ISSN 0350-5561 za konec tedna Jutri bo pretežno oblačno. V soboto se bo od SZ postopno zjasnilo. 57 let številka 16 četrtek, 22. aprila 2010 Odpadki povezali ljudi Šaleška dolina - Sobota, 17. aprila. Dan, ki ga je vsa rok je čistilo divja odlagališča. Povsod so smeti združile Slovenija pričakovala in načrtovala kar nekaj mesecev. tudi ljudi, ki so na akciji aktivno sodelovali. Kako je bilo In res se je zgodila največja prostovoljna akcija v zgodovini v Šaleški dolini, poročamo na straneh 10 in 11. države in največja ekološka akcija doslej. Kar pol milijona ■ 1,50 EVR VELENJE Obračun desetine Milena Krstič - Planinc Približno desetina Slovencev se je v soboto lotila največje okoljske akcije v zgodovini. Vpetih urah so očistili več kot sedem tisoč divjih odlagališč in zbrali, reci in piši (številka je komaj verjetna) okoli šestdeset tisoč kubičnih metrov odpadkov! Počistili so trge, mesta, travnike, grape, gozdove, globeli, brežine... Čistili so tisti, ki niso svinjali. Ce je bil med čistilci tudi kdo, kije to počel in ga je kljuvanje slabe vesti pripeljala na kakšno zbirno mesto, potem je bil častna izjema in se mu je greh odpustilo na kraju samem. Vsi, ki so sodelovali na kakršen koli način, si zaslužijo eno veliko pohvalo. Ampak, kako naprej? Kaj storiti, da take akcije, v takem obsegu in s takim učinkom v prihodnje ne bi bile več potrebne? Da bi lahko ostalo le pri tistem rednem, običajnem spomladanskem čiščenju, z obrezovanjem drevja, da bo lahko zabrstelo ...? Tu pa se bojim, da dela še zlepa ne bo zmanjkalo. Osveščanje ljudi bi moralo biti na prvem mestu. Na drugem pa kaznovanje. Lop po žepu, žal, še najbolj pomaga. Ce je dosledno. Ko smo že pri osveščanju. V Šaleški dolini je bilo za to, da začnejo prebivalci ločeno zbirati odpadke, narejenega veliko in bilo je učinkovito. Tako zelo učinkovito, da so prebivalci s svojim ravnanjem mogoče presenetili celo izvajalce javne službe, ki jim, v tej vnemi še komaj sledijo. Videz marsikaterega otoka ni tak, kot bi moral biti. Ker gre v eno posodo toliko, kot gre, so viški vidni ob njej. Marsikdo krivdo pripiše izvajalcem javne službe, ki že obljublja, da se prilagaja novim razmeram, da bodo odvozi pogostejši. Ne vem, koliko klicev razjarjenih občanov dobijo dnevno, vem pa, koliko klicev po zahtevi, da pridemo s fotoaparati zdaj na ta, zdaj na on prepoln otok, dobimo mi. Dejstvo je, da je vsak začetek težak in da niti ena stvar, ki se začenja na novo in drugače, ne more biti brezhibna takoj. Ne sme pa prilagajanje trajati predolgo. Da se kje ne bo začelo spet po starem. To smo namreč tudi slišali. Od tistih, ki so klicali. To bi bilo škoda. Ker bi bilo (re)osvestiti težje kot osvestiti. A* RADIO VELENJE TURČIJA HOTEL KLEOPATRA LIFE 3*, VSE VKLJUČENO 26.04., 03., 10., 17., 24.05. od 369 € EGIPT - SHARM EL SHEIKH HOTEL IBEROTEL LIDO 4*, VSE VKLJUČENO 24.04., 01., 08., 15., 22., 29.05. od 569 € 1 1 GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA i !/ 1 m 2 ali 3 dni, 24., 27., 30.4. in 1.5., od 139 € TOSKANSKI BISERI, 30.4., 216 € www.palma.si PALMA VELENJE • Tel.: 03 89 84 370 • e-mail: palma-ve@palma.si 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 22. aprila 2010 m lokalne novice Mladi varujejo Zemljo Velenje, 22. aprila - Danes je svetovni dan Zemlje. Prav ta dan so si za zaključek vsakoletnega projekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« izbrali na inštitutu Erico, ki je s svojimi raziskovalci tudi letos izvedel program, ter Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki projekt pripravlja. Osmošolci devetletk iz cele Šaleške doline so v začetku oktobra lani opravili teoretični del letošnjega projekta; največ pozornosti so posvetili ločenemu zbiranju odpadkov in rekultivaciji mestnega odlagališča, kjer od novega leta dalje odpadkov ne odlagajo več. Takrat so 337 letos sodelujočih v projektu popeljali tudi na terenski ogled komunalnega odlagališča. Potem so osmošolci dobili nalogo, da zberejo čim več anketnih vprašalnikov; skupaj so jih kar 3881, te pa bodo predstavili na današnji prireditvi, ki se bo v dvorani Centra Nova začela ob 11. uri. Na njej bo zapel tudi pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje, kjer bodo prav danes končali že peti ekološki projekt zeleni nahrbtnik. Cel avtobus malčkov bodo odpeljali v Ljubljano na zaključno prireditev projekta v parku Tivoli. ■ bš Glinšek med petimi nominiranci Velenje - Poročali smo že, da je Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje predlagala za kandidata za obrtnika leta iz območja Šaleške doline Stanka Glinška, avtoličaija in avtoklepaija iz Škal pri Velenju. Predlog velenjske zbornice je med nominiranci za omenjeni naziv. Kdo od petih kandidatov bo postal obrtnik leta v Sloveniji, pa bo znano na dnevih obrti in podjetniška v začetku maja v Portorožu. ■ tp Samostojna država ni večna niti razumljiva sama po sebi Za oživitev trga tudi »lepotno« tekmovanje Mozirje - Občina Mozirje je v minulih letih namenila veliko denarja za ureditev tamkajšnjega trga. Svojemu namenu so ga predali ob praznovanju lanskega občinskega praznika. Ves čas gradnje komunalne infrastrukture je mozirski župan Ivan Suhoveršnik na glas razmišljal o tem, da bo prostor lažje urediti kot poskrbeti, da bo trg »živel«. Ni se zmotil. »V tem času med Grabnerjevo hišo in objektom NLB nekaj urejamo, uredili bomo kmečko tržnico, v sodelovanju z društvi bomo sem »postavili« še kakšno prireditev več: golažijado, roštiljado ....Prijavili pa smo se na okoljsko lepotno tekmovanje - Entente Florale. 12 ocenjevalcev iz držav EU nas bo obiskalo 19. junija. V ta namen sem imenoval posebno komisijo, ki bo pripravila teren.« Kot je pojasnil Suhoveršnik, so si lahko traso, ki jo bo ocenila komisija, določili sami, zato bodo sedaj poskrbeli, da bo ta urejena »v nulo«. Trasa naj bi vodila od upravnega centra na Podrožniku čez trg, mimo kulturnega doma, cerkve, proti gasilskemu domu, vključili so obisk var-stveno-delovnega centra, osnovne šole ter vrtca, nato po Aškerčevi cesti do pokopališča in prostora pred Mozirskim gajem. Od tam pa bodo ocenjevalce popeljali na športna igrišča v Lokah, turistično kmetijo Korošec in na preseko v Ljubiji. »Menim, da smo se na tekmovanje Entente Florale prijavili nekoliko prehitro, saj bi lahko v naslednjih treh, štirih letih še marsikaj postorili. Na sestanku ocenjevalcev iz Slovenije sem svoje dvome povedal, a so mi odvrnili, da smo se odločili prav. Bomo vsaj izvedeli, kaj in kako bi bilo potrebno zadeve še urediti,« je dejal Ivan Suhoveršnik ■ tp Nazarje, 15. aprila -V kulturnem domu v Nazarjah je bila svečana akademija, s katero so v Zgornji Savinjski dolini zaznamovali 20-letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Daje bila prireditev prav v omenjenem domu, ni naključje. Tuje bila namreč pred dvema desetletjema tudi prva seje takratne mozirske skupščine po prvih demokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Pobudnik svečane akademije in prvi predsednik Skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik je v svojem nagovoru menil, daje že delitev takratna občina Mozirje na sedem občin dokaz sprememb, ki smo jih v Sloveniji doživeli v tem času na organizacijskem in razvojnem področju. Poudaril je, da so prireditev pripravili predvsem za mlajše generacije, ki premalo poznajo takratno dogajanje. »Res je, da je pravna država večkrat na preizkušnji, včasih tudi zataji, vendar bi se morali veseliti dosežkov, iskati izzive in vsi po svojih močeh prispevati k razvoju Slovenije," je dejal Andrej Presečnik. Med drugim so se prireditve udeležili eden od tvorcev Demosa dr. Franc Zagožen, poslanca v takratni republiški skupščini Anton Žun-ter in Ivan Krefl, Edi Jurjevec, ki je v takratnih razmerah glasno opozoril na položaj mladih kmetov ter še vedno zavzet poslanec v državnem zboru iz Zgornje Savinjske doline Jakob Presečnik. Slavnostni govornik je bil prvi predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, kije obudil kar nekaj spominov iz takratnega dogajanja. Takratni parlament je označil kot "projekt nemogoče", težnjo po lastni državi pa za pravi podvig. "V parlamentu smo sedeli ljudje, ki nismo imeli javnih izkušenj, imeli pa smo zanemarljivo prednost -absolutno predanost ciljem in idealom. Cilj je bil sicer visoko zastavljen, vendar jasen in skladen s pričakovanji. Z veliko mero sreče, zdrave pameti in poguma je bil cilj 'samostojna Slovenija' tudi dosežen." Ob tem je še menil, da samostojna država ni večna niti razum- ljiva sama po sebi. Zgodovina je namreč - po njegovih besedah -polna primerov oziroma zahtev, "da moramo živeti po naravnih in družbenih zakonitostih. Če se od tega odmikamo, sledi kazen na vsakem koraku." V zadnjem času so mnoge vrednote postale vprašljive, praktično seje zamajal celoten vrednostni sistem. Kriza vrednot se odraža v ekonomiji, politiki in še kje. V zgodbi sodobnega sveta odločajo tisti, ki so si priborili največ družbene moči. »V parlament, kjer odločajo o družbenih zadevah, sodijo - podobno kot pred dvema desetletjema - samo tisti, ki imajo prepričanja, za katera so pripravljeni izpostaviti samega sebe, ki svojo vlogo na visokem mestu pojmujejo kot službo skupni blaginji, ne kot plen, ki so si ga priborili. Ljudje, ki so svoje osebne interese pripravljeni podrediti družbenim, ljudje, ki so nosilci vrednot, na katerih temelji demokratična in zdrava družba. To je tudi izhod iz današnje krize," je še poudaril dr. France Bučar. Svečano akademijo so popestrili člani številnih društev in posamezniki iz občin Zgornje Savinjske doline. ■ tp S svečane akademije v Nazarjah Trg v Mozirju je lepo urejen, a mu manjka »duša.« Vsaj »naša« Zemlja praznuje lepša Nesnaga nas je združila - Da le nismo naredila le prostora za nove odpadke - V Celju o onesnaženju, (ne)zdravju in rešitvah - Čezmejno sodelovanje - Politiki o arbitraži razdvojeni, kaj pa ljudje Vsaj za Slovenijo lahko z gotovostjo rečemo, da je današnji svetovni dan Zemlje pričakala lepša. Sobota je bila za deželico na južni strani Alp poseben dan. Z Zemljo smo delali 'v rokavicah'. Oziroma za lepšo Zemljo smo si nadeli rokavice in vzeli v roke vrečke. In še kaj drugega, da smo počistili nesnago. Mlado in staro, politiki, gospodarstveniki in - »navadni ljudje«. Morda bi kdo rekel, da predvsem slednji. A je resnici na ljubo le treba priznati, da so se ta dan združili vsi. Ko bi toliko enotnosti le znali pokazati tudi na drugih področjih. Potem se nam ne za Zemljo ne za Slovenijo ne bi bilo treba bati. Nekatere je le strah, da s to akcijo, ki je bila res množična in v svetu enkratna, nismo le tistim, ki jim za okolje ni mar, naredili prostora za novo odlaganje in skrunjenje matere narave. Morda pa bo ta akcija le predramila tudi tiste, ki jim doslej za pravilno ravnanje z odpadki ni bilo mar, da bodo pomislili, kako ravnajo. Kakšne so posledice dosedanjega nevestnega ravnanja z odpadki različnih vrst, so razlagali tudi na včerajšnji posebni okoljski konferenci v Celju. Ne le o skrunjenju narave na širšem celjskem območju, tudi drugod po Sloveniji. Podatki, o katerih še vedno premalo govorimo, kažejo na močno obremenjenost zemlje s težkimi kovinami. Ki prodirajo v rastlinje, ki ga mnogi uživajo, in v podtalnico. Posameznike, ki v nekaterih okoljih na to opozarjajo, imajo nekateri še vedno za čudake. Pa čeprav želijo le to, da bi živeli v zdravem okolju, se hranili z zdravo domačo hrano in pili zdravo vodo iz podtalnice ali raznih izvirov. Stare grehe je seveda težko zdraviti, zato je bolje skrbeti, da ne bi znova grešili. Za okolje, med drugim, skrbijo tudi z raznimi čezmejnimi projekti med Slovenijo in Hrvaško, ki jih financira tudi Evropska unija. Prav prejšnji teden je bil objavljen nov razpis v vrednosti skoraj 12 milijonov evrov. Ce sodimo po prvem, bo tudi za tega veliko zanimanja. Na prvega, v vrednosti 17 milijonov evrov, je prispelo kar 112 vlog, izbranih je bilo 21 prijaviteljev. Toda naš in hrvaški resorni minister sta ta teden na srečanju v Podčetrtku poudarila širši pomen tovrstnega sodelovanja. To ni zamrlo tudi tedaj, ko na najvišji državni ravni sodelovanje med državama ni bilo ravno na visoki ravni. O takem pristnem sodelovanju sta govorila prav isti dan, ko je opozicija v državnem zboru z obstrukcijo pokazala, da se s sprejetjem arbitražnega sporazuma, ki naj bi končno prinesel rešitev nerešenih težav med Slovenijo in Hrvaško, ne strinja. Parlament je arbitražni sporazum vseeno potrdil, zdaj bodo na potezi še državljani, da na referendumu povedo svoje. Javnomnenjske raziskave so pred časom pokazale, da ljudje tak sporazum podpirajo, kako bo na referendumu, pa lahko le ugibamo. Kajti jasno je, da bo pred referendumskim odločanjem naredila svoje »strankarska mašinerija«. Vemo pa, v katerih strankah imajo bolj poslušne člane in simpatizerje. Stranke namreč res znajo na različne načine izrabiti že nekatere navadne stvari. Pa so tako po svoje mnoge izrabile tudi sobotno čistilno akcijo. Pripravljale so »strankarske čistke« oziroma čistilne akcije le za svoje člane. Na srečo so le prevladale skupne akcije po krajevnih skupnostih ali zaselkih, ko ni bilo nikakršnega strankarskega preštevanja. "Le ena je Zemlja, vsem nam dodeljena ..." Tokratna akcija čiščenja je bila tudi priložnost za druženje mladih in starejših. In v večini so vsaj za trenutek pozabili na tegobe mlade generacije, ki še veliko pričakuje, in generacije, ki je glavno že dala. In niso debatirali o reformi pokojninske zakonodaje, pri kateri se sicer tudi močno zapleta. To, da so ljudje vse starejši, ima pač tudi slabe posledice! ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Bo pomanjkanje zdravnikov še večje? Ekološki otoki prepolni Na aprilski seji sveta MO Velenje so delo v lanskem letu predstavili številni javni zavodi - V Zdravstvenem domu Velenje se bojij o, da bodo ostali brez pediatrov, pomanjkanje zdravnikov pereče tudi na drugih področj ih Bojana Špegel Velenje, 13. aprila - Na aprilski seji sveta so se svetniki in svetnice seznanili tudi z delovanjem štirih občinskih javnih zavodov in Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Kssena) v letu 2009. Kljub gospodarsko težkemu letu so bili pri večini poročil zadovoljni, vsaj v finančnem delu. Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega doma Velenje, kije zaradi sestanka z novim ministrom za zdravje, ki je bil isti dan kot velenjska seja, besedo dobil prvi, je najprej povedal, da je več kot polovica zdravstvenih domov v Sloveniji lansko leto končalo v rdečih številkah. »Mi smo finančno uspeli zvoziti,« je dodal. A težave so drugje; tako kot v večini zdravstvenih domov v Sloveniji tudi v velenjskem že nekaj časa čutijo pomanjkanje zdravnikov, tako splošne medicine kot specialistov. »Že sedaj pri nas dela 9 upokojenih zdravnikov, med njimi tudi zelo vitalen 81-letni zdravnik, letos pa naj bi se, tudi zaradi nove pokojninske zakonodaje, upokojilo 5 pediatrinj, kar pomeni, da bi lahko v Velenju okoli 4000 otrok ostalo brez zdravnika.« Lani so v Velenju sicer uspeli pridobiti specializacijo iz pediatrije, a študij je dolg, zato so razpisali dve prosti mesti za pediatre, nanju pa se ni javil nihče. Že nekaj časa velja tudi razpis za pet splošnih zdravnikov, pa tudi teh ne dobijo, tudi za prosto mesto ginekologa ni bilo prijav. »To pomeni, da bi lahko letos okoli 4000 žensk v Velenju ostalo brez ginekologa,« je dodal Zupančič. Kot tudi, da bo pomanjkanje zdravnikov verjetno pereče še nekaj let, hudo pa bo, če bodo letos vsi »lovili« pogoje za upokojitev pred uveljavitvijo nove zakonodaje. »Že sedaj se dogaja, da na eni Lokacija začasnega ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov ob robu Sončnega parka ni najboljša. Pogled na sicer lep park je ob takem odlagališču zelo neprivlačen. izmeni dela po pet upokojenih in en redno zapos-eni zdravnik, kar res ni normalna situacija,« je še dodal Zupančič, ki je pojasnil tudi, daje veliko pomanjkanje zdravnikov posledica predolgega čakanja na odprtje več prostih mest za študij medicine, pa tudi veliko strožjih pogojev za zaposlovanje zdravnikov in specialistov iz držav bivše Jugoslavije, ki niso v EU. V razpravi je Franc Sever menil, da je Jože Zupančič odličen zdravnik in ne tako dober menedžer, politika vodenja zdravstvenega doma naj bi bila po njegovem katastrofalna, kar naj bi se kazalo predvsem v tem, da je velenjski zdravstveni dom zapustilo veliko zdravnikov, ki so odprli zasebno prakso. »To bi lahko opravljali tudi znotraj zdravstvenega doma,« je dodal. Vmes je posegel župan, ki je razpravo označil kot žaljivo do dobrega in cenjenega direktorja, ki je uspel zavod voditi brez minusa v poslovanju. Jože Zupančič je dodal, da Sever razmer v ZD Velenje ne pozna dovolj, da pa ga lahko mestni svet tudi razreši, če menijo, da ne dela dobro. Nekaj vprašanj, ki jih je postavil Beno Strozak, na seji ni dobilo odgovorov, bodo pa pripravljeni pisno. Med drugim gaje zanimalo, zakaj so lani za nakup računalniške in druge opreme namenili skoraj toliko kot za nakup medicinske opreme. Razdelili denar za šport Mestni svet je brez pripomb sprejel pravilnik o sofinanciranju športa v MO Velenje za leto 2010, pa tudi s tem povezan program športa. Pravilnik so prilagodili državni zakonodaji, ne bo pa imel posledic pri večji obremenitvi občinskega proračuna. Prav tako so v pravilniku določeni način in pogoji uporabe športnih objektov. Letni program športa so sicer svetniki sprejeli že lani novembra: za vrhun- ski šport bo mestni proračun namenil 63 tisoč 900 tisoč tolarjev, za razvojne in strokovne naloge v športu 114 tisoč tolarjev, za ostale naloge pa še 23 tisoč 400 evrov. Zakaj jeklena konstrukcija? Mestnim svetnikom so pripravili podrobno poročilo o poteku obnove vile Biance, želeli pa so jih tudi peljati na ogled do sedaj opravljenih del. Ogled so zaradi dežja preložili, so pa svetniki vseeno izrazili mnenje, daje obnova temeljita. Pojasnili so tudi, da na ostrešju postavljajo jekleno konstrukcijo zato, ker bo mansardni del stavbe polno izkoriščen. Če bi postavili leseno ostrešje, bi morali postaviti tudi več lesenih stebrov. Končna podoba strehe pa bo takšna, kot jo je predpisal Zavod za spomeniško varstvo - dokončali jo bodo z lesom in pokrili z bobrovcem. Velenje, 13. aprila - Na aprilski seji sveta MO Velenje je kar nekaj svetnikov opozarjalo na težave pri odvozu ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov, odkar je od 1. aprila v Velenju uveden nov standard ravnanja z odpadki. Kot kaže, so prebivalci Šaleške doline ločeno zbiranje vzeli zelo resno, zato se ekološki otoki napolnijo hitro, odvozi in praznjenje zbirnih posod pa so preredki. Na to je prvi opozoril Mihael Letonje (SNS), ki je povedal, da je v Pesju okoli otokov prava svinjarija, veter pa smeti, odložene ob polnih posodah, nosi po naselju. Tudi Andrej Kuzman (Nova Slovenija) je povedal, da v Kavčah ni bilo dovolj narejenega pri urejanju ekoloških otokov in da so ti prepolni. Podobne težave imajo po besedah svetnika Stančija Videmška, sicer tudi predsednika sveta krajevne skupnosti v Vinski Gori, tudi na nekaj lokacijah v tem kraju ... K temu lahko dodamo, da dnevno prejemamo tudi klice v uredništvu Našega časa, saj ljudi neurejeni in prepolni ekološki otoki zelo motijo. Tako je, recimo, eden od njih postavljen tudi ob robu sicer lepo urejenega Sončnega parka. Otok je še začasen, kar pomeni, da na robu parka stojijo le posode za zbiranje odpadkov. Ob njih in za njimi pa je bilo ob koncu tedna še polno vreč, kijih okoliški prebivalci niso več mogli stlačiti v posode, zato je bil pogled nanje za mimo i do če zelo moteč. ■ bš Iz Občine Šmartno ob Paki Razdelili denar za sofinanciranje športa Na nedavni zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili predlog Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti glede delitve proračunskega denarja za sofinanciranje programov športa za letos. Na razpis je prispelo 10 prijav: največ od razpoložljivih 33 tisoč 700 evrov sta prejela Športno društvo Šmartno ob Paki in nogometna šola, 1000 evrov alpska smučarka Ana Drev, po 750 evrov Športno društvo Gavce - Veliki Vrh in Društvo za šport in rekreacijo Klub 81, po 600 evrov pa šmarška osnovna šola in atletinja Kaja Rudnik. Ostala sredstva so prejeli še Športno društvo Paška vas, Marcel Braj-dič ter Benjamin in Blaž Žgank. Spremembe na pristojno minis tr stvo Lokal na skup nost je ta teden poslala na ministrstvo za okolje in prostor Spremembe in dopolnitve svojih veljavnih plan skih aktov. Na občinski upravi so povedali, da občina sicer vodi postopek sprejemanja novih planskih aktov -Občinskega prostorskega načrta (OPN), vendar je njegova izdelava zaradi mnogih sprememb zakona in podzakonskih aktov upočasnjena. Za spremembe veljavnih plan skih aktov so se odlo či la izključno zaradi občanov, ki si želijo spremembe rabe zemljišč. Glede na zakon bo občina v tridesetih dneh od pristojnih nosilcev urejanja pridobila smernice k posredovanemu gradivu. V tem času bo tudi znano, ali bo pristojno ministrstvo predpisalo občini postopek Celovite presoje vplivov na okolje. Če postopka ne bo potrebno izvajati, bo občina lahko Spremembe in dopolnitve veljavnih planskih aktov javno razgrnila že v drugi polovici meseca maja. Nevar ni psi Na seji občinskega sveta so svetniki nekaj besed namenili morebitni nevarnosti, povezani z nekaterimi vrstami psov, kijih imajo tudi nekateri tukajšnji občani. Zanimali so jih postopki, evidenca... Izvedeli smo, da lahko občani prijavijo nevarno žival na Veterinarsko inšpekcijo v Celju. Ta je pristojna za vse postopke, povezane z nevarnostjo psov, in tudi odreja nadaljnje ravnanje. Na državni ravni pa obstaja tudi register psov, ki so že večkrat »ugriznili«. Predavanje o zeliščih Šmarško turistično društvo je v zadnjem času najbolj prepoznavno po Bučarji - prireditvi, na kateri članice društva širši javnosti predstavijo uporabnost buč v kulinari-ki, kozmetiki in še kje. Jutri, v petek, ob 18. uri pa bo društvo v šmarškem Mladinskem centru organiziralo srečanje ljubiteljev buč. Ob tej priložnosti bodo pripravili predavanje o zeliščih. Obiskovalci bodo lahko poskusili tudi zeliščni napitek, zeliščni kruh in zeliščne namaze. Poleg tega se bodo pogovorili o letošnjem posevku buč in izmenjali bučna semena ter izkušnje o vzgoji buč. ■ tp rt /i? RADIO VELENJE Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru? Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si. DOGODKI '""VAS 22. aprila 2010 Lesna masa je poceni in še koristna Dijaki šol Šolskega centra Velenje izdelali šest seminarskih nalog v okviru evropskega projekta Rubires Tatjana Podgoršek_ Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje so pred tednom dni predstavili rezultate in podelili priznanja avtorjem seminarskih nalog na temo biomase, ki so jih ti izdelali v okviru evropskega projekta Rubires. V natečaju Savinjsko-ša-leške območne razvojne agencije kot edine partnerice v projektu iz Slovenije je sodelovalo 20 dijakov. Izdelali so šest seminarskih nalog, zmagala pa je naloga z naslovom Les na bio ma sa za topel dom in debelo denarnico, avtorjev Alema Ljevakoviča in Izidorja Jana Pečeč-nika - dijakov 2. letnika Strojne šole centra. Avtorja sta povedala, da sta se vključila v natečaj na pobudo učitelja Andreja Vasleta, ki jima je pomagal izbrati tudi naslov seminarske naloge. Tema je bila zanju zanimiva, predstavljala je izziv, ki se mu je bilo vredno odzvati. »Pri poglabljanju znanja o uporabnosti bio mase, o prednosti izdelkov iz lesa sva prišla do spoznanja, da bio maso premalo uporabljamo v vsakdanjem življenju, čeprav je poceni in še koristna je.« Avtorja nagrajene seminarske naloge s člani komisije Po besedah direktorice Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasne Klepec bosta avtorja nagrajene seminarske naloge junija ali julija letos obiskala inštitut v Nemčiji, na katerem se ukvarjajo z obnovljivimi viri in učinkovito rabo energije. Vse izdelane seminarske naloge pa bodo sestavni del razstave, ki bo potovala po vseh petih državah EU, vključenih v projekt Rubires. Poleg Slovenije so to še Nemčija, Avstrija, Madžarska, Italija. »Rubires je triletni projekt, v njem smo doslej že izvedli nekaj aktivnosti, predvsem v zvezi z lesno biomaso. Poleg priprave analiz stanja na območju uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energentov v regiji Saša smo vključili še podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z omenjenih področij, strokovno in tudi širšo javnost. Sestavni del slednje so mladi, ki bodo morali v večji meri poskrbeti za trajnostni razvoj v državi.« Klepčeva je še povedala, da bodo nadaljevali projekt do leta 2011. Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje, pa je dejal, da ni naključje, da se je center vključil v evropski projekt Rubires, prav tako ne, da so predstavili rezultate seminarskih nalog na Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju. Prav v tem času namreč tu pripravljajo laboratorij za alter- nativne vire energije, v katerem bodo izobraževali kader, ki bo moral še v večji meri poskrbeti za trajnostni razvoj in energijo, ki bo v čim manjši meri onesnaževala okolje. Prav tako si prizadevajo za pridobitev izobraževalnega programa ali vsaj modula s tega področja. Bo letni l • v • kino živo prizorišče? Velenje, 21. april - Včeraj popoldne je Mestna občina Velenje skupaj z Mladinskim centrom Velenje v prostorih Regionalnega multime-dijskega centra Kunigunda pripravila javno tribuno z naslovom Letni kino - živo prizorišče ali zaraščen goz di ček. Raz prava je tekla o tem, kako do leta 2012, ko bo Velenje eno izmed osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture (EPK 2012), oživiti prireditveni prostor na lokaciji nekdanjega letnega kina ob Škalskem jezeru. Zato so v MO Velenje ustanovili tudi posebno delovno skupino. Še letos naj bi postavili začasno ograjo (drugo leto pa stalno), uredili razsvetljavo ter utrdili in uredili stopnice. Več o javni tribuni in načrtih oživitve letnega kina pa v prihodnji številki. ■ bš Pozor, klopi na delu! S cepljenjem in preprostimi ukrepi se lahko zavaruj emo pred boreliozo in meningitisom -Obolevnost v celjski regij i v zadnjih letih raste Tatjana Podgoršek Z višjimi temperaturami v naravnem bivalnem okolju so postali aktivni tudi klopi. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo na previdnostne ukrepe med gibanjem v naravi, na pomen uspešne zaščite pred drobcenimi živalmi. Zaradi ugriza okuženega klopa imamo namreč lahko resne zdravstvene težave. Zbolimo lahko za meningoencefalitisom ali boreliozo. Proti meningoencefalitisu obstaja učinkovito cepivo, medtem ko boreliozo lahko učinkovito pozdravimo z antibiotiki, če bolezen takoj opazimo in jo začnemo zdraviti. Rav no za bore li o zo vsa ko leto na Celjskem zboli vse več ljudi. Alenka Trop Skaza: »Med gibanjem na prostem pomislimo na zaščito pred klopi.« Lani so na tem območju zabeležili nekaj manj kot 1100 primerov bolezni (leta 2008 847) ali kar petino vseh obolelih v Sloveniji. Najvišjo stopnjo obolevnosti so zaznali na območju upravnih enot Laško, Mozirje in Žalec. "Z ugrizom okuženega klopa pridejo v kožo bakterije, imenovane borelije. Zelo pomembno je, da ne spregledamo zgodnjih bolezenskih sprememb, za katere je značilen rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Kožna sprememba se pojavi na mestu vnosa bakterij od nekaj dni do nekaj tednov po ugrizu. Če te znake spregledamo, se lahko v kasnejšem obdobju, več mesecev ali celo let po okužbi nastopijo zdravstvene težave kot posledica prizadetosti srca, živčevja, oči, sklepov, kože in mišic," pravi dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na omenjenem celjskem zavodu. Boreliozo preprečujemo s preprostimi varovalnimi ukrepi. Med bivanjem in gibanjem v naravi nosimo svetla in gladka oblačila z dolgimi hlačnicami in rokavi, kar onemogoča klopom, da bi se oprijeli. Uporabimo tudi najrazličnejša razpršila proti klopom. Ob vrnitvi domov je treba skrbno pregledati vse telo, zlasti zaraščene dele, otrokom še posebej tudi lasišče. Če opazimo klopa, ga moramo čim prej in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe. Druga resna bolezen, katere povzročitelj je okuženi klop, pa je klopni meningoencefalitis. Najbolj učinkovita zaščita pred boleznijo je cepljenje. Potrebni so trije odmerki, nadaljnji poživitveni odmerki sledijo na tri oziroma pet let. Cepijo se lahko otroci od enega leta dalje. Storitev je samo plač niška. Pri okužbi s klopnim meningoencefalitsom ni nobenih zunanjih znamenj. Bolezen hudo prizadene centralno živčevje. Lani so v celjski regiji zabeležili 35 obolelih, leto prej 36. Največ bolnikov je bilo iz upravnih enot Mozirje in Slovenske Konjice. V Sloveniji je bilo lani 251 primerov klopnega meningoencefalitisa. VELENJE Naš čas. d.o.o., Kidričeva 2a. Velenje za dan iJ|Wa in želimo prijetne prvomajske prazr V3J m ' V m. Žunan in Občinski svet Občine Nazarie GOSPODARSTVO Turizem še vedno neizrabljena priložnost Kriza je v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline lani najbolj prizadela tekstilno in lesnopredelovalno industrijo - Gospodarske družbe ustvarijo dve tretjini prihodkov s prodajo na tujih trgih, samostojni podjetniki pa kar tri četrtine s prodajo na domačem trgu Tatjana Podgoršek Zaradi posledic krize je bilo lansko leto za gospodarstvo Zgornje Savinjske doline še posebej težko leto. Lesnopredelovalna industrija se je znašla v še večjih težavah, kot je že bila, v stečaj pa je potisnila največje tekstilno podjetje v regiji Saša - nazarski Elkroj. Tri velika podjetja, 60 odstotkov vseh prihodkov Kot je pojasnil Franci Kotnik, direktor Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice, deluje na območju sedmih občin Zgornje Savinjske doline več kot 200 družb, od tega prevladujejo v kot 90 odstotkih mikro podjetja, 5 odstotkov je majhnih družb, razliko predstavljajo srednja in velika podjetja. Družbe zaposlujejo približno 2500 delavcev. Na območju delujejo še tri zadruge z blizu 150 delavci. Podjetja so zelo različna po strukturi. Tri velika podjetja zaposlujejo več kot 40 odstotkov zaposlenih, ustvarijo pa skoraj 60 odstotkov vseh prihodkov. Mikro podjetja zaposlujejo manj kot 30 odstotkov vseh zaposlenih. Gospodarske družbe se ukvarjajo predvsem s predelovalno dejavnostjo. Takih je več kot četrtina, zaposlujejo pa več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih v dolini. Približno petina podjetij se ukvarja s trgovino, vzdrževanjem in popravilom motornih vozil. Delež ostalih dejavnosti je bistveno manjši. Podjetnikov je od Solčave do Mozirja malo več kot 600, približno toliko imajo tudi zaposlenih. Približno petina med njimi se ukvarja s predelovalno dejavnostjo, pomemben delež pa predstavljajo še promet in skladiščenje, torej logistika, gradbeništvo in gostinstvo. »Prevladuje torej predelovalna dejavnost, ki jo je kriza lani še posebej prizadela. V podjetjih, vezanih na avtomobilsko industrijo, je ta pojenjala nekoliko prej kot v ostalih dejavnostih, v lesni in tekstilni industriji pa seje samo poglab- Franci Kotnik:»Veliko podjetij v predelovalni industriji doline je lani koristilo ukrep države, ki je bil na voljo za ohranitev zaposlenosti.« ljala. V drugi polovici leta so se razmere nekoliko izboljšale, vendar različno po panogah. V gradbeništvu so se stvari še zaostrile, v predelovalni dejavnosti pa so bila na boljšem podjetja, ki so ustvarila dve tretjini prihodkov s prodajo svojih izdelkov na tujem trgu. To so bile predvsem gospodarske družbe, samostojni podjetniki pa so ustvarili tri četrtine vseh prihodkov na domačem trgu, kjer pa še ni bilo zaznati opazne rasti.« Zaskrbljuje brezposelnost «I «I X Po besedah Francija Kotnika so se gibanja v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline morda še bolj kot v katerem drugem okolju odražala v stopnji brezposelnosti. Od decembra 2008 do lanskega decembra seje število brezposelnih tu povečalo iz 671 na 870. V začetku tega leta jih je bilo še 840, predvsem zaradi novih zaposlitev v BSH Hišni aparati Nazarje, kije s 1100 delavci daleč največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini. Na novo so zaposlovali tudi v družbi KLS Ljubno. »Zaskrbljuje delež dolgotrajno brezposelnih v dolini, kije bistveno višji od slovenskega povprečja. Če to znaša 37 odstotkov, je v regiji Saša 38,3, v Zgornji Savinjski dolini pa dosega kar 45,4 odstotka. Med slednjimi je nadpovprečno število starih več kot 50 let, ki lahko pričakujejo več težav pri iskanju novih zaposlitev kot mlajši brezposelni.« Težav pri prodaji površin menda ni Pri vsem, meni Kotnik, razveseljuje, da so nekatere lokalne skupnosti pogumno pristopile k urejanju industrijsko-poslovnih con. »To so razvojni projekti, ki jih je potrebno nadaljevati. Zavedamo se, da v krizi ni dovolj razmišljati le o reševanju aktualnih vprašanj. Če namreč izgubiš preveč časa za trenutno preživetje, se lahko zgodi, da te ravno v tem času konkurenca prehiti.« Po razpoložljivih podatkih v občinah je povpraševanje po zemljiščih v conah živahno in težav, da jih ne bi prodali za nove nalož be, men da ni. Pri lož nost tudi v lesnopredelovalni industrija Ne glede na to, daje kriza lesnopredelovalno industrijo potisnila še v večje težave, ostaja ta dejavnost ena od večjih priložnosti gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. »Vlada RS kaže več posluha zanjo, bila naj bi deležna večjih razvojnih spodbud. Daleč največja, a v veliki meri še vedno neizrabljena priložnost za tukajšnje okolje pa je turizem. Razvojni projekti na Gol-teh so spodbuda za razvoj te dejavnosti v nižinskih predelih in na kmetijah v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline - na Solčavskem,« je še dejal Franci Kotnik. PTBSTO SOST&IIJ KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ gBjjyViflWfz'CTy 1 i r a Trg svobode 12 • tel.: 03 891 §7 70 info@ks-sostanj.si • www.ks-sostanj.si XllpJ MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v sobotni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«. Pri čiščenju je sodelovalo okoli 3 tisoč prostovoljcev; skupaj smo zbrali kar 558 kubičnih metrov odpadkov. Uspešno izvedbo akcije so omogočili številni donatorji. Iskrena hvala! Adriatic Slovenica ANDREJC, d. o. o. Avto center Meh, d. o. o. Avtoprevozništvo Sovič Franc, s. p. Birt, d. o. o. Dinos, d. d. ERA Koplas, d. o. o. ESO Tech, d.d. Gorenje, d. d.. Gorenje Varovanje Habit, d. o. o. HTZ Velenje, d. o. o. Karbon, d. o. o. Krovstvo in izolacije Zbičajnik, d. o. o. Lekarna Velenje Lesarstvo Hudovernik, d. o. o. Linea, d. o. o. MA & DA, d. o. o. Mercator Mesarstvo Poznič, d. o. o. Mins No.1, d. o. o. Mizarstvo Branko Meh, s. p. Mladinski center Velenje MT Center, d. o. o. NAŠ ČAS, d.O. o. Osmica, d. o. o. Pekarna Tratnik, d. o. o. Pekarna Vodončnik, s. p. Petrus Bar, Peter Janič, s. p. Premogovnik Velenje, d. d. PUP Saubermacher, d. o. o. PUP Velenje, d. d. PV Invest, d. o. o. Slovenska vojska SPAR Slovenija, d. o. o. Surovina, d. d. Tampotisk Boris Niegelhell, s. p. VEKO, z. o. o. VELVAR, d. o. o. VELEJAPARK VTV, d. o. o. Zlatarstvo Matjaž Krajnc, s. p. MESTNA OBČINA VELENJE Objavljena prednostna lista za neprof itna stanovanja Na spletnih straneh www.velenje.si (poglavje »V središču«) je objavljena prednostna lista za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. V Mestni občini Velenje smo oktobra 2009 objavili javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je prijavilo 338 prosilcev. Od tega je bila v postopku 1 vloga zavržena kot nepopolna, 27 prosilcem pa smo vloge zavrnili zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. Po pregledu vlog smo prosilce razdelili v dve ločeni prednosti listi: • na listo Ase je uvrstilo 213 prosilcev (lista za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine); • na listo B se je uvrstilo 26 prosilcev (lista za neprofitna stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo in varščino). Za zamenjavo stanovanja je na listi A predvidenih 53 prosilcev, na listi B pa 8. ""^AS S Od srede do torka - svet in domovina a s Sreda, 14. aprila Odbor DZ za obrambo je na delno zaprti seji podprl izhodišča vlade za pogajanja s Patrio in se seznanil z informacijami o nakupu 12 humveejev. Pristojni so sklenili, da bo odslej najnižja osnovna državna štipendija znašala 70 evrov, najvišja pa 190 evrov, občutno se bo povečal otroški dodatek. pa o spremembah notarske tarife. Ustavno sodišče je namreč soglasno sklenilo, da pobudo zavrže. Občutno naj bi se povečal otroški dodatek. Karl Erjavec je odločno povedal, da je jasno, da v DeSUS-u ministrici Katari ni Kre sal pod po re pri interpelaciji ne bodo dali, »vprašanje je le, ali bomo dejansko glasovali proti njej«. Poslanska skupina SNS je zoper Katarino Kresal, Aleša Zalaija in neznane storilce zaradi suma dajanja podkupnine vložila kazensko ovadbo. Kresalova je na to odvrnila, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje. Voditelji 47 držav so se na jedrskem vrhu v Washingtonu dogovorili, da bodo v štirih letih zavarovali ves nezaščiteni jedrski materi al. Četrtek, 15. aprila Vlada je na seji iz parlamentarnega postopka začasno umaknila predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, da ga bodo lahko v nekaterih delih spremenili. Vlada je na seji dopolnila zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem glede ocene ustavnosti določb drugega in tretjega odstavka 41. člena zakona o državnem tožilstvu. Zaradi vulkanskega pepela iz islandskega ognjenika Eyjafjallajö-kull je bilo po Evropi odpovedanih od štiri do pet tisoč poletov. Bomo spremenili ustavo? Ustavna komisija DZ je obravnavala predlog vlade, da bi spremenili tri člene ustave in tako razbremenili ustavno sodišče. Odločili so se, da ustanovijo komisijo. Ker so napovedi opozarjale, da naj bi oblak vulkanskega prahu z Islandije ponoči dosegel tudi Slovenijo, seje ministrstvo za promet odločilo zapreti zračni prostor nad Slovenijo. Jadranka Kosor je Ivu Josipovi-cu očitala, da se ni posvetoval z njo o govoru v parlamentu v BiH, kjer seje opravičil za hrvaško politiko do BiH v 90. letih prejšnjega stoletja. Število smrtnih žrtev potresa, ki je v sredo prizadel severozahod Kitajske, seje povzpelo že na 791, več kot 11 tisoč ljudi pa je ranjenih. Sobota, 17. aprila V Sloveniji je potekala akcija Očistimo Slovenijo. Pridružilo seji je 250 tisoč prostovoljcev in očistilo okoli sedem tisoč divjih odlagališč ter sprehajalnih poti po vsej državi. Organizatorji akcije niso mogli zadrževati navdušenja, ko so sporočili, da je več kot 12 odstotkov Čistili smo. Zaradi oblaka vulkanskega pepela je bilo odpovedanih ogromno letov. V samomorilskem napadu v Kan-daharju na jugu Afganistana je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi naj bi bili trije Britanci. Papež Benedikt XVI. je dejal, da so spolni škandali duhovnikov pokazali, da se mora Cerkev pokoriti za svoje grehe, kar vključuje odpuščanje. Petek, 16. aprila Predstavnik dijakov je po sestanku s premierjem dejal: »Predsednik vlade je pokazal razumevanje za težave dijakov, prisluhnil nam je, a to ni dovolj, zato bomo šli na ulice.« Notarska zbornica ni uspela z zahtevo po oceni ustavnosti skle- nepravilnosti, predvsem na jugu države. Nedelja, 18. aprila Doma so še bili v ospredju organizatorji akcije Očistimo Slovenijo. Še vedno je namreč potekal odvoz zbranih odpadkov na deponije in v zbirne centre, zato tudi količina zbranih odpadkov še ni bila točno zna na. Kot smo izve de li, so do takrat zbrali več kot 70 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Nekatere je razveselila novica, da bo slovenski zračni prostor do 6. ure zjutraj odprt, k čemur je pri-po mo gel dežev dan. Razjezili so se študentje, ki so zapustili sejo sveta vlade za študentska vprašanja »zaradi konceptualnega nestrinjanja glede ureditve študentskega dela«. Na prvem srečanju v okviru »intenzivnega socialnega dialoga« so se prisotni dogovorili, da bodo že prihodnjič, 3. maja, zagrizli v najbolj kislo jabolko - upokojitveno starost. Hrvaška pre mierka Jad ran ka Kosor je napovedala ustavne spremembe, ki predvidevajo tudi vrnitev slovenske in bošnjaške manjšine v hrvaško ustavo. žabjor perspektiva Slovenski zračni prostor je bil spet odprt. Zaradi vulkanskega pepela, ki je ohromil skoraj celoten letalski promet v Evropski uniji, je komisija EU že razmišljala o odpravljanju posledic in škode zaradi odpovedi poletov. V Krakovu se je v Marijini katedrali in na mestnih ulicah zbralo okoli milijon Poljakov, ki so se poslovili od umrlega predsednika Lecha Kaczynskega in njegove žene. Krsti predsedniškega para so v Varšavi z vojaškimi častmi položili v voj aško letalo, ki j e v Krakov letelo na nizki višini. Kljub nasprotovanju nekaterih Poljakov so posmrtne ostanke predsedniškega para pokopali na gradu Wawel, v katerem so pokopani številni poljski narodni junaki, pesniki in kralji. Ponedeljek, 19. aprila Ob obstrukciji poslancev opozicije je državni zbor ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško. Za ratifikacijo je glasovalo vseh 48 navzočih poslancev. Aribitražni sporazum so tako podprli poslanci koalicije ter poslanca italijanske in Torek, 20. aprila Vlada je (v precej okrnjeni obliki) obiskala Gorenjsko. Premier Pahor j e tam ocenil, da gre regiji dobro in spregovoril o različnih aktualnih dogodkih. Dejal je: »Nihče si ne želi sprememb: ne dijaki, ne študenti, ne zaposleni ne upokojenci. A mi brez sprememb dolgoročno ne bomo preživeli.« prebivalcev Slovenije sodelovalo pri čiščenju divjih odlagališč. Niso pa očistili pepela. Tisti iz islandskega vulkana je poskrbel za odpoved številnih poletov. V Varšavi je potekala uradna žalna slovesnost za predsednikom Lechom Kaczynskim in 95 žrtvami letalske nesreče, ki se je zgodila pred enim tednom v Rusiji. Obisk papeža Benedikta XVI. na Malti je potekal v senci spolnih škandalov. Papež je dejal, daje bilo telo Cerkve ranjeno zaradi storjenih grehov. Opazovalci EU so ocenili, da večstrankarske volitve v Sudanu »niso izpolnile vseh mednarodnih standardov«, saj so ugotovili številne V parlamentu so ratificirali arbitražni sporazum. madžarske narodne skupnosti. Sporazum, ki sta ga Slovenija in Hrvaška podpisali novembra lani, bodo dokončno potrdili volilci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki si ga želi koalicija razpisati za 6. junij. Opozicija je koaliciji očitala pomanjkanje časa za razpravo, a so se zdeli razlogi Pahorju neutemeljeni. Premier Pahorje na redni aprilski seji DZ odgovarjal na poslanska vprašanja, med drugim o ukrepih vlade glede kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij in neplačevanju prispevkov. Na Gorenjskem je manjkala tudi Kresalova, ki je menda pripravljala na interpelacijo. O preživetju so razmišljali tudi pri Adria Airways, kjer so imeli zaradi odpovedi poletov med 1,3 in 1,4 milijona evrov škode. Sklenili so, da bodo državo zaprosili za povrnitev dela škode in minister Vlačič je že napovedal, daje pomoči naklonjen. SNS je vložil kazensko ovadbo. Ministrstvo namreč za najem stavbe NPU-ja plačuje 136 tisoč evrov najemnine Igorju Pogačarju, ki v skladu z lizing pogodbo plačuje 125 tisoč evrov mesečno Hypo Lea sing. Glasen je bil Jankovic, kije dejal, da bi morala tudi država financirati stadion Stožice, SDS in SNS sta v zvezi s tem znova zahtevali izredno sejo DZ-ja. Poslanci so sprejeli predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki predvideva prenos upravljanja naložb na novoustanovljeno agencijo. Na mejnem prehodu Bajakovo proti Srbiji so prijeli slovenskega državljana, za katerim je razpisana Interpolova mednarodna tiralica zaradi genocida v Srebrenici. Via Milano Kaja Avberšek V Milanu se na tednu oblikovanja vsako leto zbere oblikovalska smetana z vsega sveta. Primorska prijateljica N., ki je doštudirala na londonskem Royal College of Art, predlaga, da se tja zapeljemo na otvoritev razstave del njenih mlajših kolegov iz Londona (ki pa so v resnici od vsepovsod). Gremo, seveda. (Človek konec koncev obžaluje izključno tisto, česar ni storil.) Z vlakom (najbolj ekološkim prevoznim sredstvom) je predrago (čeprav smo tik pred dnevom globinskega čiščenja Slovenije). Štirje smo, gremo z mojim malim velikim pando. (Pande so seveda črno-beli.) Zgodaj zjutraj iz Ljubljane v Koper in naprej. Čez Padsko nižino je speljana najbolj dolgočasna avtocesta na svetu, polno šleperjev. Sama sreča, da obstajajo Autogrilli z najboljšim kapučinom na svetu, kar odtehta prometno nesrečo in čakanje v dolgi koloni pred cestninsko postajo. V Milanu imamo znanko, ki nam pomaga elegantno parkirati avto in pozabiti nanj. Z metrojem se odpeljemo nekam, kjer bi mogoče lahko bil salone internazionale del mobile*. Kar dolgo se peljemo in dospemo do napačnega sejmiščnega prostora. Najdemo kup žerjavov in skorajda poletno sonce. Dobro, raje se igrajmo turiste. Zapeljemo se do stolnice. Vstopiti je mogoče preko vojaka s strašnim mitraljezom, on pa je prijazen. Stolnica ima lepa tla: rožne vzorce iz belega, rdečega in črnega marmorja, od katerih je beli najbolj "cukren", kar pomeni, da ga človeške noge najhitreje obrabijo. Naporno je igrati se turista, un espresso, per favore!** Na dvorišču milanske različice filofaksa vidimo rahlo dolgočasne arhitekurno-oblikovalske postavitve. Nato iščemo zgradbo, kjer trije N-nini bivši sošolci razstavljajo rezultate rezidenčnega bivanja v Benetkah. Medtem najdemo podarjeni campari, izvirno ponujen v sestavljanki originalne stekleničke in (verjetno) razgradljivega kozarca, privitega nanjo. Hkrati je dobro, da imamo s seboj domač primorski borovničevec. Najti moramo še druge otvoritvene dogodke. Z metrojem in peš, v čudno območje, ki izgleda pol stanovanjsko pol industrijsko. Milano je arhitekturno nekako industrijsko-fašističen. Ko že mislimo, da smo nikjer, smo povsod. Vsako nekdanje skladišče je napolnjeno z najbolj izvirnimi objekti najbolj perspekivnih ali celo kultnih oblikovalcev. V enem dobimo mandljev sladoled. V drugem je že zmanjkalo vina. Pred tretjim tri Nizozemke plešejo okrog grmade izpraznjenih steklenic piva. V četrtem se navdušim nad copatki iz pravih krtov in ličnimi ženskimi usnjenimi torbicami za pištolo. Pred petim preizkusimo kutinovo žganje iz Vojvodine. Po n-tem je potrebno pojesti košček pice s pikantno klobasico (za Milano tipični njoki z žafranom pri Kitajcu so že popustili.) Premikamo se proti baru Basso. Ta je menda navadno polprazen, med velikim tednom oblikovanja pa preplavljen z velikimi in malimi imeni. Tako je nekega dne določil slavni nekdo in drugi so se mu odločili slediti kot trop dizajnerskih ovac. Mi se usedemo v na prvi pogled staro italijansko oštarijo, lastniki katere pa so... Kitajci. (China über alles!***) Ure minevajo, oči me skelijo, N. doživlja nostalgične trenutke. Pri nekom bi morali prespati. Ta nekdo se ob pol petih zjutraj ne javlja na telefon. Nekdo drug ima sobo z eno posteljo. Štirje si jo bomo že nekako podelili. Usedemo se v taksi in jaz rečem: gremo v Slovenijo. Za hec. In resnično taksistu povemo spremenjene koordinate, prijatelj A. pa pravi, da z veseljem vozi ponoči, ko ni carabinierjev****. Peljemo se vpolsnu. Spominjam se, da stojimo pred nekim postajališčem in spimo, enkrat stojimo in v avtu sva samo dve, spomnim se tudi velikega vzhajajočega sonca. V Kopru kupimo čevapčiče, pekoči ajvar, bučke, malancane, mlado čebulo, paradižnik in solato. Pred istrsko hišo v barvi bikove krvi nekje nad Izolo naberemo divje šparglje za frtaljo. Gledamo morje, oljke, mandarine in vijolične rožmarinove cvetove. Zapeljemo se do Hrastovelj po še nekaj špargljev za domov. Na Ravbarkomandi snedem predrag hrvaški sladoled. V Ljubljani se zavem, da se mi je zgodil supersonični roadtrip. In kaj je bilo najboljšega, kar sem odnesla od Milana? Hm, griček nekje nad slovenskim morjem in piknik na soncu ... Dragi moji, svet je prepoln oblikovalcev. Kaj če bi se nekaj nas raje odločilo kopati po zemlji? Očistimo Slovenijo v enem dnevu, vendar pred tem očistimo še svoje sobe in svoje glave. Povsod je doma, a lepo je najlepše, pa naj zaenkrat kar ostane takole, klasično, prvi del stavka zamenjajte z drugim, pa bo . *mednarodni salon pohištva **En ekspreso, prosim! ***Kitajska vsepovsod! ****Italijanskipolicisti radio®alfa <3 io O CM co IO BO LJUDJE 27. april je spomin na vse slovenske upore »O turških vpadih smo govorili in se o njih učili tristo let, na narodnoosvobodilno vojno, ki je Slovencem prinesla pravico do samoodločbe, pa bi nekateri radi pozabili,« pravi Berto Skarlovnik iz Gaberk Milena Krstič - Planine »27. april j e spomin na vse slovenske upore, s katerimi smo se morali Slovenci boriti za svoj obstoj in obstoj slovenskega jezika. Vse do nedavna smo bili dežela v okviru drugih držav in narodov. Največji in najtežji je bil upor med narodnoosvobodilno borbo, ki je zahteval tudi največ junaških, nedolžnih in tragičnih žrtev. Ta upor nam je prinesel prvo slovensko vlado in republiko z omejeno državniško oblastjo ter pravico do samoodločbe, ki smo jo s ponovnim odporom proti vse večji tuji nadvladi leta 1991 tudi uporabili in izkoristili.« »Naša družina, doma sem iz Plešivca, je sodelovala s partizani. Leta 1942 jim še nismo rekli tako, imenovali smo jih Slovenski fantje.« Berto Skarlovnik:»Nekateri pozabljajo, da takrat nismo smeli govoriti slovensko nikjer na javnem mestu.« V nekaj tako kratkih stavkih z izbranimi besedami je jasno - kar je dandanes zelo redko - zaobjel pomen 27. aprila, praznika, kije pred nami in se mu že dol- go ne reče več dan Osvobodilne fronte, ampak dan upora proti okupatorju. Berto Skarlovnik, s katerim smo se srečali v Šoštanju, živi v Gaberkah, je član borčevske organizacije od leta 1960. Od leta 1972 pa vse do letos, ko je izpregel, je bil sekretar krajevnega borčevskega združenja v Gaberkah. Po sili narave, pra- no dobo. Letos bo 30 let, kar je v pokoju. »Nisem si mislil, da jih bom toliko dočakal,« se je nasmejal. Avgusta bo napolnil 81 let. Vseskozi je bil aktiven na najrazličnejših področjih. Bilje član družbenopolitičnega zbora v takratni Skupščini občine Velenje, en mandat delegat zbora združenega dela, dva mandata član občinskega odbora ZZB. »V času, ko je bil predsednik Nestl Žgank,« s ponosom pove. Bil tajnik krajevne skupnosti, pa aktiven gasilec, predsednik SZDL v Gaberkah... »Mi smo že takrat dobivali ilegalni tisk, kjer so pisali o Osvobodilni fronti.« vi, v tem času so namreč v Gaberkah umrli štirje predsedniki krajevne organizacije, Stane Podvinšek, Ivan Zajc, Franc Kotnik in Tone Plešnik, pa je nadomeščal tudi predsednike. Je rojen Plešivčan, v Gaberkah pa živi od leta 1961. Delal je na rudniku, v jami, upokojen je od leta 1980 s polno delov- Krajevna organizacija ZZB NOB Gaberke je bila nekoč, je posegel v preteklost, organizacija Družmiije - Gaberke. »Obsegala je okraje Družmirje, Gaberke in Preloge. V najboljših časih je štela blizu 130 članov. Zdaj se število članov že nekaj let vrti okoli 50, trenutno jih je 46. V zadnjih letih so pristopili nekateri, ki so zainteresirani za ohranitev spomi- na na ta velik vojni čas. Na to, da smo bili včasih skupaj z Družmirjem in Pre-logami, spominja spomenik NOB v Gaberkah.« Zgovoren in iskriv je. Njegovi stavki niso dolgi, so pa jasni. »Poglejte, o turških vpadih smo govorili in se o njih v šolah učili tristo let, danes pa že pozabljamo na NOB, ki je trajala štiri leta in v katerem je slovenski narod izgubil več kot deset odstotkov svojega prebivalstva.« Berto Skarlovnik je prepričan, data čas ne bi smel nikoli zbledeti, za kar si prizadevajo člani borčevske organizacije. »Nikoli, res nikoli se ne sme pozabiti na te težke čase, ki so bili izjemnega pomena za slovenski narod. Eni bi nekatere stvari radi pozabili. A to ne gre,« pravi. »Danes poslušamo o vsem mogočem. Čas bi že bil, da s tem prenehamo. Žalostno je, da se po toliko letih še vedno prepiramo, kdo je -mel prav ... To je bil težek, krut vojni čas, ko je šlo za obstoj ali neobstoj slovenskega naroda. Nekateri danes pozabljajo, da takrat nismo smeli govoriti slovensko na nobenem uradu, nikj er na javnem mestu ... Če bi osta-o tako, danes ne bi bilo več ne slovenskega jezika ne slovenskega naroda.«. Vse več zahtevnih intervencij V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline zadovoljni z lanskim opravljenim delom - Porast požarov v dimnikih terja rešitev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi - Tudi letos v ospredju izobraževanje članov Tatjana Podgoršek Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline sestavlja 15 prostovoljnih društev, v njih pa deluje 2843 članov (od tega dobrih 700 operativcev), kar uvršča zvezo med nekoliko večje v Sloveniji. Njen predsednik Janko Žuntar meni, daje ta najmnožičnejša orga- nizacija v Zgornji Savinjski dolini v minulem letu delala dobro in da v vseh njenih prostovoljnih gasil- skih društvih uresničujejo svoje poslanstvo - varovanje ljudi in premoženja. Lani so zabeležili 66 intervencij, kar je več kot leto prej. »Zaskrbljujoč je porast dimniških požarov. Občani so očitno glede tega še premalo osveščeni, pa tudi pregledi in čiščenje dimnikov ni na zavidljivi ravni. Zato bomo to vprašanje morali rešiti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.« Kot je še poudaril Žuntar, vse bolj ugotavljajo, da v ospredju ni več posre- dovanje v požarih, ampak druge tehnično in strokovno zelo zahtevne intervencije, predvsem v promet nih nesrečah. Zanje so kljub skrbi za izobraževanje kadra še premalo usposobljeni, pa tudi vse potrebne specialne opreme nimajo na voljo. »Po drugi strani pa moramo priznati, da je na posameznih območjih opremljenost z enakimi vozili - tako kot povsod po Sloveniji - le nekoliko ušla iz rok.« Ponosni pa so lahko na tekmo- val ne dosež ke desetin. Sploh je bila lani uspešna mladinska desetina PGD Rečica ob Savinji, kije kot prva v zgodovini zveze nastopila na mladinski gasilski olimpi-jadi v Ostravi in osvojila odlično četrto mesto. Letos odhaja na državno tekmovanje iz Zgornje Savinjske doline devet gasilskih desetin, od tega pet iz PGD Rečica ob Savinji. V letu 2010 jih, po mnenju Janka Žuntarja, čaka ogromno dela. Poleg izobraževanja (trenutno se izobražujejo v 19 specialnostih), strokovnega usposabljanja članov, da bodo lahko vedno priskočili na pomoč sočloveku v nesreči, želijo končno urediti status prostovoljnih gasilcev, poskrbeti za sofinanciranje zaščitne opreme ter urediti zdravstvene preglede za članstvo. »Želim si dobrega dela komisij za člane, veterane, predvsem pa za mladino. Čaka nas sodelovanje z osnovnimi šolami pri izbirnem predmetu Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potrebno bo pospešiti tipizacijo gasilskih vozil,« je še dejal Janko Žuntar. Janko Žuntar: "Na eni strani nam primanjkuje specialnih vozil, po drugi pa moramo priznati, da je na posameznih območjih opremljenost z enakimi vozili le nekoliko ušla iz rok.« Čestitamo ob praznikih, ki prihajajo. Praznikih, ki jih skupaj spoštujemo. Svetniška skupina LDS v Svetu MO Velenje www.velenje.lds.si;lds.velenje@siol.net Poklon vsem žuljem rudarjev V Premogovniku Velenje so praznovali 135 let tradicije, izkušenj, dela in napredka -Zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja iz ksilita, Varstveno-delovnemu centru SAŠA pa donacijo v vrednosti 10.000 evrov Milena Krstič - Planine Fotografije: Ivo Hans Avberšek Velenje, 16. aprila - 11. aprila je minilo 135 let od takrat, ko se je posestniku z Dunaja Francu Magesu v Šaleški dolini posrečil veliki met. Z vrtino v bližini sedanjega jaška Škale je prišel do globine več kot 101 meter in naletel na glavni sloj lignita. Dogodek in trenutek, ki sta zaznamovala preteklih 135 let in ki jih bosta še vsaj nadaljnjih 50, so zaznamovali s petkovo svečanostjo v velenjskem kulturnem domu. Tovarištvo, pripadnost, spoštovanje... pri njih niso le besede »220 milijonov ton premoga je bilo nakopanih doslej, vsaj še 130 milijonov ton jih načrtujemo v prihodnje. Petdeset tisoč ljudi je v vseh teh letih delalo v rudniku, ob njem pa j ih je imelo delo še veliko, veliko več. Danes je v krovnem podjetju zaposlenih sicer manj kot 1.300 ljudi, a je lani število zaposlenih v povezanih družbah prvič preseglo število zaposlenih v krovnem podjetju,« je na jubileju nizal dejstva direktor Milan Medved, posebej ponosen na to, da je Premogovnik družbeno odgovorno podjetje, daje vračal in vrača okolju in ljudem vse tisto, kar jim zaradi narave dela jemlje in jim je jemal. Je pomemben delodajalec, ki veliko vlaga v kulturo, šport, izobraževanje, razvoj lastnega kadra, ob tem pa ne pozablja na ljudi, ki živijo ob Premogovniku in z njimi. »Varstvo in zdravje pri delu sta pri nas na prvem mestu. Medsebojni odnosi, tovarištvo, pripadnost, spoštovanje ..., pri nas niso le besede. Zelo dobro se zavedamo, daje podjetje lahko uspešno le, če ima dobre kadre. Premogovnik jih ima! Je moderno podjetje s sodobnim, teh-no lo ško dovr še nim pris to pom do dela in takšen mora tudi ostati, če želi konkurirati mednarodnemu trgu, na katerem vladajo ostre konkurenčne razmere,« je poudaril. Vedno večji poudarek namenja racionalni rabi energije, izrabi obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaike, geotermalne in solarne energije ter spodbuja ino-vativnost in podjetništvo. HSE potrdil načrte za gradnjo NOP II Svečanost je potekala v času, ko se je končala strateška konferenca Holdinga slovenskih elektrarn, katerega sestavni del je Premogovnik. Direktor holdinga Borut Meh se je poklonil vsem žuljem rudarj ev in vsem tistim, ki so Premogovnik vodili v preteklih 135 letih. »Mesto Premogovnika je v Holdingu še posebej zdaj, ko gradimo blok 6, Predaja čeka direktorici VDC SAŠA Darji Lesnjak izjemno pomembno. Nekateri so hoteli ta projekt spodkopati tudi z napadi na Premogovnik, kar ni nobena skrivnost. A na letošnji strateški konferenci Holdinga smo se prepričali, da ste sposobni odko-pati potrebne količine premoga za delovanje šestega bloka po konkurenčni ceni, zato smo potrdili vaše načrte za gradnjo novega izvažalne- ga jaška. Prepričan sem, da ga boste zgradili racionalno in v skladu z visokimi tehnološkimi standardi, po katerih ste znani,« je rekel. Spo min ski ksi lit za nekdanje direktorje Na svečanosti so podelili spominska priznanja iz ksilita, koščka lesa izpred milijonov let, ki gaje narava globoko pod zemljo ohranila do današnjih dni. Prvega je prejel Borut Meh, direktor HSE. Posebej so se za njihov prispevek pri delovanju podjetja zahvalili nekdanjim direktorjem. Slavko Jane-žič je Rudniku lignita Velenje vodil od leta 1974 do leta 1980, ko je bilo v rudniku zaposlenih 4.752 ljudi. Takrat so delali še klasično, postopno pa začenjali uvajati mehanizacijo. Mag. Franc Avberšek je bil direktor med letoma 1988 in 1992. Najvišje število zaposlenih je v tistem obdobju doseglo številko 5.348. Srečeval se je z okolj-sko problematiko in vplivi, ki jih je podjetje povzročalo v dolini, ter zniževanjem proizvodnje. Dr. Franc Žerdin je vodenje Premogovnika prevzel v letu 1992 in ga vodil Prvič v skupnem nastopu: Pihalni orkester Premogovnika, Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Barbara deset let. V tem času je bilo najvišje število zaposlenih (celoten poslovni sistem) 4.640. Vodil ga je v času, ko so se sprejemale odločitve o vstopu Slovenije v EU, zmanjševalo se je število zaposlenih. Spominsko priznanje bodo podelili tudi nekdanjima direktorjema Ludviku Maliju in dr. Evgenu Dervariču, ki se v petek zaradi zadržanosti nista mogla udeležiti svečane akademije. Vez z lokalno skupnostjo in družbo _ ^■ Premogovnik je s svojim delovanjem tesno povezan z lokalno skupnostjo in širšo družbo, s katero sodeluje. Zato so se zahvalili še nekaterim organizacijam in skupnostim, prav tako s podelitvijo spominkov iz ksilita: Mesti občini Velenje, Občini Šoštanj, Naravoslovno tehniški fakulteti, oddelku za geo-tehnologijo in rudarstvo, Inšpektoratu Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo, Gospodarski zbornici Slovenije, Energetski zbornici Slovenije in Termoelektrarni Šoštanj. VDC-ju SAŠA donacija v višini 10.000 evrov ^■ Ne le sanacija okolja, vračanje novih, privlačnih vsebin in nove podobe v okolje, za podjetje je značilen tudi posluh do stisk in prošenj društev, organizacij in posameznikov, pa naj gre za izobraževalno, kulturno, športno ali socialno področje. Ob jubileju je direktor Milan Medved ček v vrednosti 10.000 evrov podelil Varstveno-delovne-mu centru Savinjsko-šaleške regije, VDC SAŠA, ki pokriva potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na območjih treh upravnih enot, Velenja, Mozirja in Žalca. V imenu varovancev in svojih sodelavcev ga je prevzela direktorica Darja Lesnjak. Kam le čas beži? Na svečanosti so pripravili tudi posebno glasbeno točko - prvič so se v skupnem nastopu predstavili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Barbara in s pesmijo Kam le čas beži Franceta Šegovca tako navdušili, da je bilo treba izvajanje ponoviti. Častitljiv jubilej so z navzočnostjo polepšali mnogi gostje Davčni urad v novih prostorih Selitev je potekala brez zapletov - Po štirinajstih letih prostorske stiske naposled v prostorih, ki so prijazni zaposlenim in strankam Udobje tudi za stranke. Po novih prostorih nas je popeljal direktor, Franc Peperko. Milena Krstič - Planinc Velenje, 19. aprila - Zaposleni v Davčnem uradu Velenje so imeli na razpolago zelo malo časa za selitev iz zdaj že bivših prostorov v stavbi Mestne občine Velenje v nove v stavbi Avtobusnega postajališča Velenje. Če so stranke še v petek urejale zadeve v starih prostorih, so jih v ponedeljke že v novih. Kot je povedal direktor Franc Peperko, je sistem deloval 100-odsot-no, tako da so prvi obiskovalci v ponedeljek že ob 8. uri zjutraj lahko uredili vse, kar so potrebovali. Otvoritev je bila delovna, kakšnega posebnega slavja niso pripravili. »Zadovoljni smo že s tem, da smo dobili ustrezne prostore, da je Davčni urad po štirinajstih letih končno na enem mestu. V največje zadovoljstvo pa nam je, da lahko na enem mestu tudi davčnim zavezancem nudimo vse storitve in obljubljamo, da se bomo še dodatno trudili, da bo čim manj tistega od vrat do vrat, česar stranke upravičeno ne marajo.« Novi prostori merijo 1.740 kvadratnih metrov. Zaradi dolgega časovnega obdobja hrambe dokumentarnega gradiva - neka- tera gradiva je treba hraniti celo trajno, je velik del prostorov namenjen arhivu. Prostore imajo v najemu, najemno pogodbo so sklenili z družbo Toming Consulting, mesečna najemna znaša 18.365 evrov in deset let 1.462 evrov za najem opreme. Če se komu zdi veliko, za primerjavo, najemnina novih prostorov bo stala le 5 odstotkov več kot je stala najemnina starih. Arhiv. Nekatere vrste gradiva je treba hraniti trajno. JUBILEJ Za nami je 135 let n skoraj 220 nuli Dnov ton odkopanega premoga. V Premogovn oja}riM ftetlo noč popusti sijaj in ko n&pa jutra solze so umila? V SPOMIN Čeprav gre čas svojo pot, nikoli ne bo pozabljen nesrečni 19. april 1991, ko smo ostali brez Tebe, draga mama in omica Tako kot rojstvo tudi smrt je del življenja. Med njima pot ljubezni je, trpljenja, upanja in hrepenenja. Se mar izpolnila ti je želja vdana? Če se je, potem ti ne bo hudo. če tvoja pot je že končana. KRISTINA ZALEZNIK roj. 27. 1. 1907 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite njen spomin. Njeni najdražji Ostal boš v naših srcih bil za nas si vse, saj ljubezni, spoštovanja in spominov lepih ne more vzeti nam nihče. V SPOMIN Q MATEJU JELENU 26. 3. 1979 - 27. 4. 2005 Mineva pet let, odkar je tiho ugasnil plamen življenja našemu Mateju. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, molitvijo, svečami in cvetjem obiskujete njegov grob v Šentilju. Pogrešamo Te in Te želimo ob sebi ... danes, včeraj, jutri ... Tvoji domači Vegradovim delavcem za jutri obljubljene plače Razmere v Vegradu še naprej zapletene - Likvidnostni krč ne pojenja - Program prestrukturiranja naj bi v kratkem obravnaval nadzorni svet - Število zaposlenih bodo s 1.700 znižali na okoli 1.000 -Upanje, nova dela, za katera se dogovarj aj o v tujini Mira Zakošek Velenje, 20. aprila - Delavci v velenjskem podjetju Vegrad so za torek napovedali dveurno opozorilno stavko, ki pa so jo tik pred napovedanim začetkom odpovedali. Z vodstvom so se po besedah predsednika podjetniškega sindikata Sama Mastnaka uskladili, da bo okoli 250 režijskih delavcev prejelo razliko februarskih plač še isti dan (v torek), marčevske plače pa bi morale biti vsem zaposlenim nakazane jutri (v petek). Da bo res tako, je v sporočilu za javnost zagotovilo tudi vodstvo podjetja, ki pa za izjave ni bilo dosegljivo. »Razpoloženje v podjetju je postajalo nevzdržno in stavko smo bili prisiljeni napovedati,« pravi Samo Mastnak, ki še vedno trdno upa, da bo vodstvo Vegrada razrešilo nakopičene težave. Izhod vidijo v programu prestrukturiranja, ki ga je sindikat v osnutku že prejel, njegove vsebine pa še ni želel razkriti. »Vedeti je treba, daje stanje težko v celotnem gradbeništvu, ne samo v Vegradu. Mi bomo upali, dokler se bo svetlikala luč na koncu predora in verjamemo vanjo. Rešitve vidimo v pridobitvi del v tujini, med drugim v Libiji, in v pridobitvi nekaterih drugih del, ki bi lahko ohranila Vegrad kot celoto,« pravi Mastnak. Dokapitalizacija Gorenja brez EBRD Velenje - V prihodnjih dneh bo sklicana skupščina Gorenja. Razpravljala bo o dokapitalizaci-ji Gorenja. Pri tem naj ne bi bo sodelovala Evropska banka za obnovo in razvoj. Ameriška družba Internacional Corporation, kije del svetovne banke, pa naj bi vplačala 20 milijonov od načrtovanih 50 milijonov dokapitalizacije, pri kateri naj bi imeli prednost dosedanji delničarji. Pri dokapitalizaciji naj ne bi sodeloval državni KAD. To pomeni, da bi država v Gorenju izgubila kontrolni delež. V vodstvu družbe so bili s torkovim dogovorom zadovoljni. Ob tem pa so poudarili, da se družba Vegrad žal že nekaj mesecev sooča z likvidnostnimi težavami. »Vodstvo družbe je ob prvih znakih težav pričelo intenzivno pripravljati načrt prestrukturiranja, kije že dokončan ter dokončno usklajen z lastniki in bankami upnicami. Tudi poplačilo drugih obveznosti družbe je v veliki meri vezano na ta načrt prestrukturiranja oziroma njegovo realizacijo,« pravijo. Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, ki ima 1700 zaposlenih, od katerih jih je bilo v zadnjih tednih 230 na čakanju (večino so zdaj že poklicali na delo), se že nekaj časa sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Te se stopnjujejo od blokade poslovnih računov podjetja v začetku februarja, zaradi česar se zapleta tudi pri izplačilih tekočih plač. Podjetje za letos napoveduje za okoli tretjino nižjo realizacijo kot lani - ta je lani znašala 162 milijonov evrov - zato je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak napovedala, da bo podjetje do poletja število zaposlenih zmanjšalo na okoli tisoč. O programu prestrukturiranja in dogovorih z vsemi vpletenimi bo v kratkem razpravljal tudi nadzorni svet družbe. ■ Ločeno zbiranje na Kunta Kinte Velenje, 19. aprila - V ponedeljek so posode za ločeno zbiranje odpadkov, tudi bioloških, ki nastanejo pri urejanju zelenih površin, postavili še v vrtičakarskem naselju, med Velenjčani znanem z imenom Kunta Kinte. Kot so povedali v družbi Karbon, d. o. o. (ta skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov iz tega naselja), so se z upravljalcem, družbo Habit, dogovorili, da bodo odvozi bioloških odpadkov pogostejši spomladi in jeseni, odvozi ostalih odpadkov pa po običajnem terminskem planu. Poskrbljeno bo tudi za odvoz gradbenih odpadkov. V tem primeru najemniki pri hišniku uskladijo potrebe po dostavi kontejnerjev za prevzem gradbenega odpada. mkp Ponašajo se z najboljšim kernerjem Šmarški vinogradniki zelo zadovoljni z vinom, letnik 2009 -Med 103 vzorci več kot polovica zlatih Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 16. aprila - Člani Društva vinogradnikov so na lanskem ocenjevanju vin svojih kleti dosegli najvišjo oceno do takrat. Menili so, da bi boljšo težko dosegli. A so se ušteli. Letošnje ocenjevanje vin minuli petek v dvorani šmarškega gasilskega doma je pokazalo, daje letina 2009 še boljša kot prejšnje leto. Povprečna ocena letnika je bila 18,15. Po zagotovilih predsednika komisije mag. Antona Vodovnika iz Maribora se šmarški vinogradniki ponašajo z najboljšim kernerjem v Sloveniji. Sicer je letos komisija ocenila 103 vzorce. Več kot polovici (58) je komisija dodelila zlato, 29 srebrno medaljo, 16 vzorcev pa je izločila (lani 5). Predsednik društva Peter Krajnc je prepričan, daje k odličnemu letniku največ pripomoglo izobraževanje, ki ga organizirajo vsako leto na vse možne teme, povezane z vzgojo, pridelavo grozdja in kletaijenjem. Nenazadnje pa tudi vestno delo upravnega odbora društva. Najboljši vinogradniki, najboljša vina: bele sorte -chardonnay: Jože Kovačič, Ivan Goršek (18,22); pozna trgatev - izbor: Danilo Pokleka (18,52); dišeči trami-nec: Marjan Primožič (18,44), pozna trgatev : Mihael Fajfar (18,70); kerner: Marjan Primožič (18,60); laški rizling: Stanko Kostajnšek (18,36); renski rizling: Bojan Rakun (18,30); rumeni muškat: Jože Kugler (18,38); sauvignon: Jože Kugler (18,62); sivi pinot: Alojz Slemenšek (18,52); šipon: Ivan Goršek (18,84); traminec: Frančišek Rednak (18,26); zeleni Z letošnjega ocenjevanja silvanec: Danilo Pokleka (18,16); zvrst - belo: Franc Viher (18,46); rdeče sorte - modra frankinja: Mihael Fajfar, Vinko Švigelj (18,28); modri pinot: Peter Krajnc, Martin Pungartnik (18,30); zweigelt: PGD Šmartno ob Paki, Ivan Kolar (18,08); zvrst- rdeče: Ivan Goršek (18,14). Domači Oljkarji so predstavili običaje, značilne za Florjanovo Le okol ... Šmartno ob Paki, 17. aprila - V dvorani kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki je območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje pripravila območno srečanje odraslih folklornih skupin. Na prireditvi z naslovom »Le okol...« so nastopile šti- ri skupine, kot gostja pa je sodelovala tamburaška skupina Polzele. Šaleško folklorno društvo Koleda iz Velenja je predstavilo plese zahodne Štajerske, Folklorna skupina KUD Dobrna je zap le sa la ple se pod skup nim naslovom Vasovalec, štajerske pustne plese so maloštevilni obiskovalci videli v izvedbi kulturnega društva Celjska folklorna skupina, domača skupina Oljka iz Šmartne-ga ob Paki pa je predstavila šege, značilne za florjanovo. Katera od teh skupin bo nastopila še na regijskem srečanju v Slovenj Gradcu 15. maja, se do zaključka redakcije (v torek) Branko Fushs, ki je spremljal nastop skupin, še ni odločil. ■ Tp Še malo in cveteli bodo (tudi) balkoni Vrtnarj i in cvetličarj i svetuj ej o, da s sajenjem ne hitite preveč Šoštanj - Mnogi že razmišljajo o tem, kakšno podobo bodo letos dali balkonom, terasam. »Tisti, ki se ravnajo po modnih trendih, bodo gotovo segli po rumeno-zelenih odtenkih. Še vedno bodo aktualni tudi vijolični in lila odtenki. V zasaditvah prihaja vedno bolj do izraza naraven stil, raznolikost, uporaba različnih vrst trav in strukturnih rastlin, tudi struktura listov,« pravi Domen Potočnik, vrtnar, cvet- ličar iz Metleč. Letošnja novost je petunija v vijolični barvi z zeleno obrobo, velik dosežek žlahtiteljev, pa tudi različne strukturne rastline v rumenih odtenkih s temnejšimi in svetlejšimi listi. Letos je treba vedeti, da bo zaradi nekoliko hladnejšega obdobja Priprava sadik sadilna sezona kasnejša. Vrtnarji in cvetličarji priporočajo, da počakate tako dolgo, da se temperature stabilizirajo, dnevi po 15. maju bodo primerni, da rastline prenesete na prosto. Sploh, dodajajo, velja to za enoletnice in balkonske rastline. Župan obiskal trojčke v Zavodnjah Zavodnje, 16. aprila - 3. marca ob treh popoldan so se Veroniki Lah in Žigi Štrausu iz Zavodenj rodili trojčki Živa, Žiga in Bor. Izvrstno napredujejo, po dobrem mesecu so že pravi korenjaki. Starša zatrjujeta, da so izjemno pridni, tako da najdeta čas tudi za oba sta- rej ša otroka, ki sta lepo spreje la nove družinske člane. Sedaj sedemčlansko družino je v petek, 16. aprila, pozdravil tudi župan Občine Šoštanj in poslanec DZ Darko Menih. Zaželel jim je predvsem obilo zdravja in jim izročil simbolično darilo. Zanimivo, kako se zgodovina na nek način ponavlja. Pred enajstimi leti so se prav v Zavodnjah rodili trojčki, obiskal pa jih je takratni župan Bogdan Menih, brat sedanjega župana Darka Meniha. Trojčki v treh naročjih: mamice, župana in očka. mz