Poštnina plačana v gotovini.
11 . 1 rž. i
Ljubijana
'uit
15.	V Ljubljani, dne 18. februarja 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
IjnUjuske in mariborske oblasti.
'STaebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
57.	Naredba o službi epidemijskih zdravnikov.
58.	Naredba glede državnega tehničnega izpita.
59.	Razpis o sprejemanju in ocarinjanju blaga brez raz-tovoritve ali z delno raztovoritvijo iz vozil.
60.	Pravilnik o dokladah in posebnih nagradah osebju v območju ministrstva za gradbe.
61.	Razpis glede carinskega postopanja pri pogojnih ekspedicijah slik, ki se oglašajo na povratek.
62.	Razpis o analizi nafte in proizvodov iz nje,
63.	Razpis o ocarinjanju antracita ob uvozu.
64.	Naredba o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Dobrni.
65.	Naredba o pobiranju davščine na ponočni obisk gostiln v občini Vuzenici.
66.	Dodatek k naredbi o pobiranju občinske davščine na vozila v mestni občini celjski v letu 1926.
Razglasi osrednje vlade, med njimi: 67. Poročilo za leto 1925. o stanju kolonizacijskega fonda ministrstva za agrarno reformo dne 31. decembra 1925.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 32 z dne 12. februarja 1926.:
Ukazi Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. februarja 1926.: V območju direkcije državnih železnic v Ljubljani so postavljeni:
v 2. a skupino II. kategorije s pravno veljavnostjo od dne 1. novembra 1923. Anton Petro-v i č, dosedanji uradnik v 3. b skupini II. kategorije.
v 1. skupino III. kategorije: Ivan Struna, Fran Keršič, Josip Raj nar, Martin Vidma j e r, Fran Zupančič, Fran Dolinšek, Hinko F e 1 d i n, Jakob Krajc, Anton Robar, Josip Škorc, Josip Bezlaj, Josipina Lusner, Jernej Rataj, Fran Rus tja, Ferdo Žagar, Ivan Rus, Alojzij Tr e 1 e c in Josip Vreček, dosedanji zvaničniki v 1. skupini I. kategorije; Josip M e v 1 j a, Rudolf Sedovnik in Jakob Žumer, dosedanji zvaničniki v 1. skupini II. kategorije; Ivan Kotbauer, strojevodja-dnevničar iste direkcije; s pravno veljavnostjo od dne 1. novembra 1923. Hugon B a j u k in Karel D o n i k, dosedanja uradnika v isti skupini iste kategorije. — V stanje pokoja je postavljen po členih 127., točki 4.), in 148. zakona o državnem prometnem osebju Ivan Čuček, uradnik v 1. skupini III. kategorije.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 17. decembra 1925.: Postavljeni (postavljene) so za poštne in telegrafske uradnike (uradnice) v 3. skupini
II.	kategorije dosedanji poštni in telegrafski uradniki (dosedanje poštne in telegrafske uradnice) v
4.	skupini iste kategorije: pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1 Alojzij Gezo, Marija C v a r, Marija Škrlj, Terezija Žnidaršič, Alojzij P i š e k, Rajko K o r i c k i, Leopold Rihar, Fran Deržaj in Fran Leben; pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 3 Josip Velik o-n j a, Rudolf Lebič in Vladimir Jazbec; pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 4 Ljudmila Podržaj; pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1 Marija Mohorič; pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 2 Mirko Grošelj; pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 3 Ciril Novak; pri poštnih in telegrafskih uradih: v Celju Ferdo T k a v c, Mirko Hočevar, Marija R o m a -n i č inVekoslav Jagodič; v Rogatcu Albin L e i t-g e b in Marija U s t a r; na Vrhniki Josip Kumer in Otilija Kambič; v Mojstrani Miloš Ambrožič; na Muti Josip Černovšek; pri Sv. liju v Slovenskih goricah Gabriel Sfiligoj; v Rušah Jerica Grizolda; v Podčetrtku Slavko Gobec; v Kočevju Leon H e 1 m i c h; na Bohinjski Bistrici Anton Babič; v Kranju Aleksander K u m p; v Lescah Marija Šraj; v Novem mestu Pavla Andres; v Rogaški Slatini Albert Gabrič; v Šoštanju Mihael Horvat; v Krškem Marija Mauer; v Trbovljah Marija Tori. — Nadalje so postavljeni: pri 3. tele-grafsko-telefonski tehnični terenski sekciji v Ljubljani: za tehničnega uradnika v 3. skupini H. kate-
gorije Friderik U r b a n e c, uradnik v 4. skupini iste kategorije; za mehanika v 2. skupini III. kategorije Anton Kavčič in Viktor P o v š e, mehanika v 3. skupini iste kategorije; pri 10. telegrafsko-telefonski tehnični terenski sekciji v Mariboru za tehničnega uradnika v 3. skupini H. kategorije Milan L e n a s s i, uradnik v 4. skupini iste kategorije.
Objava ministrstva za finance z dne 8. februarja 1926.: Oddelki v Remšniku, Radii, na Muti in v Libeličah carinarnice dravograjske in v Črncih carinarnice gornjeradgonske so ukinjeni.
Zapisnik o XXXIII. redni seji narodne skupščine z dne 1. februarja 1926.
Izpremembe v osebje.
Gospod minister za narodno zdravje je sprejel z odlokom z dne 30. januarja 1926., Z. br. 3448, ostavko, ki jo je podal dr. Josip B e n č a n, zdravnik-pripravnik, na državno službo.
Dr. Katičić s. r.
Uredbe osrednje vlade.
57.
Naredba o službi epidemijskih zdravnikov.*
Ker se zakon o službi epidemijskih zdravnikov in pravilnik o poslovanju epidemijskih naprav različno tolmačita, zlasti kar se tiče predlaganja računov za potovanja, odrejam, da se morajo ravnati odslej te naprave po naslednjem pojasnilu:
1.) Epidemijski zdravnik sme potovati:
a)	Na poziv državnih zdravnikov, ki potrebujejo njegove pomoči zaradi preiskovanja in zatiranja nalezljivih bolezni. V tem primeru mora presoditi šef postaje na podstavi podatkov in poročila do-tičnega zdravnika, ali je neizogibno potrebna intervencija postaje ali pa se lahko omeji na pismeno oddajo navodil.
b)	Po naredbi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje in ministrstva samega.
c)	Po izprevidnosti naprave same:
a) za preiskovanje in zatiranje kroničnih epidemij, za poslovanje in nadziranje po ambula-torijih, zdravstvenih in pomožnih postajah itd. po razporedu, ki se mora predložiti za vsak mesec naprej v odobritev načelniku higienskega oddelka. Šele po tem odobrenem razporedu sme zdravnik potovati. Ta razpored se mora sestaviti tako, da obhodi zdravnik
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. februarja 1926., št. 27. (VIH. — 1926.)
eno skupino bližjih krajev in da ne odhaja in se ne vrača vsakokrat domov.
/S) Če spozna šef, da je treba obhoditi kraj, kjer vlada že dlje časa epidemija, sme postaviti to potovanje v mesečni razpored ali pa z utemeljitvijo zahtevati odobritev od ministrstva. Odobritev pošlje ministrstvo, če je treba, tudi brzojavno.
y) Po svoji izprevidnosti v jako nujnih primerih.
Razpored potovanja mora obsezati: zdravnikovo ime in njega priimek; ime in priimek pomožnega osebja; kako se bo vršilo potovanje (z avtomobilom, vlakom, vozom itd.); razdaljo v kilometrih; po kakšnem poslu; koliko časa bo treba ostati na poslu.
Razpored potovanja se priobči, ko ga je odobrilo ministrstvo, v prepisu na znanje tudi inšpektorjem, v katerih okolišu so epidemijski zdravniki.
2.) Epidemijski zdravniki imajo pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic: a) po zakonu o epidemijskih zdravnikih, in sicer samo, če potujejo zaradi preiskovanja in zatiranja nalezljivih bolezni. Če uporabljajo državna vozila, jim pripada samo dnevnica; če jih ne uporabljajo, pa jim gre povračilo dejanski učinjenih stroškov brez pravice do kilometrine; b) po uredbi št. 96.000 v vseh ostalih primerih, kakor: če potujejo zaradi organizacije, obhajanja in nadziranja poslovanja v pomožnih postajah, ambulatorijih, zaradi nabave, konferenc in tem podobnega.
Po vsakem potovanju se mora predložiti poročilo epidemijski napravi, ki je sestavila razpored. Na računu, ki se predloži zaradi povračila potnih stroškov, se mora vpisati, da je bilo poročilo predloženo.
Iz teh poročil se sestavlja mesečno epidemiološko poročilo.
Z vsakim mesečnim poročilom o poslovanju postaje se mora predložiti posebno poročilo o potovanjih s temi razpredelki: ime in priimek osebe, ki je potovala; kam; po čigavem nalogu; v kakšnem poslu; dan odhoda in povratka; znesek računa.
Ta razpis naj se priobči epidemiološkim napravam, inšpektorjem ministrstva za narodno zdravje, računskim inšpektorjem, računovodstvenemu odseku, ministrstvu za finance in glavni kontroli.
V	Beogradu, dne 18. decembra 1925.;
H. br. 53.281.
Minister za narodno zdravje:
dr. Sl. Miletič s.r.
58.
Naredba glede državnega tehničnega izpita.*
V	zvezi z že predpisanim pravilnikom o opravljanju državnega tehničnega izpita z dne 30. sep-
* «Službene Novine kraljevine (Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. februarja 1926., št. 27. (VIH. — 1926.)
\
tembra 1922., M. C. br. 25.954, in na predlog iz-praševalne komisije za opravljanje državnega tehničnega izpita odrejam, da morajo opravljati kandidati, diplomirani tehniki, ki so se prijavili in ki se bodo v bodoče prijavljali za opravljanje državnega tehničnega izpita, poleg izpita iz strokovnih predmetov izpit tudi iz nastopnih predmetov, ki so:
A.	Za gradbene inženjer j e:
1.	) Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Uredba o ustroju ministrstva za gradbe.
3.	) Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
4.	) Zakon o državnem računovodstvu (s pravilnikom za izvrševanje tega zakona iz oddelka B. «Pogodbe in nabave»).
5.	) Zakon o razlastitvah vobče.
6.	) Administracija vobče.
7.	) Predhodno merjenje in proračun.
8.	) Obči pogoji.
9.	) Zakon o zavarovanju delavcev.
10.	) Organizacija podjetij v zvezi z obrtnim zakonom.
11.	) Dolžnosti šefa sekcije in nadzorstvenega in-ženjerja pri izdelovanju predpisanih gradbenih poslov.
12.	) Kolavdacija in superkolavdacija.
13.	) Zakon o zidanju javnih zgradb.
14.	) Pravilnik o opravljanju državnega tehničnega izpita.
15.	) Zakon o javnih suhozemskih cestah.
16.	) Uredba o razdelitvi države na oblasti.
B.	Za železniške inženjerje:
1.	) Predmeti, navedeni pod točkami 1.), 4.), 5.), 6.), 7.), 8.), 9.), 10.), 11.), 12.), 13.), 14.) in 16.) iz odredbe A. za gradbene inženjerje.
2.	) Zakon o organizaciji ministrstva za promet.
3.	) Zakon o državnem prometnem osebju.
C.	Za strojne in elektrotehnične inženjerje:
1.) Predmeti pod 1.), 2.), 3.), 4.), 6.), 7.), S.), 9.), 10.), 12.), 14.) in 16.) iz odredbe A. za gradbene inženjerje. c. Za arhitekte.
1.	) Predmeti pod 1.), 2.), 3.), 4.), 6.), 7.), 8.), 9.), 10.), 12.), 13.), 14.) in 16.) iz odredbe A. za gradbene inženjerje.
2.	) Gradbeni zakoni, ki veljajo v oblasti, kjer je kandidat zaposlen.
V Beogradu, dne 26. januarja 1926.;
M. C. br. 1779.	,	,,
Minister za gradbe:
Nik. T. Uzunović s. r.
59.
Razpis o sprejemanju in ocarinjanju blaga brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo iz vozil.*
S predlogom zakona o obči carinski tarifi je prestalo pobiranje noševine; torej je postal tudi razpis C br. 14.681 z dne 9. marca 1922. o pobiranju te takse brezpredmeten. Ker se je s tem razpisom uredilo sprejemanje in ocarinjanje blaga, dospelega v vagonih ali drugih vozilih, brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo, sem odločil po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 273. carinskega zakona:
1.) Pri vseh carinarnicah se sme glede na njih pristojnost sprejemati in ocarinjati v vagonih ali cisternah kakor tudi na ladjah** ali vlačilnicah in tankih neslednje blago ne glede na to, ali plačuje državno trošarino ali monopolno takso ali ne, bodisi da je namenjeno za kraj, kamor se je pripeljalo, bodisi da se mora prepeljati dalje:
a)	vse enovrstno blago, ki ne plačuje po zakonu o obči carinski tarifi nobene uvozne carine;
b)	vse enovrstno blago, ki je iz kakršnihkoli razlogov oproščeno uvozne carine;
c)	vse enovrstno blago, ki ne plačuje od 100 kg več carine nego 10 Din po minimalni** tarifi;
č) enovrstno blago iz št. 5., 7. pod 1., 12., 13. pod 1., 17., 18. pod 1., 21., 25. pod 1., 28., 36.,
40.,	50., 52., 55., 56., 57., 85., 93. pod l.Cot)** in /?)**, 103. pod 2. in 3., 104., 110., 121. pod 1.,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. februarja 1926., št. 72. (VIH. — 1926.)
** Priobčeno po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. februarja 1926., št. 31. (IX. — 1926.)
122.,	143., 177. pod 1. in 4., 179., 182., 183. pod 1., 186., 191., 214. pod 3. in 4., 265., 266., 445. pod 1., 504., 510., 511., 521. pod 1., 536. pod 3. in 4., 537., 538., 539. pod 1., 540., 541.,
542.,	543., 552., 555. pod 1., 558. pod 1., 562. pod 3., 563., 583., 584., 598., 601., 628., samo na lesenih vretencih in bobnih namotano, 629., Ö46. do 660., 661. pod 2. in 3., 663., 664., 669. pod 1., 670., 671., 672., 673., 675., 676., '677.,
679.,	680., 681. pod 3. in 682.
Da se preizkusi teža blaga ali da se blago drugače pregleda, smejo odrejati carinarnice tudi delno raztovoritev blaga in tehtanje na vagonskih tehtnicah, ražen takrat, kadar se blago zaradi plačila državne trošarine ali monopolne takse mora stehtati.
Za enovrstno blago se smatra blago iz iste številke, istega oddelka ali pododdelka obče carinske tarife. To velja prav tako za blago, ki je dospelo nevloženo, kakor tudi za blago, ki je vloženo v en tovorek, bodisi v vagonu, na ladji in vlačilniei, bodisi na njiju krovu.
2.) Pri onih carinarnicah, ki nimajo skladišča ali ne dovolj prostora v skladiščih za sprejemanje in nameščanje blaga, se sme dovoliti sprejem blaga in ocarinitev brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo tudi, če je raznovrstno. To je treba umeti tako, da ima vsak tovorek samo eno vrsto blaga iz istega tarifnega odstavka carinske tarife.
Vsekakor je treba gledati na to, da se opravi sprejem blaga in njega ocarinitev brez raztovoritve ali z delno raztovoritvijo brez težkoč; zlasti je treba paziti, da nista pregled in izdaja takega blaga zavisna od drugega blaga, ki je poleg njega v istem voznem objektu.
Zaradi dovolitve, da se blago sprejme in ocarini v vozilu, mora voznik ali lastnik blaga najkesneje v 24 urah od prihoda in predložene prijave za blago preložiti prošnjo za njega sprejem brez raztovoritve ter utemeljiti zahtevo. V prošnji mora točno označiti število tovorkov in vrsto blaga kakor tudi ostale podatke, ki so pogoj za take dovolitve; zlasti pa mora izjaviti, ali se da blago, sprejeto na predloženo prošnjo brez raztovoritve, pregledati brez zapreke. O takih prošnjah odloča carinarnica takoj, preden se začne blago raztovarjati in'preden se izroči carinarnici po razkladnici (stovarnici). Te odločbe izdaja carinarnica, vpoštevaje pogoje iz tega razpisa, po osebnem prepričanju starejšine carinarnice ali odrejenega glavnega revizorja, da se sme dotično blago brez težkoče sprejeti in ocariniti brez raztovoritve. Svoje odločbe priobčuje carinarnica prosilcem in vozniku takoj; na razkladnicah, predloženih za predajo blaga, pa označuje, kar je odrejeno, ter postavlja iste označbe tudi v skladiščne knjige.
Ko izdajajo carinarnice dovolila, morajo predhodno oceniti okolnost (prostornost in lego carinarnice in njenih skladišč, razkladališč, število nosačev, interese prometa, interese carinske službe itd.), da se zaradi njih kar najmanj ne oškodujejo državni interesi, zlasti pa, da ne bo zapreke zaradi dovolila, danega za pregled dotičnoga blaga po členih 40. in 41. glede na člen 66. carinskega zakona.
Ce izjavijo carinski organi, odrejeni za pregled blaga (člena 40. in 41. carinskega zakona), da ne morejo pregledati tako prejetega blaga, se mora starejšina carinarnice ali odrejeni glavni revizor z njimi prepričati o tem. Če ugotovi pri tej priliki, da je odrejeno postopanje mogoče, se odredi iznova postopanje po danem nalogu (člen 90. uradniškega zakona); drugače pa se pozove voznik ali lastnik blaga, naj blago raztovori, in o tem naknadnem nalogu se vpiše v razkladnico potrebna pripomba.
Izprememba carinarnične odločbe, s katero se je dovolilo, da se sprejme blago brez raztovoritve po vozniku ali lastniku blaga, se mora zaprositi pismeno. Prošnji je treba priložiti tudi razkladnico po členu 15. carinskega zakona, če je blago po razkladnici, s katero je bilo prijavljeno, že prejeto in vknjiženo. Če še ni, se ne zahteva poleg prošnje še razkladnica, ampak se odredi, da se sprejmi dotično blago po že predloženi razkladnici, v kateri se označi naknadno izdana odločba o drugi prošnji. — Ce se izpremeni odločba iz razlogov, omenjenih v predhodnem odstavku, te prošnje ni zahtevati.
Če se je izpremenila carinarnična odločba na zahtevo lastnika ali voznika blaga, veljajo glede plačila ležnine obče odredbe o ležnini, ne glede na to, da se ni blago takoj raztovorilo. Drugače pa veljajo te odredbe od trenutka, ko se je odločba izdala, glede na obče odredbe o ležnini.
Sprejem in ocarinitev blaga v vozilih brez raztovoritve ne zavezuje voznika, da bi moral imeti tako blago do ocarinitve neraztovorjeno v vozilu.
To se ravna edino po voznikovi izprevidnosti, če se ne izvrši raztovoritev v 24 urah po predloženi prijavi.
Carinarnice morajo smatrati take ekspedicije za nujne ter jih vršiti prvenstveno, ne da bi zadrževale dotično vozilo zaradi njih dlje, nego je treba, da se blago raztovori in preda carinarnici iz dotičnega voznega objekta po razkladnici. Če ostane tako blago neraztovorjeno preko omenjenega roka in se mora zato plačati za objekt stojnina (to velja zlasti za vagone), ne zadene in ne more zadeti odgovornost za stojnino carinarnice. Zatorej mora voznik ali lastnik blaga vpoštevati skrajni obvezni rok za raztovoritev blaga (člena 9. in 15. carinskega zakona).
Ce se dovolitev za sprejem blaga brez raztovoritve ne zahteva, mora carinarnica po členu 6. carinskega zakona odrediti raztovoritev, vpoštevaje, da se zlasti vagoni ne zadrže preko omenjenega roka, kolikor je to zavisno od nje; drugače zadene odgovornost za odškodnino vagonov onega, ki jo je provzročil.
Vse, kar je zgoraj povedano, velja samo za blago, pripeljano na carinska razkladališča, ki so odrejena pri vseh carinarnicah po razpisu C br. 56.421 z dne 14. novembra 1924. in glede na razpis C br. 9448 z dne 27. februarja 1923.
Za raztovarjanje blaga izven carinskih razkladališč veljajo še nadalje dosedanje naredbe v tem pogledu ob pogojih, razloženih v tem razpisu.
Carinarnice morajo postopati po tej naredbi od dne, ko se razglasi; tega dne prestanejo veljati razpisi C br. 14.681 z dne 9. marca, C br. 48.568 z dne 29. julija in C br. 66.433 z dne 3. novembra 1922., C br. 7795 z dne 13. februarja 1923., C br. 19.340 z dne 23. aprila 1923. in C br. 11.441 z dne 11. marca 1925.
V Beogradu, dne 30. januarja 1926.;
C br. 3687.
Namestnik ministra za finance, minister za gradbe:
Nikola Uzunović s. r.
60.
Pravilnik
o dokladah in posebnih nagradah osebju v območju ministrstva za gradbe na podstavi člena 24. uredbe o ustroju ministrstva za gradbe in po členu 40. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, odobren v "seji finančnega odbora narodne skupščine z dne 4. januarja 1926.*
Področje.
Člen l.
a)	Za gradbeno sekcijo za mesto Beograd je področje okoliš občine beograjske.
b)	Za ostale gradbene sekcije predpisuje področje minister za gradbe.
c)	Za direkcije je področje okoliš dotične direkcije.
č) Za ministrstvo za gradbe je področje vse državno ozemlje.
Odškodnina za službena potovanja.
Člen 2.
Brez pismene odločbe ministrstva za gradbe ali gradbenih direkcij in šefov sekcij ne sme noben uslužbenec oditi na službeno potovanje.
Člen 3.
Šef gradbene sekcije sme odrediti potovanje samo v okolišu svoje sekcije, in sicer samo po dejanski potrebi, strogo vpoštevaje to potrebo in kredit za potovanje, ki še mu dodeli.
Za vsako zlorabo v tem oziru je šef sekcije osebno odgovoren v moralnem in materialnem pogledu.
Člen 4.
Pri ministrstvu za gradbe, direkcijah in vseh sekcijah se vodi poseben zapisnik o potovanju tehničnega osebja; občasno ga kontrolira organ, ki ga odredi minister za gradbe ali gradbena direkcija.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. februarja 1926., št. 27. (VIH. — 1926.)
Člen 5.
Kre je tehnično osebje preobloženo z delom pri popravilih cest, mostov in drugih gradb, porušenih v vojni, v zvezi z gradnjo novih in rekonstrukcijo starih cest in drugih posebno koristnih del, se odreja tehničnemu osebju pri ministrstvu za gradbe in vseh gradbenih direkcijah gradbena doklada na podstavi člena 24. b) uredbe o ustroju ministrstva za gradbe, in sicer:
a)	ministrovemu pomočniku, načelniku in direktorju mesečno po 900 Din;
b)	šefu odseka v ministrstvu in šefu oddelka v direkciji po 750 Din;
c)	inšpektorju mesečno po 600 Din;
č) višjemu inženjerju, višjemu arhitektu, inženjerju in arhitektu mesečno po 450 Din;
d)	podinženjerju, podarhitektu, izvedencu, gradbenemu nadzorniku, geometru in tehničnemu pripravniku mesečno po 300 Din;
e)	praktičnemu tehniku in risarju mesečno po 150 Din.
Člen 6.
Stalna doklada (po členu 5. pravilnika) se izplačuje mesečno naprej z rednimi prejemki vred.
Člen 7.
Nagrade za nadzorstvo ali za voditev poslov pri zidanju večjih zgradb na suhem in na vodi obreme-njajo one proračunske partije in pozicije, iz katerih se ta dela izvršujejo.
Obče odredbe.
Člen 8.
Tehničnemu osebju, ki ima stalno mesečno doklado po tem pravilniku, prestane teči ta doklada:
a)	če je uslužbenec na odsotstvu po privatnem poslu; in
b)	če je bolan ali na bolovanju dlje nego dva meseca v letu za ta daljši čas bolezni ali bolovanja.
Člen 9.
Račune o službenem potovanju predlaga osebje svojemu uradu v 30 dneh po dohodu v stano-
vališče.
Člen 10.
Račune terenskih nagrad po tem pravilniku in uredbi o ustroju ministrstva za gradbe iz leta 1920. predlaga osebje svojemu uradu vsak mesec. Če sc je izvršilo terensko delo izven stalnega stanovališča, se mora predložiti račun obenem z računom za potne in vozne stroške.
Člen 11.
Odloki o teh izdatkih morajo imeti točno številko proračunske partije, ki jih zadevajo dotični izdatki.
Člen 12.
Akontacije se smejo dajati samo pri državnih blagajnah v krajih, odkoder odhaja dotični uradnik na službeno potovanje.
Člen 13.
Zahteve po tem pravilniku zastarajo v šestih mesecih od dne po izvršenem poslu.
Člen 14.
Kredite za izdatke po tem pravilniku izposluje knjigovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe sporazumno z računovodstvenim odsekom in z direkcijami.
Člen 15.
da pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se raz-g.asi v «Službenih Novinah», doklade in nagrade pa veljajo za mesec januar 1926.; takrat prestanejo veljati vsi dosedanji pravilniki o nagradah v območju ministrstva za gradbe.
Člen 16.
Izplačevanje po tem pravilniku naj se vrši, dokler se ne sprejme nov proračun, iz proračunskih dvanajstin po proračunu za leto 1924./1925., in sicer po členu 5. tega pravilnika iz partij 1037., 1048.,
1062.,	1076., 1093., 1102., 1119. in 1135.; po odobritvi novega proračuna pa se bo vršilo iz kredita, ki se dovoli v ta namen.
Iz ministrstva za gradbe.
K št. 202/26.
61.
Razpis glede carinskega postopanja pri pogojnih ekspedicijah slik, ki se oglašajo na povratek.*
Da se ne bi slike, ki se oglašajo ob uvozu ali izvozu na povratek po členih 73., 82. ali 98. carinskega zakona, poškodovale z zaznamenovanjem in zaradi tega izgubile vrednosti, je odredil gospod minister za finance na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona:
«Ob uvozu ali izvozu slik, ki se oglašajo na povratek, morajo zahtevati carinarnice, naj jim predlože deklaranti z deklaracijo vred po dva enaka seznamka dotičnih slik z njih popisom. Oba ta se-znamka vzporede, ko se vrši pregled, organi, odrejeni zanj, s prijavljenimi slikami, v dokaz istovetnosti pa ju podpišejo poleg osebe, ki je podpisala deklaracijo kot pošiljatelj. Unikatu in duplikatu deklaracije se priloži po eden teh seznamkov, ki služi, ko se slike vrnejo, za vzporeditev s slikami, ki se vračajo, in za ugotovitev njih istovetnosti, če se izpolnijo ti pogoji, ni postavljati na slike nobenih-drugih oznamenil.
Zlasti se pripominja, da mora biti zapisano v se-znamkih poleg vsega drug'ega vselej isto imenovanje kakor v deklaraciji in da. morata biti oba seznamka istovetna. Carinarnice morajo na te se-znamke vedno postavljati svoj žig s številko deklaracije in njenim datumom ob prejemu deklaracije in to potrditi s podpisom onega, ki prejme deklaracijo.»
Carinarnicam se priobčuje prednja odločba gospoda ministra z naročilom, naj. odslej postopajo po njej.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 28. januarja 1926.; C br. 3273.
62.
Razpis o analizi nafte in proizvodov iz nje. (Dopolnitev razpisa C br. 57.740/1925.)*
V prilog' pravilnemu in točnemu izvrševanju predpisov iz razpisa gospoda ministra za finance C br. 57.740 z dne 9. decembra 1925.** se odreja carinarnicam, naj pošiljajo zaradi analizo carinsko-kemijskemu laboratoriju ogledke nafte in vseh proizvodov iz nje v količini najmanj 500 cm3.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 29. januarja 1926. C br. 3510.
63.
Razpis o ocarinjanju antracita ob uvozu.*
Da bi so ob ocarinjanju antracita in kamenega premoga vedela točna razlika med antracitom, ki se ocarinja po tar. št. 169., točki 1., obče carinske tarife, in kamenim premogom, ki se ocarinja po tar. št. 169., točki 2., obče carinske tarife, je odredil gospod minister za finance glede na pojasnilo generalne rudarske direkcije ministrstva za šume in rudnike R br. 7536 z dne 5. avgusta 1925. in po zaslišanju carinskega sveta na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi:
«1.) Kot antracit iz tar. št. 169., točke 1., se ocarinja oni kameni premog, pri katerem znaša odstotek izparljivo tvarine največ 5%. — Vsak drugi premog, najsi bi bil po zunanjosti in drugih lastnostih podoben antracitu, se ocarinja kot kameni premog po št. 169., točki 2., obče carinske tarife.
2.	) Vselej, kadar se prijavi antracit za uvozno ocarinitev, mora priložiti deklarant poleg drugih listin z deklaracijo vred potrdilo pristojnega rudar-stvenega oblastva onega kraja, kjer je rudnik, v dokaz, da se je prijavljeni antracit res pridobil iz tega rudnika.
3.	) Carinarnice morajo poslati ob vsakem uvozu antracita predpono zaznamenovane ogledke najbližjemu carinsko-kemijskemu laboratoriju ter postopati nadalje po prejetem poročilu.
* «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 6. februarja 1926., št. 27. (VIII. — 1926.)
** Uradni list z dne 19. decembra 1925., št. 373/ /112.
Carinsko-kemijskim laboratorijem se naroča, naj vpišejo ob vsaki preiskavi antracita v svoje poročilo točni odstotek ugotovljenih izparljivih snovi.»
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 29. januarja 1926.; C br. 3620.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
64.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o	pobiranju občinske davščine od postelj
za prenočevanje tujcev v krajevni občini
Dobrni.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 41, odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani:
Veljavnost tukajšnje naredbe z dne 13. maja
1925.,	U. br. 9886/4, Uradni list z dne 20. maja 1925., št. 159/45, o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Dobrni se podaljšuje do konca leta 1926.
V Mariboru, dne 26. januarja 1926.:
U. br. 17.519/3.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
65.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranja davščine na ponočni obisk gostiln v občini Vnzenici.
. Občini Vuzenici v srezu prevaljskem dovoljujem na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894.. dež. zak. štajerski št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», do dne 31. decembra 1926. na ponočni obisk gostiln in kavarn občinsko davščino po nastopnem pravilniku:
§ 1-
Občinsko davščino na ponočni obisk gostiln morajo plačevati obiskovalci gostiln, ki so po 22. uri v gostilnah. Davščina znaša za goste, ki so v gostilnah po 22. uri do 24. uro. 1 Din.
§ 2.
Davščino pobirati je dolžan podjetnik, ki izvršuje obrt; na njegovo odgovornost pa ga smejo zastopati tudi njegovi uslužbenci.
O plačani davščini vroči podjetnik gostu uradno potrdilo županstva, podjetnik pa dobiva potrdila z zaporednimi številkami v obliki blokov. Potrdila je uporabljati strogo po tekočih številkah. Za pravilno zaračunavanje davščine, za vsako zlorabo potrdil ali za nepravilnosti sploh je odgovoren podjetnik. Gostje, ki se mude v gostilnah po 22. uri, se morajo izkazati s potrdilom za 1 Din, označenim z natančnim datumom. Če gre gost po 22. uri iz ene gostilne v drugo, plača v vsaki gostilni predpisano davščino.
§ 3.
Za vsak blok, ki ga podjetnik izgubi, mora plačati vso vrednost bloka. Vsaka gostilna ima bloke druge barve.
§ 4.
Županstvo je upravičeno, kontrolirati pravilno pobiranje davščine. Podjetnik obrta mora na zahtevo kontrolnega organa predložiti bloke zaradi primerjanja s potrdili, ki jih je vročil gostom. Za kontroliranje je upravičen ves občinski odbor s tajnikom in slugo.
§ 5.
Za prestopke te naredbe je smatrati:
a)	če uporablja podjetnik neuradna potrdila, t. j.
taka, ki jih ni prejel od županstva;
b)	če gost kljub pozivu neče plačati davščine;
c)	če plača gost sporazumno s podjetnikom dav-
ščino brez potrdila;
d)	če podjetnik davščine ne pobere;
e)	če izda podjetnik potrdilo, ne da bi navedel dan.
§ 6.
Za vsak prestopek te naredbe sme predpisati županstvo podjetniku, odnosno gostu, ne da. bi uvedlo kazensko postopanje, desetkratni znesek prikrajšane davščine. Ce se višina prikrajšane davščine ne more določiti, ali če se pri podjetniku prestopki naredbe ponavljajo, se določi vsota, ki jo mora plačati, od 100 do 250 Din. Ce zakrivi prestopek gost sporazumno s podjetnikom (§ 5. c), sme predpisati županstvo desetkratno davščino, odnosno zgoraj določeni znesek, vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo obeh zneskov. Gosta, ki neče plačati davščine, mora podjetnik naznaniti županstvu.
§ 7.
V stvareh te. naredbe odloča na prvi stopnji županstvo.
Zoper odloke županstva je dopusten priziv na občinski odbor, zoper sklepe občinskega odbora pa na sresko poglavarstvo.
Priziv je vložiti v vsakem primeru na občinski odbor v 14 dneh od dne, ki pride za dnem, ko se je vročil ; stranki odlok županstva, odredba ali obvestilo o sklepu občinskega odbora.
§ 8.'
Osebe, ki naznanijo županstvu prestopke te naredbe, dobe za nagrado polovico plačane desetkratne davščine, odnosno polovico vsote, ki je določena v § 6. te naredbe.
§ 9.
Občinsko davščino je smatrati za javen občinski davek. Ce se davščina ne plača v določenem roku, jo je izterjati po § 3. ukaza z dne 20. aprila 1854.. drž. zak. št. 96, s politično eksekucijo. Na isti način se izterjajo tudi premalo oddani zneski, če se ne plačajo v 14 dneh po vročitvi plačilnega poziva. Prizivi nimajo odložilne moči. Glede zastaranja te davščine veljajo določila zakona z dne 18. marca
1878.,	drž. zak. št. 31.
§ 10.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Uradnem listu, ter velja do dne 31. decembra 1926.
V Mariboru, dne 29. januarja 1926.:
U. br. 3235/1.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r.
66.
Dodatek k naredbi velikega župana mariborske oblasti z dne 4. januarja 1926., U. br. 17.676/3—1925.,*
o pobiranju občinske davščine na vozila v mestni občini celjski v leta 1926.
Na prošnjo občine celjske se izpreminja tudi § 10. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. marca 1921., Uradni list z dne 20. junija
1921.,	št. 176/67, o davščini na vozila v mestni občini celjski. Novo besedilo se glasi tako-le:
Ǥ 10. Prizivi.
V	vseh zadevah te naredbe je zoper ukrepe in odločbe mestnega magistrata dopusten priziv na občinski svet, ki odloča dokončno.
Prizive je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh po vročitvi odloka mestnega magistrata.»
V	Mariboru, dne 8.februarja 1926.;
U. br. 17.676/4.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi osrednje vlade.
67.
Gospod minister za agrarno reformo je odobril z odlokom z dne 1. februarja 1926., št. 3143/26, nastopno
* Uradni list z dne 12. januarja 1926., št.'17/3.
Poročilo za leto 1925. o stanju kolonizacijskega fonda ministrstva za agrarno reformo dne 31. decembra 1925.*
Razglasi velikega žagana ljubljanske oblasti.
1.	) 10%ni prispevek za kolonizacijski fond se je odmeril po pogodbah, odobrenih na podstavi pooblastitev;
a)	v členu 47. zakona z dne 31 ega marca 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece april,
maj, junij in julij 1925. z . . Din 5,329.880-70
b)	v členu 38. zakona z dne 31. julija 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november
1925. z ........................ » l,634.902-84
skupaj: Din 6,964.783-54
2.	) Izredni dohodek za koloni-
zacijo je bil prejet po odločbi ministrstva za agrarno reformo št. 12.232/25 iz licitacije pridelkov na neupravičeno obdelanem zemljišču z...........................»	10.298-75
3.	) 5%ne obresti je dovolila državna hipotekarna banka v tekočem računu od vsot, vplačanih kot odmerek za kolonizacijski fond, in sicer za čas od dne 1. aprila do dne 30. junija 1925.
Din 7.099—
od dne 1. julija do dne 31. decembra
1925................ »	69.503-65 »	76.602-65
torej znašajo skupni dohodki dne
31. decembra 1925..................Din 7,051.684-94
z besedami: dinarjev sedem milijonov, ena in petdeset tisoč šest sto štiri in osemdeset in M/i0o.
Izkazana glavnica kolonizacijskega fonda je
1.) vložena pri državni hipotekarni banki na tekočem računu z Din 5,254.179-84
2.) deponirana v državnih bla-	
gajnah, dokler se ne izroči državni hipotekarni banki, z ....	»	252.255-85
3.	) hipotekarno zavarovana na imovini veleposestnikov z ... » 4.	) akontirana finančnemu odseku ministrstva za agrarno reformo po odločbi ministrskega sveta št. 25.578/25 z . .Din 131.000— kolikor je še ostalo neobračunjeno iz akontirane ' vsote Din 200.000-—, do-	900.000-—
čim se je Din 69.000-1—	vrnilo	
po odločbi	
št. 3350/25 ...» 220.000-— »	351.000—
5.) ostala še nevplačana z .	.	»	294.249-25
skupaj: Din 7,051.684-94
z besedami: dinarjev sedem milijonov ena in petdeset tisoč šest sto štiri in osemdeset in 94/ioo.
Iz ministrstva za agrarno reformo v Beogradu,
dne 1. februarja 1926.; št. 3143/26.
L. br. 216.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 31. januarja 1926.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih i i	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tiluznih bolezni.					
Brežice		.	i	■ 1 ■		1
Kranj		1		.		1
Krško		1				1
Radovljica ....	1		1		
Griža. — Dysenteria.					
Ljubljana, mesto .	1				1
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Brežice		2	.	2 I .		
Kamnik		2	2	2 1 .		2
Kranj		1	.	. .		1
Krško . . .	1	13		1	13
Laško ....	6	.	5	1	
Ljubljana, srez . .	1			1	
Ljubljana, mesto .	5	2	3		4
Logatec		1	1	1		1
Novo mesto . . .	1	•	1		1
Ošpice. —		Morbilli.			
Brežice		7	15	22	i	
Črnomelj			1		i	
Kočevje		3	1	i	3	
Kranj			4			4
Laško 		3	1			4
Ljubljana, mesto .	2	-			2
Davica.	— Diphteria et Group.				
i Kočevje .....	1		I		1
i Kranj		1	1		1
Laško 			1	■ 1 •		1
Ljubljana, mesto .	4	.	. 1 ■		4
Logatec			1		• 1 1	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj. ...	25	10	23	1	.		12
Kranj		10		10		
Laško ......	1				i
Litija		1		.		i
Ljubljana, srez . .	2		1		2
Ljubljana, mesto .	1	1	.		2
Logatec .....		i	• 1 •		1
Šen. — Erysipelas.					
Brežice			1 I	• 1 •		1
Radovljica ....	i	.	j	i 1	•		
V Ljubljani, dne 6. februarja 1926.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
U. br. 1863.
Razpust društva.
«Društvo županov v krškem političnem okraju» s sedežem v Št. Jerneju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, ker nima niti članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 12. februarja 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Cenovnik,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvoza blaga po člena 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.**
Vetja od dne 15. do dne 28. febraarja 1926.
I Hedna || številka 1	Imenovanje predmetov in domačih proizvodov	Količina	Cena v dinarjih
i	Rž				100 kg	160- —
(Pripomba uredništva: Vse druge številke so iste kakor v cenovniku za čas od dne 1. do dne 15. februarja 1926. [Uradni list 11 z dne 6. februarja 1926.] Prav tako je besedilo končne pripombe isto.)
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 10. februarja 1926.; I br. 8000.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. februarja 1926., št. 31. (IX. — 1926.)
** «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i i Slovenaca» z dne 13. februarja 1926., št. 33.
------_—»-♦Ht- »- « --
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 1/5.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. februarja 1926.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- | velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifumib boleini.					
Celje		2	.			2
Konjice		1		i		
Ljutomer		2				2
Maribor (mesto). .		i			1
Prevalje		2				2
Ptuj		1				1
Šmarje pri Jelšah .	2				2
Skupaj .	10	i	i		10
Srez	1 Ostalih 1	Na novo obolelih	Ozdra- velih	J ' Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		4	1	4		1
Čakovec		21	1			22
Dolnja Lendava. .	7	5	3		9
Maribor, desni breg	. 1				1
Maribor, levi breg.	1				1
Maribor (mesto). .	7	i			8
Murska Sobota . .	1		i		
Prelog		2	,	.		2
Slovenjgradec. . .		3			3
Skupaj .	44	11	8	•	1 47	
OSpice. —		MorbilU.			
Maribor, desni breg	7	5	4 1;.		8
Maribor, levi breg.	18	8	18		8
Maribor (mesto). .	1	4	2		3
Murska Sobota . .	4		4		
Ptuj		 .	84	61	87	2	56
Ptuj (mesto) . . •	5	1	4		2
Šmarje pri Jelšah .		13	13		.
Skupaj .	119	92	132	2	77
Darica.	— Diphteria et Croup.				
Čakovec 			1	'		le
Ljutomer			1			1
Maribor (mesto). .		1	I		1
Skupaj ,	•	3		•	1	3	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Ljutomer		9	2	5	• 1 6	
Ptuj			12	8	4	
Šmarje pri Jelšah .	i		.	■ I 1	
Skupaj .	10	14	13	• ! c	
Šen. — Erysipelas.					
Ptuj (mesto) . . .	1	•	1	• 1 •	
Šmarje pri Jelšah .	1	•		• 1 i	
Skupaj .	2	.	1	• i i	
T Mariboru, dne 10. februarja 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet br. 142/7.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 15. februarja 1926.
Opaska: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Garje konj.
Maribor, desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju
(Sv. Lovrenc 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Maribor, desni breg: Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec), Studenci (Studenci 1 dvorec). Maribor, levi breg: Lajtersberg (Meljski hrib 1 dvorec), Rošpoh (Rošpoh 1 dvorec). Maribor, mesto: 1 dvorec.
Tuberkuloza govedi.
Maribor, levi breg: Krčevina (Petrovo selo 1 dv.). V Mariboru, dne 15. februarja 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Pred«. 185/4/26—1.	3—3
Razpis.
Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto sodnega sluge; prav tako se odda mesto sodnega sluge, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
2 8. februarja 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 13 z dne 13. februarja 1926.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 10. februarja 1926.
S 24/25—79.	325
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Anton Splihal, posestnik in trgovec v Št. liju pod Turjakom št. 6.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, in za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev se določa narok na dan 2. marca 1926. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek I.,
dne 28. januarja 1926.
C 80/25—3.	289
Oklic.
Anton Kandare v Pudobu št. 21 je vložil zoper Ferdinanda Malnarja na Pargi pri Čabru tožbo zaradi 1750 Din.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan	marca 192 6.
ob devetih pri tem sodišču.
Ker je bivališče Ferdinanda Malnarja neznano, se mu postavlja za skrbnika Alojzij Žnidaršič v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek L,
dne 9. februarja 1926.
C 2/26—1.	290
Oklic.
Firma Franc Premrov in sin v Martinjaku je vložila zoper Jurija Hitija v Ravniku št. 16 tožbo zaradi 850 Din.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan	17. marca 1926.
ob devetih pri tem sodišču.
Ker je bivališče Jurija Hitija neznano, se mu postavlja za skrbnika Alojzij Žnidaršič v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek I.,
dne 9. februarja 1926.
C 40/26—1.	334
Oklic.
Anton Repovš, posestnik v Božjakovem št. 9, ki ga zastopa dr. Karel Šturm, odvetnik v Metliki, je vložil zoper Jožefa Nemaniča, posestnika v Božjakovem št. 9, tožbo zaradi 2250 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. marca 192 6.
ob osmih pri podpisanem sodišču v sobi št. 20.
Ker je sedanje bivališče Jožefa Nemaniča neznano, se mu postavlja za skrbnico njegova žena, Ana Nemanič v Božjakovem št. 8.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 10. februarja 1926.
C H 364/25.	281
Oklic.
Firma Franc Čuček & Cie., šampanjske kleti v Ptuju, zastopana po drju. Alojziju Visenjaku, odvetniku v Ptuju, je vložila zoper Pavla B e c k a, svratiste Vukovar, tožbo zaradi 2610 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 5. februarja 192 6. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 12.
Ker je bivališče Pavla Becka neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Anton Horvat, odvetnik v Ptuju.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek II.,
dne 8. februarja 1926.
Nc I 554/25.	293
Plačilni poziv.
Na predlog Jurija Nowotnega, tvorničarja v Pragi, sedaj v Črnomlju, kot načelnika in pooblaščenca Premogokopne družbe «Belokrajine> v Črnomlju, se pozivljejo
1.	) Josef Menöik-Zebinsky v Štedri (ÖSR) kot lastnik 8 kuksov,
2.	) Frančiška Š i m r o v a v Polici na M. (ČSR) kot lastnica 8 kuksov,
3.	) Mina Menčikova v Pragi, Spalena ulice št. 11, kot lastnica 8 kuksov,
4.	) Alojzij Menöik-Zebinsky v Pragi, Spalena ulice št. 11, kot lastnik 7 kuksov,
5.	) Vilčm P e 11 y v Pragi II, Spalena ulice št. 11, kot lastnik 7 kuksov,
6.	) Karel E x n e r, majitel domu v Praze, kot lastnik 2 kuksov,
7.	) dr. Josef Mandič v Pragi H, Palackeho ulice št. 3, kot lastnik 2 kuksov, in
8.	) dr. Adolf Hornung v Pragi II, Spalena ulice št. 11, kot lastnik 2 kuksov,
po §§ 148. in 158. rud. zak., naj plačajo v 14 dneh po objavi tega poziva v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» na roke pravdnega zastopnika, dr ja. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, na prispevkih, sklenjenih na družbenem občnem zboru z dne 3. marca 1924., in sicer: Josef Menöik-Zebinsky v Štedri (ČSR) znesek 25.000 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., Frančiška Šimrova v Polici na M. (ČSR) znesek 25.000 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., Mina Menčikova v Pragi, Spalena ulice št. 11, znesek 25.000 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., Alojzij Menöik-Zebinsky v Pragi, Spalena ulice št. 11, znesek 21.875 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., Vilem Pelly v Pragi II, Spalena ulice št. 11, znesek 21.875 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., Karel Exner, majitel domu v Praze, znesek 6250 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., dr. Josef Mandič v Pragi H, Palackčho ulice št. 3, znesek 6250 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., dr. Adolf Hornung v Pragi H, Spalena ulice št. 11, znesek 6250 Din s 5%nimi obrestmi izza dne 1. aprila 1924., vsi, da se izognejo izvršbi po § 160. rud. zak.
Če bi se vložili zoper ta plačilni poziv ugovori, se morajo ugotoviti gorenji zahtevki, dokler zdražba kuksov ne bi bila izvršena, z rednim pravdnim postopanjem.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 19. januarja 1926.
Nc 1 78/26—3.	.	*	285
Amortizacija.
Na prošnjo Franceta Hočevarja v Do uikih št. 17 pri Kranju se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani št. 332, glaseče se na ime: Franc Hočevar in na vsoto 6058 Din.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne te objave, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek L, dne 6. februarja 1926.
E 523/25—17.	270
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1926. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Kočišče, vi. št. 40, b) Kamnik, vi. št. 942.
Cenilna vrednost: ad a) 20.746 Din 25 p, ad b) 121.024 Din 50 p; najmanjši ponudek: ad a) 10.373 Din 13. p, ad b) 60.512 Din 25 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 1. februarja 1926.
E 564/25—13.	294
Sklep.
Izvršba z dražbo zemljišč vi. št. 35, katastralna občina Sv. Jernej, in vi. št. 11, katastralna občina Muta, dovoljena s sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 9. oktobra 1925., opr. št. E 564/25—2, v pravni stvari Mestne hranilnice v Mariboru, zastopane po drju. K. Kodermanu, odvetniku v Mariboru, zoper Uršo Vrhnjake v o, posestnico na Muti, zaradi 250.000 Din s pripadki, je na predlog Mestne hranilnice v Mariboru ustavljena.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek L, dne 31. januarja 1926.
E 4714/25—8.	269
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnji Boč, vi. št. 25.
Cenilna veednost: 8293 Din 60 p, po odbitku vknjižene služnosti 500 Din v korist Egidija Krainza, torej 7793 Din 60 p; najmanjši ponudek: dve tretjini cenilne vrednosti v znesku 5196 Din 60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 21. januarja 1926.
E 2586/25—7.	267
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 192 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin (ideelne polovice): zemljiška knjiga Spodnji Breg, 1.) vi. št. 646, 2.) vi. št. 648.
Cenilna vrednost: ad 1.) 1022 Din, ad 2.) 3415 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 682 Din, ad 2.) 2277 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 28. januarja 1926.
E 585/25—7.	279
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pijovec, vi. št. 39, in zemljiška knjiga Kristanjvrh, vi. št. 32.
Cenilna vrednost: 63.787 Din 50 p; vrednost pri-tekline: 4023 Din; najmanjši ponudek: 42.525 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 30. januarja 1926.
E 214/25—9.
Dražbeni oklic.
Dne 1 0. m a r c a 1 9 2 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lukovek, pet osmink vi. št. 118.
Cenilna vrednost: 3490 Din 83 p; vrednost pri-tekline: 57 Din 81 p; najmanjši ponudek: 2328 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek II.,
dne 11. januarja 1926.
301 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisali sta se nastopni firmi:
95.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: slovenski: Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija, d. d. v Litiji, podružnica Celje; nemški: Blei- und Silberhütte und chemische Industrie, A.-G. in Litija, Filiale Celje.
Obratni predmet: Družba pridobiva, izdeluje, predeluje, uporablja in ukorišča kemijske proizvode in izdelke vseh vrst, nadalje trgovski obratuje s kemijskimi proizvodi in izdelki vseh vrst. V ta namen je upravičena, izvrševati vsakovrstne posle, tako tudi pridobivati, jemati ali dajati v zakup ali prodajati zemljišča, koncesije za vodne sile, patente, in sploh pravice, ki so s patenti ali sicer zakonito zajamčene, ustanavljati in obratovati vodne naprave, pridobivati rudarske pravice, se udeleževati pri teh pravicah in napravah ter jih ukoriščati.
Družba je upravičena, se udeleževati pri drugih podjetjih enake ali slične vrste, bodisi s pridobitvijo
njih delnic, bodisi kakorkoli drugače, ter ima pr a -vico, ustanavljati podružnice ali poslovalnice v vseh krajih tuzemstva in inozemstva.
Družbena oblika: delniška družba; ustanovitev družbe dovoljena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. septembra 1922., VI. št. 4451, in pravila odobrena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 28. oktobra 1922., št. 6967; ustanovljena na občnem zboru z dne 7. novembra 1922.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Podružnica v Ljubljani s firmo: Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija, d. d. v Litiji, obstoječega glavnega zavoda.
Delniška glavnica: 1,006.000 Din, razdeljenih na 10.000 delnic po 100 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačane in se glase na imetnika.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svoje ime dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en uradnik s prokuro ali ravnatelj, upravičen za podpisovanje firme, ali prokurist, upravičen za podpisovanje firme, ali en član upravnega sveta, vsak izmed teh skupno z reprezentantom podružnice ali prokuristom podružnice ali pa reprezentant podružnice in prokurist podružnice s pristavkom «p. p.».
Člani upravnega sveta: Avgust Praprotnik, ravnatelj v Ljubljani; dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani; dr. Milan Vidmar, vseučiliški profesor v Ljubljani; Josip Strauss, trgovec na Dunaju, L, Kant-gasse 3; Karel Noot, industrijec na Jesenicah; Leon Wreschner, senior-šef firme Beer-Sondheimer & Co. v Frankfurtu a. M.; Josip Bellak, direktor banke Allgemeine Montanbank na Dunaju, I., Canovgagasse 5.
Reprezentant podružnice: Friderik Groll, ravnatelj v Litiji.
Prokurist podružnice: Evgen Miloševič v Celju.
Objave: v Uradnem listu.
Celje, dne 28. januarja 1926.
96.	Sedež: Št. Jurij ob južni železnici.
Besedilo firme: Adam Kincl in drug.
Obratni predmet: trgovina s špecerijskim in manufakturnim blagom in deželnimi pridelki.
Družbena oblika : javna trgovska družba izza dne 27. decembra 1925.
Osebno zavezana družbenika: Adam Kincl, posestnik, trgovec in gostilničar v Št. Juriju ob južni železnici, in Juro Cerovšek, zastopnik pivovarne «Union» v Celju.
Pravico, zastopati družbo, ima Adam Kincl.
Firma se podpisuje tako, da postavlja Adam Kincl pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno svoj podpis.
Celje, dne 28. januarja 1926.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
97.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Brata Šumer in drug.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom:
Besedilo firme odslej: Brata Šumer.
Izstopila je iz družbe javna družbenica Marica Rozman, trgovka v Celju.
Celje, dne 28. januarja 1926.
98.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju; Filiale der Laibacher Creditbank in Cilli; Filiale della Banca di credito di Lubiana a Cilli:
Vstopil je kot član v predstojništvo Konrad Els-bacher, veletržec v Laškem.
Celje, dno 28. januarja 1926.
99.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Prvi mestni mlin Celje inž. Ra-kusch in drug; Prvi gradski mlin Celje inž. Rakusch i drug; Erste Stadtmühle Celje Ing. Rakusch & Comp.
Obratni predmet: parni mlin:
Izstopila je iz družbe javna družbenica Marija Jeschounig, veleposestnica v Arji vasi.
Celje, dne 28. januarja 1926.
100.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, podružnica v Celju:
Izbrisala sta se upravna svetnika Josip Dular in ing. Dušan Sernec; na novo pa sta se vpisala upravna svetnika dr. Anton Brecelj, zdravnik v Ljub-
ljani, in Srečko Kobi. veleposestnik na Bregu pri Borovnici.
Celje, dne 28. januarja 1926.
101.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Dravogradska rafinerija mineralnega olja, družba z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora Zsjlne 12. januarja 1923. se je družba razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Dravogradska rafinerija mineralnega olja, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidator: ing. Walter Mach v Mariboru. . Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako. da pristavlja njenemu besedilu svoj podpis.
Maribor, dne 21. januarja 1926.
102.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Kovina», prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d.:
Prokura se je podelila Stanku Širci, podravna-telju d. d. «Kovine» v Mariboru.
Maribor, dne 24. januarja 1926.
B. Vpisi v zadružni register.
L Vpisale so se nastopne zadruge:
103.	Sedež: Dobova.
Besedilo firme: Mlekarska zadruga v Dobovi,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: zadruga pospešuje živinorej-stvo in mlekarstvo; zato
1.	) gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov;
2.	) prevzema od članov mleko, proizvaja mlečne izdelke in razpečava vse to.
Zadružna pogodba z dne 26. januarja 1926.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradnem prostoru ali pa v «Narodnem gospodarju» v Ljubljani.
Načelništvo sestoji iz predsednika in štirih odbornikov; člani načolništva so: Jože Cvetkovič, posestnik v Ločah št. 19 (predsednik); Franc Tolas, posestnik v Gabrju št. 10, Janko Križanec, posestnik in mesar v Dobovi št. 4, Jože Jelnikar, posestnik v Mihalovcu št. 63, Franc Perger. posestnik in trgovec v Dobovi št. 8 (člani načelništva).
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
Celje, dne 3. februarja 1926.
104.	Sedež: Domžale.
Besedilo firme: Konsumno društvo v Domžalah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, preskrbovati članom po nizkih cenah vsako blago, potrebno v gospodinjstvu, in oblačilno blago dobre vrste. Zato sklepa pogodbe z zakladalci, kupuje in svojeročno izdeluje konsumno blago ter ga prodaja zadružnikom.
Zadružna pogodba (statut) z dne 1. januarja 1926.
Oznanila se izvršujejo z objavo v «Slovencu».
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Franc Bernik, župnik v Domžalah (načelnik); Gašper Juvan, posestnik v Stobu št. 23 (načelnikov namestnik); Josip Sicherl, organist v p. v Zgornjih Domžalah št. 105; Karel Zajec, posestnik v Zgornjih Domžalah št. 126, in Franc Končan, posestnik v Spodnjih Domžalah št. 69.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelnik ali njegov namestnik skupno z enim članom načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje skupno načelnik ali njegov namestnik z enim članom načelništva.
Ljubljana, dne 12. januarja 1926.
105.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo — ReHrpa/iHa wrajepexa BHHapcxa aaflpyra y Mapafiopy, per. saapyra ca orpammeHUM janciBOM —.
Societe vinicole enregistree ä responsabilite limitće de la Styrie centrale ä Maribor — Zentralgenossenschaft für südsteierische Weine in Maribor, G. m. b. H.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov; zato
1.	) podpira člane pri obnovi vinogradov;
2.	) širi potrebno strokovno znanje vinarstva in umnega kletarstva z vinarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in z razstavami ter daje nasvete v vinarskih stvareh, zlasti pa pazi, da se izvršujejo vsa vinogradniška dela pravilno in pravočasno;
3.	) nabavlja za člane vinogradniške potrebščine;
4.	) zgradi, odnosno uredi in opremi vzorno centralno zadružno klet, kjer vpliva po umnem kletarstvu na izboljševanje kvalitete in s tem na boljše vnovčevanje vinskih pridelkov svojih članov;
5.	) ustanavlja v posameznih vinskih okoliših vzorne vinske kleti za zadružna vina in propagira idejo zadružnih stiskalnic za grozdje;
6.	) prevzema in kupuje vino in grozdje od članov ter skrbi za njiju predelavo in prodajo v tuzemstvu in inozemstvu;
7.	) organizira propagando za razpečavanje vin zadružnega okoliša po reklami in vinskih sejmih pod lastnim imenom v državi, pa tudi izven nje;
8.	) razširja svoje delovanje v istem zmislu tudi na sadjarstvo;
9.	) izdaja, če je treba, strokovni list za vinarstvo in sadjarstvo.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 21. januarja 1926.
Zadružni deleži so dvojni, in sicer glavni po 1000 Din in opravilni deleži po 100 Din.
Vsak zadružnik jamči s svojimi deleži in z njih štirikratnim zneskom.
Oznanila se razglašajo z nabitkom v poslovnih prostorih zadruge.
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Robert Košar, vinogradnik pri Sv. Bolfenku (načelnik); Alojzij Rezman, profesor v Mariboru, Aleksandrova cesta; Franc Pihler, uradnik v Mariboru, Krčevina (namestnik); Franc Hrastelj, stolni vikar v Mariboru, Slomškov trg; Ivan Lorber, posestnik v Mariboru, Einspielerjeva ulica št. 40.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje za zadrugo tako, da pristavljata dva člana načelništva po komerkoli napisanemu ali odtisnjenemu besedilu zadružne firme svojeročno svoja podpisa.
Maribor, dne 28. januarja 1926.
106.	Sedež: Zgornji Brnik.
Besedilo firme:	Kmetijsko društvo v Zgor.
Brniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen: a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke članov;
h) oskrbovati članom gospodarske potrebščine vsake vrste;
c)	ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča;
d)	nabavljati kmetijske stroje ter jih posojati članom;
e)	sploh pospeševati kmetijsko gospodarstvo članov, in sicer zlasti s tem, da:
1.	) snuje naprave in naredbe v povzdigo kme-
tijstva članov;
2.	) da daje v gospodarskih stvareh članom na-
svete,
3.	) da prireja poučne gospodarske shode in raz-
stave ter izdaja primerne knjige in tiskovine. Zadružna pogodba (štatut) z dne 13. decembra 1925.
Oznanila se izvršujejo z enkratno objavo v glasilu Zadružne zveze, «Narodnem gospodarju» v Ljubljani.
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Anton Ahčin, Janez Sleme, Jožef Jenko, Janez Blaž, Janez Dobnikar, Franc Anžič in Alojzij Jenko — vsi posestniki v Zgornjem Brniku.
Pravico, zastopati zadrugo, imata po dva člana načelništva skupno.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Ljubljana, dne 12.januarja 1926.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
107.	Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Ivan Belle, umrli rav-natelj kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici, hrane Stajnko, umrli posestnik v Ljutomeru, in r)anc Ferlinc, posestnik v Šmarju pri Jelšah; v na-čelništvo pa sta vstopila Janko Lesničar, ravnatelj ZadruZno Zveze v Celju, in Ivan Janežič, posestnik v Stari vasi pri Bizeljskem.
Celje, dne 3. februarja 1926.
108.	Splošna gradbena, gospodarska produktivna zadruga «Naprej», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju:
Obratni predmet: k § 2., točki 4., pravil (ustanavljati svoje delavnice za izvrševanje naslednjih obrtov:) ad g) še mesarski in prekajevalski in na novo i) kovaški in kolarski obrt.
Celje, dne 28. januarja 1926.
109.	Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Anton Vampel in Ivan Peklaj; vpisala pa sta se kooptirana člana načelništva Andrej Remic, posestnik v Podsmreki št. 4, in Franc Tomc, posestnik na Dobrovi št. 49. Ljubljana, dne 12. januarja 1926.
110.	Kmetijska (nakupovalna in prodajalna) zadruga v Dolu pri Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Martin Učakar, posestnik v Uničnem št. 11; v načelništvo pa je vstopil Anton Velej, kovač v Hrastniku.
Celje, dne 28. januarja 1926.
111.	Živinorejska in konjerejska zadruga v Gorjah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Alojzij Kobal; vpisal pa se je član načelništva Janez Vidic, posestnik na Polšici št. 21.
Ljubljana, dne 12. januarja 1926.
112.	Stavbna in gostilniška zadruga «Delavski dom» na Jesenicah (Sava), registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 18. oktobra 1925. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 7., 9., 11., 12.,
13.,	14., 15. in 17.
Načelništvo sestoji iz petih članov.
Vabilo na občni zbor se objavi vselej vsaj 14 dni, odnosno 8 dni prej v ljubljanskem «Konzumentu». Ljubljana, dne 18. januarja 1926.
113.	Splošna gospodarska zadruga v Lescah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 20. decembra 1925. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta dosedanja člana načelništva Franc Vidic in Franc Pristou.
Besedilo likvidacijske firme: Splošna gospodarska zadruga v Lescah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo skupno.
Ljubljana, dne 18. januarja 1926.
114.	Kreditna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Po sklepu občnega zbora z dne 29. decembra 1925. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidator je dosedanji član načelništva Ivan Mikuž.
Besedilo likvidacijske firme: Kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji. ■
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo.
Ljubljana, dne 12. januarja 1926.
115.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Pišecah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva so' izstopili Jože Kene, Karel Ogorevc in Josip Kostajnšek; v načelništvo pa so vstopili Ivan Kostevc, posestnik v Pišecah št. 13, Franc Černelč, posestnik v Podgorju št. 42, in Miha Kostajnšek, posestnik v Dedji vasi št. 24.
Celje, dne 3. februarja 1926.
116.	Hranilnica in posojilnica pri Sv. Martinu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je dosedanji član načelništva Anton Gselman; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Tone Lazar, šolski upravitelj pri Sv. Martinu. Maribor, dne 4. februarja 1926.
III.	Izbrisala se je nastopna zadruga:
117.	Bikorejska zadruga v Križevcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Maribor, dne 4. februarja 1926.
St. 104/26.	286 a—2
Razglas glede kavcije umrlega notarja Lovra Baša v Celju.
Notarska zbornica v Ljubljani pozivlje vse one, ki imajo po § 25. notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije umrlega gospoda notarja Lovra Baša v Celju, naj prijavijo svoje zahteve v šestih mesecih po tretji objavi tega razglasa podpisani zbornici, sicer bi se dovolila po tem roku ne glede na njih terjatve izročitev te kavcije.
Notarska zbornica v Ljubljani,
dne 10. februarja 1926.
Predsednik: Hudovernik s. r.
K št. 63.137/25.	321 3—2
Razglas o licitaciji.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za gradnjo blokarnice, gospodarskih poslopij in potniškega stranišča na postajališču v Živaji na progi od Siska do Broda v skupni proračunjeni vsoti 204.800 Din.
Za izvršitev dela veljajo poleg gradbenega elaborata obči in posebni pogoji za gradbena dela državnih železnic.
Obrazec stroškovnika in načrti se dobivajo pri podpisani direkciji, oddelku L, v sobi št. 77 na pobotnico direkcij ske glavne blagajne o plačanem znesku 50 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za gradnjo blokarnice, gospodarskih poslopij in potniškega stranišča na postajališču v Živaji po razpisu št. 63.137/25 za dan 22. marca 1926. ponudnika N. N.».
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 2. marca 1926., in sicer med 10. in 11. uro v roke predsednika dražbene komisije.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 77 podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu kavcijo 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih.
0	položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Zgradbe morajo biti dovršene do dne 1. septembra 1926.
Ponudba mora biti stalna, obvezna tudi, če bi se zvišale cene bodisi materialu, bodisi delovni moči; podražitev ali kakršnekoli zahteve se ne bodo jemale v poštev. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovsko-obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo vse pogoje in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagreba, dne 12. februarja 1926.
Št. 1970/2.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. januarja 1926.:
1	listnica, v njej 690 Din in 3 gledališke karte na ime: dr. Vidic; 1 pes lovske pasme, rjavkaste barve z belimi lisami in s kratkim repom, sliši na ime: «Šek»; 1 pes (foxterrier) bele barve, 8 mesecev star, sliši na ime: «Poba»; 1 črna ročna torbica, v njej okoli 160 Din, 2 ključa, 1 srebrna ženska ura z verižico in 1 pismo; 1 črna usnjena torbica, v njej 100 Din in železniška legitimacija na ime: Vidmar Helena, železničarjeva vdova; 1 rjava usnjena listnica, v njej 80 Din, 1 vozni listek in dokumenti na ime: Ferdinand Smrekar; 500 dinarjev, zavitih v
časopisni papir; 1 črna usnjena listnica z 250 Din;
1	obrabljena usnjena listnica s 70 do 100 Din; dva ključa na železnem obročku; 1 cigaretna doza iz alpake, v njej 400 do 500 Din in naslov: Franc Perko, poštni uradnik, Poljane nad Škofjo Loko, stanujoč v Gradišču št. 11/IL; 1 poselska knjižica na ime: Bartol Frančiška; 1 bela pletena košara; 1 prazen sod za 751 z znamko «C 651»; 1 permanentni vozni listek cestne električne železnice na ime: Wieder-wohl; 1 pasja znamka št. 501/26 Ljubljana; 1 zlat ščipalnik z velikimi neobrobljenimi stekli; 1 pes. «Schnautzer», ki nosi znamko št. 53 iz leta 1025., občina Vič; 1 rjava ročna torbica, v njej 116 Din in
2	ključa; 1 rjava usnjena ročna torbica, v njej 300 Din in nekaj drobiža; 1 pes dobermanske pasme, sliši na ime: «Areb»; 1 spodnji del uhana (velika dolga rdeča korala); 1 zlat uhan z 2 diamantoma («buton»); 1 rjav pes volčje pasme, nosi znamko št. 52 iz leta 1926., Ljubljana, sliši na ime: «Rex»; 1 starinska broška s kamejo; 1 zlata damska verižna zapestnica.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do
dne 31. januarja 1926.:
1 pes (foxterrier) bele barve, z odsekanim repom, brez znamke; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 zapestnica, sestavljena iz 32 steklenih kamenov; primeroma 2 metra bele tkanine; 1' par rjavih rokavic; 1 bankovec za 10 Din; 1 denarnica, v njej 1 dolar in nekaj jugoslovanskega denarja; 1 zavitek, v njem 1 srajca in 1 moške spodnje hlače; 1 črnosiv pes volčje pasme brez znamke; 1 rdeča usnjena damska torbica; 1 zlata damska ura, na okrovu napis: «Anica»; 1 črn moški dežnik. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 10 dežnikov (2 damska), 1 torbica za spise, 1 čevelj, 1 zavitek obleke, 1 nahrbtnik s predivom, 1 prazen nahrbtnik, 1 nahrbtnik z lovskim stolom, 2 stara noža, 3 palice, 1 nahrbtnik s krompirjem in čebulo, 1 dežni plašč, 1 prt, 2 klobuka, 1 cigaretna doza, 1 zavoj čevljev, 1 zavoj bombaža, 1 zavoj s tarifi čevljev, 1 prazna ročka, 2 para galoš, 1 hlače, ena žepna ura in 1 obešalnik.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 5. februarja 1926.
Št. 1051/25.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta in denarne izravnave lesnih vrednosti posestnikov v Kozarišču.
Načrt o nadrobni razdelbi zemljišč, ležečih v ka-tastralni občini Kozarišču in vpisanih v vi. št. 89 in 90, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra
1887.,	dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., od dne 22. februarja 1926. do vštetega dne 7. marca 1926. pri županstvu v Starem trgu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt bo pojasnjeval agrarni komisar dne 23. februarja 1926. v času od devetih do desetih v občinskem uradu v Starem trgu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 22. februarja 1926. do dne 23. marca 1926., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1926.
Krajni komisar za agrarske operacije:
dr. Spiller-Muys s. r.
Št. 685/26.	291 3—3
Razpis.
Po zakonu o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilniku, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne 11. marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67) se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo vseh vrst mesa in slanine, kruha, mleka, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga za proračunsko leto 1926./1927., t. j. za čas od dne 1. aprila 1926. do dne 31. marca 1927.:
za državno splošno bolnico v Ljubljani,
za državno bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu in
za državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila dne
16.	marca 192 6.
za dobavo mesa vseh vrst in slanine, odnosno dne
17.	marca 192 6.
za dobavo kruha, mleka, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga.
Licitacija se bo vršila vselej ob enajstih v ravnateljski pisarni državne splošne bolnice, kjer dobi vajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila o dobavah.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo mesa (kruha, mleka, moke in mlevskih izdelkov itd.), ponudnika N. N.», morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije od desetih do enajstih v roke predsedniku dražbene komisije.
Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene pogoje, ter mora položiti do dne 16., odnosno 17. marca 1926. do desetih pri blagajni državne splošne bolnice v Ljubljani predpisano kavcijo, ki znaša 5 %, za tuje državljane pa 10 % skupne vrednosti razpisane dobave. Kavcija se mora položiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu). O položeni kavciji prejme ponudnik blagaj-nično potrdilo, ki ga mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem, toda posebe, se mora predložiti predsedniku dražbene komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je dražitelj plačal davke za tekoče trimesečje.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo, dražiti po njih.
Pripominja se, da pristoji ravnateljstvu pravica izbiranja ne glede na ponujeno ceno kakor tudi razvrstitev dobaviteljev na posamezne zavode.
Ravnateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani,
dne 10. februarja 1926.
Št. 135/26.	331
Razglas.
Z odobritvijo gospoda inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani št. 12.963 z dne 7. novembra 1925. razpisuje podpisano ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo restavracijo «Aleksandrov dom» z delnim inventarjem in dva trgovska lokala v pokritem šeta-lišču za dobo enega leta. Veljavnost najemne pogodbe pa se vsakokrat podaljša za nadaljnje leto, če se ni odpovedala do dne 1. novembra vsakega leta.
Ponuditi je treba temeljno najemnino poleg primerne odškodnine ali obrabnine za inventar, kolikor je last zdravilišča.
Oddaja lokalov ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako se pridržuje pravica, da se sploh ne oddado ali pa da se razpišejo na novo.
Ponudbi je treba priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o položenem vadiju v znesku 10 % ponujene vsote, nadalje dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu ali domovinstvu in o zadostni višini obratne glavnice.
Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe naj se vlože do dne
15. marca 1926.
pri ravnateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini, ki daje na zahtevo tudi vsa podrobna pojasnila.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini,
dne 16. februarja 1926.
Ravnatelj: dr. šter s. r.
Eksh. št. 58/26 bi.	332
Razglas.
Dražba gnoja za čas od dne 1. aprila 1926. do dne 31. decembra 1926. se bo vršila dne 4. marca 1926.
ob 10. uri v pisarni državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Zdražitelj mora plačati poleg kupnine 2%ni prispevek za ubožni sklad in predpisane davščine od celokupnega zneska, ki ga položi za gnoj.
Državna žrebčarna na Selu,
dne 15. februarja 1926.
Razne objave.
329 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Ilirska posojilnica,
r« z« z o« z«9
dne 6. m a r c a 1 9 2 6. ob petnajstih v uradnih prostorih v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8, s tem dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	) Poročilo načelništva.
3.	) Potrditev računskega zaključka za leto 1925.
4.	) Sklepanje o likvidaciji zadruge in volitev likvidatorjev.
5.	) Slučajnosti.
Načelništvo.
326 Vabilo na VI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugoslovanska industrija olja in barv,
d. d. v Ljubljani,
dne 6. marca 1926. ob dvanajstih v prostorih podražnice Jadransko-Podunavske banke v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1925.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta o pregledu knjig, bilance in računskih zaključkov za leto 1925.
3.	) Odobritev bilance za leto 1925. in razdelitev dobička po predlogu upravnega sveta.
4.	) Volitev članov v upravni svet po členu IV., točki 21.), družbenih pravil.
5.	) Volitev nadzorstvenega odbora po členu V., točki 29.), družbenih pravil.
6.	) Slučajnosti.
* * *,
Po členu m, točki 16.), družbenih pravil mora položiti vsak delničar, ki želi izvrševati pravico glasovanja, svoje delnice z nedospelim kuponom vred najkesneje tri dni pred občnim zborom pri blagajni Jadransko-Podunavske banke, podružnice v Ljubljani, ali pa pri podružnici Srpske banke v Zagrebu.
Upravni svet.
333 Kranjska industrijska družba.
Glavna skupščina je odobrila dne 13. februarja 1926. predloženi računski zaključek in poslovno poročilo za leto 1924./1925., po katerem se za to poslovno leto ne izplača nobena dividenda.
Upravni svet
Kranjske industrijske družbe.
3 1	Poziv upnikom.
Upniki Splošne gospodarske zadruge v Lescah, r. z. z. o. z., ki je prešla v likvidacijo, se pozivljejo, naj po § 40. zadružnega zakona pri-
gk*, svoje terjatve.	Likvidatorji.
Št. 19.	’	295 3—2
Poziv upnikom.
Zadruga «Vorschusskassenverein für die O r t s g e m e i n d e n Unter- und Ober-kötsch, Pivola, Pachern, Wochau und R o g e i s, Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung» s sedežem v Spodnjih Hočah, se je po sklepu občnega zbora z dne 11. novembra 1923. razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Po § 40. zadružnega zakona se upniki pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi, odnosno likvidatorjih.
Pavel Wernik s. r., Mihael Domadenik s. r., likvidatorja.
Št. 37.	327
Razid društva.
Orlovski odsek v Zgornji Polskavi se je po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1925. prostovoljno razšel.
Franjo Kobau s. r., bivši predsednik.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.