Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., ia en mesec 1 gld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. sa en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Bokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/»6- ari popoludne.
Štev. 209.
V Ljubljani, v sredo 13. septembra 1893.
Letnik XXI.
\e v nemške šole!
S tem naslovom objavil je včerajšnji »Narod" članek, v katerem hvalevredno priporoča starišem in vzgojevateljem sploh, naj pri vpisavanju otrok v šole pazijo na zdrava vzgojeslovna načela ter naj pošiljajo svoje slovenske otroke v slovenske šole, nemške otroke pa v nemške šole. Ta opomin velja posebno za Ljubljano. Na koncu članka pa se prav po nepotrebnem „Narod" zaleti v nas, ki piše:
»Pri tej priliki se ne moremo zadržati, da ne bi apostrofirali naših , Slovencev cev', ki tako dosledno zamujajo vsako priliko, pokazati v dejanji svoje rodoljubje in svoje narodno prepričanje. Budite in učite roditelje, kam naj 2,0šiljajo svoje otroke v šolo! Če še ne morete s svojim hujskanjem zoper ,liberalne' liste povsem nehati, odnehajte vsaj za nekaj časa in porabljajte lečo v to, da poučite ljudstvo, kje so šole, v katerih si deca ohrani vero in narodnost, kje pa nemške šole, v katerih izgube učenci najprej narodnost, potem pa po vašem lastnem priznanju tudi vero, ki so torej v pravem pomenu besede brezverske šole."
Mi se popolnoma strinjamo z »Narodovim" člankom ter tudi opozarjamo, naj slovenski stariši v Ljubljani vpisujejo svoje otroke v slovenske šole, ker to zahteva zdrava pamet, to tirjajo zdrava vzgo-jevalna načela. Popolnoma neumestno pa je v tem oziru nam očitati nebrižnost, kajti mi smo tak poziv v posebnih Člankih večinoma vsako leto objavljali v svojem listu ter čestokrat obsojali, da je toliko slovenskih starišev v Ljubljani, ki silijo svoje otroke v nemško šolo ter jih opozarjali, koliko da s tem škodijo svojim lastnim otrokom pri vzgoji. Nam torej očitati v tem oziru, da dosledno zamujamo vsako priliko, pokazati v dejanju svoje rodoljubje, to je nepošteno očitanje, ker ni resnično.
Vzlasti pa to ni nam nasproti umestno od glasila stranke, ki je sama največ kriva, da se v zadnjih dveh desetletjih tako grozno množe in širijo nemške šole v Ljubljaui. Uprav narodno-napredni mestni odborniki, vzlasti gospoda dr. Tavčar in
Hribar sta sedanjim v narodnem oziru zelo žalostnim šolskim razmeram največ kriva. Ravno ta gospoda hotela je tudi v tem oziru z glavo skozi zid in sedaj, ko vidi, koliko da pri tem trpi domača vzgoja naše mladine, hote zato krivičiti našo stranko, ki je pri tem popolno nedolžna. Na vrat na nos so namreč narodni naprednjaki brez ozira na dejanjske razmere v našem mestu odstranili poprejšnje slo-vensko-nemške mestne ljudske šole ter jih nadomestili s samo slovenskimi, vkljub temu, da se v Ljubljani od otrok za vsprejem v srednje šole zahteva precej znanja nemškega jezika.
To je bila prva velika napaka. Toda s to naši naprednjaki v mestnem zboru še niso bili zadovoljni. Ko so namreč Nemci v Ljubljani zahtevali za svoje otroke nemških šol, branil se je mestni zbor ustreči tem zakonito opravičenim željam, dasi je dobro vedel, da je v tem oziru vsako upiranje brezvspešno. In kaj je dosegel s to trmo?
Prouzročil je, da so Nemci vsled tega osnovali nemško šulferajnsko šolo iu da je potem po vladnem ukazu tudi še mesto samo moralo osnovati nemške mestne ljudske šole.
To je ona ponesrečena šolska akcija naših radikalcev, ki je največ kriva sedanjemu ponemče-vanju slovenskih otrok v ljubljanskih šolah. Torej ne brezbrižnost »Slovenčevcev", ampak nespametno, dejanjskim razmeram popolno nasprotujoče ravnanje gospode okoli »Naroda" zakrivilo je te nezdrave šolske razmere v Ljubljani.
Res kratkovidno je torej od „Naroda", da hoče napake svojih ljudij nam obešati na rovaš. — Mi nočemo tukaj posnemati svojih nasprotnikov ter očitati narodno-naprednim gospodom slabih namenov pri uvajanju slovenskih ljudskih šol v Ljubljani, mi le povemo razmere, kakor so se vsled tega v resnici razvile, ter jih gotovo ž njimi vred obžalujemo.
Jako nespametno pa se nam zdi, da »Narod" sedaj v tem oziru zbada nas, ker mora pač dobro vedeti, da bo vzlasti gled6 š o 1 e v Ljubljani treba složnega delovanja vseh Slovencev
v Ljubljani, ako bomo hoteli med ljudstvom prodreti z zdravimi vzgojeslovnimi načeli.
Naposled »Narodu" še jedno besedo v resen prevdarek. »Slov. Narod" nam kliče: »Budite in učite roditelje, kam naj pošiljajo svoje otroke v šolo . . . poučite ljudstvo, kje so šole, v katerih si deea ohrani vero in narodnost!" Temu nasproti po-vdarimo, da naj glede tega lep vzgled ljudstvu dajejo narodni naprednjaki v Ljubljani. Sedaj pa poglejte naznanila ljubljanskih šolskih vodstev iz lanskega šolskega leta. Preglejte tam imena otrok, ki so hodili v nemške šole. Reči moramo, da smo se čudili, ko smo ondi čitali imena otrok znanih in v političnem življenju glasnih ljubljanskih narodnih naprednjakov! Hic Rhodus, hic salta! Dokler pa zavedna, narodno-napredna gospAda sama poš'lja svoje slovenske otroke v nemške šole, toliko časa pač ne more zahtevati, da bi tega ne delalo manj zavedno ljudstvo, toliko časa le sebe smeši, ako nam v tem oziru očita, da smo nebrižni. Ko bi torej kdo nas opravičen bil, v tem oziru očitati nasprotni stranki, tedaj bi to pravico v tem slučaju imeli mi. A tega nečemo storiti, ker bi bilo brez vspeha, rajše se pa v pogledu na prihodnjost naše mladine pridružimo v tem slučaju svojim političnim nasprotnikom-rojakom ter poživljamo roditelje in vzgojevatelje, naj, svesti si svojih roditeljskih dolžnostij in zdravih vzgojeslovnih načel, pri početku šolskega leta vpisujejo svoje otroke v šole, kjer se poučujejo in vzgajajo v materinem jeziku, ker taka vzgoja je najvspešnejša za šolsko mladino.
Živelo narodno delo?
Poročali smo že, da se je v Pulju osnovalo novo društvo »Isterska vinarska zadruga z omejenim poroštvom". Dne 2. septembra je po odloku c. kr. okrajnega sodišča v Rovinju vknjižena. Iz srca jo pozdravljamo. Zanemarjene so do dobra naše slovanske zemlje na jugu. Nobeden jim ni skrbel za ceste, za železnice, nobeden jim ni pomagal, da bi mogle svoje naravne zaklade
LISTEK.
Pantheon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
XIV. Athene.
Od nekdaj imam navado, da v lepi mesečni noči rad prestojim po cele ure pri oknu. Po zraku frfotajo netopirji, v daljavi se čuje popevanje vasu-jočih fantov . . . sicer pa je vse mirno. Po ulicah potihnil je dnevni hrum, brezskrbno spe ljudje in tudi narava je zatopljena v lahen sen . . . Zdaj pa zdaj bije ura na začrnelem cerkvenem stolpu.
Tako sem slonel tudi zadnjič pozno v noč ob oknu in gledal venkaj . . .
Na staro hruško drobnico, ravno pred mojim stanovanjem, usedla se je starikova sova, oskodni mrtvaški ptič in pričela v veliko mojo jezo menda tako-le nekako skovikati:
»Slabi časi nastopili so dandanes za ptiče v obče, vzlasti pa še za nas sove — ljubljenke Athe-nine — posebej. Ne rečem sicer, da bi nas n. pr. dandanes več ne slikali in dolbli na kipih nesmrtnih bogov, vendar potiskajo nas vedno bolj in bolj na
stran in toliko da se nas še spominjajo. Upodobljena sem res na vsaki drugi ali tretji pos&nici, kjer se ta ali oni evropski gimnazijec — ne vem po kateri pravici — prvokrat samosvestno nazivlje ,studiosus litterarum' ali pa tudi samo skromno ,stud. gymn.', toda li uživam še ono čast, ko sem jo nekdaj, ko se helenski in rimski akademiki, pohajajoči visoke šole athenske znanosti brez mene niti misliti niso mogli? Da, tedaj so bili še drugi časi. Učenjaki so tedaj še res nekaj mislili in se trudili dospeti do resnice, ne pa izmišljali se tako neverojetnih hipotez, kakor dandanes, in dijaki, naj so že tudi radi .skovikali' (besede ,krokati' tedaj še niso poznali), častili me niso zato nič manj. Zdaj pa je seveda vse drugače. Sedaj častč i dijaki i učenjaki krokarja, simbol teme in mračnjaštva, mene pa preganjajo kakor oznanovalko smrti, simbol teme, ki nikomur ne prinese nič dobrega . . .
Kje so oni časi, ko so nas krog vsacega svetišča Minervinega gojili v brezmejnem številu? Kje je ona zlata doba, ko je še imel neko smisel pregovor I'Xau*«? »i? 'A-fhjva? ?---Minula je naša
zlata doba in nikdar več se ne povrne nazaj! Le še v kakem prirodoslovnem muzeju trpe nas v nekaj eksemplarih, v tem ko nas na atiški akropoli
že zdavnej ni več. Potikati se moramo po starih grajskih razvalinah, po začrnelih cerkvenih zvonikih in po temnih, nedosežnih gozdih. Tudi naša gospodarica Athena je že skoro popolnoma pozabljena. Samo v starih spisih helenskih čita se še njeno ime iz davnoprošlih boljših časov. Fuimus Troes, luit Ilion et ingens Gloria Teucrorum. Saevus omnia Jupiter Arges. Transtulit . . .
Nastali so novi bogovi, uboga Athena pa se jim je morala umakniti. Prosta veda, svobodno raz-iskavanje to je dandanes vseobčno geslo ..."
In v elegičnem tonu — kakoršnega zna ubrati samo ponočnjaška sova v sentimentalnih urah svojih — pričela je vzdihovati in tožiti, kako popačen in spriden da je svet dandanes. Nikjer nikacega ideala več, vse materijalistično, praktično . . .
Tedaj pa se nisem mogel več premagovati. Razjarjen planil sem k pisalni mizi, pograbil črnilnik in ga treščil skozi odprto okno v gosto hruškino vejevje . . .
Sova je še jedenkrat otožno zaskovikala, potem pa odletela. Jaz pa sem še nadalje slonel ob oknu in gledal venkaj v jasno, mesečno noč. —
i t.
uporabljati in se povspeti; še manj se je kdo brigal za vzgojo nadarjenega in čilega naroda, ki bira v njih.
Vinska trta ima ondi bujno domovje, morje se je smijalo, vabeč jih k trgovini, kazoč jim pot v daljni svet, lepota krajev jim je bodrila domišljijo, vendar so ti kraji — siromašni in zapuščeni. Malone duševno in gmotno potrt in usužeu rod potnega lica, solznih očij, se s silo tam komaj prehranja.
A sedaj mu cvitajo boljši časi. Domoljubi čiste, neskaljene ljubezni navdani, vstajajo mej njim, pomagat mu, da si po njihovi pomoči sam pomore. Dalmacija in Istra se vzdramljate m novo življenje se vzbuja na teh staroslavnih prosvetnih tlčh.
Tužna Istra! Morda ne bo več dolgo nosila tega naslova. Delavna Istra jej bodi ime! Zaslužila je. Letošnje leto je v tem znamenito. Zasnovala se je »družba sv. Cirila in Metoda", ki bo na „katoliško-narodnem" temelju snovala toliko potrebne šole.
S pomočjo duhovstva misli društvo napravljati na večjih krajih vsaj šole za silo. Z veseljem smo pozdravili to društvo, kateremu le želimo, naj bi požrtvovalno navdušenje, ki se sedaj širi z&nje po vsej južni Sloveniji, nikdar ne ponehalo. Ime sv. bratov brani vero in narodnost in spomin njun obodri vse Istrijane, da se vedno tem krepkeje potegnejo za vso njuno dedščino.
Poleg družbe sv. Cirila in Metoda pa se je ustanovila »vinarska zadruga", kateri vzlasti velja naš pozdrav. Vinorodna Istra do sedaj ni imela nobene velike vinske trgovine in vsled tega njeni pridelki tudi nobenega vgleda. Po svetu je krožila često narejena brlozga pod imenom isterskega vina. Pri tem so bogateli špekulantje in odrtniki. Revnejši vinogradniki niso imeli kam prodati svojega vina in so bili na milost in nemilost izročeni pre-kupcem vsakovrstne baže.
Prodati je bilo treba brzo, da se je dobil denar za davke, za obresti, za vsakojake potrebe, kupca pa ni bilo često od nikoder. In tisti reveži, ki so morali plačevati na dolg, so bili še na slabšem, kakor smo že zadnjič omenjali.
Dalje ni bilo nobenega reda pri stiskavanju vina. Vino se je v Istri mešalo, kakor nikjer drugod ne. Večje množine istovrstnega vina ni bilo mogoče nikjer dobiti. Vsled tega tudi ni bila možna večja vinska trgovina. Vsi ti in drugi faktorji pa so prouzročevali, da je bil isterski vinogradnik popolnoma odvisen od italijanskih bogatašev, — raja, — potujčenemu trinogu !
Zato se je ustanovila »vinarska zadruga". Cist je njen namen, samo v gospodarsko korist revnemu isterskemu narodu. Pospeševati vinarstvo, vrediti veliko vinsko trgovino in s tem dati prilike ljudstvu, da vstane iz praha in blata, je pač najblažji smoter. Zato opozarjamo že danes vse svoje bralce na to zadrugo iu jo priporočamo vsem v podporo.
Možje, ki jej stoje na čelu, so nam porok, da bo uprava njena pazljiva, previdna in poštena. V prvem vodstvu je L. K r i ž , sin znanega veletrgovca iz Cabra; njega namestuje požrtvovalni domoljub dr. Konrad Janežič, kamniški rojak in sedaj koncipijent pri dr. Laginji v Pulju. Potem so še v odboru: čast. g. Jos. Veli kanje, zaslužni duhovni pastir v Juršičih; K. M. Spin-čie, posestnik v Spinčičih, in Ign. Stiglič, posestnik v Pulju. Gosp. Spinčič je hkratu sodarski mojster in bo s tem zadrugi mnogo koristil.
V prvo nadzorništvo so izbrani: dr. M. L a -ginja, dr. M. Tiinajstič in Ivan S p i k. Tudi ta imena nam beležijo, da je podjetje pošteno in varno.
Celemu svetu je znano, kako se je kazilo avstrijsko domoljubje v Istri in na Primorskem, koder se je s čudovito radodarnostjo podpiral živelj, ki je pri tem z vedno večjo silo težil proti zjedinjeni Italiji. In duhovništvo in posvetni rodoljubi, ki so se potegnili za teptane pravice ubogega, zvestega naroda slovenskega, so si zaslužili ime hujskačev in panslavistov. S temi besedami so metali kar za kratek čas krog sebe; pri tem pa še bolj zatirali narod.
Rodoljubi niso obupali, delali so dalje, in njihovo delo sedaj jasno kaže, dajim je res napredek dežele v mislih. Po naših mislih sta državna in deželna vlada dolžni podpirati to plemenito gibanje, dolžni pomagati, da v resnici postane »vinarska zadruga" to, kar namerava, namreč središče velike vinske trgovine, pa tudi središče, odkoder bi se po
celi Istri razširilo umno vinarstvo v neizrekljivo korist pozabljeni, zapuščeni zemlji.
.Dražba sv. Cirila ia Metoda", »puljska posojilnica", »vinarska zadruga", nam pričajo, da je Uterskim rodoljubom mar pravo narodno delo. Bog blagoslovi vse njihove napore!
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. septembra.
Hinaldini. Po časopisih se razpravlja govorica, da tržaški namestnik Rinaldini odstopi. V višjih krogih niso zadovoljni, ker preveč zatira Slo- ; vane in preveč podpira Italijane, katerih pa vendar ne more pridobiti. Rinaldinijev naslednik bode baje ! neki nemški uradnik, ki je sedaj na Tirolskem. Koliko je resnice na tem, mi ne vemo. Toliko pa j lahko rečemo, da vlada svojega namena ne bode j dosegla, ako v deželo pošlje za namestnika moža, j ki ne bode umei deželnih jezikov in tudi ne poznal i deželnih razmer. S pospeševanjem nemštva se v Trstu proti Italijanom ne d& ničesa doseči. Na Primorskem za nemštvo ni nobenih tal. Razmere se tako dolgo ne zboljšajo, da na Dunaju spoznajo, da je potrebno pospeševati slovanski živelj in se na višje mesto pošljejo uradniki, ki bodo imeli tudi srce za Slovane.
Spomin kraljevega reskripta z dne 12. septembra 1871. Mladočehi so hoteli spomin kraljevega reskripta z dne 12. septembra 1871. j leta izkoristiti v močno agitacijsko sredstvo. Po vsej ; Češki hoteli so sklicati shode, da demonstrujejo za češko državno pravo. Vlada je pa vse te shode pre' povedala z ozirom na narodno razburjenost, na njih j demonstrajoče tendence in na to, da ni nobenega \ poroštva, da bi se obdržal red. Mladočehi so skle- ! nili zatorej prirediti zaupne shode in bankete, pa tudi s tem ni šlo gladko. Vladni organi so strogo j pazili, če so ti shodi in banketi zares strogo za- > upni, in kjer to ni bilo, so jih razgnali z žandarji. Sicer pa ne moremo reči, da bi Mladočehi ne bili dosegli vsaj deloma svojega namena. Hoteli so raz- i buriti prebivalstvo in so ga res razburili. Strogo j postopanje uradnih organov je le povekšalo to raz- j burjenost, torej je vlada dosegla nasproten vspeh, nego se je nameraval.
Papeževa enciklika iti liberalci. Ener- ) gične besede poslednje papeževe enciklike na ogerske j škofe niso liberalcem povšeč, ali vendar v svoji i premetenosti tega ne pokažejo, temveč jo hočejo j celo izkoristiti v svoje namene. Iz tega, da se v : encikliki ne omenjajo proticerkvene predloge, sklepajo liberalni listi, da papež ni proti tem predlogam, da nima nič proti civilnemu zakonu. Pač pa so našli v encikliki, da papež obsoja protisemitizem in sploh vmešavanje duhovnikov v posvetne zadeve, če tudi o protisemitstvu ni besedice v encikliki. Liberalci sklepajo vse iz tega, ker je papež priporočal duhovščini pokorščino škofom in previdnost v politiki. Ker dosedaj škofje niso naravnost nastopili proti Židom, torej tudi drugi duhovniki ne smejo ničesar storiti proti židovskemu liberalizmu. Liberalni listi bi s svojim zavijanjem zares kmalu naredili papeža za največjega liberalca.
Katoliški shod v Terezijopolu, na katerega je bilo že nad 8000 ljudij napovedalo svoj prihod, je bil prepovedan zaradi kolere, kakor smo že omenili. Da pa kolera ni bila glavni povod tej prepovedi, razvidi se že iz tega, da vlada zaradi kolere ne prepove semnjev in tudi ni prepovedala shoda odvetnikov v Szegedinu. Sicer je pa vlada tudi čakala s svojo prepovedjo do zadnjega, da je odbor imel veliko troškov. Postavila se je že bila velika lopa za shod, najela in plačala dva separatna vlaka, veliko izmetalo za tiskovine, in vsega tega bi ne bilo, da je vlada pravočasno naznanila, da shoda ne dovoli. Katoliki se pa ne bodo dali prestrašiti, temveč mislijo sklicati deželni katoliški shod celo v Budimpešto v veliko jezo liberalcev. Po drugih mestih skličejo katoliške tabore, kakor hitro bo to le mogoče.
Pomno&enje bosenskih čet. Letošnjo jesen se osnujejo zopet v Bosni štiri nove domače stotnije. Bosenska vojaščina bode potem štela dvanajst bata-lijonov po štiri stotnije. Začetkom prihodnjega leta se osnujejo štirje polkovni štabi. Bosna bode torej za naprej imela štiri polke. Misli se pa hkrati polke združiti v dve brigadi, ki bodeta sestavljali jedno divizijo. Sedaj bode divizija štela le dvanajst bata-lijonov, ali se v štirih letih pomnoži na šestnajst
batalijonov, da bode tako močna kakor so druge divizije. — Vojaška organizacija v Bosoi jako hitro napreduje, želeti je le, da bi tudi v drugem oziru dežela tako hitro napredovala, posebno kar se tiče zboljšanja agrarnih razmer. Žal da moramo reči, da oblastva za vrejenje agrarnih razmer ne kažejo tiste gorečnosti kakor za pomnoženje vojaščine. Tudi Bošnjaki že skušajo, da je v novodobni državi vojaščina prva in glavna stvar.
Srbski kralj ali njegovi svetovalci dobro razumejo, kako pridobiti s> simpatije prebivalstva. Kakor je znano, ima Črni Jurij ali Karadjordjevič veliko zaslug za osvobojenje Srbije. Te dni je bil kralj Aleksander v Topoli, kjer v cerkvi počiva ta srbski junak. Kralj je šel v cerkev z ministri in generali in položil na grob venec, opomnivši: »V spomin možu, ki je prvi razvil zastavo v osvobojenje Srbije! Večno živi njegov spomin!" Pri obedu, ki je bil potem, je kralj naglašal, da je častenje moža, ki počiva v Topoli, krepost, ki je vsakemu v čast in jo on slovesno priznava. Da je ta dogodek vzbudil veliko začudenje v Srbiji, si lahko mislimo, ko je znano, kako nasprotni sta si rodbini Obrenovi-čeva in Karadjordjevičeva. Toda kralj ne ostane pri tem, temveč boče storiti še jeden korak dalje. Preklicati misli bajč dekret, katerim je Karadjordjevičeva rodbina iztirana iz Srbije.
Cesar Viljem je bil v Lotaringiji zares kaj slovesno vsprejet. Nemški listi seveda nekoliko pretiravajo, ali celo dopisniki francoskih listov priznavajo, da se v mišljenju prebivalstva napravlja nekak prevrat. Navdušenje za Francijo pojema. Nekoliko je to čisto naravno. V javno življenje stopa poko-lenje, ki je vzgojeno že pod nemškim vladanjem. Mnogo pa tudi to vpliva, da Lotarinžani obupa-vajo, da bi Francija prisvojila si deželi, kateri sta ji odtrgali Nemci. Francozi sami že jedva resno mislijo ua to, ali vsaj ne pripravljajo se z vso resnostjo za tak velik boj, temveč se rajši prepirajo mej seboj. Francoskim liberalcem je tudi preganjanje cerkve in kračenje njenih pravic važnejše, nego pa pridobljenje zgubljenih dežel. Fraucozi bi morali gledati, da dobč trdno vlado, dokler tega m, ne morejo niti misliti, da bi se maščevali za poraze 1870. leta, in to vedo tudi Lotarinžani in se po tem ravnajo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. septembra.
(Spominski dan.) Dne 11. t. m. je prešlo ravno 400 let, odkar so Turki strašno premagali Hrvate na Krbavskem polju pod Udbinom. Jakob paša, vrhbosenski poglavar, je z nekako deset-tisoč jezdeci prigromel skozi Hrvatsko na Kranjsko ropat. Hrvatje so se ravno tedaj bili mej seboj; plemičev bi bil vsak rad naslednik Matiju Korvinu (| 1490); odtod so nastali domači boji. Turkov napad jih je vzdramil. Ban Derenčin je skupil 15.000 vojakov slabo oboroženih, mej njimi pa samo 3000 konjikov. Na ravnem polju Krbavskem se sprimejo Hrvatje s Turki, ki so se z bogatim plenom vračali s Kranjskega. V boju je padel cvet hrvatskega plemstva: Jan. Frankopan Cstinski, ban jajški Jure Vlatkovič, brat in sin hrvatskega ban8, ki so samega Turki vjeli in ga poslali v pregnanstvo. Do 10.000 Hrvatov je obležalo mrtvih na bojnem polju, do 3000 jih je bilo vjetih. Hrvatska je skoro popolnoma propala; kmalu so jo imenovali le še »ostanki ostankov nekdanje kraljevine hrvatske". — In vendar so ravno sto let kasneje zaupajoč na božjo pomoč v zvezi s Slovenci tako slavno pobili Turke pri Sisku. Zahvaljujoč božjo previduost, ki nas je jedina ohranila, se spominjamo prežalostne štiristoletnice.
(Osebne vesti.) G. Avgust Kobler, ad-junkt c. kr. državnih železnic, je imenovan za načelnika postaje Ljubljana pri dolenjski železnici, za njegovega namestnika pa dosedanji vodja postaje v Jaršah g. P r e g 1.
(Zlata maša) Slovesno zlato sv. mašo bode obhajal prečastiti gospod Florijan Prelesnik, župnik v Špitaliču, dne 17. t. m. Hvaležni farani pridno pripravljajo, da bi imenovano slavnost dostojno praznovali ; zakurili bodo na predvečer 35 kresov v spomin 351etnega službovanja zlatomašnikovega v istej fari.
(Ogenj.) V kočevski župniji Stari log pogorela je v noči od 8. do 9. septembra vas Stari breg. Ostale 60 samo štiri hiše. Tudi podružna cerkev je pogorela. Škoda je cenjena na 40.000 gld., pogo-
relci so bili »avarovani na 10.000 gld. Sumijo, da je zažgal neki domačin, katerega so vsled tega že izročili sodišču.
(Petindvajsetletnih) svojega dušno-pastirskega delovanja so obhajali v Št. Vidu nad Ljubljano danes 13. septembra 1893 soSolcl gg.: Golob Janez, Karlin Janez, Kobilica Janez, P. Kokalj Rajner, Malovrh Gregor, P u c Alojz, S t a m-c a r Janez, S t u p i c a Franc, Zupančič Anton. — Na mnoga leta!
(Srebrni križec) za zasluge podelil je cesar kondukterju južne železnice, g. Martinu Zdovšek-u, ko je po mnogoletni marljivi službi stopil v pokoj.
(Šolskih sester nstav in šola.) Iz Trnovega na Notranjskem: V zavodu naših „ubogih šolskih sester de Notre Dame" se bode šolsko leto začelo 18. t. m. Sedaj imamo tukaj dobro vrejeno dekliško štirirazrednico s slovenskim poučnim jezikom; pro-šlega leta je dobila šola pravico javnosti. Razven 200 vsakdanjih in 50 nedeljskih šolaric se je v zavodu poučevalo 17 gojenk. Poučevalo se bo v prihodnjem šolskem letu razven predpisanih šolskih predmetov in raznih ročnih del na željo dotičnih starišev v posebnih urah nemški in italijanski jezik, igra na glasovirju in na goslih in petje po notah. Sprejemajo se deklice po nizki odškodnini v popolno oskrbovanje v ustav; nekaj prostorov je še vedno izpraznjenih. Ker je pri nas kraj prijeten in zdrav, in ker imajo deklice v hiši lepo kapelo, v kateri se hrani presveti zakrament iu se pogostoma v nji sveta maša opravlja; ker je pred zavodom prostorno dvorišče in lep vrt za vedrenje in ker imajo gojenke v vrlih redovnicah dobro, krščansko vzgojo, zatorej se nadejamo, da se bo še nekaj deklic oglasilo za vsprejem v naš zavod. Bog blagoslovi in poplačaj trud in delo blagim redovnicam, katere se žrtvujejo v časni in večni blagor naše ženske mladine.	B.
(Uboj.) Z Vrhnike dne 12. t. m.: V nedeljo dne 10. t. m. sunil je pri Drenovem griču neki kočar, ki ga imajo ljudje za norca, z nožem nekega hlapca v trebuh. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, koder je drugi dopoldan umrl.
(Tatvina.) Z Breznice: Tatje so vlomili v ponedeljek, 11. t. m., zvečer v prodajalnico Ivana Finžgarja na Breznici. Iztrgali so železno omrežje in odnesli vso kavo in sladkor. Sreča, da ni bilo denarja v predalcu. Sledu ni nobenega. Samo na vrtu pod kozolcem je postelja iz prosenice. Baje so zlobneži tam čakali ugodne prilike. — Cim več tovarn, več ljudij je lačnih in nadležnih prosjakov! Tega pred leti ni bilo na Gorenjskem. Tudi košček socijalnega vprašanja!
(Glas iz občinstva.) Poroča se nam : Ni je skoraj nedelje ali praznika, v katerem bi v Florijanski in sosednih ulicah pozno po noči ne razgrajali in ukali pijanci; ni ga pa redarja, da bi jih pomiril ali razkropil. Želeti bi bilo, da bi redarji vsaj z enako, če ne z večjo ojstrostjo postopali zoper take rogo-vileže, kakor postopajo v novejšem času zoper dijake. Naj bi merodajne oblasti vender enkrat že kaj uči-nile, da se konec napravi takemu ponočnemu neredu v stolnem mestu, kakoršnega morebiti še na kmetih ni.
(t Škof J. Pavlešič) Včeraj dne 12. sept. so pokopali že druzega kapiteljskega vikarija, odkar je izpražnjena nadškofovska stolica v Zagrebu. Dne 9. t. m. okolo polu osmih zvečer je umrl, kakor smo v brzojavih poročali, J. Pavlešič, škof belograjski in smederevski, prijor vranski, tajni svetnik Njeg. Veličanstva i. t. d. — Rajni se je rodil v Karlovcu dne 27. dec. 1814. L. 1838 je bil posvečen, za tem pa nastavljen za duh. pomočnika pri sv. Marku v Zagrebu in za prefekta v plemskem ustavu. L. 1841 je postal župnik v Dubovcu, 1. 1854 pa stolni korar v Zagrebu. Oba nadškofa Haulik in Mihalovič sta rajnega jako odlikovala. Cesar mu je podelil red železne krone in tajno svetništvo. V ilirski dobi je mnogo pomagal razvoju ilirske ideje; sicer pa v političnem življenju ni igral velike uloge. — Pogreb njegov je bil jako slovesen, Bog mu daj večni mir in pokoj!
(Iz Rovt) Lovski čas se bliža. Zopet bode marsikateri slovenski Nimrod vzel zarujevelo puško raz steno, jo nabasal, poklical psa in šel v zeleni log streljat srne in zajce. Manjkalo se zlasti zajcev letos ne bode. Med lovci je pregovor, če je leto ugodno, pripelje zajka v jesenski sezSni 16 zajčkov in zajkelj lovcu nasproti. Letošnje leto je bilo za zajce ugodno, da malokatero kedaj tolikanj. Pregovor sicer pravi: Za vsakim grmom ne tiči zajec.
Pri nas v RoTtah ta pregovor ni veljaven, ker dostikrat po dva ali celo trije Jajci za jednim grmom tiče. Za blagor kmeta tolikanj vneta gosposka naj bi vendar poskrbela, da bi se divjačina preveč ne množila. V obč.nah, v katerih imajo lov tujci, ki le radi kratkega časa pridejo s puško pogledat v svoje lovišče, mtral bi se nastaviti domač lovec, da bi streljal divjačino, katero bi lahko izročeval lastniku lova. Kmetu pač ni za zajčjo pečenko, te ne zavida gosposkemu lovcu. On bi se le rad ubranil škode, ki mu jo zajci delajo vzlasti pri drevesih. Radi tega se ni čuditi, če kdo začne tolikanj škodljivo divjačino zasledovati s puško v roki ter postane lovski tat. Saj si drugače pomagati ne more. Zajca vloviti in mu zobe zdreti ne more. Ali naj mirno gleda, kako mu v potu in trudu vzgojeno drevesce uniči! In vendar pri nas tacih lovskih tatov ni! Ako logaško lovsko društvo letos ne bode bolj trdo zajcem stopilo na noge, se bode morala naša kmetijska podružnica potruditi, da pride kmet do svoje pravice. Menda se bode pač še dobil advokat v Ljubljani, ki bode branil uboge kmete pred požrešnim zajčjim zobom.
(Razkolna-grška cerkev v Dalmaciji.) V dal-matinsko-isterski razkolno-grški školiji pastiruje nekaj let sem na protestantskih vseučiliščih vzgojeni dr. Milaš. Ta mož se je tudi že poskušal na slovstvenem polju, vzlasti nekatera cerkvenopravna vprašanja je reševal; tudi ob izhajanju sv. Duha od Očeta in Sina je zagovarjal krivi nauk svoje cerkve. Pokazal se je pa vselej in povsod strastnega nasprotnika katoliški cerkvi in h krati liberalnega novodobnika. Vendar pa se mu ima njegova škofija veliko zahvaliti. Vsak dan je kaka sprememba, vsak dan prinese kaj novega. Značilno pa je, da so vse n o v e v r e d b e r a z -k o 1neg a v 1 a d i ke ukrojene po nared-bah katoliške cerkve. To se kaže v v z g o j i b o g o s 1 o v c e v , v b o g o s 1 o v s k e m slovstvu, ki je vse povzeto iz katoliških del, v organizaciji duhovstva, v uvajanju pastoralnih konferencij, v izdavanju posebnega „ G 1 a s n i k a pravoslavne d a 1 -matinsko-istrijske e p a r h i j e." Ta glasnik izhaja letos prvo leto; v njem se vidi, da hoče vladika svoje vernike in svoje duhovnike zboljšati v nravnem in znanstvenem oziru. Duhovstvu ukazuje, kako se ima pripravljati za svojo sveto službo, vzlasti skrbi, da prittjpajo k zakramentu sveto pokore, zabranjuje mu po katoliške cerkve vzorcu marsikoje posle in opravila, ki se ne skladajo z du-hovsko službo, a pri tem, žal, goji srbski šovinizem in mržnjo proti katoličanstvu. Že ime „srpska crkva" ali „srpsko-pravoslavna" je nesmisel. „Pravoslavna", kakor se imenuje sama, je že sama po sebi splošna, nestrankarska in pravoslavna srbska cerkva, je naj-gorje protislovje. Čudno je tudi, kako se v listu vedno sklicuje na državo in njene naredbe, katerim se baje protivi katoliška cerkev. — V znanstveno razpravljanje se ne spušča; pri književnih ocenah išče vedno le, kako bi izvil iz knjig nasprotstvo do grške cerkve in tako vkljub velikim svojim hvalevrednim naporom s srbskim šovinizmom goji najgorjega sovražnika napredku cerkve in domovine.
(Iz Prage,) 10. septembra. V Pribramu so našli novo srebrno žilo ravno na prostoru, kjer se je nahajalo nekaj oporok ponesrečenih rudarjev. Te dni so blagoslovili spomenika na pokopališčih v Pri-bramu in Brezovih Horah. — C. g. Franc Pohu-nek, vrednik „ Vychovatelja", je imenovan za nadzornika veronauka na vseh ljudskih in meščanskih šolah v Kladnu. — Tepelski samostan je slavil 700-letnico svojega ustanovljenja. Njegov začetnik je bil bi. Hroznata. — Mladočeški poslanec gosp. Gustav Eim pohaja v spremstvu g. dr. D. Starčeviča svoje vo-lilce. — Cesar je potrdil volitev predsednika češke akademije ved in umetnosti, stavbinskega svetnika g. Jos. Hldvke, dalje predsednika prve vrste dr. A. Rande, druge vrste dr. Karola vit. Kofistke, tretje vrste prof. Kotte in Jos. Šolina kot tajnika. — Ka-liško-političuo društvo za češko kraljestvo je imelo prejšnjo nedeljo svoj shod v Trutnovu. Pri tej priložnosti je predsednik govoril o pomenu in stališču zgodovinskega plemstva v češkem narodu. Omenil je, da bode češko plemstvo vselej složno ter glasovalo kot jeden mož, kadar se bode šlo v važnih stvareh za češko domovino, katero bode vedno branila. Za njim je govoril praški župnik Janku o ^Cerkev, njena glava in srce" in za tem vrednik „Ve-černich Novin", Jos. Kratochvil, o glavnih željah
socijalne demokracije. — Poslanci Masaryk, Kramaf in StrtlnHky pojdejo na ca danes sklicani javni shod v Dobenin. Govorili bodo še Komprda, Pavel, Dvo fiikova in Hergetova — Mltdočehi in socijalisti. — Najstarejši član mestnega zbora, g. Josip Dittrich, se je odpovedal članstvu. Deloval je 32 let v blagor mesta. — Naša rojakinja, gdč. Zdenka Braunerova, je bila odlikovana v Parizu, ker je preskrbela dekoracijo češkega paviljona na razstavi „des Arts de la femme". — V Budjejevicah so našli nov premogovnik. Kopati v velikem začno jeseni, do tega časa bodo vsa pripravljalna dela dokončana. — „Hlas Ndroda" je opozoril, da češki radikalci vpijejo, naj se vsak češkega jezika drži, zraven pa koketirajo z nemškim, kakor gg. Brčznovsky (aller Arten Hand-schuhe) in Storcb (neue und gebrauchte Schul-biicher) — take napise imata oba na svojih proda-jalnicah. Kot tretji je pa v tovarišiji — ravzemi se zemlja! — dr. Edv. Grdgr. Na svojih chekih ima besede: „Buchdruckerei des dr. Eduard GnSgr, Prag. Knihtiskarna dra. Edvarda Grdgra, Praha. — Seveda so ga „NAr. L." zagovarjali. Kot argument so navedli, da poštna hranilnica ne rabi drugačnih chekov, kakor z nemškimi in potem še le s češkimi napisi, da si torej dr. Ed. Gregr drugih preskrbeti ni mogel. Na to je „Hlas Ndr." objavil chek: „Vinne sklepy Jiiiho knižete z Lobkovic, Melnik". | Sedaj bi vsak mislil, da ima Edvardov brat zadosti, j toda ne. Pisal je, naj našteje „Hlas" vsaj deset, ki | bi imeli zgolj češke napise, da so potem zadovoljni, i No, „Hlas Niiroda" jih ima več nego deset, in med j njimi tudi chek: „Uslfedni Matice školskd v Prage." i Tak je radikalizem Mladočehov — imajo pre-i debelo kožo.
(Dalmatinske novice) Topanjski trgovci j (16 tvrdk) so sklenili v posebni okrožnici, katero so j razposlali vsem, ki so bili ž njimi v trgovski zvezi, i da bodo od začetka 1892 rabili brez izjeme samo | hrvaški jezik v svojih trgovskih poslih. — Vi-j sokočastiti o. Alf. Bral,(i, frančiškan bosenske pro-< vincije, je poslan v Rim na mejnarodni frančiš-• kanski zavod za lektorja. — Mej Srbi se goji od i dne do dne gorje sovraštvo do Hrvatov. „Hrva-j tov ni, živela Srbija!" jim je geslo. Gorje ' nego to je pa njihova surovost, s katero napadajo j Hrvate; s kamenjem in s poleni se bore v Dalma-| ciji za „veliko Srbijo". Poleg take politične ; nenravnosti, ki jo širijo Srbi v deželi, razšir-j jajo tudi v vseh drugih ozirih nenravnost. Njihova i cerkev ne služi drugemu, nego bedastemu, lenobo i vplivajočemu šovinizmu, za vzgojo srca, za prave j krščanske vzore se nobeden no briga. Zato ne mo-j remo pojmiti, kako more kak pameten in po-išten Jugoslovan s tem delati pot vsej pokvar-| jenosti, da napada latinsko cerkev in Rim in trobi j s tistim brezsmiselnim „pravoslavjem" krog po našem | svetu. Dr. Tavčar je v Dalmaciji izrekel stavek, da j se moramo tudi mi poprijeti načel stranke prava. , In ti je prva točka, da se bori za pravice kato-i liških Hrvatov in da vsemu, v bizantinstvu iz-; kvarjenemu in nadutemu „pravoslavju" dokazuje, da 1 Jugoslovan pozna samo jedno pravoslavje, in to je — ri ms ko-k a t o 1 i š ko. Zato moramo tudi z narodnega stala najodločneje obsojati postopanje puljskega „Diritto croato" in ^Slovanskega sveta". Gnjilo iu topo grško razkolništvo zamori s svojim strupenim duhom vse, kar je zdravega in razpadlo ; bo samo ob sebi, če se ne pomladi ob Petrovi skali.
Telegrami.
Tolmin, 13. septembra. Pri izvolitvi občinskih starešin je zmagala narodna zavedna stranka v 3. razredu s 180 proti 6 glasom neodvisne narodne stranke, v 2. in 1. razredu je prva zmagala jednoglasno.
Praga, 13. septembra. „Prager Zeitung" izjavlja, da je neizmerno hujskanje v svojih konsekvencah prisililo vlado k izjemnim na-redbam, ki so se danes razglasile. Brezozirna frakcija ne prikriva namena, do skrajnosti razburiti prebivalstvo. Brez skrbi za bodočnost češkega naroda so se razvnemale strasti in vršil brezmeren terorizem proti posamnikom, stanovom in narodnostim in se išče za to sodelovanje nemirnih živ-ljev drugih strank, jedva prikrivajoč govori o uporu proti oblastvom. V sredi cesarski rodbini udanega in zvestega naroda se predrznost posamičnikov ne ustavlja niti pred veličastvom vladarjevim. Naravna posledica
je, da se opetovalno moti red, preti varnosti življenja in imenja, zaničuje oblastvena avtoriteta, in grde znamenja državne vrhovne oblasti. Navadna sredstva vladno oblasti več ne zadoščajo, da bi se mogla vspešno ustavljati množioi. Takim težnjam služi doslednov neka skrajna smer časopisov stolnega mesta Češke, Zakon o društvih in zborovanjih ne omogo-čuje, da bi se moglo preprečiti zaničevanje državne avtoritete in pa premišljena zloraba pravic. Ko je vsaki mnogobrojnih shodov buren, ko se hujska k izgredom, vladni zastopniki zaničujejo in preprečujejo preganjanje krivcev z odobravanjem dotičnih časopisov, tako da se na ulici začenjajo izgredi je z ozirom na naravno posledice takega sistematičnega upora potrebno uvesti zakonito dovoljene omejitve onih svoboščin, da jo mogoče ohranjati red, poseči po ostrejših sredstvih. da bodo oblastva mogla v Pragi in okolici vspešno vršiti svojo nalogo, in zato so se izdale dotične izjemne naredbe. članek se končuje z odločnim izrazom pričakovanja, da bodo zakone spoštujoči in red ljubeči del prebivalstva in vsi, ki dosedaj niso spoznali, kam vede brezvestna agitacija, podpirali oblastva, da se preprečijo daljša hujskanja.
BoroBsebes, 12. septembra. Cesar je s spremstvom in inozemskimi atašeji ob 6. uri zjutraj odšel k manevru, kateri je bil ob 10. uri končan. Po manevru je izrazil cesar zadovoljnost svojo z vodstvom manevrov in z izvrstno izvežbanostjo vojske. Ob o. uri je bil dvorni obed. Zvečer je cesar odpotoval na Dunaj.
Budimpešta, 12. septembra. Poslednjih 24 ur je po vsem Ogerskem 9 oseb zbolelo za kolero, 10 pa umrlo.
Rim, 11. sčptembra. Poslednjih 24 ur sta v Neapolju dva umrla za kolero, v Pa-lermu jih je 6 zbolelo in 4 umrli. V Casinu je jeden umrl. V Rimu se je dogodil jeden sumen slučaj obolenja.
Rim, 12. septembra. Prva divizija angleškega brodovja pod poveljstvom generala lorda Seymoura pride dne 1. oktobra z Grškega v Tarent.
Pariz, 12. septembra. Karola Lessepsa so popoludne izpustili.
Madrid, 12. septembra. Blizu Valencije se je razletela petarda. 3 osebe je ubila, sodem ranila.
Madrid, 12. septembra. V Villa Vi-ciosi v kordovski pokrajini je, bila velika povodenj. Več hiš se je podrlo, 2 otroka sta utonila.
Bio de Janeiro, 12. septembra. Ustaši poskušali so v Mictheroyu se izkrcati, pa so jih zavrnili. Zgubili so 50 mrtvih.
Ponarejena črna svila. fi&TO
takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila se takoj skodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tl6 nekatere niti, če je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije, če stareš pepel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Bvilarnioa Q. HENNEBEBO (o. in kr. dvorni založnik), Ztlrloh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico.	16 (7—5) 5
Umrli so:
V bolnišnici:
11. septembra. Alojzij Jakomin, hlapec, 24 let, vulnus scissus abdom.
Tu j ci.
11. septembra.
Pri Maliiu: Kestner, davkar; Borman, Bayer s sinom, zasebnika; Gawlitza, Kren, trgovca; Miiller, Suscby, Ravagni, Baller, potovalci, z Dunaja. — Griiger, majorjeva soprogo, z nečakinjo ; Rozman ; Bethel; pl. Festraela z rodbino iz Gorice.
—	Smouk s sinom z Reke — Caffou, ees. svetnik, s soprogo; Dauch s sinom in hčerjo; pl. Verneda s soprogo iz Trsta. — Erras z Vevč. — Galfy iz Berolina. — pl. Pormacher iz Slov. Bistrice. — Grof Aichelburg iz Bleda. — Koppstein iz Siofok-a.
—	Beinkofer s soprogo in Materjo iz Solnograda. — Spitzer, trgovec, iz Gradca.
Pri Sionu: Baroninja Gussich, minist. tajnika vdova, in baron Žiga Gussich iz Trsta. — Carberger, Berghof Breitfeld, Straus, Hcnkel z Dunaja. — Mrak, trgovec ; Pellini; pl Rauch, Kozman s soprogo, in Dimer iz Trsta. — Bayer. Schardez in Auchman iz Gradca. — Vittek iz Gorice. — Raktel, zasebnica .z Vipave.— Blašky, trgovec, iz Berolina. — Stiasny, učitelj, iz Kamnika. — Schvvarz in Pintar iz Kranja. — Kukanič, profesor, z Reke. — Abams, pisatelj, s soprogo, iz Londona
Pri avstrijskem caru: Štrukelj iz Cirknega. — Te-ramez iz Prerova. — Gragel, nadučitelj, s soprogo, iz Tržiča.
—	Dellaschiava iz Lesec. — Zanoškar, uradnik, s soprogo, iz Beljaka. — Kent, uradnik, iz Trsta.
Pri Juinem kolodvoru: Colliond, Salvador iz Trsta. — Deutseh, inžener, z Dunaja. — Jamnik, posestnik, iz Loke.
Pri bavarskem dvoru: Schuster, trgovčeva soproga, z rodbino, z Dunaja. — Dular, dijak, iz Novega Mesta.
Vremensko sporočilo.
a C« a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> u k, O 0 i a « a
opazovanja		zrftkotnera t mm	toplomer* po Celzija			
12	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. sveč.	740-5 740 1 7416	12 8 196 16 0	trezv. sl. vzh. »	oblačno del. jasno oblačno	0'00
Srednja temperatura 16-1°, za 1*7" nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 13. septembra.
Pšenica. m. st. .	.
Rež, „	.	.
Ječmen, „	.	.
Oves, „	.	.
Ajda. „	.	.
Proso, „	.	.
Koruza. „	.	.
Krompir, „	.	.
Leča, hktl.	.	.
Grah, „	.	.
Fižol, „	.	.
Maslo,	kgr. Mast,
Špeh »vež,
tri-	kr.
7	70
6	_
6	_
6	40
8	40
6	—
5	90
3	20
12	—
12	—
9	—
1	08
—	70
—	64
povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . Goveie meso, kgr. Telečje Svinjsko „ Koštrunovo „ „ Pišanec .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „
Dn a trda, 4 kub. mtr „ mehka, „
gl.	kr.
	66
—	84,
_	2rl
_	1(V
—	«4!
—	58
—	64
—	36;
—	4^
—	18
2	35
2	67
6	50
4	80
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijaceljske žs
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavijenju , pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	202 23
m
Razpela
vseh velikosti.j iz jako umetnih lesnih rezbarij priporoča za cerkve, šole, urade, bolnišnice, rodbine itd.	455 10—2
Fran ^tainpžl
vLiubljani vTonhalle (vbivšem gledališkem poslopju).
Vizit niče
priporoča
Katol, Mana,
Knjigotržnica in antiquariat
Maks Fischer
v Ljubljani, Kongresni trg v Tonlialle
priporoča svojo	453 3—2
galig© Šolskih iajig
za gimnazije, realke in učiteljišča
v najnovejših izdajah broširane in vezane po nizkih cenah. W Že rabljene knjige po zdatnn znižanih cenah.
inm
B 11
Kleimjr-ja ii lutai-i
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
■ 8iv»..v1.. »s'
priporoča svojo	451 1-2-2
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
I> u 11 a j s k a borza.
Dn6 13. septembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5*, 16% davka ....	97	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	„
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	983	„
Kreditne akcije, 160 gld................339	„
London, 10 funtov stri........125	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100.........61	„
50 20 55 80
75 65 95 95 65
kr.
Dni 12. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.	17	kr.
Ogeuka kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	50	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .	161	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........192	,	70	,
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,*	—	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......195	„	75	„
St. Genois srečke, 40 gld.......67	„	25	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe .
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salinove srečke, 40 gld........66
Windischgraezove srečke, 20 gld.....65
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2865
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	106
Papirnih rubeljev 100......130
137 gld. —
70 50
50 50
50
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B"
WollzBil8 št. 10 Dunaj, Mariatiilferstrasse 74 B.
SiP Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popolni varnosti |f* naloženih (g 1 avn i c.