C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdf— 30. decembre '927. Poxamezn» itevilka 25 stotink Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četri leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmoi ä 94 VGorici, v petek 30. decembra 1927 utox. Nefrankirana pisma t* ne sprejemajo. Oglati xe računajo po doge*- voru in se plačajo w naprej. List izdajs konsorcij »Gnr. Strn* ie«. — Tixk Katoliik» tiskarne v Gorici. F'' va Piazzutta St. 18. Upravtt in uredniStvc ulica Mameli štev. 5 (prei Scuole). Teles, int. Stev. 3ÖP JBodoönost. »Ljudstvo, ki je v temi hodilo, je ugledalo veliko luč. Prebivalcem v deželi smrtne sence se je luč prikas zala. Zakaj Dete nam je rojeno, Sin nam je dan in na Njega romi je vlat darstvo; Njegovo kraljestvo se bo razširjalo in miru ne bo koncc.« Pesem Izaija prervka. lzvoljcno ljudstvo izraelsko je pred prihodom Odrešenikovim sko; zi dolga stoletja trpelo veliko silo. Ce prelistate z^odbe starega zukona morale sirmeti nad trpljenjem, ki ga je postal Jehova svojemu Ijud* stvu. Neprestani so bill boii, v ka- terih so krvaveli Izraelci, boreč se za svobodo in samostojnost. In vet Hkokrat jim vsa junaštva niso nič pomagala. Podlegli so in so morali hlapčevati tujim ljudstvom. Še več! Zapusiiti so morali celo svojo po* rušeno domovino in so bili odgnani v babilonsko sužnost. Tarn ob bre- govih Eujruta so plakali po svojih domovih, po svojem veličastnem hramu božjem. in pozneje, malo preden so se imeli dnevi izpolniti, jim je zagospodaril mogočni Rim in jim postal svoje oblastn/ke, du so jih vladali in jim sodili Vendar Izraelci niso nikdar ob\x- pali. Sveto so verovali v besede svojih prerokov vidcev in so s trd- no vero v sreu pričakovali, kdaj bodo »ugiedali veliko luč«, kdaj bo prisel Mesija. Tudi zgodovina našega ljudstva je bila temna in žalostna. Odkar so se bili naselili na tej naši zemlji in skoro do danasnjih dni so morali naši očetje drzati v eni roki lopato, s kaiero so svojo grudo trdo obde* lovali, v drugi pa meč, s katerim so jo pogumno branili. Premotrimo le za hip bežne, n bridke slike naše povestnice, pu se homo prepričmi. Preseljevunje narodov. Hum in Obri, frankovski kralji, turški boji, nasilja in grozote neštetih krutih plemičev, nepresiana krvoprelitja med grubežljivimi mejaši, (Beneča* ni, patriurhi, goriški grofje in še stevilni drugi), Napolconovi poho; di, krvavi napori avstrijskih via-- diirjev in vrhunec: svetovno kla* nje. Ali ni naša zgodovina res ena saw a krvaveča rann, all ni naše ljudstvo res brezprimeren trpin? In če dodamo še najraznovrstnej* še teiave in neprijetnosti danasnjih dni —, kaj naj rečemo? Ljudstvo, ki je vse to pretrpelo in je, kljubo- vaie vsem viharjem, vztrujalo, za; služi spoštovanjc in občudovanje. Več! Rod, ki se je koval v tnkem ognju, je pojektenii, je vreden in sposoben za svetlo bodočnost. Nje- gova žilavost in neupognjenost sta ko kremen, njegova srčna in dušev; na čilosi ko ogrevajoče solnce božje. Vera v Dete, ki nam je bilo roje; no pred dnevi, je udarila granitne temelje naši moči in naši sili, da nismo opešali. Kakor so Izraelci čn pali svojo moč iz vere v Sina, ki jim bo dan in na cigar ramenih bo vladarstvo, tako krepi našo življen; sko voljo sveto uverjenje, da ima pravico do zivljenja, kdor je bit po* klican v življenje. Ker je pa prat vica postava in uknz Deteta, ki nam je bilo rojeno, zato je naša vera neomajna in nezlomljiva. S to vero stopimo v novo leto, s to vero v sreu poglejmo drzno in pogumno bodočnsti v oči, to je naše novoletno voščilo. Kaj še godi po svetu? Položaj koroških Slovencev. (Piše poslanec Besednjak.) Lie 22. decembra je imel social^ nosemokratski poslanec gospod La^r v dunajskem parlamentu go? vor1 slovenski manjšini na Koroš? keiflter poudaril, da je politika korcke vlade nasproti Slcvencern krivina. T(mi daje priložnost, da sezna* nim 'ravee Goriške Stra/e z raz* merssii, ki vladajo v slovenskem delu^oroške, kakor sem jih opa* zcvasam to jesen, ko sem potoval po Asrriji. Prt stvar, katera me je zanimas la, jčbila sola. Čital sem bil mno* ^okri, da dajejo avstrijski Nemci našin bratom dvojezične ali tako zvaniutrakvistične sole, v katerih se pcčuje polej4 nemščine tudi je* zik p^bivalstva. Nekateri nemški krogio na te sole zelo ponosni, ker da je' njimi zadoščeno narodnim praviim Slovencev in je Avstrija tako ipolnila vse obveznosti, ki jih je vzfi nase v mirovni pogodbi nasprii narodnim manjšinam. Za^anje materinega jezika. Ra#nljivo je torcj, da sem si ho* tel otfdati to solo od blizu. Poiz* vedovl sem najprej, po katerem sloverkem abecedniku poučujejo naše troke. V moje začudenje zvem.a slow abecednikov v dvoje* zičnihsolah ne poznajo. Povprašal sem, itera slovenska berila čitajo sloverr^i otroci. Od<4ovor sc je Lla= sil, daobenih. Razcn katekizma so vse uče knji^e pisane izključno v nemškn jeziku. »V čem obstoji torej cojezičnost pouka?« — sem opravimo ostrmel. Priznati so mi moraliia je dvojezičnost sole le v tern, di^ovore učitelji v prvih me? secih otroci slovenski, ker jih drugačiiie morejo vpeljati v nem* ščino. ':)¦ ni torej n oben a posebna pravica'ki jo priznavajo slovenščis ni, am.f'k je nujna potrcba ncm? škega puka samej4a, ker bi se dru? ^ače skenski otroci ne moßli spo* razume' s svojimi učitelji. Neiz* podbitn jc resnica, da se slovenski otroci r dvojezičnih šolah na Ko* roškemTc naučijo ne slovenskeßa pisanjan ne slovenskih črk. Glo* boko mije presunilo v sree, ko sem Ljovoril slovenskim fan torn in mu pokazallovensko knji^o. Mladenič ni bil v tanu niti da prečita naslov knji^e, Ki še da bi bil zmožen na* pisati slvensko pismo. Razen tega se jc fat skoro sramoval, da je Slovenec To so uspehi toiiko hva? ljene dvjezične sole v Avstriji. Odritosrčno priznanje. Da bi^do ne mislil, da pretira* vam, ho^m navesti besede iz'kuse* nci*a nci-škcga učitelja, ki jih je naiiskal ctos o dvojezični šoli na Koroškei v nekem avstrijskem čas* niku. De 17. septembra teßa leta je lapisa ravnatelj meščanske sole v Veliko'cu ^ospod J. Wüster v listu Deitschösterreichische Zei« tury člartk, v katerem pravi med drtgim odvojezični šoli sledeče: »Po večin že po pol letu — mno^ kr^t pa ¦/¦ prej — preidemo k iz? kljjčni porabi nemskeßa ucneßa jezika. Poznavanje slovenskefia slovstveir^a jezika je za koroškega Slovencanepotrebno. V vseh slu? čajih, ko^e je v deželo vnešeni huj^ skariji posrečilo, da so se ustano* vile čisto slovenske sole, je končno zmagal zdravi človeški razum in čisto slovenske sole so se spreme* nile zopet v dvojezičnc« Več ni mogcče povedati. Čisto slovensko šolo, namenjeno za slo* venske otroke, označuje ta častiti učitelj za plod hujskarije! V tern se odkriva vsa protislovenska du* ševnost nemških nacionalistov. Kakšna kulturna sramota je dvo? jezična ali utrakvistična sola, sem označil že zgoraj. To ni nič druge* ga kakor navadna potujčevalnica naših otrok. Takih šol je na Koroš? kem nič manj ko 85. Čisto sloven* skih šol je bilo na Koroškcm dvo* je, in sicer v St. Rupertu pri Veli* kovcu in v Sv. Jakobu. Po ljudskem glasovanju leta 1920. ju jc koroška vlada ali ueželni šolski svet kratko* malo zatrl in pritožba, ki so jo po* slali koroški Slovenci na Zvezo na* rodov, čaka že sedem let na reši* tev. Razumc se, da čakajo lahko naši koroški bratje na ugoden od* govor približno sto let. Dejstvo je, da ni danes na Koroškem niti ene slovenske ljudskc sole. Slovenščina pregnana iz javnosti. Kakor v šolah tako se godi naše* mu jeziku v uradih in sploh v jav* nem življenju. Izključni uradni je* zik na Koroškem je nemščina. Bog obvari, da bi kdo vposlal na urade slovensko vlogo! Pred sodnijami razpravljajo edino po nemško, na davkarijah in pri političnih oblast* vih ne poznajo slovenskega jezika. Kar je najhujsc, je to, da pri* manjkujc koroskim Slovcncem ved* no več razumništva. Velik del du* hovnikov in učitcljev je ubežal po ljudskem glasovanju leta 1920. v Jugoslavijo. Na vsem Koroškem imamo danes samo dva slovenska učitelja. V Celovcu je sicer učite* ljiščc, a Slovenci nimajo do njega dostopa. Po avstrijskih zakonih bi sicer Slovenci lahko pošiljali vanj svoje otroke, a nemški nacionalisti so budni in danes ni na učiteljišču v Celovcu niti enega Slovenca. Nemški tako zvani Heimatschutz ima v slovenskih vaseh svoie zaup* nike, katerih naloga je, da javljajo v Cclovec vse slovenske družinc, ki pošljejo svoje otroke v srednje sole. Ko se pojavijo slovenski otro* ci pred izpraševalno komisijo, se zgodi čudcž, da so vsi ncsposobni in nc pride niti cden na učiteljišče. Isto tako kakor na učiteljišču, je na ostalih srednjih šolah. Stari duhov* niki izumirajo, novega naraščaja pa od nikoder ni. »Koroska domovina«. Vsa politika, ki jo vodijo koroški Nemci nasproti Slovencem, se vrši iz slabega namena. Najboljši do^ kaz je časopis »Koroska domovi* ; na«, ki ga izdaja koroska deželna vlada v slovenskem jeziku. List je j pisan sicer v slovenščini, toda nje* gov duh je odločno protislovenski. V njem hujskajo proti vsemu, kar je slovensko, in ščuvajo Slovence proti lastnemu narodu. Pred menoj leži številk.i od 7. oktobra, ki me napolnjuje — odkrito povedano — s pravim gnusom. Nemški laziuce» njak dr. Martin Wutte govori v tej številki o razmerah na Koroškem in hoče dokazati, da koroški Slo* vend prav za prav niso Slovenci. Niihov jezik ni slovenski, ampak »vindiš«. Lažiučenjak Wutte pripo* veduje na dolgo in široko, kako lo* čijo gore Karavanke koroške Slo* vence od njihovih rojakov na Kranjskem in ka'ko so šege in na* vade koroških Slovencev popolno* ma različne od šeg ostalih Sloven^ cev. Narečje koroških Slovencev ima premnofio izrazov, vzetih iz nem.ščine, tako da je njihov iezik rn.vnotnko soroden ncmščini kakor slovenščini. Zakljnček lažinčeniaka ie ta, da so koroški Slovenci pose* ben narod. ki bi se lahko imenoval narod »Vindišarjev,« v nobenem slučniu pa ne narod Slovencev. Kulturna avtonomija. Ako bi človek ne vedel, da piše dr. Martin Wutte edino le iz so* vraštva do Slovencev, bi moral iz* javiti. da spada ta gospod v sanato* rij. Tako pa je njegova pisava na* ravnost kričeč do'kaz o slabih na* menih koroške vlade, ki ima samo on cilj, da čimprej vniči in potepta slovensko manisino ter jo popol* noma vsrka v nemški narod. Da je taka politika krivična in nečloveš* ka, so spoznali tudi pošteni in širo* grudni Nemci,, ki zahtevajo, naj se da koroškim Slovencem kulturna avtonomija. Vplivu izvenavstrijs* kih Nemcev se moramo zahvaliti, da je bil 14. julija 1927. predložen koroškemu deželnemu zboru zakon* ski predlog o kulturni avtonomiji Slovencev, o katerem hočem v pri* hodnji številki povedati svoje mne* nje. Okno v svet, Novi sovjetski poslanik v Rimu^ Dosedanii sovjetski poslanik v Rimu Kamenev ie bil, kot ie znano, izključen iz komunistične stranke in je radi tega izgubil svojo službo. Na njegovo mesto bo naibrž ime* novan Lunačarski, sedanii komisar za prosveto. Radič grozi. O božiču ie Radič govoril o po* litičnem položaju. Med drugim je rekel tudi, da bo demokratsko* kmetska zveza zapustila parlament, ako se ne bodo razmere v državi tcmeliito izpremcnilc. Ttalijanskosjugoslovanski odnošaji. Francosko časopisie je v zadniem času opazilo in zabeležilo zbolisa* nje italiianskoHugoslovanskih od* nošajev. Posebno živahno je razla* L!alo obisk, ki ga ie Jtalijanski po* slanik v Bclgradu Bodrero napravil jugoslovanskemu zunaniemu mini* stru Marinkovieu. Ta obisk je sma* trati kot uvod v poravnavo raznih nesoglasij. Trocki se je vdal? Iz Moskve ie dospela vest, da ie Trocki izjavil, da je pripravlicn se podvreči sklepom centralnega od^= bora komunistične stranke. Vest še ni potriena. Ameriški senator o vojnah. Ameriški senator Borah je v raz» govoru s poročevalccm pariskega »Matina« izjavil, da ie vsaka vojna zločin in da bi bilo treba to resnico uzakoniti v mednarodnem pravu. Vsak človek, ki hujska na voinoali jo pripravlja, naj se postavi pred sodišče. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« DNEVNE VESTI SREČNO NOVO LETO želimo vsem tisočem, ki »Stražo« ljubijo, čitajo, plačujejo, za njo de- lajo in se za njo tudi bojijo. Naj bi se zivotvorni duh njihovega glasila naselil tudi v njihova srca in zajel vso njihovo notranjost. Urednistvo in upravništvo. Naš podilstek. Z današnjo številko smo zaklju* čili zanimivi in napeti letošnji pod* listek. Kcr smo ga hotcli končati v tern letu, smo v zadnjih številkah priobčili nekoliko daljše odlomkc. Z novim letom bomo začeli priob* čcvati v podlistku zclo poučcn in /is vahno pisan življenjepis nepozab* nega našega drja Kreka. Po tern spisu bo prišla na vrsto ljubka in privlačna povest, ki si bo gotovo osvojila srca onih, ki želijo, da jim nudi »Straža« tudi ndkaj razve* drila. Združenje občin. S 1. Januarjem 1928 bodo obcin* ski načelniki v na novo združenih občinah odstavljeni; na njihovo mesto bodo imenovani prefckturni komisarji, da pripravijo vsc po* trcbno za poslovanje novih občin. To se zgodi v novih občinah Bre* ginj (Breginj*Sedlo), Sempas (Osek, Ozeljan, Šempas), Miren (Miren * Sovodnje) in Šmartno*Kojsko (Koj* sko*Števerjan). O pokojninah. Razne urade prosijo vdove, siro* te in invalidi, da posredujejo na pristojnih mestih glede njihovih pokojninskih prosenj, zastankov itd. Prosilce opozarjamo, da morajo jasno in natančno pisati svoje ime, priimek, kraj, ulico in št. hišc; nik' dar se ne smc pozabiti imc pokoj* nega vojaka ali invalida, priimek, očetovstvo, ime matcre, letnica in kraj rojstva. Pri indirektnih pokoj* ninskih prošnjah (starši, vdovc, si* rote, bratje in sestre) je treba na? vesti tudi dan smrti bivšega voja* ka. Ko gre-za prepis pokojnine od pokojncga na vdovo in sirotc, je treba navesti St. pokojninske knji* žice pokojncga in tako zvano pozi* cijsko številko njegove prošnjc. Obe številki sta vpisani na prvi strani pokojninske knjižice. Prebivalci kvarnerske pokrajine morajo vlagati od sedaj naprej po* kojninske prošnje pri prefckturi na Reki. Šele ko je prošnja popoil* noma dopolnjena z vsemi potreb* nimi dokumenti in informacijami, jo pošljc rcška prefektura v Rim na nristojni urad, da jo definitivno reši. Razveljavljene znamke. S kr. odlokom od 15. dec. 1927 št. 2379 so bile razveljavljene znam? ke z napisom »Tassa di bollo lusso e scambicc od L 0.10, 0.20, 0.30, 0.40, 0.50, 0.60, 1 1.50, 2, 2.50, 3, 5, 10. 20, 25 in 50. Te znamke so bile vpe* ljane s kr. odlokom od 20. marca 1921 št. 318. Veljavo imajo samo še do 1. februarja 1928. Kdor poscduje navedene znam- ke, naj zahteva do 29. feb. 1928 pri rcgistrskem in kolkovnem uradu, da mu iill zamenja z drugimi znam* kami. Komunistični dragulji. Zadnje razorožitvene konference v Ženevi so se udeležili, kakor zna* no, tudi zastopniki sovjetske Ru* sije. Z nekaterimi zastopniki so pri* šle tudi njihove žene, ki so po po* ročilih raznih listo v nastopile z raz^ košno eleganco. Zlasti se je odliko* vala, tako je porocal »Vorwärts«, glavno glasilo nemških socialdei* mokratov, žena ljudskes^a komisar* ja Lunaearskega. Gospa Lunaearski se je baje postavljala z drai4oceno kožuhovino in je kar odsevala od bleščečih draguljev. Te ugotovitve komunističnim prvakom niso bile nič všeč. Poslali so zato listu »Vor* wärts« popravek, v katerem pravi* jo, da so bili dracjulji gospe Luna* earski ponarejeni in da jc bila nje* na kožuhovina samo izboren posne* tek. Vsekakor so sc pa komunisti slabo izkazali. Če je bilo njihovo nonašanje sleparsko, potem so samo podprieali, da niso ravno prijatelji poštenc odkritosrčnosti. Če so bili dra.qulji pravi in so se zatekli k iz* <4ovorom samo da bi ne razdražili svojih rcvnih »tovarišev«, so doka* zali pa še toliko več hinavščine. Cene kruha. Odbor za doloeevanje ccn je od* redil, naj se kruh v hlebčkih po 500 ^r prodaja po 1,80 Lit za kg, kruh v hlebčkih po 200 Lr po 1.90 Lit za kilogram. Hitra pošta. Nekdo nam je pisal iz Ilirske Bi* strice. Ker je hotel, da dobimo njc* govo pismo šc preden izdamo »Bo* žieno prilogo«, ga je oddal, kakor je razvidno iz poštnega peeata, 17. decembra na pošti v Bistrici. Pismo je srečno priromalo v naše roke po prazni'kih 26. t. m. Skoro deset dni je tcdaj rabilo izpod Snežnika do solnčnc Gorice. Sodeč po teh dveh imenih mora biti pot res dolga, zato se ne smemo čuditi počasnosti pošte. Priporočamo jo samo ravna* teljstvu v premislek. Načrt za oreuredbo parlamenta. Minister za pravosodjc Roceo je predložil ministrskemu predsedni* ku Mussoliniju načrt za preurcdbo ljudskega zastopstva, t. j. parla* menta. O naoftu sicer strogo inol* eijo, sodijo pa, da je zasnovan po smernicali, ki jih ic v tej zadevi dail zadnji Veliki fašistovski svet in o katerih smo v »Straži« žc poročali. Bivšo hrvatsko zasebno šolo družbc sv. Cirila in Mctoda v Pu* lju jc kupila puljska obeina zi 33 tisoč lir. Sola je bila stara kakih 40 let. Z njo je izginila zadnja hrvat* ska postoianka v Pulju. Padanje rojstev, »Popolo d' Italia« napovcdujc zakone in naredbe, ki bodo prepre? čile nadaljno padanje rojstev v Ita* liji. VT tem letu je namrce štcvilo rojstev v Italiji znatno padlo. Politiki na ledu. V Liubljani si je te dni zlomil nogo znani voditelj S. L. S., odvet* nik dr. Janko Brejc, bivši prcdsed* nik dežclnc vlade za Slovenijx Šel je v svojo pisarno, pa se mu ie na podedici zdrsnilo. Podobna ncsreea je zadela poslanca drja A. Kramer* ia v Belgradu. Zlomil si je roko. Ušli so. Stirje francoski komunistieiH po* slanci, ki bi se bili ob začetku par* \ lamcntarnih počitnic morali vrniti v zapor, da odsede kazen, so ušli. Vrnili se bodo najbrž, ko se parla-- ment zopct otvori. Silna burja. Zadnjo sredo je razsajala po na* ši deželi burja, ki ni bila prav nič burja nagajivka, ampak veliko bolj burja divjakinja. Od vseh strani dežele nam prihajajo vesti o nje* nem razbojniškem poeetju. Po So* s'ki dolini, kjer ni posebno vdoma« eena, je tako pritiskala, da je v bli* žini Plavi razkrila nek avtomobil, ki je hitcl proti Gorici. Po Vipavski dolini jc tako gospodarila, da je spravila s'koro še korijero iz ravno* težja. Kogar je dobila na cesti, je moral zelo paziti, da ga ni pre'kopi* cila. Na Gradiškuti je odkrila no* vo, z eternitom krito streho. Tudi mnogi drugi hišni posestniki so se bali za svojc strehe, dimnike in okna. Enako je bilo na Krasu. Pri* jatelj iz Stanjela nam je pripovedo* val, da ni mogel spati, ker se je bal burje, ki je divjala okrog vogalov njegove hiše. Povsod je napravila burja največ škode na drevju. Pch= lomila in izrula je mnogo dreves. Včcraj v čctrtek je burja večinoma ponehala. Ruski proračun. Ruski državni proraeun za 1. 1928. znaša 5.917 milijonov rubljev. Pokrajinski gospodarski sveti. Novoustanovljeni pokrajinski sveti pričnejo svoje delovanje s 1. januarjem. Predsedniki teh svetov so prefekti. Sveti imajo tudi razne odsekc, n. pr. industrijski, trgovski, obrtni, gozdarski, pomorski odsek. Ponesrečen poskus prekooceanskega poleta. ¦ Te dni jc amerikanska letalka Grayson poskusila preleteti razda* ljo New Jork — Kodanj (Dansko). Med noletom se ji je pripetila ne* sreea. Sedaj jo iščcjo. Kaj je novega na deželi? Poljubin. Nckaj razvescljivega je ffi nas to, da bo prišlo vendar enkrat do združitve naših dveh mlekarn, ozi* roma da se je združitev dej^nsko že izvršila. Vsa čast in zahväla gre možem, ki so zadnja leta nesebično in ncumorno delali za združitev. Lcpo je tudi od vseh članov, da so vendar enkrat pozabili na stare grehe in sovraštva. Bil je tudi že zadnji eas. Ne bi bilo lepo za nas, da bi še v današnjih te/kih easih ¦ cepili svoje že itak šibke moči. To* ; liko nujnega in potrebnega dela je I v vasi, zato pa je potreba nesebie* [ nih. požrtvovalnih mož in složnih m-oči. Vsak po svoji moei na delo. Čezsoca. Po dolgih letih smo zopet dobili nove zvonove in komaj prieakuje* mo, da jih obesimo na stolp na* še nove in še ne dokoneane cerk* ve, da nas bodo zopet vabili k 1 s»lužbi božji. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. fPo/ivlj.'i.ji Arsen a Lupina.) Nekaj sekund se je O'botavljal, potem je papir zvil in vtaknil vse skupaj v žep. Nastal je odm or: oba moža sta se skrivaj pogledovala. Nicole je oeividno eakail. na nadaljevanjeraz* govora; Prasville ie pa zgrabil za ročaj samokresa, skritega za knpom knjig, drugo roko je pa položil na elektrieni gumb. Skodoželjno zma* goslavje ga je prevzelo. Ima listo in je gospodar Lupina! Čez trenutek jc Nicole povzel: »Ker sva edina v stvari, vam ne preostaja drugo, ko da se podvi* zate. Born kar tu poeakail na odgo* vor iz Elizeja.« »Kdo ga bo od ondi prinesel?« »Vi vendar.« »Ne morete name raeunati, go* spod Nicole.« »Res?« vpraša Nicole z neznan* skim začudenjem. »Sem se premislil.« »Kar tako meni nič tebi nič?« »Kar meni nie tebi nie. Sem mne* nja, da po škandalu dancs zjutraj ni mogoče ničesar storiti za Gilber* tovo rešitev.« »Kakor hočete, gospod glavni taj* nik. Ta pomislck vam dela čast, čc* prav ste včeraj drugaee mislili. To^ da prosim, da mi vrnetc listo.« »Ne!« »Pa vraniča, gospod tajnik, vi ni* mate nc dobrega spomina, ne pre* tanke vesti. Se ne spominjate več obveznosti od vceraj?« »Včeraj sem se obvezal napram nckemu gospodu Nicolu.« »In?« »Vi niste Nicole.« »Kaj pa sem?« »Ali naj vam šele povem?« Nicole ni odgo vor il, pač pa sc je začcl tiho smejati pred se, ko da mu ves razgovor prav moeno prija. Potegnil je stol k mizi, se naslonil na komolce ob mizo in s pogledom vprtim v Prasvilla ie prieel: »Torej veste, kdo sem in si še upate igrari tako igro z mano?« »Da si upam,« odvrne Prasville z upadlim glasom. Ko sc opogumi, nadaliuje: »Scveda, zdaj, ko vas ta 'lista več ne šeiti, nimate prav nič več moči kot kdo drugi, ki si upa na policijo med par tucatov polici* stov, ki na prvo znamenje planejo notri.« Nicole skomigne in z neskone* nim usmiljenjcm pogleda Prasvilla: »Ubogi gospod tajnik. Tudi vam je cela ree glavo zmedla. V posesti te liste ste padili na moralno višino kakega Daubrecqa ali Albufexa. Menite, kako bi bilo, čc bi jo lepo izkoristili, pustili Gilberta umreti in seveda tudi Klariso ter tega be* ! dastega Lupina vtaknili v luknjo.« Sklonil se je proti Prasvillu in prav zaupno dcjal: »Ljubi mož, nikar tega ne storite.« j »Zakaj ne?« »Verjemite, da ni to v vašo ko* rist.« »Kaj vi pravitc!« »Vzemite listo in poglejte tret je ime.« »Kdo je ta?« »Bivši poslanec Stanislav Voren* glade.« »Kaj potem?« praša Prasville že bolj negotovo. »Vprašajte se dalje, če ne bi že najmanjša preiskava dognala, da si je z njim nekdo drugi delil mastne podkupnine.« »Kdo?« »Ime mu je Louis Prasville.« »Kaj sanjate tukaj!« Pras_ville se je dvignil. Lupin pa je udaril po mizi: »Dvajset minut že hodiva kot mačka krog vrele kaše. Najprej pu- stite tisti pihalnik za streljanje Ie* po pri miru. Rečem vam: Čc se cez eno uro ne vrnetc od predsednika republike ter mi ne prinesete od njega pisanega zagotovila za pomi* loščenje, in ne born jaz Arsene Lu* pin zdrav in prost od tu stran sei, » bodo nocoj štirje pariški easopisi objavili pisma med vami in gospo* dorn Vorenglade. Pisma mi je Vo* renglade sam danes zjutraj prodal. Tu imatc palico, klobuk in povr* šnik. Pojdite! Jaz počakam tukaj.« Zdaj se je zgodilo nekaj nena* vadnega: Prasville ni zinil besede in se je u4al. Vendar si je še upal pra* šati: »Če bo Gilbert pomilošecn, mi boste korespondeneo izročili?« »Ne.« »Kako ne? Potemtakem ...« »Dobili jo boste dva meseca pol- tern ko bo Gilbert na varnem.« »Je to vse?« »Se dva pogoja: Prvič, podpišite ček za 40.000 frankov.« »40.000 frankov...« >»Toliko sem Vorengladu plačal za pisma. Potem: vi morate čez šest mesecev odstopiti od svojega me* sta.« »Moj odstop? A čemu?« Nicole je napravil častitljivo kretnjo. »Ker ni moralno, da je tak mož kot vi na prvem mestu pri polici ji; to se mi zdi malce ostudno.« Prasville sc je čutil premaganega. Pobito je naročil tajniku Lartignju, naj pošlje detektive proč, Č€Š, da je bila pomota. Potem je vzel klobuk, palico in površnik ter je sei. Ko se je Prasville vrnil, je našel Lupina, ki je trdo smreal. Zbudil ga je: »Pomiloščenje bo Prilosia »Goriške Straže« št. 94. »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Srečno In veselo novo leto 1Q2S voščljo vsen svojlm cenjenim odjemalcem, goslom, sorodnikom, prijateljem n znancem v Gorlci in na deželi naslcdnje tvrdKe, zaloge, knjifarne, krojačnice, grostilne, restavracije, posestniki ltd. „Zadružna Zveza" v Gorici Corso G. Verdi 37 Podriižnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici Corso Verdi št. 22 „Adria" prodajalna »Čevljarske zadruge« v Mirnu Gorica Corso Verdi 32 Ivan Kacin izdelovatelj orgelj in harmonijev Gorica Piazza N. Tommaseo 29 Josip Lipicer izdelovatelj cerkvenih posod, orodja itd. Gorica Via Morelli 17 iatoliška tiskarna i knjigoveznica Gorica Riva Piazzutta 18 Brata Abuja zaloga vina, žganja in spirits Gorica Via S. Antonio 4 Franc Brezavec trgovina s čevlji in delavnica Gorica Via Carducci 20 Atomobilno prevozno pdjetje Skol & Kebat Gorica Via Codelli št. 14 Angelj Kodrič trgovina jestvin Gorica Via Morelli 4 Peter Murovec t\-\ovina z ogljem, drvmi ingostilna Gorica Piazza de Amicis Anton Koren nasl. zaloga porcelana, šip in kuhinjske posode Gorica Via Carducci 4 [odpina Podgornik Hotel Central« Gorica Corso G. Verdi 32 Mavrič Andrej trgovec z manufakturo Gorica Via Carducci 3 ladružna žganjekuha v Dornbergu Ottilia Calligaris modistka Gorica Via Marneli 6 Aton Breščak zdga pohištva Gorica Via Carducci 14 Katoliška knjigarna Svečarna Zaloga devocijonalij Gorica Via Carducci 2 (Montova hiša) Anton Terpiri& dr. trgovina z manufakturnim blagom Gorica Via Rastello 10 A. Cossio kavarna »Commercio« Gorica Piazza Pesceria Ant. Mazzoli mirodilnica Gorica Via Carducci 6 Jakob Šuligoj urar in zlatar Gorica Via Carducci 19 Trvdka J. Kociancig zaloga čevljev Gorica Corso G. Verdi Edoardo Sticsa dobroznana trgovina z železnino Gorica Via Rastello 17 L Vida Hotel »Zlati Jelen« Gorica Via Strefta Elija Čuk zaloga šivalnih strojev, dvokoles itd. Gorica Piazza Duomo 9 Uršič Rudolf čevtjarski mo j st er Orehovlje p. Miren Struchel & Paludetto trgovina z manufakturo Gorica Corso Verdi 7 Kontad Marostica mirodilničar Corso Verdi 7 Gorica Horvat Josipina klobučama Gorica Via Oberdan 15 (nasproti trga z zelenjavo) Teodor Hribar nasl trgovina z manufakturnim blagom Gorica Corso G. Verdi 32 Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Anton Kuštrin trgovina z jedilnim blagom Gorica Via Carducci 25 Jurij Bencz izdelovafelj piščalk za orgle Gorica Via Seminario 20 A Čebron gostilna »Marzini« Gorica Corso Verdi 1 Arkadij Averčenko: Zlati vek. i. Ko sem prišel v Petrograd, sem obiskal starega znanca, časnikarja Stremglavova in sem mu dejal: »Stremglavov, čuj, rad bi postal sla* ven.« Stremglavov je pokimal, prižgal cigareto, sukal pepelnik, nihal z nogo —on je vedno več reči hkratu delal in odgovoril: »V danainjih časih jih je dosti, ki hočejo postati slavni.« »Toda jaz sem sam, ki hočem po* stati,« sem skromno odgovoril. »Se ne zgodi vsak dan, da bi se kdo zval Vasilij Maksimič in obenem Kau* dybin. To je zelo redek slučaj.« »Kaj pišeš sedaj,« vpraša Strem* glavov. »Kaj pišem?« »Da, seveda, si novelist, pesnik?« »Pa jaz ne pišem nič.« »Seveda, seveda, si vnet za druge umetnosti. Misliš postati drugi Ru* bens?« »Nimam uses za to,« sem odkrito priznaL »Zakaj?« »Da bi postal ta ... Kako si ga že nazval tega... glasbenika ... »Brate, to je preveč. Rubens ni skladatelj, marveč slikar.« Ker se nisem bavil s slikarstvom, se nisem mogel spomniti vseh rus* kih slikarjev, o katerih je Strem* glavov govoril in sem pristavil: »Znam s'likati monograme na pe* rilo.« »Ni potreba. Si kdaj nastopil na odru?« »Sem. Toda ko sem glavni juna* kinji imel razkriti svojo ljubezen, sem govoril s takim glasom, ko da bi prosil za napitnino. Ravnatelj mi je rekel, da storim boije, ee grem za postreščka.« »In kljub vsemu temu hočeš po* stati slaven?« »Hočem. Ne zabi, da znam sli* kati monograme na perilo.« Stremglavov se je praskal po rib niku in je istočasno več reči delal: vzel je žeplenko, jo na pol prelomil, zavil v košček papirja, vrgel vse skupaj v koš, potem pogleda na uro in med požvižgavanjem reoe: »Do* bro. Torej mene je zadelo, da te naredim slavnega. Za en del je še dobro, da zamenjuješ Rubensa z Robinsonom, to te dela zanimi* vega.« Prijateljsko me je potrepljal ter obljubil, da bo storil, kar je v nje* govi moci. II. Naslednji dan sem bral v dveh ča* sopisih pod naslovom »Iz umetniš* kega sveta« sledečo vest: »Kandybijevo zdravje se je po- boljšalo.« »Čuj, Stremglavov,« sem ga pri* jel, ko sem priäel k njemu, »ali sem Terezija Petrovčič gostilna pri »Maksu« . Gorica Via S. Giovanni i Giuseppe Massig zaloga tkanin Goric* Corso G. Verdi IB Lenard Kacin odlikovana pekarna in delavnica Gorica Riva Piazzutta 13 Ruggero Venuti zaloga manufakture Gorica Corso Verdi 19 G. Ussai trgovina s čevlji Gorica Via G. Oberdan 15 in Piazza dell a Vittoria 28 Edoardo Braunizer trgovina z manufakturo Gorica Via Rastello 3 Josip Kerševani zaloga dvokoles, šivalnih strojev, pušk in samokresov Gorica Piazza Cavour 9 Rolich & Felberbaun trgovina z manufakturnim blagom Gorfca Corso Verdi 7 Sirite „Goriško Stražo!" yjjozic naših izseljencev, Ker nam je zemlja borna mati bila, prepluli smo valove oceana, kot jata ptic od lakote pregnana, ki isče mesta, kjer bi gnezda zvila. Tu kopljemo razsušene plantaže, v drobovje zemlje lezemo kot kače, v pragozdih divjih brusimo plenkače, vsakomur hlapci smo, kdor pač ukaze. Pa se uzge na nebu mila zarja, oddaleč sveti iz domače hiše, od jaselc kraj družinskega oltarja. In v naših sreih je vsc blažje, tišje, na tla pokleknemo sredi viharja, saj Jezus v naših sreih umrl ni še. bil bolan, da se mi zdravje obraea na bolje?« »Je treba delati tako,« rece Strem* glavov. »Prva vest o tebi mora biti všeč; na. Občinstvu je všeč, če kdo ozdravi.« »Toda ali ve, kdo je ta Kandy= bin?« »Ne. Toda dovolj je, da se zani* ma za zdravje. Ko se bodo sreča? vali, bodo eden drugega osrečevali z novico: »Kandybin je ozdravel.« »Pa če bo kdo prašal, kdo je ta Kandybin?« »Ne bo prašal. Dejal bo le: »Res? Sem mislil, da se mu je poslabšalo.« »Stremglavov! Naslednji dan bo- do pa že zabili name.« »Ne; jutri napišemo: Zdravje na? šega slavnega... Kaj hočeš biti sli* kar, pisateli?« »Denimo pisatelj.« »Zdravje našega slavnega pisa- telja Kandybina se je nenadoma po* slabšalo. Včeraj je pojedel le eno kurjo pečenko in dve mehko kuha- ni jajci: Temperatura 39.7.« »Fotografije ni treba?« »Je še prchitro. Toda oprosti, zdaj moram hiteti zastran notice o kurji pečenki.« In je odkuril. III. Z mrzlično radovednostjo sem zaoel zasledovati potek svojeßa no? vega življenja. Zdravje se je poča- si, a sigurno obračalo na bolje. Temperatura je padala, množina kurjih pečenk, ki sem jih laliko dnevno pojedel, se je večala. — Da bi jih bil le v resnici! — Kar se tioe jajc, sem jih že trdo kuhana jedel, ne le surova. Koncem vseh koncev nisem le ozdravel, marveč sem se že tudi v pustolovščine spuščail »Včeraj,« tako so objavili vcčer* ni listi, »se je na postaji pripetil mučen dogodek, ki bo bržkone kon^ čal z dvobojem. Znani Kandybin je oklofutal poročnika K., ker se je ta zaničljivo izražal o ruski litera* turi. Zastopniki obeh nasprotnikov so si izmenjali obiske.« Ta dogodek je dvignil po 2aso* pisju obiJo prahu. Nekiiteri «o pi? sali, da je treba dvoboj zavrnili, ker klofute v tern slučaju niso bie ža* 1 jive, in ker je družbi treba ohra? niti n^irodne veleume. Neki list je pisal: Večna povest o Puškinu in Dantesu se ponavlja v naši domovini polni na^protij Najbrže se bo kmalu naš Kandy^ bin postavil s prsi proti kroglam nckega poročnika K. In mi se pra- šamo, je to pra.vjčno? Na ein stra? ni Kandybin, na drugi neki poroc? nik, vsem nepoznan!« — »Mi smo gotovi,« je pisal drugi list, »da ne bodo Kandybinovi prijatelji pustili, da bi se bila.« Velik vtis je naredila vest, dase hoče Kandybinov prijatelj B. dvo* bojevati s poročnikom K. v slučaju nesrečnega izida za Kandybina. Časopisni poročevalci so me kar oblegali. »Povejte,« so silili v me, kaj vas je razburilo, da ste poroč^ nika K. oklofutali?« »Saj ste brali,« sem odvrnil. »Ma# lo nerodno je sodil o ruski literal turi. Nesramnez je dejal, da je bill Ajvasoyskij pisun brez paslaeti.« »Saj Ajvasovskij je vendar sli= kar,« vzklikne nekdo začudeno. »Je vseeno; imena narodnih veli* čin mora jo biti sveta.« sem strogo pripomnil. IV. Danes sem zvedel, da je poročnik K. strahopetno odklonil dvoboj in da sem jaz odpotoval v Jalto. Ko sem srečal Stremglavova, sem ga pobaral: »Sem ti že nadležen, da me poši* lias stran?« »Je potrebno. Pusti občinstvu malce počitka. Sicer je pa zelo mo* derno reči: Kandybin se je podalv Jalto pod čudovito južno naravo, da pod tamošnjim solncem konča veliko pričeto delo.« *In kakšno delo sem pričel?« »Dramo »Mejniki smrti«. »Pa me ne bodo oderski ravnate* iji nadlegovali, naj jim jo izročim za vprizoritev?« »Gotovo. Ti boš pa rekel, ko si jo končal, ti ni bila všeč in si tri dejanja sežgal. To naredi na občin* stvo globok vtis.« Cez teden dni sem zvedel, da se mi je v Jalti pripetila nezgoda: Ko sem plezal na planine, se mi je zdr* snilo v prepad in sem si zvil nogo. Znova je prieela dolga in mučna povest o kurjih pečenkah in dveh jajcih. Potem sem ozdravel in ne vem, čemu sem šel v Rim ... Od* slej so bila vsa dejanja, ki sem jih daleč proč od domovine vršil, prav nelogična. V Nici sem si kupil vilo, pa nisem niti eno noč spal v njej. Mesto tega sem šel v Bretanijo skončat veseloigro »Zarja življe* nja«. Požar v moji hiši je pa eel ro* kopis vničil in zato (ne vem v kaki zvezi naj bi to bilo) sem v Norim* bergu kupil neko zemljišče. Na? zadnje sem se naveličal tega roma* nja križem sveta in sem stopil k Stremglavovu: »Sem se naveličal! Hočem ju* bilej!« »Ka'ksen jub^lej?« »I, kakšen, petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja.« »Je malce preveč, prijatelj. Si ko* maj par mesecev v Petrogradu. Si zadovoljen z desetletnico?« »Prav. Deset let pridnega dela ve* lja več kot petindvajsct zgubljenih.« »Misliš kot Tolstoj,« je navduše* no vzkliknil Stremglavov. Danes sem slovesno obhajal de* setletnico mojega literarnega delo* vanja. Pri slovesnem obedu je neki slavni pisatelj (ime sem pozabil) imel govor. »Pozdravljamo vas,« je dejal, »kot nosilca mladoletnih ide« alov, kot pevca narodne bolesti in rečem samo še tri besede, ki priha? jajo iz dna duše nas vseh: Bog živi, Kandybina!« »Ah! Dober dan,« sem prijetno vzradoščen vzkliknil. »Kako, kako, prijatelji?« »GORIŠKA STRAŽA« Stran 5. Št. Maver pri Gorici. Leto se nagiba h koncu, zato bine bilo lcpo, da bi preskočili iz star(ga v novo, ne da bi se še enkrat ojla* sili v našem listu. Za marsikatenga izseljenca je pot v tujino pot v te* srečo ali pa celo v smrt. Od naiih Šentmavercev, ki delajo v franc)»* kih rudnikih, smo slišali že par ia* lostnih novic. Med drugimi so ocšli v francoske rudokopc tudi Fi#lj Anton, Doljak Viktor in Mairič Anton. Figelj Anton se je prvi jo* ncsrečil, a je po dvamcsečn«n zdravljenju v neki francoski bohi* ei zopet okreval. Okoli trgatveje došla k nam bolj žalostna novua: 17 letni Doljak Viktor se je ia Francos'kcm smrtno ponesrečil in umrl v neki tamkajšnji bolnišnin. Njegovi materi naše iskreno so&* Ijc! Tretji je prišel na vrsto Maurič Anton, ki se je težko ponesreöl. Pri kopanju rude se je utrgala gor* nja plast in pokopala pod seboj nje* ga in še tri druge tovariše. Dva sta ostala na mestu mrtva, njega ir še enega so odkopali komaj živa. Se* da j se zdravi v bolnišnici in mu že* limo, da bi kmalu okreval. Ne za* puščajte domače grude, ee vas beda ne sili. — Ostali smo zopet brez ne* deljske maše, ker nam je barko že zopet odnesla voda. Čujemo, da nam bo dana možnost pozidati cer* kev, najbrže kje na spomlad. Zvo* novi so baje že vliti. — Po dolgem času smo sc vendar enkrat lotili po* pravljanja one cestc na Sabotin, ka* tero so avstriis'ki vojaki spremenili v »laufgraben«. Delamo na robote. — Toea nas je tudi letos udarila; nekaterim je nesla skoro polovico. Kar smo prodali vina, smo ga od* dali solkanskim gostilničarjem. Ccna se suče okrog 2 Hr. — Pa še nekaj! Pozabili smo skoraj porav* nati naroenino za leto 1928. Pa v no* vem letu! (Va.š zadnji sklep je prav lep in le želimo, da ga čimprej iz* vršite. Tudi kakšnega novega na* ročnika nam lahko pridobitc! Boß živi! Uredništvo.) Čiginj pri Volčah. Naša vas lcži na prijaznem grič* ku pod Kolovratom. Na nasprotni strani vkiiš Mengore, ki še danes nimajo obnovljenega svojega staro* siavnega Marijinega svetišča. Naša vas štejc 58 hiš, od katerih se pri mnogih še bridko opazijo poslcdict vojne. Imamo tudi svojo mlckarnc, ki dobro dcluje v zadovoljstvo svo* jih elanov. Kožični prazniki so zL nami, staro leto gre k zatonu, bliža* mo se novemu letu 1928. Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov pridejo razne skrbi. Nc born jihna^ števal, ker jih vsi dobro poznamo. Vaj poudarim samo eno: za vse mamo denar, za dober časopis pa nnogokrat ne, zlasti ne za dober ;atoliški časopis kakor je naša Goriška Straža«. Vem, da prihaja ' našo vas precej »Straž«, vendar )i jih lahko prihajalo še vee. Zato 'am kličem: na delo za »Gor. Stra* L)« in za katoliške slovenske liste! flaj ne bo nobene slovenske hiše ne \ v naši vasi, temveč v vsej deželi, U bi ne imela »Goriške Straže«. %n, da vlada pri nas kakor tudi eugod gospodarska kriza. Vendar s lahko vsak odtrga onih borih 15 li, ki so potrebne za celoletno na* rčnino našega glasila. Saj vendar va'k družinski gospodar sem pa tja p nepotrebnem zagospodari marsi* ktero lirco. Tudi za vas fante in dkleta imamo svoj lep liist. Veste kko se imenuje? »Naš Čolnič!« Nročite si ga, prebirajte ga, ne bo vm žal. Saj nudi vendar »Naš Čol* ni« toliko zanimivega in koristne* g*v izobrazbo in razvedrilo. Po* sl'bimo tedaj za razširjanje našega dorega slovens'kcga časopisja. Podraga. z vseh vasi se kaj bere in sliši, iz nae vasi pa nam vsem priljubljena »Oriška Straža« žc dolgo ni nie poočala. Vem, da misli naše ljud* st) po deželi da spimo Res je, da spno, ko je noč, a ko napoči zora inrzide solnce, se vzdramimo in prnemo delati. Da bodete videli, dae resnica, naj vam povem samo to^a se je zgradil pri nas pred krkim časom nov most na poti, ki :>di iz Pod rage erez Mocilnik na dr:vno cesto proti Vipavi. Zahva* ljrrmo se torej našcmu g. obein* skOi! načelniku, ker je to njegova zažiene praznike in sv. Stefana, paona naše farne cerkve, smo le* lokljub slabemu vremenu prav lcr.praznovali. Novi cerkveni pev* sktbor, ki ga je izučil ter s har* mdjem spremljal g. Ciril Kova* čičorganist iz Ave, je prav lepo PcCj. Kovaeiču se moramo zahva* litia njegovo delo; res, veliko se Naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je gospod Anton Mauri občinski tajnik v starosti 61 let po kratki in mučni bolezni dne 29. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 30. decembra ob 11. uri predpoldne. Grahovo, dne 29. decembra 1927. Županstvo Grahovo. je trudil, da smo prišli do petja v naši cerkvi. Tudi peveem moramo i d.ati vso cast za njihov trud. Oerav* j no so nekateri, zlasti oni iz Avšje* ga, zelo odaljeni, so kljub slabemu viemenu in mrazu redno hodili k vajam. Možcm, fan torn in še mla* dim dckletom klieemo: Le naprej po tej poti do še vee jih uspehov. Vsled prizadevanja našega č. g. ku* rata upamo, da dobimo novc zvo* nove v kratkem easu. Log — Strmec. Po neurjih, katera so napravila mnogo poljske škode, je nastopila mrzla zima. Srednji Log jc ostal radi zime brez vode, ker ie voda v ccveh zmrznila in bati se je večje škode. Tudi naša elektriena raz* svetljava ie v slabem stanu. Priea? kujemo, da se pogrešek popravi, da nam bo luč dobro svetila. — Zad* nje case so se vršile tri poroke! Vsem novoporočencem želimo obi* lo blagoslova! Črni Vrh nad Idrijo. Od 18. do 20. decembra 1927, so sc vršiTe pri nas duhovne vaje za fante in može, katere je vodil g. . ]>rof. F. Tereclj iz Gorice. Vsak dan I je imel1 2 govora, in sicer ob 6. uri j zjutraj in ob 6. uri zvečer. Kljub j visokemu snegu in nenavadno hu* i demu mrazu (imeli smo čez 20 sto* I pinj pod nielo) so se fantje in mo? J žje udelcževali duhovnih vaj v obil* i nem številu ter jih ic krog 250 pre= jelo sv. zakramente. Te duhovne vaje so pokazaJe, kako potrebne so bile in kako koristno bi bilo, ako bi ! se veekrat vršile. — Mnogokrat se eujejo tožbe, da so moški za versko življenje nekako mrzli in da jih je težko privabiti k obhajilni mizi. Žalibog, da je to resnica. Res je pa tudi, da se za moškc v verskem ozi« ru velikokrat premalo stori. Med* tern ko imajo ženske razne verske organizacije, nimamo moški v naj* vee krajih nieesar. Potrebno bi to* rej bilo, da bi se moškim v verskem oziru posvetila veeja skrb. fii pre* prieani smo, da bi se ravno z du* hovnimi vaj ami, ki naj bi se vršile za moške eisto posebej, v tern ozi* ru veiliko storilo. Mi moški smo pač že taki, da se v cerkvi z ženskami ncradi prerivamo in da nam je bolj všce, ako smo sami. Veliko je med nami fantov in mož, ki misli jo, da sta ccrkev in po* sebno še obhajilna miza samo za ženske. Radi tega je pa tudi poseb= no med fanti toliko surovosti in pokvarjenosti. Nie čudnega! Kjerni vereni poštenosti, ni morale, ni do* stojnosti; tarn vladata podivjanost in razbrzdanost, kar je pri ljudeh brez vcre naravna posledica, ka* kor imamo velikokrat priliko opa* zovati. Človek brez vere ie navadno brez znaeaia in ie sposoben za vsa* ko, še tako podlo dejanje, ker mu nie vee ni sveto. Ako hoecmo to* rej boljših easov, skrbimo, da bode med fanti in- možmi vee vere, po* tern bode tudi vee znaeajnosti, vee možatosti, vee poštcnosti in do* stojnosti. Čednosti, ki iih v seda* njih časov tako zelo pogrcšamo. brž podpisano. Tu je pismeno za« gotoviloi.« »In 40.000 frankov?« »Tu ic eek!« »Tako! Zdai ™l nc ostane druge* ga, kot da se vam lepo zahvalim, gospod generalni tajnik.« »In pisma?« »Jih dobite, ko bodo vsi pogoji izpolnjcni. Zdaj vam izroeim ta šti* ri pisma, ki bi jih sicer nocoj obja* vil. Če me boste rabili, inscrirajte v »Journalu« pod značko M. Nicole. Tako! Se priporoeam!« Ko je Lupin odšel, sc je Prasvillu zdelo, da sc je zbudil iz tcžkih sanj. V tern razpoloženju ga prebudi glas sluge: »Gospod glavni tajnik, po* slanec Daubrecq želi z vami govo^ ' riti v nujni zadevi.« Komaj je iz* govoril, žc plane noter brez sape, z raztrgano obleko in obvezanim le= vim oeesom — Daubrecq: »Imaš ti listo?« »Da.« »Si jo kupil?« »Da.« »Za Gilbertovo pomiiloščenje?« »Da.« Daubrecq je pobcsncl: »Osel, to* rej si sc udal in zdaj se boš nad ma* no maščcval?« »Se ni niti treba. Brez liste si brez orožja in boš sam zginil.« »Tako, ti mcniš, da sc bom pu* stil kot crknjen pes v stran brcniti? O($tanislava Vorenglada dobim pisn in notem ...« Bsville jc skomizgnil z rameni: »orenglade jih jc prodal prcd dvca urama za 40.000 frankov in jaz-m jih za isto ceno kupil.« lubrecq se je iel gromko kro* hoti: »Za 40.000 frankov si kupil od rscna Lupina star papir. Ali ne -«, da je Vorenglade zapustil Parže pred štirimi dnevi?« Psvillc jc tresoe se odprl ku* verls pismi, ki mu jo je bil izroeil Lup V resnici so bili notri stir je nepdsani listi. Lupin jc tako pre* drzr lahko nastopil, ker je za pi* smaki bi odkrila vse Prasvillo* ve s^arije, vedol. Zdaj je bilo tre* ba lpina le prehiteti, dokler so pisnše v Vorengladovih rokah. Prvillc je brž odredil, da je ce* la ei detektivov zasedla Severni koloor, pričakujoč vlaka ob pe* tih. tn je še natančno preiskal ves koloor, pa ni našel nieesar sum* ljive) Vlak je privozil. Prasville je ufcal postajenačelniku, da nc snic 'bencga potnika spustiti vcn. Skoristoeasno, ko je vlak obstal, je Pjville opazil starcga poslanca Vordlada, ki je pomagal še sta* rejšeJ gospodu izstopati. Prasvil* , le jelanil k poslancu: »Moram s | tebojovoriti.« j V cm trcnutku se je od nekod • PririUdi Daubrecq. »Gospod Vorenglade,« plane k poslancu, »prejel sem vaše pismo. Scm vam na razpolago.« Vorenglade, ki je oba brž spo* znal, se jc smchljal: »Zdi se mi, da ste na moj povratek nestrpno ča* kali. Gre za tista pisma?« »Scveda, seveda,« se oglasi iz dveh grl hkratu. »Prepozno! Prodal sem jih temu staremu gospodu, ki se mu je zdelo truda vrcdno priti do Amiensa me- ni naproti.« Stari nadušljivi gospod je bil za* vit v debel kožuh in se jc uslužno priklonil. Prasvillu se je brž posvetilo: to je Lupin. Zc se je ogledaval po svo* jih ljudeh, ko ga stari gospod pre* hiti: »Da, ta pisma so se mi zdela toliko vredna, da sem jih oddal par minut prcdno se je vlak vstavil mo* jemu zanesljivemu prijatelju.« Prasville jc igro spoznal. Lupin jc oddal prcvidno pisma v zanesljive roke. Prasville je zopet prcmagan odšel. Daubrecq je pa kot kip ob* stal. Stari gospod se mu približa: »No, stari deeko, ali kloroform še deluic?« Daubrecq je stisnil pesti. »Ali se še spominjaš na najin razgovor pred vee meseci v tvoii hiši? Dejal sem ti: ,reši Gilberta, siccr ti vzamem listo sedem in dva j* sctih in ti si zgubljen.' Tako se jc zdaj zgodilo. Če boš rabil kdaj dvajset frankov, se oglasi pri meni. Zbogom!« Komaj je Lupin naredil par ko* rakov, je poeil strel. Obrnc se in vidi Daubrecqa s prestreljcno gla* vo. — »De profundis,« jc zamrmral Lu* pin in se razoglav oddaljil. * * * »Nobeno podjetje me ni stalo toliko truda,« mi je zatrjeval Lu< pin, ko' jc skončavaJ1 to povest. »V dvanajstih urah, od šcste zjutraj do šcste zveecr, scm moral popra* viti vse neuspehc šestih meseccv. Pod a š tej em jih med najlepše svo* jega življenja.« »In kaj jc z Gilbertom?« »Se je nasclil v Alžcriji. Ima bo* gato posestvo ter živi v srečnem zakonu z neko ljubko Angležinjo. Prvega sinčka sta krstila za Arsena. Dober dečko, ta Gilbert!« »In gospa Mergy?« »Z mlaj.šim sinom živi pri Gil* bcrtu.« »Stc jo še kedaj potem videli?« »Nikdar vee!« Za trenutek je obmolknil. Potem je zašepetal polglasno pred se: »Klarisa ... Klarisa ... Ko bom sveta navelican in počitka žcljan, te bom obiskal tarn v tisti bcli vili ob morju, kjer me eakaš ... Klarisa ... kjer me gotovo prieakaš . . .« Konec. Stran 6. »GORI5KA STRA2A« Koledarček. 2. jan. poncdcljek, Makarij. 3. jan. torek, Gcnofeva, d. 4. jan. sreda, Angela Fol. vd. 5. jan. četrtok, Emilijana, d. 6. jan. peiek, sv. Trije kralji. 7. jan. sobota, Valentin, šk. 8. jan. nedetja. Severin, op. Listnica Kmeckesdelavske zveze in Političnega društva »Bdinosti« v Gorici. 1. Mungerli I., Kožbana štev. 7: Z^lasitc se ob priliki v tajništvu! 2. Premru A., Vrhpolje: Vam je bila že odbita pokojnina z min. o'd? lokom od 31. X. 1924 St. 280498/ 2873, kar Vam jc bilo javljeno po torn goriške sodnije. Ali ste vložili rekurz proti negativnemu odloku? Če imate drugo opravilo v Gorici, zgJasitc sc tudi v tajništvu. 3. Mtwus L., Si ever jan št. 150: Za Vas jc bil predlo/cn ugodni pdkoj* ninski načrt že 8. XI. 1927. Št. Vaše prošnje jc 080518. 4. Žnichiršič Andrej, Ukanje štev. 10: Upati je, da se je Vaša po'koj* ninska zadcva končno uredila. Za Vas je izdelan nov ußodni pokoj? ninski načrt, ki bo predložen likvi* dacijskemu odboru. Vendar bo tre* ba čakati še nekaj časa, preden bo Vaša prošnja definitivno rešena. 5. Bevk Jernej, Cerkno*Novaki: V Vaši zadevi smo posredovali pri finančni intendanci v Vidmu, ki Cerovo v Brdih. Ker smo mi Cerovci videli v »Straži« od 16. dec. neko »Pojasni* lo« glede tiste večerne sole, povemo tudi mi par opazk. Ko je šlo lani za tisto 70 urno večerno solo, je naš gospod obč. sluga na trgu trikrat razglasil, da bo sola brezplačna. Da je bilo treba za tisto solo davkariji odrajtati vsakemu od 1 do 5 lir nas je opravičeno jc/ilo, posebno, ker visokim stroškom niso odgovarjali uspehi. Letos je tudi obč. sluga raz? glasil trikrat za tisto solo, a letos mu niso verjeli — zato malo podpi* äov, a še tisti so se izneverili (že ve? do zakaj), tako da solo obiskuje le kakih 6 do 7 licence v, in ne 13 ka- kor je hotel pisec natvezti. Kar se tiče drugega »modrovanja« v do« pisu ne homo odgovarjali. Le šc to hočemo povedati: Ko je pri nas pred vojno služil neki ugledni g. učitelj, smo se do njega obrnili s prošnjo, da bi imel večerno šolo, a on nam je dal takle odgovor: Če se vas oglasi «.zadostno število otvorim te* čaj — toda treba bo za moj trud in za raÄSvet'ljavo plačati majhcn pri* spevek. Vcč ko vas bo, manj pride na vsakega! In res se nas je zbralo lepo število in smo plačali 4 krone mesečno vsak, pa smo tudi imeli veselje do učenja, ker nas je nekaj stalo. — Pa nobene jcze nismo po* vzroeili ne g. učitelju, ne davkopla? če vale em. Pozdravi in voščila. Florenca. Veselo in srečno novo leto želi* mo staršcm, fantom, dekletom in vsem prijateljem Julijske Benečije slovenski fantje, stanujoči v lepem starosdavnem mestu Florenci v sre* dini Italije! — Kristjan Colja, Škr? bina; Alojzij Vrabec, Pliskovica; Peter Udovič, Kubed, Istra; Anton Devetakr Prvačina; Karol Pribac, Padna, Istra; Grdevič Ivan, Golac; Emil Gelčič, Trst; Alojzij Ferjan* čie, Vrhpolje; Marij Krohne, Ko^ barid; Avguštin Batagelj, Lokavec; Miroslav Batista, Škrbina; Miro9lav Fakin, Skrbina; Stefan Stefanie, Irk; Volk Ferdinand, Trst in še mnogo drugih domačinov. Massara — Taranto. Harej Andrej, žclezničar iz Dorn? berga, sedaj v Massara — Taranto, vošči srecno novo leto vsem prija? teljem in znancem. nam jc sporočila, da je Vašo zade* vo izročila goriški finančni intent danci že mescca oktobra. V krat* kem podrezamo pri tukajšnji po? krajinski zakladnici, da Vam iz* plača po'kojnino. 6. Čelik Anton, Bukovo si. 15: V zadevi Vaših sester in bratov je tajništvo posredovalo v Rimu, Tr* stu in v Vidmu. Iz Vidma smo pre= jeli naslednji odgovor: Pokrajinska zakladnica v Vidmu je zahtevala že rncseca septembra t. 1. od župan* stva, da ji sporoei natančno, od kdaj teče pokojnina sirotam. Ko dobi zakladnica v Vidmu to sporo« čilo od županstva, bo izročila akt goriški po"krajinski zakladnici, na kar bo pokojnina izplačana. Podre* zajte torej pri županstvu, da odpo* šlje nemudoma zahtevamo poro* čilo. 7. Vidmar Jožef, Šturije št. 61: V zadevi sirot Bernarda in Rudolf a jc Tajništvo posredovalo pri po* krajinski zakladnici v Vidmu. Pre* jeli smo naslednji odgovor: Izpla= čevanje pokojnine je videmska po* krajinska zakladnica ustavila, ker je že ponovno zahtevala od župan* stva, da ji pošlje dekret o imeno* vanju varuha za sirote. Poskrbite torej, da odpošlje županstvo čim* prcj zahtcvani varuštveni dekret, nakar bo pokojnina sirotam izs plačana. 8. Furlan Anton, Tomaževica št. 16: Ko imate drugo opravilo v Go« rici zglasitc sc tudi v tajništvu za* radi svoje pokojninske zadeve. 9. Krivec Kat., Slap štev. 14: Za Vašo hčerko Kavčič Stefanijo jc na? kazala pokojninska komisija pokoj- nino potom pokrajinske zakladnice v Gorici. Tajnistvo. Listnica uredništva. Bratuž Marij: Hvala za pozdrave in voščila. Vračamo jih z vso iskre* nostjo. Bog živi! M. K., Sv. Lucija: Vaši želji žal, nc moremo vstreči, ker je dotični dopis scdaj že zastarcl. Pozdrav* ljeni. n. b., Zagreb: Ne moremo obja= viti, ker smo žalibog prepozno pre* jeli. Oglasite se še kaj! Pozdrav« ljeni! Tržne cene dne 29. decembra 1927. Česnik kg L 1.10—1.30; sveže ze« lje L 0.60—0.70; kislo zelje L 1.60; cvetača L 1.10—1.40; čebula L 0.90 do 1; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.20; salata indivija L 1.40 do 1.80; krompir L 0.60—0.70; sJad* ka repa L 0.20—^0.30; kisla repa L 1; zeleni radič L 1.20—1.50; rdeči radio L 3.20—3.60; špinača L 0.80 do 1.40; zclena L 1.20—1.40; moto* vilec L 1.80—2.40; vrzote L 0.30 do 0.50; pomaranče L 1.60—2; suhe si* ge L 1.80—2.60; limoni kos L 0.15 do 0.20; jabolka kg L 1.20—2.80; maroni L 2.50—3; orehi L 3.60—4; lešniki L 6.50—7; hruške L 2—3.20; suhc češplje L 3.20—4.60; sveže maslo L 15; presno maslo L 18; mle* ko liter L 1; med v satovju L 10; sladka smetana L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.60—0.70. Darovi. Za »Slovensko sirotiščc«: Trvdka Culot v Raštelu jc darovala za otrokc suknene čeveljčkc v vrcdno« sti 100 L; preplačila za knjigo: Go- spod Luka 15 L. — Srčna hvala! Bog obudi mnogo dobrotnikov! Vošči* mo vsem našim prijateljem in do- brotnikom srecno novo leto! Corrado Marostica mirodilničar se je preselil s svojo mirodilnico. iz ulice S. Chiara v ulico Corso Verdi St. 7 Gorica POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb- ščin 20% ccncjc kot povsod dru- god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. Krojaški pomočnik iščc dcla v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Na prodaj sta dva bika švicar? ske pasme, eden star 18, drugi 12 mesecev, potrjena in priznana od komisije, prvovrstno pleme. Kdor želi kupiti, naj se hitro pobriga. Okretič Franc, Kostanjevica na Krasu št. 94. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulence. zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčnc za* deve, posojila vsake vrste, vštevši posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Garibaldi 20, I. nadstr. Lloyd Sabaudc l'rihodn.ie vočnjc »Conte Biancamano« 25. 1. 1928. »Conte Grande« 14. 2. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneb; v Južno Ameriko* »Conte Verde« 5. 1. 1928. »Pincipessa Maria« 13. 1. 1928. »Principessa Maria« 13. 1. 1928. »Conte Rosso« 19. 1. 1928. Iz Genove v Buenos Avres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 30. 12. 1927. Informacije daje in sprejeiia prednaročila na vozne listke za; stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. I PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologicni kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vsc doi) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob si-- dah in petkih ob pop. urab). proii izpadanju las. Vsebuje kinin \v, je vsled tega pt>* sebno pnporoeljivn proti prehladu in za ojačenje korenin. SteklenicR po 6 lir — se dobiva v lekarni C«.* srellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Dott. Gius. Cornel specialist za bolczni v nSesfih, nosn In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neuniann-a in Hajek-a na Dunaju in assitcnt prof. Brtmetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Bcnetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejeina od 9-11 predp. in ud 3-4 pop. Uni Dr. BONCIND-FIHETTI 7RST, Via Fablo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ AT1KE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokill. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAI8HEE sprejema v GORICI Piazza del la Vittoria štev. 20 Prenosljivi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobe, DeCCa ^ veliko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, viinet(peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 34 PlaČatn najvišje cene W naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA PO0RUŽHICM Ljubljanshe kredifne banke u Gorfci Corso Verdi „frgovski Domw j Telefon Stevilka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» ! Din! 50,0(KK0OC CBOtfUIS LjlSEuJKRll Din. lo!*O0O,O0O PcdružnJce in ajrencije : EH'zice, Celje, Črnomelj, Oorica, Kranj, Logatec, • Maribor, Metkovič, Novi Sa<, Novor-esto, Ptuj, Prcvalje, Rakek, Sarajevo, I Slovenjgradec, Split, Tr4- Sezonska ekspozittra: RogaŠka Slatina. j Vloge na knjiiice " 4V//0. Vloge v tekočem fačutfu lir ali dinarjev, (najugodnejše | obrestne mere). \ Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- [ nine (bonov) po naj^odntjših cenah. S Nakazila v tu- in it^zemst'o. | Borzni in ostali bančn posli. j