Poštnina plačan« v gotovini.
ST0V. 168.
V LJUBLJANI, so bel«. 22. avgusta 1»85.
Posamezna številka Din 1—,
LETO n.
MM
I*baja vsak dan opoldne, izvzemži nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po požti; Din 20*—, inozemstvo Din 80—.
Neodvisen političen iist
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFOK ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vraSajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži ta odgovor. q Ra&HB pri poštnem ček. uradu Štev.
1
■M
Na Krško Polje.
Jut« se zberejo na historičnem Krilcem polju tisoči slovenskega in hrvat-*kega kmetskega ljudstva, da na velikem zborovanju manifestirajo za svoje ideje in r.a svoje zahteve.
V dvojnem oziru bo to zborovanje važno in ne samo dnevno-političnega pomena. Sporazumu jugoslovenskega naroda bo posvečena prva misel in njej bo veljala prva manifestacija. Kakor so se v preteklosti na Krškem polju borili Hrvati in Slovenci skupno za svojo svobodo, tako se morajo v bodoče boriti skupno s Srbi za utrditev in razširjenje pridobljene svobode. Ni pa zadosti, da se volja za sporazum manifestira, temveč lieba je tudi povdariti, da bo vezala ista iskrenost vse brate pri izgradnji svobode, kakor jih je vezala v boju za dosego svobode. Nobenih posebnih stremljenj ne sme biti, vse mora vezati le ena volja in le ena želja — po zmagi.
Poseben pomen pa zadobiva nedeljska manifestacija ideje sporazuma s časom, v katerem se vrši. Krmilo države je v rokah vlade, ki je nastala vsled sporazuma med Hrvati in Srbi. Slovenci pri tem sporazumu niso sodelovali. Nedeljska manifestacija mora zato glasno povedati, da Slovenci vseeno niso pozabljeni, pa čeprav vodilna slovenska stranka .ni hotela Hodeiovati pri tem sporazumu. Nedeljska manifestacija mora povedati, da se ne bo vladalo proti Sloveniji, da se bo v polni meri upoštevalo slovenske interese, pa čeprav je zakonita zastopnica slovenskega naroda odklonila udeležbo pri sporazumu. Napako SLS mora nedeljska manifestacija popraviti! To zahteva slovenski narod in to pričakuje slovenska javnost od St. Radiča, ki se udeleži nedeljske manifestacije.
Druga in v mnogem oziru še važnejša misel, ki bo v nedeljo povdarjena na KrSkem polju, je misel o seljački državi- Nekoč, v dobi Tomislava, je bila že uresničena in v zgodovini je zapustila samo slaven sled. Danes se pričenja delo, ker treba je premagati goro predsodkov in osušiti morje neresnic. Toda težava dela in sijaj uspeha sta bila vedno v istem razmerju. Zato proč s strahom pred dolgostjo poti, proč z malodušnostjo vsled težave boja, ovire morajo hiti premagane, ker je misel zdrava.
Ne pomeni seljačka država diktature kmetskega stanu, in namen seljačke države oškodovanje drugih stanov, temveč problem in zmisel seljačke države je v harmoničnem pridobitnem delu vseh stanov, je v odpravi življenja enega stanu na račun drugega. Toda problem je mogoče postaviti tudi drugače. Kmet je najbolj tipičen primer delovnega človeka. Vsi delovni ljudje imajo en produktiven interes, vsi nedelavni ljudje pa enak pa-lazitski interes. Uveljaviti načelo dela, storit, falango vseh delavnih ljudi proti nedelavnim tudi tako je mogoče označiti cilj seljačke države.
Pa še drugače je mogoge razložiti namen seljačke države. Dežela je ona neusahljiva rezerva moralnih in rizičnih ail, ki ohranja človeštvo. Skrbeti, da se uiti ena teh sil ne izgubi, da povsodi zavlada socialna pravičnost in demokracija, da bo cilj vseh priboriti zmago misli o ftloveškem dostojanstvu, tildi to je namen seljačke države.
Novo oznanilo je vsebovano v moderni •dej* seljačke države. Veliko je to ozna-»ilo iu zato ga morajo nositi tudi veliki ljudi«. Kdor se opleta z malenkostmi, kdor se boji sodelavcev, kdor se spozablja do intrig, ta ni mož, ki bi bil v stanu »resBlISti seljačko državo.
Nove izjave Stepana Radiča.
Beograd, 22. avgusta. Včeraj dopoldne se je St. Radič sestal z radikalnim prvakom Acom Stanojevičem. Sestanek je trajal od 8. do 10.30. Nato je St. Radič posetil nekatera ministrstva. Ob 13. je bil St. Radič na obedu pri zunanjem ministru dr. Ninčiču. Bili so navzoči še minister Pavle Radič, dr. Šuperina s hčerko, Laza Markovič, V asa Jovanovič z gospo, dr. Krnjevič, Jovan Markovič* pomočnik zunanjega ministra, in Zivotič, tajnik zunanjega ministrstva.
Po obedu se je St. Radič vrnil v hotel
Pariz«, kjer je sprejel dopisnike nekih tujih listov, nato pa ob 17. zastopnike domačega tiska, katerim je dal obširen intervju. V intervjuju je St. Radič izjavil, da je dobil v Beogradu najboljše vtise. Prosil je novinarje, naj demantirajo vesti, ko da bi on vršil kako kontrolo po ministrstvih. To je zelo neumno! Jaz nisem poslanec. Treba je imeti na umu, da sem predsednik druge najjačje vladne stranke v koaliciji. Zato je moja dolžnost, da se za vse zanimam.
O sestanku z Zivkovičem je izjavil, da sta se razgovarjala izključno o sporazumu. Sporazum ni strankarsko delo, dasi sta ga ustvarili dve stranki, nego je ta sporazum veliko narodno in državno delo. Ni vprašanje, ali se bodo ojačili radikali ali HSS, marveč glavno je, da se bo ojačila cela država v notranjem in mednarodnem pogledu.
Aca Stanojevič je v svoji skromnosti poudaril, da je privatna oseba. Medtem je on popolnoma objektiven človek, ki je o vsem poučen in pametno presoja vse naše javne prilike. Povabil me je v Knja-ževae. On bo tudi sam prišel v Hrvatsko. Naglasil je, da je sreča in previdnost hotela, da ravno Pašič ustvari sporazum. Prav to mi je rekel tudi Zivkovič. Sporazum bi mogel ustvariti tudi kdo drugi, n. pr. Davidovič, Ivi ima zelo dober značaj in ki je pošten človek. To pa ni dovolj za politika. Zelo važno je imeti stranko in biti v njej stvarni šef, ne pa za vsako »sitnico« konzultirati klub. Opozicija nam očita, da sva s Pašičem diktatorja. Toda brez strankarske discipline je nemogoče delati. V parlamentu ne more vsak imeti svojega mnenja. More se dovoliti diskusija, ali šef stranke mora imeti avtoriteto in odločujočo besedo. V avstrijskem parlamentu je bilo nekaj divjakov. Pri nas jih sicer ni mnogo. Tak
divjak je bil Zanič. Bog mu je dal veliko staturo in malo razuma. On misli, da je glavno, da je v parlamentu čim več incidentov.
O zasedanju Zveze narodov je St. Ra-c.ič uverjen, da bo naša delegacija delovna in homogena. Delegacija je zelo dobro sestavljena, ne zato, ker sem jaz v njej, marveč ker sem tudi jaz v njej. Krnjevič, Stražnicki, Ranislav Avramo-■vič so sami izvrstni strokovnjaki in kulturni ljudje. Niso imenovani v to delegacijo radi sinekure, nego radi svoje sposobnosti.
Radič se je tudi zelo laskavo izrazil o dr. Ninčiču. Na koncu je St. Radič izjavil, da je treba ustvariti normalne razmere. Tako bodo tudi ljudje normalni. Sedaj so nastali najboljši odnošaji, parlamentarna vlada in parlamentarna večina. Popolnoma sem zadovoljen z dosedanjim. delom. Sporazum se razvija, da se boljše ne more razvijati.
O poslednjih dogodkih in o resoluciji demokratske stranke je St. Radič izjavil, da mu je pozitivno znano, da so bili Davidovič in še nekateri drugi proti vsaki izjavi o njegovi osebi in da resolucija v plenumu ni bila sprejeta. Rekel sem Da-vidoviču, da nisem zbral pol milijona hr-vatskih seljakov zato, da bi se prepirali, kdo ima večino v Srbiji, nego da v prvi vrsti zaščitimo interese svojih volilcev, da vstopimo v vlado in da sodelujemo pri upravi države. Demokrati so trdili, da so radikali reakcionarni. Sam Davidovič je govoril, da Pašič ni silovit človek, marveč zvit in da je za vse zlo kriv Pribičevič. Jaz sem mu na to odgovo-rd: če hočete biti lojalni, potem morate priznati, da je tudi za vas dobro, da smo eliminirali Pribičeviča.«
Pravijo, da smo se izneverili devet desetinam svojega programa. Toda na vladi se drugače misli, kakor v opoziciji. Glavno je, da smo ohranili seljaško in demokratsko državo ter strogo parlamentarno vladavino. Pri nas bo Davido-vic izgubil vse, tudi Ribar ne bo imel čez nekoliko mesecev nobenega Hrvata. Bo-lili se bomo za državo. Ako bodo zemljo-radniki z Joco Jovanovičem dobili 140 mandatov, bomo šli ž njim. Demokrati so stvarno centralisti, formelno pa so de-centralisti. Radikali pa so formelno centralisti in stvarno decentralisti, ker so za seljaško vlado in za samouprave. Demokratom je seljak peto kolo. To je več ali manj meščanska stranka. So to terapijski zemljoradniki, kakor kličejo Joco Jovanoviča. S tem je Radič končal
razgovor z novinarji. Zvečer Radič odpeljal v Zagreb.
svoj se je St.
MAKSIMOVIČ SE JE POVRNIL V BEOGRAD.
Beograd, 23. avgusta. Danes se vrne v Beograd notranji minister Boža Maksimovič, ki se je dalj.časa mudil v Karlovih Varih pri Pašiču. Nato se bo dopoldne vršila seja ministrskega sveta.
ŠE ZBOROVALNI ZAKON DOBIMO.
Beograd, 22. avgusta. Včeraj se f«
vrnil v Beograd minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. Iz njegove okolice j doznavamo, da se v njegovem resoru že j pripravlja načrt zakona o zborovanjih in , društvih, kar bo dodatek tiskovnemu j zakonu. Na vprašanje, kaj je z zavaro- ! vanjem novinarjev, je dr. Srskič izjavil, j
Ideja seljačke države je zdrava in mi I verujemo v njeno uresničenje. Veruje- ' mo pa tudi, da bo nedeljska manifesta- j cija pomemben korak k njeni uresničitvi in zato kličemo: Na Krško polje!
da je vse pripravljeno. Z izdelavo uredbe se prične takoj, ko bo zbrano potrebno gradivo. V Beograd pride prihodnje dni predsednik J. N. U., ki bo ministru razložil vse zahteve in potrebe novinarjev.
MINISTRI POTUJEJO NA BLED.
Beograd, 22. avgusta. Minister prosvete Velja Vukičevič je odpotoval na Bled, da predloži kralju nekaj ukazov v podpis. Tudi minister pošte dr. Šuperina odide prihodnji teden na Bled in bo predložil kralju v podpis nekaj ukazov o upokojitvi starih uradnikov, ki so odslužili svoja službena leta, in o nameščanju novih uradnikov svojega ministrstva.
FRANCOSKA OFENZIVaTwEKA ~ UGODNO.
Pari*. 22. avgusta. Uradni komunike piše, da je položaj v Maroku ugoden. Ofenziva Francozov in špa^ev napreduje zelo dobro.
; Kaj se obotavljajo!
; VESTI O PREISKOVALNI KOMISIJI j ZA DELO TRBOVELJSKE — PREZGODNJE.
! Beograd, 22. avgusta. Včeraj so nekateri listi poiočali, da je ministrstvo šum iu rud odredilo posebno komisijo, ki naj bi pregledala delo v trboveljskem rudniku, ker je dobil minister od strani delavcev in akcijonarjev nebroj pritožb o delu uprave rudnika. Ob tej priliki se je posebno povdarjalo, da je odlok ministrstva šum in rud žel vseobče odobravanje v državi, predvsem pa v Sloveniji, ki komaj čaka, da se v Trbovljah napravi red in za vedno onemogoči delo raznim trboveljskim tipom. Medtem pa se iz ministrstva šum in rud demantirajo vesti o komisiji.
PRED NOVO ORIENTACIJO OPOZICIJE.
Beograd, 22. avgusta. Včeraj je nastal v politični situaciji kratek zastoj. Radičevo bivanje v Beogradu ni bilo razen konferenc z Aco Stanojevičem zvezano z nobenimi dogodki. St. Radič je sinoči odpotoval v Zagreb, Aca Stanojevič pa v Novi Sad, odkoder se vrne v Knjaževac. S podpisom ukaza o državnih podtajnikih je končano poslednje delo na formiranju vlade radikalov in radičevcev.
Javnost zanimajo najbolj pokreti, ki se o pažii j o pri posameznih opozicionalnih strankah, zlasti pri muslimanih, zemljo-radnikih in nekoliko tudi pri Davidovi-čevih demokratih. Nova situacija, ki je nastala s sestavo vlade radikalov in radičevcev, je močno vplivala v vrstah opozicije, Id danes čuti potrebo novih grupacij. Predvsem pridejo pri tem v poštev davidovičevci iu spahovci. Pri njih se opaža močno gibanje za zbližanje in Jii izključeno, da se bo fuzija izvršila takoj, ko se sestaneta v Sarajevu poslanski klub in glavni odbor JMO. Po vesteh iz Sarajeva je prišlo v stranki do malih nesoglasij. Nekoliko vplivnih pristašev •TMO je baje že izstopilo iz stranke.
Kar se tiče akcije zajedničarjev in ra-dičevskih disidentov, sta obe skupini doživeli popoln neuspeh med narodom.
Po povratku notranjega ministra Maksimoviča bo vlada zopet pričela z zastalim delom. Pričakujejo, da se bo danes ali jutri vršila seja ministrskega sveta, na kateri bodo poleg resornih vprašanj pretresali še nekatera druga poli-dčna vprašanja.
TUDI JUGOSLAVIJA BO UREDILA SVOJ DOLG V AMERIKI.
Pariz, 22. avgusta. Listi poročajo iz Newyorka, da bo belgijska vlada takoj po sklenitvi pogodbe o konsolidaciji svojega vojnega dolga zahtevala novo posojilo 50 milijonov dolarjev. To posojilo je že osigurano. Tudi italijanska in francoska vlada bosta zaprosili vsaka za 100 milijonov dolarjev posojila. Jugoslovanska vlada je že podvzela korake, da čim prej regulira svoje vojne dolgove in da potem dobi novo posojilo. Jugoslovanski delegati bodo odšli v Newyork koncem septembra ali začetkom oktobra.
ODHOD NAŠE DELEGACIJE V ŽENEVO.
Beograd, 22. avgusta. Zunanje ministrstvo je sklenilo, da odpotuje naša delegacija v Ženevo 2. septembra. Dr. Nin-čič bo potoval skozi Zagreb, kjer se bo sestal z Radičem, s katerim bosta skupno nadaljevala pot v Ženevo. Z njima bo potoval tudi dr. Krnjevič.
v- »me aMMmrHPBKRi	2L'*3P'X*X'V
—m—i— mmmmmmammmKmm&Km -■■ »a -- n««?;..-'.,,
Protestiramo.
Gerentski svet mesta Ljubljane namerava kupiti svet Jugoalovenskega Sokolskega Sa-veza, nadalje zemljišče za topničarsko vojašnico, ki je last dr. Kisovca in tovarišev ter učiteljsko tvornico učil. Proti tej nameravani kupčiji se je pritožil dr. Stanovnik na velikega župana ter utemeljeval svojo pritožbo s tem, da je svet predrag, da ni gerentski svet za tako kupčijo upravičen in da je namera tovarno preurediti v stanovanjsko hišo napačna.
Ne bomo danes razpravljali o tem, če so nameravane kupčije dobre ali slabe,- ker stojimo odločno na stališču, da nima gerentski sret pravice sklepati tako velike kupčije. O Imovini ljubljanskega mesta ima pravico odločati samo ljubljanski občinski svet, nikakor pa ne gerentski svet, ki ga večina ljubljanskega prebivalstva odklanja. To se je na letošnjih volitvah jasno pokazalo, še jasnejše pa je to bilo manifestirano z ustanovitvijo Ljubljanske samoupravne zveze, ko so se prav vse stranke združile proti oni stranki, ki je postavila ta gerentski svet. Zato pravimo, da gerentski svet nima pravice sklepati tako velike kupčije in zato zahtevamo, da o teh stvareh odloča edinole ljubljanski občinski svet.
Z vso odločnostjo odklanjamo argumentacijo z nenormalnimi razmerami. Je sicer res, da je nad vse nenormalno, da Ljubljana še danes nima svojega župana, toda prav tako je res, da tega niso krive kake nenormalne razmere v Ljubljani, temveč samo vlade, ki ne spoštujejo ljubljanske avtonomije. Nobenega resnega zadržka ni, da bi se že jutri razpisale občinske volitve, ker volilni ime-
niki so gotovi in potrjeni iu v enem mesecu more imeti Ljubljana svoj občinski svet.
Ugovor, da so nameravane kupčije tako nujne, da ni mogoče čakati niti mesec dni, je smešen in dvomimo, če bi se ga upal kdo resno navajati. Vsaj ne bo ljubljanska občina že jutri pričela zidati stanovanjska poslopja, temveč bo preteklo še marsikaj časa, predno bo mogoče zasaditi v zemljo prvo lopato. Evidentno je dalje, da bo morala ljubljanska občina najeti za gradnjo stanovanjskih hiš posojilo, ki ga pa zopet more skleniti samo občinski svet. Zato je nujno ravno sklicanje občinskega sveta, nikakor pa niso nujne nameravane kupčije.
Sicer se pa usojamo vprašati, če se morebiti še kdo drugi poteguje za svet, ki ga misli nakupiti ljubljanski gerentski svet in z a kakšno ceno? Šele v tem primeru bi se moglo govoriti o nujnosti nameravanih kupčij.
Pa kakor že rečeno: za danes se ne nameravamo spuščati v stvarno stran nameravanih kupčij, temveč protestiramo proti njim le iz načelnih razlogov, ker ne dopuščamo, da bi se še nadalje teptala avtonomna pravica Ljubljane.
Zato pričakujemo, da bo veliki župan branil z zakonom zajamčeno pravico mesta Ljubljane in da nam ne bo treba v tej stvari še nadalje voditi polemiko. Naglašamo, da v tej stvari ne bomo odnehali in da *e tudi ne bomo dali motiti od nobenih špekulacij na popularnost odprave stanovanjske bede in drugih ozirov, ki bi v tem vprašanju mogli i priti v poštev.
<0 imetju mesta Ljubljane sme odločati »a- ; mo izvoljeni občinski svet in to naše načelno stališče bomo zagovarjali z vso doslednostjo! j
St. Radič o nalogah Jadranske Straže.
V četrtek dopoldne je obiskal Radič v spremstvu dr. Krajača v Beogradu Jadransko Stražo, kjer je bil ob vhodu sprejet od generalnega tajnika Baniča in osobja pisarne.
Tajnik Banič je nagovoril St. Radiča s sledečimi besedami: »Za časa zagrebških svečanosti se je največ vzklikalo Nj. Vel. kralju in Vam. Jadranska Straža vidi v Nj. Vel. kralju, v predsedniku vlade in v Vas največje jamstvo in vzpodbudo za svojo nado, da se bo naše narodno gospodarstvo razcvetelo in nadkrililo slavo Tomislava in Dušana. Jadranska Straža ve, koliko Vi, ko tudi g. minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki je Primorec, in ostali Vaši tovariši globoko razumevajo pomen našega morja. Verujem, da bo naš troimeni narod pod slavno dinastijo Karadjordjevičev »koraj prišel do svoje zlate dobe, da pa bo tudi naš Jadran dobil v svoji narodni mornarici krila, ki bodo prenesla slavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Sirom celega sveta. V to ime Vam kličem v imenu Jadransko Straže: Dobro došli! Živeli!«
Stjepan Radič mu je odgovoril s tem pomembnim in globoko zasnovanim govorom:
»Dragi prijatelji! Večkrat sem prihajal v Primorje in Dalmacijo, zato zelo dobro poznam razmere. Kar ste v vašem govoru sedaj povedali, to »o le zunanji cilji. Pravi cilj pa j* ta, da bodo Jadran in zlasti mesta zvezana z zaledjem. Žalostno je, da je v času naše aarodne dinastije gosposka latinska Dalmacija ovirala našo narodno krono. Profesor Smičiklas sam pravi, da bi bila moč našega naroda od takrat pa do danes ohranjena, če ,bi bila dalmatinska mesta duševno navezana sia jiaše narodne kralje in na ostali naš narod. In današnje stanje je temu slično, ker se je tekom časa slično dogajalo. Naši mornarji, ki so na velikih jadrnicah pluli po cfe-lem svetu, niso prihajali domov leta in leta. Potovali so po vsem širnem svetu. Obiskovali so tuj« kraje in se niso ničesar naučili.
Mornar, niti kapetan na ladji ne more proučevati sveta. On je mislil le na svoj rojstni kraj in tako je nastal oni kampanilizem v pTimorskih krajih, v Primorju in Dalmaciji, kakor obstoja še danes. Tako se n. pr. danes Šibenik razburja, kakor da se hočemo vse bolj zanimati za Split. Pravtako je sedaj Su-žak v strahu, da bo šlo vse v Split, dočim to ni tako, ker hočemo vzbuditi socialno pojmovanje pri tamošnjem narodu. Iz vaših besed se vidi, da niti vi nimate socialnega razumevanja. Vidim, da imate pri Jadranski Straži lepih idej, toda ne dela se na socialni vzgoji naroda. Ali se spominjate dr. Smodlake? Ko je pričel med narodom s socialnim delom, sicer na drug način, kakor jaz, ga je tuja gospoda prezirala in bil je socialno nemogoč, ker je pričel dvigati kmeta. Jadran ne more računati s tem, da ga bo obranila niti Jadranska Straža, niti kdo drugi, ako ga ne bo branil ves narod, duševno zvezan med seboj. Na Jadranu je treba razviti socialno vprašanje, zavreči inteligenco, gospodo, ako noče z narodom. Dalje. Vse, kar se dela »a morje in pomorstvo, je treba izdelati doma, ne pa kakor n. pr. neka gospoda, ki daje popravljati ladje pri »Danubiusu« na Reki in uživa subvencijo države. Ako ne bodo delali
doma in ne bodo dajali zaslužka našim lju- ! dem, se jim mora subvencija ukiniti. Naša j gospoda se bori samo za osebne interese in ■ svoje žepe. Vem, da razven optantov premiž- ! ljujejo tudi nekateri naši ljudje, če ne bi ■ bilo morda boljše za njihove žepe, da so osta- j li pod Italijo. Priporočal bi vam, da delate globoko. Brez globokega oranja ni plodov.
Zato delajte globoko in socialno! Ne smo biti tega, da mora skoro vse naše primorsko ljudstvo danes beračiti, da se one bedne žene, od katerih vidite samo kosti, smatrajo srečne, ako jim kdo izroči prtljago, da jo nosijo. Ono, kar ste povedali, je dobro, toda ne zadostuje. Nekatera primorska mesta živijo svoje posebno življenje, ker so odcepljena od zaledja. Ona morajo biti z zaledjem duševno in socialno zvezana in to ne samo s Hrvati, marveč tudi s Srbi, ker smo eni in drugi kontinentalci, Srbi bolj, nego Hrvati, ker so bolj zaprti in bolj daleč od morja. Njihova pomorska politika je bila vsa v romanticizmu. Težili so za Skadrom, ki ni nobena luka. Žalo-stno je, da ae Skador, ki je 6 kilometrov oddaljen od morja, vzporeja z Reko, katero smo mi na žalost izgubili in katere izguba bi mogla pomeniti katastrofo. Zato se je treba odreči romanticizmu in ustvariti realno pojmovanje, toda ne takega, kakršnega imajo naši pesniki, ko motrijo morje s Plasa, Trsata in Lovčena.
Naši ljudje na Jadranu morajo uvideti, da Jadran ni suženj Benetk. Jadran je prag naše države. Mi rabimo drug drugega. Trda je beseda, mi rabimo. Mi se imamo radi. Mi se ljubimo. Pomagali bomo, kolikor bo v naši moči. Imeti moramo svojo kabotažo. Nimamo niti ene ladje za plovbo po Sredozemskem morju, da ne govorim za oceansko plovbo. Ne rabimo samo brodov %a potnike in imetnike, marveč tudi tako urejene, da pridejo lahko celi tovorni vlaki na ladje in da se tako izvrši direktno pretovorjenje. Kar imamo danes na Jadranskem morju, to je tramvajski promet in tramvajska postajališča. Zgraditi moramo velike postaje in ogromna skladišča. Naš bodoči proračun mora biti sestavljen tako, da se i* njega vidi, da smo pomorska država. Delajte v tem smislu in pomogli Vam bomo. Hvala vam, gospoda!«
*
Primorski problem je problem gospodarske rešitve primorskega ljudstva. Dvigniti narod, omogočiti mu človeka vredno življenje in razcvetelo se bo življenje ob Jadranu in napolnila se bodo pristanišča z ladjami.
Dosedaj pa se je vedno le ponavljalo staro zgodovino beneške Dalmacije in mesto v pri-hodnjost, je bil pogled uprt v preteklost. Samo še naravni lepoti Primorja je veljala naža pozornost, a vnebovpijoče bede prebivalstva nismo videli. Primorsko vprašanje smo reševali pesniško, mesto realno. Zato pa tudi nismo dosegli pravih uspehov.
Zato je največje važnosti, da se preorienti-ramo v novem zmislu in da se že enkrat zavedamo, da je vsako vprašanje rešeno napačno, Če ne prinese socialno najslabejšim slojem rešitve.
Konstatiramo z zadoščenjem, da je vodilni član vladne večine na to opozoril in upamo, da padejo njegove besede na rodovitna tla.
Politične vesti.
— Senzacija »Slovenskega Naroda«. Včerajšnji »Slovenski Narod« piše, da je St. Radič prvotno nameraval ostati v Beogradu do sobote ter nato odpotovati v Smederevo in druge kraje. Danes pa da je nenadoma odpotoval v Zagreb radi nekega zelo nujnega posla. »Slov. Narod« hoče s tem reči, da ni nekaj v redu. In res ni nekaj v redu, namreč pri »Slovenskem Narodu« samem, če bi »Slovenski Narod« še malo bolj pridno čital »Narodni Dnevnik«, kakor ga že čita, potem bi lahko znal, da je bilo že davno določeno, da se odpelje St. Radič v petek zvečer ali najkasneje v soboto zjutraj v Zagreb, ker se udeleži kmetskega praznika na Krškem polju. Senzacije torej ni tu nobene, ker tudi to ni senzacija, da ne ve »Slovenski Narod« za
stvar, za katero ve ie rf slovensko kmetsko ljudstvo. Bila bi menda »enzaeija šele tedaj, če bi »Slovenski NaTod« to pravoiasno izvedel.
j — Nade bosanskih semljoradnikov. Sarajevski odbor Saveza zemljoradnikov je izdal proglas, v katerem zanika vse vesti o raz-porih med zemljoradniškimi voditelji. Nasprotno da so vrste zemljoradniške danes bolj strnjene, kakor kdajkoli preje. Ker sedaj, ko je plemenski spor prenehal, je računati s tem, da bodo stanovska vprašanja stopila v ospredje, kar bo samo v korist zemljoradniški stranki, ki more sedaj računati na dotok novih pristašev.
= Skupe* nastop radikalov in radičevsev v Sarajevom V pomožni odbor sarajevske-
ga občinskega sveta sta bila imenovana od radičevcev dva muslimana, od radikalov pa i tudi dva člana. Pomožni odbor bo v naj- j krajšem času na novo izvoljen in bodo pri j teh volitvah nastopili radičeved in radikali ■ najbrže skupno. Nato bosta izvoljena nova ' uprava in novi nadzorni odbor mestne hra- ; minice.
— Program zasedanja Zveze narodov. Peto • zasedanje Zveze narodov je sklicano na 7. september. Med drugim so na dnevnem redu j sledeča vprašanja: Poročilo glavnega tajili- j štva Zveze o direktnih zvezah velemest raz- ; nih držav. Poročilo glavnega tajništva o vzgo- • ji mladine v zmislu svetovnega pacifizma. ; Predlog uruguajske delegacije o pouku na : vseučiliščih v zmislu intencij Zveze narodov. \ Proučevanje pripomb Velike Britanije in dru- . gih držav h garancijskemu paktu. Poročila ! o gospodarski in finančni sanaciji Avstrije in j Madžarske. Poročilo o delu za organizacijo j mednarodnega prometa in razdelitev pri- < spevkov posameznih držav za vzdrževanje i Zveze narodov. Za leto 1925 so bili ti pri- ■ spevki razdeljeni sledeče: Od 932 določenih '■ enot je plačala Velika Britanija 88, Francija j 78, Indija 65, Kitajska 65, Italija 61, Japon- ! ska 61, Španska 40, Češkoslovaška, Brazilija in Uruguaj po 35, Rumunska 29, Jugoslavija 26, Poljska 25 itd.
= Italijansko delegacijo za Ženevo bo vodil senator Scialoia. Poleg njega sta člana delegacije podtajnik v zunanjem ministrstvu Grandi in publicist Coppola.
= Kitajska zahteva revizijo vseh pogodb. Kitajska vlada je poslala po svojih poslanikih vsem vladam večjih držav enako se glasečo noto, v kateri zahteva popolno revizijo pogodb z velesilami. Kot smernice za revizijo naj bi služile kitajske zahteve na verzajski in poznejših konferencah. — Anglija je v svojih ukrepih radi izprtja angleških in japonskih ladij iz kitajskih luk zelo previdna.
= Rusko-angleška napetost. Posebna komisija, ki jo je poslala ruska vlada na Angleško, da prouči tamošnji položaj, se je povrnila v Moskvo. Glavni namen potovanja je bil preiskati, v koliko se smatrajo nameščenci sovjetske vlade na Angleškem za »prave komuniste«. Poročilo najbrže ni bilo zadovoljivo, kajti pričakujejo se velike spremembe pri ruskem poslaništvu _	,	,-v	M
=Ruski glasovi o čičerinovem potu v Riin. »Tribuna« doznava od svojega berlinskega poročevalca, da silno razburjajo ruske politične kroge angleško-francosko-nemška pogajanja o garancijskem paktu. Rusi vidijo v njih nevarnost njihove izolacije. Navzlic demantijem se v diplomatičnih krogih trdovratno vzdržujejo vesti o predstoječem potovanju čičerina v Rim. V zvezi s tem se širijo vesti, da bo Mussolini vrnil poset v Moskvi. Splošno se to smatra za utrditev prijateljskih vezi med Italijo in Rusijo. Italija — tako pravijo — je zagotovila Rusiji svojo pomoč pri ureditvi vprašanja južno-orientalskih mej. Ker-gencevove izjave naj bi sondirale teren za Cičerinov obisk. Po mnenju omenjenega lista
išče Rusija, ki se vedno bolj oddaljuje od Nemčije ln ki ae nahaja v ostri borbi z Anglijo nove zveze. Kakor bi bila poglobitev vezi med Italijo in Rusijo za prvo koristna, vendar list dvomi, da bi bila naslonitev italijanske politike na moskovsko v najvišjem interesu Italije.
= Atentat na Španskega kralja. Glasom brzojavke agencije Havas iz Hendaye je malo manjkalo, da ni postal španski kralj žrtev atentata v Santanderju. Neki detektiv je opazil zadnje dni prejšnjega tedna med množico elegantno oblečenega gospoda z velikimi črnimi naočniki. Postavil se je za njegovim hrbtom, da bi ga opazoval. Ko je imel priti kralj mimo njega, je nadomestil črne očale e navadnimi. Nato je segel v desni žep. Tedaj je kralj prispel blizu individua, ki je napravil kretnjo, kakor, da hoče nekaj izvleči. Detektiv ga je prijel za roko in preprečil strel s samokresom večjega kalibra.
= Ukrepi proti bolgarskim komunistom v Parizu. Z ozirom na napad na Čuleva 111 dr. Varova od strani nekaterih bolgarskih komunistov je odredila policija hišne preiskave pri nekaterih izrazitejših komunistih. Pri tem je policija zaplenila več važnih dokumentov. Pet oseb je bilo predanih sodišču, več komunistov bo izgnanih. Tisk ponovno poziva tujce, naj upoštevajo francosko gostoljubnost.
— Grozilne brzojavke poljskemu ministrskemu predsedniku. Grozilna brzojavka nemških komunistov poljskemu ministrskemu predsedniku ob priliki terorističnega procesa ni bila edina svoje vrste. Slične brzojavke so dospele tudi od komunističnih organizacij drugih držav, med drugimi tudi iz Francije. Poljska vlada namerava intervenirati pri vladah prizadetih držav.
= Nova posojila Belgiji, Italiji in Franciji.
V Washingtonu so zadovoljni s srečnim izidom pogajanj z Belgijo. Predvideno je novo posojilo Belgiji v znesku 50 milijonov dolarjev. Ameriški finančniki smatrajo konsolidacijo dolga za najboljše sredstvo za stabilizacijo denarja in gospodarskega ravnotežja. Nadalje poročajo, da išče tudi Francija novo posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Približno toliko bo prosila tudi Italija.
= Špansko-italijanski sporazum o transportu izseljencev. Nedavno so italijanske ladje opustile izseljeniško službo v španskih lukah, ker so Španci zahtevali razne prednosti. Tako bi morala imeti vsaka ladija, ki ima na krovu španske potnike, španskega zdravnika in španski sanitetni personal. Za zadevo se je zavzel Mussolini in dosežen je bil zadovoljiv sporazum, ki stopi v kratkem v veljavo.
— Nov gdanski senat. Gdanski parlament je izvolil nove senatorje. Zmagujoče stranke so socialisti, katoliki in liberalci, ki pa nimajo v zbornici večine, marveč so odvisni od drugih strank centruma.
— Spomenik maršalu Fochu. V Časlavu na Češkem je bil odkrit spomenik maršalu Fochu. Ob tej priliki je naslovil maršal Foch na časlavski polk pismo, v katerem izraza svoje čestitke in naglaša, da bo tudi v bodoče podpiral tesne vezi med francosko in Se&koslovaško armado.
Prosveta.
SLOVENSKI ODDELEK RAZSTAVI T
PARIZU.
Prejeli smo: Slovenski obiskovalci pariške svetovne razstave dekorativne umetnosti v Parizu niso nič kaj zadovoljni s slovenske sobo v grand paleju. Očividec nam poroda sledeče: Slovenska dekliška soba je bila zamišljena kot enota z vsem pohištvom in perilom in je imela predvsem namen zainteresirati tuji svet za naše čipkarske izdelke, ki dajejo zaslužka 20.000 ženam in dekletom. To dejstvo se je pa prezrlo in se je hotel« dati tudi šolskemu oddelku bolj slikovit, kakor pa strokoven značaj in v tem leži velika napaka. Trgovec se interesira v prvi vrsti za tehniko 111 potem za drugo. V okvirje so se dajali izdelki le v eni tehniki, kar je zelo pogrešno. Šolskih izdelkov, oziroma genea ni, dasi so bile prav skrbno pripravljene. Druge države so razstavile razne vzorne prte in drugo, pri nas se je velika večina predmetov ljubljanskih strokovnih šol, zavodov kratko-malo poskrila za omaro. Tako velika površnost je vredna vse graje. Dotičnega, ki je zakrivil to, bi bilo pač treba pozvati na odgovornost, da ne pada potem krivda po krivici na druge. Kataloga razstave za naš paviljon
6.	avgusta še ni bilo. Komisarijat bi se moral pač pobrigati, da bi bil katalog vsaj z otvoritvijo že gotov. Enako se je godilo s cenami v prodajalnici. Začetkom avgusta so se komaj določile cene — tako je odšlo mnogo resnih kupcev.
DVAJSETLETNICA PEVSKEGA DttUSTVA »LJUBLJANSKI ZVON«.
Včeraj, dne 19. t. m. je preteklo dvajset let, odkar se je vršil ustanovni občni zbor »Ljubljanskega Zvona«. Društvo je letos ta jubilej praznovalo s prireditvijo treh koncertov, z izdajo mesečne revije »Zbori«, dalje šestik Premrlovih ženskih dvospevov s spremljeva-njem klavirja ter osmih Adamičevih lahkik moških zborov, ki izidejo začetkom septena-bra. Dne 5. oktobra se vrši slavnostni koncert, na katerem bo društvo izvajalo nov« ženske, moške in mešane zbore skladateljev Adamiča, Komela in Premrla. Dne 1. septembra t. 1. pa poteče 15 let, odkar je prevzel pri »Ljubljanskem Zvonu« mesto p*vovodj« Zorko P r e 1 o v e c.
IX. UMETNOSTNA RAZSTAVA »KLUBA
MLADIH«.
V nedeljo dne 23. avgusta ob 11. uri s« otvori razstava slik in kipov v Akademske« domu na Miklošičevi cesti št. 5 v dvoraai, kjer je bila tudi že leta 1921. in 1. 1923. Običajna vabila posameznikom se niso razposlala, zato vabimo tem potom občinstvo i« korporacije. Odprta ostane le kratko dobo in sicer dnevno od 10. do 1. ure in od 3. do 8. *»«. Opozarjamo, da je ob tej priliki izdana Monografija s 25 ilustracijami obeh nmttBikov in se dobi pri blagajni. __________________
Dopisi.
Baletni večer v prid Rdečemu ktiŽu »a Bledu, prirejen od zabavnega odbora kaY»r»e Tcplice, je sijajno uspel. Vkljub te«n, da se je večer prej vršila maškeradna leduta, ki je trajala skoro do zore, je bila kavaraa ob 9. zvečer že do zadnjega kotička »spolnjena. Prodajali so se znaki »Rdečega Križa« in srečke za srečolov. Prva in tretja točka v baletu je bil nastop gospodične Kato Miklos« iz Budimpešte, ki je izvajala Čajkov«kega valček As-dur in pa Pether-a »Muldoon«, lek-nično nad vse dovršeno, za kar se ji j« publika zahvalila z burnim aplavzom. Kot drug« in četrto točko je kreiral naš priljabljeni gost, gospodična Ellen Stross, hčerka avstrijskega generalnega konzula v Egiptu, flriego-vo iMorgenstimmungc«, in pa Bizeta »Čari llon«, arabski ples. Na klavirju a* j« pet-ducirala njena mama, gospa gen. konzsla Stross. Prizor je bil diven, ko se j* pojavil ta eksotični ženski cvet na plesnem proštom. Kolikor je bilo v prvem plesu nežnosti »an«-ga jutra, toliko je gdčna Stross prikazala v drugem plesu temperament, muko in kol orientalke in to mojstrsko in globoko eb?»-teno, za kar je žela frenetičen aplavz i« zahvalo publike.
Gospodična Rut Vavpotičeva, ki bi t«i«la tudi nastopiti, je žalibog zbolela na angini, kar se je vsestransko obžalovalo. Po ko»2a-nem sporedu se je gospod slikar Maršil, kateremu gre glavna zasluga za uspeh tega lepega večera, zahvalil vsem navzočim m obisk, sporočil, da je gmotni uspeh vel«r«
12.000	kron in izrazil upanje, da bo lo mogoče vsaj enemu naših ujetnikov pripoitoglo do povratka v domovino.
Odbor se zahvaljuje najtopleje vse* sod«-lovalcem, posebno gospej gen. konzula Strog*, gospodični Ellen Stross, gospodični Kato Mi-klosz, gospodu kapelniku Fiebingerju za njihovo umetniško sodelovanje. Nadalje *iaH gospodični Eriki Berehinak z Dunaja, ki je z velikim uspehom prodajala srečke, mejite-ljem kavarne gospej in gospodu Molnar, ter gospodičnam Mariani, Zupanovim in vsem ostalim, ki so z darovanimi lepimi dobitki im na drug način pripomogli k temu razveseljivemu uspehu. Želeti bi bilo, da se tudi po ostalih letoviščih spomnijo naših rojakov-trpinov, ki že sedmo leto zaman čakajo, glad' ni ter telesno in duševno izmučeni bo povratek v domovino.
"T**	i—
ZAŠČITA INDUSTRIJSKE SV0JINB NA
I	LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
Glasom rešitve Ministarstva Trgovine i Industrije z dne 28. februarja 1925, št«v. 1915/IV. nosi Ljubljanski velesejem popolni karakter čisto privredne izložbe. Ljubljanskemu velesejmu, ki se vrši od 29. avgnsta 8. ure zjutraj do 8. septembra 6. ure »večer, se je priznalo za predmete industrijske svojine, ki bodo razstavljeni v tem času, prvenstvo v smislu § 160. zakona o Zaščiti !»-dustrijske Svojine in §§	!n.	Naredbe
o izvrševanju Uredbo o Zaščiti Industrijske Svojine.
Krinko doli!
SDS LIKVIDIRA IN NJENI c LANI IMAJO NALOGO, DA VSTOPIJO V RADIKALNO
STRA NKO.
»Jutro« od srede predstavlja v svojem uvodniku po starem, toda obrabljenem receptu samost, demokr. stranko (SDS) kol ono stranko v Sloveniji, kateri pripadajo uspehi slovenske politike v preteklosti in ki je »v Sloveniji tudi edina stranka, ki s samozavestjo gleda v bodočnost«. Obenem pa prav sramežljivo poboža Nar. Radikalno stranko (NRS) kot stranko »onih Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so za narodno in državno edin-stvo«, ker — da do danes še niso odstavljeni z raznih visokih mest eksponenti strahovlade SDS... Pa tudi če bi se to zgodilo, bi ta samozavestna in borbena SDS pisala o NRS ravno tako previdno prijateljsko, ker — čuj-te in strmite, posebno oni, ki še danes prisegajo za zastavo SDS; da je
vodstvo SDS v Ljubljani ob priliki svoje zadnje načelstvene seje avgusta meseca t. I., obupajoe nad položajem SDS, zaupno sklenilo, da se stranka v Sloveniji likvidira in da njeni pristaši polagoma prestopijo v organizacijo Narodno-Radikalne stranke, v kateri naj tekom par mesecev dobijo premoč, nato skličejo zbore teh radikalnih organizacij in si na njih svoje dosedanje samostojne demokratske 'voditelje na novo izvolijo za svoje novopečene radikaiske voditelje.
V očigled event. sam. dem. dementizem pribijemo že naprej, da je vse to gola isti na,
2e pred letošnjimi skupščinskimi volitvami je po zboru Nar. Rad. stranke v Ljublja-ni, ki je dne 30. decembra 1924 z ogromno večino sklenil postaviti v Ljubljani samostojno kandidaturo v osebi dr. Ravniharja in odbil skupno listo s SDS pod firmo »Nacijo-nalni blok«, celih 23 mož, na čelu jim dr. Zupanič in prof. Presl, sestavilo samostojno proti statutom NRS nekak nov ljubljanski mestni odbor radikalne stranke in se kot tak geriralo v »Jutru iii »Slov. Narodu«. S časom jim je uspelo, da so pregovorili nekaj moz, da so pristopili k njim, Češ, da je nji-\td'c . Pfavi in od centralnega vodstva priznani mestni odbor, kar pa ni odgovarjalo resnici. Ko se je jiozneje temu odboru postavil na čelo Ivan Hribar, se je pod njegovim uvidevnim predsedstvom kmalu Pokazala tendenca, združiti se zopet s prvot-»o, neglede na omenjeni puč čvrsto dalje obstoječo legalno radikalno organizacijo v Ljubljani, ki ji načeluje Mestni odbor NRS pod predsedstvom dr. Ravniharja.
To zadnje pa seveda vodstvu SDS posebno
v Ljubljani križa in preprečuje njihov gornji načrt prestopa v NRS. in kaj se dela? Oianom in odboru dosedanje ljubljanske Hribarjeve skupine pripravljajo v sporazumu z vodstvom SDS puč isti ljudje, ki so delovali že 30. decembra 1924: izklicati hočejo, seveda zopet proti Statutom NRS kakor prvič, zopet nekak nov mestni odbor NRS! Po-; leg tega se nabira v Ljubljani potom pisme-’ niti pristopnih izjav predvsem med zvestimi pristaši SDS, v smislu tajnega sklepa vodstva SDS, novopečene »radikale«, pri čemur sodelujejo, kakor smo dognali, tudi člani Orjune.
Vse gre po določenem načrtu. Ko bo po par mesecih ali še prej nabranih dosti takih »radikalov«, tedaj bi sklicali: v Ljubljani samozvani najnovejši »mestni odbor«, po deželi pa na zahtevi) novih »radikalov« ničesar hudega sluteče podeželske radikalne organizacije na zbore, na katerih bi bili ti prepleskani SDS-sarji v večini in ti bi spre-I jeli in izvolili radikaiske prvake. In za njimi in pod njimi bi prišlo v NRS ob asistenci »mladinskega« tiska vseh onih 20.000 volil-cev v Sloveniji, ki so, deloma terorizirani, deloma prisegajoč na SDS, volili 8. iebru-arja dr. Žerjava in njegove prijatelje.
Tako računa vodstvo SDS, da pod novo, radikalsko firmo pride zopet do moči in veljave, ker pod skrahirano in obsovraženo firmo SDS ne gre in ne gre več . . .
K temu političnemu saltomortalu. k tej posili-poroki z NRS sta pa seveda potrebna dva: poleg SDS tudi NRS, da jih sprejme pod svoje zastave!
Ker pa se vodstvo SDS predobro zaveda, da se jim potom legalnih slovenskih organizacij NRS to ne bo zlepa posrečilo, hoče to doseči na gori navedeni način. Toda vse zaman, gospoda :
za strankarje, ki sta jim jugoslovenstvo in firma stranke samo špekulacijski papir in katerim jo besedolomstvo in zahrbtnost princip, — za te ljudi so prava, legalna in iorej edino res možna vrata v NRS zaprta! Najnovejša politika Trojanskega konja se Vam ne bo obnesla! ^ yašo »historično« ulogo ste doigrali, ker Vaš uspeh, t. j. dekadenco slovenskega javnega življenja v politiki in gospodarstvu ste dosegli! V javnem življenju, ki ste ga kronali s skrajnim odporom proti narodnemu sporazumu Srbov in Hrvatov, s čemur ste za vselej onemogočili lastno stranko SDS, — Vam ni več mesta!
Prihodnje volitve bodo to potrdile!
Pričetek šol.
MANIFESTACNI SHODI DRŽ. NAMEŠČENCEV ODLOŽENI.
Letošnja skupščina Glavnega Saveza, ki se ie vršila 19. kr 20. aprila t. 1. v Ljubljani,
1 nfT°yn? upravnemu odboru tega'Saveza, da skliče izredno skupščino v Beogradu, ako bi S6 od stiani centralnih oblasti ne ugodilo 1 glavnim zahtevam dotične resolucije. Ker je ! ostala ta resolucija brez vsakega odziva, je upravni odbor sklenil, da se vrši 30. avgusta ' h L v Beogradu izredna skupščina, isti dan pa v vseh večjih centrih naše države krajevni shodi, ki naj bi dali v čim večji meri izraza za solidarni skupni nastop vseh aktivnih in upokojenih državnih nameščencev. Ko je upravni odbor glavnega Saveza sprejel ta sklep, še ni mogel imeti pred očmi izvestnih važnih momentov, ki so se pojavili se le pozneje in s katerimi se je pri določitvi dneva za prireditev takšnih shodov moralo računati, ako so ti shodi hoteli doseči potrebni efekt. Odsotnost vseh merodajnih či-niteljev v Beogradu, večine članov vlade s
predsednikom ministrskega sveta, njegovim namestnikom in finančnim ministrom, odgo-ditev narodne skupščine na jesen, pa tudi odsotnost Nj. Vel. kralja samega — vse te okolnosti so povzročile takšno situacijo, da bi za 30. avgust v Beogradu projektirana izredna skupščina in shodi državnih nameščencev po vseh večjih krajih naše države na noben način ne mogli doseči svojega cilja. Temu je treba še dodati, da sta dva člana upravnega odbora Glavnega Saveza, ki bi morala poročati o posameznih važnih vprašanjih, zbolela in se zdravita izven Beograda, kakor tudi to, da je sklican za 28. do 30. avgusta v Beogradu mednarodni kongres srednješolskih profesorjev in da se v istih dneh vrši v Subotici pokrajinski) skupščina učiteljskega Udruženja. Naravno je, da bi vsled teh razlogov zelo mnogo državnih nameščencev ne moglo prisostvovati izredni skupščini Glavnega Saveza. Vsled tega se za 30. avgusta napovedane manifestacije državnih nameščencev ne vrše.
Grcmijalna trgovska šola v Ljubljani
naznanja, da se vrši vpisovanje v I. letnik, kakor je že objavljeno, od dne 17. do 24. avgusta t. 1. v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani, palača Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta 2/1. Vsak mora prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. Za sprejem se zahteva najmanj 2 razreda srednje ali me- 1 ščanske šole, ali pa 8 razredov osnovne šole. Vpisovanje v II. in 111. letnik se vrši v šoli na »Ledini« (Komenskega ulica) v četrtek dne 3. septembra t. 1. od 2. do 5. ure popoldne v vodstveni pisarni (levo pritličje). Začetek šolskega leta 1925/26 se prične v pon-deljek dne 7. septembra 1925 ob 2. uri popoldne za vse vajence. Istočasno bodo izprašani vsi oni učenci(ke), ki so ostuli koncem šolskega leta neizprašani in niso prejeli spričevala.
Začetek šolskega leta na kr. III. državni realni gimnaziji v Ljubljani, Beethovnova ulii a štev. 7. 1. Ponavljalni in naknadni izpiti za IV. razred se začno v torek 25. avgusta ob 8. uri, za vse druge razrede pa v petek 28. avgusta ob 8. uri. 2. Nižji tečajni izpit se začne v petek 28. avgusta ob 8. uri. Ponavljalni izpiti so dovoljeni vsem, ki so prosili zanje. Natančni razpored je nabit v veži gimnazijskega poslopja. 3. Vpisovanje za I. razred bo v sredo 2. septembra od 8. do 9. ure v ravnateljevi pisarni, od 9. ure dalje sprejemni izpiti. 4. Vpisovanje za repetente 1. in učence razredov II. do VIII. v četrtek dne 3. septembra od 8. do 12. ure. 5. Sv. maša bo v petek 4. septembra ob 8. uri zjutraj v Kri-žanski cerkvi. 6. V soboto 5. septembra ob 8. se prične redni pouk. — Ravnateljstvo.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. — Gimnazija. Ponavljalni (razredni) in dodatni izpiti se vrše 24. in 25. avgusta t. 1. Nižji tečajni izpit prične 26. avgusta ob 8.
! uri pismeno, ob 15. uri istega dne ustno in ' traja do 31. avgusta t. 1. Vpisovanje gojenk,
! ki žele na novo vstopiti v I. do VII. razred je 1. septembra od 8. do 11. ure. Sprejemni izpit za te gojenke se vrši ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že v zavodu, se javijo 3. septembra od 9. do 12. ure. Otvoritvena služba božja je 4. septembra ob 9. uri zjutraj v Nunski cerkvi. Pouk se prične v polnem obsegu v soboto 5. septembra ob 8. uri. — Enoletni trgovski tečaj: Vpisovanje se vrši 14. septembra od 9. do 11. ure; sprejemni izpit 13. septembra ob 8. uri. Pouk se prične 16. septembra ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola: Rok za vpisovanje je določen na 1. oktobra od 10. do 12. ure. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. uri.
Vpisovanje na Državni dvorazredni šoli v Ljubljani se vrši za učence I. letnika dne
10.	in 11. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Sprejemajo se lanski absolventi IV. razreda srednje oz. meščanske šole, ki predloge izpričevalo o nižjem tečajnem oz. končnem izpitu, absolventi prejšnjih let pa tudi brez nižjega tečajnega oz. končnega izpita. Za učence in učenke II. letnika je naknadno vpisovanje dne 12. septembra od 10. do 12. ure. Prvi dekliški letniki so napolnjeni in se ne sprejme v I. letnik nobena učenka več. — Otvoritvena služba božja bo dne 14. septembra ob 9. uri v križevniški cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Kdor bi 14. septembra ne prišel ali ustmeno ali pismeno ne* opravičil svoje odsotnosti, se bo smatral za izstopivšega in se bo sprejelo na njegovo mesto drugega ozir. drugo. — Ponavljalni izpiti bodo dne 9., 10. in 11. septembra. Podrobna razdelitev je razvidna iz razglasa na deski pred ravnateljsko pisarno. — Radi ravnanja se naznanja, da je z odlokom g. velikega župana, št. 974 dovoljeno učencem in učenkam gornjega zavoda stanovati izven Ljubljane le največ 10 km. Starši, vpisujte svoje sinove v dvo-
razredne trgovske šole, ki so tako organizirane, da je vzgoje v kratkem času sposoben trgovski naraščaj. Zato se priporoča zlasti trgovcem, da vpišejo svoje sinove naslednike v imenovane šole, ki, kakor nekdaj »Mahrova« šola, podajo gojencem zaokroženo teoretično znanje iz trgovskih disciplin, katero potrebujejo kot poznejši samostojni trgovci. Absolventi pa, kateri nočejo vstopiti v trgovsko prakso, imajo odprto pot k pošti, železnici, v šolo za geometre itd., ker se smatrajo enakopravne z absolventi VI. razreda gimnazije. Glede vojaškega službovanja je priznan absolventom dvorazrednih trgovskih šol dijaški rok.
Konservatorij in glasbena šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v obadva glas-beno-šolska zavoda ljubljanska se vrši v prvih dneh meseca septembra. Natančni pogoji in datum se objavijo prihodnji teden v vseh slovenskih dnevnikih.
Državna gimnazija v Mariboru, začetek šolskega leta. V pondeljek 24. avgusta so vsi ponavljalni in dodatni izpiti za četrtošolce; od torka (25. avg.) dalje so nižji tečajni izpiti (mala matura) za četrtošolce. — Od četrtka (27. avg.) do pondeljka (31. avg.) so ponavljalni in dodatni izpiti za ostale razrede in sicer v četrtek (27.) iz matematike, fizike in risanja za prve 3 razrede, v petek (28.) iz matematike za višje razrede, v soboto (29.) iz vseh jezikih za vse razrede, v pondeljek (31.) iz ostalih predmetov za vse razrede. — K vsem tem izpitom se morajo vsi zadevni dijaki zglasiti ob napovedanih dneh točno ob 8. uri zjutraj; na zamudnike se ne bo oziralo. — V torek 1. septembra so sprejemni izpiti za I. razred; vpisovanje zanje bo tega dne od 8. do 10. ure (s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom, ki se lahko pošljeta tudi prej); točno ob 10. uri se prično izpiti sami. — V sredo, 2. septembra bo splošno vpisovanje dijaštva; nov-odošli dijaki (z drugih zavodov) se oglasijo od 10. do 12. ure pri ravnateljstvu; domači dijaki lanskega leta pa v gimnazijski veži in sicer za višjo gimnazijo ob 11. uri, za 1. in 2. razred popoldne ob 3. uri, za 3. in 4. razred ob 4. uri. Vsak se mora izkazati z lanskim izpričevalom. S tem je redno vpisovanje zaključeno; pozneje se sprejemajo dijaki le na posebno prošnjo.
Na državni realni gimnaziji v Kočevju se
začne šolsko leto 1925/26 z dnem 1. septembra. Vpisovanje učencev za I. razred bo 2. septembra od 8. do 12. ure, na kar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—VII.) bo v četrtek dne 3. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena šolska maša dne 6. septembra ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Pouk se prične 7. septembra ob 8. uri. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom, vselej od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. — Ravnateljstvo.
Na državni gimnaziji v Kranju se prično razredni izpiti 24. avgusta. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 2. septembra ob 8. uri. Prijaviti se je osebno dne 1. septembra ali pa pismeno do istega dne. Vpisovanje lanskih učencev bo 3. septembra. Vsak učenec mora prinesti zadnje izpričevalo. Natančni podatki se nahajajo v razglasu na črni deski.
Državna clvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1925/26 bo 1. in 2. septembra 1925. V I. letnik morejo vstopiti oni, ki so dovršili 4. razred srednje ali meščanske šole in so napravili nižji tečajni ali končni izpit; v II. letnik oni, ki so dovršili I. letnik državne dvorazredne trgovske šole ali enake privatne šole s pravico javnosti. K vpisu je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Ponavljalni izpiti se vrše 28. in 29. avgusta 1925. Natančnejši njih »•spored bo na uradni deski.
Georges:
Mrcvarstvo.
Takrat, ko so nam še Nemci očitali, da slovenskega jezika sploh ni, da je pač neki dialekt, ki pa inia vse polno nemških in drugih besedi, in da je slovenski književni jezik umetno sestavljen itd., se je vsak Slovenec potrudil, da ovržp te laži in vse je tekmovalo, da se slovenski jezik očisti vseh tujk, zlasti germanizmov in da se ustvari res slovenski besedni zaklad, ki naj bi nam bil v čast in ponos. Trebile pa se niso samo tuje besede, temveč tudi tuje fraze.
Proces se je vršil silno hitro, a veildar se nam je zdel počasen in vsi smo hrepeneli po osvoboditvi izpod nemškega jarma in po osamosvojitvi, ker smo pričakovali, da se nam v svobodi jezik našega Trubarja, Prešerna, Župančiča in drugih razvije do take popolnosti, da tekmovanja z drugimi jeziki niti čutili ne bomo.
Prišlo je osvobojenje.
me^TakofLko^M tJ0 °9Voboie?ie. razu‘ '
— .'»srus 3.J'
zo ce prevračati po lepo izorani in posejani npvi slovenskega jezika Danes je slovenščina v časopisju taka, da bi se še Marko Pohlin in Koseski za glavo prijemala, ako bi dobila kak današnji časnik v roke.
Z mirno vestjo se lahko reče, da imamo danes, ko znanje nemščine rapidno pada, več germanizmov v jeziku, nego smo.jih imeli ,orej in da slovenski jezikovni čut kar pred očmi gine.	'	I
Vzrokov je več. Glavni vzrok je pa po mo- ; jem ta, da so ustali pri nas preroki (po ve- , čini taki, ki nikdar slovenščine znali niso) ni začeli pridigati, da mora naš jezik izgi- j niti, oziroma, da bo izumrl ter propagirati i in pisati takozvano jugošlovenščino (možje ; namreč tudi srbo-hrvatskega jezika ne znajo) ' in nastala je neka latovščina, kaj — latovščina, rokovnaščina brez slovnice in brez vsega.
Pri vsej stvari je pa najlepše to, da je ta jugoslovenščina bolj nemška, nego je bila 1
tista slovenščina, ki so nam jo bili Nemci očitali.
Pa bodi dovolj o tem.
Ne nameravam pisati morda kake znan-stv'ene razprave, opozoriti hočem le na napake, ki se dan na dan ponavljajo v našem časopisju, od koder jih narod pobira kakor zlata zrna, s čimer se jezik najbolj kuži. i (ital sem: »Motorna žaga za žaganje drv.« Žaga za žaganje« se pravd menda zato, da se razloči od žage za oblanje, eeplenje in morda celo kuhanje. Ali ne zadostuje: motorna žaga za drva?
Potem »auto na pogon z ogljem«. Zakaj »na jiogon«? Saj oglje pravzaprav ne poganja in bencin tudi ne. Torej »na pogon z ogljem ali bencinom« se pravi samo zato, ker se reče po nemško »auf Kohlen-, auf Benzinbe-trieb«; po slovensko pa popolnoma zadostuje, ako se pravi: »auto na oglje, na bencin itd«, kar se pa v nemščini nikakor ne da reči.
Silno lepo po slovensko je tudi: »mehko, trdo kuhana jajca«; seveda zato, ker se pravi po nemško: »\veicb-, hartgesottene Eier«. Nihče j)a ne pomisli, da mehko kuhanih ja-jec ni, kajti naj se jajce še tako dolgo ali kratko kuha, ostane zmeraj trdo. Pravilno slovenski se govori in piše: »v mehko, v trdo kuhana jajca« in nič drugače ne.
Kakor je tukaj v izpuščen zato,, ker ga v nemščini ni, dasi v slovenščini mora biti, tako in prav iz istega vzroka se piše »v kolikor« in »v naprej« samo zato, ker se pravi l>o nemško »invviefern, imvievveit« ter »in vorhinein«, namesto samo »kolikor« in »na-prej«, kakor se govori in je edino pravilno. , »Zakon predvideva« prav pridno šele po j osvobojenju, kajti prej se je po navadi reklo: ; »zakon ima v misli, pred očmi ali pričakuje«, t kar pa ni prav nič škodilo ne zakonu, ne ljudem in ne — slovenščini.
'Enak kras slovenščine, kakor »zakon predvideva«, je tudi »izgled« — Aussicht. Na primer: »die Ernteaussichten sind schlecht« »e pravi v jugoslovanski slovenščini: »izgledi žetve so slabi«. Bog ne zadeni, da bi kdo rekel: Letinn slabo kaže. Tak človek je av-strijakant in separatist in ne vem kaj še vse. Nadalje se nekaterim ljudem besede: »go-
tovo, gotovost, negotovo, negotovost« najbrže ne zde slovenske in se jih izogibljejo,' kakor hudič križa. Zakaj niso dobre, ne vem, morda zato, ker se začenjajo s člfro »g«, kakor nemški »gewiss«. Ce je to res, potem so ti možje podobni tistim slovenskim besedarjem, ki so delali slovenske izraze s tistimi končnicami, ki jih imajo tujke. N. pr. klavir = glasovir. Da je glasovir marsikaj, tudi kaj takega, kar se v spodobni družbi ne imenuje, na to seveda gospodje niso mislili. In še dandanes je glasovir pri nas jako priljubljena beseda, in sicer po pravjci in resnici, kajti tisti instrument, na katerega se sliši igrati, svirati ali gosti, posebno na primer v naši ulici, je res prej vir vseh ljubih glasov, samo — klavir ne.
Da se torej ognejo besede »gotovo«, ki disi preveč po slovensko in ki jo ima tudi srbohrvaščina ter je zato po njih mnenju najbrže nemškega ali vsaj neslovanskega izvora ze zato, ker se začenja z isto črko, kakor nemška beseda »gevviss«, rabijo jugosloven-ski jezikotvorbarji besedo: izvestno in izpeljanke iz nje: izvestnost, neizvestnost. Bravo! lo se pravi žebelj na glavo zadeti (den Nagel auf den Kopf treffen)! Le tako naprej gospodje »novopuristi«! Kajti »izvestno« ni sigurno prav nič v prevodnem sorodstvu z »gewiss«!
Prav tako tudi »saobračaj« ni prevod iz nemškega »Verkehr«, temveč slovenski »promet«! Pa »saobračaj« naj bo že v božjem imenu, kadar se govori o našem prometnem ministrstvu, kadar pa se slovensko piše, mislimo, da ni treba prav nič našega »prometa« zamenjavati s »sa obrača jem«.
Tudi beseda »lozinka« = Losung, Losungs-wort (na zdar, živio, na mnogaja leta!) nima z nemščino nič opraviti, temveč slovenska beseda »geslo«!
Kaifar človek naleti na take besede, ki jih hočejo nekateri ljudje postaviti na mesto lepih slovenskih izrazov, se spomni vedno na tiste slobenarje, ki jim je bila vsaka lepa slovenska beseda »kmečka« in zato so te lepe slovenske besede na vso moč trebili, zlasti po šolah, predvsem ljudskih ali (pravilno)
narodnih ter jih zamenjavali s spakedranimi po nemškem izrazu napravljenimi izrazi. Zato se pisanje: temu ni tako (dem ist nicht so); ta vest je preuranjena (verfruht); kakor se doznava (wie man erfahrt) itd. ponavlja še vedno in vsaka beseda zoper to je bob ob steno.
Sam Bog večni vedi, zakaj je lepši, ako se pravi: temu (komu neki?) ni tako, namesto: to ni tako ali to je drugače; ta vest je preuranjena, namesto: prezgodnja; kakor se doznava, namesto: kakor se je izvedelo, kakor se ve ali podobno.
»To ne odgovarja resnici (entspricht nicht der Wahrheit)« bi bilo sicer prav lepo, ako bi resnica kaj vpraševala, toda ona se ne sprašuje prav nič in je tudi neizprosna in če bi se reklo »entsprechen« po slovensko odgovarjati. Pa se ne reče. Temveč se pravd: to ne ustreza resnici, to se ne strinja z resnico,- to se ne ujema z resnico itd. ali pa prav na kratko: to ni res, ali po kranjsko: to je laž.
Nekdaj so računali, koliko bi ruski tisk prihranil na Času, denarju in obsežnosti, če bi se odpravil trdi znak, ki se ne izgovarja (boljševiki so ga odpravili). Isti računi so • najbrže pripravili nekatere slovenske pismar-je do tega, da so začeli opuščati oziralni zaimek »se«. Tako se piše: seja je pričela. Kaj je pričela? Sebe seveda. Zato se mora reči: seja se je pričela ali se je začela. »Pričeti« ali »začeti« mora imeti dopolnilo, ki je ali samostalnik ali glagol ali oziralni zaimek »se«. Prav isto velja za »končati«, kajti oba glagola sta prehajalna glagola. Tudi tu se kaže nemški vpliv, ki je izbruhnil z vso močjo po prevratu.
V zadnjem času pa se je začelo celo pisati: razgovarjati (brez »se«) ali po srbsko: raz-govarati. Nekje nekdo še celo razlikuje »razgovarjati se« in »razgovarati«. Po njegovem se razgovarjajo samo navadni ljudje, a ministri in druge visoke glave »razgovarajo«! Vivat!
Človek res ne ve, ali bi nad takimi »raz-govarniki« razjokal ali bi jim smejal, ali bi mu smilili, ali bi šel obesit!
Dnevne vesti.
DVIG DINARJA IN DAVKI.
Včeraj smo poročali, da so vsa ministrstva razven poljedelskega, kar pa je pravilno, znižala svoje proračunske zahteve in bo vsled tega novi proračun manjši od prejšnjega. Na drugi strani pa čitamo, da dohodki države nikakor ne padajo in da nasprotno rastejo. Državni proračun bo torej suficiten in bo vsled tega dvig dinarja še dalje napredoval, kar bo zopet povzročilo zmanjšanje državnih izdatkov.
Prišla je s tem doba, ko je treba nujno misliti na to, da se tudi davki znižajo. Ne gre, da bi dinar rastel, davki pa ostali isti, ker to pomeni dejansko zvišanje davkov. Železniški minister je že obljubil, da bo znatno znižal železniške tarife. Ta korak toplo pozdravljamo, ker bo s tem pomagano vsemu našemu gospodarstvu in se bo s tem draginja dejansko znižala.
Toda to ne zadostuje. Nujno je, da se zniža tudi trošarina na sladkor. Pet dinarjev davka na kilogram sladkorja je odločno preveč in ga je treba na vsak način znižati. Dalje je potreba revidirati tudi razne druge takse, zlasti nekatere v sodnem postopanju, ki so dostikrat popolnoma nezmiselne.
Če se zahteva od trgovca, obrtnika in kmeta, da znižajo cene svojim izdelkom in pridelkom, potem mora to storiti tudi država, ki mora biti celo v tem oziru vsem drugim v primer.
Davke je treba znižati in v prvi vrsti one, ki zadenejo najširše sloje in ki so zato tudi nasprotni socialni pravičnosti. In če bo država pazila, da bo vsak bogataš svoji davčni dolžnosti tudi v resnici zadostil, zlasti v Beogradu, potem ne bo država za denar v zadregi, temveč bo mogla kljub znižanim davkom še v znatnejši meri zadostiti svojim socialnim in kulturnim nalogam.
— Pomilostitev novinarjev. V pravosodnem ministrstvu pripravljajo ukaz, s katerim se pomiloščajo novinarji radi političnih deliktov. Tako bo pomiloščen novinar Moša Pijade, ki je bil obsojen na dvajset let ječe radi komunistične propagande, in dalje urednik beograjskih večernih »Novosti« Kosta Krajšunovič, ki je bil obsojen na več mesecev ječe.
— Novo štetje prebivalstva. Začetkom meseca oktobra se prične novo ljudsko štetje v naši državi. Zadnje štetje je bilo leta 1921. Potreba novega štetja je utemeljena z evakuacijo con, ki so bile pod italijansko okupacijo.
— Zvišanje ležarine. Prometno ministrstvo je zvišalo takse za ležarino za blago, ležeče v železniških skladiščih. Ležarina se bo odslej zaračunavala v zlati valuti.
— Carinski dohodki. Glasom statistike finančnega ministrstva je bilo vplačano v mesecu juliju 160,686.146 dinarjev, dočim je bilo v mesecu juniju vplačanih 144,891.171 dinarjev. Iz tega je razvidno, da se bliža izvozna sezona. Največ carine je bilo vplačane v Beogradu.
— Trošarina. Generalna direkcija indirektnih davkov je objavila statistiko trošarine, vplačane v mesecu aprilu. Glasom te statistike je bilo vplačane v državi 45 milijonov 224.335 dinarjev trošarine, na carinarnicah pa še posebej 8,141.211 dinarjev, torej skupno 53,365.346 dinarjev, ali za 20% več kakor v mesecu aprilu lanskega leta.
— Vozne ugodnosti za dijake, ki so člani ferijalnega saveza. Gospod minister za promet je na prošnjo Ferijalnega Saveza odobril z odlokom M. S. št. 23.789 z dne 13. avgusta t. 1., da velja povlastica za 14 vozno ceno dijakom članom ferijalnega saveza do 15. septembra t. 1. Dijaki, ki imajo legitimacije ferijalnega saveza, zopet dobe pri potniških blagajnah četrtinsko karto brez nekaznic od železniške direkcije.
— Ne v Ameriko! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu nam poroča: V svrlio informacije interesentov, ki hi se želeli izseliti v Zedinjene države (posebno onih, ki bi se hoteli tja utihotapiti preko Kanade, Kube ali Me-iiike) Vas obveščamo, da je postala po poročilu našega izseljeniškega delegata v New-yorku v premogokopih situacija med delodajalci in delavci tako napeta, da računa organizacija rudarjev resno z eventualnostjo štrajka. Po informacijah pekovske organizacije vlada v Ne\vyorku v pekovski obrti brezposelnost. Nad 400 organiziranih pekov je brez pošla in zdi se, da je število neorganiziranih enako, če ne še večje.
— Odobren kredit. — Qdobren je kredit 294.053.22 Din za zgradbo šolske poliklinike na Cetinju.
— Razstava v Hercegovini. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 20.000 dinarjev za razstavo v Trebinju. Razstava se otvori 20. septembra in bo trajala 5 dni.
— Zatvoriter sezonskih pošt. Po odredbi ministrstva pošte in telegrafa se zatvorijo sezonske pošte in brzojavni uradi s 1. septembrom, v večjih kopališčih pa s 15. sept.
— Inskripcija na univerzah. Inskripcija na vseh fakultetah v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Subotici in Skoplju se vrši od 25. do 30. septembra. Izpiti se začno 1. oktobra ter se končajo 15. oktobra.
— Uradniški kongres. Kakor smo že poročali, je bil sklican za 30. t. m. uradniški kongres, ki se ima vršiti v Beogradu. Ta kongres je sedaj preložen na jesen.
— Učiteljski kongres. Udruženje jugoslo-venskih učiteljev priredi dne 28. avgusta t.
1.	kongres v Subotici. Kongresa se udeleže delegati vseh organizacij jugoslovenskega učiteljstva.	.
— Rudarske stavke v Bosni ne bo. Prišlo je do sporazuma. Glavna uprava državnih rudnikov v Bosni in Hercegovini _je namreč izjavila, da rudarjem ne bo znižala mezd. Rudarji izgube samo nekatere ugodnosti.
— Izpremembe v vojaški službi. V aktivno službovanje so prevedeni: pehotni kapitan II razreda Vekoslav Naglič v zrakoplov-stvo, pehotni kapitan II. razreda Ivan Janc
pa v administrativiio-ekonomsko stroko. V mornarico so prevedeni: artiljerijska podporočnika Josip Cerni in Franc Kozjak, pehotni podporočnik Slavoljub Piki, inženjerski podporočnik Boris Vilfan: za sanitetnega poročnika v mornarici dr. Ivan Koprivnik. — Na lastno željo so vpokojeni: artilj. polkovnik Milan Bleiweis-Trsteuiški, žandarmerijski podpolkovniki Jakob Klemenc, artiljerijski kapitan Oton Gregorič in žandarmerijski podporočnik Alojzij Rovšek. S polkovnikom Bleivveisom-Trsteniškim pa odhaja zadnji polkovnik slovenske narodnosti iz aktivne službe.
— Novi zlatniki. V kratkem se prično kovati novi zlatniki. Za kovanje se vporabi zlato Narodne banke.
— Imenovanje. Sanitetskim fregnatnim po-ručnikom naše vojne mornarice je imenovan g. dr. Ivan Koprivnik iz Maribora, doslej sekundarni zdravnik ljubljanske bolnice.
— Kuga v Rusiji. Iz Moskve se poroča. Bubonska kuga, ki se je pojavila letos pred kratkim, se koncentrira v glavnem v Kalmy-ških stepah V tednu od 27. julija do 3. avgusta je bilo zabeleženih dvanajst novih slučajev. Razven tega so bili registrirani trije slučaji v sosednjih krajih Čorni, Jar in Stariča. Od izbruha epidemije jo obolelo skupno 132 oseb. 91 jih je umrlo, 11 ozdravilo, 30 pa se jih nahaja še vedno v zdravniški oskrbi.
— Uksplozicijska katastrofa ua ameriškem parniku. Iz Newyorka poročajo: Pri eksploziji kotla na izletniškem parniku »Mackinac« pred Newportom (Rhode Island) je bilo, po dosedanjih podadkih 30 oseb mrtvih, 2 se pogrešajo, 50 pa je težko poškodovanih. Na »Mackinadu« se je nahajalo nad 670 oseb, večinoma žensk in otrok, ki so se peljali na izlete. Nenadoma je nastala eksplozija, ki je razrušila srednji del parnika. K sreči, parnik ni bil tako poškodovan, da bi se potopil. V bližini se nahajajoče vojne ladije so ga potegnile na obalo, vsled česar je bila večina pasažirjev rešenih. Večina poškodovancev je od pare tako opečena, da je stanje ljudi brezupno in je treba računati s tem, da jih bo še več umrlo. V Newyork prispeli pasažirji poročajo, ginljive posameznosti o katastrofi. Osemsto izletnikov, med katerimi se je nahajalo mnogo gospe in otrok, je plesalo in pelo, ko je nastala eksplozija in se parnik ustavil ter je zletelo več pasažirjev v morje. Nastala je tišina, ki je trajala par sekund, nato pa velikanska panika. V tem trenuku se je tudi stemnilo. Mnogo oseb je skočilo pol blaznih v morje. V vodi se je pričel boj za prostore v rešilnih čolnih, ki jih je poslala po brezžičnem signalu poklicana vojna mornarica.
Za nakup
Vam nudi najcenejši vir JOS. RO)INA, Ljubljana.
— Velikanski požar na razstavi v Gre-lioblu. Iz Grenobla poročajo: Požar je upepelil praviljon tukajšnje mednarodne razstave. Škoda znaša 10 milijonov frankov.
— Železniška nesreča pri Vrpolju. Dva kmeta iz Vrpolja sta bila nekoliko dobre volje. Šla sta preko železniškega prelaza, kjer ju je zgrabil vlak. Eden je izgubil pri tem noge, drugi pa je odnesel samo 'nekaj težjih poškodb na glavi in na1 prsih.
— Stinnesov polom. Iz Berlina poročajo: Ker Stinnes ni mogel dobiti pravočosno kredita, je dal svojim uslužbencem na razpolago za dva milijona mark akcij svojega podjetja. To je izzvalo v vseh krogih veliko senzacijo, ker je to prvi tak slučaj v nemški industriji. Uslužbenci na ponudbo niso takoj pristali, temveč so zahtevali rok za premislek. Obenem so podvzeli pri vladi korake za posredovanje, da bi se preprečila ustavitev obratovanja v podjetju »Aga«, obratovanja, od katerega zavisi toliko delavskih eksistenc. Nemške novine pišejo, da Stinnes ni imel pravice za ta korak, ker delnice niso njegova last, temveč last imovfhske mase rodbine Stinnes ter da se imajo uporabiti te delnice v slučaju, da ostalo premoženje rodbine Stinnes ne bo pokrilo vseh dolgov, za plačilo teh dolgov.
Samomori v avstrijski armadi so jako pogosti. Vzrok temu so slabe financijelne razmere, dejstvo, da je za službene delikte kompetentno civilno kazensko sodišče, ki ljudi primerno strogo kaznuje, kakor tudi premajhna natančnost pri zdravniških pregledih, pri katerih se zaveže mož, ki dostikrat ni vec mlad, za dolgoletno službo. Te dni se je obesil zopet častniški namestnik Bruno Krieger
v Gradcu. Bil je v štiridesetem letu svoje starosti ter je imel dva otroka. Istega dne se je ustrelil infanterist Rupert Betfahl na salzburškem vojaškem vežbališču, medtem ko so njegovi tovariši eksercirali.
— Ljubavna drama. Iz Temešvara poročajo o krvavi ljubavni drami, ki se je odigrala te dni v bližini mesta; 201etna hčerka bogatega posestnika Ana Valencsig je počakala rumunskega nadporočnika Munteana pred njegovim stanovanjem ter ga na mestu ustrelila. Nato je obrnila orožje proti sebi ter se na grlu smrtnonevarno poškodovala. Ana Valencsig je izvršila dejanje iz maščevanja, ker jo je nadporočnik prevaril. Več mesecev ji je dvoril, v zadnjem času pa je postal hladen in rezerviran, to je dovedlo deklico do obupnega koraka.
— Otroka bi se rada iznebila. Delavca t ra-nja Surbeka v Zagrebu je obiskalo te dni dekle, Jaga Salodi. Seboj je imela 10 mesečnega otroka. Jaga je pri Franju prenočila
kakor v prejšnjih časih že večkrat. Zjutraj ga je prosila, naj na otroka pazi, češ, da ima važen in nujen opravek ter se vrne kmalu. In Francelj je pazil na otroka ves dan in vso noč — Jage namreč ni bilo nazaj. Drugo jutro je nesel Francelj otroka na policijo ter stvar prijavil.
— Nedostopna »dama« v beograjskih nočnih lokalih. Te dni je bila izgnana iz Beograda, mlada, lepa, elegantna dama, demimond-ka, Dalmatinka Ivanka Stipčič. Osem dni so imeli obiskovalci beograjskih, elegantnih kavarn priliko občudovati krasno prikazen. Proti večeru se je pojavila enkrat tu, enkrat tam, dražestna dama, oblečena naravnost rafinirano elegantno, vsedla se je mirno h kaki prosti mizi ter je čitala knjigo, ne da bi se brigala za občudujoče poglede moških. Več bonvivantov se ji je skušalo približati, toda zaman. Dama je postala zagonetka. Celo najbolj predrzni gospodje so pogoreli, če so gledali v krasne, črne toda hladne oči te dame. Zdelo se je že, da gre za emancipirano nedolžnost. Toda, ne c^a bi bila vedela, sta ji sledila dan za dnem dva moža-detektiva, ki sta jo zasačila v družbi nekega mladega inozemskega diplomata in nekega znanega beograjskega bankirja. Detektiva sta bila presenečena. Dama se je obnašala čisto drugače, kakor podnevi. Bila je razposajeno vesela, božala je enkrat mlajšega, enkrat starejšega kavalirja. To obnašanje se je zdelo detektivoma sumljivo, zato sta pozvala damo, da se legitimira. Izkazalo se je, da je Dalmatinka iz Gruža. Na poziv detektivov je šla z njima popolnoma ravnodušno na policijo. Na policiji je povedala svojo zgodovino. Pred par leti je prišla, željna spoznati svet in življenje, v Pariz. Hotela je, ker je imela precej smisla za damsko modo, stopiti v kako modno trgovino. Ker pa je bila mlada in lepa, je naravno, da je podlegla izkušnjavam, ki jih nudi Pariz. Izbrala si je ljubimca, nato dru-zega, nato tretjega itd., dokler je ni vzel k sebi bogat Anglež. S tem je živela dve leti, seveda je imela pri tem tudi druge prijateljske zveze. Nato je prišla v stike v bogatim Švedom, ki pa je prišel njeni vihravosti kma- ; lu na sled ter jo zapodil iz svojega stanova- : nja. Nato je šla v Beograd, kjer je živela na I isti način. Podnevi in zvečer je igrala nepri- ! stopno, s čimer je dražila lahkožive moške, ki so letali za njo kakor blazni. Pozneje pa si je izbirala »najtežje«, s katerimi je imela divje orgije. »Beograd mi jako ugaja, skoio bolje kakor Pariz. Kajti tu se lahko več zasluži, kakor tam,« tako je rekla. — Seveda bo poslala beograjska policija »nedostopno damo« odgonskim potom v njeno domovno občino.
— Čuden objem. V sredo zjutraj je bil pripeljan z avtomobilom rešilne postaje v tržaško mestno bolnišnico 30-letui zidar Ivan Furlanič, doma iz Istre. Mož je bil precej hudo ranjen na levi roki, prerezane so mu bile tudi nekatere kite. Ranjenec je povedal, da ga je predsinočneni, ko se je vrnil nekoliko pozno domov, začela žena živahno objemati.
Ker je v svoji goreči ljubeznivosti pozabila odložiti nož, s katerim je pravkar lupila jabolka, ga je pri objemu nehote porezala po roki. — Če je res, kar je Furlanič izpovedal, o čemur pa močno dvomimo, se bo mož v bodoče pač skrbno- varoval vročih objemov svoje boljše polovice.
— Iz Nemčije v Indijo v čolniču iz kavčuka. Te dni je dospel v Trst mlad nemški športnik, ki potuje v lastnem čolniču iz Nemčije v Indijo. Karel Schott — tako je ime pogumnemu potniku — se je odpravil na drzno potovanje iz Neuburga na Bavarskem, kjer je doma. V lahkem zložljivem čolniču iz kavčuka, ki tehta z vso opremo vred kakih 34 kg, je prebrodil Donavo, Gardsko jezero, Mincio, Pad in dospel po 38 dnevnem potovanju v Benetke. Iz Benetk je obrnil svoj čolnič, ki je tudi opremljen z jadrom, v Trst in je dospel tu sem v enem dnevu. V kratkem bo Schott nadaljeval svoje navadno potovanje; objadral bo vzhodno obal Jadranskega morja do Grčije in bo plul dalje ob obali Male Azije skozi Sueški prekop in Rdeče morje v Perzijski zaliv do glavnega mesta Indije. Ta proga znaša okoli 16.000 km. Schott upa, da bo dokončal svoje potovanje, ako ga medpotoma ne doleti kaka nezgoda v 18 mesecih. Pogumen športnik potuje čisto sam; do Benetk je imel spremljevalca, ki se pa je kmalu naveličal samotnega in nevarnega potovanja. Schott ne potuje prvič na ta način. Leta 1922 je prejadral Donavo dp črnega morja in je dospel v 6 mesecih, v ka-terih je prepotoval kakih 4000 km, v Ru-sijo. Leta 1923 je vdrugič preplul Donavo in Črno morje do Carigrada, skupaj kakih 5000 km v petih mesecih. Lansko leto se je v tretjič spustil na Donavo do Carigrada, prejadral Bospor, Marmorsko morje 111 plul ob maloazijski obali do Egipta. Potoval je vedno v lahkem čolniču iz kavčuka, ki ga v slučaju potrebe, ko ne najde pripravnih vodnih poti, lahko zloži in nosi na hrbtu. Potovanja, ki jih je Schott že napravil, ga utrjujejo — in menda uprgvičeno — v nadi, da se mu bo tudi drzni »rakk v Indijo popolnoma posrečil. Vsekakor značilno za njegova podjetja je, da Schott ne potuje mogoče za kako stavo, temveč le iz športnega nagiba.
- Peška pošta Sv. Ana v Slov. goricah -Sv. Lenart v Slov goricah občuje od dne >. julija t. 1. vsak dan razen nedelj. Do seuaj je občevala samo trikrat na tedem
  Poljska vojska in izvrševanje ^ smrtnih
kazni. Na Poljskem mora asistirati ^izvrševanju smrtne kazni nad civilnimi zlocinci vojska. Zoper to dejstvo so se čuli že opetovano protesti v javnosti, kakor tudi v vojaških krogih, češ, da je ta asistenca zloraba vojske, ki kompromitira vojaštvo v očeh javnosti. To naziranje se vedno bolj širi. To je prisililo ministrski svet, da se je te dni s tem vprašanjem obširneje bavil ter odredil, da se organizirajo v večjih jetnišnicali posebni eksekucijski oddelki za izvršitev smrtne kazni.
,	- Letošnja žetev na Poljskem je, kakorj0
' ugotovil varšavski statistični urad, po aa-
našnjih rezultatih, za 83—107% bo j a,	g
pred vojno. Lanskoletno preka a za	%
Pšenice se je pridelalo dosedaj 13,986.000 q,
žita 60,710.000, ječmena 13,773.000, ovsa pa
28,695.000	q.
— V 17 urah iz Innsbrucka v London. V
kratkem se otvori zračni promet med Innsbruckom in Londonom. Uporabljala se bodo letala neke nemške družbe, ki bodo preletela imenovano črto v 17. urah.
— Telovniki, varni pred kroglami. Kakor poročajo iz Ne\vyorka, je iznašel neki Ber-wald — telovnik, ki ga ne prestreli nobena kroglja. Zanimivo je, da se je ponudil iznajditelj trgovcem, ki so se zanimali za njegov telovnik, da preizkusijo njegovo iznajdbo na njegovi lastni osebi. Cel tucat ljudi je streljalo istočasno na iznajditelja, ne da bi ga bili ranili. Iznajdba obstoji v tem, da so položene tri jeklene plošče poševno druga proti drugi, prostor med njimi je pa izpolnjen z bombažem.
KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU.
V nedeljo dne 23. avgusta se zbere na tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih kmetov na Krškem polju, kjer sta pred 350 leti niučeniški kmetski kralj Matija Gubec in hrabri vodja kmetske vojske Ilija Gregorič vodila svojo vojsko v boj za Staro pravdo.
Praznika se udeleži vodja hrvatskega kmetskega pokreta g. Stjepan Radič, voditelj slov. kmetskega ljudstva g. Ivan Pucelj, kakor tudi več drugih odličnih kmetskih poslancev, med njimi predsednik poslaniškega seljaške-ga kluba g. Karlo Kovačevič. Udeležitev je priglasilo ogromno število slovenskega in hrvatskega kmetskega ljudstva. To bo velika manifestacija sporazuma in bratske sloge.
POSEBNI VLAK NA KRŠKO odhaja iz Ljubljane ob 8. uri 45 minut, v Zidanem mostu bo ob 10. uri in pripelje v Krško ob 11. uri 15 minut. Iz Krškega se odpelje ob 19. uri 30 minut (pol 8. uri %ve~ čer) in pride v Ljubljano ob 22. uri.
VLAKI ZA KRŠKO V NEDELJO 23. AVG.
Iz Ljubljane ob 5. uri 27 minut, drugi ob
8.	uri 45 minut. — Iz Maribora ob 5. uri 25 minut. — Iz Zidanega mosta ob 10. uri.
LAJŠANA PLAČU^Jf
Obleke daj*
O. BERNATOVI&
— Slavoma, ples prihodnje sezije. Kakor poročajo nemški časopisi, propagira zveza
nemških plesnih učiteljev za prihodnjo »«-
zijo nov ples, ki se imenuje »Slavoma«. Ples ima po mnenju plesnih učiteljev upravičene izglede, da pride prihodnjo zimo v modo. Dočim so vsi plesi, ki so se pojavili zadnja leta groteskni, je novi ples popolnoma drugega značaja. V tem plesu prevladujejo slovanski ritmi, tudi glasba je slovanskega izvora. Karakteristični slavoma-korak se pleše v počasnem tričetrtinskem taktu, kljub temu pa nima v valčkom ali bostonom ničesar skupnega. Prvi del sestoji iz par figur, ki jih razume lahko vsak plesalec. Sploh slavoma-ples ni težak. Tudi malošolan plesalec ga obvlada v desetih minutah popolnoma. Dočim izraža prvi del melanholijo slovanskih arij, ima drugi značaj razjjosajenega čardaša. Ta del se pleše v četiričetrtinskem taktu ter je nekoliko podoben one-stepu, vendar ima pa pri tem karakteristične znake čardaša.
— Javna zahvala. Prostovoljno gasilno društvo na Bledu se najlepše zahvaljuje cenjenemu občinstvu ter vsem darovalcem, ki so pripomogli do čim sijajnejše proslave društvene 40 letnice. Zahvaljujemo se vsem tovansKim društvom ter cenj. gostom, ki so se udeležili društvene prireditve.
— Izredno veliko truda si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo »Gazela«!
KDOR NE MORE, da bi se pogostil s »Pe-katetami« ob delavnikih, ta naj si jih privošči ob nedeljah in praznikih. Na izbiro je mnogo vrst, ki se dobe po vseh trgovinah.
— Mozolje, izpuščaje, pege na obrazu in druge nečistosti sigurno odstranjuje milo in krema »Daruvary«, komad Din 15.—. Apoteka Blum, Subotica.
Ljubljana.
1— Ljubljanska mestna plinarna nam sporoča: Z ozirom na članek »Kaj pa ljubljanski plin« v Vašem dnevniku z dne 17. t. m. po-jasnujemo, da smo obratovali z mešanico trboveljskega in angleškega premoga, da pa obratujemo od 16. t. m. le s črnim inozemskim premogom.	.
1— Samomor iz nesrečne ljubezni. Včeraj zjutraj je imela Rožna dolina senzacijo. Na železniški progi za tobačno tovarno je ležalo strahovito razmesarjeno, popolnoma golo moško truplo. Poleg odrezane glave je_ „ suknjič, v katerem so našli listnico z anjso vsoto denarja ter raznimi doTk”™,®n!! ln. smi. Dokumenti se glase na I ‘ 1 odobm-ka, pleskarja, roj. 1901 v šiški pristojnega v Cerkno, stanujočega v Rožni dolini. Mladenič le vršal v samomorilnem namenu pod vlalc ki ga je vlekel 2 km daleč. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Objekt te nesrečne ljubezni je bila neka prodajalka.
1— Umor ali samomor? Predvčerajšnjim zjutraj je počil v kuhinji stanovanja postrež-rnice Terezije Zajc v Vevčah strel- Prestrašena žena je hitela gledat, kaj se je zgodilo, in našla v kuhinji na tleh svojo hčerko, 17-letno Štefko, ležečo v mlaki krvi, borečo se s smrtjo. Štefka je bila ustreljena naravnost v srce Ce gre za samomor ali umor, še ni pojasnjeno, na vsak način je pa »nesrečna ljubezen vmes«.
Gobe za prodajo in dom.
Napredne evropske države žanjejo vsako leto ogromne milijone za gobe, a tudi v domači prehrani prebivalstva, izpolnjujejo gobe izdatno vlogo. V Češkoslovaški poznajo in izkoriščajo skoraj vse vrste užitnih gob. Tani imajo dve večji industrijski podjetji za konserviranje gob, za izdelovanje gobjega praška in ekstrakta. Prebivalcem gorate severne Češke so gobe poglavitni živež, poleti sveže, pozimi pa posušene ali vložene v kis, a prebivalci so zdravi in krepki. Saj so dokazale kemične preizkušnje, da imajo povprečno gobe več redilnih snovi, kakor navadna hrana revnih in srednjih slojev (krompir in razna zelenjava). Nekatere gobe, n. pr. smrčki (mavrohi) pa prekašajo glede redi 1 nos ti celo meso. Francozi so že pred vojno dobivali vsako leto do 100 milijonov frankov za sloveče šampinjone (kukmake), ki jih umetno gojijo v posebnih kleteh, in za kon-servirane muserone (sehlice). Obe vrsti gob rasteta tudi pri nas, a jih le malokdo pozna. Tudi iz Švice so že pred vojno izvažali za okroglo 45 milijonov frankov gob vsako leto.
Naša država ima vse pogoje za gobarstvo: ugodno podnebje in mnogo gozdov, vendar pa je gobarstvo v naši državi — izvzemši Slo-venijo — še skoraj popolnoma zanemarjeno. V Sloveniji poznamo splošno vsaj jurčke ali globanje (užitni goban, vrganj, kravža, lat. ijoletus edulis) in še kakih 8 do 10 nadaljnjih vrst užitnih gob, dočim v naših južnih pokrajinah povprečno niti gobana ne poznajo.
Vseh užitnih gob je v naših krajih približano 200 vrst, med temi kakih 50 dobrih, a ostale vrste so sicer manjvredne, vendar pa bi bile še dobro uporabne, ako bi imeli kako industrijo za gobe (konzerviranje, izdelovanje gobjega praška in ekstrakta, vlaganje v kis itd.). Med vso množino gob pa je le 5 Jo 6 strupenih, oziroma sumljivih, ki bi si jih lahko vsakdo zapomnil na podlagi dobrih slik.	.
Zadnja leta se je začelo pri nas precej siriti zanimanje za gobe, odkar smo dobili strokovno knjigo z izbornimi naravnimi slikami.* To je prva knjiga te stroke v Jugoslaviji. Seve, še tudi nam Slovencem mnogo manjka do popolnosti v gobarstvu. Pri nas uporabljamo največ kakih 10 vrst gob, a najboljša goba, t. j. kukmak ali šampinjon, je skoraj popolnoma nepoznana, dasi raste ponekod v množinah, n. pr. na Murskem polju in v Prekmurju.
Zadnja leta se je izvoz suhih gob zelo povzdignil, kar posebno pospešuje nova delniška družba »G 1 i v a« v Ljubljani. V letih 1923 in 1924 se je izvozilo od nas približno •200 vagonov suhih gob, kar predstavlja vrednost okrog 50 milijonov Din. Ta vsota pa bi se lahko najmanj podesetorila, ako bi tudi Ha&e južne pokrajine v istem razmerju izkoriščale gobarstvo, kakor v Sloveniji.
Zaenkrat pridejo za izvoz v poštev le sledečo vrste suhih gob: 1. gobani (jur ali glo-banja, bronasti goban, kostanjevka in brezov goban), 2. kukmaki ali šampijoni (polj-"**j, travniški in gozdni), 3. smrčki ali mav-»ohi. Naši izvozničarji prodajo večino suhih gob v Južno Ameriko (Brazilija, Argenti-nija, Čile, Bolivija itd.). Bati pa se je, da nas bo pri izvozu izpodrinila Italija, ako se naši ljudje ne bodo naučili pravilno rezati in su-iiti gob za prodajo. Naše gobe so sicer bolj sočne, mesnate in dišeče kakor italijanske, toda italijanske gobe *o bolj bele barve, ker vsebujejo dosti lesnih snovi (celuloz). Tudi sušijo Italijani gobe le na solncu ali s pomočjo, da morajo imeti suhe gobe belo barvo in svetlejšo barvo. Amerikanci pa baš zahtevajo, da morajo imet isuhe gobe belo barvo in da so prav tanko rezane. Ako torej hočemo premagati italijansko konkurenco, se moramo potruditi, da damo našim suhim gobam zahtevano kakovost.
Pri nabiranju in sušenju gob za prodajo, t. j. za izvoz, se moramo torej ravnati po sledečih pravilih:
1. Za nabiranje gob vzemimo pletene košare, koše ali škatlje, nikakor pa niso ta to vreče, rute, predpasniki, nahrbtniki ali mreže, ker v takih posodah se gobe zmečkajo in se vsled tega tudi naglo pokvarijo. Pametni gobarji si omislijo posebne zložljive škatlje iz močne lepenke, prevlečene s platnom. Taka zložljiva škatlja se nosi prazna pod pazduho liki šolska mapa.**
2. Gobe naj se nabirajo le v suhem vremenu, ne pa v dežju ali neposredno po dežju, ker so takrat gobe prepojene z vodo, se vsled lega težko sušijo, oziroma se hitro pokvarijo. Najbolje je iti po gobe šele dva dni po dežju.
3. Utrgano gobo je treba takoj na mestu esnažiti prsti, Sele obrezana se položi v posodo.
4. Nabirajmo !• mlajše, t. j. še trdne gobe, ko se klobuk še ne da s prstom vdreti. Že mehke ali črvive gobe so gnusne in nepo-rabne. Da ne nosimo brez koristi črvivih gob domov, naj se vsaka sumljiva goba v go-adru prereže če* »redino klobuka. Prestare ali črvive gobe pustimo v gozdu, da izpade Y;>iih seme za prihodnje leto. Tudi premladih, drobnih gob ni pametno pobirati za sušenje, kor premalo izdajo. Da nam jih kdo ne pobere, pokrijemo jih narahlo z listjem. Vsaka goba rabi najmanj pet dni, da se popolnoma razvije.
5. Ako imamo dovolj dobrih gob, naj »o uporabljajo le klobuki, ker koreni so sploš-»o manj vredni. Le popolnoma zdravi in trd-
koreni se smejo rezati za sušenje.
Doma gobe takoj razrežimo ter jih raztrosimo na desko, pletenino ali papir za sušenj?. Lističa j« treba raztrositi tako, da ne
* Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi slikami. - Se*ta™	Beg.	Slike	priredil
Drag. Humek Za ožila Jugoslovanska knjigarna. Cena 100 Din.
** Zložljiv« Ikatlj« izdeluje prav trpefae knjigovez Iv. Jakopič v Ljubljani (Cankarjevo nabrežje).
leže drug vrh drugega, ker v tem slučaju ne dobe lepe svetle barve. Ako smo prišli z gobami pozno na večer domov, da jih ne moremo takoj razrezati, moramo jih vsaj izlo-žiti iz posode ter jih razstaviti vsaksebi na nladneni in zračnem prostoru. Ako bi pustili gobe čez noč v posodi ali sploh na kupu ležati, bi se mogle vneti ali bi se vsaj razširili črvi med njimi.
7. Preden gobe razrežemo za sušenje, jih moramo prav skrbno osnažiti, nikakor pa se ne smejo oprati. Od polžev objedeni deli se odrežejo. Pri starih gobanih se spodnja plast klobuka (plodovnica, kjer je seme) odlušči od mesa ih zavrže.
8. Gobe, ki smo jih odločili za prodajo, se morajo rezati na čim tanjše lističe, zato pa jih ni treba sušiti tako močno, da bi se drobili, temveč jih shranimo, ko so še nekoliko prožni, t. j. upogljivi. Manjše gobe se lahko režejo kar cele, t. j. tako, da se na lističih korena drže tudi lističi klobuka. Pri večjih gobah pa se najprej odreže koren tik pod klobukom, nato pa se razreže koren po dolgem, klobuk pa počez.
9. Najboljše sušenje je na solncu ali pa s pomočjo elektrike. Ker pa električnih sušilnic še nimamo, a na.vadno jeseni, ko je glavna sezona za gobe, tudi ni dovolj stalnih soln-čnili dni, pomagamo si s sušenjem na zračnih in svetlih podstrešjih, skednjih, kozolcih itd. Za silo se smejo sušiti gobe tudi na peči, ki na ne sme biti preveč razgreta. Na peč se položijo lesene deščice (trske), na te papir ali pletenina iz slame ali trstike, na to šele se raztrosijo lističi gob. Med vsakim sušenjem je treba lističe vsaj enkrat previdno obrniti, da se na obeh straneh enakomerno posuše.
10. Za prvo silo si lahko vsakdo napravi primitivno sušilnico. Na solnčnem kraju zabijemo v zemljo par stebrov, v katere pritrdimo več vrst daljših klinov ali lat, na te pa se položijo gladke deske druga nad drugo. Med sušenjem se deske poljubno prestavljajo, da pridejo vse gobe neposredno na solnce. Cela naprava je podobna policam, kakršne imajo peki za kruh.
11. Posušene gobe je treba hraniti v vrečah ali pletenih košarah na suhem in zračnem prostoru n. pr. na podstrešjih ali skednjih, kamor ne prihaja dim ali prah. Vreče se obesijo na strop. Zaprti zaboji ali skrinje niso pripravne shrambe za suhe gobe. Na vlažnem ali brezzračnem prostoru hranjene suhe gobe začno plesniti, oziroma dobe zatohel duh iTi okus ter vsled tega niso za prodajo, a tudi za domačo vporabo ne. Kdor nima pripravnih shramb, stori najbolje, da posušene gobe takoj zanese k nakupovalcu.
Za domačo porabo se lahko sušijo vse užitne gobe, razen mlečnic (užitna sirovka, hruševka ali pečurka) in posebno vodenih in sluzastih (maslenka, peščenka, slinavka, pol-ževke, tintnice itd.). Za dom se smejo gobe poljubno rezati in sušiti (tudi v pečeh), toda hraniti jih je istotako na suhih in zračnih prostorih, ne pa v zaprtih skrinjah in zabojih. Lisičke, grive ali prstki, trobente, beti in uhlji so tudi posušene prav okusne, toda dokaj trde, zato je najbolje, ako jih na peči ali v peci prav trdo presušimo, nato pa v mlinčku za kavo ali jedrca zmeljemo ter prašek hranimo za zimo v zaprtih posodah. Žlica tega praška na osebo nam daje pozimi okusno gobjo juho ali omako.
Po navedenih pravilih sušene gobe bomo lahko in dobro prodali, za dom pa si nasu-šimo, ozir. vložimo v kis tiste vrste užitnih gob, ki niso za izvoz.
A. B.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
21. avgusta 1925.
Vrednote:	Investicijsko posojilo iz leta
1921 den. 70, bi. 80; Loterijska državna renti'. za vojno škodo den. 293; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 101; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 892; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojno tovarne in livarne d. d., den. 100; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana bi. 330; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 112; »Stavbna družba* d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180.
Blago: Testoni, 4—10, foo meja bi. 540; orehovi plohi, 40 mm, 70 mm, 80 mm, sulii, I. in II., fco meja den. 1300; črni bor-bordonali, od 3 do 8 m dolž., od 30/30 do 50/50, fob Gruž bi. 650; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 4 vag. den 17.50, bi. 17.50; pšenica backa, fco nakladalna postaja bi. 270; pšenica domača, fco Ljubljana den. 275; koruea slavonska, fco Postojna trans., 1 vag. den. 236, bi. 236; oves slavonski ali bosanski, rešetani, par. Ljubljana bi. 190; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 545.
stavijalci samo prvovrstne tu- in inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak posetnik si zamore pri tej priliki ceno ogledati svetovno-znane pri-rodne krasote Slovenije, (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja) vsaj ga upravičuje sejmska legitimacija do 50% popusta na vseh osebnih in brzovlakih (izvzemši S. O. E. in nočne brzovlalte na progi Beograd—Zagreb). Znižanja na parnikih. Na velesejmu se bodo razstavile razne tehnične novosti, priključena je velika Športna razstava, Higijenska razstava, razstava plemenske živine in konj. Leta 1924. je obiskalo velesejem čez 150.000 kupcev. Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki stane 50 Din se dobi: v vseh bankah in denarnih zavodih ter njih podružnicah, kot Bled, Celje, Črnomelj, Kranj, Kočevje, Novomesto, Konjice, Rogatec, Brežice; Aloma Company, Tourist Olfice, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, Jakob Gorjanc, Kolodvorska ulica 41 in pri objavljenih razprodajaleih na deželi.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave kopalnih morskih gob, do 2. septembra t, 1. pa glede_dobave vezil-nega železa. (Pogoji itd. pri ekonomskem odelenju te direkcije na vpogled.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave zavornih kotev.
— Dne 18. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ogrevnih cevi in Manesmanovih cevi ter glede dobave bakrenega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na vpogled.
X Prodaja hrastovih debel se bo vršila dne 18. septembra t. 1. pri Direkciji šum v Bjelovaru. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
SMRTNI SKOK SENORITE.
List »Associatet Press« poroča iz Mehike i zabavno zgodbo. Senorita Ines Vargas je bila smrtno zaljubljena v svojega častilca Isi-dora Covarubias-a. Končno je naznanila nekega dne svojim starišem, svoj neomajni sklep, da se z Isidorom poroči. Stariši so bili mnenja, da se še ne mudi ravno preveč, kajti Ines je stara šele 16 let. Mladi par pa je bil drugega mnenja in po- dramatičnem sestanku z Isidorom je izročila Ines svojim starišem ultimatum ter izjavila, da skoči s strehe 4 nadstropne hiše, ako ne dobi tekom desetih minut privoljenja. Še predno so prišli stariši od strahu prav do sape, je Ines izginila ter se zaklenila v svoji sobi. »Deset minut imate časa,« je zaklicala skozi zaklenjena vrata.' Papa si je pulil lase. Toda bliskoma je prišel do zaključka, da se deklica spričo vročekrvnega temperamenta, ki ga je podedovala po svoji materi, ne bo dala pregovoriti. Treba je bilo torej v naglici najti drug izhod. Posebno z ozirom na to, da mati vsled njne nepopustljivosti ne bo privolila na noben način v zakon. Papa je torej telefoniral po ognjegasce, ki so bili v malo trenot-kih na licu mesta in so se ustavili ravno pod oknom senorite.
Od predaje ultimata je minulo ravno 9 minut 55 sekund. Vendar so bili ognjegasci še pravočasno na mestu ter so razpeli mrežo. Papa je hitel s sekiro v roki po stopnjicah pred vrata svojeglavne deklice. »Odpri takoj!« je zaklical. »Ne pride mi niti na misel!« je bil ljubeznjiv odgovor hčerke. Pred hišo se je zbrala velika množica zijal. Deset minut je preteklo. Ines je splezala na okno. Cula je močne udarce očetove sekire, plaho je gledala proti vratom, ki so se že udajala in ne da bi pogledala samo enkrat na ulico, je skočila v globočino.
Ko je priletela v mehko mreio j« napravil« baje zelo neumen obraz. Samo i ieninom ni šlo po želji. Mama je bila sicer sprišo pobed-nega vtisa ponesrečenega samomora »jene Ines pripravljena popustiti: »Naj ga ima, «e ne gre drugače.« Toda Isidor je bil drugega mnenja. Nahajal se je med gledalci. To mu je zadostovalo, take temperamentne dekli®« ne more poročiti, je izjavil napram novinarjem, to bi bila vendar prevei »iskiran* stvar. Bolje je, da si poišče bolj popustljivo soprogo. Torej, bilo je vsega kone«. Ines je jokala noč in dan, toda skozi okno ni nikdar več skočila.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
»Torej upam, da me smatrate vrednim?«
»Dragi prijatelj, tako hitro ne morem odločiti. Najpreje se moram natančno informirati o Tvojih razmerah. Pojdi sedaj mirne domov, ogledamo si stvar nekoliko natančneje.«
»Dragi gospod ministerijalni svetnik, še eno prošnjo bi imel do Vas. Zelo nerad govorim o tej stvari v neposredni bližini starega. Ali bi me hoteli mogoče počastiti na mojem skromnem domu?«
»Dobro. Če mi bo dopuščal fes, pridem k Tebi.«
Mladi Batthyani je odšel in vlegel se*i s« na divan, da bi bil nekoliko zaspal. Bal sem se popoldneva, ko sem moral biti s starim sam ter mu odgovarjati na vsa mogoia vprašanja. Bilo je skoro nemogoče, da ne bi bit prišel v zadrego, škof si je izpahnil nogo, zato ni mogel iti v park, kljub temu, da j« bilo krasno solnčno decembersko popoldne, vodil me je torej po gradu. Šla sva skozi vrsto 40 sob, ki so bile druga za drogo. Vsa vrata so bila odprta, tako je bilo mogoče napraviti tudi med štirimi stenami listo lej izprehod.^ V veliki dvorani je stala na kaminu v težkem srebrnem okviru slika nek* dame. Bende me je pogledal pričakujoče ter menil s solzami v očeh: »Vidiš, kako je častim, najlepši okvir sem ji dal.«
Razume se, da mi je bila situasija »el* mučna. Ta dama je bila očividno Moja sorodnica, samo da nisem imel niti pojma, kd* je bila. Napravil sem zelo žalosten obra> ia molčal. Čez nekaj časa sem pokimal ter vzdihnil: »Da ubožica.« Pri tem sem si mislil: »Upam, da je mrtva.«
Po mali pavzi ginjenosti sem dal pogovom drugo smer s tem, da sem lanciral spretne besedo koadjutor. Stari je zgrabil *a vado: »Torej, kako stoji stvar?«
»Dragi stric. Ne delaj si nepotrebnih skrbi. Sicer sva pa »entre nous«, zato lahko govorim odkritosrčno s teboj. Ne »oieva m prikrivati, da rabiš koadjutorja. Sta« si i*. Vidiš, kvečjemu še eno ali dve leti lahke zavlečeš, potem pa moraš dobiti n« v*ak način koadjutorja. Vendar ne boš »ogoie trdil, da ti je lahkota vožnja k biraovanju.«
»Hm, da, seveda mi ni lahkota, h« odkritosrčno povem, da v zadnjih dveh letih splok nikdar nisem birmal. Zato pa sev s« peljal letos v kaznilnici Illava in Lipotval ter sen tam birmal. Veš, to me je jako gasilo «
Tiho sem mu sedel nasproti, vlekel svoj* smodko ter si dejal samemu sebi: »Vidil, Nacek, ti si pravzaprav res prav navaden podlež. Pelješ se v Neutro ter vleiel tega ljubeznjivega starega gospoda, ki ti »*» kaj boljšega zaslužil, za nos. Živel je vae ovoje življenje kot svetnik in ti mu holei tsvlefc denar iz žepa?« — »Da, dragi stri*, da si dober človek in pravi dušni pastir, o tem sem pač prepričan. Toda, vsaj veš, škofija ima to-di svojo posvetno stran. In vidiš, aa to pa »1-si več dovolj mlad. Zaman je, tak je svet. Stari se morajo umakniti ter napraviti prostor mladim. To je bilo vedno tako. T to se moraš tudi ti udati.«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
Mama — mama,
gle| lo je pravo „OAZEI.A"• milo, ki se tako krasno poni, da snažno in beW perilo ler prihrani trud in delo.
BORZE.
— Zagreb, 21. avgusta. Italija 2.02—2.04, Newyork 55.56—56.16, Praga 164.85—166.85, Curih 10.815—10.895, Dunaj 7.82—7.92.
,	avgusta.	Beograd	9.225,	Lon-
don « ,	’ o ,Um 18.72, Newyork 515.50, Pa-
riz 24.42, Praga 15.25, Dunaj 72.512, Sofija 3.75.
X Mednarodni sejm v Solunu, ki se je imel otvoriti 18. oktobra t. 1. 8e ie iz tehničnih
------.... ..	Je JZ tennicnin
razlogov preložil na mesec september prihodnjega leta.
X V. Mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Prireditev stoji pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja. Velesejmi v Ljubljani so najstarejši, najpriljubljenejši in priznano dobro organizirani. Na sejem se pripuščajo kot ras-
iJ
GAZELA 1*4110
»Trikrat tri je devet in še sv. Šit zraven je sedem,« reče hladno, pokaže novo smer in... že po petih minutah dospe avto do drugega vodnjaka, ki je poln
kristalnočiste vode!
Sv. Sit je imel prav. A za Evropejce je bila to nerazrešljiva uganka, bolje bi bilo, da verujejo v čarodejstvo kakor Mongolci, in si ne belijo glav.
Tekom dneva in vse noči je prebrodil avto narasle in posušene reke; z razširjenimi kolesi je vozil preko pravih puščavnih pasov, in Leonor je privolila, da je rekel Georg še večkrat šimalkiju, naj poišče vod-
kdo bi mislil, da je vrgel strup notri !<
Georg je slišal — in še več je videl, še preden se je zgrudil ptiček, še preden je zaklical Georg one besede, je gledal šimalki proti mizi s tako bojazljivim in čakajočim izrazom v svojih preklanih mongolskih očeh, da ga je Georg pozorno pogledal, a tudi on ni mogel kaj slutiti. Ko pa j© govoril o strupu, se je .šimalki hitro obrnil, vseeno pa je opazil Georg, kako se je prestrašil.
Sedaj je gotov, en sam skok in že drži prestrašenega moža spredaj za ovčjo kožo.
Č® razmotrimo ta gib z glavo z našega vidika, zelo dobro karakterizira Kineza kot diplomata, .trgovca ali človeka. Reče da in zmaje z glavo, reče ne in pokima e glavo. Mi Evropejci nikdar ne vemo, na kakšnem staližču smo s Kinezom, ki skuša vsakogar ogoljufati.
Magnetiška roka sicer ne kaže potne smeri. To stori šimalki in če tega ni, tudi roka ne pomaga najti vode. Budistična figura je le bog varuh karavane; kot privesek 90 mu nadeli magnetiško roko, ki je čudež. In v tem imajo prav. Tudi mi ne vemo, kaj je pravzaprav
Kolesa in šivalne
stroj© kupujte edino le pri
Josip Petelinc-u
ib arak«
Gtrltasner, Phoniz ln Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumatike, Igle Lamerr. Ljubljana, bil« Preiernovege spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
N« nltkol	molo!
29. AVGUST - 8. SEPTEMB. 1925
pod pokroviteljstvom NJ. Veličanstva kralja
Brusila zja kose znamke „Swatynw iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.
NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ OBISKANA GOSPODARSKA R AZ S T A V A J U O O S L A VI JE
OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV.
No Ljubljanskem velesejmu razstavijo samo prvovrstna
podjetja. — Kvcliteta blaga priznano najboljša, cenc brez-konkurenčne. — Obiskovalci imfijo 50 o/o popust na železnicah. Legitimacija, ki stane Din 50'—, se dobi: v bankah in drugih denarnih zavodih, pri Aloma Companv, Tourisl Office in objavljenih razprodajalcih na deželi. — Ugodna in cena prilika za obisk svetovno-znanih prirodnih lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Njeg. Vel. kralja). — Tehnične novosti Špor/na razstava - Higijenska razstava - Razstava plemenske živine.
Samo Ljubljanski velesejem Vas bo popol- y noma zadovoljil! Stanovanja preskrbljena, /a
Kupujte samo pn
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
  ......................  hiihiim.mn..
oglasom do St
«a 1. september stanovanje v ljud-liaaL obstoječe iz kuhinje ltt sobe^ — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
.....................................    miiiiimiiiiiiniimmmiimiiiiiummmiiMi
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
•laščičarski delavec, bodisi v kakem hotglu, bodisi v slaščičarni. 1 o-autfbe na upravo lista pod šifro »Slaščičar«.
Gramofon
dobro ohranjen, bo po cen Naslov pove uprava,
TRG. IND- u-
" Tiska Knjlae, pravila, cenike,
uradne tlsRovIne. .......... *
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČ
e druge eznica. x
TS&EF0N 552
V oklooniaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft.
Pr »kit« karavano, ki sestoji iz vet sto kamel in votov, katere vlečejo voli. Prinašajo najrazličnejše izdelke Rusije v Kino. Največ je pač bombažnih stvari, »snja in kožuhovine. Ko se vračajo te karavane, nesejo v Rusijo (Saj in sicer neko posebno vrsto, ki je k sreči ni pri aas v Evropi, namreč takozvani opekarni čaj.
To j« uajslabša vrsta, pomešana z ovčjo in volov-tko krrjo in stisnjena, da izgleda kakor opeka. Ki-aezi n* marajo tega čaja, v Mongoliji, Mandžuriji in vsej Sibiriji pa je dnevna hrana ondotnih prebivalcev. Stolčejo ga in skuhajo z mlekom in ovčjo mastjo. Gotovo okusna jed! Ta čaj je tako važen trgovski predmet, da služijo opeke za denar, da z njimi plačujejo. lineSko vojaštvo v Mongoliji in Mandžuriji jih dobiva kot redno plačo.
Najimenitnejši je prvi voz, ki ga vlečeta dva krasna bela vola. Ima dve kolesi, kakor vsi drugi in aa nje« atoji z živimi barvami slikani kip koga, ki iztega gibljivo roko iz magnetnega železovca in kaže vedno proti jugu. Zakaj, Kinezi napravijo vse obratno , •d nas. Če hočejo reči »ne<, pokimajo z glavo in če hočejo reči »da«, zmajejo z glavo; tako uporabljajo negativni magnetizem, in magnetna igla, ki so jo poznali preje kot Evropejci, kaže proti jugu.
(64) elektrika in magnetizem — umemo le uporabljati te skrivnostne moči in nič drugega.
Čez eno uro je napravil Maksimus pot, za katero bo rabila karavana dvajset ur. Dospel je do prvega vodnjaka, ki je bil do vrha napolnjen z dobro vodo.
Poti ni bilo razločiti, še Georgove izvrstne oči niso zapazile najmanjšega sledu, šimalki pa je vodil v ravni , črti.	!
Ko ga vprašajo, kako se orijentira v stepi, kjer ni niti najmanjšega znaka, kako najde vodnjak po naj-bližji poti, odgovori skrivnostno in pravi o bogovih in j duhovih.
Sicer pa kar tu pri vodnjaku pokaže, kako napravi, da najde prihodnji vodnjak.
Izstopi iz voza ter opravi molitev, zraven pa iz- j vaja razne čudne gibe; potem vzame iz svežnja raz- j nobarvne palčice in jih polaga na razne načine, kakor j polagajo karte; potem vzame iz svežnja posušena zelišča, ter jih zažge; nato dela zopet razne gibe, potem še enkrat polaga palčice — in nato ve, kje je prihodnji vodnjak.
Karte, bogovi in duhovi pa so ga ogoljufali, zaman se je tudi praskal z nogami po hrbtu. Pač dospo čez pol ure v' ravni smeri do vodnjaka, a ta je prazen, niti kapljice vode nima več!
Interesantno pa je, da kažejo sledovi, da je bila pred kratkim časom tu velika karavana, ki se je pre- j skrbela z vodo. Gotovo pa niso vse porabili. Vodnjak | je kar nenadoma usahnil.
Čarovnik pa se ne da motiti.
njak. To je storil tudi ponoči. Na ta način pa niso vo-; zili v ravni črti, temveč zdaj sem, zdaj tja. Toda naslednji večer bodo vseeno na stepni meji.
Prihodnje popoldne ob- štirih sedejo kakor po navadi vsi h kosilu, le Adam ostane pri krmilu, ker če je sedel na mizi, je potresel vse jedi s svojim tobakom.
Včeraj je šimalki jedel od vseh jedi, danes pa ni hotel. Bil je budistovski postni dan. Toda lakote trpeti ni hotel, dali so mu riža, ki pa ga je hotel kuhati sam. To stori na elektriški peči, konstrukcija ga prav nič ne zmede. Kuha obenem, ko pripravlja Tom kosilo. Skrbno pa pazi, da se ta ne dotakne njegovega lonce.
Miza je že pogrnjena. Tom servira ribo in pečenko, ki se jima prav nič ne pozna, da sta posušeni, potem je še mrzel rižev puding.
Tega razreže Leonor v rezine; tedaj pa priskaklja ptiček na mizo, stopi na krožnik in pod Leonori-neim nožem pobere drobtinico.
Kar zamiga živalica s peruti, odpre kljun, pade na hrbet, zatrepeta še z nogama, in obleži mrtva.
Vsi so to videli. Trpelo je komaj pol minute.
»To pa izgleda, kakor da je puding zastrupljeu!< zakliče Georg.
S smrtnobledim obrazom šine Tom kvišku, istočasno pa pokaže na šimalkija, ki pri peči kuha svoj riž.
»Potem je bil on! Popreje je dvignil pokrov e mojega lonca, kjer se je kuhal riz in ko je opazil, da ga gledam, je zelo čudno pogledal. Opazil sem to, ali