18. številka.
Ljubljana, v torek 23. januvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.   Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Kristalizovana modrost.
Klerikalna stranka je ustanovila nov list Naslovila ga je „Narodni gospodar" in ga razposlala v 15.000 izvodih po vsem Slovenskem. „Soča", „Domovina" in „Mir" so dotično številko poslale svojim naročnikom in tako ne rečemo preveč, ako pravimo, da je ni vasi, kamor bi ne bil prišel ta list.
V svojem programu pravi „Narodni gospodar", da ni političen list, in da ne služi nobeni politični smeri, a kdor le prvo številko pregleda, spozna, da ta list ne služi narodno-gospodarskim interesom, ampak da služi klerikalni stranki, in da ima namen, pod krinko nepristranosti delati politično propagando za klerikalnoor ganizacijo, zlasti za tisto banke-rotno gospodarsko organizacijo, s katero hoče duhovščina slovensko ljudstvo politično zasužnjiti.
„Narodni gospodar" je glasilo „Gospodarske zveze". Ta bi rada vse stanove pritegnila k sebi, da jih zadinja klerikalizmu in zato hoče tudi „Narodni gospodar" „služiti" vsem stanovom: kmetovalcem in obrtnikom, trgovcem in svedrcem. Kdor je list le pregledal površno, j« spoznal to tendence in ga bo mirno v stran položil. Časi, ko se je dalo pod krinko nepristranosti ribariti v kalni vodi, so že minuli.
Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko vsebine prve številke. Se res ne izplača, dasi se nahajajo v njej stvari, ki silijo človeka na smeh. Tako je ves prvi oddelek, ki je posvečen „kmetijstvu", prav brez pomisleka in brez ozira na razmere našega kmetijstva prepisan iz raznih nemških listov in knjig. Članki so veliko preveč abstraktni, članku „Kako naj se plačuje mleko v sirar-nicah" pa se mora vsakdo smejati, kdor pozna razmere pri naših mlekarskih zadrugah. Ti nasveti so primerni za gotove nemške kraje, ne pa za nas.
Pomuditi pa se moramo nekoliko pri članku „Zadruge in trgovci", v katerem se razodeva taka naivnost, da mora človek kar strmeti. O trgovcih in o konsumnih
LISTEK.
Zasolil mu je.
Ruski spisal Anton Čehov. Zemljemerec Gleb Gavrilovič Smirnov se je z vlakom pripeljal do postaje ,Gvi-luški". Do pristave, kamor je bil poklican, da bi izmeril nekaj posestva in postavil mejnike, je bilo okoli 30—40 vrst. (Ako ni voznik pijan in konji niso mrhe, tedaj niti trideset verst ni, ako je pa kočijaž natrkan in konji spehani, tedaj se jih nabere nad petdeset.)
— Povejte mi, prosim, kje je možno dobiti poštne konje ? vprašal je zemljemerec kolodvorskega žandarja
— Kakšnih? Poštnih? Tukaj sto vrst naokoli niti psa ne dobiš, da bi ga vpregel, kaj šele poštnih konj ... No, kam se hočete peljati ?
— V Devkino, na posestvo generala Hohotova.
— Kaj bi? zinil je žandar. — Pojdite za postajo, tam na dvorišču bivajo mužiki, ki vozijo popotnike
Zemljemerec je vzdihnil in se napotil za postajo, kjer je po dolgem iskanju in razgovarjanju in kolebanju najel mužika, -7 /
društvih se ekspektorira „Narodni gospodar"
tako le :
„Troje čini eljev je pri tem vprašanju upoštevati: trgovce, zadruge in — ljudstvo, katero je konsument. Ti trije činitelji naj se sporazumejo pod zaščito „Gospodarske zveze", ki v vsakem posameznem slučaju rada prevzame nalogo posredovalca. Kmetijske zadruge naj ODustijo trgovino s kolonialnim blagom in manufakturo ter se omejijo zgolj na svoj pravi smoter: pospeševati kmetijske produkcijo, razpečavanje kmetijskih pridelkov in kmetijsko obrtnih izdelkov, ter nabavljanje kmetijskih ter kmetij sko-obrtnih potrebščin. Vse drugo naj pa prepustijo trgovcem, pod pogojem, da isti dogovorno z zadrugami dotič-nega okolišča in z „Gospodarsko zvezo" določijo cene, ki bodejo vsestranski ugajale. Seveda morajo v slučaju tacega sporazumljenja trgovci prevzeti kolonialno in manufakturno zalogo zadrug e; toda v tem oziru ne bode težave, če bode volja, sporazumeti se, resna.
.....Na drugi strani pa se trgovec
nasloni na „Gospodarsko zvezo", se posluži njenega posredovanja pri nabavljanju blaga; tako bode prišel tudi mali in najmanjši trgovec do solidnega blaga iz prve roke in oode torej kos konkurenci na vse strani."
Z zadoščenjem jemljemo na znanje v tem članku obseženo priznanje, da se je klerikalna špekulacijas konsumnimi društvi izjalovila. Ako bi imeli klerikalci k oličkaj upanja, da s konsumnimi društvi dosežejo svoje politične namene, bi gotovo ne iskali pota, kako bi zlezli iz jame, katero so sicer trgovcem in obrtnikom kopali, v'katero pa so sami padli. Toda sprava pod takimi pogoji, kakor jih formulira „Narodni gospodar", je popolnoma izključena. Ti pogoji so tako naivni, da jih morda sprejme kak reven nerazsoden kraiaarček ali noben trgovec in obrtnik.
Prva naivnost je zahteva, da morajo trgovci v slučaju sporazumljenja prevzeti kolonialno in manufakturno  zalogo kon-
| sumnih društev. To si bo vsak trgovec devetindevetdesetkrat premislil Znano je namreč, da imajo konsumna društva samo malovredno blago, tako, ki so jim ga obe sili židovski agentje, in katerega pošten trgovec sploh ne mara. Konsumna društva so to ničvredno blago preplačala, zdaj pa bi ga rada trgovcem za drag denar obesila. Špekulacija ni napačna. Gospodje okrog „Narodnega gospodarja" mislijo, da bi bila to prilika, iznebiti se slabega blaga in ga trgovcem prav mastno zaračuniti ter tako narediti prav lep dobiček, ali ta račun se ne bo obnesel.
Druga naivnost je zahteva, da bi se trgovci morali nasloniti na „Gospodarsko zvezo" in se posluževali njenega posredovanja pri nabavljanju blaga. Kaj misli „Narodni gospodar", da so naši trgovci tako stupidni kakor njegovi kaplani in ne znajo sami blaga kupovati ? Naš trgovec se bo lepo zahvalil za jerobstvo gospodarske zveze in bo rajši sam pospravil tiste procente, na katere špekulira „Gospodarska zveza".
Vsa lementacija „ Narodnega gospodarja" priča, da je klerikalno stranko strah pred svojo lastno organizacijo, in da bi se rada i z n e d i i a 'konsumnih društev, seveda tako, da bi gospodje k a p 1 anje napra vi 1 i dobro kupčijo, in da bi „Gospodarska zveza" prevzela varuštvo nad trgovci v političnem oziru in tudi v gospodarskem, kar bi seveda tudi nekaj neslo. Iz te moke pa ne bo kruha. Klerikalna ponudba je tako naivna, da je sploh ni smatrati za resno. Duševni oče take ponudbe more biti samo narodno gospodarski diletant. K 1 e r i -kalnastranka naj le sama za-vžijejuho, ki si jo je skuhala s konsumnimi društvi, naši trgovci ne pojdejo zanjo po kostanj v žrjavico.
To je vse, kar smo imeli povedati o „Narodnem gospodarju", iz katerega se spozna vsa duševna revščina narodno-gospo-darskih diletantov.   Kdor je list pregledal,
tisti ve, pri čem da je ž njim, ve, da hoče list v prvi vrsti izpodkopati izvrstnega „Kmetovalca", v obče pa pod plaščem nepristranosti delati propagando za klerika-zem in za klerikalno organizacijo. Na te limanice pa naši somišljeniki ne bodo sedli ! _
Štrajk premogarjev.
V severnih, vseskoz industrijalnih deželah na Češkem, na Moravskem in v Šle-ziji je nastal štrajk, kateri zadobiva od dne do dne večji obseg in zamore provzročiti gospodarsko katastrofo. Že zdaj štrajka nad 40.000 premogarjev, a gibanje se širi tako, da bode to število naraslo na 90.000. Tacega štrajka v Avstriji še ni bilo, in zato obrača nase vso pozornost.
Zahteve štrajkujočih premogarjev nikakor niso pretirane in neopravičene. Pre-mogarji zahtevajo v prvi vrsti uveljavljenje osemurnega delavnika in izplačevanje zaslužka vsak teden. Kdor le količkaj pozna težko delo premogarja globoko pod zemljo v neprestani smrtni nevarnosti, tisti mora spoznati, da je opravičena njihova zahteva, naj se skrči delavski čas na osem ur.
Toda lastniki velikih premogokopov se uiso hoteli ozirati na zahteve delavcev, dasi rase vrednost in cena premoga od leta do leta in s tem tudi dobiček podjetnikov. Posredovanja so ostala brez uspeha, ker podjetniki niso hoteli ugoditi nobeni zahtevi delavcev, in vsled tega je prišlo do štrajka.
Podjetniki očitno računajo na to, da bo štrajkujočim premogarjem zmanjkalo sredstev, in da se bodo morali na milost in nemilost udati, dočim upajo premogarji, da bodo kritične razmere, katere nastanejo vsled štrajka, prisilile podjetnike, da odnehajo. Vrb tega se zbira za premogarje podpor po vsem svetu, in jim je iz Angleške obljubljeno posojilo dveh milijonov kron.
Vsak štrajk je dvorezen meč.   To vidimo tudi v tem slučaju. Vse stagnira. V Pragi so morali že šole zapreti, ker nedo staje premoga.   Velike tovarne so v stiski, in če traja štrajk samo še teden dni, bodo
močnega kakor hrast. Bil je čemeren, ko-zavega lica, tičal je v oguljeni suknji iz debelega domačega s ikna, na nogah je imel lapte.   (To so solni, iz ličja spleteni.)
— Vrag vedi, kakšna je tvoja telega! (Kmetski, težki voz) zarentačil je zemljemerec, in zlezel na telego. — Človek ne ugane, kje je spredni, kje zadnji poddel . ..
— Eh, kaj je tukaj sploh treba uganjati? Tam, kjer je konjev rep, tam je prednji poddel, a kjer sedi vaša milost, tam je zadnji . . .
Kobilica je bila mlada, a suha, z raz-čenjenimi nogami in razgrizenimi uhlji. Ko se je voznik dvignil in švignil z bičem iz vrvice, je samo stresla glavo, ko jo je okregal in jo pritisnil v drugič, je telega zaškripala in se stresla, kakor da bi imeia mrzlico. Po tretjem udaru se je telega premaknila in po četrtem spravila v tek.
— Ali se bova vso pot tako vozila? vprašal je zemljemerec, katerega je vožnja tresla tako, da se je bal, da se mu odtrga in obrne želodec, in da se mu zmešajo čreva. Čudil se je sposobnosti ruskih voznikov, češ, pelje, kakor da bi imel polža vpreženega, a vendar te trese . . .
— Eh, dospeva, dospeva v svoj čas! pomiril ga je voznik. — Kobilica je mlada, poskočna .. . Dajte, naj se razhodi, potem
je pa ne bo možno obdržati . . . No-o o, prokle ... ta!
Ko se je telega odpeljala s postaje, se je že mračilo. Na desni strani ceste se je razprostirala tema, zamrzla ravnina brez konca in kraja . . . Ako se spustiš na njo, gotovo se izgubiš in prideš k črtu na kosilo. Za obzorom, kjer je ravnina izginjala in se zlivala z nebom, je leno vztrepeta-vala hladna jesenska zarja ... Na levo od ceste so se dvigali v mračni zrak nekaki to holmi, in ni se dalo razločiti, ali je bila to kaka vas ali so bili lanski stogi za žito. Kaj je bilo spredaj, tega zemljemerec ni videl, ker mu je vse polje pred njim zakrival voznik s svojim širokim, nerodnim hrbtom. Bilo je tiho, pa hladno, mrzlo.
— Kakšna puščava je vendar tukaj! mislil je zemljemerec, trude" se, da bi si skril ušesa v plašče v ovratnik. — Ni hiše blizu. Nevaren čas — lehko me kdo napade in oropa, in nikdo me ne začuje, četudi bi streljal. Speko in snedo me lahko v tej samoti. Da, tudi do voznika nimam posebnega zaupanja ... Viš, Kakšen hrbet! Če tako dete prirode samo prst zmezi, zapusti te duša! In kakšen sumljivi, zverski gobec so njegova usta .. . Hej, mili moj, začel je zemljemerec, — kako ti je ime?
— Meni? ... Klim.
— No, Klim, kako je tukaj pri vas? Ni opasno ? Ali ni roparjev ?
— Nič, nič, Bog nas je pomiloval . . . Kdo pa naj ropa?
To je lepo, da ne ropajo . . . No za vse slučaje sem pa vzlic temu vzel seboj tri samokrese, čuješ, z menoj ni dobro črešenj zobati. Desetih razbojni kov se ne bojim . . .
Med tem se je že celo stemnilo. Telega je nenadoma zaškripala potresla se in v pravem pomenu besede, nehote krenila na levo.
„Kam me je le zapeljal?" mislil je zemljemerec. — Ves čas je šlo naravnost, a sedaj nakrat na levo. Iz tega ne bo nič dobrega . . . Podlec me zapelje v kakšno goščavo in . . . in . . . Saj se je že dosti enakega pripetilo. — Ti praviš torej, da tukaj ni nevarno ? Eh, škoda . . . Jaz bi se rad polasal z razbojniki . . . Na vid sem prav za prav slaboten, bolehen, a močen sem kakor bik . . . Nekoč so me napadli trije razbojniki ... Hm! Kaj misliš ? Enega sem tako .stresel, da . .. da, razumeš, da je pri priči izdihnil svojo grešno dušo, a ostala dva sta bila radi mene obsojena na pregnanstvo v Sibirijo. In od kod jemljem silo? Sam ne vem ... Z eno roko zgrabim kakor snega si bodi dolgina, recimo kakoršen si ti, in ... in ga strknem ... (Konec prih.
morale ustaviti delo in na tisoče delavcev in delavk raznih strok bo sredi zime brez kruha.
Nihče ne ve, kako bode štrajk končan. Pri štrajkih so vselej najnevarnejši tisti trenotki, ko začne delavcem priman-kovati sredstev. V tacih trenotkih se zgode najlaglje nesreče, in da vlada že na to računa, kaže dejstvo, da pošilja vse polno vojaštva v češke, moravske in šlezijske revirje.
Toda s tem je bore malo storjenega. Do 1. 1893. se vlade niso nikjer vtikale v štrajke, kvečjemu s puškami in z bajoneti. Odkar pa se je v Carmauxu vsled vladne intervencije doseglo sporazumljenje, je prodrlo načelo, da je dolžnost vlade, posredovati mej delodajalci in štrajkujočimi delavci. To se godi tudi sedaj in želeti je, da bi se zgodilo z uspehom, zakaj vsled štrajka nastane lahko, kakor smo že rekli, najstrašnejša gospodarska kriza. In v tem slučaju se mora ukloniti kartel podjetnikov, kajti v bistvu so zahteve premogarjev popolnoma opravičene. Vlada bi morala biti zaslepljena, ako bi hotela v tem slučaju stopiti na stran Larischev in Solmsov, Rothschildov in Gutmannov, katerih nenasitnost je kriva sedanjega štrajka. Zlasti pa ne bo smela pozabiti, da je kri prav poseben sok, in da se s prelivanjem krvi po Falkenhavnovi tradiciji doseže ravno nasprotje tega, kar se je nameravalo doseči. _
V I JiiMJani, 23. januvarja
Spravne konference.
Shod levičarskih načelnikov se je torej v principu izjavil za spravne konference med Nemci in Čehi na Češkem in Moravskem. Dr. Funke je sklep levičarjev že sporočil ministrskemu predsedniku Kor-berju, ki je razposlal še pred omenjenim shodom vabila načelništvu levice in načel-ništvu mladočeškega ki oba. Nemške zaupne može imenujeta vodstvi v Pragi in v Brnu ; izvrševalni odsek mladočeškega kluba je imel svojo sejo včeraj v Pragi. „Neue Fr. Presse" piše, da se snidejo zaupni možje obeh strank šele 5. februvarja, ker bode treba prej še različnih sej in posvetovanj; „Reichs\vehr" pa poroča, da bode prva spravna konferenca že prihodnji ponedeljek, 29. t. m. Državni zbor se snide vsekakor pred 1. marcem, ker mora imeti dotlej vlada dognane predloge glede rekrutnega kontingenta. Ako bi se ta predloga ne mogla spraviti pod streho ter bi jo onemogočila levičarska ali desničarska ob-strukcija, bi vlada parlament razpustila. Razočarani — poštarji.
Novo leto je prineslo nove povišane poštne pristojbine. Spočetka je bilo občinstvo ogorčeno, a kmalu se je potolažilo, ko se mu je dokazovalo, da se porabijo zvišane pristojbine za nadomestitev dohodkov, ki odpadejo s tem, da se je odpravila na deželi dostavnina in pa za povečanje plač jako slabo plačanih poštarjev. In tako se je zgodilo, da imamo sedaj dražje dopisnice, dražja rekomandirana pisma itd, ter da poštarji ne pobirajo več dostavnin ter raznih pavšalij, toda korist ima le vladna mošnja. Za poštarje se ni zgodilo ničesar in vse obljube, da dobe za izgubljene dohodke primerno nadomestilo, so ostale samo na papirju. Na ta način imajo poštarji na deželi veliko škodo in marsikdo ima izgubo 600—2000 kron. Mnogim eksistencam je obstanek pri pošti onemogočen. Nova ureditev poštarskih plač, ki se je objavila šele sredi januvarja, je določila poštarjem stalne plače, kar je čisto pravilno. Toda kakšne so te plače! V prvem razredu ;e določena plača na 2400 kron Za poštne sloge pa je določeno letnih 600—800 kron. Potemtakem so stali poštarji prej mnogo bolje kakor sedaj po novem statusu. Plača za sluge je tudi mnogo premajhna in poštarji bodo morali za uniforme, penzijske fonde in bolniške blagajne še iz svojega dolagati. Razumevno je torej, da med poštarji vre, ter da protestirajo proti taki regulaciji svojih plač, ki jim je pobrala dostavnine in pavšalije, a jim ni dala nobenega nadomestila. V Pragi in na Dunaju so bili že veliki shodi, v Gradcu pa bo tak poštarski shod 29. t m.
Vojna v Južni Afriki. • Ob Tugeli grme" topovi in pokajo puške že nekaj dni skoraj neprestano; le ponoči prenehajo boji za par ur, toda z zgodnim jutrom se začenjajo iznova ter se končajo Sele pozno na noč. Skoraj vseh 30.000 mož
pod nadpoveljstvom Bullerja in pod vodstvom generalov \Varren, Dundonald, Hild-gard, Clery in Hart stoji v ognju. Zlasti delujeta topničarstvo in konjeništvo. Le brigada Barton je ostala južno pri Kolensu. Buri se umikajo počasi proti Ladvsmithu, odkoder obleganci že slišijo topove in vidijo eksplodirati petarde. Buri pač odbijajo po gumno napade Angležev, toda vendar-le zapuSčajo pozicijo za pozicijo. Sodi se — in v Londonu se boje tega prav posebno — da je umikanje Burov taktično prera-čunjeno, in da se bodo umikali še tako dolgo, da dospe do izvrstnih pozicij, ter da zapeljejo Angleže v zasede, kjer jih naskočijo in pretepd. Posebnih uspehov pa Angleži vzlic umikanju Burov niso dosegli, kajti Buller je brzojavil 21. t. m. ob 9. uri zvečer: ,Ker je terrain hribovit, je teško določiti, koliko smo se polastili doslej zemlje; mislim pa, da resno napredujemo". Buller torej ne ve, za koliko so se pomaknili njegovi generali naprej! Čudno, zelo čudno! „Times" je prinesla Angležem iz Lourenco-Marquesa zopet nov .flašterček"; poroča namreč, da se je lotila Burov radi neuspehov pred Lidysmithom in radi raznih porazov obupanost in nezaupnost, ter da so vojaki ter njihovi vodje brezuspešnega boja tako naveličani, da bi radi prenehali z bojem! Te vesti niti uredništvo „Timesa" menda ne verjame, ker je presmešna.
Dopisi.
Z dežele, 20. januvarja. Šibe škofovega harača, reši nas, o Gospod! Čital sem že večkrat,  kako  pulijo denar v mnogih krajih za „nove šole". Kar gabilo se mi je tako početje.   Skoro ne bi verjel, da je vsemu res tako prav do pičice, ako ne bi bil slučaj tudi pri nas.   Začela so se pri nas velikonočna izpraševanja. Duševni osre-čevalci porabljajo to priliko, kolikor bolj jim je možno za svoje nakane. Sosebno letos znajo zlorabljati versko potrebo. Hribovski fajmošterčki so kaj dobro izvežbani v takih stvareh. Žal, da se jim skoro vse posreči v mnogih slučajih po veliki nevolji farnih ovčič, ki se rajše udajo, kakor bi se prepirali z „božjim namestnikom". Kdo bi se,mu upal kaj ugovarjati, ker se boji,, da bi ga potem „ferdamal." Tako je torej oznanil, da mora  (!)  prinesti od vsake hiše kako  dekle tiste male krajcarje in sicer za lansko leta nekaj, potem pa za letošnje. Lani je bil pri nas „ofer" za pre-potrebne škofove zavode. Na leci se je ustil župnik precej popoludne, da je pričakoval veliko, veliko več.   Jaz pa rečem, da je dobil 3krat preveč!  Po tem .ofru" je popolnoma molčal.  Ljudje so se veselili, da bodo sedaj prosti te nadloge. Toda volk je nenasiten. Takisto tudi črna suknja. Tudi letos bi rad napravil tak „ofer", a izmislil si je še večjo zvijačo. Dobro mu je znano, da so dekleta ponosna, raje dajo več kot manj.   Zatorej je oznanil, naj „odrajtajo" dekleta. Pa ni se zmotil. Kakor sem slišal, so precej globoko segale.   „Gaspud pa so bli dons zelu luštni, neč niso sprašvali, samo pripovdvali so", tako sem slišal od deklet. Zakaj bi pa ne bil vesel, ker jih je tako dobro potegnil za nos.   Ubogo slepo ljudstvo. Ako narastejo občinske naklade v 3 letih za 2°/0, to je že strašno. Občani kolnejo župana, jeze se, ako se kaj malega popravi  pri  šoli.   O,  tega  pa   ne vedo, kakšne   naklade  so jim preobili „ofri". mnogobrojne bratovščine itd., slednjič pa še škofov harač! Ako bi bili ti troški na šteti kot davek, potem bi naš kmet preklel nebo  in zemljo.   Ker pa jim slika ljudski prijatelj, da jim povrne ljubi Bog vse  to  v prav obilni meri,   zatorej ni to nič hudo za k me ta-trpi na. Jasni se jim, a prepočasi. V tihi gorski vasici smo, toda vedno ne bo tako tiho. Pride čas, ko bo tudi   pri   nas prevrat.   Ker pišem, naj omenim še nekaj.   Kakor znano, je začel izdajati g. Jaklič „SIov. učitelja".  To ti je vsestransko duhovita oseba, da se mu kar ne morejo načuditi od kaplančkov razsvetljeni svedrci.   Radoveden sem, kaj ga je pripravilo do tega koraka.   Menda se že kesa, da se je lotil krame in oštarije. Morda bi se že rad otresel tega jarma, zato se je lotil izdaje novega učiteljskega lista.   Počasi bi rad zopet zlezel na literarno polje.   Čudim se pa vendar, ker ga je tako neprimerno krstil.   To ime pač ni prikladno, zakaj slovenski učitelji razen trideseterih Iskarijotov — so svobodno mi--sleči, po svedrako liberalni »Slovenski uči-
telj" pa bo prinašal — kakor se obeta — blažena krščanska čutstva, kar priča ime — Jaklič. Radoveden sem, kdo je kumoval temu presrečnemu listu. Morda pa vendar ne veleučeni Aleš, ali pa krotki, iz srca ponižni Kržič?   Ako je kumoval kdo izmed omenjenih krščanskih mož, bi bilo gotovo drugačno ime. .Slovenski učitelj", to je pač splošno; primerneje bi bilo , Krščanski učitelj", ali pa .Katoliški učitelj".   Vidite, g. Jaklič, to se glasi lepše.   Zakaj niste sklicali k zborovanju vseh trideseterih? Kolikor glav, toliko misli. V krščanskih glavah je kršanska misel, in to bi rodilo krščansko ime. Sedaj je pač moderno pri svedrcih, da mora biti vse krščansko, ali pa katoliško. Kjer ne vidijo zapisanega tega — ne bodi ga treba — pridevka, jim je vse brezversko. Ne brigajo se celo nič za gasilna društva, ker ni pisano .Katoliško gasilno društvo". To sem pripomnil  le  mimogrede. Glavna stvar je pač to, komu se je poslal ta list. Naslovljen je na slovenskega učitelja, toda učitelj je bil bela vrana med črnimi. Z našim učiteljem veliko občujem. Že zdavnaj mi je pripovedoval o novem učiteljskem listu.   Vedno je pričakoval, da mu pošlje slavno uredništvo   „Slovenskega učitelja" prvo številko.  A čakal je zaman.   V našo vas je  priromal  list,  a h komu — k faj-moštru in na slavni  okrajni  šolski svet, kojemu predseduje zopet fajmošter. Torej dva lista sta zašla v našo skromno vas. Spomnili so se pri slavnem uredništvu, da tu živi »božji namestnik", a tega pa nočejo vedeti, da imamo mi slovenskega učitelja.  To je vsekakor čudno ravnanje. V prvi vrsti bi morali dobiti list  na ogled učitelji, naj si bodo že Dimnikovi ali Jakličevi pristaši.   Izgovor je v tem slučaju prav nepotreben. Ne škoduje, ako je tudi kak liberalec naročnik na krščanski list. Tega še niso prepovedovali gospod škof, ampak obratno, kar je zelo neumno. »Slovenec" piše v letošnji 10. številki: „. . . . Sploh je vsakoga prosta volja, ali hoče kak list naročiti ali ne!"   Sedaj pa naj „po-grunta" človek, kdo ima bolj prav, ali škof ali pa „ Slo vence vo" uredništvo. Quot capita, tot sensus! Mahnič tako, Jeglič tako. Sedaj pa milostno prosim, naj mi ne zamerijo dobrepoljski kramarski bog, ker sem napisal te vrstice o .Slovenskem učitelju". Je že tako, da ne morem molčati. Gotovo se bom poboljšal v postnem času, a sedaj je predpust, zato naj  se veseli slednja duša, pohlevna duša krotkih svedrcev pa najbolj. Krotki in iz srca ponižni Kržič pa sedaj v dolgem predpustu lahko priredi kak dobrodelen koncert v prid razširjanja »Slovenskega učitelja" med pripravnike. „Nun wollen sie Lehrer \verden" mu gotovo prepusti telovadno dvorano.  Veliko sreče želi
Hribovec. S Štajerskega, 21. januvarja. Tu in tam se sliši pri nas na slovenskem Štajerskem kritika o Kranjcih, češ, da se ti ne ozirajo dosti na obmejne Slovence, ki baje brez farovža ne morejo izhajati. Zameri se kranjskim Slovencem tu in tam, da delajo le na organizaciji svoje dežele, dasi, če pogledajo čez meje, se jih hitro zavrne. Kakor nam je pokazal koncert „G1. Mat." 17. jan., je to delo kranjskih Slovencev doslej bilo jako uspešno. Videli smo ta večer slovensko meščanstvo iz Ljubljane ter dosti istega iz druzih kranjskih mest. Ne glede na slavnega gostarja Ondfička, videli in slišali smo veliko število slovenskih pevk in pevcev, slišali veličastne, težavne zbore naravnost mojstrsko izvajati. In te zbore in umetnika goslarja poslušalo je občinstvo, mej katerim smo zapazili višje uradnike, višje trgovce in druge, moralno in gmotno v mestu me-rodajnejše meščane, cvet izobraženstva slovenskega mesta s 30 tisoč dušami. Mej vsemi pa se je videlo ženstvo tega meščanstva, ki je z vso vnemo sledilo izvajanju koncertnega programa. Lepa, velika dvorana ljubljanskega „Narodnoga doma" je bila vsa polna; ne jednega prostora ni bilo več dobiti. Bilo je lepo videti v pevskih zborih nastopiti dame iz najboljših hiš ter moške iz vseh vrst duševnega in druzega dela. Videlo se je na obrazih Ljubljančanov, da hočejo reči: to je naše delo, to smo mi postavili na slovenskih tleh. Imajo prav. V tem sijajnem koncertu, kakor ga večje nemško mesto komaj premore, se je človek spominjal prejšnjih, še ne ravno dolgo minolih časov, ko se je moglo slovensko društveno življenje javno le v majhnih prostorih kretati. Veliko družbeno, socialno delo se je v tam času storilo v Ljubljani   Človek, ki
pride s slovenskega Štajerja, zna to najboljše ceniti.
Tu se vidi, da se dajo najboljši uspehi narodnega dela v socialnem življenju doseči. V tem so slovensko ženstvo, učeča se mladež in mladi možje vseh strok naravnost velikansko delo storili. Starejši moški so morali za njimi in danes so veseli, da zamorejo drugemu svetu kaj pokazati, kar je zraslo iz domačih tal. Seveda je slovenska okolica tudi  vplivala, ali v tej širni okolici, na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem so bile pred 20 leti ravno take razmere v mestih in trgih, kakor so pri nas na slovenskem Štajerskem.  In danes stoji za domači živelj kakor jeden mož vse. Ali iz središča, iz Ljubljane je le vse dobro tudi v te kraje prišlo, vsaj dobilo je dosti pomoči, če druge ne, vsaj moralne. Slovenec iz Štajerske mora ob taki priliki videti, da ne gre izgovarjati se vedno na nesrečno lego in na neprijazne vlade. Kar sam storiš, to velja in ti moraš to nesrečo, te neugodnosti pripogniti k tlom, ne pa se na kako višjo moč zanašati. Kdor to stori, je revež. Saj so v Ljubljani imeli še pred 20 leti vse polno nemškega in nemško mislečega uradništva, profesorjev,  trgovcev in druzega meščanstva. A poglejmo danes mej to ljubljansko ljudstvo!  V tej Ljubljani je vedno tekom razvoja Slovenstva od leta 1848. tlel neki prostejši duh. Tu so Levstiki, Jurčiči, Zamiki, vedno kviško držali prapor svobodnega razvoja, in glejte, danes mora najhujši narodnostni neprijatelj Slovencev, če ni preveč zabit in  brezsrčen, veselje imeti   nad tem,  kar so  srednji stanovi Kranjske in osobito Ljubljane v tej Ljubljani v vseh ozirih lepega in dobrega storili. Ne da se več zamolčati:  Ti kranjski srednji stanovi so na socialnih tleh izborni narodni agitatorji. S to zmago v socialnem življenju so podrli tudi v drugem nasprot-stvo na tla. — Na plakatih je bilo 17. januvarja brati, da se bo v deželnem gledališču v Ljubljani 19. januvarja predstavljala drama pesnika Antona Aškerca!  To ime nam je znano! Nekaterekrati smo doma slišali o njegovem trpljenju govoriti. — Tam v Ljubljani je visoko čislan, tako visoko, kakor malokdo, ta štajerski rojak male postave, a velikega duha.  Mirno in tiho živi v Ljubljani in zbira velik krog duševnih delavcev okolo sebe.  Aškerc je v Rimskih toplicah doma, in te so še na slovenskem Štajerskem! — Ali imamo slovenski Štajerci talente, ženialne ljudi kar na izbiro, da nimamo prostora doma za človeka Aškr-čevega merila ?! Štajerski rojaki! Žalosten sem Ljubljano zapustil, a ko me je vlak zopet vozil proti štajerskemu domu, sem tiho šepetal:  Bog Vas živi, Vas pijonirje slovenskega življenja na nemškega in laškega potopa rešenih slovenskih tleh!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 januvarja.
— Državnozborska volitev na Goriškem. Politično društvo „Sloga" je izdalo oklic na volilce, v katerem naznanja zopetno kandidaturo grofa Alfreda Coroninija. V oklicu pravi; „Podpisano društvo sicer ne pričakuje, da bi nastopil grof sam kot kan didat, pač pa je prepričano in more p. n. volilce zagotoviti, da, ako se narod po svojih volilcih zanj izreče, sprejme mandat in ga obdrži". — Čemu pa je grof Coro-nini odložil mandat? Silil ga ni nihče, vzroka ni imel nobenega. Ali samo zato, da je provzročil velikanski vihar v deželi in veliko stroškov ?
— „Novi List" in konsumna društva na Slovenskem. Na Sušaku izhajajoči »Novi List" prijavlja v včerajšnji številki članek »Konsumne zadruge u Kranjskoj", iz katerega razvidimo, da uredništvo „ Novega Lista" kranjskih razmer ne pozna niti toliko, kakor kitajske ali patagonske. „Novi List" je oduševljen pristaš konsumnih društev, a zdi se nam, da ne ve natančno, kaj je to prav za prav konsumno društvo, ker jih meče v isti koš s posojilnicami in s paljsko vinarsko zadrugo. Vzlic temu pa je prepričan, da se s konsumnimi društvi da tudi hrvatski narod rešiti vseh križev in težav. Nekam čudno je to, zlasti če pomislimo, da izhaja list na Sušaku in da se imata Sušak in Reka za vse, kar sta, zahvaliti trgovini. Toda če mislijo Hrvatje, da si bodo s konsumnimi društvi opomogli, jim mi ne bomo metali polen pod noge, a tudi „Novega Lista" ne bomo poučevali.   Pribiti hočemo samo nekatere
posebno značilne stavke iz rečenega članka. Tako je tam rečeno: „Takovih konsumnih zadruga, a i Reiffeisonovih Stediona osno-vaše Slovenci, svečenici. viSe. Sve su na-perene proti Nijemcem ili proti Talijanom (samo donjekle). Najjače proti lihvarom u obče i Židovom napose." — Dalje pravi list: »Nova družtva osnivaju se samo ondje gdje kapitaliste i tudjinci izrabljuju narod. Ustrajajo se zato, da narod dodje jeftinije do životnih sredstava, da puk nauči Štednji, da ga oslobodi lihvarstva, da ga gospodarski digne, da suzbije tudjin-stvo, da ciene živežnih predmeta svede na pravu mjeru" — in končno piše: „Prigovara se, da tako ne bi smjeli raditi svećenici. Kršćanska stranka uvažuje taj pri govor i ona bi voljela, da ustrajanje takvih zadruga preuzmu u svoje ruke laici. Svećenstvu težke se je tim baviti i ono se ne bavi rad svoje koristi već sbog dobra naroda." Te navedbe bodo zadostovale. Ne moremo si misliti, da bi bil „Novi List" te gorostasne budalosti napisal iz zlobe, nego menimo, da jih je zagrešil iz nevednosti. Kar piše, je od konca do kraja neresnično. To ve vsakdo, kdor je le količkaj pokukal čez kranjsko mejo. Naravnost smešna pa je tirada, da hoče duhovščina s konsumnimi društvi pomagati narodu. Duhovščina snuje konsumna društva, da si polni svoje bisage, za narod pa ji je toliko, kakor za lanski sneg.
— Anton Lavrenčič, kapelan v Cerknici, je jako bojevita osebica. Kar ves svet bi rad pretepel, ta žandar našega škofa! Sicer mu leži to v krvi — brat gospoda Antona je pretepaval še celo rodno svojo mater — ali vendar pri poznavamo, da je bojevitost, kateio prodaja cerkniški Lavrenčič, nekaj posebnega. In s tugo priznavamo pa tudi, da je gospod Tonče zgrešil svoj poklic. O ti ljubi Bog, kako karijero bi bil napravil naš Tonče, da se je posvetil mesarstvu, in ne duhovenstvu! Mož to dobro čuti, in zategadelj — če je tudi duhovnik — si mora dati časih duška: kakor je nekdaj Karakala po starem Rimu ljudi za svoj kratek čas z betom pobijal, tako pobije časih cirkniški Karakalček kakega fanta k zemlji.  In če se mu potem hoče z vso silo prisoditi olaj-šavno okolnost pijanosti, pa se bojevito v „Slovencu" odreže: „Ni res, popolnoma trezen sem mu jo prisolil in bi to v tem slučaju storil makari tudi dr. Tavčarju in Malovrhu!" Tako, vidite, je vse v redu. Kdor Lavrenčiču, kadar se zvečer vrača iz pivnice konsumnega društva v Cirknici, ni všeč, pa mu jo sme pri-soliti! Gospod Anton nimajo samo pravice odpuščanja grehov, dobili so tudi, kakor nekdanji graščaki, pravico tepenja.' Liberalci na Kranjskem smo pač veliki reveži: sedaj bodemo morali vsakega kolarnika, če ga slučajno srečamo na ulici, že oddaleč s strahom in pazljivostjo pregledati, če se mu kje pod dolgo suknjo ne skriva „ boksar"! Sedaj vemo, — če tudi živimo v moderni državi — da nas smejo naši duhovniki, ako jim slučajno nismo po godu, pretepsti, ali kakor se cerkniški Tonče izraža, da nam smejo jedno „prisoliti".   Cerkničanje, sedaj se pa le pripravite na Lavrenčičevo „sol", in kar vas je svobodomislečih mož, ako so vam draga vaša hrbtišča, ogibajte se kaplana Lavrenčiča, kadar se — nalit z laškim vinom — vrača iz pivnice konsumnega društva! Na zdravje!
— Komisija za cenitev osebne do-hadarine. Pri dopolnilnih volitvah v komisijo za cenitev osebne dohodarine v Ljubljani, ki so se vršile včeraj in danes do-poludne v „Mestnem domu", so bili izvoljeni: v prvi volilni skupini g. Vaso Pe-tričić kot namestnik; v drugi volilni skupini g. Josip Lavrenčič kot člen; v tretji volilni skupini g. Ivan Sušnik in g. Josip T ur k kot člena, g. Ivan Belič in g. Ivan Plantan kot namestnika.
— Društvo „Pravnik" bo imelo jutri zvečer svojo glavno skupščino v »Narodnem domu" in sicer v mali čitalniški dvorani. Začetek ob 8. uri.
— Slovensko gledališče. V četrtek se bodo igrali „Rokovnjači", narodna igra s petjem, v tretje in bržčas poslednjič v tej sezoni. Opozarjamo torej na to predstavo vse one, ki si te z najboljšim uspehom že dve sezoni igranej najpriljubljenejše izvirne narodne drame še niso ogledali. Vstopnina je izdatno znižana. — Ker nove dekoracije za „ Večnega mornarja" še niso popolnoma dovršene in
je intendanci dramatičnega druStva na tem, da se slovenske predstave v tem, kar je v naših razmerah najbolj možno točno in uzorno uprizore in ker tako velika opera, kakor je Wagnerjev »Večni mornar" potrebuje posebno pozorno izvršenih muzikalnih in uprizoritvenih skušenj, se je premijera te opere postavila na soboto, dne 27. t m.
— Ruskij kružok. Danes ob 8. zvečer je I. redni občni zbor tega novega društva. Občni zbor bode v „ Narodnem domu" na levi strani spodaj.
— Občinske volitve v Tržiču se bodo vršile dne 25 t. m. in se jih bodo letos tudi Slovenci udeležili. Prebivalstvo v Tržiču je po svoji ogromni večini slovenske narodnosti. Tržič se je sicer razglasil kot nemški kraj, ali njegov nemški značaj je samo fikcija. Masa prebivalstva je slovenska in zato je samo prav in v redu, če dobi Tržič tudi na zunaj ta značaj. Radi tega še ni treba, da bi nastalo sovraštvo med prebivalstvom jedne in druge narodnosti. Slovenci in Nemci bodo lahko slej kakor prej v miru živeli in v složnosti skrbeli za procvit prijaznega Tržiča, čeprav zadobi trg tudi na zunaj tisti značaj, ki mu gre po narodnosti prebivalstva. Če store volilci I in III. razreda svojo dolžnost, je zmaga Slovencev lahko mogoča. Slovenski kandidatje so: za I. razred gg.: Š p e n-da 1, trgovci Jelenec, Ahačič, Engels-b e r g e r; za II. razr ed gg.: Vilko Pollak, Ludvik Pollak, Iv. Deu, Globotsch-nigg; za III. razred: gg. Stas. Pollak, K. Ruech, Jeglič in M. Rozman.
— Narodna čitalnica priredi v sredo, dne 24. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" jour-fixe s plesom,pri kojem svira oddelek vojaške godbe. Pri bicikliškem plesu smo zopet jedenkrat občutili, s kakim vžitkom se pleše v krasni veliki dvorani, katere prostornost pa postane oficijelna in dolgočasna, ako ni napolnjena z živahno in mnogobrojno družbo. Odbor se nadeja, da pridejo k plesnemu večeru vse čitalniške plesalke in plesalci. Za dober arangement glede stranskih prostorov in postrežbe bo skrbljeno.
— Predavanje v ,,Mestnem domu". V nedeljo dopoludue je v veliki dvorani »Mestnega doma" zdravnik g. dr. Robida — o katerem se je sloveči psihijater prof. Krafft Ebing na Dunaju izrazil, da je jeden najboljših njegovih učencev — predaval o kugi. Predavanju, ki je bilo jako zanimivo, je prisostvovalo mnogobrojno občinstva
— Javno vprašanje. Piše se nam: Ali je deželnemu odboru znano, da visi še vsako nedeljo na vratih deželnega muzeja tablica z besedami: pristop danes n i p r o s t, in ali misli, da je muzej za muzejske uradnike ali za širitev znanja med ljudstvom? Ali bi škodilo, ko bi se odpiral tudi ob praznikih? — Eden izmed onih, ki vsako nedeljo hodijo gledat
— „Slovensko trgovsko pevsko društvo". Odbor društva je z ozirom na to, da nameravani ples trgovskega bolniškega društva odpade, na občno željo v svoji zadnji seji sklenil, da priredi svoj plesni venček dne 10. februvarja v veliki čitalniški dvorani »Narodnega doma" z vojaško godbo. Pomožni odbor je že s potrebnimi pripravami pričel in se bodo vabila tekom prihodnjih dnij razpošiljala.
— Poštna vest. Za poizvedbe glede poštnih pošiljatev, ki so se poizgubile pri železnični katastrofi v Kalsdorfu 24. decembra p. 1. zjutraj, treba je mnogo časa ne samo radi velike množine materijala in dotičnih reklamacij — ampak tudi ker se mora dogovarjati s poštnimi ravnateljstvi, katerim so podrejeni dotični oddajalni poštni uradi. Razun tega je treba v vsakem slučaju v dogovor stopiti z onim poštnim ravnateljstvom kateremu je podrejena želez, niška pošta Trst - Dunaj, ker se bodo dotične odškodnine in poročila izplačevala na račun ravno te oblasti. Slavno občinstvo, ki z razumljivo nestrpnostjo pričakuje rešitev reklamacij, bodi zagotovljeno, da ravnateljstvo kolikor je le mogoče pospeši obravnave radi odškodnine, in da je le zapletenosti dotičnih razmer pripisati, da se ta stvar bolj kakor ljubo zavlačuje.
— Čitalnica na Vrhniki priredi v korist Prešernovemu spomeniku v soboto, dne 27. januvarja t. 1. v društveni dvorani veselico s petjem, tamburanjem, gledališko predstavo in plesom. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: 1 krono 60 vin, stojišča 80 vin.
— Mariborski Salamon. Piše se nam iz Maribora: Pri nas se ljudje že več dni ne morejo nasmejati nekoliko pikantni, a resnični dogodbi, ki se je tu primerila. Te dni hi se bil moral neki železniški uslužbenec peljati na Dunaj. Poslovil se je doma in šel v službo, toda še predno je vlak odrinil, postalo mu je tako slabo, da je naprosil necega tovariša, naj mesto njega prevzame službo in se pelje na Dunaj. Tovariš je res prevzel službo in naš železničar jo je krenil domov. Moral je precej dolgo trkati, predno mu je žena odprla. Komaj je zagle dala moža, začela je bridko tarnati, da jo zobje bole in nujno prositi moža, naj gre v lekarno iskat kako zdravilo. Ker se mož ni dobro počutil, ni hotel narediti dalnje poti, nego se slekel in legel v posteljo. Toda žena ni mirovala. Vzdihovala, jokala in prosila je toliko časa, da je mož res vstal in šel v lekarno. Ko je tam dobil zdravilo, segel je v žep vrhnje suknje in našel v njem neznano mu denarnico s 4 gold. Ves prese nečen seže v notranji žep in dobi tam listnico s 1100 gold., o katerih je natančno vedel, da jih ni nikdar imel. Ko si je po-bližje ogledal suknjo, je videl, da ni njegova, dasi jo je bil oblekel v svojem stanovanju. Moževo začudenje pa ni dolgo trajalo. Uganil je, pri čem da je in glede nadalnjega postopanja storil prav salamonsko moder sklep. Najprej ie šel na policijo in tam naznanil, da je v svojem stanovanju dobil suknjo z 1104 gold. ter izjavil, da naj se lastnik suknje in denarja pri njem oglasi, če hoče svojo lastnino dobiti. Potem pa je šel mirno domov in svoji ženi rekel, da jo za 1104 gld. lahko — vsak dan zobje bole. Vse kaže, da je mož ravnal jako pametno, zakaj lastnik suknje in denarja se še do danes ni oglasil pri našem železničarju.
— Potne liste kupujejo ljudje, ki se hočejo izseliti v Ameriko. Danes sta bila v Ljubljani dva prijeta, ki sta imela na drugo ime se glaseča potna lista. Kupila sta jih od svojih znancev. Na hrvatski meji pa kupujejo kranjski fantje potne liste od Hrvatov in potujejo tako kot Hrvati v Ameriko, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi jih kdo vstavil, ker kot Hrvati in ogrski državljani niso podvrženi tukajšnjemu vojaškemu zakonu. V črncmeljskem okraju so baje že p rijeli in zaprli jednega, ki je potne liste prodajal.
— Pijani prisiljenci. Danes dopoludne je nastala pri stavbi Zupančičeve hiše na Rimski cesti med prisiljenci, ki so se bili napili žganja, prava revolta. Spoprijeli so se bili s pazniki, in ko je prišel policijski stražnik, so zgrabili za lopate, in so hoteli na policaja. Zupančičevi uslužbenci so jih komaj pomirili.
— Pisma iz Španije prihajajo spet na Kranjsko. V pismih se obeta ljudem 30°/0 od 45.000 funtov šterlingov, ki leže v angleški banki, in se morejo le vzdigniti, če se pošlje v pismu označena brzojavka. Ljudje se svare, da ne pošljejo teh brzojavk, s katerimi hoče pisec le goljufati.
— V Ameriko jo je hotel popihati Ivan Kernc iz Sela v občini Sv. Marjeta na Dolenjskem, pa ga je na kolodvoru ujel policaj, dasi je imel seboj svarilo, naj pazi, da ne pride v roke kakim policajem.
— Na semenj dne 22 januvarja t. 1. je bilo prignanih 1259 konj in volov, 263 krav in 50 telet, skupaj 1572 glav. Kupčija z voli je bila prav živahna, ker so prišli navadni kupci z Mora ve in z Bavarskega in so jih veliko nakupili in dobro plačali. Tudi s kravami se je dobro kupčevalo. S konji je bila kupčija srednja.
— Na kolesarskem plesu je bil izgubljen dragocen robec iz bruseljskih čipk, Kdor ga je našel, naj ga blagovoli proti primerni nagradi oddati pri g. Šešarku.
* Čudna oporoka. V Antverpah je umrl poveljnik 7. hus. polka, Ca de t, med tovariši jako priljubljen in ugleden častnik. V svoji oporoki je pisal med drugim: Odrekam se vsem častem. Želim, da me pokopljejo kolikor možno zgodaj in na preprost način. Želim, da ni nihče pri mojem pokopu. Ako morem koristiti, zapuščam svoje truplo kakemu zdravniku ali medicincu, ki dela šele izpite.
* Nečloveški častnik. V eni poslednjih sej ogrske delegacije je povedal delegat Gabrijel Ugron pred delegacijo naravnost nečloveško dejanje nadporočnika Jakše Dembickega v Karlsburgu. Dembicki je poslal svojega »burša" h kočijažu častniškega konsumnega društva, pešca Antona Baiašu
z naročilom, naj vpreže konje ter se pripelje po nadporočnika, da ga odpelje na neko zabavo. Balaš je odgovoril, da sme upreči konje le na pismeni ukaz svojega stotnika. Dembickega je ta odgovor tako ujezil, da je opasal sabljo, drl na Balašo, mu odsekal več prstov na levi roki ter odšel na to mirno na ples Strahovito razmesarjenega pešca so našli šele naslednjega jutra v krvi. Vojni minister je na to odgovoril, da odredi strogo preiskavo.
Književnost.
— 1 štev. „Slovenke" izide vkrat-kem. Zamude je kriva tovarna tiskarskega materiala, katerega ni dobila tiskarna v Trstu pravočasno.
— „Popotnik" pedagogiški in znanstven list. Letnik XXI, št. 1. Vsebina je tale: 1. Drag. Pribil: Važnost zemljepisnega pouka. 2. Vek. Kukovec: Navajajino mladino k štedljivosti! 3. Val. Pulko: Ne zaničuj darov božjih! 4. Fr. Ilešič: Mate-matiški problem v slovnici. (1)5. Književno poročilo. (Ocena — Novosti). 6. Razgled (Pedagogiški paberki — Kronika.) Priloga: Naš program — Poziv in piošnja.
— Uvod v narodno gospodarstvo uredil Vekoslav Kukovec. Cena 1 K, po pošti 1K 10 h. — Knjigo se naroča pri M. J. Neratu uredniku .Popotnik-"ovem v Mariboru in se dobi tudi v vseh knjigotržni-cah po Slovenskem. 0 tej jako zanimivi knjigi bomo še govorili.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 23. januvarja. Komite, v katerem so ministrski predsednik Kor-ber ter ministri Hartel, Spens in Rezek, se bavi s pripravami za češko-nemške spravne konference. Te se začno najbrž 5. februvarja.
Dunaj 23. januvarja. Vlada je sestavila permanentno komisijo, kateri bo predsedoval ali Korber sam ali poljedelski minister Giovanelli, in ki se bode bavila s premogarskim štrajkom. V tej zadevi je minister Spens odpotoval na Moravsko, sekcijski šef Blumfeld pa na Češko.
Dunaj 23. januvarja. Ministrski predsednik Korber je imel z načelnikom nemških nacionalcev Kaiser-j e m razgovor. Rekel je mej drugim, da minister Rezek ne bo imel prav nobenega vpliva niti na resortne niti na personalne zadeve, da bo zgolj posredovalec mej vlado in Cehi. Ta izjava je mej češkimi poslanci napravila jako slab utis. Obča sodba je, da bo Korber hodil po istih potih kakor Clary, in da ga tudi ista usoda zadene.
Dunaj 23. januvarja. Veliko presenečenje je obudila razlika mej sklepi nemške napredne in nemške nacionalne stranke glede spravnih pogajanj. Dočim se je nemška napredna stranka brezpogojno izrekla za spravna pogajanja, so nemški nacionalci sklenili, da se jih ne udeleže, dokler se državni zbor ne skliče. Načelniki nemških klubov so imeli vsled tega sejo, v kateri so na-cionalcem prigovarjali, naj odnehajo. Klub nacionalcev je sklican na 29. t m., da še enkrat o tej stvari sklepa. Obljubljena so za to sejo važna naznanila posl. Prade-ja.
Dunaj 23. januvarja. Korber je bil danes sprejet v posebni avdijenci pri cesarju ter je imel dolgo posvetovanje s knezom Windischgraetzem.
Dunaj 23. januvarja. Imenovanje dr. Bilinskega guvernerjem avstro-ogrske banke se smatra kot zagotovljeno. Će odloži Bilinski svoj mandat za državni zbor, postane Abrahamo-wicz podpredsednik poljskega kluba.
Praga 23. januvarja. Na progah v Jičin in Nimburk se je radi poman-kanja premoga ustavil ves obrat na lokalnih železnicah.
London 23. januvarja. Od nedelje ni nobenega zanesljivega poročila iz južne Afrike. Razburjenost v Londonu in v celi Angleški je vsled tega jako velika. Zadnje poročilo javlja samo, da so Angleži v soboto in v nedeljo pri Spearmauscampu izgubili 279 mož, ki pa so večinoma le ranjeni in je malo ubitih. Vsa druga poročila so več ali manj izmišljena, pač pa se obče sodi, da se ie že vnela odločilna bitka.
Eno najočPične.iših mest med prodajalnicami čaja zavzema za trdno znana tvrdka JIe**«mer-Jev «*«J. Njena slovita mešanja so dobila v finih in najfinejših krogih priznanje, ter se priporočajo od družine do družine naprej. Zabojčki na poskuš-njo a 50 kr. do 1 gld. pri Antonu Stacul-u, Ivana Luckmann-a nasledniku, pri J. C. Praunseiss-u ter pri Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani.      IV. (1899—2):
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepčujoče vino.)
ttiuijn. 23. septembra 1898. Blag. gos. m.  IieotBtefe, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, daje Vaše CoiiiluraiiKO Itlalntffii vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boii, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij.
(9_4)       |)r. J. Folnosovir, obč zdravnik.
Umrli so v Ljubljani:
V hiralnici: Dne 16. janurja: Ivan Vodnik, gostač, 75 let, ostarelost. _
Meteorologično poročilo.
Višina na;I morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
a		Stanje	Ap I		11
> s	Čas opa-	baro-	5-> : Vetrovi	N>bo	'> 3
C	zovanja	metra	i g i		a «
		v mm.			* >
22.	9. zvečer	737-1	— 04    si. jug	oblačno	S
23	7. zjutraj	737-1	— 09 si. jzahod	oblačno	S
»	2. popol.	7372	+ 51   si. jug	jasno	
Srednja včerajšnja temperatura — 0"3° in normale: — 2 3°.
I>u.:n.30s!lsa, boiza
dne 23. januarija 1900.
Suupni državni dolg v notah   .   .    99 K 80 h
Skkpni državni dolg v srebru .   .    99 „ 65 „
Avstrijska zlata renta.....98 „ 95 „
Avstrijska kronska renta 4%   .   .    98 „ 75 „
Ogrska zlata renta 4°/0.....98  „ 85 „
Ogrska kronska renta 4° 0    ...    95 „ 10 „
Avstro-ogrske bančne delnice   .   .   131 „75 „
Kreditne delnice.......                            233 „95 „
London vista........                                242 „15 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark   118  „15 „
20 mark..........23 „ 60 „
20 J.-ankov.........19 „ 21 „
Italijanski bankovci......89 „ 75 „
C. kr. cekini.........11 „ 42 „
Ifšese®
se takoj vsprejme v trgovini z železnino in špecerijami.
(178)       Franc Guštin v Metliki.
v nekem mestu na Spodnjem Štajerskem, že nad 50 let obstoječa, se zaradi rodbinskih razmer takoj ali z novim letom proda.
Več pove upravništvo „Slov. Nar.".
Firm. 24.
Razglas.
Einz. II. 34
Pri c. kr. deželni kot trgovinski sodniji v Ljubljani se je vršil vpis firme
,,lvan Čop"
za izdelovanje deščičnih podov in lesno trgovino v Mosteh in Ivana Čopa, trgovca v Mosteh, kot imetelja te firme v register za posamezne firme.
C. kr. dež. sodnija v Ljubljani.
oddel. III. dne 18. januvarja 1900. (19 )
Svarilne besede!
Bolje mislečim rodbinam.
V novejšem času se pojavljajo v nekaterih kotih neopravičene in nesposobne osobe, ki se za hrbtom oblastev plazijo in pod krinko „zaključene družbe" odpirajo neko vrsto „brezplačne ple-salne šole" (?) ter s tem ponižujejo ugled resnične plesalne šole, in udeležencem, večinoma neizvedencem, vcepljajo slab pojem o žlahtni plesalni umetnosti ter oškodujejo stroko plesalnih učiteljev.
Plesalna umetnost je učni predmet višje družbene naobraženosti človeške, a ne izbrano sredstvo zlorabe, sprejemanja daril od strani prirediteljev ter se v ospredje potiskanja iz gotovih interesov, kajti druzega namena absolutno nima tako počenjanje. Absolutno v toliko ne, ker prireditelji nimajo sposo-jenosti in opravičenosti Torej je tudi kršenje oblastvenih predpisov za ple-salno učno umetnost. Pri tacih rendez-vousih je za oba spola spodtakljivo, kar najmanjši del roditeljev sluti, ker se mnogi pokvarijo. Se li tacih plesov udeležujejo tudi dijaki? To na prijazno znanje.
Frid. Vilj. Lang
učitelj vesoljne estetićne plesalne umetnosti. (186—1)
s 7 stanovanji
je na prodaj v Vodmatu, Jenkove ulice štev. 11
2000 glđ. (176-2)
Pozor!
Hišni grospotlarji in oddajale! malih stanovanj naj premislijo dobro, komu oddajo svoja stanovanja in s Rom imajo opraviti (184)
Alojzij Korsika
hišni posestnik. Tržaška cesta št. 4 in Bleiweisova cesta št. 1.
Ces. kr. avstrijske tf| državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta.
Odhod fz I*JnblJana jnž. kol. Proga čez Trbiž. O-i 12. tiri 5 m. po aoči osobni vlik v Trbiž, Beljak, Celover, Franzensfeste. Ljnbno; ces Selzthal v Aus^e, Soluograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vl«k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Duoaj; fiez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljtk, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brege-u-, Curih, Genevo, Pariz 5 čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, -Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri f>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 in. zvečer. — Prihod v LJubljano jn2 kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Frpncovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov Plznj.., Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Aus-seea, Ljubna, Celovca, Beljsika, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dono-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Kar'ovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budeje.ic, Solnograda, Linca, Steyrx, Pariza, Geneve, Curiua, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zve>" .r. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kft^nlk. Ob 7. uri 2'6 m. zjutraj, ob 2 uri b m. popoludne, ob 6. uri iO m. z\ečer. — Prihod V LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Občni zbor
okrajne posojilnice v mestu Kamnik
bode
dne 2. svečana 1900
ob 11. srn s* i dopoludne
v pisarniških prostorih.
DneAiii red:
I. Bilanca za leto 1899, oziroma potrdilo računa in razdelitev čistega dobička.
II. Volitev 6 udov ravnateljstva, pregled nika računov in njega namestnika.
III. Posamezni nasveti.
V K a m n i k u, dne 20. prosinca 1900.
(189) Načelništvo. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Za mnogobrojna naročila
na
izvozno, vležano in granatno
češke delniške pitku
ir Budjevicah
v sodih in steklenicah po konkurenčnih cenah
se priporoča
Anton Ditrich, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 2.
■ar Češka delniška pivovarna v Budjevicah je dobila na strokovni izložbi v Stutgartu 1. 1897 Jedino „prvo Častno nagrado" izrecno ,,mm Izvrstno pivo". (2261—16)
Dovršen šestošolec
sprejme se kot praktikant (179—1) v lekarni A. Šušteršiča v Krškem.
Kmetijski upravitelj
C *"      «»      «» >■> )
29 let star, vešč najnovejšega umnega gospodarstva ter z najboljšimi spričevali
želi službo premeniti
s 1. februvarjt?m ali tudi pozneje.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda", (162—2)
Trgovci pozor!
V Št. Vidu pri Zatičini proda se iz proste roke na najlepšem prostoru na razpotju ležeča
hiša štev. «£
v kateri je spodaj prostorna prodajalnica, 2 magacina in lepo stanovanje, zgoraj štiri prostorne sobe, velika obokana kuhinja in 2 prehoda. Pri hiši je skedenj, hlev za 12 glav živine, velike drvarnice, zraven prostor za kmetijsko orodje in šupa. Tik hiše je vrt in na vrtu stoji dvojnak, s 6 štanti kozolca. Dvorišče je z zidom ograjeno in popolnoma zaprto. Že zdaj prostorna prodajalnica razširi se lahko na 8 metrov dolgosti in ravno toliko širo-kosti. Hiša stoji prav blizu farne cerkve V občini je šola s 6 učitelji, in fara s 4 duhovniki.
Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (167—2)
ESBSE5ESESSBESE5ES-3EB5ESBSES
kitna ponudba.
Dobro situiran trgovec in posestnik v prijaznem kraju na Štajerskem, vdovec s par nedoraslih otrok, srednje starosti, želi se poročiti z gospodično, oziroma vdovo brez otrok, od 25—30 let staro, z nekoliko tisoč goldinarjev imetka.
Le resne ponudbe sprejema pod ,,srečna prihodnost 900" upravništvo „Slov. Naroda". (144—3)
V pojasnilo I93)
glede plesnega venčka ljubljanskih izvoščkov naznanjava da se bo isti vršil v četrtek, dne 25. januvarja t. I. v Kazinskej restavraciji.
Ivan Pukelstein, Jurij M o zar
Išče se izprašana
poštna opraviteljica.
Mesečna plača (25 gld.) 50 K. Hrana in stanovanje prav po ceni. Ponudbe naj se blagovolijo poslati vsaj do 28   t. m.
(i88-i)     Janezu Zupanc-u
poštarju v Srednji vasi (Bohinj).
%^ Samo gospodje
dobe": 2 zbirki z 120 komadi jako interesantnih momentnih fotografij in senzacijonalno novo-šegno zbirko prekomorskih kuriozitet, obsega-jočo 16 barvanih podob, v obbki vizitk. Te 3 zbirke veljajo, ako se denar naprej pošlje, le 1 gld. (tudi v poštnih znamkah). Pri povzetju 30 kr. več. Pošilja franko in diskretno J. Kumi. Dunaj, II., Jaegerstrasse 26. :45—2)
Službo
okrožnega zdravnika
odda podpisani zdravstveni okrožni odbor.
Letna plača znaša 1200 K.
Prošnje s predpisanimi dokazili naj se vlagajo do 17. svečana 1900.
Zdravstveni okrožni odbor okolica Konjice (Štajersko)
dne 17 januvarja 1900.
Ivan Šepic 1. r.,
(192) načelnik.
iifiiiiaiii
katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča
lekarnarja Piccoll.|a
Glycerin-Creme,
I flaeon CIO kr.    (2322— 4) Vnanja naročila proti povzetju.
Natečaj.
Služba distriktnega zdravnika
za tukajšnje sanitetno okrožje, katero obstoji iz pol. občin trga Mozirje z okolico, Rečica in Kokarje, je z letno plačo (900 gld.) 1800 kron s 1. marcem 1900 oddati.
Prošniki imajo dokazati, da so diplomirani doktorji vsega zdravilstva s prakso, da so rimsko-katoliške vere ter zmožni slovenskega in nemškega jezika in pripravljeni imeti lastno hišno lekarno.
Dotične prošnje so nam do 15. februvarja 1900 doposlati.
Odpoved šest tednov.
Sanitetni distriktni odbor Mozirje
dne" 19. januvarja 1900. (187—1) Načelnik.
Velika domača
družba za zavarovanje življenja
ki ima jako konkurenco omogujoče tarife in posebno liberalne zavarovalne pogoje išče
spretnega zastopnika za Ljubljano.
Nestrokovnjakom se eventualno za instrukcijo in za uvežbanje da uradnik na razpolaganje na stroške družbe. — Obširne ponudbe pod:
„Sichere Existenz 1700" upravništvu „Slovenskega Naroda". (177-1)
Trgovina z železom „Merkur" v Celju
sprejme sredi marca t. 1.
1 isvežbanega komptoarista 1 spretnega detajlista 1 magacinerja.
Znanje kakega slovanskega in nemškega jezika v govoru in pismu se zahteva.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: „Trgovina z železom Merkur v
(156—2;