor, pol ure kasneje pa prikazali še gasii- vajo. I V nedeljo, 26. aprila, bodo ob 9. uri slovesno od| tradicionalni, sedmi Šentjurski sejem, uro kasneje bo župnijski cerkvi v Taboru slovesna sveta maša ob šentjut nedelji, ob 13. uri pa bo na igrišču v Taboru občim prvenstvo v vleki vrvi. V torek, 28. aprila, bodo ob 19, pripravili strokovno zdravstveno predavanje, v četrtek, aprila pa bo ob 20. uri kresovanje na Zajčevi koči. V petek, 1. maja, se bodo pred Zadrugo v Taboru zbi planinci, ki se bodo odpravili na pohod na Veliko Čemšeniško planino, ob 18. uri pa bodo pred donij krajanov slovesno sprejeli pevce iz nemškega Willic Gostje iz Nemčije bodo skupaj z mešanim pevskim zbor Pevskega društva Tabor nastopili v soboto, 2. maja, ob; liri v Hnmii kmi;innv i FECENd (nejŠTORJ^ Slepi potnik Zamislite si, da je naša lju- ba Slovenija ogromna barka, na katero je nekdo, kot pred davnimi časi Noe, spravil pri- merke živih bitij, ki naj bi preživela. Tukaj imamo tako vse od navadnih ljudi do ek- stravagantnežev, od umetni- kov do športnikov, od živali, ki jih niti ni tako malo (upošte- vati morate namreč tudi mu- he in različne vrste mrčesa) do nenazadnje naravnih le- pot, ki jih je pred možnim vesoljnim potopom vendarle potrebno ohraniti. Če se že radi pohvalimo, da imamo vse od ravnine, gora in morja do rek prepojenih s pesniški- mi čustvi, tega pač ne smemo prepustiti nekakšni božji jezi in pogubi. Torej, z vsem na palubo. Recimo sedaj, da lad- ja pravzaprav še niti ni zaplu- la, a da so priprave v polnem teku. No, če je tako, potem sem kar zaskrbljen, in mi- slim, da se ne motim, ko skle- pam, da delite mnenje z ^me- noj. Po pravici povedano iz- gleda vse skupaj prava polo- mija. Še več, zdi se celo, da z gradnjo ladje zamujamo. kljub vsem pomislekom ličnih »obrtnikov«, ki se svoje delo kolikor toliko s; najo. Povrhu vsega izgk kot da poskušajo, tisti ki va projekt rešitve, utišati vsei mišljujoče, da bičajo tisti najbolj pridno in ustvarji delajo, nagrajujejo pa len\ grabežljivce, potuhnjena prevarante. Človeka kar koliko stisne pri srcu, ko skuša dognati, kdo je pra prav tisti, ki nas bo popt na varno območje kopm skratka kako je ime nak Noetu. V vsej izgubljenosti vaden smrtnik ne more ug viti niti tega ali se je deževj pričelo ali pa je tu mogoh njegova kulminacija. Ti glede na to, da ladja, ki po\ verjetnosti niti približno k dograjena, miruje ali poph je bolj kot ne na mestu, lahko rekli, da najhujše prihaja. Ob tem, da je kapitana za nas uganka^ več kot na dlani dejstvo, ^ slepi potnik že znan. To namreč vsi zajedalci, s' pod palubo programa demokratično prihodnost žalost je v našem primeru slepih kot vseh ostalih p^ kov. ZORAN PEl Vzorno urejena savin jska kmetija Turistična zveza Spodnje Sa- vinjske doline in Kmetijska sve- tovalna služba sta razpisali ak- cijo Vzorno urejena savinjska kmetija. Akcija ne bo zajemala le oce- njevanja cvetja na hišnih fasadah, oknih in balkonih, temveč bodo ocenjevali videz celotne kmetije. Prijave za akcijo sprejemajo na KSS Žalec do 15. maja, vse prijav- ljene kmetije pa bo poleti obiska- la za to izbrana komisija, ki si bo ogledala kmetijo, po želji pa tudi svetovala. Jeseni bodo za udele- žence akcije pripravili izlet in ob- javiU rezultate. US Poročna dvorana na velenjskem gradu Velenje je naposled dobilo svojo poročno dvorano in sicer na velenjskem gradu. Poročna dvorana, ki jo je mesto še kako potrebovalo, žal ni opremljena s primernim pohištvom, saj se to, ki ga imajo sedaj, nikakor ne ujema s poročnim obredom. Svatje in mladoporočenci pa se bodo morali soočiti tudi s pomanjkanjem parkirnih prostorov. LOJZE OJSTERŠEK Novi računalniki v Kozjem Med praznovanjem občinskega praznika so v osnovni šoli Kozje v začetku tedna odprli novo računalniško učilnico. V učilnici, ki je v tri leta starem prizidku, je zdaj 11 računalnikov za učence, skupaj z opremo, krmilni računal- nik terdigitalni fotoaparat. V Kozjem se ukvarjajo z računal- ništvom že od 1. 1986, pri tem pa so se zadnja leta stiskah v manjši učilnici. V naslednjem šolskem letu želi šola pridobiti za učence še 3 računalnike, za katera so v mreži mesta že pripravljena. Vrednost naložbe v novo računalniško učilnico je 5 milijo- nov tolarjev, ki sta jih zbrali predvsem šola in občina, petino sredstev pa je prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Za ponedeljkovo slavnostno odprtje so učenci pripravili prikaz dela na računalnikih. BJ Klub vodnih športov z novimi načrti Na letni skupščini velenjskega kluba vodnih športov so razpravljali o tem, kako bi možnosti, ki jih ponuja velenjsko jezero z okolico, lahko kar najbolje izkoristili. Velenjsko čolnarno so zgradili že pred leti, potem pa so jo uporabljali predvsem za potrebe beguncev in tam zanje skladiščili hrano in obleko. Lani septembra je bila na velenjskem jezeru prva regata jadrnic mini M12 za državno prvenstvo krmarjev (na sliki) in tudi letos želijo to dejavnost okrepiti. Klub vodnih športov bo še naprej vodil Alojz Hudarin. LOJZE OJSTERŠEK O holesteroli in trigliceridi v Sedražu Maja pri Območnem z'' ženju Rdečega križa Lašl^" tradicionalno pripravijo ' sec aktivnosti organizacij Med ostalimi dejavnostiTi'' do v tem mesecu redni občni zbori članov kraje^^ organizacij Rdečega križ^' jih povsod obogatijo še z'' ličnimi zdravstvenimi P^ vanji. Med prvimi, ki sotl'^ sklop prireditev bo prelij nje O holesterolu in v krvi, ki ga pripravlja z^ , jane Sedraža dr. Niko Bo^ Zdravstvenega doma nedeljo, 26. aprila ob lO- i VLADO MAl^ snopič naši kraji in uudje 13 Šparglji so slastni in zdravi Pridelovalci špargljev želijo prepričati Slovence, naj večkrat posežejo po tej vrtnini gostišču Zottl pri Vojniku so se v ^eljek pričeli dnevi špargljev, kate- pgnovni namen je promovirati to jl^atesno vrtnino, ki se, žal, še vedno malo pogosto pojavlja na krožnikih v jvtacijah in domačih kuhinjah. Or- j^ator te svojevrstne prireditve, ki se loleg nekaterih predstavnikov zdravi- jn trgovskih podjetij udeležil tudi lister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, je gdini pridelovalec špargljev v osred- Sloveniji Marjan Kovač iz Arclina. t^ . , . lovenci poznamo svojstven okus m (Ogrenčico poganjkov špargljev že od [jaj. Sveže domače šparglje so upo- tjali predvsem premožni ljudje, pride- ilipa smo jih celo za dunajski cesarski r. Po drugi svetovni vojni se je pridela- na naših tleh močno zmanjšala, ven- tse od leta 1990 ta vrtnarska kultura vrača na naše kmetije in na naše ;e. V Sloveniji je trenutno enajst pride- jlcev špargljev - poleg koprske kmetij- zadruge Agraria ima špargljišča še let zasebnikov, ki pa svoje pridelke le b ponujajo na tržnicah večjih mest. činoma jih prodajajo kar na svojih letijah. To velja tudi za Marjana Kova- ča iz Arclina, ki se je gojenja špargljev lotil pred osmimi leti, danes pa je drugi naj- večji zasebni pridelovalec pri nas in edini v osrednjem delu Slovenije. Večina šparg- Ijišč je namreč na Primorskem. Začel je z manjšimi količinami in se sčasoma razši- ril na hektar pridelovalne površine, ki pa bi jo rad še povečal. Ves pridelek proda še »vroč«, kot pravi, med njegovimi stalnimi odjemalci pa so le tri restavracije. Vsi ostali so ljudje z najraz- ličnejših koncev Slovenije, saj so pogosti primeri, ko se kupci odpravijo tudi do sto kilometrov daleč, da bi dobili sveže šparg- lje. »Poraba špargljev se sicer povečuje,« ugotavlja Marjan Kovač, »vendar ljudje še vedno premalo poznajo uporabo te vrtni- ne v kulinariki ter njeno zdravilno vred- nost. Prav zato se člani Združenja pridelo- valcev špargljev Slovenije trudimo, da bi jih ljudem čim bolj približali in jih prepriča- li, da je svež domači pridelek veliko boljši od uvoženega. Priprava prvovrstnega obroka je mogoča le, kadar uporabljamo zares sveže poganjke.« Špargelj spodbuja delovanje ledvic in izločanje seča, lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva in vzbuja tek. Ker vsebuje prav malo ogljikovih hidratov, je odlična dietna hrana za sladkorne bolnike. V združenju pridelovalcev špargljev že- lijo, da bi se med njihove stalne odjemalce vpisalo čim več restavracij, zlasti v zdravi- liščih, uporabo špargljev v vsakdanji pre- hrani pa priporočajo tudi bolnišnicam in otroškim vrtcem. Sčasoma bodo za svoje pridelke pričeli uporabljati poseben zaščit- ni znak, na katerem bo poleg imena pride- lovalca zapisan tudi datum pobiranja. " " JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ "oraba špargljev v Sloveniji je zelo ia, še zlasti, če jo primerjamo s rabo v nekaterih razvitih evropskih ' iavah. V Nemčiji imajo preko 10 tisoč ttarov špargljišč, letna poraba na bivalca pa znaša 1,4 kilograma. Če bi hoteli primerjati z njimi, bi morali nas za lastne potrebe pridelovati rglje kar na 400 hektarih. Trenutno imamo le 7. Investicijska vrednost ada znaša namreč blizu tri milijone firjev, zato so napake pri zasnovi na- la zelo draga stvar. Sedanji in bodoči delovalci špargljev upajo, da jim bo irazširitvi pridelovalnih površin in lavi sadik pomagala država. Iz špargljev je mogoče pripraviti najrazličnejše jedi, od juh do sladic, pravi Marjan Kovač iz Arclina. VSPOMljV Emil Kugler Na turoben dan, 8. apri- la 1998, se je od nas za vselej poslovil član kolekti- va, naš hišnik Emil Kugler. Vedeli smo, da je resno bolan, vendar smo upali, da bodo volja, zaupanje in zdravniška pomoč dovolj v njegovem boju za zdravje. A nosil je preveliko breme za eno samo življenje. Od- ložil ga je in stopil v ne- skončno prostranstvo mi- ra, brezskrbnosti in spokoj- nosti. Življenje ga je že v mla- dosti močno preizkušalo. Otroštvo je preživel v Hrast- ju in v Šmartnem v Rožni dolini. Kot četrti otrok v družini si je zastavil mesto med tremi mlajšimi in tre- mi starejšimi sestrami. Kmalu se je začutila njego- va moška moč, še zlasti po očetovi smrti, ko je bilo tre- ba preživljati številno dru- žino in si kruh služiti s trdim delom na sosednjih kmetijah. Kot odrasel fant je služboval v tovarni Emo, kjer je naporno delal pri največjih strojih. V tem ča- su si je poiskal življenjsko sopotnico in obogatil dru- žino z dvema sinovoma. Rad jih je imel in ponosen je bil na svoj dom. Njegov dom je bil v stanovanju na lil OŠ, kjer je dobil mesto hišnika. Tako je njegova družina postala zelo, zelo velika. Poleg njegovega Borisa in Robija, so bili tukaj še Ja- nezi, Mihci, Špele in Ve- sne... Skratka, okoli 800 otrok. Kakšen živ žav! In kakšne obveznosti. Pa je vse zmogel in se vsemu pri- .vadil v svojih 29 letih dela na šoli. Tekal je iz kurilnice v pritličje, pa v pisarno v I. nadstropju, pa po pošto, pa pribit žebelj za sliko, zakrpati luknjo v steni, pa zamenjati pipo, dodati no- go zlomljeni klopi, pa od- kleniti šolska vrata, dežu- rati na hodniku, pa očistiti sneg okoli šole, med počit- nicami prepleskati učilni- co, pa... Dela ni nikoli zmanjkalo. Ves čas se je gibal med ljudmi in delal zanje. Pri- jetni občutek naveze s so- delavci in učenci, ki ga je osrečeval, je v dneh zdrav- ljenja najbolj pogrešal. Pri vsakem obisku je beseda nanesla na delo v šoli. Naj- rajši je nizal dogodke, ki so bili povezani z otroki. Otroška prisotnost in nepo- srednost je tudi njega po- življala. Zdaj je za vedno odšel. Zaspal je tiho, kot je tiho in skromno tudi živel. NELI III. osnovna šola Celje Cvetje za Konjičane Občina Slovenske Konjice di letos sofinancira bal- nsko cvetje. Tokratna ak- 3 je v sklopu tekmovanja najlepšo evropsko mesto najlepše urejeno krajev- ' skupnost, Cvetje so občani lahko ku- 'i s prispevkom občine ob fdložitvi potrdil, ki jih je izdajalo Turistično društvo, v Vrtnarstvu Polegek v Konji- cah 21. in 22. aprila, ter v avli kulturnega doma v Ločah, kjer je akcija danes, v četrtek. V konjiški krajevni skup- nosti Bezina pa so se letos odločili, da vsakemu gospo- dinjstvu (s svojo hišno števil- ko) podarijo deset sadik okenskega cvetja brezplač- no. Rože lahko dobijo vse do 10. maja v popoldanskih urah na kmetiji Bračun v Str- teniku. B.Z. Šolarji dveh izmen šolarji podružnične šole v Šentvidu pri Grobelnem so zadnji v šmarski občini, ki morajo k pouku v dveh iz- menah. Zato si v občini želi- jo letos poleti šentviško šolo povečati. To bodo storili z nadzida- vo, pri tem pa pridobili tri učilnice in knjižnico. Z novi- mi površinami bo hkrati mo- goče, da bodo po uvedbi de- vetletke šentviško šolo obi- skovali vse do 6. razreda. Za naložbo v predračunski vrednosti 56 milijonov tolar- jev so projektno dokumenta- cijo in investicijski program že pripravili. Potrebno je še urediti lastništvo zemljišča ter pridobiti sredstva šolske- ga ministrstva. To naj bi pris- pevalo blizu 26 milijonov, preostanek pa občina. Ker pa je ministrstvo občini še dolž- no sredstva za šmarsko športno dvorano, je mogoče da bo zagotovilo svoj »šen- tviški« delež šele prihodnje leto. V letošnjem šmarskem ob- činskem proračunu so za šen- tviško nadzidavo kljub temu namenih poseben znesek za gradbena in obrtna dela. BJ Taborniki priredili zabavo Taborništvo na Slovenskem praznuje letos 47. rojstni dan. Konjiški taborniki iz rodu Belega konja so zato ob dnevu tabornikov 22. aprila pred Kulturnim domom v Slovenskih Konjicah pripravili zabavo. Postavili so šotor, zakurili ogenj in s pesmijo ter igricami vabili mimoidoče k spoznavanju taborniškega življenja. Ta- borniki iz Zreč iz rodu Zelena Rogla pa so priredili ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje srečanje pri osnovni šoli v Zrečah. B.Z. Srečanje otroških folklornih skupin v velenjskem kulturnem domu je bilo prejšnji četrtek 14. srečanje otroških folklornih skupin, ki so se predstavile z igrami, plesi in petjem. Mali folkloristi so prišli iz različnih koncev celjske regije in pokazali, da prav oni zagotavljajo ohranitev tovrstnega slovenskega kulturnega izročila. Srečanje je bilo prisrčno, pristno in zabavno, občinstvo pa so najbolj navdušili mladi folkloristi iz Rečice pri Laškem (na sliki). JOŽE MIKLAVC Mozirsko jurievan je |urjevo so izbrali za praz- Krajevne skupnosti Mo- letos pa bodo v čast 'Vznika pripravili tridnev- !^Pnreditve. bodo v petek, 24. ''[''3, ob 16. uri slovesno od- ' prenovljeno cesto na Do- ob 18. uri pa v Galeriji odprli razstavo likov- Jdel Jožeta Punčuha. V so- p 25. aprila, se bo ob 9. uri I obrtni sejem na mozir- trgu, ki ga bo ob 16. uri •^^stril koncert Marte Zore, ^ti pa bodo pripravili spre- najstarejše občane. V 26. aprila, bodo ob 9. J pripravili slovesno mašo v . Juriju, uro kasneje bo r '^bno srečanje krajanov pred farno cerkvijo, ki ga bo popestril koncert godbe na pihala. Ob 15. uri bo pred farno cerkvijo narodopisna prireditev z naslovom Dru- žinsko petje, nato pa bodo za nastopajoče pripravili še dru- žabno srečanje v Savinjskem gaju. US Mladi geografi na Dobrni Včeraj, v sredo, je bilo na OŠ Dobrna regijsko tekmova- nje iz geografije. Tekmovalci iz štirinajstih šol celjske regije so najprej reševali test znanja, potem pa so svoje znanje preizkušah še praktično, saj so se odpravili po v naprej začrtani poti. Zvečer je bil v zdraviliškem domu na Dobrni še letni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnov- ne šole Dobrna. NMS 14 šport Po spremembah na bolje? Zamenjava trenerjev za prvi domači poraz - Rudar čakajoč Celjane in Prekmurce »odstavil« Kovačica Medtem, ko se je slovensko nogometno prvenstvo dodo- bra zakuhalo, še posebej pri vrhu prvenstvene lestvice, smo v Celju doživeli enega najburnejših tednov v tej se- zoni. Prišlo je namreč do za- menjave trenerja prvega moš- tva, vse skupaj pa se sprva ni zdelo tako zanimivo, kot se je izkazalo kasneje. Staniote, 25. aprila. 36 GLASBA Tretja inkarnaci ja Ročk veterani Van Halen z novim pevcem in albumom spet na vrhu Ko je leta 1985 kalifornij- sko zasedbo Van Halen za- pustil pevec David Lee Roth, so bili mnogi mnenja, da je to začetek konča te najuspe- šnejše ameriške heavy-me- tal skupine. Mesto atraktiv- nega in akrobatsko poskoč- nega Rotha, ki se je posvetil solo karieri, je namreč za- polnil ostareli in okoreli rocker Sammy Hagar, Slednji je sicer imel kar šte- vilno četico lastnih oboževal- cev, kljub temu pa nihče ni pričakoval, da bo LP »5150« (1986) potolkel zavidanja vredne prodajne rezultate, ki so jih Van Halen z Davidom Lee Rothom nanizali med leti 1978 in 1985. Hagar je nato z Van Halen zdržal dobro deset- letje, ob svojem srečanju z Abrahamom pa se je spet pos- vetil nekoč že precej uspešni samostojni glasbeni karieri. Zgodba se je ponovila, skepti- ki pa so spet napovedali zače- tek konca. Pač niso doumeh, da ima pri tem bendu glavne niti in strune v rokah kitarski polbog Eddie Van Halen, ki se lahko v vsakem trenutku že skoraj trideset let zanese na vrhunsko ritem sekcijo - brata bobnarja Alexa in basista Mic- haela Anthonya. Sveta trojica se je po nekaj neuspešnih avdicijah, na kate- rih je preizkusila cel kup še neuveljavljenih pevcev, odloči- la za izkušenega 37-letnega Bo- stončana Garyja Cherona, ex- frontmana pred leti zelo popu- larnih metalcev Extreme. S sve- žo krvjo prepojen in na novo formiran kvartet se je sredi lan- skega leta zaprl v lastni studio 5150 in posnel ducat skladb, ki bi se morale po napovedih za- ložbe Warner Bros. na LP-ju znajti že lansko jesen. Iz do sedaj še vedno nepojasnjenih razlogov (bolezen, perfekcio- nizem ali pa le preračunljivo zavlačevanje?) se je izid albu- ma zavlekel vse do letošnjega marca. Dober mesec pred izi- dom albuma s preprostim in pomenljivim naslovom »III«, so Van Halen na trg lansirali pilot single s skladbo »Without You«, ki se je takoj zavihtel na sam vrh Billboardove ročk les- tvice, kjer vztraja še danes, šest tednov po izidu. Poleg te sklad- be je na albumu še enajst krea- cij, od teh sta dve popolnoma instrumentalni. Gary Cherone zveni skoraj tako kot Sammy Hagar, kar pa mu ne gre šteti v dobro. Je namreč odličen ročk pevec, njegov pred nedavnim še lahko prepoznaven slog pa se je tokrat precej izgubil v Eddiejevih kitarističnih sean- sah v nezdravo dolgih sklad- bah - vse krepko presegajo pet minut. Van Halenova trojka je soli- den ročk izdelek, ki pa kljub nekoliko modernejšim pro- dukcijskim prijemom ne bo prevetril, kaj šele pretresel tre- nutnega dogajanja na umirajo- či ročk sceni. Povsem drugače pa se bo tej ročk instituciji naj- brž godilo na prihajajoči sve- tovni turneji. Z njo bodo Van Halen na čelu s Cheronom, ki je malo manj kaloričen surogat akrobatskih oderskih sposob- nosti Davida Lee Rotha in brez- časne rockerske drže veterana Sammy Hagarja, spet polnili stadione, saj bodo poleg novih skladb preigravali tudi uspešni- ce iz začetka kariere, ki se jih je gospod Hagar izogibal, kolikor je le mogel. STANE ŠPEGEL Šaleški trio v Avstraliji Ob peti obletnici časopisa Glasa Slovenije iz Melbourna pripravljajo tam živeči Slovenci prireditve, ki se bodo vrstile cel mesec. V goste so povabili rojake z vseh koncev sveta. Na veliko praznovanje, ki je posvečeno slikarju Maksimu Gas- pariju, so povabili tudi Šaleški trio iz Velenja. Trio sestavljajo Tanja Meža, alt in orgle, Maja Lesjak, sopran, in vodja tria Marjan Marinšek, citre. Hkrati je Marin- šek znan tudi kot zbiralec Gasparijevih umetniških razglednic na temo božičnih in velikonočnih praznikov. Na pot v daljno Avstralijo odhajajo s finančno podporo Glasa Slovenije in VTV Velenje, med enomesečnim bivanjem pa bodo imeli šest nastopov v Sydneyu in dva v Melbournu. L. OJSTERŠEK Laški iconcert Primorsicih fantov Tretjo sezono abonmaja polk in valčkov v Kulturnem centru Laško so s samostoj- nim koncertom končali čla- ni ansambla Primorski fant- je. Prvi posnetki ansambla se- gajo v leto 1974, svoje največ- je uspehe pa je dosegel v zad- njih petih letih. Primorski fantje so se hastopa v Laškem temeljito lotili in ga tudi iz- jemno dobro izpeljali. V dveh urah so prikazali prerez uspe- šnic od nastanka do danes, dodali pa so tudi nekaj po- vsem novih pesmic, ki so pri- pravljene za peto samostojno kaseto, ki jo bodo izdali do konca leta. Poslušalci so to- krat povsem napolnili dvora- no in z neprekinjenim aplav- zom spremljali skupino vse do zaključka. Program so do- polnili s točko čarodeja Mi- stra Leeja (to je član Primor- skih fantov Bogdan Fras) ter izvirno domislico, mini ti- skovno konferenco, ko so od- govarjali na vprašanja obi- skovalcev, ki so jih napisali v odmoru med prvim in dru- gim delom koncerta. Primorski fantje so priznali, da so pred nastopom imeli kar precej treme, vendar so bili ob koncu zadovoljni, so za dober nastop dožii | lep in prisrčen sprejem. Bil' večer odlične glasbe in pra' ga primorskega tempe ^ menta! Primorski fantje si' Laškem ponovno opravi' sloves ene najbolj dinainiži in prikupnih glasbenih skuj pri nas. Med koncertom so , spomnili tudi svojih dobj prijateljev, prvega pevca Kajbe iz Kozjega (žal je zbo in ga ni bilo na nastop v L ^ ko), avtorja zapisa, s kateij prijateljujejo že od leta 1!; ter modnega krojača Mart Skubica z Ložnice pri Ža" (na sliki s Primorskimi fan ki zadnja leta skrbi za atii: tivna oblačila »morskega«; sambla. T. VRA Sreča se je neicam sicriia Pred časom je izšla kaseta štajerske pevke Dolores Li- puš, ki je s tem pričela samo- stojno glasbeno pot. To je njena prva samostojna kase- ta, z glasbo pa se ukvarja že vrsto let in pred tem posnela več pesmi s skupino Ami- gos. Med njimi je tudi več uspešnic, ki jih pogosto predvajajo na različnih ra- dijskih postajah. Večji del pesmi, ki so na kaseti, je napisal Bojan Šeru- ga in tudi vse pesmi so bile posnete v njegovem studiu na Ptuju. Med avtorji drugih skladb pa so še Brendi, Spidi in Gorazd Marčič. Aranžmaje pa je z Bojanom Šerugo nare- dil Tomi Valeko. »Pesmi na kaseti, ki ima naslov Sreča se je nekam skri- la, so predvsem lirične, po- dobno pa so narejena tudi besedila. Takšen način glas- benega izražanja mi je najbolj blizu, tudi moj vokal je tak- šen, da pojem predvsem v nizkih tonih. Pesmi pa so pri- merne tudi za ples in ne samo za poslušanje,« pravi Dolores. Na kaseti sta tudi dve pe- smi, ki ju je zapela v hrvaš- kem jeziku. »To je priredba pesmi Hiljadu suza in pesi I Primošten 97, za katero lani v tem kraju Bojan Šeru iiaredil glasbo, moja sestra je napisala besedilo. Sprva je naredila v hrvaškem j£ ku, nato smo poskusili s si vensko razhčico, nakar sb ugotovili, da lepše zveni vi vaškem jeziku in tako si nato posneli.« Dolores ima najrajši coi try glasbo in pravi, da če imela priložnost peti tovrst pesmi, jih bo z velikim vei Ijem. Pripravlja tudi CD plošč« istimi pesmimi, z založi Mandarina, s katero sodelu! pa namerava letos izdati eno kaseto. Drugače pa v« ko nastopa s skupino Šarm Murske Sobote in si želi, čimveč poslušalcev sprej' njeno glasbo. BORIS GORlil' PETICA GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS Čez štirinajst dni pa se bo na trgovinskih pohcah znašel še dnji single z mega uspešne plošče »Urban Hymns« brit- povcev THE VERVE (na sliki). Gre za skladbo »Sonnet«, ki ipo uspešnicah »Bittter Svveet Symphony«, »The Drugs Don't ork« in »Lucky man«, že četrti single z že omenjenega iuma, ki se odlično prodaja tudi v ZDA. Avstralska revija Business iview je objavila lestvico ijvečjih zaslužkarjev med isbeniki v preteklem letu. vo mesto je seveda pripad- trenutno najbolj vročemu 'stralskemu izvoznemu tiklu - pop ročk duetu SA- aCE GARDEN, ki je lani z (oimenskim prvencem za- iižil kar 5 milijonov dolarjev. Na drugo mesto so se z 2,2 mio dolarji uvrstili veterani AC-DC, tretje mesto pa je pri- padalo triu SILVERSHAIR. Z odličnim albumom pa je spet presenetil tudi britanski trio MORCHEEBA. Brata Paul in Ross Godfrey sta drugi al- bum »Big Calm« zapolnila s plavajočo mešanico hip-ho- pa, trip-hopa, bluesa in še če- sa, v kompakten glasbeni iz- delek pa omenjeno fuzijo po- vezuje nezgrešljivi glas pevke Skye Edwards. S strelom v glavo je prejšnji teden svoje življenje končala 48-letna Wendy O. Williams, nekdanja pevka razvpitih ameriških punkerjev PLAS- MATICS. Dvajset let po objavi prvega LP-ja je legendarna ameriška jazz-funk-latino zasedba SPYRO GYRA izdala koncert- ni album »Road Scholars«, s posnetki z njihove lanske tur- neje, na kateri so promovirali zbirko uspešnic »Best Off«. Šest let po izidu studijskega albuma »BeBe's Kid« se je pred nedavnim na lestvice z LP-jem »A Rose Is Stili A Ro- se« in istoimenskim singlom spet vrnila ARETHA FRANK- LIN (na sliki). 56-letna kralji- ca soula je na svoj 49. studij- ski izdelek uvrstila 11 skladb, ki jih poleg izjemnih Arethi- nih glasovnih sposobnosti odlikuje tudi moderna in da- našnjemu času primerna R&B produkcija. Za slednjo so po- skrbeli vrhunski producenti, med katerimi velja še posebej omeniti Puffa Daddya, Lauryn Hill (Fugees), Jerami- ea Dupria in Darryla Simmon- sa. 19-letna violinistka in pev- ka Chen Mei alias VANESSA- MAE Nicholson je v okviru svetovne turneje, na kateri predstavlja lanski album »Storm«, prejšnji teden prvič nastopila na Kitajskem, na razprodanem koncertu v ve- lemestu Shanghai. V okviru evropskega dela svetovne turneje bo Vanessa-Mae v or- ganizaciji koncertne agencije Poorky ent. 17. junija nastopi- la tudi v Ljubljani, takrat pa naj bi izšel tudi njen novi sin- gle s skladbo »Can Can«. Klub mariborskih študen- tov razpisuje natečaj za 2. fe- stival Nikoli več. Prijave za festival, ki se ima zgoditi v drugi polovici junija, pošljite do 1. maja na naslov Klub mariborskih študentov. Slo- venska 21, 2000 Maribor, zra- ven pa priložite še demo po- snetke in podatke o skupini. Izbrane skupine bodo lah- ko svoj zvočni zapis objavile na kompilacijski zgoščenki, ki jo bo založil Front Ročk. Ron Wood, kitarist mega zvezdnikov THE ROLLING STONES, ki trenutno koncertirajo v Južni Ameriki, je skoraj izgubil življenje na turisfični barki v bližini brazilskega mesta Rio De Janiero. Med plovbo je na barki namreč eksplodiral motor in povzročil požar, Wooda in še deset preostalih potnikov pa je iz ognjenih zubljev rešil paparazzo, ki je zasledoval suhljatega Abrahamovca... S sicer precej razgibane norveške glasbene scene se je do sedaj na evropsko sceno uspelo prebiti le redkim iz- brancem. Po triu A-HA, ki je konec osemdesetih presene- til z nekaj izjemnimi pop kreacijami, in evrovizijskih zmagovalcih. Secret Garden (1995), se je v zgornjo polovi- co evropskih lestvic zavihtel tudi pevec, kitarist in avtor ESPEN LIND (na sliki). Pri- kupni Espen je na Norveš- kem že dolgo zvezdnik, evropske najstnice pa je ob- norel z LP-jem »Red«, s kate- rega prihaja tudi uspešnica »When Susanah Cries«. S fuzijo pa je ljubitelje teh- no godbe navdušil tudi SVEN VATH. Legendarni nemški DJ je svoje nove kreacije z LP-ja »Fusion« prejšnji mesec pred- stavljal tudi v nabito polni izolski mega diskoteki Amba- sada Gavioli, od koder se je nato odpravil v Benetke, kjer je posnel videospot za single »Face It«, ki je izšel ta teden. Na letošnjem tretjem jubi- lejnem dobrodelnem open-air koncertu, ki ga bo italijanski tenorist Luciano 'PAVAROTTI priredil 9. junija v rodni Mode- ni, bo poleg njega nastopilo še cel kup eminetnih gostov. Svo- jo udeležbo na tem spektaklu, katerega del čistega dobička bo namenjenega tudi izgradnji glasbene šole v Sarajevu, so že potrdili Bon Jovi, Celine Dion, Spice Girls, Stevie Wonder, Coors, Natalie Cole in Trisha Yearwood. V ponedeljek je končno le izšel dolgo napovedovani in težko pričakovani album pr- vakov trip-hop scene MASS- IVE ATTACK. Kultna bristol- ska združba je, poleg izjem- nih avtorskih glasbenih do- sežkov, ki jih je nanizala v svoji deset let dolgi glasbeni karieri, kriva tudi za nešteto odličnih remixov (U2, Ma- donna, Neneh Cherry....), za- radi provokativnih in inven- tivnih grafitov pa so Massive Attack cenjeni tudi v likov- nem svetu. Njihov najnovejši album »Mezzanine« je na les- tvice pospremil single s sklad- bo »Teardrop«. V celjskem klubu Kljub bo v soboto, 25. aprila, s svojim triom nastopil JANI KOVAČIČ. Konec tega meseca se bo na policah domačih trgovin z nosilci zvoka znašel novi al- bum DARJE ŠVAJGER, ki od- slej deluje pod okriljem za- ložbe Nika. Avtor večine iz- med trinajstih skladb z LP-ja »Trenutki« je Rok Golob. STANE ŠPEGEL Želi vsem dijakom in študentom uspešno šoIsIko in študentsko ieto! izplačilo 20% zaslužka v naprej! •VSTOPNICE za vse kinopredstave Celjskih kinematografov 410 SIT za vstopnico. •VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT. •TENIS do 15. ure 400 SIT, od 15. ure 1.000 SIT •VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: UUBUANA 490 SIT, MARIBOR 450 SIT. • FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT, PVC spiralna vezava 120-200 SIT. Informacije: 490 10 90, 490 10 91, http://www.klub- scr.si, infoterminali v enotah Banke Celje. 20 VROČIH RC VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 uudje in čas »Spricanje« nekoč in danes Nekoč so izogibanje pouku kaznovali s palico in denarno kaznijo, danes zadostuje opravičilo v jezuitskih šolah, ki so na naših tleh od 16. stol. pripravljale mladi rod na vo- dilno vlogo v družbi, so ne- kateri šolarji pričeli obisko- vati pouk tudi mesec dni po pričetku šolskega leta ali pa so ga nehali obiskovati več tednov pred zaključkom. Za kazen so morali jezditi lese- nega osla, sedeti v oslovski klopi, ali pa so pri pouku stali toliko dni, kolikor so jih zamudili. Avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je leta 1774 uvedla obvezno šolanje, je učiteljem naročila, da mora- jo »takoj po molitvi imena šolarjou doli brati, kir le to zamerkvanje k spoznanju te pridnosti al lenobe šolarjou služet ima, zna potem na ne- katero vižo ino zlasti k temo služiti, da lenoba taistih šo- larjou, katiri šolo tolikokrat zamude, iz tega more doli uzeta biti« in izostanke vpi- sovati v Katalog pridnosti. Obisk pouka je povezala s pridnostjo, oboje pa z učnim uspehom. Odgovornost za obisk pouka je naložila star- šem. Na pašo, namesto v šolo že dvorni dekret iz leta 1781, ki so ga ob začetku šolskega leta prebirali žup- niki s prižnic, je predvideval kazni za starše, ki niso redno pošiljali otrok v šolo. Reveži so morali opravljati javna dela, bogatejši pa plačevati dvojno šolnino. Šolski za- kon iz leta 1869 že celovito opredeljuje »veljavne opra- vičene izgovore za šolske zamude«: bolezen, slabo vre- me in slabe poti v šolo, po katerih se ne da hoditi. Pisne izgovore, ki so s pravnega vidika predstavljali dispozi- cijo zakonske norme, je zbi- ral učitelj in jih dostavljal šolskim oblastem. Po letu 1873 so bili starši, ki prve dni šolskega leta niso poslali otrok v šolo, kaznovani z zaporom do štirih dni ali de- narno kaznijo. Vendar je ob- vezno šolanje do leta 1870 zajelo komaj dobro polovico slovenskih otrok, saj so mo- rali otroci doma varovati majhne otroke ali pasti živi- no. Slabemu obisku je botro- vala tudi revščina, otroško delo v tovarnah in predolga pot v šolo. Kaznovani starši Zaradi sprotnega vpisova- nja izostankov sta se leta 1895 Tednik razrednega dela in Katalog pridnosti združila v razrednico, današnji dnev- nik. Krajevne šolske oblasti so dvakrat mesečno pregle- dale zapisnik šolskih zamud in kaznovale neodgovorne starše. Načelo, da učitelj lahko vnaprej dovoli izosta- nek od svoje ure, razrednik en dan in ravnatelj več dni, najdemo v Zakonu o ljud- skih šolah iz leta 1906. Av- strijski predpisi so preživeU tudi kraljevino SHS in kra- ljevino Jugoslavijo. Izostan- ke zaradi bolezni, nalezljive bolezni, smrti rodbinskega člana, elementarne nezgode, poplave, nevihte ali meteža, ki so bili opravičeni po zako- nu o narodnih šolah iz leta 1929, je opravičeval razred- nik, medtem ko je bilo izko- riščanje otrok za domača de- la v času pouka še vedno kaznivo. Poskus za zmanjševanje namenskega izostajanja od pouka na Srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani dokazuje, da tudi po seda- njih pravilih opravičujemo okrog dve tretjini »šprica- nja«, saj upravičeno izo- stajanje znaša le 16 do 20 ur na dijaka letno. Vkolikor ni zadostoval uradni opomin staršem, je denarna kazen za izostali dan znašala do 20 din, koli- kor je znašala delavska pla- ča. Če je občinska uprava ni uspela izterjati 15 dni po obsodbi, jo je plačal župan iz svojega žepa. Tedanje sta- tistike, ki beležijo vzoren obisk pouka, dokazujejo, da so bili predpisi učinkoviti. Opravičilo-»Carte blanche« Zaradi nerazumevanja av- strijske šolske dediščine v obdobju socializma zakon ni več določal vzrokov za upra- vičene izostanke, temveč je merilo za opravičevanje izo- stankov postalo opravičilo. Vzgojni ukrepi in kazni zato niso več bremenili staršev, temveč tiste učence in dija- ke, ki za izostanke niso pri- našali opravičil. Člen pravil- nika iz leta 1970, kjer lahko ravnatelj starše, ki ne poši- ljajo otroka v šolo, predlaga sodniku za prekrške, je le še bled spomin na starševsko odgovornost v nekdanji Av- striji in kraljevini SHS. Zato se že takoj po drugi svetovni vojni na slovenskem podeže- lju pojavljajo opravičila, ki opravičujejo izostanke od pouka zaradi domačih del, kot npr.: »Gospod učitelj, prosila bi, če bi smel Franci ob deseti uri domov, ker mi pride orat ob desetih, nimam nobenga za konja gonit« ali »Marice Jesenek ne bo v šolo, ker je morala iti v Celje na- mesto mene, ker sem bola- na, zadeva je pa važna«. Bolj ali manj izvirni »opraviče- valni izgovori« so se končali s pozdravi učitelju, kot bere- mo v opravičilu: »Prosim vas, gospod učitelj, pošljite mi Tončeka prej domov, ker bi rad, da bi pomagal pri setvi. Mu dajte pa nalogo, se bo pa zvečer učil! Vas poz- dravljam Branko Matija.« Kljub vdiranju slabih de- lovnih navad skozi stranska vrata, je obisk pouka ostal na zavidljivi ravni. »Spricanje« postaja legalno Špricanje ali izogibanje šolskemu pouku, ki se kaže v današnji poplavi izostankov, se je razvilo šele postopoma, ko je pobuda za obisk pouka prešla na učence in dijake ter na pisce in izdajatelje opra- vičil. Odkar je opravičilo iz- gubilo svoj prvotni namen in daje zgolj vedeti, kje se uče- nec ali dijak med poukom zadržuje, je z generacijami prešlo v navado, da učenci in dijaki med poukom oprav- ljajo stvari, ki bi jih lahko pred ali po pouku. Za izogi- banje pouku niso več kazno- vani, vzgojni ukrepi jih dole- tijo le, če za to ne prinašajo opravičil. Tako je postalo »špricanje« tudi zakonsko urejeno - legalizirano, in ne le legitimno. Tudi nova šolska pravila v srednjih šolah se ukvarjajo predvsem z dovoljeno odsot- nostjo, napovedano odsot- nostjo in opravičevanjem odsotnosti, ne da bi tudi do- ločala, kateri izostanki od pouka so dejansko upraviče- ni, o tem govorita le člena o utemeljenih in zdravstvenih razlogih. Povečano izostajanje od pouka torej ni posledica preobremenjenosti in strahu pred šolo, saj je učitelje že pred leti prisililo, da so pri- čeli zniževati zahtevnost pouka, kot ugotavlja bivši urednik revije Mladina, Franci Zavrl. V samostojni Sloveniji bo zato treba obi- sku pouka posvetiti več stro- kovne pozornosti. Bo dovolj povezati obisk pouka z uč- nim uspehom, kot je to stori- la že Marija Terezija? IMiiiHhM IVAN ZUPANC Paša je bila nekdaj najpogostejši vzrok za izostajanje od pouka. Ilustracija Maksima Gasparija iz Zvončka, lista s podobami za slovensko mladino (1908). Šolarka s tablico in kamenčkom, leta 1908. Iz Zvončka, lista s podobami za slovensko mladino. Uniforma gimnazijskega profesorja iz leta 1898. V stari Avstriji so bili profesorji državni uradniki. ZANIMIVM Pohujšanju sej^i skrhal zakon Oscar Roche, 43-let^ mesar iz Springfielda ameriški zvezni držaj Ohio, se je navduševal n^j i sočnimi zrezki, še raje pajj imel čokolado. Njegova t;' ža je bila temu primerna' nič manj kot 190 kilogrj mov. Zdravnik ga je posvj' ril, naj shujša, ker mu b| sicer odpovedalo srce, j žena Elizabeth, ki s 12 ; kilogrami tudi ni ravno sii' ha, mu je pomagala pri hu ' šanju. Potrpežljivo je p( ' slušala vse njegove tožbe' da je lačen in da ne nion več prenašati lakote, satu ' pa je še naprej jedla v veli' kih količinah. Po deseti! ° mesecih hujšanja je on teh' tal le še 100 kilograme/ zdravnik je bil zadovoljen žena pa ponosna. Sedaj pa žena ni več za ^ dovoljna, kajti mož, ki ji ^ toliko shujšal, da je posta ^ bistveno bolj privlačen, ji. je začel varati z vitko sode! lavko. Hoče se ločiti z na' slednjo utemeljitvijo: »Mo j a žena je predebela, debe. lih ljudi pa ne morem pre našati. Tisti, ki se ne more jo odpovedati hrani, imajl. šibak značaj.« ' Tatvine avtomobilov bodo kmalu 3 nemogoče Ameriški elektronsl^ j koncem Motorola ponuja ■ posebno storitev, ki jo ime- nuje »creata-link« in ki bOj poslej skorajda povsem ^ onemogočala kraje avto-, mobilov. . Po telefonskem odzivni , ku lahko okradeni lastnil namreč po vsej državi na^ daljavo ustavi motor svoje-. ga avtomobila, če je seveda opremljen z ustreznim sprejemnikom. Še druge možnosti odzivnika: vklju- čevanje hupe ali izključeva- nje vžiga, prižiganje in uga- šanje luči ter vklapljanje in izklapljanje klimatske na- prave. Slaba stran te novosti: banke lahko pri neporavnan nih dolgovih z odzivnikom preprosto ustavijo vozilo. Brez spričevala zaradi uhana Sedemnajstletna Amlef Long je najboljša dijakinja gimnazije Moravia Higl^ School v državi New Vork-: Na strogem maturitetnern izpitu je na vsa vprašanja odgovorila pravilno i'^ zbrala vseh 800 točk, kar s« v zgodovini šole še ni zgodi' lo. Toda uprava šole jo obvestila, da ne bo dobila maturitetnega spričevala^ dokler si ne bo z obrvi od; stranila uhana, ki ga nos' kot okrasek. Dijakinja teg^ noče narediti, ker ga ima izraz svoje identitete, šol- ska uprava pa pravi, da ra narediti še izpit iz gimn^ stike, kamor morajo pr'" dijaki predpisano oblečen'' brez enega samega kosa n^' kita na sebi. petica V MODNEM VRTINCU 39 V minojskih barvah V modi so optimistične barve: rdeča, rumena in modra Ko je april in ko je, kot se ta najbolj cmeravi mesec v JI spodobi, vreme na »vod- jsnovi«, bi lahko rekli kak- p o modi dežnih plaščev, ^ikov in ostalih tovrstnih Ipomočkov. Pa vas ne bom javljala v kislo razpolože- .s temi rečmi zdaj, ko pri- ja ves romantično dehteč razigrano barvit maj. ^e le, da se bo narava odela lOve, bolj živahne barve, tudi naše garderobne omare nam I bo moda natrosila. Če bo- ) seveda sami tako hoteli, imreč, ob vodilnem barv- ni triu, ki ga sestavljajo siva, na in bela, se na modno pri- rišče v obliki pravega proti- upa za puščobnost vračajo - 3ve barve. To so prvinske, }e ali v slikarskem žargonu - rve »iz tube«. Intenzivno, ži- rdeča, rumena in modra so Ed njimi najbolj opazne. Ker so rdeča, oranžna, rumena modra v zgodovini oblače- 1 prvič in strastno navdušile kretskega kralja Minosa, se enujejo kretske ali še bolj gosto kar minojske barve, zakaj so se po nekaj letih Jtišja vrnile v modo? Kakšno prašanje! Da nam naše pesi- listično in do življenjskih ra- isti indolentno naravnane iše naravnajo v bolj optimi- fna razpoloženja, kakopak! No, če ste se pustih prepri- iti, ne veste pa še, katera med teh barvnih razpolo- mj vam je najbolj pisana na 3Ž0 in pod njo, še kratek »gled v barvno simboliko. Živo, sončno rdeča spodbu- k akciji, je podoba gorečno- in lepote, impulzivne in ve- (odušne sile mladosti, zdrav- , svobode in - zmagoslavne- I Erosa. Pravzaprav je erotič- ost tista njena vrlina, ki sem T tja pri njej kar dominira... Rumena, pravijo, da je barva ubosumja. Ampak tej tezi ni potrebno verjeti z vsem vašim žitjem in bitjem. Je pa zagoto- vo najgorečnejša barva, ki jo je težko »ugasiti«, saj sili čez okvi- re, v katero bi jo želeli stisniti. Kot sončni žarki, ki segajo čez sinje nebo. Skratka - rumena simbolizira nosilce moči. Modra. Za mnoge najlepša barva je najglobja med vsemi. Pogled se pogrezne vanjo, ne da bi naletel na oviro. Modra je najhladnejša, a v svoji absolut- ni vrednosti najčistejša. Stopiti v modro je narediti nekaj tak- šnega kot Alica v deželi čude- žev - stopiti na drugo stran zrcala. Svetlo modra (ki so jo, zanimivo, imeli Egipčani za barvo resnice) ponazarja pot v sanje, temno modra so sanje same - statične, pomirjajoče. Ste izbrali? No, da pa ne govoričimo o letošnjih barv- nih trendih kar v meglo, so dokaz tile utrinki iz domačih modnih logov. Kot demanti tr- ditvam, da se v slovenski modi ne dogaja nič ali pa zelo malo, so modne prireditve, ki so se v zadnjih dneh vrstile s pravo vročo naglico. In pogled na koledar tistega, ki si zaradi posredovanja tovrstnih infor- macij mora vse to tudi ogleda- ti, kaže, da se tale modni vrti- ljak še nekaj tednov ne bo ustavil... Torej, barve so tokratna rde- ča nit med sicer nadvse pestro in tudi po namembnosti raz- lično novomodno ponudbo na Slovenskem. Zveneča imena iz butika IT Klub Central je bil pred dnevi prizorišče modne revije ljubljanskega butika IT, kjer so že nekaj mesecev (kup- cem z globjimi žepi, seveda) na voljo najnovejše stvaritve vrhunskih blagovnih znamk Gianni Versace Versus, Versa- ce Jeans Couture, Gianfranco Ferre Jeans, Istante, Exte, in Jeans Dolce&Gabbanna. Rdeče - črno, ena izmed naj- bolj oboževanih barvnih kom- binacij v zgodovini mode, pa modro in rumeno, so bile po- leg zelene osnovno barvno sporočilo, ki je prekipevalo od mladostne vihravosti in sproš- čene svežine. Mojca Besenicar - asimetrija z barvami sonca Priznana slovenska modna kreatorka, ki je dolga leta us- tvarjala predvsem otroško modo, se je že drugič pred- stavila z lastno blagovno znamko ženskih oblačil v Be- žigrajski galeriji. Asimetrični rezi, zanimivi preklopi na kri- lih, nežna in včasih drzno raz- krivajoča prosojnost ter rde- če, oranžne in rumene barve so del kolekcije, ki bo razve- selila mnoge modne navdu- šenke letošnjo pomlad in po- letje. Mozamo - modne sanje za močnejše tudi v Šoštanju čeprav se stroga estetska pravila v modnem svetu vrti- jo le okrog preklastih suhic, pa je naš vsakdanjik sestav- ljen tudi iz dam in gospodi- čen, ki so lahko prav tako mične z nekaj odvečnimi kilo- grami. Tega se zavedajo v specializiranem ljubljanskem butiku za močnejše Mozamu, saj se trudijo prav zanje. In zdaj še razveseljiva vest za vse debeluške s celjskega po- dročja - 16. aprila je Mozamo odpri še en butik v Šoštanju. Ob tej priložnosti je bila na predvečer otvoritve v Velenju modna revija s prikazom naj- novejše kolekcije za pomlad in poletje. Uganili ste. Tudi v Mozamu prisegajo na živah- ne barve oblačil. Pa kaj zato, če je konfekcijska številka 54! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK V butiku Mozamo s specializirano modo za močnejše pravijo: tudi debeluške se lahko veselijo svetlih razigranih barv. %ca Beseničar: asimetrija in senzualna pro- sojnost. Foto: Stane Jerko Versace jeans Couture kot rumeno-modra vizija mornarskega stila. Foto: Stane Jerko Dolce&Gabbanna jeans - črno rdeča avantgarda za letošnjo pomlad in poletje. Foto: Stane Jerko MODA V LASEH Surova kolekcija Koncem To- ni&Guy je v svoji VThunski zasedbi artistic-teama na čelu z Anthoyjem Mascolom prire- dil v Stuttgartu fri- zerski spektakel. Še z dvema fri- zerjema iz Slove- nije sem se udele- žil dogajanja na povabilo Hairpro- motiona. Predsta- vili so kolekcijo za leto 1998, ki je iz- peljanka Raw ko- lekcije in je prire- jena tako, da pri- stoji k vsem oblačilom obliko- valcev, s katerimi sodeluje To- ni&Guy. Tako smo lahko vide- li tudi nove kolekcije oblačil vodilnih kreatorskih imen kot so Calvin Klein, Versace, Guc- ci, Viviene Westwood, Jill Sender, Helmut Lang, Rifat Ozbek... Pričeske iz kolekcije Raw, kar pomeni surov, so torej modna zapoved letošnjega le- ta. Striženja so zelo struktur- na, izrezana. Povezovanja v ravnih linijah niso več merilo, pač pa razmršeni, skoraj štrleči lasje, ki dajejo umeten, nekako plastičen videz. Dolgi lasje so speti s štrlečimi, razmršenimi in ne čisto počesanimi efekti. Barve so temu primerno uskla- jujejo in prevladujejo v preliva- njih, senčenjih ter kombinaci- jah ton na ton. Široki prameni lanskega trenda, kjer so se bar- ve kar blokirale'med seboj, so čisto izginili. KRISTIJAN PETEK Anketno nagradno vprašanje aprila VRNITEV ČEVLJEV Z OZKO KONICO IN TANKO VISOKO PETO V MODO JE ZNAK: a) želje, da bi se ženska znova bolj razlikovala od moškega; b) zapeljevanja, znak samozavesti in želje po ugajanju; c) poskus vrnitve v modo izpred nekaj desetletij; d) ......................................................................................... Odgovor na nagradno vprašanje: Ime In priimek:................................ Starost: ......................................... Točen naslov: ................................. ............................................Tel. št. 40 ZA AVTOMOBILISTE M mercedes na evropskih tleh Mercedes Benz v svoji to- varni v ameriški Tuscaloosi izdeluje terensko vozilo z oznako M. Avto je namenjen predvsem ameriškemu trgu, kajti tam so terenci zelo či- slani, poleg tega pa je to trg, ki je za nemško avtomobil- sko tovarno skoraj izjemne- ga pomena. Sedaj pa prihaja mercedes M razreda tudi na evropske in s tem na sloven- ski trg. Zunanja podoba tega mer- cedesa je seveda dovolj speci- fična, da ni dvoma o tem, za kakšno vozilo gre, notranjost pa je kljub terenski zunanji podobi nekako limuzinska, kar pomeni skoraj prestižna. Mercedes M razreda je ob tem serijsko opremljen s štirimi zračnimi varnostnimi blazina- mi, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, pa pospeševal- nikom zavorne moči z oznako BAS ipd. Po zasnovi je ome- njeni avtomobil pravi terenec, kajti karoserija je pričvrščena na šasijo, medtem ko so mo- derni terenci oziroma »meh- ka« terenska vozila zasnovana tako kot osebni avtomobili. M razred je po zmogljivostih in tehničnih značilnostih pravi terenec, saj ima stalni štiriko- lesni pogon, ki je zasnovan na znanem Mercedesovem 4Ma- ticu, h kateremu so dodali še reduktor. Zanimivo je, da avto nima klasičnih zapor diferen- ciala, pač pa je opremljen z Mercedesovim 4 ETS siste- mom. Ta lahko med vožnjo tisto kolo, ki ima slabši opri- jem ceste, zavre in prenese moč na kolo, ki ima dober oprijem. Motorja sta za evrop- ske trge dva. Prvi je 2,3-litrski bencinski štirivaljnik z močjo 150 KM pri 5400 vrtljajih v minuti, z največjo hitrostjo 180 km/h ter pospeškom 12,3 sekunde do 100 km/h. Drugi je šestvaljnik s po tremi ventili na valj, gibno prostornino 3,2 litra ter močjo 218 KM pri 5600 vrtljajih v minuti. S tem motorjem zmore avtomobil največ 180 km/h in do 100 km/h pospeši v 9,5 sekunde. AC Intercar, uradni pred- stavnik Mercedesa pri nas, na- poveduje začetek prodaje M mercedesa za konec maja, znani pa sta ceni za obe razli- čici. Tako bo stala izvedenka M 230 7,1, različica M 320 pa 8,9 milijona tolarjev. Dobrodelna dejavnost Citroena Sloveni|a Citroen Slovenija je že na nedavni avtomobilski prire- ditvi Avto in vzdrževanje na- povedal, da bo ob pomoči nekaterih drugih sponzorjev predal citroena evasiona Pe- diatrični kliniki v Ljubljani. Sedaj so k temu »projektu« pristopili še oglaševalska agencija Formitas, Banka Ce- lje, podjetje Nike in košar- karski klub Union Olimpija. Po svoje bodo pri tej dobro- delni akciji, ki jo kaže na vsak način podpreti, sodelovali tu- di kupci posebne izvedenke saxa z oznako plus. Avto sta- ne prav toliko kot običajni saxo, vendar so mu dodali tonirana stekla, ima dve zrač- ni varnostni blazini, tretjo za- vorno luč, kodirni ključ ipd. Od vsakega prodanega saxoja plus bodo del denarja name- nili za nakup evasiona. Sicer pa je Citroen Slovenija ob po- moči Avtocentra Košak na prireditvi v Celju tamkajšnje- mu zdravstvenemu domu prav tako predal enoprostor- sko vozilo evasion. Mercedes M razreda. Spremenjena ponudba fiatov brava /bravo Ljubljanski Avto Triglav, ki je uradni predstavnik korporacije Fiat pri nas, je začel preko svojih pooblaščenih trgovcev prodajati omejeno količino modelov brava 1,6 SX mania II in bravo 1,6 SX mania II. Gre predvsem za nekoliko spremenjeno opremo, kajti v avtomobihh z oznako mania II je poleg servoojačanega volana, voznikovega sedeža, nastavljivega po višini, osrednje ključavnice, električnega pomika stekel in zračne varnostne blazine še klimatska naprava ter zračna varnostna blazina za sovoznika. Tako stane brava iz te serije v trgovini 2,399, trivratna karoserijska izvedenka bravo pa 2,31 milijona tolarjev. Na sliki: fiat bravo. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj > avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil, organizatorji pa so izdali j kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,800 obiskoval;^ Marec: dokaj zadovoljiv mesec Marca so na slovenskem trgu prodali oziroma prvič registrirali 6487 osebnih avtomobilov, kar je bilo za 0,4 odstotka manj kot mar- ca lani. V letošnjih treh me- secih pa so prodali skupaj 15.202 osebna avtomobila, kar pomeni, da je bil posel letos za 3,5 odstotka ugod- nejši kot v enakem obdobju lani. Največ avtomobilov je mar- ca prodal Renault, in sicer 980, vendar je bilo to za 42 odstotkov manj kot marca la- ni. Volksvvagen na drugem mestu je našel za svoje avto- mobile 717 kupcev, vendar je bil rezultat za 5,2 odstotka skromnejši kot marca leta 1997. Na tretjem mestu se drži južnokorejski Daevvoo s pro- dajo 657 avtomobilov, kar pa je bilo za dobrih 59 odstotkov več kot v lanskem tretjem me- secu. Najuspešnejša japonska tovarna je bila marca Honda s prodajo 128 avtomobilov (9,4 odstotka manj kot marca 1 ^ ni). i Lestvica najbolje prodaj,' nih avtomobilov se seveda o' spreminja. Marca in v leto' njih treh mesecih je bil v o. predju renault megane (52 oziroma 1072 avtomobiloii sledi VW polo (406, 103! j potem pa renault clio (28 888). Najbolje prodajani ju, nokorejski avtomobil je leti« daewoo lanos (578), najuspj šnejši japonski avtomobil]j honda civic (285). V posame j nih razredih je položaj nasl« j nji: v najnižjem je v osprei//; daevvoo tico (letos 145), v m i lenkost višjem VW pol; (1037), v nižjem srednjemn| nault megane (1072), v srei njem VW passat (417), v vij jem pa audi A6 (98). Pri tat | imenovanih enoprostorski avtomobilih je daleč v osprefl( ju VW sharan (46), pri tereif skih pa lada niva s skupn j letošnjo prodajo 68 avtomobi| lov. ! pETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 Daewoo matiz za ljubitelje majhnih avtomobilov jj,okorejska avtomobil- jpvarna Daevvoo se bo jeseni na evropskih in J tudi na slovenskem pojavila z novim avto- Dom matiz. je majhen enoprostorski lobil, ki je luč dneva ugle- jliko prej kot je bilo spra- i^rtovano. Daevvoo matiz ,j se na evropskih trgih ffjal in kosal denimo z fdesom razreda A kot ^jim oziroma zelo po- jn konkurentom. V vsa- primeru je to majhen av- t)il, saj meri v dolžino vse- 5 metra, tovarna pa je ifana, da v tem avtomo- I medosno razdaljo 234 netrov dovolj udobno se- li pet ljudi. Zunanja podo- ga avtomobila je delo itali- e oblikovalske šole, me- a pa rezultat dela Dae- ;vih razvojnih centrov v iiji, Veliki Britaniji in seve- domovini. Nedvomno pri ooju vedo, da je oblika aobila vsaj v Evropi veliko pomembnejša kot na Daljnem vzhodu. Sodobna zunanjost se nadaljuje tudi v sodobni notra- njosti, pa v dokaj dolgem sez- namu opreme (kar je znova eden pomembnih pogojev us- peha). Motor, ki ga namenjajo matizu, je za sedaj samo eden, vsaj delno pa ga poznamo iz nekdanjega daevvooja tico. To je bencinski trivaljnik z gibno prostornino 796 kubičnih centi- metrov in močjo 51 KM pri 4600 vrtljajih v minuti. S tem motorjem zmore matiz največ- jo hitrost 144 km/h in pospe- šek 17 sekund do 100 km/h. Po napovedih Daevvooja Motor naj bi matiza pri nas začeli ponujati septembra, ko bodo znane tudi cene. Toda če je dovoljeno ugibanje, potem bo držalo, da matiz verjetno ne bo stal več kot 1,6 milijona tolar- jev. Na sliki: daevvoo matiz. ralloper II na slovenskem trgu delovanja Mit- shija in Hyun- i je že skoraj ibljeno, kajti iaj je južnoko- b tovarna iz- rala avtomobi- »Mitsubishije- cenci. To sede- nje se je obra- le pri terencu, a pri Hyundai- nenujejo gallo- narejen pa je osnovi mitsub- ia pajera prejš- generacije. Se- prihaja na slo- ski trg druga eracija galloperja iroserija je nekoliko spreme- la oziroma dopolnjena, kar ve- tudi za podvozje. Galloper je nec klasične zasnove, saj ima o, poleg tega pa je vsaj v osnov- •bliki prenos moči izpeljan na 'ji kolesni par (sicer pa je avto ^niljen s štirikolesnim pogonom fduktorjem ter diferencialno za- ^ zadnjega diferenciala). Karo- ii sta dve (s tremi in petimi '), oprema pa različna, čeprav • da je že v osnovni varianti J^lj bogata. Avtomobil poganja "'P samo en motor, in sicer s ''•Inikom polnilnega zraka ^niljeni 2,5-litrski turbodizel, ki l^ja 73,4 kW/100 KM pri 3900 ®)ih v minuti, medtem ko je ^ra za 252 Nm pri 1754 vrtljajih '"^uti. Čeprav za terensko vozilo J^f^a hitrost in pospešek nista '"^nega pomena, -ju zapišimo:- '^ko 140 km/h (odvisno od ka- ^^ijske variante) ter 17 sekund Jf^O km/h. Pri Hyundaiju Avto uradnem predstavniku J^daija pri nas, si obetajo letos nekako 150 galloperjev in si %viti v razredu terenskih avto- i'ov vsaj 7 do 8-odstotni tržni Avtomobil je že v prodaji, pri ^^ je cena osnovne izvedenke s vrati in opremo EXD 3,6, ena- ^zličice s petimi vrati pa 3,8 tolarjev, sliki: hvundai ealloner. Nemški Ford je delal dobro Nemški Ford, ki poleg britanskega sestavlja evropsko »divizijo« ameriške korpora- cije Ford, je lani posloval dokaj dobro. Tako je bil njegov promet vreden 28,1 milijarde mark, čistega dobička pa je bilo za 42,6 milijona mark. To je veliko bolje kot leta 1996, ko je imela tovarna opazno oziroma precejšnjo izgubo. Lani je tako nemški Ford proizvodnjo povečal za 1,7 odstotka, saj so izdelali 993 tisoč vozil, medtem ko se je prodaja povečala za 1,4 odstotka, skupaj pa so prodali 1,29 milijona vozil (torej še nekaj avtomobilov s starim letnikom). Ford je izvozil 64,4 odstotka vsega tistega, kar je naredil, pomembno pa je, da se je prodaja povečevala tudi v letošnjih prvih mesecih, saj so v januarju in februarju skupaj prodali 179 tisoč vozil. Ob tem se je tovarna sedaj dokončno odločila, da bo prenehala izdelovati scorpia, ki jim je lani prinesel izgubo 70 milijonov mark, zaradi tega pa bi lahko bilo ob delo kar 1500 ljudi. Lani je bil najuspešnejši ford na evropskih trgih escort, ki pa bo kmalu dobil naslednika, saj ga je tovarna pokazala na letošnji ženevski avtomobilski predstavi. Na sliki: ford escort. Skoda octavia tudi kot karavan češka Škoda, ki ji gre zad- nja leta tudi po zaslugi Volkswagna, sicer večinske- ga lastnika, zelo dobro od rok, je sedaj vsaj avtomobil- skim novinarjem pokazala novo izvedenko octavie s preprostim imenom combi, torej karavan. Avto je bil prvič na ogled na lanskem frankfurtskem avtomobilskem salonu in splošno mnenje je bilo, da gre za prijetno oblikovano vozilo. Combi octavia je ena- ko dolga kot limuzinska va- rianta (451 centimetrov), do- kazuje pa se s skoraj izjemno velikim prtljažnikom (548 li- trov v osnovni in 1512 litrov v razširjeni varianti). V prtljaž- niku je tudi dvojno dno, kar je octavia combi povzela de- nimo po audiju A4 avant. Če torej pozabimo na karavan- ski zadek, je vse drugo po- vsem enako kot pri kombili- muzinski karoserijski varian- ti. Menjalnik je ročni petsto- penjski, kasneje pride na vr- sto še prestavna avtomatika, motorjev v ponudbi pa je kar šest. Vsi motorji se vrtijo v volkswagnih, audijih in sea- tih, pa tudi v škodah. Osnov- ni je 1,6-litrski motor (101 KM), sledi 1,8-litrski z močjo 125 KM, potem pride na vr- sto turbo izvedenka tega agregata z močjo 150 KM (v ocatvii doslej še ni bil napro- daj), nato pa trije dizli, vsi z gibnimi prostorninami 1,9-li- tra. Prvi je tako imenovani SDI z močjo 68 KM, sledi šibkejši TDI (90 KM) in zmogljivejši z močjo 110 KM. Octavia combi bo na voljo s tremi paketi opreme (LX, GLX in SLX), pri čemer drži, da je skoraj v vseh treh pri- merih opreme veliko oziro- ma več kot v primerljivih kon- kurenčnih avtomobilih. Av- toimpex napoveduje začetek prodaje octavie combi za je- sen, nekako septembra ali oktobra, vendar cen še ne pozna. Ve pa se, da bo izve- denka 1,6 GLX v Nemčiji stala nekako 27.000 mark. Na sliki: škoda octavia combi. Lancia Y pri nas in Apriiia ter Spice Girls Lancia Y, najmanjši avtomobil italijan- ske tovarne, pri nas vse doslej vsaj uradno ni bil naprodaj. Sedaj pa je Avto Triglav, uradni predstavnik Lancie in s tem Fiata pri nas, objavil, da bo junija začel omenje- ni avtomobil ponujati tudi slovenskim kupcem. Pri nas bodo ponujali izvedenko z 1,2- litrskim bencinskim motorjem s po štirimi ventili na valj in močjo 65 KM ter v kombina- ciji z dvema paketoma opreme (L in LE). Cena avtomobila še ni znana, ve pa se, da je lancia Y načeloma nekaj dražja od konkuren- ce. Hkrati je italijanska tovarna motociklov Apri- iia, ki jo pri nas prav tako zastopa Avto Triglav, postala uradni sponzor znane britanske skupi- ne Spice Girls. Seveda so vse to pospremih z veliko reklamno akcijo, ki so jo izkoristili tudi za svetovno promocijo svojega novega skuterja spice sonic 50. Ta motor bo naprodaj v dveh variantah, in sicer z zračno ter vodno hlajenim motorjem, pri čemer naj bi prvo izvedenko namenjali ženskam, drugo pa moškim. 42 NASVETI KUHAJMO PO DOMAČE Rdeče zapeljivke Pomlad, ki smo jo v vseh odtenkih že spoznali in obču- tili, se nam obetavno smeje, z njo pa tudi upanje na slast prvih sadežev. Ljubezen pa vendarle gre najprej skozi že- lodec in prava gospodinja ima v posesti čarodejne zamisli. Za začetek nas bodo mora- le zadovoljiti še zadnje zaloge iz skrinje, kmalu pa bomo lahko tele recepte preizkusili z letošnjimi prvimi rdečimi zapeljivkami. Zdrobov puding z omako iz češenj Potrebujemo: za omako: SOdag češenj, 13 dag sladkor- ja, 1 žlica jedilnega škroba. Za puding: 1 1 mleka, ščepec soli, košček limonine lupine, 12,5 dag belega zdroba, 4 žlice sladkorja, 1 jajce. Priprava: češnje operemo, jih razkoščičimo in denemo kuhat v 1/4 1 vode. Dodamo sladkor in kuhamo 10 do 15 minut. Nato jedilni škrob vmešamo z,malo vode in ga primešamo češnjam, da se omaka zgosti. Mleko poseli- mo, denemo vanj košček li- monine lupine in zavremo. V vrelo mleko stresemo zdrob in 4 žhce sladkorja. Na majh- nem ognju kuhamo 10 minut. Medtem ubijemo jajce, loči- mo rumenjak od beljaka, ru- menjak raztepemo z vilicami, beljak pa stepemo v trd sneg. Ko se je zdrob skuhal, vzame- mo posodo z ognja in vmeša- mo v zdrob raztepeni rume- njak. Previdno primešamo sneg in zdevamo puding v modelčke ali visoke ozke skodelice, ki smo jih oplaknih z mrzlo vodo. Ko se puding shladi in strdi, ga zvrnemo na krožničke. Prelijemo ga z oh- lajeno omako in ponudimo. Pecenjak iz žemelj in češenj Potrebujemo: 50 dag če- šenj, 3 žlice sladkorja, 6 že- melj, 1/8 1 sladke smetane, 1/ 4 1 mleka, 3 jajca, 2 žlici suro- vega masla ali margarine. Priprava: češnje operemo in razkoščičimo. V kožico na- lijemo dobra 2 dl vode, stre- semo vanjo 2 žlici sladkorja in zavremo. V vrelo denemo sadje in kuhamo 5 minut. Zemlje narežemo na rezine. Razžvrkljamo sladko smeta- no, mleko, jajca in tretjo žlico sladkorja. Z mešanico prelije- mo rezine žemelj in jih pusti- mo 5 minut, da se napojijo. Surovo maslo ali margarino razgrejemo v veliki ponvi ali železni kožici. V vročo maš- čobo zdevamo namočene re- zine in jih pečemo 5 minut. Vmes jih nekajkrat premeša- mo, da se opečejo po vseh straneh. Nazadnje jim prime- šamo odcejene češnje in takoj ponudimo. Češnjeva torta s snegom Potrebujemo: 50dag če- šenj, sok ]/4 limone, 2 zavit- ka vanilijevega sladkorja, po želji 1/2 dl konjaka, 1 podlago za torte, 3 žlice rdeče marme- lade, 3 beljaki, ščepec soli, 15 dag sladkorja v prahu. Priprava: v veliko skledo na- lijemo mrzle vode. V njej opere- mo češnje in jih razpolovimo. Dobro jih odcedimo in zdeva- mo v skledo. Pokapljamo jih z limoninim sokom in potresemo z vanilijevim sladkorjem. Po že- lji jim polijemo tudi konjak. Pu- stimo, da nekaj časa stojijo. Podlago za torto namažemo z marmelado. Beljake posolimo in jih stepemo v kar se da trd sneg. Med stepanjem nm pri- mešamo sladkor v prahu. Na namazano tortno podlogo zde- vamo češnje, nekaj jih pustimo, da bomo z njimi okrasili gotovo torto. Na češnje nadevamo sneg in denemo torto za nekaj minut v pečico, ki smo ji segreli samo zgornjo ploščo. Ko sneg malo porumeni, vzamemo tor- to iz pečice in jo okrasimo s preostalimi češnjami. Skuta s češnjami Potrebujemo: 50 dag češenj, slabih 7 žlic sladkorja, 50 dag skute, 1/8 1 mleka, sok limone, 2 zavitka vanilijevega sladkorja. Priprava: oprane češnje po- tresemo s sladkorjem in jih pu- stimo stati 30 minut. Medtem vmešamo skuto z mlekom, li- moninim sokom in vanilijevim sladkorjem. Ko se skuta speni, je pripravljena. V skodelice zlo- žimo plast češenj in plast skute. Na vrh denemo tri češnje. Češnjeva grmada Potrebujemo: 90 dag če- šenj, približno 15 dag sladkor- ja za potresanje, 8 starih že- melj ali ista količina starega belega kruha, 3 do 4 dl mleka, 4 jajca, malo soli, nekoliko naribane limonine lupinice, za noževo konico cimeta, 7 dag sladkorja, 15 dag masla. Priprava: češnjam izločimo koščice, jih damo v skledo in potresemo s sladkorjem. Pusti- mo pol ure, da se dobro raz- sladkajo. Žemlje ali kruh zre- žemo na tanke rezine. V mleku razžvrkljamo jajca, sol, nariba- no limonino lupinico, sladkor in cimet. To mešanico previd- no in počasi zlijemo na kruho- ve rezine in pustimo četrt ure. Primerno kožico, lahko nepre- gorno posodo ali manjši pekač, pomažemo z maslom, nato pa menjaje zložimo češnje in kru- hove rezine. Maslo zrežemo na majhne koščke ali z nožem nastrgamo kosme in jih enako- merno porazdelimo po površi- ni. Pečemo pri srednji vročini približno 40 minut. Češnjeva pita s skuto Potrebujemo: 50 dag mo- ke, 30 dag maščobe (margari- na in maslo), 18 dag sladkor- ja, rumenjak, 1/2 del vina, limonina lupinica in vanilijev sladkor, slabo polovico pecil- nega praška, 80 dag češenj, 2 žlici marmelade, 30 dag sku- te, ki smo ji dodali sladkor, limonino lupinico, košček masla, vanilin in celo jajce. Priprava: moko pomešamo s pecilnim praškom, naredimo vdolbinico, vanjo položimo sladkor, polijemo z vinom, do- damo rumenjak, pregnetemo maščobo in limonino lupino in vanilin. Vse skupaj zmešamo, nato pa zamesimo gladko testo. Mesimo le toliko, da se živila med sabo dobro spojijo. Nato pustimo testo, da počiva pol ure na hladnem. Testo razdelimo na polovico in ga na pomašče- nem pekaču spečemo na pol. Na pol pečeno testo namažemo z marmelado, položimo skutin nadev, potrosimo z opranimi in izkoščičenimi češnjami in po- krijemo z drugim razvaljanim testom. Povrh namažemo s ste- penim jajcem. Nato pito do kra- ja spečemo in pazimo, da je zgornja temperatura v pečici močnejša od spodnje. Piše: MAJDA KLANŠEK FRANCOSKA KUHINJA Mareličnakupa Potrebujemo: 3/4 litra mleka, 7 rumenjakov, 150 g sladkor- ja, 1/8 litra mareličnega likerja, 1/2 litra stepene smetane, marelice iz kompota, 8 listov želatine. Priprava: rumenjake, sladkor in mleko stepamo nad soparo toliko časa, da postane zmes penasta. Želatino namočimo v topli vodi, da nabrekne, jo ožmemo in dodamo k vroči zmesi ter toliko časa stepamo, da se krema ohladi. Sladko stepeno smetano pomešamo z mareličnim likerjem in vse skupaj rahlo vmešamo v kremo. Z maso napolnimo široke kozarce in okrasimo z marelicami. KOZMETIČARKA SVETUJE J Kako odpravim lepotne tegob j Podočnjaki: nastanejo zaradi zastajanja limfe ali pa zaradi prekomernega nalaganja maščobe. Včasih je vzrok tudi bolezenski (revma, obolele ledvice). Takrat se ravnajte po nasvetu zdravnika. Če prebijete noč na zabavi, kjer precej pijete, kadite in vam preo- stane le malo uric za spanje, boste imeli naslednji dan podočnjake. Te zlahka odpravi- te z obkladki kamiličnega ali janeževega čaja. Nenazadnje vam preostane še borova voda. Če pa imate podočnjake zaradi zastajanja limfe, vam lahko pomaga kozmetičarka. Od- večno tekočino vam bo odstranila z limfno drenažo. Biti pa morate vztrajni, samo z en- kratno drenažo ne boste dosegli ničesar. Naj- težje je odpraviti podočnjake, ki nastanejo zaradi nalaganja maščob. Odpravi jih lahko le kirurg z lepotno operacijo. Za vse, ki imajo kakršnekoli podočnjake, pa velja: jejte čim manj soljeno, pred spanjem ne pijte in ponoči ležite na nekoliko višji blazini. Velike pore: je moč deloma zmanjšati z nekaterimi^ kremaffii, vendar je uspeh le krat- kotrajen. Če uporabljate puder, pazite na to, da bo vseboval dovolj vlage in maščobe, ki ne ustvarjajo komedonov (ogrci). Pomembna je tudi podlaga (krema) in da si obraz vsak večer temeljito očistite. Beli podkožni mozoljčki (milije): so poro- ženele celice, ki se naberejo pod vrhnjo plast- jo kože in jih sami ne morete odstraniti, z lahkoto pa jih odstrani kozmetičarka. Popokane kapilare: tako kot nagnjenost h krčnim žilam, podedujemo tudi nagnjenost k tej nadlogi. Ženskam, ki imajo zelo tanko kožo in neelastično tkivo, popokajo žilice pogosto že v mladih letih, skoraj gotovo pa v prvi nosečnosti. Odstrani jih lahko le kirurg, sami pa skušajmo njihov nastanek preprečiti. Pomagajo izmenične tople in hladne kopeh, ker s tem utrjujemo tkivo, Izogibajmo se dolgotrajnemu stanju in premočnemu sonče- nju. Lemice na vratu: kadar negujemo obraz i vadno na \Tat pozabimo. Vrat potrebuje v pozornosti, saj koža vsebuje le malo maša' ga tkiva in se kaj hitro zguba. Pazite na ^ boste držali glavo čimbolj pokonci in vsaj dv dnevno napravite tole vajo: glavo zravnaj, potisnite spodnjo ustnico čim dlje preko zgo. Sedaj v tem položaju obrnite glavo na d, naprej, na levo in zopet naprej. V vsakem pc, ju vztrajajte 10 sekund. Če boste vztrajni boste kožo na vratu zvečer namazali z m^ nočno kremo, boste lahko zelo dolgo oK mladosten vrat. Kozmetičarka Vi fl pETICA NASVETI 43 lOTROŠNIK JE KRALJ logodbe in varstvo potrošniicov jiiarja letos sprejeti J o varstvu potrošni- pamenja posebno po- jjt tudi pogodbenim [iiostim. Ko kupujemo igno blago v trgovinah jfočamo najrazličnejše ^e, namreč stopamo v jene pogodbene odno- ipa moramo biti seveda po previdni. d dnevi se je v naši sve- ji pisarni oglasil občan (fOsil za pomoč. Je brez- nin svoj položaj je hotel tako, da bi zgradil manj- »lavnico za izdelovanje ega kisa. Spoznal je ega podjetnika, ki mu je opravljen priskrbeti vso bno opremo in zagoto- jhnologijo, vse skupaj v eroma kratkem času. al je akontacijo višini 50 tkov dobavljene opre- ostalo naj bi plačal po fijenem prevzemu, podpisa pogodbe je mi- !eto dni, pogodba ni bila irana, na zahtevo po vr- vplačane akontacije pa igodbeni partner ne od- Preostane le tožba pre- idišča ali izterjava preko zne firme za izterjavo pv. Vendar je oboje dokaj btrajen postopek. I natančnem pregledu imentacije je bilo ugotov- I kar nekaj napak, ki jih čan - potrošnik storil in I tipične: potrjujejo na- ugotovitev, da smo pri anju poslov in podpiso- I pogodb silno nenatanč- podpisujemo celo nične dbe. V opisanem primeru je bila pogodba »pisana na kožo« prodajalca: v pogodbi namreč manjkajo podatki o pogodbe- nih strankah (ime, priimek, naslov), manjka datum skle- nitve pogodbe, ni navedena pogodbena vrednost sklenje- nega posla, niso navedeni ro- ki izvršitve pogodbe (t. j. do- končanja dela in predaje ob- jekta v uporabo), ni navede- no plačilo akontacije ter ob- veznosti (penah) prodajalca v primeru neizvršitve pogodbe. Tudi predmet pogodbe je opi- san zelo splošno in omogoča prodajalcu uveljavljanje do- datnih zahtevkov. Zakon o obligacijah je v po- gledu pogodbenih obveznosti natančnejši, vendar tudi Za- kon o varstvu potrošnikov vsebuje nekatera določila, ki jih je potrebno upoštevati in ščitijo potrošnika. Tako v 23. členu govori, da podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika, si- cer so nični. Za nepoštene pogodbene pogoje po navedenem zako- nu štejejo, če: - v škodo potrošnika pov- zročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in ob- veznostih strank ali - povzročijo, da je izpolni- tev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, - povzročijo, da je izpolni- tev pogodbe znatno drugač- na od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali - nasprotujejo načelu po- štenja in vestnosti. Celjska potrošniška orga- nizacija Varstvo potrošni- kov Celje (VPC) pripravlja brošuro oz. zgibanko z ob- javljenim celotnim tekstom Zakona o varstvu potrošni- kov ter naslovi in telefonski- mi številkami institucij, ka- mor se bodo lahko potrošni- ki obrnili po pomoč, če bo- mo presodili, da bodo njiho- ve pravice prizadete. Orga- nizacija Varstvo potrošni- kov Celje je zaprosila za fi- nančno pomoč celjsko in nekatere sosednje občine za pripravo, tiskanje in distri- bucijo zgibanke, saj lastnih sredstev nima, država pa to- vrstnih aktivnosti ne podpi- ra. Zgibanka naj bi dobilo vsako gospodinjstvo in v VPC menijo, da je mogoče s takšno akcijo prispevati k dvigu potrošniške osvešče- nosti in kulture. Seveda pa je vse odvisno od občinskih sredstev. Če je izpolnjen kateri od navedenih pogojev, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj zlasti določba. - po kateri lahko podjetje odstopi od pogodbe v vsa- kem primeru; - s katero se potrošnik od- pove pravici do uveljavljanja določenih ugovorov (npr. ugovor zaradi ničnosti, spod- bojnosti, neizpolnitve ali ne- pravilne izpolnitve pogodbe); - po kateri cena ni določena ali ni dovolj določena; - ki izključuje odgovornost za škodo, ki jo je podjetje ali oseba, za katero je podjetje odgovorno, povzročilo name- noma ali iz malomarnosti; - s katero si podjetje zago- tovi neprimerno dolg rok za izpolnitev potrošnikovega naročila; - s katero se na potrošnika prenese dokazno breme, ki ga po veljavnem pravu nosi podjetje. Za zaključek: pred vsako sklenitvijo pogodbe jo je po- trebno dobro prebrati in se po potrebi posvetovati s strokov- njaki. Naša svetovalna pisarna Varstva potrošnikov Celje (Mariborska 86) je v tem po- gledu na razpolago in radi vam bomo pomagali. Vsako popravljanje napak zaradi ne- premišljenega podpisovanja pogodb je dolgotrajen in mu- kotrpen posel, pa še poceni ni. RECEPTTEDNA Žemljeva polica Včasih se sprašujemo, kako bi porabili kak dan star bel kruh ali žemlje. Gospa Ivanka, ki redno posluša oddajo Radia Celje Izbiramo recept tedna, svetuje, da pripravite »žemljevo potico«. Recept je svetovala pred nekaj tedni, poslušalke, ki so ga že preizkusile, pa ga ne morejo prehva- liti. Potrebujemo: nekaj žemelj ali belega kruha, liter mleka, 6 jajc, lonček kisle ali sladke smetane, sladkor po okusu, meto ah pehtran, lahko tudi peteršilj in maščobo za pekač. Priprava: žemlje narežemo na polovice, kruh na tanke rezine. Mleko skuhamo in ohladimo, jajca stepemo. V tri posode si pripravimo: v eno mleko, v drugo stepemo jajca, v tretjo smetano. Kose kruha ali žemlje pomakamo najprej v mleko, potem v smetano in nato še v jajca (vrstni red smetane in jajc lahko tudi zamenjamo), potem pa rezine polagamo v močno namaščen pekač. Kruh potresemo z zehšči in cimetom, posladkamo, luknje pa zalijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Postopek nato ponovimo in potico po vrhu še enkrat zalijemo z mešanico smetane, jajc in mleka. Pečemo 20 do 25 minut pri temperaturi 180 stopinj. Potico lahko jemo toplo ali hladno. IVICA BURNIK BIO 1 (OLEDAR DOMA PRIDELANE ZAČIMBE Bazililca Bazilika je odlična dišavnica, uporabna pri pripravi različ- nih jedi. Tako lahko z njo obogatimo zeleno, kumarično ali paradižnikovo solato. Nepogrešljiva je v različnih omakah, enolončnicah in mesnih jedeh. Dodamo jo lahko krompirjevi, zelenjavni, fižolovi ali grahovi juhi. Nekateri pa z njo začinijo celo ribje jedi. Cenjena je tudi kot zdravilna rastlina. Vonj sveže bazilike pomirja in blagodejno vpliva na počutje. Ugo- den vpliv ima tudi na prebavo. Njena domovina je jugozahod- na Azija, v Evropo pa so jo prinesli v šestnajstem stoletju. Rastlina je enoletnica. V to- plo gnezdo jo sejemo od fe- bruarja do aprila, na prosto pa od aprila do junija, ko mi- ne nevarnost slane. Primerna je za vzgojo v cvetličnih lonč- kih, ki jih lahko postavimo na teraso ali kar v kuhinjo. Tako imamo svežo začimbo od po- letja do jeseni vedno pri roki. Sejemo jo v humusno zemljo. Ko rastlina nekoliko zraste, oz. ko se razvijeta prva lističa, jo razredčimo. Tako imajo os- tale rastline več prostora in hrane za rast. Stebla, okraše- na z mesnatimi, svetlo zeleni- mi listi, zrastejo do višine 50 centimetrov. Razvejan grmi- ček bazilike s čim večjim šte- vilom listov si vzgojimo tako, da vršičke stebelc s cvetovi večkrat odtrgamo. Sveže lističe bazilike trgamo od junija do oktobra. V tem času jo tudi sušimo in si tako pripravimo zalogo posušene bazilike za zimo, oz. do na- slednje setve. Kako sušimo baziliko? Svežo baziliko porežemo, ko doseže višino okoli 50 cen- timetrov. Stebla z listi opere- mo in jih otresemo. Liste s steblov potrgamo in jih s škarjami ali nožem narežemo na kocke približno dva krat dva milimetra. Celi listi bi se namreč sušili dlje, ker so me- snati. Suhih listov pa ne bi mogli na drobno zdrobiti, ker bi se svaljkali. Drobno nare- zani listi in tudi cvetovi pa se hitro sušijo in jih lahko tudi lepo zdrobimo. Narezane li- stiče potresemo na servieto in jih sušimo kakšen teden. Med sušenjem jih večkrat pretresemo. Posušeno bazili- ko spravimo v steklene lonč- ke ali papirnate vrečke. SUZANA SUHOLEŽNIK UREJAMO OKOLICO Substrat in gnojilo v okrasnem vrtu Substrati so snovi, v kate- rih rastejo rastline in sicer od navadne zemlje do po- sebnih vrtnarskih substra- tov. Vsaka rastlina ima svoje zahteve glede rastišča, zem- lje, svetlobe klimatskih raz- mer... Kljub pravilnemu iz- boru rastlin pa jim je potreb- no zagotoviti ustrezen sub- strat in hranila ob sajenju. Brez posebnih dodatkov bi sicer večina rastlin tudi uspe- vala, rasle pa bi počasi, slabše cvetele, manj bi bile odporne na bolezni. Nekatere rastline pa brez dodajanja ustreznih substratov sploh ne uspevajo, na primer rododendroni ali vrtnice. Pri takšnih rastlinah so substrati in gnojila znaten strošek. Gnojilo je le dodatek in ni namenjeno neposrednemu sajenju. Med substrati in gno- jili v določenih primerih ni povsem jasne meje. Kompost se lahko na primer uporablja kot substrat za sajenje dreves in grmovnic ali kot gnojilo za gredice. Na splošno pa to ne velja. Nikomur najbrž ne bi prišlo na misel, da bi rastline sadil neposredno v hlevski gnoj. Predvsem nekatera organ- ska gnojila lahko zamenjamo za substrate. Pri nakupu mora- mo paziti, kaj sploh kupujemo, saj se embalaža gnojil ne razli- kuje dosti od embalaže sub- stratov, zlasti embalaža organ- skih, manj koncentriranih gno- jil. Nekatera gnojila so tudi po videzu podobna substratom, zato naj manj izkušeni pazljivo preberejo navodila. Izogibajte se tudi substratom, kjer ni na- vedeno, kaj vsebujejo. Če nismo prepričani, kak- šni je kvaliteta zemlje na par- celi, jo je bolje analizirati. Ta- ko dobimo okvirne napotke za gnojenje in pripravo tal (nam je najbližji Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu). Še posebej pomem- bno je ugotoviti, kako kvah- tetna tla imamo takrat, kadar zemljo pripeljemo od dru- god. Zemlja je namreč lahko na oko lepa, ima pravo barvo in strukturo, v resnici pa je revna in ne vsebuje dovolj hranil in organske snovi. Na rastiščih, kjer so se že razvile rastline, lahko za silo oceni- mo kvaliteto tal s pomočjo opazovanja strukture, vlaž- nosti, plevelov..., na novo na- suti zemlji pa to ni mogoče. Organska snov v tleh Rastlinam moramo zagoto- viti dovolj organske snovi, saj jih lahko le na ta način oskrbi- mo z hranili. Organska snov poleg tega, da izboljša fizikal- ne lastnosti tal (vlažnost, zračnost, struktura), tla tudi oživi; v njih se razmnožijo mikroorganizmi. Le-ti pre- tvarjajo različne oblike hranil v takšne snovi, ki jih rastline lahko porabijo. Takim tlom pravimo, da so živa. Nasprot- no pa v mrtvih tleh rastline ne morejo rasti, kljub dodajanju mineralnih gnojil. V vrtnarstvu uporabljamo številne substrate in gnojila za dodajanje organske snovi v tla. Hlevski gnoj je manj uporaben, saj je gredo, pog- nojeno z vlaknatim gnojem, težje obdelati. Dobro prepe- rel gnoj pa bo odlično gnojilo za gredice, saj vsebuje veliko organskih snovi in hranil. Kompost lahko pripravimo sami iz organskih odpadkov. Za sajenje lahko uporabimo tudi kupljene substrate, ki imajo veliko organske mase: s takimi substrati lahko pripra- vimo grede, sadilna mesta za drevje in grmovnice ali pa ga posujemo na že posajene gre- de in ga plitko vkopljemo v tla. Kompostni substrati se v naših tleh najbolje obnesejo in so najbližji naravnemu nastaja- nju organske snovi v tleh. Tla lahko izboljšamo tudi z zastirko (zastiranje z organ- skimi odpadki kot so pokoše- na trava, listje, populjen ple- vel itd...). Zastirka mora biti dovolj debela, da je ne preraš- ča plevel. Ponavadi razpade v enem letu, tla pa oskrbi z obilico koristnih snovi, kar lahko kmalu opazimo na kva- liteti tal pod zastirko. Šota vsebuje veliko organ- ske snovi, vendar moramo pa- ziti, kako kisla je. Kisle šote so uporabne le za sajenje rodo- dendronov, borovnic, iglav- cev... Šoto, ki ni kisla, lahko uporabljamo enako kakor kompostne substrate. Primer- na je za mešanje z navadno zemljo, ne obnese pa se naj- bolje kot sadilni substrat (kar pomeni, da drevo ali grmovni- co posadimo v šoto). Pri saje- nju drevnine se izogibajte sub- stratom, ki vsebujejo preveč šote. Za sajenje drevnine so primerni le, če sadike kasneje redno zalivamo. Šota sicer za- držuje mnogo vode, kar je za- želeno, problemi nastanejo le, če se substrat izsuši, kar se lahko zgodi v vročih poletjih ali suhih zimah. Sadike v izsu- šenem substratu zelo hitro propadejo, poleg tega pa je izsušeno šoto težko navlažiti. Pri uporabi šotnih substratov vedno pokrijte sadilno mesto s plastjo navadne zemlje, ki bo preprečila, da bi se šota prehi- tro izsušila. Šota, ki je primer- na kot substrat za gojenje lončnic, v vrtovih ni primerna, saj kratkoročno veže veliko hranil, dolgoročno pa ne. Rast- line, posajene v šoti, zato lah- ko trpijo zaradi pomanjkanja hranil, če jih ne dodajamo v rednih presledkih. Uporaba šote je sporna tudi iz ekološkega vidika, saj v zahodni Evropi že opozarjajo na pretirane posege v naravo pri kopanju šote. ZA RAZVEDRILO 44 pETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN Med bivanjem v Cuzcu ni- sem doživel nobene nevšeč- nosti. Čeprav sem se pogosto sam sprehajal tudi v temi, ni- sem srečal roparjev ali raz- bojnikov. Le tu in tam sem naletel na prodajalce koke, hašiša in drugih mamil. Mor- da se tukaj prav zato zbirajo hipiji z različnih koncev sveta. Ta spoznanja so mi nekoli- ko okrnila lepe vtise o nekda- nji inkovski prestolnici. V me- stu sem srečal Mirovo skupi- no, ki je bila namenjena v Machu Picchu. Z vlakom smo skupaj odpotovali proti nove- mu cilju. Machu Picchu Domačini so nam svetovali, naj si kupimo vozovnice za prvi razred, ker je potovanje v drugem razredu za tujce lahko nevarno zaradi tatov, in neudobno zaradi gneče. Nas- vetov nismo upoštevali tudi zaradi lastnih varčevalnih ukrepov, ker je bila cena za prvi razred kar petkrat višja, in ker razlike v udobnosti ni- so bile velike. Potovanje v raznoliki druž- bi je zagotovo bolj živahno v vseh pogledih, še posebej z vlakom, ki je zelo podoben našemu muzejskemu vlaku. Posebno poglavje je ozkotir- na proga, ki je slabo vzdrže- vana in še slabše utrjena, kljub železnim pragovom. Vse to pri začetni hitrosti vla- ka povzroča močno zibanje vagonov, pri potnikih pa vzbuja zaskrbljenost ali vča- sih zabavne občutke. Na vsaki postaji so se ob progi drenjali mnogi mali tr- govci, ki so potnikom glasno ponujali raznovrstno blago - od kmetijskih pridelkov do slaščic in pijače, pa še marsi- kaj drugega bi se lahko našlo vmes. Pokrajina je bila zdaj precej drugačna od tiste, s katero smo se srečevali in jo spozna- vali prej. Andsko gorovje se je počasi umikalo in spuščalo proti pragozdu. Naš cilj se je vztrajno skrival pred rado- vednimi pogledi. Obrise Mac- hu Piccha smo zaznali šele tik pred prihodom na postajo. To mesto je bilo v preteklo- sti povsem odmaknjeno od običajnih poti in je dolga sto- letja ostalo dobesedno skrito pred javnostjo. Zato ni čudno, da so ga odkrili šele leta 1911. Skoraj neverjetno je, da zanj do takrat niso vedeli niti Indi- janci iz bližnjih dolin. Morda je izrecno zapovedani mol- čečnosti in želji po ohranitvi vsaj enega inkovskega mesta nekoč botrovala huda, krva- va preizkušnja ob divjih španskih osvajalskih poho- dih, ki so skoraj ali povsem uničili druga inkovska mesta v Peruju. Ob mnogih odprtih vpraša- njih je Machu Picchu obdržal svojo izvirno podobo vse do današnjih dni. Lepo ohranje- ne zgradbe in templji to potr- jujejo. Srečanja z inkovsko kulturo se vedno znova glo- boko vtisnejo v spomin sle- hernega obiskovalca. Izlet v Bolivijo Iz Cuzca do mesta Puno ob jezero Titicaca se lahko pope- lješ z vlakom. Tokrat sem se odločil za potovanje v prvem razredu, vendar sem ves čas obujal spomine na razgibano vožnjo v Machu Picchu. Le na železniških postajah so se po- navljali utripi s prejšnje poti. Dobil pa sem domačo družbo: na vlaku sem srečal dva Radovljičana, ki sta bila namenjena v Bolivijo, in sku- paj smo potovali do La Paza. Iz Puna smo pot nadaljevali z avtobusom. Cesta do La Pa- za vodi prek mogočne pokra- jine Antiplana in se povzpne na višino štiri tisoč metrov, kjer leži najvišje mesto in pre- stolnica neke države na svetu. Že ob prehodu bolivijsko- perujske meje sem zaznal razliko med sosednjima drža- vama. Indijanske vasi so bolje urejene od perujskih, La Paz pa je moderna in čista pre- stolnica, zgrajena v ameriš- kem slogu. Očitna različnost je tudi v ljudeh. Bolivijci so na splošno neprijazni ljudje. Morda bi jih lahko malce opravičil z vti- som o neki zagrenjenosti, ki povsod bode v oči: od uradov, agencij, hotelov, restavracij... Pogosto sem se zato spraše- val, od kod izvira tolikšno bo- gastvo in zunanji blišč njihove prestolnice. Tudi bolivijski Indijanci so povsem drugačni od peruj- skih Kečujev. Od njih se moč- no razlikujejo že po zunanjo- sti, ker so tihi in nezaupljivi. Njihova oblačila so temnejših barv, ki dajejo občutek neke žalobnosti in še njihova polt je temnejša od kečujske. Svojima pokroviteljema na odpravi Andi '95: Lesnini - So- pota Radeče in Podjetju za pa- pirno galanterijo in tisk Pagat (Anton Jakopič, Sedraž 38) se ob tej priložnosti najtopleje zahvaljujem za vso pomoč. Ajmari živijo na območju južno od Titicace. Poznavalci pravijo, da njihova nezauplji- vost izvira iz preteklosti, ko so jih podjarmila druga ple- mena in ljudstva. Najpr„ nato tiranska vladavin^* cev. Danes so v Boliviji gi delovna sila v tovarnah j težkih zemeljskih, gra^jj in drugih delih. Morda zato še zdaj preganja ob^ zasužnjenosti in zaposj^ nosti. Srečanje s slikal v La Pazu sem v gj galerij na razstavi spoziJ karko slovenskega rodu ' Štih. ki v Boliviji živi in ^J ja že osem let. S svojo ^ no prebiva v Santa Cru^ je skoraj tri tisoč kilom, oddaljen od glavnega m Obujala sva spomine na' no grudo in ugotavljala,) razseljeni smo Slovenci, me je tudi prijazno povj naj jo obiščem na njenen vem domu. Do odhoda naše odpra domovino mi je ostalo Jj kaj časa, zato sem se vj odzval. Prijetna presene so velikokrat dobrodošli V Santa Cruzu sem sel nanil z Ejtino družino in nim delom ter pod nji, vodstvom dobro spoznal nimivosti mesta in bližnji gozd. Mesto je lepo in urej ljudje pa so veliko prijazi in družabnejši kot v La F Prava pustolovščina je bik me potepanje po pragi Srečeval sem njegove { valce - Indijance majhne ki so zelo veseli vsakega ska. To je bila tudi priloži da se naužijem mnogih I sadja in vseh posebnosti,! nudi to naravno okolje.! težko mi je bilo ob slovesi. KONEC Družina slikarke Ejti Štih. ki živi in dela v Santa Cruzu. Zadnje ure z Ivanko so bile uničene. Niti njegova slučajna omemba, da mora v Nemčijo, tako kot jaz, pogovora ni mogla oživeti. Odkar ga nisem videl, se je spremenil v dolgočasneža. Govoril je počasi, kot bi hotel vsako besedo prežvečiti, preden jo je izpihnil v eter. Sonce je bilo že blizu gora, ko sta le odšla. Le malo časa mi je še ostalo do odhoda. Ravno, ko sem ji hotel predlagati, da bi odšla v hišo po še poslednje poljube, je prišla mati, sila zgovorna in vesela, da se je porod srečno iztekel; takšne še nisem videl. Čutil sem se opeharjenega. Po večerji, ki mi ni šla v slast, sem se poslovil od matere. Solzna me je objela, mi želela zdravja in srečno vrnitev v domači kraj. Ivanka me je spremljala do velikega bukovega štora. Sedla sva obenj v gosto mehko resje. Osvežujoči vonj mladih borovcev mi je polnil pljuča in poživljajoče deloval na grenko počutje. Govorila je mirno, preudarno, tolažila sva drug drugega. V obraz je nisem več videl, zato pa sem toliko bolj čutil njeno bit, njen jaz. Ko sem jo za slovo začel poljubljati, sem okusil solze; imela je mokra lica. Prvič v življenju sem jih pil - pil Ivankine solze in nisem več vedel za jutrišnji dan, ne za naslednje dneve. Nastajal je trenutek, kakšnega mi še ni dala, čustev, ki sem jih doživljal, ne znam opisati. Njen opajajoči vonj pa je bil neznaten, a je kljub temu dovolila - na nama lasten način seje darovala - bela obleka jo je še čakala. Ko sem bil že pod sedraško cerkvico, sem daleč gori zaslišal njen krik: »Miiiirkooo!« Njen krik mi je bridkost v srcu postoteril. »Ivaaankaaa!« sem se ji odzval in stekel, tekel ko za stavo, sicer bi se vrnil k njej. Od trenutka, ko sem sedel na leseno klop v vlaku, sem začutil v sebi in okoli sebe strašno praznino, brezdanji obup; zaželel sem si smrt. Ko sem odgrnil okensko zaveso, sem ugledal le silhueto lastne podobe in zaslišal njen krik. Krik, ki mi je zatrjeval, da me bo pogrešala in da me ljubi. Ta njen krik in njena misel, kakšna naj bo moja molitev, sta mi dajala uteho in pogum, predvsem pa upanje, da bova velikokrat skupaj. čeprav bosta najini telesi zelo daleč narazen. Dragi oče, sem pomislil, morda se motiš, in je le kakšno dekle angel. In, če je, mu je gotovo ime Ivanka. Ko sem prišel domov, nii je oče rekel, da me Gabrijel vabi na poslovilni večer Za takšno slovo mi ni bilo veliko. Bolj všeč bi mi bilo, da bi sedla za mizo sama, se pogovarjala kot včasih in se s krepkim stiskom rok poslovila. Kljub temu, da se je vedno bolj vdajal pijači in nisem vedel, ali res pripravlja poslovilni večer zaradi mene ali je zgolj pretveza za popivanje, sem se odpravil k njemu - nekoč je bil moj najboljši prijatelj. Slovo ni pripravil v bivši posebni šoli, ampak v prostoru, v katerem je včasih imela natakarica svojo sobo. Pod stropom je bilo nizko in majhno okno, ki je bilo zatesnjeno s staro prešito odejo. V kotu nasproti vratom je stal gašperček, od katerega je kar žehtelo v že tako in tako pretopli sobi. Ob levi steni je stala velika žametna zofa, na sredi sobe pa miza z nekaj stoli. Na mizi seje bohotila velika pletenka izabele, veliko steklenic piva in pladenj visoko naloženih rezin lectovega kolača, ki se je, kadar je bil v trgovinah na voljo, dobil brez živilske nakaznice kot tudi tunina, ki se je polita z jedilnim oljem belila v pekaču. Plavolasa Dragica, dekle močne postave, rjavih oči in polnih ustnic, je sedela na zofi, skupaj z rjavolaso Majdo sivih oči, stasite postave, a ne predebele. Za mizo, med debelušnim Pepijem in Gabrijelom, pa je sedela Anka, dekle temno plavih las, visoko in tankonogo, temperamentno in odrezavo. Ob pogledu na zadelano okno, na pijačo na mizi in na že razpete bluze ali obleke deklet ni bilo treba ugibati, kaj se obeta. Gabrijel, že nekoliko okajen, mi je vihravo in glasno prišel naproti, me posadil med Dragico in Majdo, potisnil kozarec v roko in mi nazdravil: »Nocoj nam ne boš ušel, zato bom poskrbel. Rad bi, da bi bil dobre volje, kajti gotovo ne boš spet kmalu. Vrzi žalost in skrb čez ramo, namoči in napihni svojo vest, da ne bo tako suha in tanka šla v svet!« To je bilo njemu lažje reči, kot meni storiti. »Tudi, če bi hotel pobegniti, bi ne prišel daleč, kajti popoldne sem si rahlo izvinil gleženj,« sem mu kot za šalo odvrnil. Bila pa je izmišljotina, s katero sem si že vnaprej pripravil izgovor za predčasen odhod, če bi druščina, za moj okus, s veseljačenjem le predaleč. Zatem je od nekod prinesel star gramofon in nekaj plošča navil. Gabrijel z Majdo, Pepi pa z Anko, sta nekaj časa naprej plesala, prvi sproščeno, drugi pa drvarsko. Dragia je dvakrat prosila za ples, a sem se izgovarjal na gleženj. Ki ^ od onih dveh ni nobeden prišel ponjo, sem se na n prigovarjanje le vdal. Plesala je okorno, vendar sem I plesom vseeno zadovoljen - njen obraz je žarel od zadovolj Kmalu zatem ko sva sedla in sem spil kozarec vina, se n polastila prijetna utrujenost. Sprva niti nisem bil pozoret to, ko pa se je začela stopnjevati in so noge postale neobčuti me je začelo skrbeti, toda ne dolgo, kajti tudi v glavi se n začel porajati neznan, a ne neprijeten občutek omotičnosti sem zamižal, sem videl vse znane barve, toda vseeno so čisto drugačne. Največ je bilo temno modre, temno vijoliiti kadmijevo rumene, ki so se prepletale v prelestne vzorce, so imele čudovit žameten nadih, tudi tista bela, ki je žarela. Nahajal sem se v nekakšni polzavesti; slišal in videl vse okoli sebe, ampak nedoločno. Navzoči mi niso bili popo ma znani in tista, ki je sedela ob meni, se mi je zdelo, ^ Ivanka, čeprav mi je bilo vse na njej tuje. Zaželel sem i objemati in poljubljati, d ko sem to storil, sem čutil nekaj podobnega. Polastil me je strah, kot da sem napravil 'i kaznivo dejanje in me išče policija. Zmedeno stanje f omilila roka položena na čelo. Čigava je bila, nisem ^^ pogrezal sem se v tiste lepe barve in se končno v njih utop^^ Zbudil me je oster salmiakov vonj. V glavi se mi je bistriti. Ob meni je še vedno sedela Dragica; v njenem poi sem opazil zaskrbljenost, v obrazih preostalih štirih pa ol^. nje. Vstal sem, noge so se mi šibile, se zapletle ob Dragi&[ padel sem nanjo, kot sem bil dolg in širok. Razen Dragice^ vsi glasno režali. Ko sem se pobiral, pri čemer mi je pomd§ si oblekel suknjič in se spomnil Gabrijelovih besed, da P bom ušel, sem mu jezen rekel: »Če si me imel za prijatelja, kot sem te imel jaz, bi smel storiti. Dlani me hudo srbijo; najrajši bi ti jih primazal okoli ušes, toda zaradi dosedanjega prijateljstva slovo ne mislim pretepati.« . »Ne jezi se! Nič slabega nismo nameravali, le ti si se ^ drugače odzval, kot seje kdorkoli od nas do zdaj. Želeli si^" da bi bil za slovo sproščen, vesel ali celo razposajen.« »Tudi, če bi postal takšen, kot ste pričakovali, da bom, bi ti^^^ bil jaz, ampak klovn proti lastni volji in samo v vašo zabavO' Kljub vsemu sem jim segel v roke. Potem pa me je D''^ prijela pod pazduho in družno sva odšla. Noge so mi še op'{ kot pijancu. Ob deblu mogočnega divjega kostanja na Slo^^^, vem trgu sva postala. V zvoniku je ura odbila četrto zj^ Svež jutranji zrak me je popolnoma zbistril. pETiCA INFORMACIJE 47 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Županski dialog Osrednje slovesnosti ob celjskem občinskem prazniku 11. aprilu se je letos udeležilo izjemno veliko ljudi. Velika dvorana Narodnega doma je bila polna do zadnjega kotička, med tistimi, ki v dvorano sploh niso mogli priti, pa je ostal tudi šentjurski župan. Jurij Malovrh, župan občine Šentjur: »Jože, a veš, da sem ostal pred vrati? Čeprav kaj takšnega zares nisem pričakoval, vseeno iskrene čestitke za praznik.« Jože Zimšek, župan mestne občine Celje: »Kar potolaži se, kolega. Lahko bi se ti zgodilo še kaj hujšega. Denimo to, da bi zmanjkalo prostora tukaj v stranski dvorani, kjer smo poskrbe- li za prigrizek in kozarček rujnega.« Komentar Glede na referendumske rezultate v sedanji občini Žalec lahko pričakujemo, da boj za občinske meje še ni končan. Sedaj se bodo v izglasovanih občinah potegovali za parcele, kjer ljudje niso za svojo občino: torej bodo boji potekali na območjih nesojenih (in neizglasovanih bodočih) občin Žalec in Braslovče. Simbolika Na Rečici bodo 9. maja polagali temeljni kamen za novo šolo. Glede na vse peripetije okrog gradnje šole smo prepričani, da so Rečičani nalašč izbrali dan zmage za slovesnost. Kombi ali traktor Medtem ko se je premier Drnovšek na Celjsko pripeljal v limuzini s pol kilometrskim spremstvom, se je moral minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj zadovoljiti s kombijem, v katerega je naložil še estonskega ministra. Glede na resor ima pravza- prav srečo, da mu niso dali traktorja... NASMEH, PROSIM! Marica Hribernik s Polzele 222 bo šla na izlet šaljivcev za šale, ki nam jih je poslala. Izbrali smo dve. Prometna Policist ustavi voznika: »Gospod, kazen boste plačali, ker niste privezani z varnost- nim pasom.« »Pivezan res nisem, sem pa zato pribit,« korajžno odgovo- ri voznik. Otroška Teta, ki ni imela svojih otrok, je pazila sosedovega 6- letnega Tinčka. Ker sta se rav- no pogovarjal o otrocih, je vprašal teto, zakaj nima nič otrok. Pa mu je odgovorila: »Ker mi štorklja ni nobenega prinesla.« »Ja, teta, bi si pa kakšnega drugega ptiča izbrala!« Kdo pravi, da je Novi tednik zanimiv le za bralce s Celjskega? Družina iz Phnom Penk Kambodži ga je prav tako z veseljem prebrala. . Foto: BRANE JERai AMADEUS POROČA Prevohunjeno iz štaba Takoj ko je KRAPež prevzel svojo nenapadalno oziroma obrambno funkcijo, je pričel pri svojem delu povsem na novo. Takoj je »odstrelil« vse prejšnje navade in za vohunje- nje sosedov formiral posebej usposobljeno ekipo. Njena prednost je v tem, da ji ni treba na teren, temveč lahko vohuni tudi z Bleda ali pa kar iz foteljev. (Od)kloni Hokejisti naši drsajo na ledu in dobri so kot v starih časih, vsaj tukaj nekaj znova je v redu, politik gleda naj se v teh asih. A ker plati ima medalja dve, nasprotje dobremu je vedno slabo, tako življenje vsako teče, gre, kar je lepo in grdo nosi s sabo. POPEVKAR VITEZI BELEGA MESTA