Političen list za slovenski narod.
poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V admiEfstruclJi prejeman veijš: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne.
«Štev.
V Ljubljani, v petek 8. marca 1889.
Letnik: X VII.
Kralj Milan odstopil.
A Zopet se je odigralo jeduo dujanje srbske tragične komedije: Kralj Milan je v sredo dne 6. t. m., na dan sedemletnice kraljeve proklamacije, naznanil narodu, da se odpove kraljevi kroni in zapusti deželo. Iz Belegagrada je v sredo došel telegram: Kralj je ob 11. uri sklical diplomatičen kor ter se v njegovi in ministra Mijatoviča prisotnosti odpovedal na korist svojemu sinu, ki je bil takoj proglašen kot kralj Aleksander I.; regenti so imenovani Jovan Ristič in generala Protic in Beli m a r k o v i c.
Že dve leti je na srbskem političnem odru ta komedija, in celo zgodovina vzhodnih držav pozna malo jednakih. Vsi prizori so imeli le ta namen, da bi se napolnile prazne državne in kraljeve blagajnike. Ko se je vršila zakonska kraljeva ločitev, hoteli so svetu dokazati, da ločitev ne bode imela nobenih nt-sledkov in da more denar mirno potovati v Beligrad, kjer so ga željno pričakovali.
Dalje se je vršila ustavna komedija, ali tudi to ni pomagalo. Ko je kralj Milan spoznal, da nima več prave veljave pri narodu, da mu tudi Kristič s korporalsko palico in izvanrednimi sredstvi ne more ukrotiti premočnih političnih tokov v deželi, sklenil je, da truden odloži kraljevo čast na korist svojemu edinemu sinu, čegar mati mora iskati zavetja v tuji deželi.
Žalostna je zgodovina Obrenovičev. Vsi so bili duševno nadarjeni, a še nobeden ni do konca svojega življenja kot vladar vodil osodo svojega naroda. Ded hiše Obrenovičeve je moral bežati pred revolucijo in je na tuji zemlji končal življenje; njegovega naslednika Mihajla je umorila najeta tolpa morilcev, in tretji Obrenovič je sedaj prostovoljno položil kraljevo krono na glavo mladoletnega svojega sina.
Da je prišlo do tega, pripomogli so mnogi vzroki, v prvi vrsti pa gotovo to, da kralj Milan ni znal zjediniti se z željami in potrebami svojega naroda, kar je potrebno med vladarjem in narodom, posebno v mladih balkanskih državah. Stati je hotel nad strankami, a ker je enostransko presojal narodne in politične koristi srbske, ostal je na strankarskem stališči.
Srb po rodu, je kralj Milan ves čas svojega vladarstva ostal mrzel za srbsko stvar. Tuje ideje so mu narekovale politične korake, tuji vplivi so bili v prvi vrsti merodajni v belgrajskem konaku. In če so slabo zdravje in denarne razmere prisilile ga do konečnega sklepa, vendar je le naznačeni vzrok bil prvi in glavni. Zgubil je na osamelem stališči tla pod nogami, porabil je vsa sredstva in obrabil vse orožje, da se vzdrži, zgubil je pogum in dal je deželi nazaj svojo kraljevsko oblast na korist 6voje hiše.
Kako se bodo obrnile razmere v Srbiji, težko je uganiti. Aleksander I., novi srbski kralj, je še otrok, pa narod ga je pozdravil z veseljem. Oblast imajo v rokah regenti. Generala Protic in Beli-markovie nimata posebnega vpliva. Protie kot dosedanji vojni minister moral bode skušati, da pridobi regentstvu zaupanje in udanost armade. Glavna naloga leži v rokah Rističevih in novega radikalnega ministerstva. „Red in prostost v deželi, narodna politika proti vnanjim državam" — to je geslo Risti-¿evo in njegovih ožjih prijateljev. Bistid — kakor
ga opisujejo listi — je sedaj edini mož v Srbiji, ki more s svojimi zmožnostmi in odločnostjo rešiti zmešnjave mlado kraljevino. Tudi Ristic ne bo kar čez noč vredil slabih finančnih razmer ter zatrl ra-dikalizma, ki ostruplja politično srbsko življenje, toda polagoma bode mogel narekovati javnemu življenju postave novega reda ter ukrotiti strasti, ki so deželo pritirala na rob propada.
Vnanji svet se poprašuje, kako bode Ristič postopal na vnanje. Brez dvoma bode zastopal narodno politiko in neodvisnost Srbije v uarodno-pravnem oziru. Rističa so kot nasprotnika Avstrije razupili le dunajski in madjarski listi. Toda Ristici je našemu presvetlemu cesarju sam izrazil svoje lojalno stališče nasproti državi. Torej smemo upati, da najnovejši dogodki v Srbiji ne bodo ovirali mirovne politike evropskih držav.
Siromaštvo in kapital.
Na Laškem in Francoskem punta se siromaštvo — lakote, pri nas na Slovenskem kmetje opuščajo in prodajajo posestva ter se izseljujejo v Ameriko, ljud tare siromaštvo, narod umira — tudi gladu. Navidezno, rekel bi kdo, je to skoro nemožno, a je vendar gola istina. Ali je bila morebiti zadnja leta na Kranjskem, v Avstriji ali sploh po vsi Evropi tako slaba letina, da zemeljski pridelki več ne zadostujejo človeškim potrebam? Nikdar! Tako hudo ni bilo še, in tudi vedno naraščajoči troški in izdatki za vojno moč in oboroženje niso glavni vzrok sedanji bedi. Kje torej tiči hiba? Pojasniti hočemo to v nastopnih vrstah.
Poslednje tedne smo zopet opažali, in zato imamo tehtne dokaze, kako cene blagu in pridelkom veliki kapitalisti povišujejo in je obratno zopet „tlačijo", ne oziraje se na to, ponuja li kdo ali pa povprašuje po ceni in blagu.
Male lopove so od pamtiveka ostro kaznovali, velike so pustili iu jih puščajo še pohajkovati brez kazni. Ubogi delavec, ki je ukral za svoje lačne otroke hlebec kruha, dene se pod ključ, tatove in defravdante milijonov pa odlikujejo. O različnih teh Wilsoniadah in Baruchiadah še govoriti nočemo. Taki slučaji dogajajo se vsak dan po vseh državah in po vsem svetu.
Ko so nedavno v francoski zbornici zahtevali radikalci in socijalisti, naj se odpravi carina od žita, odgovoril jim je minister Viette, da on tega ne učini, ker noče žitnim skopuhom s tem ustrezati. Istina je, da je carina velika zapreka Židom, koji bi radi uvedli v Evropi žitni krog ali „ring"! Brez carine dale bi se ložje žitne iu drugih pridelkov cene gnati višje in nižje; ljudstvu bi se pa laglje nalagali novi kruti židovsko-kapitalistični davki, ko bi ne bilo v raznih evropskih državah carine. V Zjedinjenih državah leta 1880 n. pr. bila je nenavadno dobra letina, in vendar je ljud moral plačati za kruh dvakratno ceno in še več, pri vsem tem pa umiral gladu. In pri na»? Kruh je drag, žemlje so majhne, dasi je žito po ceni in pšenica.
Ljudje pri nas prodajejo poljske pridelke na pol zastonj, zlasti na Dolenjskem, kjer še ni železnice; istotako delajo po drugih državah; Bvoja polja obdelujejo z izgubo, davke plačujejo s posojili; nasprotno pa bogate žitni milijonarji, ker imajo od-pravna ali pošiljavna sredstva v svojih rokah, nad-vladajo tudi skoro ves žitni trg in kujejo tudi svojevoljno cene. Kjer ni nobenih žitnih cen, ondi je
kruh najdražji, in mi se imamo zahvaliti povsem carinam, da evropski žitni trg in ljud nista popolnoma izročena na milost iu nemilost velekapita-listom.
Da vsled tega trpe krščanski trgovci in obrtniki in da so železniee naše povsem v rokah poži-denega velekapitala, ve vsak. Kristijan mora vselej več plačati za pošiljatev, nego nekristijan, kojemu se dovoljujejo ogromne olajšave; in znano je tudi, da židovske železnice svojim zaveznikom z Ogerskega in Nemškega na škodo našim domačim izdelkom dovoljujejo nenavadno nizke odpravne pristojbine.
Javna tajnost je dalje, da je žid Rothschild oškodoval državo na leto za več nego šest milijonov goldinarjev na ta način, da je na Reko navlašč dovažal onečiščeni petrolej, in vsled tega plačeval je prav neznatne pristojbine. Dalje je tudi znano, da se je Rothschild polastil skoro vse petrolejne kupčije kavkaške ter določuje ceno, kakor mu drago. Da židovski milijonarji sploh narekujejo cene poljskim pridelkom itd., ni nobena tajnost več. Židovski milijonarji posneli so smetano s panamskih akcij, a drugim lastnikom prepustili k večjemu — vodo, tudi to je znano. Smetano s severne železnice dobili so istotako veliki delničarji, država naša pa — seratko. Trgovina s kavo je popolnoma v rokah židovskih velekapitalistov. Ti so n. pr. v štiriindvajsetih urah zvišali ceno gotovih vrst kave početkom minolega maja dvakrat od 90 do 240 mark. Na tisoče manjših špekulantov postali so čez noč prosjaki, na stotine si je zapodilo krogljo v glavo. Kaj neki na tem, da je tisoč eksistencij uničenih, saj je nekoliko milijonarjev v tem času obogatelo za sto milijonov! O borznih mahinacijah še govoriti nočemo. Katastrofe, polomi iz let 1873—1874,1878, 1885—1888 so še v živem spominu.
Pred dvema letoma sestavil se je v Parizu sindikat, ki zdaj, pokupivši vse bakrene rudnike na svetu, diktuje ceno medi, kojo je podvojil. Samo Francoska plačuje tako na leto židovskim velekapi-talistom poplačila 50 milijonov frankov. Delnice teh rudnikov imajo zdaj petkrat višjo ceno.
S tem židovsko - milijonarskim velesleparstvom trpi ves svet. Milijonarji materijal drago prodajajo odjemnikom; ti morajo, da bi jim bilo moči izhajati, podražiti svoje izdelke in delavce prikrajševati na plači. Slično godilo se je minole tedne ljubljanskemu konzorciju mizarjev. Tako raste na jedni strani ogromno bogastvo, na drugi pa beda. Kam bomo dospeli? K socijalni revoluciji? Od te imeli so vselej največji dobiček velekapitalisti!
Bili so pri nas časi, ko je ljudstvo plačevalo primeroma večje davke, nego zdaj. V našem cesarstvu bilo je to za časa turških, pruskih in napoleonskih vojska. Za one dobe plačeval je naš ljud v malo letih na državne potrebe tretjino svojega imetka. Zakaj si je pa ljud po teh strašnih katastrofah vselej še zopet opomogel? Zato, ker ni bilo milijonarskih lihvarjev, koje nam je splodila novo-šegna liberalna doba.
Listu našemu ne more nikdo očitati, da ščuja zoper imovite vrste ali zoper Žide, ker so židovskega veroizpovedanja. Ker so pa lihvarski sindikati, bodisi interkonfesijonalni, bodisi židovski, glavni vzrok splo-šnjega nravnega in gmotnega upadka ljudstva, se pač ne čudimo, da raste antisemitizem in gibanje protikapitalistično po vsem svetu, dasi je liberalni listi — in celo konservativni — zaradi židovskih
naročnikov in iuserato? ¿atajujejo. Antisemitizem ne umolkne, dokler se ne odpravijo njegovi vzroki. Slovenski Židi, liberalizem, moderna prosveta ga ne bode odstranila, temveč prerojenje sveta na podlagi jedino prave in rešilne krščanske omike.
Govor poslanca dr. Poklukarja
v državnozborski seji dne I. marca t. I.
Umevno je, slavna zbornica, da častiti opoziciji vspeh današnjega proračuna ni prijeten, umevno tudi, da se ž njene straui sedanji vladi odreka v tem oziru vsako priznanje.
Umevno je tudi, ako se ostro napada ravno gospod finančni minister, kakor smo to čuli v ravnokar končanem govoru. Predlog pa, ki se je ravnokar nasvetoval v podporo ter jo je tudi našel, zdi se mi pa vendar v enem oziru premalo resen, ako se gospodje drže načela, da se mora vsaj začetkom leta rešiti proračun, na drugi strani je pa zopet premalo radikalen, da bi mogel ugajati onim željam, katere je menda imel gospod predlagatelj pred očmi. To še ne zadostuje in s tem nimamo še v žepu progresivne dohoduiue, ako jo je predložil gospod finančni minister. Nasvetovati bi bil moral, ako je hotel popolnoma dognati stvar: Dokler se ne bo vložila taka postava ter dobila Najvišjega potrjenja (Tako je! na desni); potem bi se bilo menda zadostilo onemu, kar je po mojih mislih na-merjal gospod predgovornik.
Po tej stranski opazki morem preiti k proračunu samemu, glede katerega z ozirom na dosedanje govornike nimam ničesa več dostaviti, razven malenkostij, katere bodo pa gotovo tudi temeljito zavrnili poznejšni govorniki, ki so „pro" vpisani.
Gotovo je vesel vspeh, da moremo letos pri proračunu zaznamovati preostatek skoraj treh milijonov. Preverjen sem, da gospodje z levice, od opozicije, to ravno tako živahno pozdravljajo v svojih srcih, kakor večina visoke zbornice, kajti skušnja nas uči, da se v nadrobni razpravi — tudi v glavni debati se je že zgodilo — stavi jako mnogo predlogov s strani opozicije, in morda več nego z desnice, v tem smislu, kako naj se porabi srečno doseženi preostatek. (Prav res! na desnici.) Jaz za svojo osebo se ne bom spuščal v nadrobnosti velikega proračuna.
Omenjati hočem le enega vprašanja, ki se tiče finančnega ministerstva, ker je ravno sedaj postalo pereče. To je zadeva o hišnih davkih, h kateri bom izrazil svoje mnenje.
Splošno je znano in gospod finančni minister tega tudi ni nikdar tajil, da najbolj tlači avstrijske davkoplačevalce ravno hišni davek. Tudi je res, da je obljubil finančni minister dovoliti olajšave pri neposrednjih davkih, kakor hitro se bo potrdil davek od špirita ter pokazal svoj vspeh.
Radikalna olajšava pri hišnem davku je sicer res težavna, ker postanejo posledice vsakega znižanja pri davčnem merilu naenkrat velikanske, in ako se na vse strani enakomerno ne zmanjša davčno merilo, sledi iz tega enostrausko protežiranje ene same vrste davkoplačevalcev (Prav res! na desni). Predlagalo se je na primer pri razgovoru o davku od poslopij v ožjem krogu, uaj se pri poslopjih se-znamka A v večjih mestih 3 poslopji 26B/3 odstotka in z odbitkom 15 odstotkov za vzdržavanje ta slednji zviša na 20 odstotkov, in finančni vspeh se je takoj pokazal v relativno jako velikem znesku, v pri-manjšku blizu 1,700.000 gld. (Čujte! na desni.)
Pomoč pa, olajšanje, ki bi se s tem dalo hišnim posestnikom v velikih mestib, bilo bi vendar jako majhno. Stališče, na katerem stojim jaz za svojo osebo glede hišnega davka, je nastopno: So nekatere krivičnosti, katere ima ta davek na sebi, velike trdo-srčnosti, katere olajšavati bi se po mojem mnenji moglo takoj pričeti, in je na eni strani to, da se izpusti zadnji alinea § 5, s katerim se kot minim davka pri poslopjih, ki se deloma ali popolnoma dajejo v najem, določuje dotični razred hišno-razred-nega davka.
Primanjšek, ako se to sklene, menda ne bo posebno velik, odstranjena pa bi bila vendar ena trdosrčnost, ki se je vsprejela v postavo gotovo zoper voljo onih, ki so zanjo glasovali.
Drugič leži v naravi stvari, da se mora tudi pri hišnem davku odpisati davek v vseh onih slučajih, v katerih posestnik dotičnih poslopij nima od njih ali koristi ali pa sploh ne najemninskih dohodkov. Tu se morajo tedaj na eni strani v požtev jemati vsa prazna stanovanja, ako to traja določeno
najmanjšo dobo, na primer do pol leta; ravno tako pri hišuo-razrednih davkih, kakor je to že itak postavno določeno pri hišno-najemninskem davku. Dalje naj se odstrani jako velik« trdosrčnost, katero je posebno pospešila nova eksekucijska novela, namreč ta, da je vsled nje postala hišnega gospodarja dosedaj postavno veljavna zastavna pravica na in-vecta in illata vprašavne vrednosti. Dostikrat se pripeti hišnim posestnikom, da morajo plačevati davke od najemščin, katerih ne morejo iztirjati.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L j u b l.j an i. 8. marca. Notranje dežele.
„Agr. Tagblatt" je dobil iz Budimpešte brzojavno poročilo: „Dognana stvar je, da bo cesarski tlvor v kratkem odpotoval iz Budimpešte, skoraj gotovo v Miramar. Zdravniki so cesarju in cesarici priporočili južno obnebje.
Miuisterski predsednik Taaffe je v torek za Dekaj dni odpotoval v Budimpešto.
Govorilo se je, da bo princ Aleksander Jinttenberški vstopil v avstrijsko armado. „Frem-denblatt" najodločneje preklicuje to vest.
JProtisuženjsko društvo na Dunaji bo sredi meseca maja priredilo na društveuo korist velikansko dvadnevno veselico v „Pratru"; slavnostni sprevod bo brojil poleg velikega števila v6z in živine 1500 oseb. Posamezne gruče bodo predočevale življenje afriških narodov.
Požunslco mestno zastopstvo je dne 4. t. m. jednoglasno sklenilo odposlati obema zbornicama ugovor zoper § 14. orožne postave.
Tnanje držav«.
Vzroki, zakaj se je odpovedal srbski kralj Milan prestolu, zakriti so še v temo. Mogoče, da jih bo v kratkem že odkril on sam. Politične posledice njegovega koraka bodo vsaj v prvem času bolj ugodne nego neugodne. Zoper kralja Aleksandra ni več onih momentov, ki so bili podlaga ruskemu rovanju zoper stališče kralja Milana, odkar je prognal Natalijo iz Srbije. Avstrijski politiki pa se vendar ne morejo ubraniti velikim skrbem, kajti negotovo je, ali ne bo sčasoma srbska politika krenila na protiavstrijsko pot. Toliko le se more že danes trditi, da se je srbski prevrat izvršil v okvirju trocarske zveze; dokaz temu, ker prihajajo vse prve dotične vesti iz Berolina, od „Nordd. Allg. Zlg." Skoraj gotovo je v tej igri knez Bismarck sam prevzel vlogo resi-žerjevo. Splošnji politični položaj vsled srbskega prevrata ne bo dobil drugega lica, ker tudi v pri-iiodnje bo mirovna liga obdržala vse srbske niti v rokah. Ko je izvedelo belgrajsko prebivalstvo, da je prestolonaslednik Aleksander proglašen za kralja, pozdravilo je to novico z navdušenimi „živio"-k!ici. Govori se, da se bo v kratkem sešel novi kralj s svojo materjo Natalijo, in sicer na ogerskih tleh. Ristic je že v to privolil. Kralj Milan bo baje naj-prvo odpotoval v Budimpešto, kjer bo prosil cesarja Franca Josipa I. za avdijenco, potem pa se bo za dlje časa nastanil v Opatiji kot „grof Takovo". V kratkem se bo sklicala velika skupščina k izrednemu zasedanju, da vzame na znanje vladni vspored. Bu-dimpeštanskim vladnim krogom je bil kraljev načrt že dlje časa znan, vendar pa niso mislili, da se bo tako hitro vresničil. Nikdo se ne vara o tem, da je odslej osoda Srbije izročbna najraznejšim slučajem. Neki madjarski list pravi: „Izid srbske krize nujno svari Ogersko, naj vzdrži domovino složno in močno, ker se morejo ob njenih mejah pripetiti dogodki, na katere danes nikdo ne misli". „Nemzet" se tolaži s tem, da bi Ristič ne bil dobil tako važnega posla, kakor je regentstvo, ako ne bi bil dal največjega poroštva, da bo nadaljeval srbsko zunanjo politiko v Milanovem smislu.
Princ Ferdinand Koburški je dne 26. m. m. praznoval svoj rojstni dan v Plovdivu. Več odličnih Bolgarov, v prvi vrsti sofijskih meščanov, izročilo mu je pri tej priložnosti adreso, katera se obrača zoper vlado ministerskega predsednika Stam-bulova; mej drugim imenujejo to vlado protiustavno in nevredno narodovega zaupanja. Budimpeštanski listi so hitro razglasili po svetu, da je adresa le delo ruskih spletk. Dne 22. februarija pa je dobil princ prijetnejšo adreso: 18 občin iz okrožij Karlovo, Kalofa in Kazanlik v njej zatrjuje neomejeno svojo udanost ter obsoja postopanje sinode zoper princa Ferdinauda.
Dne 5. t. m. je izšel ukaz ruskega carja, ki natančneje določuje in spopolnuje naredbe o odgovornosti članov državnega sveta, ministrov in načelnikov raznih upravnih strok. Ukaz določuje, da se morajo tožbe o uradnih prestopkih teh velikih uradnikov izročiti naravnost carju, ki jih potem izroči za nadaljno postopanje kakemu oddelku državnega sveta. Zatoženca konečno sodi najvišje kazensko sodišče, katerega člane sproti imenuje car. — List „Ruskoje Djelo" je dobil tretji ukor ter se je ob enem prepovedal za pol leta. — Ruski veleposlanik Nelidov je včeraj došel iz Oarjigrada v Odeso ter je nemudoma odpotoval v Peterburg, kamor ga je pozval car, da poroča o postopanji Turčije v slučaji resnih evropskih homatij.
Francoski narod je- vedno bolj razburjen zoper vlado. Bouiangizem j» muogo pridobil ravno zaradi Ašinove zadeve in vladnega postopanja zoper ligo patrijotov. Položaj je toliko kritičen, d» opor-tunci silijo vlado, naj izda odločne naredbe ter naj breaozirno postopa zoper one, ki se jej nofcejo pokoriti. Minister Constans mej odobravanjem državno-nemških listov vedno ostreje napada boulangizem. Pred nekaterimi dnevi je izdal naredbo, da sme lioul^pger siqer sprejemati manjše deputacije, a redapstveni komisarji so dobili pri tem povelje, da. morajo vse izjave pri takih prilikah zadušiti.
Italijanska ministerska kriza še vedno ni rešena. Crispi hoče na vsak način obdržati portfelj zunanjih zadev, to pa ga ravno najbolj zadržuje v sestavi novega kabineta. „Agenzia Štefani" pravi, da bo kriza v nekaterih dneh rešena. Portfelj državnega zaklada se je ponudil Giolitti-ju, Seismit-Doda je sprejel finančni portfelj, Lacava portfelj za pošte, brzoiave in, kar se bo še-le ustanovilo, za železnice. Govori se, da bodo prevzeli admiral San Bon mornarično, Finali delavsko in general Dezza vojno ministerstvo. — Oni politični krogi v Rimu se jako motijo, ki vriskajo veselja, da se je Crispiju že skoraj posrečila sestava novega kabineta vzlic vsem nasprotnim prorokovanjem. Novo ministerstvo bo stalo ravno tistim težavam političnega in finančnega položaja nasproti, kakor prejšnje ministerstvo. „N. F. P." gotovo ni Crispiju sovražna, vendar pa kaj žalostno opisuje italijanske davčne razmere. Mej drugim pravi: „Davek od mlenja bi jako veliko lahko donašal, vendar pa je v političnem oziru nemogoč. Misliti si ne moremo, kako samo beseda ,davek od mlenja' pretrese kmetsko prebivalstvo. Kmet večinoma ni imel denarja, da bi bil ž njim opravljal ta davek; storiti je moral to z žitom, pri tem pa je najlepše cvetelo oderuštvo. Narodni zastopniki so zaradi tega tudi odklonili ta davek, novi minister bo moral gledati, da dobi nova sredstva. Kakošna bodo ta? Govori se o skupni veliki reformi vseh davkov, o uvedbi progresivne dohodnine itd. K temu je pred vsem treba poguma in moči, dvoje lastnostij finančnega ministra, ki kaj rade postanejo nadležne italijanski zbornici.
Itumunski ministri notranjih zadev, pravosodja in vojne so razposlali podredjenim oblastnijam okrožuico, ki se obrača zoper preveliko razširjanje socijalistične propagande. Priporoča se strogo nadzorovanje in ostro postopanje zoper hujskače. Pravo-sodnji minister posebno še sodiščem priporoča, naj v slučaji socijalističnih zločinov brezozirno izvršujejo svoj posel. Vojni minister zaukazuje posadkam, da morajo biti vsakpot političnim oblastnijam na razpolaganje. — Zbornica je za tri mesece podaljšala pooblastilo parlamentarne komisije, ki preiskuje za-tožbo zoper Bratianovo ministerstvo. — Vlada je zbornici predložila načrt, s katerim se odpravljajo dosedanja poslaništva v Rimu, Londonu, Atenah in Bruslji.
Sramotni poraz Salisburyjevega kabineta v znani Parnellovi pravdi je napravil velik vtis tudi na Irsko. V Cloumelu je nastala že pravcata vstaja. Minoli torek je tamošnji škof ostro omenjal v svojem govoru vladnega postopanja, radi tega pa je zaukazal častnik, naj vojaki zapuste cerkev. Vojaki tega niso storili ter so zapustili božji hram le častniki in podčastniki. Po končani službi božji so vojaki brez poveljnikov odšli iz cerkve v vojašnico, in sicer mej navdušenim pozdravljanjem ogromno množice. Ta dogodek jasno kaže, kako vre v vseh irskih krogih; pravična irska zadeva je mnogo pridobila vsled zgoraj omenjene pravde zoper Parnella.
„Berliner Tageblatt" je dobil iz Zanzibara brzojavko, ki poroča o resni bitki pri Bagamoy-u; nemški vojaki so priplenili dva topova, Buširi je baje ranjen.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, dne 5. marca. (Pismo prevzv. knezo-škofa Jakoba do njegove duhovščine.) Odkrito smem reči, da mi že dolgo ni napolnjevalo srca toliko veselje, nego sedaj prečitavšega znamenito pastirsko pismo našega prevzv. vladike do nas duhovnikov. „Quot verba, tot sententiae, quot sententiae, tot victoriae." Da, krasen spomenik je to pismo skrbi in ljubezni višjega pastirja do duhovščine, krasno spričevalo, katero daje višji pastir svojim duhovskim bratom, mil izraz očetovske ljubezni do sinov, pomenljiv dokaz, da cerkveno predstojništvo previdno in zavedno deluje, zlasti pa da stoji cerkvena veljava na močnih tleh cerkvenih zakonov ter brani na vse strani cerkveno svobodo. Da, kam bi pa prišli, ako bi poslušali vsakega časnikarskega nepremišljenca ? Cerkvi nasprotni list naj ukazuje, kaj naj duhovščina dela v cerkvi? Bog obrača vse na dobro in tudi zadnji boj je naši duhovščini v velik prid. Ako bi nam druzega ne bil pridobil, to škofovsko pismo nas odškoduje za vse. — A treba je tudi, da duhovniki od svoje strani kaj storimo. Dosedaj so mnoge dekanije izrazile svoje soglasje s „Slovenčevim" vredništvom, kar mu sm4 biti v pravičen ponos. A potem, ko je višji pastir tako govoril, ne smemo molčati. Vsi kakor
jeden mož naznanimo, da se oklepamo najtesneje svojega vodnika v ljubezni in v enakem mišljenji. Drugič pa se moram« tudi pred narodom, pred verniki izkazati in opravičiti, pred katerimi so hoteli nasprotniki v slabo ime pripraviti duhovnike. Pred verniki pokažimo, k d k o spričevalo nam daje naša kompetentna uadzorovalna oblast, tukaj pokažimo, kaj pomeni hujskanje zoper naš 6tan. Zlasti napadeni dušni pastirji si ne morejo želeti boljšega pomoeka, da pouče svoje vernike, kakor to škofovsko pismo. Pred kratkim mi je rekel neki duhovnik te sicer šaljive, a vendar pomenljive besede: „Kaj bomo pridigali o nekdanjih farizejih in soducejih, ko imamo sedanjih le preveč!" Nasprotniki pa naj si zapomnijo, da za njihovo razgrajanje in hujskanje imamo vedno pripravljeno odločno in krepko besedo, katero nam narekuje pravica in resnica. Ne, sovražnikom cerkve in vere ne bomo v strahu, in naj nam tudi smrt žugajo. A pokorščino, polno udanost in srčno ljubezen imamo do svoje postavne cerkvene oblasti, do svojega blagega vladike, katerega Bog ohrani in vodi v prid cerkvi, domovini, naši najvišji cesarski hiši, kateri je tudi vsa kranjska duhovščina ž Njim vred najzvesteje in naj-p o ko r n e j e u d a n a!	Duhovnik.
Dnevne novice.
(„Slovensko društvo" v Ljubljani.) Prejeli smo včeraj naslednje vrstice: Ustanovni občni zbor „Slovenskega društva" bode v nedeljo dne 10. marca t. 1. ob 11. uri dopoludne v čitalnični sobani. — Na dnevnem redu je volitev predsednika in devet odbornikov. — Po pravilih od e. kr. deželne vlade s odlokom dne 28. maja 1888 potrjenih je društvu namen: Pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek; razširjati med njim politično izobraženje in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske pravice in slasti pripoma-gati, da sc mu vresniči ustavno zagotovljena narodna ravnopravnost. — Letnina iznaša 1 gld. — K pristopu in vdeležbi pri občnem zboru vabi osno-valni odbor: Dr. K. vit. Blelweis. Ivan Murnik. Luka Svctcc. Dr. Ivan Tavčar. Dr. J. Vošnjak.
(Presvetli cesar) je daroval požarni brambi v Vržeji pri Ljutomeru 80, v Cerkovcah na Dravskem polji pa 50 gld.
(Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista je c. kr. državno pravdništvo zaplenilo zaradi dopisa iz Travnika v Bosni, ker smo ga priobčili v hrvatskem jeziku.
(Občinski zastop v Horjulu) je enoglasno izvolil za častna občana gospoda Josipa Marna, častnega kanonika v Ljubljani, in Jo s i p a Go r u p a, veleposestnika na Reki.
(Čast. gosp. Anton Fischer), župnik v Dol. Hrastniku, poslal je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju tri goldinarje. Iz Savinjske doline pa je drug duhovni dostojanstvenik, ki ne želi biti imenovan, imenovanemu društvu poslal pet goldinarjev. Srčna hvala obema!
(Zabavni večer „Pisateljskega društva") bode v soboto dne 9. t. m. v steklenem salonu ljubljanske čitalnice ob 8. uri zvečer. Čital bode gosp. profesor Simon Rutar o .slovenski Benečiji".
(Priznanje) za našo obrambo duhovniške lojalnosti proti liberalnim nasprotnikom so dalje izrazili dekanati: Kočevje, Leskovec, Radovljica, Novo Mesto in Litija ter nas izpodbujajo, naj visoko držimo konservativno-narodno zastavo z geslom: vse za vero, dom, cesarja, da se bode videla po vsi Sloveniji in se pod njo zbirali vsi zavedni konservativni Slovenci. Kolikor bolj Vas bodo napadali, toliko pogumneje Vas bomo branili. — Bog in narod!
(Umrl) je minoli ponedeljek v Celji deželnega sodišča svetovalec v pokoji g. Alojzij Pesarič, star 64 let.
(Iz Kamnika) se nam poroča: Gosp. Josip Fajdiga kot pooblaščenec sklicuje za nedeljo dne 10. t. m. osnovalni shod nove podružnice družbe sv. Cirila; in Metoda za Kamnik in okolico, da se izvoli začasno načelništvo.
(Umrl je) v Volfeh na Goriškem včeraj zjutraj ondotni župnik g. Jožef G olj a po dolgi in mučni bolezni ter večkrat previden s svetimi zakramenti. R. I. P.l
(Dopolnilna volitev.) Slovenski in konservativni volilci v Mariboru so sklenili, kakor poroča „SI. Gospodar", da se nc vdeleže volitve državnega poslanca za mesta in trge.
(Odlikovanje in imenovanje.) Presvetli cesar je dvornemu svetovalcu vitezu Rinaldiniju v Trstu dal naslov namestniškega podpredsednika.
(Koze in zima.) Iz Škocijana na Dolenjskem se nam poroča: Pri nas osepnict*, ali kakor narod govori, koze še vedno razsajajo. Od 1. januarija do 4. marca jih je umrlo 128, izmed teh 106 na kozah. To število je jako veliko v primeri z lanskim, ko jih je celo leto umrlo 81. Največji križ za ljudi je tudi to, da so semnji v celem okraji prepovedani. Doslej so ljudje vsaj v Novo Mesto vsake vrste blago vozili na prodaj, da so dobili preputreben drobiž. Minoli ponedeljek pa so se morale vrniti dolge vrste vozov, ker jih straža v Dragi pri Beli Cerkvi ni pustila naprej, akoravno ta prepoved pri nas ni bila naznanjena. Sedaj smo popolnoma v kontumacu, le k davkariji je še pot odprta. Bog so nas usmili. — Tudi zima dela ljudem preglavice. Radi bi delali v vinogradih, pa jih zadržuje ostra zima. Tolažili so se s sv. Matijem, da jim bo led razbil, pa ga je še naredil. Tudi z mokronoškim vremenskim prorokom, ki je napovedal pustni dan kot jako topel, ljudje niso zadovoljni.
(Nekaj o slovenščini v Trstu.) Pod tem naslovom piše „Edinost": Splošno je znano, da zalije pristaše nekaterih krogov v Trstu rudečica „svete" jeze, kadar čujejo le besedico v slovenskem jeziku. Nedavno je g. Počkaj obnovil napis nad svojo pro-dajalnico v ulici Ghega le v slovenskem jeziku. Ru-dečkarji, njim na čelu „Impertinente", zagnali so strašanski krik ter z vsemi sredstvi delali na to, da ostrašijo g. Počkaja in odpravijo napis. Tudi slavni mestni magistrat je našel dlako v jajcu ter ukazal, da mora lastnik prodajalnice plačati globo zaradi prestopka § 33. car. nar. ter v 24 urah odstraniti protipostavni napis. Vsled pritožbe na visoko c. kr. vlado pa je mestni magistrat globo preklical. Naj si torej zapomnijo gospodje, da je Slovenec v Trstu ravno tako dober avstrijski državljan, za katerega veljajo iste postave, kakor za druge narodnosti.
(Na Dunaji) se vedno bolj oživlja katoliško življenje, da se otrese more židovsko-liberalnega duha. Znano je marljivo društvo „združenih kristi-janov", ki na shodih presoja in pojasnjuje važna politična in socijalna vprašanja s krščanskega stališča. Veliko pozornost je vzbudilo povsod vabilo znanega dr. Porzerja, da se na Dunaji ustanovi „prosto društvo katoliških pravoslovcev". Shod seje vršil dne 17. februarija; vdelelili so se ga mnogi v političnem življenji znani juristi iz raznih krono-vin, mnogi so poslali pismena priznanja. Tudi mi z veseljem pozdravljamo novo društvo, ki se ne sramuje „katoliškega" imena in utegne biti nov branik za cerkev in katoliško Avstrijo.
(Iz Ljubnega) na Štajerskem se nam poroča, da je po noči od sobote na nedeljo dne 3. t. m. pogorel del opekarske tovarne v Judendorfu pri Ljubnem, ki je lastnina Drascheja pl. \Vartinberga. Na pomoč je prihitela požarna bramba iz Ljubnega. Tovarna je bila zavarovana pri zavarovalni družbi „Donau" na Dunaji.
(Deželna vlada hrvatska) je potrdila sklep zagrebškega mestnega zastopa, da se za zgradbo pokrite vojaške jahalnice dobi posojilo v znesku 200.000 gld. Jahalnica se bode gradila še letos na zemljišču, kjer so sedaj vrtovi bolgarskih vrtnarjev.
(Izpred sodišča.) V torek in sredo je stalo pred tukajšnjim porotnim sodiščem sedem oseb, za-toženih ponarejanja denarja, ki so se shajali v hiši devetintridesetletne Marije Janežičeve na Pšati. Porotniki so potrdili vsa vprašanja, in sodišče je obsodilo Marijo Jauežičevo na osemnajst mesecev; Janeza Požlepa, posestnika na Plešivci, na dve leti*; Valentina Zajca iz Podgorice na jeduo leto; Miho Pengova, hlapca pri „Nemškem vitezu" v Ljubljani, na štiri mesece; Miho Lihovca iz Iške Vasi na štiri meseee in Jerneja Burjo iz Kamnika na štiri mesece težke ječe, poostrene s postom. Oproščen je bil mlinar Janez Žargaj iz Dragomelj. — Včeraj popoludne je bila glavna obravnava zoper Flaka in Z a n a, ki sta ogoljufala tukajšnjo hranilnico, kakor je to sama naznanila sodišču, za več nego 6000 gld. Hranilnično vodstvo je knjige preiskalo le za nekaj let nazaj ter do danes ne ve, koliko ima prav za prav škode. Lep red v tako imenitnem in velikem denarnem zavodu I Porotnikom je sodišče stavilo tri glavna vprašanja gledtS krivde, katera so potrdili enoglasno, pri Žauu le gledd gotovega zneska. Zoper dostavno vprašanje, ali iznaša škoda več nego 300 gld., ker se mora v tem slučaji izmeriti večja kazen, ugovarjala sta oba gg. zagovornika, dr. Tavčar in dr. Krisper. G. dr. Tavčar
je še posebno naglašal, da si ni mogoče niti misliti, da bi pri tako odličnem zavodu mogla uradni sluga in dijurnista slepariti leta in leta brez pomoči, tudi ko bi bili vsi ravnatelji hranilnice — siepci. Sumničiti noče nikogar, vendar pa je tukaj tretja, do danes neznana oseba, ki je imela gotovo največji dobiček. Porotniki so vzlic temu potrdili dostavno vprašanje. Konečno sta gospoda zagovornika naglašala kot olajševajočo okoliščino, da je hranilnica tako rekoč vsiljevala Flaku in Zanu priliko k slepariji. Na podlagi vsega tega je sodišče obsodilo Flaka na pet let, Žana pa na poldrugo leto težke ječe in v povrnitev pravdnih troškov. — Pravda ta je prezanimiva, ker nam kaže razmere kranjske hranilnice v jako slabi luči. To ni bil prvi slučaj, v katerem so se izvršile sleparije v našem deželnem denarnem zavodu. Dostavili bi lahko še marsikaj, a ni treba, ker sama govori — včerajšnja obravnava.
(Potres.) Po noči od torka na sredo čutili so v Zagrebu jako močen potres, ki je trajal dve sekundi. Smer mu je bila od severo-vzhoda proti jugo-zapadu. Pohištvo v sobi se je treslo, mnogi so se takoj probudili.
(Vabilo) k drugemu občnemu zboru društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega, ki bode v četrtek, dne 4. aprila 1889, ob 9. uri dopoludne v šolskem poslopji v Cerknici s tera-le vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanji preteklega leta. — 2. Pregled letnega računa. — 3. Volitev treh pregledovalcev računov. — 4. Volitev petih udov v društveno vodstvo. — 5. Določitev letnega prineska za prave in podporne ude. — 6. Določitev cene od društva izdauega spisa „Opis logaškega šolskega okraja".— 7. Volitev delegatov v zavezo slovenskih učiteljskih društev. — 8. O ustanovitvi posojilnice in hranilnice poroča g. Miha Poklukar, učitelj v Starem Trgu pri Ložu. — 9. O šolskih uradnih tiskovinah predava g. Josip Benedek, nadučitelj v Planini. — 10. O šolskih vrteh govori g. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Dol. Logatci. — 11. Nasveti in prosti govori posameznih društvenikov.
(Razpisana) je učiteljska služba v Šmihelu pri Novem Mestu z letno plačo 450 gld., doklado 30 gld. in stanarino 80 gld. Prošnje do 20. t. m.
Telegrami.
Belgrad, G. marca, zvečer.*) (Uradno) Odpoved kralja Milana na korist prestolonasledniku Aleksandru se je danes uradno objavila, istotako imenovanje regentov Eističa, Belimarkoviča in Protiča. Kralj se je odpovedal v navzočnosti ministrov in častnikov, ter je kleče pred svojim sinom storil poda-niško prisego, potem pa so se zaprisegli re-gentje in armada. Vsestranski se izraža zaupanje do regentov ter se v Risticu vidi najboljše jamstvo za lojalno postopanje glede zunanje politike. Radikalcu Tavšanoviču se je izročila sestava ministerstva.
Belgrad, 7. marca, ob polu deveti uri zvečer.*) Regentstvo je pooblastilo Tavšanoviča s sestavo novega kabineta, ker ga smatra kot predsednika skupščine ob jednem za zaupnega moža skupščinine večine. Kralj Alilan je v gala-uniformi in z velikim kordonom obiskal vse tri regente, da tako izrazi in da veljavo novemu pravnemu redu. Kraljevi govor pri odpovedi je ginil vse navzoče. Kralj je rekel, da se čuti slabotnega in trudnega, zaradi tega odstopi. Priznava, da jo dosegel vspelie, pa tudi storil napake. Vspehi so narodovi, za napake pa prevzame on odgovornost. Mogoče, da je marsikoga razžalil mej vlado, kakor je bil tudi on mnogokrat razžaljen. Prvi naj mu odpuste, slednjim tudi on odpušča. — Povsod je vzoren red in mir. Jutri bo skoro gotovo regentstvo objavilo proklamacijo. Regentje so se izrekli, da stoje sedaj zunaj strank, kar je napravilo izvrsten vtis.
Belgrad, 8. marca. Proklamacija regent-stva laskavo ocenjuje Milanove krasne vspeho za Srbijo, obžaljuje, da je odstopil, pod prisego imenuje kot svoj nalog, da hoče mlademu kralju ohraniti prestol, naglasa, da regentje sedaj ne pripadajo nobeni politični stranki, da od zunaj ne preti nobena nevarnost mirovnemu in rednemu razvoju Srbije,
*) Iz konfiskovanega lista.
obljubujo za to skrbeti, da so Srbiji ne ohrani samo ono prijateljstvo velesil, katero je Milan pridobil domovini, marveč da se bo še bolj razvilo in spopolnilo z dobrimi narodoprav-nimi odnošaji in spoštovanjem mejnarodnih pogoilb.
Proklamaoija nadaljuje: Pričnimo z novim kraljem na prestolu in z novo ustavo v državnem življenji tudi novo življenje, novo dobo resnega dela in štedenja. Poskusimo z vsemi močmi, da otvorimo blagonosen odlomek narodnemu delovanju, narodnemu blagostanju, ohranimo notranji mir in pravni red v državi, ostanimo tako pri nas doma kakor v krogu balkanskih narodov element mini in reda. Združimo so okrog mladega kralja, da mu bodemo enkrat izročili srečno in razcvetelo
Belgrad, 7. marca, zvečer. Radikalno ministerstvo je sestavljeno: General Sava Gruič predsednik in ob enem minister zunanjih zadev, Kozanovič minister notranjih zadev in Gjuric kot vojni minister. Po deželi je popoln red.
Marzelj, 6. marca.*) Avstrijski trijarbolnik, na katerem je bilo naloženih 700 sodov petroleja, se je vnel. Petrolej je provzročil grozovit razpok. Štiri osebe so rešili. Trupli kapitana in nekega mornarskega novinca so našli, osem trupel je zginilo.
Haga, 6. marca.:i:) Profesor liosenstein in kraljevi zdravniki so dognali, da kralju sicer ne pešajo posebno moči in da ni neposrednje nevarnosti, vendar pa ni upati rešitve. Pokazala so so znamenja, da ima kralj zastru-peno kri.
*) lz kontiskovanega lista.
Umrli ho:
C. marca. Jožefa Možina. ključarjeva /.ena, 25 let, Marijo Terezije cesta 4, jetika.
V bolnišnici:
4.	marca. Marija llernik, gostija, 74 let, marasmus.
5.	marca. Pranja Gruss, muzikantinja, 18 let, tuberkuloza.
Vremensko »poročilo.
J öas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
epazovanja	zr.komera t mm	toplomer» po Celzija			
|7. u. zjut. 7. |2. u. pop. 9. u.zvec. Srednja	740-5 739-7 739-3 temperat	-	5 2 1-6 —	40 ara —2-5°	brezv. si. svzh. n C., za 51°	megla jasno M pod norma	0-00 lom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) S. marca.
Papirna renta 5 jfc po 100 gl. (s 16% davka)	88 gl. 10	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	83	„ 75	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 55	„
Papirna renta, davka prosta......99	„ 15	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	888	„ —	„
Kreditne akcije ....................302	„ —	„
London............121	„ 90	„
Srebro .......................-	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 61'/»,
Cesarski cekini......................5	„ 69	„
Nemške marke ..........59	„ 47l/j.,
St. 4111.
Zalivala.
Costiti klub slovenskih bicikllstov „LJUBLJANA"
mi jo izročil sto in petdeset (/oldinarjev za mostne ubogo kot prebitek plesa, ki ga jo čostiti klub priredil 2. dan t. m. v prostorih ljubljanske čitalnico.
Usojaiu si javno potrjevati prejem tega znatnega darila z izrazom najtoplejšo zalivale.
V Ljubljani, 6. dan marca 1889.
Župan: Cii-iiKK<'lli s. r.
V imenu svojega očeta Martina, bratov Martina, Mihe, Franceta in Antona, sester Terezije in Franjice javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužnim srcem prežalostno vest o smrti naše ljube matere, oziroma tašče in stare matere
Jure Rmilar * Mm,
ki so nam po kratki in hudi bolezni, 70 let stari, prevideni s sv. zakramenti 5. t. m. mirno v Gospodu zaspali.
Truplo drage nam pokojnice se je izročilo daues materi zemlji na farnem pokopališči.
Nepozabljiva pokojuica se priporoča v molitev in blag spomin.
VAČE pri Litiji, 7. marca 1889.
Jakob Ravnikar,	Jernej Ravnikar,
župnik.	učitelj.
^ Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine Droäto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvcnih posod in orodja iz čistega srebra, klneškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
mois$t£&3i% fcelihov* ®w©i£ta!% aveiiiilfceiF
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi jo predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o^iiji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(17)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro s p ravljeno in poštnine prosto!^
Franc Goršič,
orgljar v Ljubljani \
(Razpotne ulice 6)
priporoča se p n. prečistiti duhovščini za izvrševanje in popravljanje
ter zagotavlja najboljšo postrežbo.
O mojem vzadnjem delu (op. 52), postavljenem vlansko jesen v Št. Marjeti pri Gradcu, se je izrekel dr. Archer (načelnik kolavdaeijske komisije, v kateri sta bila tudi graške stolnico regens chori dr. J. Weiss in koncertni orgljavec dr. Zechner) tako-le: „Das kleine Werk (12 spremenov na 2 manualah) leistet Unglaubliches."	(6-5)
Pri sedaj nizki ceni ein a bi bil pravi čas za naročitev notih orgelj.
KKKXKXXKKKXKKXKXXX
x Itrafa Eberl, *
JC izdelovalca ol jnatih barv. firnežev, lakov IC X	in napisov.
2 Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
~ la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J
priporočata preeast. duhovščini in p. n. občinstvu vse	II
v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot	X
^ znano reelno lino delo in najnižjo cene.	y
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve	^
2 v ploščevlnastih pušicah (Bloehbiichsen) v domačem	^
jf lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boljše	Jfr
y nego vse te vrste v prodajalnah. (5)	12
^	Cenili o ud zahteviiiijo.
xxxxxxxxxxxxxx*xxx
Učenca,
starega 1B do Iti let, ki zna slovenski in nemški, sprejmeta takoj v svojo specerijsko in galanterijsko prodajalnico
•J. 4fc Gr. «Jelovšek
na Vrhniki.	(4_4)
Franc Kokalj,
sobni slikar, Rožne ulice štev. 21 v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje vsakovrstnega

slikanja sob
po uavadnem in tudi najfinejšem okusu. Dela izvršuje lično iu trpežno v mestih, kakor po deželi po prav primerni ceni.	(10—3)
-S3-
Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na ]>unaji VIT., Zieglcrgasse 27.
Zastopnik FlilllC JtlTlckliei'.
Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
Odlikovan: 1873, 1881. äfö-
Tujci.
5. marcu.
Pri Mali&u : Salmhofer, trgovec, iz Trsta. — Herling in Kisehkc, trgovca, z Dunaja. — Božič iz Itudolfovega.
Pri Slonu: Hiršman, trgovec, iz Siska. — Barkany iz Budimpešte. - Witzeman, trgovec, z Dunaja.
Avstro-ogerska karavana v sv. deželo.
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 21. dni marca 1889 iz Trsta odšla ter naj se vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporede.
Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajiro — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem - Sv. Janez - Betlehem — Jeruzalem - Ramleh — Jafa - Port-Sald -Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun.
Potovanje bo trajalo 45 dni.
Cena I. razredu s popolno brano........635 gld. v bankovcih
»» U. ,, „ „ „ ........545
- Zadnji dan za oglašenje 12. dan marca 1889.
Te karavane se smejo vdeležiti osebe tudi iz Nemčije in drugih dežel
Ha Dunaji, I., Splegelgasse 12.	LeOIl "W"oerl,
ces. br. dvorni knjigotržec. založnik, komtur (16—15)	in vitez mnogih visokih redov.
fe p
/i
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
^oljnat i h barv, firne/a in laka-«
v
]jjnl>l jllili.
i Pisarna in zaloga: Äoli-ilti drevored *i (semeniščno poslopje). Pilijala: Slonov«; iilieo priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svojo priznano izvrstno izdolke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščovinastih pušicah lo najboljšo vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah naprej primerno ecnojo.
D.r.«.n.	t Ktipovakem večjih množin
Perstene, mineralne ►	prednostne cem.
in kemične barve, i
• i* od 25 klgr.
(100-11)
—

Vse vrste slikarskih in llkarsklh čopičev in slikarske patrone.