Posamezna številka Dlu L
St. 170.
V Ljubljani, v petek 1. avgusta 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I*
pS$S
i
UD/NIK
|
Izhaja vsak dan popoldne,
•	Mesečna	naročnina:	f
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
? Neodvisen političen list
.0
------------------D	 —......—---
Uredništvo: Wolfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633.	|
Za gospodarsko
politiko.
Slovenska politika je podobna možu, ki lovi vrabca na strehi, goloba v roki pa ne vidi. Pet let že lovimo tako po strehah in pet let že ne vidimo bogastva, ki leži okoli nas neizrabljeno. To pa zato, ker so nam glavno razne teorije, postranska stvar, če ne celo španska vas, pa resna gospodarska vprašanja.
Da pričnem s kmetijskim gospodarstvom, najvažnejšo gospodarsko panogo Slovenije. Napredek našega kmetijstva je naravnost odvisen od delovanja Kmetijske družbe. Kljub tej očitni resnici pa smo doživeli, da je morala Kmetijska družba že dvakrat skoraj prenehati s svojim delom in obakrat samo iz političnih ozirov. In še danes ne upravlja Kmetijske družbe njen izvoljen odbor, temveč komisar, pa čeprav trpi od tega liberalni ko klerikalni kmet v enaki meri.
Človeško nepojmljivo je, da bi kdo delal v zgubo. Zato je naravno, da hoče tudi kmet, da se mu njegovo delo izplača. To pa se more zgoditi le, če je izvoz kmetskih pridelkov mogoč. Naša država pridela kmetskih pridelkov več, kakor pa jih rabi. Zato moja obubožati Jugoslavija, če ne spravi svojega presežka v pridelkih v denar, če ne izvaža. Kako se pa pri nas skrbi za izvoz kmetskih pridelkov, pa je druga pesem in mini-stei Stojadinovič je imel obupno mnogo liela, predno je popravil škodo, ki jo je povzročila znana carinska politika od leta 1922.
Ni pa zadosti, da spravimo svoje pridelke v svet, treba je tudi skrbeti, da se jih proda po najvišji ceni. To pa je dosegljivo zopet le tedaj, če se kolikor mogoče izloči vse preprodajalce. Velikansko škodo trpimo, ker se nam to ni posrečilo. Od našega lesa ima italijanski posredovalec čisto gotovo večji dobiček, ko kftiet, ki je les prodal in ga z največjo težavo spravil na trg. Pri gobah izgubimo. letno na desetine milijonov dinarjev,’ ker pospravijo glavni dobiček francoski trgovci, ki jih prodajajo v Ameriko. In prištejmo k tem milijonom še milijone, ki jih izgubimo na tuje veletrgovce pri prodaji jajc, živine, žita, Itd., pa bomo morda spoznali, kaj se pravi loviti vrabce po strehi.
Recimo, da izgubimo letno samo 100 milijonov dinarjev na tuje posrednike. Pomislite, da bi šlo teh 100 milijonov, ali pa tudi samo 50 letno v slovenske hranilnice, kako hitro bi bilo konec denar-le krize. In padla bi obrestna mera, industrija bi se mogla razvijati, konec bi Mio brezposelnosti in prebivalstvo bi si gmotno opomoglo. S tem pa bi narasla tudi naša kultura, ker brez materielne-ga blagostanja ni kulturnega napredka.
I Eden največjih virov bogastva bi moral biti Sloveniji njen premog. Toda f resnici ima od tega premoga dobiček vsakdo, samo Slovenija ne. Koliko milijonov gre letno od izkupička premoga v roke tujih lastnikov delnic Trboveljske dražbe, koliko milijonov mora nadplača-ti letno naša industrija, ker je trboveljski premog tako pretirano drag, koliko milijonov izgubi letno Slovenija, ker gre na tisoče vagonov premoga v Savo in koliko milijonov izgube Trbovlje in drugi rudniški kraji, ker so rudarji slabo plačani! Ampak vse to nas ne briga, ker mi imamo smisel le za avtonomijo, republiko, federacijo in slične praznobob-neče besede. Mi govorimo in se prepiramo, tujci pa žanjejo. Pa čeprav smo vsled tega prišli že tako daleč, da je ti asa naših ljudi brez posla, istočasno pa razna podjetja prenatrpana s tujimi uslužbenci, se ne zganemo in lovimo naprej suhe vrabce po strehah.
Politika lepih besedi, pa praznih fraz se mora nehati in pričeti se mora stvarna gospodarska politika. Naloga politika je predvsem in danes celo edino v tem, da dviga narodno blagostanje, da pre skrbi vsemu prebivalstvu vsaj minimum tega, kar je za življenje neobhodno po trebno. Vsakdo mora Imeti toliko, da more s poštenim delom preživeti svojo rodbino in svoje otroke dobro vzgojiti. To Je glavna naloga politik« In s namet*
Delo vlade.
Vlada mora dokazati, da ima večino v skupščini.
Beograd, 31. julija. Sinoči se je vršila konferenca vlade, na kateri so razpravljali o meTah, ki se naj podvza-mejo za časa kraljeve odsotnosti. Posebnih izprememb ne bo do seje narodne skupščine. Kar se tiče ukaznega ko-miteta, trdijo, da je kralj podpisal nekaj ukazov. Večino ukazov pa bo kralj podpisal šele po prvi seji narodne skupščine, ko se bo jasno videlo, kako stališče ima vlada v skupščini. Tedaj bo tudi šele podpisan ukaz o vseh višjih državnih uradnikih, in velikih županih.
VLADNA DEKLARACIJA.
Beograd, 31. julija. Vladna deklaracija, ki bo prečitana na prvi seji narodne skupščine je gotova. Izdelal jo je, kakor trdijo, Voja Marinkovič. Deklaracija je bila že prečitana na včerajšnji seji šefov grup. Nato je g. Davido-vič poročal kralju o njeni vsebini.
REVIZIJA DOBROVOLJCEV.
Beograd, 31. julija. Nova vlada je sklenila, da izvrši revizijo dobrovoljcev in sicer radi tega, ker so nastale razne afere pri dajatvi zemlje dobrovoljcem. Vsem nedobrovoljcem se bo zemlja odvzela.
»ČIŠČENJE.«
Beograd, 31. julija. Novi ministri so pričeli zelo energično postopati na-pram svojim uradnikom. Nastas Petrovič je bil včeraj ob 11. uri pri kralju in mu predložil nekoliko ukazov v podpis.
Sedaj se sprejemajo novi ukazi. Posebno aktiven je dr. Korošec, ki je izdal naredbo, da se mora sestaviti zapisnik vseh državnih uradnikov ministrstva, vseh državnih šol i. t. d., da se bo videlo, kdo je vse nastavljen in od katerega.
ORJUNA BO PREPOVEDANA?
Beograd, 31. julija. Politični krogi trdijo, da je današnja vlada odredila vsem oblastvom, da zbirajo podatke o delovanju Orjune In Srnao, da bi se dobilo gradivo za prepoved teh društev.
BRZOJAVKA MUSSOLINIJA.
Beograd, 31. julija. Italijanski odpravnik poslov Sola je včeraj posetil g. Marinkoviča in mu izročil Mussolinijevo brzojavko. V tej brzojavki je Mussolini izjavil, da bo delala njegova vlada z vsemi silami na to, da se vzpostavijo čim trajnejši prijateljski odnoša-ji med našo kraljevino in Italijo.
VESENJAK PRISEŽE DANES ZVESTOBO KRALJU IN USTAVL
Beograd, 31. julija. Danes bosta sprejela svoje funkcije nova ministra, minister pravde dr. Hrasnica in agrarni minister prof. Vesenjak, ki sta šele včeraj prispela v Beograd. Popoldne ob 4. uri se bo vršila svečana prisega kralju, katerega bo zastopal Davidovič. Poštni minister Pera Markovič bo zastopal ministra trgovine dr. Ilijo Šu-menkoviča.
Razni ukrepi.
Beograd, 31. julija. Vlada je sklenila, da izvrši revizijo zakupa zemlje. Vsem bogaitašem se bodo zakupi odvzeli.
Beograd, 31. julija. Vlada je sklenila, da se v strumniškem okraju postavi 40 lesenih barak, da se tako pomaga
Pogorelcem. Barake so dobavljene iz Nemčije kot reparacijsko blago.
Beograd, 31. julija. Vlada je sklenila, da se ustavijo vse plače in da se izvrši revizija plač. Plačo bo dobil le tisti, ki se bo izkazal, da je upravičen jo pobirati.
RadK bo odločil.
B e o g r a d, 31. julija. Sinoči ob 720 sta odpotovala v Zagreb g. Maček in Predavec. Novinarjem sta podala pred svojim odhodom izjavo, v kateri pravita, da sta v glavnem zadovoljna z rezultati svojega delovanja v Beogradu, a končna odločitev o njih stališču ima pasti v nedeljo v Zagrebu na plenarni seji HRSS. Sklenila sta, da počakata prihoda Radiča v Zagreb.
NELOJALNOST RADlCEVCEV.
Beograd, 31. julija. Vladni krogi so zelo razburjeni vsled nelojalnega postopanja Radičevcev, ki stavijo vedno nove in za vlado nesprejemljive zahteve. Vsled tega raste nasprotje med vlado in radičevci. Radikali upajo, da bodo mogli vlado vreči. Ne sicer na prvi seji, pač pa po debati o vladni deklaraciji.
POTOVANJA KRALJA
Beograd, 31. julija. Sinoči takoj po avdijenci g. Davidoviča je kralj odpotoval na Bled. Kralja so spremili na kolodvor Nastas Petrovič in dr. Sušnik. Kralj bo z Bleda za nekoliko dni odpotoval v Dubrovnik, kjer bo prisostvoval sprejemu angleške flote.
Beograd, 31. julija. Kakor dozna-vajo, bo kralj dne 16. avgusta odpotoval iz Dubrovnika v Oplenac, kjer se bo udeležil spomina obletnice smrti kralja Petra I. Temu parastosu bo prisostvovala tudi vsa vlada. Dne 25. avgusta bo kralj odpotoval v Surdnjico, da se udeleži spomina od Bolgarov poklanih srbskih junakov. To je največji srbski nacijonalni praznik. Dne 28. avgusta bo odpotoval kralj v Peč, da prisostvuje ustoličenju patrijarha. Te slavnosti se bo udeležila vsa vlada.
AVDIJENCA DAVIDOVIČA
B e o g r a d, 31. julija. Včeraj popoldne sta bila v aydij(jnci pri , kralju g. Davidovič in Voja Marinkovič. Avdi-jenca je trajala od 4. do 5. ure. Davidovič je obvestil kralja o dosedanjem delovanju nove vlade in o njeni deklaraciji, ki je že gotova. Razen tega je Davidovič, kakor trdijo, predložil kralju nekoliko ukazov v podpis.
no gospodarsko politiko, če bomo videli goloba v rokah, jo bomo dosegli.
Kričanje po avtonomiji, republiki in sličnem pa je samo prazno besedičenje, ker od tega še nihče ni imel niti koščka kruha. Danes pa rabi ljudstvo kruh in zopet kruh in to mora politika upoštevati mesto da lovi vrabce do strehi.
SPREJEM DIPLOMATSKEGA ZBORA
Beograd, 31. julija. Danes je zunanji minister Marinkovič uradno sprejel ves diplomatski kor in vse predstavnike inozemskih držav na našem dvoru. Diplomatski kor je včeraj uradno čestital novi vladi in Marinkoviču. Marinkovič se je zahvalil za čestitke in je potem slehernemu predstavniku diplomatskega kora, odgovarjal na vprašanja, ki tangirajo nas in sosedne države ter jim obrazložil v kratkih besedah zunanjo politiko nove vlade.
VPRAŠANJE SV. NAUMA ŠE NEREŠENO.
Beograd, 31. julija. Zunanje mini strstvo je dobilo uradno poročilo, da stalno mednarodno sodišče v Hagu še ni razsodilo spora glede samostana Sv. Nauma. Proces je preložen za toliko časa, dokler se ne prouči materijal, ki se nanaša na spor med našo državo in Albanijo radi samostana Sv. Nauma. Po izjavi, ki jo }e podal naš poslanik g. Spalajkovič je zelo verjetno, da bo mednarodno sodišče v Hagu razsodilo spor v našo korist.
ČLANEK »SAMOUPRAVE.«
Beograd, 31. julija. V članku »Vlada nacionalnega izzivanja« komentira »Samouprava« izjavo voditeljev opozicije in konstatira, da je nova vlada, vliada »nacijonalnega izzivanja«. Članek konča takole: »Zato vlači vlada g. Davidoviča deželo v plemensko borbo, ker Srbi ne mislijo molčati in sedeti s prekrižanimi rokami, prav tako tudi ne mislijo to storiti vsi napredni Slovenci in Hrvati.«
Pred zasedanjem skupščine nobene
izpremembe.
Beograd, 31. julija. Včerajšnja politična situacija ni zabeležila nobenega važnega dogodka radi kraljevega odhoda na Bled. Do prve seje narodne skupščine ni pričakovati znatnih dogodkov.
JOVANOVIČ OSTANE PREDSEDNIK KOMBINACIJE GLEDE PREDSED-STVA SKUPŠČINE.
Beograd, 31. julija. Politični krogi komentirajo položaj današnjega predsedništva skupščine. Splošno se smatra, da bi moglo današnje predsed-ništvo ostati tudi pod novo vlado, medtem ko hoče g. Jovanovič podati ostav-
ko. V tem slučaju bi odstopilo celo predsedništvo ali pa samo g. Jovanovič.
SKUPŠČINE.
Beograd, 31. julija. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je danes konferirai z več ministri. Na konferenci so govorili o opoziciji radikalov proti vladi, zlasti še o stališču g. Jovanoviča kot predsednika narodne skupščine. Ni še odločeno, ali bo g. Jovanovič podal ostavko ali ne. Radikali izjavljajo, da jo bo podal, ker ne more ostati predsednik skupščine, v kateri je opozicijonalni blok v večini
Situacija neizpremeniena.
Beograd, 31. julija. Politična situacija v Beogradu je dosti mirna. Vlada se pripravlja, kako bo izvedla svoje namere in ugodila željam radičevcev. Najbolj kočljivo je vprašanje postavitve velikih županov. Slovenci zahtevajo zase dva velika gupana, prav tako tudi Hrvati za Hrvatsko. Tako nastanejo v tem vprašanju razne težkoče. Kakor izgleda, to vprašanje ne bo moglo
biti rešeno še v tem tednu, marveč se bo počakalo, da prehodno o tem odloči HRSS na svoji nedeljski seji. Davidovič in demokrati hočejo na vsak način privesti v vlado radičevce.
Beograd, 31. julija. V parlamentu je dosti mirno. Večje število poslancev je zapustilo Beograd, da izkoristijo čas pred sestankom, narodne skupščine za agitacijo.
RUMUNI SO ZAPUSTILI NACIONALNI BLOK.
Beograd, 31. julija. Včeraj je posetil g. Davidoviča poslanik rumunske stranke, dr. Joca Žan, ki je Davidoviča, obvestil, da je dobil po odloku glavnega odbora rumunske stranke nalog, da ne sme podpirati več radikalov, ampak da bo v skupščini podpiral vlado bloka. Toda prosil je še Davidoviča, naj se ozira na interese rumunske stranke.
DŽEMUET SE OGLAŠA.
Be o g r a d, 31. julija. Na željo dže-mijeta je Spalio zahteval izpremem-bo nekaterih velikih županov, posebno župana Raška in komandanta mesta v Kosovski Mitroviči radi njihovih energičnih nastopov proti kačakom v Metohiji o priliki poslednje borbe s kačaki v Drenici.
OBTOŽBA PROTI DR. MARKOVIČU.
Beograd, 31. julija. Povodom izrednega sklicanja skupščine bodo narodni poslanci dvignili obtožbo proti dr. Lazi Markoviču radi zloupotrebnih činov v ministrstvu pravde. Kakor do-znava vaš dopisnik, ta akcija vladne večine ne bo imela nobenega nspeha in dr. Markovič ne bo mogel biti predan sodišču, ker nima nobena stranka dve tretjine glasov na svoji strani, kar je potrebno po zakonu o ministrski odgovornosti.
PROTI IZSTOPU URADNIKOV IZ DRŽ. SLUŽBE.
Beograd, 31. julija. Današnja »Samouprava« prinaša sledečo objavo: »Mnogi naši prijatelji, državni uradniki, so nas obvestili, da nameravajo podati ostavko na državno službo, ker nočejo več služiti režimu Spaha, Beh-mena, Korošca in radičevcev. Tem potom pa smatramo za potrebno, da jih obvestimo, da naj tega nikakor ne store, da naj ostanejo vsi na svojih mestih in vestno opravljajo svojo službo. Oni so državni uradniki in ne uslužbenci ene kombinacije, ki se je slučajno In le začasno znašla na državni upravi.«
NOV VPAD KOMITOV.
B e o g r ad, 31. julija. Notranje ministrstvo je dobilo poročilo, da so včeraj ob. 11. dop. vpadli bolgarski komi-ti v mestece Vinico v kočanjskem srezu in napadli naše tamošnje komite. Ob tej priliki so ubili četniškega vojvodo Mito Sokolarskega. Na begu so bolgarski komiti vrgli 4 bombe, od katerih so bile ubite 4 ženske in dva kmeta.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Rim, 31. julija. Na seji ministrskega sveta, ki je sklican na dan 1. avgusta se bo razpravljalo o predlogu za revizijo edikta o tisku In o določitvi prostovoljne rniiipe za državno varstvo.
KONFERENCA DAVIDOVIČA
Beograd, 31. julija. Danes je Davidovič dolgo konferirai z Nastasom Petrovičem o situaciji in o spremembi, ki se ima izvršiti na vseh važnih mestih v notranjem ministrstvu. Kakor doznava vaš nopisnik, so notranje ministrstvo, min. nar. zdravja In ministrstvo socialne politike sestavili ukaz o premeščevanju uradnikov v Bosni in Hercegovini. Ta ukaz bo ponesel prvi kurir na Bled, da ga podpiše kralj.
SEJA ZEMLJORADNIKOV.
Beograd, 31. julija. Sinoči se je vršila seja izvršnega odbora zemljorad-niške stranke, nai kateri še ni prišlo do končne odločitve. Pred sejo se je g. La. zič dolgo razgovarjal z Davidovičem o odnošajih zemljo radnikov do današnje vlade.
ZBOROVANJE ARDITOV.
A s i s s i, 31. julija. Včeraj popoldne se je zaključilo zborovanje vojnih borcev. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglaša, da je politična neodvisnost udruženje bivših borcev prvi pogoj za njegovo uspešno delovanje. Občni zbor je sklenil, da je nujno potreben povratek zakonitosti, ki se mora doseči brez ozira na katerokoli stranko. Strankam, ki so prezirale zmago, se ne sme v nobenem slučaju dovoliti, da bi prišle v ospredje. Dalje naglaša resolucija. ^'se mora izvesti najstrožja ločitev med odgovorno vlado in strankami. Končno poziva resolucija »borca« Mussolinija, da odpravi vsako nezakonitost. Proti resoluciji je glasovala samo ena zveza borcev, katere zastopniki so Izjavili, da si pridržujejo popolnoma proi ste roke.
ITALIJA JE ZADOVOLJNA.
Rim, 31. jnlija. Današnji »Messag-gero« omenja Marinkovičevo poslanico Mussoliniju, ki je v Italiji vzbudila kar največ zadoščenja in želi čim. najtrdnejše prijateljske stike med obema drža' vama.
Borzna pctro&ia.
Beograd. 31. julija. Dunai 11.80— 11.84, Pariz 420-422 Ncw York 33 90-84, Praga 247.75—250, Milan 363.74 -364.25, London 369.25—369.75, Curih 15.55-15.57.
C u r i h. 31. julija. Beograd 6.45 (roba), Dunaj 7.62 {roba), Trst 23.35 (roba), Parlj 26.85 (roba), New York 539.50, Praga 16 (roba), London 23.73 (roba).
Trst. 31. julija. (Predborza.) Beograd 27.40—27.45, Dunaj 325—328, Pariz 115.50— 116, New York 23.0750—23.1250. Praga 68.33 —68.60, London 101.60—101.80. Curih 427.50 —428.50.
D u n a j, 30. julija. Beograd 842, Tr*t 3064, Pariz 3547, New York 70.935, Prage 210% London 312.100. Curih 13.145.
Londonska konferenca.
HERRIOT FRANCOSKEMU PARLAMENTU.
Na torkovi seji francoskega parla-menta Ja bila prečitana poslanica Her-riota.
V tej poslanici poudarja Herriot, da ne more vlada predložiti zbornici popolnega besedila o doseženem sporazumu, na katerem se je delalo sicer dva tedna, ki ga pa kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče zaključiti. Pariški sporazum, ki je podlaga pogajanj, je bil izročen odsekom, ki zborujejo neprestano. Prvi odsek ima nalogo pečati se z neizpolnitvijo obvez in vsled tega potrebnih sankcij. Njegovi sklepi so bili glasni, niso jih pa sprejeli podpisniki posojila. Vsled tega niso mogli biti sprejeti sklepi odseka. Francoska delegacija je pripravlje nanuditi podpisnikom potrebna jamstva, toda na drugi strani čuva, da ne bo kršen Versajski dogovor in da ostanejo francoske pravice neokrnjene. Drugi odsek, ki Ima pregledati pogoje za obnovo fiskalične in gospodarske enote Nemčije je dosegel sporazum. Le vprašanje francoskih in belgijskih železničarjev, ki naj bi ostali v Poruhrju, je ostalo nerešeno.
Kar se tiče pritegnitve Nemčije h konferenci, je odsek Juristov določil točke, ki se imajo urediti med zavezniki, Nemčijo in reparacijsko komisijo. Slednja Je povabljena v London. Nemška delegacija ne bo preje pozvana, dokler ne bo dosežen med zavezniki sporazum.
Pogajanja, ki so zvezana z velikimi tehničnimi težkočami, bodo trajala še več dnL Vlada bo nadaljevala pogajanja s trdno voljo, da varuje pravice Fran-
cije in da se vpostavi medzavezniška antanta in zasigura mir. Kakor hitro bo dosežen sporazum, bo predložen parlamentu, da se o njem izjavi.
FRANCLJA ZAHTEVA KOMPENZACIJE.
Ker ni pristal angleški delegat na predlog Theunisa, so predložili Francozi novo formulo, po kateri bi.se razsodišče sestalo vselej, kadar ne bi mogla priti reparacijska komisija v vprašanju nemške krivde do soglasnega sklepa. Sporno zadevo bi v tem primeru predložila reparacijska komisija trem razsodnikom, od katerih bi eden bil Ame-rikanec. Ta predlog je v soglasju z Versajskim dogovorom. Macdonald se s tem predlogom strinja. Ker 'ni vprašanje izpraznitve Poruhrja predvideno v Da-wesovem načrtu in vsled tega ne spada na Londonsko konferenco, hočejo Francozi, da se obravnava tudi varnostno vprašanje in pa vprašanje medzavez-niških dolgov. V nasprotnem slučaju ne bi Francozi pripustili, da bi se o izpraznitvi Poruhrja razpravljalo.
ANGLEŠKA VEST.
Londonska vest sporoča, da je Anglija pTedložUa za slučaj francoskega pristanka na vojaško izpraznitev Poruhrja na splošno garancijsko pogodbo, h kateri naj bi pristopila tudi Amerika. Obenem bi Anglija znatno popustila na svojih pravicah do nemške vojne odškodnine. Belgija je nato zahtevala, da bi bil angleški predlog natančnejše formuliran. Francija pa zahteva, da dovoli tudi Amerika olajšave svojim evropskim dolžnikom.
Angleška koloniialna politika In svetovni mir.
Za veliko Britanijo Je prišel velik historičen moment Old England ima rešiti problem nepregledne dalekosež-nosti, ima takorekoč položiti izpit iz državniške umetnosti in modrosti.
V času hitrega in konstantnega po-rastka svojega bogastva, prebivalstva in teritorija si je osvojil angleški imperij neizmerne komplekse zemlje v Kanadi, južni Afriki in Avstraliji, kompleks, ki danes daleko presega potrebe angleškega prebivalstva.
V zadnjih letih- pa se Je pojavilo za mnoge nepričakovano dejstvo, da je izgubila anglosaksonska rasa nekdanjo produktiviteto glede človeškega mate-rijala. Svoječasno eden izmed najrodo-vitnejših narodov, so Angleži dandanes skupno s Francozi pač eden izmed najmanj rodovitnih. Statistika je konstati-rala, da stoji Anglija s svojimi 20 % prav nizko na mednarodni skali števila porodov. Kdor pa razmere pozna, tisti ve, da je glede izobraženih krogov pro-porcija med številom porodov in mortaliteto še mnogo bolj neugodna: Na 15 slučajev smrti pride 11 porodov. O vzrokih tu ne bomo razpravljali Spričo momentanih težavnih gospodarskih razmer, relativno Visokega življenske-ga nivoja, kateremu so se privadile široke plasti angleškega ljudstva in spričo Živahne propagande Nepmalthusijan-cev pa je z gotovostjo pričakovati, da se v par letih angleško ljudstvo sploh ne bo več množilo. Logična posledica tega bo, da bo Angležem zmanjkalo izseljencev za kultiviranje kolonij. Do tega pride tem slgurneje, ker opažamo njed Angleži v kolonijah isti fenomen kakor v Angliji sami
Na drugi strani pa imamo narode, ki jim dela izseljeniški problem velike preglavice, zakaj ti narodi nimajo kolonij, oziroma nimajo dovolj lastnega ali pa tujega teritorija, kamor bi pošiljali
hiperplus prebivalstva. Taki narodi so: Japonci, Nemci in Italijani Naravno je torej, da utegnejo nastati iz te nevzdržne situacije mednarodne komplikacije in nova svetovna vojna. Zavisi pa to od tega, kako bodo znali Angleži rešiti ta problem. Dve poti sta jim na razpolago: Ozkosrčno, egoistično dosedanje stališče, ki skuša preprečiti d tout prix in z vsemi mogočimi sredstvi priseljevanje pripadnikov drugih narodov, stališče, da so vsi velikanski kompleksi ki potrebe Angležev daleč nadkriljuieio zgolj domena angleških kapitalistov za privatno izkoriščanje — na drugi strai-ni pa modernim principom odgovarjajoče stališče internacijonalnega sodelovanja na gospodarskem in političnem polju, ki bi omogočilo narodom, ki danes ne vedo kam bi izseljevali svoje ljudi, da bi jih pošiljali v angleške kolonije. Dobra ideja bi bilo tudi internaci-jonaliziranje prejšnjih nemških kolonij.
Ali bo angleška državniška modrost tako dalekovidna, da se bo emancipi-rala od kramarskega egoizma ter adop-tirala tu zastopano stališče, ter s tem preprečila nepregledne posledice in dala drugim narodom svitel vzgled kot prvoboriteljica za mednarodni mir, ali ne, that is the question, to je vprašanje!
AFORIZMI.
Kdor hoče prav posebno potrditi, da govori resnico, se sklicuje na Boga, zakaj cm nikdar ne ugovarja.
•
Iz muh in sitnarenja stare device se norčuje vsak tepec, toda niti pametnejši ljudje nočejo razumeti, kako srce pretresujočo tragedijo je preživelo postarano dekle.
*
Mati je kakor ljubi Bog. V sili jo kliče vsak, v sreči se jo pozabi
(Carmen Sylva.)
7)
JP*
OWEN .TOUNG.
Amerikanec Joung je določen, da prevzame mesto razsodnika v repara-cijski komisiji. Ker bo kot tak imel naj-uplivnejšo besedo v vseh evropskih zadevah, imenujejo listi Jounga kot bodočega diktatorja Evrope.
Politične vesti.
«= Izjava ministra Petroviča. Povodom napada včerajšnje »Samouprave« je podal
Nastas Petrovič danes sledečo izjavo:	Z
ozirom na napad, da sem vstopil v novo vlado, predno sem izstopil iz radikalne stranke, ve vsa javnost, da sem Izstopil iz stranke ln da me te vodstvo radikalne stranke oprostilo vsake strankarske discipline. Od takrat me je vodstvo radikalne stranke tudi prenehalo pozivati na seje glavnega odbora. Izstopil pa sem Iz stranke tudi radi tega, ker ni pozvalo na prošlo sejo glavnega odbo-ra delegatov moravskega okrožja ln tako moji volllci tiso bili na zborovanju zastopani. Dalje pravi Petrovič, da sploh noče biti v društvu, kjer vlada diktatura.
=* Polemike, ki jih je povzročil Fari-naccl s svojim znanim pismom državnemu pravdnlku, ne kažejo, da bi se kmalu končale, temveč se vedno bolj razvnemajo. Demokratski »Mondo« ugotavlja, da se manevri fašistovskih listov, da bi dali zločinu drugačno lice, dalje razvijajo. Ti manevri so, pravi »Mondo«, dvojni. Na eni strani se hoče opredeliti umcr poslanca Matteottlja kot zločin nizkega afarizma, na drugi strani pa se istočasno razlaga kot izdajstvo fašizma. Javno mnenje pa je ta manever že obsodilo s tem, da odločno označuje zločin kot nov sklep v dolgi vrsti verige prejšnjih zločinov, ki se niso nikdar obsojali, temveč odpuščali. Ta krvava veriga se vleče od napada na Mlsurija do umora Matteottija, od manganela do ricinovega olja. Obilo gradiva za polemiko daje tudi zaplemba listov, zlasti še zaplemba milanskih listov. Dejstvo Je, da je dal zaplembo milanskih listov preklicati sam Mussolini To dejstvo je demokratskemu »Mondu« dokaz, da je ministrski predsednik priznal, da je milanski prefekt postopal popolnoma samovoljno. Proti samovoljni zaplembi listov so tudi rimski listi.
= Program norveške vlade. V včerajšnji popoldanski seji storthinga (zbornice), je podal državni minister Mowinckel sledečo izjavo: »Politični nazori vlade so izraženi v. programu levice, Vlada smatra okrepitev državnih financ in narodnega gospodarstva za svojo najvažnejšo nalogo. Delala bo za procvit prldobltvenega življenja. za ugodne delavne pogoje in za soci-Jalno pomirjenje. v svesti si, da 90 to pogoji od katerih zavisi gospodarska obnova in napredek države Vlada si bo prizadevala, kolikor bo le v njeni moči. da vpelje strogo varčevanje v državnem gospodarstvu in da se poenostavi uprava. S krepko roko bo uporabljala obstoječe zakone, ter ščitila mir ln red. Pri delu, potrebnem za rešitev teh nalog računa vlada na lojalno podporo stortfringa in ljudstva.
= Generalni štrajk v poljski šlezljl. Pogajanja med industrijcl In delavstvom plavške industrije niso uspela. Zato so sklenile vse strokovne organizacije plavške in rudarske Industrije, da proklamiraio splošni štrajk v težki industriji. Generalni štrajk je pričel v sredo ob 6. url zjutraj. Zasilna dela se ne ustavijo.
= Izpraznitev Sahallna. — Pogoji Japonske. »Ouotidien« poroča iz Tokija, da izprazni Japonska otok Sahalin meseca oktobra pod sledečimi pogoji: 1. Rusija se upraviči radi masakra v Nikolajevu. 2, Rusija di Japonski koncesije glede eksploatacije petroleja, rudnikov in gozdov na severnem delu Sahallna. 3. Rusija prizna Portsmouthsko pogodbo o pravici Japonske do plovbe po sibirskih vodah.
Morilci MatteottiJa so prileti govorili«
Pretečeni teden so priobčili listi prve izjave morilcev Matteottija. Dosedaj se je vedno trdilo, da obtoženci trdovratno taje vsako krivdo. V resnici pa je stvar ta, da so Dumini, Rossi in Fili-pelli trdno verovali, da se bo njihov zapor kmalu nehal in da store vsled tega najbolje, če molče. Kaj je povzročilo, da so pričeli morilci nakrat govoriti, se ne ve, toda dejstvo je, da so pričeli govoriti
Rimski list »Sereno« poroča, da je izjavil Rossi preiskovalnemu sodniku sledeče: »Omejil sem se na to, da sem Duminiju naročil, da naj pusti zginiti Matteottija za par dni. To pa zato, da ne bi mogel imeti Maiteotti svojega napovedanega govora v parlamentu in da bi ga tako osmešil. Kar sem storil, to sem storil. Zakaj, niti vrabec ne pade s strehe brez volje .vsemogočnega’.«
Rossi ve najbrže še mnogo neprijetnih stvari o »vsemogočnem«. Kajti po tej spremembi Rossijeve taktike je imel vsemogočni razgovor z državnim tajnikom Farinaccijem, po katerem je bil objavljen naravnost nemogoč polura»-den komunike. Po tem komunikeju je bil Rossi, v zvezi s pariškimi sovražniki fašizma in se z njimi dogovoril, kako treba zrušiti Mussolinija. Za to potrebno sredstvo naj bi bil umor Matteottija.
Rossi je moral izpovedati preiskovalnemu sodniku zelo neprijetne stvari, da je segel Mussolini po tako abotnih ob dol-žitvah.
Tudi o Filipelliju vedo povedati listi zanimive stvari. Filipelli piše neprestan no iz zapora pisma, katerih vsebina ja Mussoliniju silno neprijetna. Zaslišava-nja Filipellija so zelo burna. Poroča se, da moti njegovo kričanje spanje zaprtih in njegov lajajoči glas da se sliši celo na ulico.
Dočim smejo rimski listi o vsem tem nemoteno poročati, pa je milanski prefekt zaplenil vse liste, ki so poročali o rezultatih zaslišanja morilcev Matteottija. Celo »Corriere della Sera« je zadela ta usoda. Toda zaplemba je le malo pomagala, kajti list je priredil novo izdajo, v kateri je bil zaplenjen del izpuščen , toda zato je ostal naslov in ta se je glasil: »Zaslišanje in konfrontacije preiskave o umoru Matteottija.« Seveda je to bolj učinkovalo, ko najbolj sen-zacionelne tiskane vesti Zaplembo milanskih listov je kasneje Mussolini raz* veljavil, toda bilo je prepozno.
Nasprotje med fašisti in drugimi strankami zopet raste, ker javnost spoznava, da je Mussolini popolnoma V oblasti morilcev in da je proti njim brez moči.	rz
Napredni blok pokopan.
Zadnji »Kmetijski list« ponatiskuie članek zemljoradniškega glasila »Selo« o skupnem nastopu strank prt skupščinskih volitvah.
V tem članku pravi »Selo«, da iščejo volilne kompromise samo stranke, ki se čutijo slabim in ki upaio, da se bodo z volilnim sporazumom vzdržale.
Mlada kmetska stranka pa mora biti odločno proti volilnim kompromisom, ki so potrebni le meščanskim strankam, ki nimajo več ne programa, ne ideje in ne idealizma. Za kmetsko stranko, ki ima program, so kompromisi strup.
Volitve so mobilizacija za vsako stranko, torel tudi za zemljoradniško. Stranke merijo pri volitvah svojo moč in zato morajo v volitve vsaka za sebe. To velja zlasti za našo (sc. SKS) ki je Šele v razvijanju.
Pa tudi iz taktičnih ozirov se ne sme iti v kompromise. Kmetska, kot stanovska in gospodarska stranka nima ničesar skupnega s katerokoli drugo stranko.V ©slabljenju meščanskih strank leži moč kmetske stranke. Radikalna, demokratska in klerikalna stranka naglo razpadajo in mi tega razpadanja ne smemo zadrževati, nego ga moramo pospeševati. Skupno nastopanje pri
volitvah bi zadržalo proces razpadanja (teh strank) in jim podaljšalo življenje.
Kompromisno pakttranje z nasprotniki pa ubija tudi duh In borbenost stranke. Naši ljudje morajo biti prepričani da moremo izvoievati zmago kmetski misli samo z lastn mi silami in neudušljivim bojem.
Naše načelo za prihodnje volitve mor* torej biti: Odločen stanovski boj, nikak-šno skupno nastopanje z mestnimi (misli se meščanskimi. Op. ur.) strankami, čiste liste po programu kmetske stranke, nič kompromisov. izvojevanje zmage z lastnimi lami!«
Tako argumentira »Selo«. Ker tem Izvajanjem ne dodaia »Kmetijski list« pr*V nobenega komentarja, ki bi bil sicer zckJ umesten, moramo sklepati, da se popolnem* strinja s »Selom« To tem boli ker tisk* najvažnejše misli »Sela« debelo.
S tem. da je SKS odločno proti vsakemu voldnemu kompromisu pri skupščinskih volitvah, je napredni blok pokopan, če je stališče SKS pravilno ali ne, o teffl nočemo razpravljati pač pa mislimo, da je čas. da se s tem dejstvom računa ln da se ne izgublja po nepotrebnem čas In delo % apeli, ki morajo končati brezuspešno.
Vesti iz Romunije.
Krivci eksplozije v municijskem skladišču — oficirji Glasilo Narodne stranke »Romania« javlja, da imata vojni minister Mardarescu in general Popoviči, ki vodita preiskavo o eksplozicljl v rokah zelo obte-žilen materiial proti raznim višjim in nižjim oficirjem, ki da so s svojo nemarnostjo povzročili eksplozijo. Zlasti pa so prizadeti trije oficirji ki so imeli službo v municijskem skladišču. List poživlja vlado, da brezobzirno napravi red in kaznuje krivce.
Atentat na ekspresni vlak Bukarešta— Jassy. Dva kilometra za postajo Barnova Je bil IzvTšen na ekspresni vlak atentat Proga je bila razdrta na razdalji 20 metrov, vsled česar je vlak skočil s tira. Lokomotiva, poštni voz in en potniški vagon so se prevrnili, človeških žrtev ni bilo, ker je vozil vlak še počasi. V Jassyju je nastalo vsled atentata silno razburjenje ln govorilo se je, da so atentat izvedli komunisti. Z druge strani pa se poroča, da so izvršili atentat desni radikali ker 90 hoteli ubiti zelo zasovraženega prefekta v Jassy, ki se je vozil v vlaku.
Sinagoga pognana v zrak. V sinagogi občine Jozazel pri Aradu je nastala v soboto kmalu po službi božji silna eksplozija, ki je sinagogo popolnoma uničila. Človeških žrtev ni bilo. ker je bila sinagoga Čisto prazna. Preiskava je dognala, da gre za zločinski napad potom slino močne dlna-mitne patrone.
.=> Vse komunistične organizacije so na Romunskem razpuščene. Vsled proglasitve Izjemnegla stanja so v Romuniji vse komunistične organizacije razpuščene. Proti socialističnim organizacijam ni bila izvedena nobena prepoved..
Terente zmaguje. Vojaška blokada močvirnega ozemlja ob spodnji Donavi je bili opuščena, ker so izgubila oblastva vsako nado, da bi razbojnika Terenta na ta način ujela. Blokada je povzročila ribičem veliko škodo in je bil tudi v tem vzrok, da se je blokada opustila. Da bi oblastva izbrisala slab ut s, ki ga je povzročila vest o opustitvi blokade, se je izdalo poročilo, v katerem se trdi da je Terente najbrže poginil od ognja strojnih pušk in da se bo njegovo truplo skoraj gotovo našlo v Donavi Druga poročila pa vedo povedati, da se nahaja Terente v bližini mesta Jassv- časopisi so silno ogorčeni, ker so bili vojaki, ki 90 sodelovali pri preganjanju razbojnika po več dni brez luane. Tudi trde listi, da je bil neuspeh akcije proti Terentu posledica popolnega pomanjkanja vsakega načrta.
O Dieee N *
OB
0|»	MESTNI	TROJ
.D ERNATOVlC
ROKE
MESTNI TE« ?
An. France:
iupnlkova restda.
Nekdaj sem poznal v neki bokažki vasi župnika, svetega moža, ki se je odpovedal vsem čutnostim; bil je ob tem zatajevanju vesel in ni poznal druge radosti kakor ono ob žrtvovanju. Imel je na svojem vrtu sadno drevje, sočivje in zdravilna zelišča. Toda, ker se je bal lepote tudi pri cvetlicah, ni hotel niti vrtnic niti jasmina. Dovolil si 'je le skromno razkošje drobne resede, katere skrivenčena stebelca in majceni cveti niso motili njegovega pogleda, kadar je prebiral svoj brevir pod milim božjim nebom med gredami, posejanimi z zeljnatimi glavami. Sveti mož je bil 'tako malo nezaupen do svoje resede, da ;io je Cesto mimogrede utrgal in dolgo vdihaval njen vonj. Ta rastlina uspeva sama od sebe. Ce odrežeš eno vejico, zrastejo štiri. Tako se Je župnikova re-seda s hudičevo pomočjo razbohotila preko precejšnjega dela vrta. Preraščala Je na pot in ob hoji potegovala župnika za sutano tako, da se Je ta tisto uro, ko je bral, ustavil po dvajsetkrat ves raztresen vsled te nore rastline. Pd pomladi do jeseni je bil presbiterii mi odišavljen od resede.
Evo vam, kakšni smo in kako smo lahki! Reči smemo, da nas samo naravna nagnjenja vodijo do greha. Hlapec Gospodov je znal varovati svoje oči; toda pustil je svoje nosnice brez obrambe in tako ga je hudič vlekel za nos. Ta svetec je tedaj vdihaval vonj resede z čutnostjo in poželjenjem, to se pravi, z onimi slabimi počutkl ki nam vzbujajo željo po radostih in po vidnih dobrotah in ki nas zapeljujejo v vsakovrstne iz-kušnjave. Od tedaj je z mnogo manjšo gorečnostjo hrepenel po vonjavosti nebes in po Marijinih dišavah; njegova svetost se je zmanjšala in zapadel bi bil morda v mehkužnost; njegova duša bi postala bolj in boli podobna onim mlačnim dušam, katere nebo izpljune, če mu ne bi v zadnjem trenotku prišla pomoč. Nekoč je v Thebojdah angel odnesel pu-ščavniku zlato kupo, ki Je svetega moža še vezala na ničevost tega sveta. Enake milosti je bil deležen tudi bokažki župnik. Bela kokoš je toliko časa in tako zelo razbrskala prst ob koreninah resede, da je ta popolnoma uvenela. Nihče ne ve, odkod je prišel ta ptič. Kar ae mene tiče, domnevam, da se je angel, ki je v puščavi izmaknil kupo puščavni-ku, spremenil v belo kokoš, da bi odstranil zadržek, ki je duhovniku zapiral Pot do izpopolnitve.
Prosveta.
Srbska glasbena kritika o koncertu pevske-da društva »Ljubljanski Zvon« v Beogradu In o slovenskih skladbah.
Srbski skladatelj Kosta P. Manojlovlč je napisal v Srpskem književnem glasniku strokovno poročilo o Junijskem koncertu »Ljubljanskega Zvona« v Beogradu. Ker Je malo pred »L). Zvonom« koncertiralo v Beogradu akademsko pevsko društvo »Mladost« iz Zagreba, primerja kritik Izvajanja obeh društev sledeče:
»DoČlm Je Imela »Mladost« skrbno sestavljen slovanski spored, nam Je »Lj. Zv.« prinesel umetno pesem In jugoslovansko narodno pesem v tehnični koncepciji, moderni tendenci blizu pri obeh zborih, od katerih se vsaki zopet razlikuje po svojih dispozicijah za Izrecno karakteristiko. Dočlm Ima sonornost moškega ebora »Mladosti« široko linijo, Iz katere pronica smisel za dramsko karakteristiko, pa se nasprotno očituje v petju »Ljubljanskega Zvona« smisel za Impresljonlstlčnl izraz, ki se zdi svojstven slovenskemu delu našega naroda. Toplino ln neposrednost doživetja smo občutili pri obeh zborih, vendar pri »Mladosti« Izraz smisla za koncepcijo široke dramske linije, pri »Lj. Zv.« izraz smisla In tmpresljonlstlč-nih vrlin. NI dvoma, da vse pesmi, katere Je pel »Lj, Zv.« in ki so imele v sebi tudi dramatične momente, niso mogle najprej nuditi Impresionistično, na to pa dramsko shvatanje. Morda tiči to v psihološkem karakterju pesmi. Iz katerih diha globoka žalost prej kot dramski krik za krate, »ki so nekdaj bili naš raji« (Sl Premrl: Zakaj?)
Vokalizacija je bila pri obeh zborih dobra is dinamični efekti izvrstni v toliko
lažje pri »Lj. Zv.«, ker so glasovi tega zbora popolnoma drugačnega timbra kot oni »Mladosti«, v katerih je dosti zdravja, življenja. Izgleda, da barva glasov zavisi od samih prirodnlh dispozicij pevcev iz enega in drugega dela našega naroda. Meni ugaja bolj sonornost ln barva »Mladosti«, kot sonornost »Lj. Zv.«, topla ln sprejemljiva ali trpka.
Umetniške pesmi, katere Je izvajal »Lj. Zv.« imaio v sebi idiom slovenske narodne muzike in v njih poleg Šaljivega tona najlažje opazimo impresionistično črto, posebno v mešanem zboru Antona Lajovica »Lan« in v E. Adamiča mešanem zboru-»Zrelo žito«. Zlasti so karakteristične vsled Izraza globoke žalosti (v katerih J« mnogo Impresljonističnih tendenc) pesmi »Zenjica« Janka Ravnika, »Ce rdeče rože zapade sneg« Josipa Pavčiča In »Zakaj?« Stanka Premrla. Po mojem mnenju ste najboljši dve pesmi »Lan« in »Zenjica«. »Lan« je harmonično zelo težak in momentane disonance v zboru niso motile niti malo, da bi se izgubila lepota te pesmi
Jugoslovanske narodne pesmi (»Uspavanka« Dobroniča, »Ni mi volja« Žganca. »Oj Doberdob« Prelovca ln druge) bile so izvajane na način kot smo že v začetku rekli v impresionističnem tonu, s toplino In od srca, Sonornost moškega zbora »Ll* Zv.« je polna, v svečanem zboru te je i*»*zal s svojo sonornostjo sopran, dočim Je bu alt slabši.
Og. Gotovac In Prelovec, prvi kot dirigent »Mladosti« in drugi kot dirigent »Lj. Zv.« sta znala zboroma sugerirati svoje shvatanje umetniške interpretacije in njihov trud je bil kronan z redkim, zavidljivim rezultatom.
Pet ženskih dvospevov. Na besed£* Cvetka Golarja »Iz bosanskega perlvoi® uglasbil Emil Adamič. Založilo pevsko dru* štvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. razmeroma lahkih, zelo melodijoznih mic za ženske dvospeve ln ženske zbore s spremljevanjetn klavirja. Naročajo se P** »Lj. Zvonu« ali v knjigarnah. Litogreflr*«1 glasovi so pri založniku naprodaj. .
Partiture narodnih pesmi »01 Dob®*" dob (s popravljenim besedilom), gorenjski« »Kaj ml nuca planinca« in »Hlšca pri ce«r stoji« v harmonizaciji Z. Prelovca za molki zbor, ima na razpolago pevsko društvo »L» Zvon«.	_
Najboljše se kupi brez dvom*
„Pri nizki ceni"
Ignac Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. S
nudi cenj. odjemalcem razno dams]*? moško in otroško perilo, razne no|T vice v vseh barvah, svilen« vice za dame od 38 D
izbira molkih nogavic ter velik®^^ -ebščin za šivilje kakor razne na kite, trese, svile, vezenin no*
Znižane cene/
Znižane cenel
Dnevne vesti.
— CENJENIM NAROČNIKOM! Da-toSnil številki prilagamo poštne položnice v svrho poravnanja naročnine. One cenjene naročnike, ki so že za naprej plačali, prosimo, da dado položnice svojim prijateljem ali znancem, da se na naš list naroče. V naročnini zaostale naročnike pa opozarjamo, ako do 15. t. m. ne poravnajo zamujene naročnine, da jim bomo primorani pošiljanje teta ustaviti.	Uprava.
— Vsem novim naročnikom pošljemo te dni ponatis dosedai Izišlega drugega dela našega romana Tarzana.
— Kralj na potu skozi Ljubljano. Danes dopoldne ob 10. uri se Je kralj peljal z dvornim vlakom skozi Ljubljano na Bled. Na kolodvoru v Ljubljani je v vlaku sprejel komandanta dravskp divizijske oblasti generala Stojanoviča, s katerim se .je raztovarjal kake 4 minute. Nate je bil sprejet tudi veliki župan dr. Baltič. ki je ostal pri kralju 6 minut. Po Izvršeni kratki avdijenci se je kral Pojavil ob oknu kupeja in ljubeznivo od-zdravlial. Kralj je takoj nadaljeval vožnjo na Bled. C isto brez potrebe ni pustile policija na peron niti novinarjev.
~ Kralj potuje v Dalmacijo? Kakor se Suje, bo NJ. Vel. kralj odpotoval kmalu z Bleda v Dalmacijo, kamor ga bo spremljal «ln. predsednik Ljuba Davidovič.
— Minister ver pri patrljarhu. Včeraj le obiskal minister ver dr. Anton Korošec beograjskega patrijarha.
»Slovencu«. Popolnoma razumemo, da zahteva pravica, da se krivci kaznujejo. Trdimo pa, da je treba najprej kaznovati glav ne krivce, ne pa pričeti kaznovanja pri naj manjših. Drugič pa tudi ni res, da je pravica okrutna in nikakor ni treba, da je kaznovan Prav vsak krivec, pa če je njegova krivda Se tako minimalna. V političnem življenju se namreč ne da krivice vedno ugotoviti in zato je tudi v politiki blagorodje upravičeno in umestno. Pravica ima samo ta namen, da Prepreči greh in k a? en ima svojo upraviče »ost le v toliko, v kolikoT služi temu namenu. Zato opustite preganjanje malih in kaznujte velike i Predvsem pa si zapomnite, da Je ljudstvo strastnih prepirov sito in da je edinole za politiko pomirjenja.
— V resnici, papir le potrpežljiv. V Pri bičevlčevl »Reči* je napisal nek razočaranec. ki se rad lcrega z resnico, da sta v Slo Veni)! najboll demokratična in najbolj nacionalna lista »Jutro« in »Slovenski Narod«. Nismo vedeli, da s<* meri demokracija po frazah, naconalnost pa po kričavosti, ker drugače ne moremo razumeti, kako pride »Slov. Narod« do čast! najbolj demokratičnega lista.
— Demonstracije v Zagrebu. Povodom Pogreba ubitega Hanaovca Marka Zovka je Prišlo v Zagrebu včeraj do demonstracij, "Starih 90 se udeležili po vetfni Radičeve!
m člani Hanaoa. Ob grobu Zovka le govorilo več govornikov, ki so s svojimi besedami razvneli udeležence pogreba tako. da so tl v strnjenih vrstah odkorakali z Miro-goja nazaj v mesto ln kljub intervenciji policije prodrli na Jelačičev trg, kjer so de-molirall Veliko kavarno in napravili lastniku škode za več tisoč dinarjev. Notranji minister je naročil zagrebškemu policijskemu ravnatelju, da je osebno odgovoren za Vse izgrede, ki bi se vprlzorlK ob priliki pogreba Zovka. Zato je^ policija podvzela energično akcijo in slednjič razgnala demonstrante. Policija in vojaštvo sta bila v«s včerajšnji dan v pripravljenosti.
— Naseljevanje obmejnih krajev. Ministrski svet je odredil posebno komisijo, katero tvorijo strokovnjaki vseh zainteresira-wh ministrstev ln ki bo Imela nalogo proučiti možnost kompromisa med našo državo (n Italijo glede naseljevanja italijanskega flvlja v kTajih, H so oddaljeni 50 kilometrov od meje. Komisija bo vodila tudi pogajanja glede priznanja postaje Rakek, kot skupne obmejne postaje.
— Za ljudsko šolstvo v Dalmaciji. Pro-•vetno ministrstvo je odobrilo pomoč nekaterim dalmatinskim občinam za nove ljud-ike šole v znesku 590 tisoč dinarjev.
— Dopust uradnikom-Sokolom. Ministrski svet je dovolil vsem državnim urednl-iom, ki so člani Sokola in se žele udeležiti sokolskega zleta v Zagreb«, dopust od 12. to 16. avgusta.
— Zdravstvena komisija Zvez« narodov. Te dni le prispela v Solun zdravstvena komisija Zveze narodov, fci deli podpore sanitetnim ustanovam za pobijanje kužnih bolezni. Iz Soluna pride komisija v Beograd, odkoder odpotuje v “Sofijo in Tirano.
— Strašen samomorilni poskus ciganke. V vasi Višnlevica blizu Beograda Je že lalje časa žhrela v sicer divjem, toda srečnem zakonu mlada, lepa ciganka Mileva s Svojim možem Dušanom Radomirovičem, ki le Invalid ln opravlja službo selskega pismonoše. Pred nekaj dnevi se Je odnekod povrnil Dušanov brat Ljubomir, ki se Je takoj nesmrtno zaljubil v Mileno in jo začel nadlegovati s svojimi ljubezenskimi ponudbami. Predlagal ji je, naj živi v takozvanem »zakonskem trikotu«. Ciganka je bila toliko enačajna, da je odločno zavrnila tako ponudbo svojega svaka. Ker pa ta le ni hotel adnehatl ln postal celo nasilen, sl Milena ni enala drugače pomagati ln je vzela dolg kuhinjski nož ter si razparala trebult. Težko ranjena je bila prepeljana v beograjsko bolnišnico, kjer je bila na nje) takoj Izvršena operacija In zdravniki upajo, da bo okrevala.
— Samomor 19 letne deklice. V Beogradu Je Izvršila samomor 19 letna hčerka ravnatelja banke Slavile Milka Vučkovič. Dejanje te mlade, lepe ln nadarjene deklice, le vzbudilo po vsem Beogradu, a zlasti v ožjem krogu znancev spoštovane rodbine ravnatelja Vučkoviča globoko sočutje. To Pa tembolj, ker Je bila MUka silno idealno in neomadeževano dekle,. ki se Je Izogibalo družbi ln posvetilo takorekoč vse svoje nadebudno življenje umetnosti, predvsem slikarstvu ln literaturi. V zadnjem času so opažali njeni domači na njei neke duševne izpremembe, od katerih ni bilo pričakovati ničesar dobrega. Postala Je Izredno zamišljena In melanholična. Opetovano se je izrazila, da to žlvllenje ne predstavlja za njo ničesar In da bi želela umreti. Nihče seveda ni slutil, da je, Ml. takrat v Milkinem srcu že storjen odločilen sklep. Predvčerajšnjim zjutraj, ko Je odSel njen oče v službo, a mati na trg, je ostala Milka sama doma. Poiskala f le očetov revolver, se vlegla v posteljo, Pritisnila mrzlo cev na prsi ln sprožila. Ko se je vrnila njena mati s trga ln pogledala v Milkino »bo, je prestrašena odskočila. Njena edina hčerka le ležala s prestreljeni-*ni prsi v svoji deviški postelji.
— Pogorel cirkus. Na Dunaju je pogorel do tal znani cirkus Olimpla. Celokupni Inventar ln poslopie sta popolnoma uničena.
Ljubljana, 31. Julija.
— Junaško delo gimnazijca. Pred kratkim je odše! asistent beograjske univerze Stevan Goševič s svojim trinajstletnim bra-tom, tretješolcem k Ibarskim studencem v Macedonijl. Dobro poznavajoč razmere osebne varnosti v Macedonijl, sta brata ponesla s seboj tudi orožje. Ko sta prispela k studencem, kjer je začel starejši brat takoj svoje znanstveno raziskovanje, a mlajši se je v bližini igral. — je padlo nenadoma iz zasede več strelov In profesor Goševič je padel težko ranjen na zemljo. V strahu, da bodo kačaki njegovega brata do smrti pobili, Je zgrabil mladi gimnazijec puško, se skril za mal griček in pričel naglo streljati na razbojnike. Streljal je skoro pol ure, dokler niso prihiteli seljaki in pregnali roparje.
— Najmočnejši motorni čoln v Evropi zgoreL Dunajski industrijalec Tausslg je odredil te dni poizkusno vožnjo s svojim motornim čolnom po Donavi. Pred Greifen-steinom je zapazil mehanik, ki je čoln vodil, da uhajajo iz splinjača plameni. Takoj na to je sledila eksplozija in ves čoln Je bil kmalu v plamenu. Mehanik, ki je zadobil težke poškodbe po obrazu in nogah, se Je rešjl na ta način, da je skočil v vodo ln splaval na breg. Čoln se Je v par minutah potopil. Imel je tri motorje z 900 konjskimi silami in je veljal kot najmočnejši motorni čoln v Evropi. Skoda znaša blizu 600 milijonov kron.
— Tisoč In ena noč na Bledu, bo ena najlepših točk razsvetljave, kar Jih zmore pyrotehnična umetnost Videli bomo med drugim tudi živo sliko, predstavljajočo narod, ki se poklanja vladarju, čigar slika z lovorjem ovenčana se bo zabliščala v tisočerih lučicah in ognjih. Živa slika se bo pokazala v bajni bengalični luči. Izvajana bo od domačinov. Vladarjevo sliko pozdravi sto strelov iz topov, ki bodo v to posebno svrho pripeljani na Bled. Slavnost se otvori z 20 častnimi pozdravnimi streli. Na Bledu je že danes vse živo In zavedni Gorenjci se pridno pripravljajo na slavnosti, kakoršnih Bled še ni videi.
— Čudodelne Injekcije. Z ozirom na notico v »Narodnem Dnevniku« z dne 30. Julija 1924, kjer se trdi, da Ima zdravljenje potom vbrizgavanja takozvanih čudodelnih injekcij po neki novi metodi terapije slabe posledice, se čutim dolžnega, da kot bivši pacijent ljubljanskega zdravnika g. dr Viranta, na katerega se ta notica očlvidno nanaša. v njegovo obrambo objavim slučaj svoje bolezni: V poletju 1922 leta sem obolel za težko ishljas Iskal sem pomoči pri prvih ljubljanskih zdravnikih.-Ker se moje stanje ni zboljšalo, sem na nasvet zadnjega zdravnika odšel meseca oktobra v bolnico, kjer sem ostal več tednov. Vse najrazličnejše metode, ki so jih vporabljall zdravniki kakor umetno solnce, vroč zrak. žveplene kopeli, elektrlziranje, nategnltev živca v narkozi in različna mazila, so odpovedale, moje stanje se je še poslabšalo, rionia sem ostal priklenjen na posteljo, čisto obupan sem poklical končno g. dr. Viranta. Začel me je zdraviti z injekcijami. Prve dni so se bolečine sicer še ojačile, a kljub temu sem zaupal zdravniku ln zdravljenje nadaljeval. Tekom tedna so bolečine začele ponehavati, v 14 dneh sem vstal, čez mesec dni sem že lahko plesal in tekel za tramvajem. Od t«-da) pa do danes, po poldrugem letu, nisem čutil najmanjše bolečine niti pri vremenskih spremembah, pač pa sem se radi velikega apetita, ki je nastopil po končanem zdravljenju. 7redil za kakih 10 kg. O kakem škodljivem vplivu .injekcij, nisem opazil do danes ničesar, pač pa sem prepričan, da inu.m samo njegovi metodi zdravljenja zahvalni svoje popolno okrevanje. Pripominjam pa, da Imam celo vrsto znancev, ki so bolehali na najrazličnejših boleznih, kakor, revmatizem, nevralgija, rana v želodcu, lurl Itd., ki trdijo, da se imajo edino tej novi metodi zahvaliti za ozdravljenje. Res je, da sa ie stanje pacijenta v začetku poslabšalo, nakar je pa v kratkem času sledilo popolno okrevanje. Potrebno je pač popolno zaupanje v zdravnika. Gotovo Je, da so nekateri uspehi čudoviti. — Joško Bitenc, rač. revldent. .
— Princ Auersperg aretiran V Budje-Jovlcah Je bil aretiran sedemdesetletni princ Engelbert Auersperg s svojo soprogo. Aretacija Je bila Izvršena v trenutku, ko se Je hotel princ vrniti v svojo soprogo s svojih posestev na Dunaj. Vzrok aretacije Je neznan. gotovo Je le toliko, da sedi danes princ Auersperg s svojo soprogo v b ud letoviških zaporih. Princ Engelbert Je brat kneza Karola Auersperga In češkoslovaški državljan. Politično se aretirani princ ni udejstvoval, vsled česar je v dunajskih krogih njegova aretacija povzročila različne komentarje.
— Slučaj ali zločin? Te dni se Je dogodila v obmejni občini Glocant težka nesreča. Orožniški stražmojster Vasa NIkoll6 je bil v spremstvu enega orožnika na patrulji ob obrežju Donave. Hotel Je kontrolirati ribolovske kaTte ribičev, med katerimi je bilo tudi dosti otrok, ki seveda niso imeli nlkakih kart In so lovili ribe na trnek. Orožnika sta Jim pobrala plen In trnke In začela otroke pretepati. Na krik otrok se Je približal kmet Pavel Franka Iz Glocane. Stražmojster se Je obrnil s privzdignjenim puškinim kopitom proti Franki, ki je zagrabil za puško ln se pričel z orožnikom ruvati. Naenkrat je počilo in stražmojster Nikolič se Je zgrudil brez glasu mrtev na tla. Poklicani zdravnik Je konstatirel smrt, a proti kmetu Franki Je uvedena sodna preiskava. V ovadbi dolže orožniki Franko uboja, katerega je storil namenoma. Franka pa se brani, da se je puška sprožila slučajno In da ni Imel namena orožnika ubiti, marveč se samo ubraniti udarcem s puškinim kopitom. Iz Novega Sada Je odšla na lice mesta sodna komisija.
— V Italiji sneg. Po gorah Je včeraj zapadlo mnogo snega. V nižjih legah pa je divjala silna nevihta, k! pa ni povzročila prevelike škode. Temperatura J« zelo padla ln vlada čisto zimsko vreme.
— Viljemova lena ima revmatizem. Hermina, druga žena ekscesarja Viljema, boluje na sklepnem revmatizmu, vsled česar Je odpotovala v kopališče Baden-Baden, kamor Jo je spremljala najmlajia Viljemova sestra princezlnja Friderika Karla Hesenška.
— Dedič 16 milijonov dolarjev. Konrad Miler, mizar v Vlnkovclh, je pred nekaj dnevi prejel iz Amerike obvestilo, da mu je tamkaj umrl njegov stric, ki mu zapušča ogromno premoženje 16 milijonov dolarjev, kar znaša v naši valuti poldrugo milijardo dinarjev. Srečni Miler je takoj odšel k advokatu, ki mu bo uredil bogato nasledstvo. Za nagrado je Miler obljubil odvetniku 4 milijone dolarjev. Novi miljaTder namerava ustanoviti velike usnjarske tovarne in podpirati kulturna društva.
— Praktična zaljubljenca. Te dni je
beograjska policija izgnala iz naše države neko Eli Hermenfors iz Helsingforsa v Finski. Bila je to elegantna mlada datna, ki se je na nenavaden način preživljala s prostitucijo. Predno je prišla v Beograd, je svojo obrt opravljala v Zagrebu, kjer je spoznala nekega Gajgnerja. rodom Zagrebčana. Ta je bil njen ljubimec in obenem inkasant. lepa EU je zvabljala v svoje stanovanje razne l;"bezni željne moške, katere je izbirala po ■ ečini med starejšimi ljudmi. Dozdevni brat '■'lin je sistematično »zasačeval« in flagTanti t. ljubimce svoje sestre in Je od vsakega zahteval čedno vsotico kot odškodnino za »upropaščeno« sestro. Kdor je bil zasačen, sc je moral zvitemu Inkasantu zavezati, da bo molčal o vsem, sicer bo stvar ovadil policiji in poleg tega še obvestil družino prizadetega uskoka Iz zakonske zvestobe. Ela je bila končno v Beogradu sama zasačena po policiji. Ko je njen zvesti drug zvedel za to, jo je popihal neznano kam. Za njim jp Izdana tiralica.
— Divje zveri so Jo raztrgale. Neka Ivka Gudelj Iz Sarajeva je potovala v Go-spič, odkoder je odšla peš v neko selo. Na potu pa so Jo napadle divje zveri, najbrže volkovi in so Jo popolnoma raztrga'a. Naslednji dan so kmetje našli od njenega tni-pla samo glavo, raztrgane potne papirje in posamezne kose njene obleke ter sledove
- Dežela krez stanovanjske bede je
danes Holandska. Po vojni Je tudi na Holandskem začelo primanjkovati stanovanj In bilo se Je bati, da se bo stanovanjska beda razširila z ono hitrostjo, kakor v ostalih evropskih državah. Preteči nevarnosti Je prišla holandska vlada v okom na ta način, da Je dovolila ogromne stavbene kredite In z ^skonoro preprečila verlženje s stanovanj. Dosedaj Je bilo razpoložljivega kredita 1 milijardo mark. Zgrajenih Je bilo 8F.000 stanovanj. Vlada namerava kljubovati rie-novanjski bedi v tem smislu naprej ln je odredila, da se zgTadl letno najmanj 40 000 novih stanovanj. A pri nas?
Ljubljana.
1— Podružnica Udrnžeoja vojnih Invalidov r Ljubljani sklicuje za dne 3. avgusta t I. izredni občni zbor, ld se vrši ne g!?de na število članstva ob 8. url zjutraj v restavraciji »Zlatorog« v Ljubljani, Gospodka ulica 3 z istim dnevnim redom, kakor je bil določen za Izredni občni zbor sklican, za dne 20. Julija. Vseh članov podružnice, ti*dl onih, .ki Imajo funkcije v višjih odborih. Je dolžnost, da se izredn. občnega zbora udeleže. da tako enkrat za vselej likvidiramo neznosne razmere In spor v notranjosti organizacije. — Upravni odbor.
1— Pozor Interesentom, posestnikom ln industrijskim podjetjem ob Gradaščici. Komisija o uravnavi Gradaščlce od vtoka Glinščice do Izliva v Ljubljanico bo nadaljevala svoj ogled v petek dne 1. avgusta t. I. Sestanek komisije točno ob P. uri na mostu ob izlivu Glinščice v Gradaščicn.
. , V nedeljo dne 3- avgusta t L pojdejo ljubljanski Izletniki, prijatelji domače neprisiljene zabave na veselico Prostovoljnega gasilnega društva k Francetu Gradu, po dom. Bežjaku v Zgornji Kašelj pri Zalogu. Poleg godbe, petja In drugih razvedril nastopi s svojo panoramo in menažerijo tudi slavni K a t a v e r iz Tivolija. To bo halo! Za stare in mlade! Jed In pijača prvovrstna!
1— Policijske prijave. Prestopki pasjega kontumaca 2, prest, cestnopol. reda 11, kaljenje nočnega miru 1, pretep 1, telesna poškodba 1. pijanost 1, Javno pohujšanje C Prest. obrt. reda 1, goljufija 1.
1— Žepar. Železniški uradnik Ivan K1 o p č a r se je pripeljal včeraj Iz Zaloga v Ljubljano. Ob Izstopu na glavnem kolodvo-ni mu Je bfla naenkrat ukradena zlata ura in verižica. Toda hitro je opazil tatvino in zgrabil je storilca, ki jo je baš mislil odkuri-ti — enostavno za vrat, ter ga zadržal. Tiček se je silno prestrašil in v svojem strahu je dejal samo: »Oču dat!« Vran je ukraden stvari lastniku nato pa lo je odkuril v galopu. Klopčar je zadevo prijavil policiji In ta je našla Še Isti večer ob priliki perlustra-cije tujcev možakarja, čigar zunanjost je odgovarjala opisu ter ga je aretirala. Seveda je tajil. Dejal Je, da se piše JekoslaV Majto-nlč ter da Je trgovski potnik iz Virovitice. Pri nadaljnem zaslišanju pa se Je izdal za Tomo Korltaroviča. bivšega zidarja, ki Je sedaj trgovski potn‘k pri tvrdki Spitzer v Osijeku. Vendar najbrže tudi to ni njegovo pravo ime. Konfron,tirali so ga s Klopčarjem, ki ga je na prvi pogled spoznal. — Očlvidno Ima policija opraviti s starim in zvitim žeparjem.
1— Umrli so v Ljubljani: Marija Stopar, posestnica, 62 let. — Fran OoTše, bivši mizar. zasebnik, 77 let. — Fran Mrhar, mlzar-
»? Pomočnika novorojenček, par minut — Majda Bischof, hči zasebnice, 16 mesecev.
tl Umri» J« v Spodnji Sliki gospa Ma-rlja btopar, vdova Jelenc, po domače Gričar. Pokojna je bila vzorna mati, žena in gospodinja ter v Sp. šiški splošno priljubljena. Zapušča žalujočega soproga in tri otroke, ki » vsi preskrbljeni. N. p. v m.l
1— Postbumus. Danes se Je rodil sin žrtve trboveljskih dogodkov Franca Slajpaha. Porod je Izpadel srečno kljub temu. da se je bilo bati, da bo imel naval globoke žalosti nad smrtjo soproga na porodnico nepovoljen upllv.
Maribor.
Aretacije. Policija je aretirala sinoči 3 osebe: 1 radi nasilja in težke telesne poškodbe. 1 radi tatvine ln 1 radi Izpostavitve otroka.
Policijske prijave. Danes Je policija prejela 12 prijav: 1 tatvino, 2 goljufiji, 1 prestopek obrtnega reda, 1 Izgubo, 1 najdbo, 4 kršenja cestno policijskega reda In 2 drugi.
Zgodba nezakpnskega otroka. Včeraj krog 19. je v Slovenski ulici gledala množica ljudi čuden prizor. Prišel Je nek razcapan ln slaboumen deček In prinesel malo, komai 4 mesece staro žensko dete. Nesel ga Je nekemu V. V. ter mu sporočil, da mu ga pošilja neka A. V., kuharica Iz Ptuja, nezakonska mati. ker je on njegov oče. V. V. pa ga ni hotel sprejeti In je dečka in otroka posadil pred vrata. Deček j« nato ponudil dete prvemu Stražniku, ki ga je srečal, češ naj vsaj on vzame otroka; če ga ne mara vzeti oče. Stražnik je pa seveda vzel oba In ju odvedel na komisarijat, ki je odredil, da se poišče mati. Končno so našli mater ln )o skupaj z otrokom oddali preko noči v zapor. Danes pa je bila poslana domov v Ptuj.
Tatvina. Delavki Mariji Požega je neka ženska ukradla z voza 2 In pol kg sira, ki ga ga je po nalogu svojega delodajalca vozila ji»V*nju trgovcu y Rtudane*.
Celje.
— Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil na graški univerzi promoviran g. Josip Kotnik, sin tukajšnjega predsednika okrožnega sodišča. Čestitamol
— CIrll-Metodove družbe glavna skupščina se vrši letos dne 7. in 8. septembra v Celju v Narodnem domu, na kar opozarjamo vse podružnice, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže ter da bo delegatom prirejen dostojen sprejem.
— Tombola. Nižji poštni in brzojavni uslužbenci v Celju prirede v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo, ki obsega preko 300 lepih dobitkov, med temi 12 glavnih. Dobitki so na razgled pri spe-dlcUskl tvrdki Pell6 na Kralja Petra cesti. Pri tomboli sodeluje železničarska godba Iz Celja. Začetek tombole je >b 15. url. Srečke se dobe pri vseh pismonoših, raz-našalclh brzojavk ter pri vseh ostalih poštnih In brzojavnih uslužbencih, nadadlje v trafikah g. Kovač, Aleksandrova ulica, g. Frajle. Prešernova ulica; g. Štravs, Slomškov trg; g. Pik, Vodnikova ulica, ter pri g. Pellč, Kralja Petra cesta po 3 Din komad. Po končani tomboli, t. j. ob 19. url. se prične v-ei' a ljudska veselica v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma. Za vsakovrstna jedila in pilačo je preskrbljeno. SpoTed veselice je raznovrsten In zelo bogat. Vstopnina 5 Din za osebo.
— Ogenj. V nedeljo dne 27. t. m. zve čer je Izbruhnil v stanovanju g. Auguštin v Polulah ogenj, ki bi bil lahko uničil gospodarsko In stanovanjsko poslopje, a se je dim še pravočasno opazilo, tako, da sta celjsko ln gabersko gasilno društvo preprečila večjo nesrečo. Gasilci iz Babnega so bili tudi hitro na mestu, a niso vstopili več v akcijo. Sumi se, da je bil požar podtaknjen. ker se je našlo v parket-rani sobi Po tleh razgrnjeno slamo In več steklenic bencina.
— Nočno lekarnlSko službo ima ta teden lekarna »rri Križu«. Cankarjeva cesta.
— Filatelistično druitvo »Orient« je Imelo pod predsedstvom g. So rmana dne 21. t m. svoj redni letni občni zbor, na katerem Je bfl Izvoljen nov odbor Iz poročil funkdjonarjev Je razvidno, da je društvo vkljub komaj enoletnemu obstoju, pridno delovalo, ter Izkazuje blagajna preostanka nad 1000 Dir.
— Tenis v Celju prične z rednimi vajami v pondeljek dne 4. avgusta.
Sokolstvo.
IX. ZLET SOKOLSKE ŽUPE NOVO MESTO dne 2. In 3. avgusta t I;
S ponosom pripravlja novomeško sokolsko draštvo letošnji veliki župni zlet v rodnem kraju svetovnega prvaka br. Leona Štuklja. Vse priprave so v polnem teku. Dvigajo se že tribune, godbeni paviljon, veselični paviljoni, telovadišče, vse po nnj-novejšlh predpisih. S ponosom bo sprejelo Novo mesto našo zmagovito mednarodno telovadno vrsto: saj je ono mogoče največ pripomoglo k svetovnemu usnenu. Pod okriljem novomeškega društva sta zrastla prvak prvakov br. Leo Štukelj in br. Miha Oswald. Onadva sta bila med prvimi, ki sta ponesla jugoslovansko ime po celem svetu. Zmagovalec br. Leo Štukelj, naš ožji rojak, je odnesel svetovno ceno telovadcev In to niti ne v svoji najboljši formi. Lahko bo. razumeti, da so prijave vseh društev naše župe, kakor tudi sosednjih ogromne. Vse vodi le ena misel, videti pri nas polnoštevilno olimpijske zmagovalce z br. Leonom na čelu.
Ugodne zveze z vlaki bodo gotovo pripomogle. da pridejo tudi oni, ld se še niso odločili, da nas posetijo. Razen rednega vlaka v Karlovec ob 21. url 20 minut, odhaja druga garnitura istega vlaka ob 24. url, proti Ljubljani je zelo ugodna zveza ob 22. url 25 minut.
Vsakenm udeležnlku bo tudi mogoče prisostvovati akademiji in beneški noči v po-čaščenjenje naših olimpijcev. Ob grmenju topičev, gorečih raketah,. umetalnem ognju In lampljonih se bodo prikazali vsem po-setnikom ponočni čari naše divne krške doline.
Kličemo Vam zatorej te enkrat: Na
svidenje! Informacije: Zletna pisarna. Narodni dom. Novo mesto. Polovična vožnja za udeležnlke kakoT ohlčajno. Vsakdo sl nabavi legitimacijo pri pristojnem društvu.
ZdravoI
Drugi naraSčaJsk] dan Gorenjske sokolske župe, ki se vrši v nedeljo dne 3. avgusta na Bledu, obeta biti nad vse sijajen. Javne telovadbe se udeleži, kakor čujemo, tudi kralj z vsem dvorom.
Šport.
Plavalca tekma za prvenstvo Slovenije.
V soboto In nedeljo se vrši na Bledu v okviru Mornariškega dne. ki ga priredi Jadranska straža, tudi plavalna tekma za prvenstvo Slovenije. Program tekmi je sledeči
Sobota 2. avgusta: Ob 9, dopoldne:
1. 100 m sprint, seniorji: 2. 400 m prsno; 3. 100 m hrbtno; 4. 50 ra sprint, seniorji; popoldne ob 14.30 : 5. 4X100 m štafeta prosti stil, gospodje; 6. 200 m prsno: 7. potapljanje; 8. 50 m prosti stil, juniorjl; 9. Water-polo.
Nedelja 3. avgusta: Dopoldan ob 9. url: 10. 100 m stransko; 11. 50 m dame; 12. 4X50 m predpisana štafeta gospodje; 13. 4X100 m štafeta prosto, dame; 14. Water-polo; 15. 1500 m prosti stil, gospodje; 16. 300 m. prosti stil, dame; 17. skoki seniorjev; 18. skoki juniorjev; 19, Waterpolo.
»Jadrinska Straža« Je poklonila za zmagovalca v damski ln moSkl 4X100 m štafeti crasen prehoden pokal. Prvak Slovenije v vodnem športu dobi pokal Ljubljanskega Pllvačkega podsaveza.
Kosmatin, naš olimpijski kolesar, kakor tudi ostala kolesarska reprezentanca se Je vrnil Iz Pariza. S. K. Primorje je priredil svojemu dirkaču v restavraciji »Zvezda« pozdraven večer, katerega se je udeležilo tudi predsedstvo kolesarskega podsaveza ln kolesarska Ilirija. Odbor S. K. Primorja Je poklonil Kosmatinu lavorjev venec.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«, Glavni in odgovorni urednik: 2«l«znikar Aleksander.
Tlak«, »Zvezna tiskarna« v I *ubll»nl.
Gospodarstvo.
TRŽNA POROČILA.
Dunajski svinjski trg. Na trg Je bilo
prignanih 8642 svinj; 941 jugoslovanskih svinj Je bilo še na poti. Dosežene so bile sledeče cene: Debele svinje od 20.000 do 25.000 a. K za kilogram žive teže. Debele svinje so poskočile v ceni za 500 K.
X Vinski trg. Položaj na svetovnem vinskem tržišču je nespremenjen. Cene so sicer že padle, ko se je pa zaznalo, da kaže splošno trgatev slabo, so se cene popravile. Posebno so vplivala poročila Iz Madžarske, Avstrije In Čehoslovaške, kjer je slabo vreme povzročilo veliko škodo. Delno stanje cen je odvisno od trgatvenih izdelkov. Konzum je v tem mesecu zelo padel. Enako ni pričakovati za mesec avgust večjega povpraševanja. Splošno se sodi, da bo letošnja trgatev za 20% manjša od lanske. Z veliko nestrpnostjo pa pričakujejo vinogradarjl, da se bo vlada vendar enkrat zganila In olajšala izvoz vina. V drugih državah se posveča izvozu vina največja paž-nja in zato bi bil čas, da bi tudi naša vlada kaj tozadevno ukrenila. Pa mogoče bo nova vlada boljša. Vinogradarji to upajo in morda le ne bodo razočarani. V Banatu so no-tirale sledeče cene vina: sremsko belo 8 do 9% po 400 do 500 Din, 11 do 12% od 450 do 500, sortirano sremsko 11 do 13 % po 55Č do 700 In sremski šiler po 700 do 800 Din
X Bolgarska žeter Žetev Je v splošnem dobra. Fižol In koruza bosta najbrž« izvrstna. Po vojni se Je poraba pšenic« zelo povečala, dočlm je poraba koruzne
moke padla. Vsled odstopitve Dobrudže se je pomanjšala s pšenico posejana ploskev in sicer od 1,128.109 hektarjev leta 1911 na 903.409 hektarjev leta 1924. Množina žetv« pa je padla v istem času od 1,312.381 ton na 796.000 ton. Letošnja žetev pšenice se ceni no približno milijon ton. Manjša produkcija pšenice se pozna tudi v Izvoza Pred vojno Je znašal Izvoz plenice in pšenične moke 300.000 ton, dočlm je znašal pre* teklo leto samo 60.000 ton. Koncem leta 90 morali nvozltl celo romunsko pšenico. N» vsak način pa se ne more letos računati 1 večjim Izvozom pšenice. večJI pomen pa se pripisuje letos izvozu koruze in fižola. Letos bo izvoz fižola še večji -Izvoz fižola se pričenja v septembru, dočlm se pričenja Izvoz koruze navadno šde spomladi velik« nade se stavi letos tudi na Izvoz sladkorne rep«, katere upajo Izvesti več ko 40.000 ton, kar presega domačo potrebo za več ko dvakrat.
SodISče.
UKRADENA VERIOA.
Mihael Cimerman, delavec, K ukradel lz dvorišča posestnika Damjana Globokarja tri do štiri metre dolgo verigo, vredno 70 Din. ter Jo prodal J o s 1P n Pušniku, posestniku ln gostlhičaite v Zelimljah za 15 Din. Stvar je prišla na dan. Veriga Je bila konflsclrana, Cimermana In Pušnika pa Je dal drž. pravdnlk poklicati na odgovor. Zagovarjati bi se Imela pred okrajnim sodiščem, vendar ni prišel ne eden ne drugi. Ker je zadeva popolnoma jasna, se obravnava v njihovi nenavzočnosti.
Mihael Cimerman Je predkazno-van po §§ 516. (javno pohujšanje), 5. in 460. (tatvina) In 152. k. z. (težka telesna poškodba). Županstvo In žandarmerija pravita. da je delamržen, da dela samo tol'ko, da zasluži za žganje in Je sploh na slabem glasu. — Ker Je zmanjkala posestniku Globokarju nekoliko poprej še neka krajca \e-riga, se sumi, da je tudi ono odnesel Cimerman. Vendar Je Cimerman, ko so ga oro?n'ki zaslišali, priznal samo prvo tatvino, dočim Je drugo odločno zanikal. Vsled pomanjkanja dokazov ga sodišče od tatvine druge verige oprosti za tatvino verige, ki jo je prodal Pušniku pa dobi tri dni zapora.
Joslk Pušnik, nekaznovan, je moral sumiti, da je pridobil Cimerman verigo na nepoSten način, to pa z ozirom- na nizko ceno, s katero se Je Cimerman zadovoljil In z ozirom na to, da dobro ve, na kako slabem glasu je prodajalec. Ker je verigo kljub temu kupil, Je zakrivil prestopek po § 477. k. z. in je bil kaznovan z denarno globo 100 Din, ki se izpremenl v slučaju neiztlrljlvosti v dvadneven zapor. Veriga se vrne lastniku.
POKVARJENO MESO JE PRODAJAL.
Svoječasno smo poročali o procesu zoper Rudolfa Simčiča, ki je bil' obdolžen prestopka zoper zakon o živilih, ker je prodajal na ljubljanskem trgu pokvarjeno šunko, ki mu jo Je b*la Izročila neka kmetica v to svrho. Zagovarjal se Je s tem, da ni vedel, da Je bila šunka pokvarjena, ker je dišala samo pri kosti. Obravnava Je bila preložena v svrho pribave izjave In izvedeniškega mnenja tržnega nadzorstva. Danes je zadeva soočala z oprostilno sodbo. Tržno nadzorstvo Je namreč Izjavilo, da je bila šunka od zunaj vsa okajena, tako, da je obdolžencev zagovor verjeten. — S o d -n 1 k je dal obdolžencu resen opomin na pot, rekoč: »Ampak, povem Vam. da p.ihodni č ta Izgovor ne bo več obveljal,« nakar ie obdolženec obljubil, da šunke ne bo več prodajal ter le zadovoljen odšel
KARAMBOL IZVOŠČEKA S KOLESARJEM.
Franc K. izvošček je obdolžen, da je tako naglo in neprevidno vozil, da je trčil z delavčevim sinom Alojzijem Novakom iz Tacna skupaj, ki se je peljal na kolesu, pri čemur je bilo Novakovo kolo poškodovano. Kolesarju samemu se ni nič zgodilo, zokaj Imel Je toliko pričujočnosti duha. da se je oprijel ojesa izvoščekovega voza ter je na njem obvisel, škoda na Kolesu pa tudi ni bila ravno velika: Novak je plačal za popravo 28 Din.
Izvošček se zagovarja tako-le: »Vozil sem tri Kočevarje, ki so rekli, da naj pred Mabrovo hišo ustavim. Zato sem zavozil pred Mahrovo hišo res malo tolj na desno. Vendar nikakor nisem preh!tro vozil. Kriv J« Novak, ki je gledal v tla, vsled česar me ni pravočasno opazil jaz pa tudi nisem mogel tako hitro ustaviti* Novak, kot priča zaslišan, zvrača krivdo na Izvoščeka
Priča Mekinda pa potrdi obtožencev zagovor, ki Sa precizira v toliko, da Je Novak v osodepolnem trenutku ravno nekaj balanco popravljal. Po njegovem mnenju je kriv Novak in ne izvošček.
Priča Viktor Kušar Izpove v Istem smislu s pristavkom, da bi se bU Novak lahko umaknil, če bi bil pazil Sodnik razglasi oprostilno r n z-<odh.o>
se je ta 'zdaj izpremenil v nekaj resničnega. Čeprav je njena vest vse skupaj preveč pretiravala.
Ponesrečena zarota.
2e mesec dni je Tarzan redno zahajal k lepi grofici de Conde, za katero se je ogrel in ki ga je zmirom rada videla pri sebi. Večkrat so prihajali tudi drugi člani male družbe, ki jo je sprejemala popoldne, toda ona je znala zmirom tako urediti, da je bila vsaj eno uro s Tarzanom sama.
Nekaj časa je bila prestrašena nad Rokofovim namigovanjem. Do takrat je smatrala močnega, mladega moža le svojim prijateljem, vsled bratovih opomb pa je razmišljala o čudni sili, kf jo je vlekla k sivookemu tujcu. Vendar ni imela namena ljubiti ga in tudi ni želela, da bi ja on ljubil.
Bila je mnogo mlajša od svojega soproga in je nezavedno hrepenela po prijateljstvu moža, ki bi bil njene starosti. Z dvajsetimi leti je človek navadno preveč plah, da bi izmenjaval misli s štiridesetletnim možem.
Grofica je čutila, da bi jo Tarzan lahko razumel, ker je bil le dve leti starejši od nje in bil pošten, viteški človek. Njega se ni bala. Od početka je instinktivno čutila, da mu lahko zaupa.
seljem to naraščajoče prijateljstvo. Odkar je izvedel, da Tarzan ve, da je ruski vohun, se je k njegovemu sovraštvu do opičjega človeka pridružil še strah, da ga ne razkrinka. Čakal je zdaj le pripravne prilike, da mu zada odločilni udarec. Hotel se je za zmirom iznebiti Tarzana in se obenem maščevati za vse ponižanje in uničenje njegovih načrtov.
Tarzan je bil zdaj še bolj zadovoljen kakor pred onim časom, ko ga je v njegovi mirni džungli vznemiril prihod Porterjeve družbe.
Veselil se je družabnega občevanja i Olgo, dočim mu je bilo njuno prijateljstvo vir brezmejne sreče. Ona je pregnala njegove mračne misli in bila balzam za izmučeno srce.
Večkrat ga je spremljal d’Amot v hišo grofa de Conde, ker je poznal že dolgo časa Olgo in grofa. Včasih je prišel tudi grof sam, vendar je bil zaradi raznih opravkov in zaradi nikdar rešenih političnih vprašanj navadno do pozne noči zadržan izven doma.
Rokof je vohunil skoro neprestano za Tarzanom. Posebno rad bi dognal, če opičji človek tudi ponoči poseča palačo de Conde, kar se mu pa ni nikdar posrečilo. Pač se je zgodilo, da je Tarzan spremljal grofico iz opere, toda pri vhodu se je vedno poslovil in to ie jezilo ljubeznivega brata najbolj.
Ker se je zdelo nemogoče presenetiti Tarzana, kakor sta želela, sta pričela Rokof in Pavlovič razmišljati o novem načrtu. Ta bi naj Tarzana brezpogojno razkrinkal
Več dni sta pazljivo prebirala časopise in opazovala vsa de Condova in Tarzanova pota. Končno sta našlal pripravno priliko za izvedbo svojega načrta. V jutranjih listih je bila kratka vest, da bo prihodnji dan nekak večer za gospode na nemškem poslaništvu. Med povabljenci je bil omenjen de Conde. Če se odzove vabilu, ga gotovo ne bo pred polnočjo domov. Na večer te zabave je čakal Pavlovič na tlaku pred poslopjem nemškega poslaništva in skrbno motril obraze prihajajočih gostov. Dolgo mu ni bilo treba čakati; kmalu je izstopil de Conde iz svojega voza in šel mimo njega! To mu je zadoščalo. Pavlovič je hitel domov, kjer ga je pričakoval Rokof.
Ob enajstih Je vzel Pavlovič telefonsko 3lu-šalo v roko. Povedal je neko številko, in ko je dobil zvezo, je zaklical:
»Prosim, zvežite me s stanovanjem poročnika d’Amota.c	,	}	v
Nekdo se je odzval.	*
potrudi k telefonu.«
Minuto je bilo vse tiho.
»Ste vi, gospod Tarzan?«
»Ah da, dragi gospod, tu Frangois, sluga^ gro* fice de Conde. Saj se me gotovo spominjate?«
»Da, gospod. Imam nujno naročilo od gospe grofice. Prosi vas, da bi takoj prišli k njej — je V zadregi, gospod!«
»Ne, gospod, ničesar bližjega ne vem. Naj povem gospej grofici, da gospod kmalu pride?« »Hvala, gospod!«
Pavlovič je obesil slušalo In se nasmejal Ro kofu. Ta je odredil:
»Približno trideset minut bo rabil, da prid« tja. Če pridete na nemško poslaništvo v četrt ur«i bi bil de Conde lahko v petintridesetih minutah doma. Odvisno je torej vse od tega, če bo ta no* rec ostal še petnajst minut dlje. ko bo zavohal, da smo ga potegnili. Toda zelo bi se zmotil, če bi 2a Olga tako hitro odslovila. To je pisemce za groia de Conde. In zdaj hitite!«
Pavlovič se je požuril na nemško poslaništvo. Pri vhodu je izročil lakaju listič.
»To je za grofa de Conde. Zelo nujno. Skrbeli, morate za to. da dobi grof to pismo čimpTej.«
Istočasno je spustil srebrnik v uslužno lakftr jevo roko. Potem se je vrnil domov.
Trenutek pozneje se je oprostil de Conde w) svojem gostitelju, ko je odprl pismo. Prebledel J* ip roka se mu je tresla, ko je bral:
Spoštovani gospod grof de Conde!
Nekdo, ki želi rešiti čast vašega imena, s®, poslužuje tega sredstva, da vam sporoča, da se svetost vaše hiše v tem hipu onečašča.
Gotov mož, ki je že par mesecev stalei gost vaše hiše, kadar ste vi odsotni, je sedaj P» vaši ženi. Če greste takoj v grofičin budoir, ii» najdete še skupaj.	Prijatelj.
Dvajset minut pozneje, ko je Pavlovič poklic*) Tarzana, je dobil Rokof zvezo z Olginim stanovanjem. Odzvala se je njena služkinja na telefonu* ki je stal v grofičinem budoiru.
Ko je Rokof hotel govoriti ž njo* je deklica odgovorila:
»Madam je že odšla v svoje sobe.«
»Toda jaz imam nekaj zelo nujnega, kar smej8 sporočiti le grofici,« je odvrnil Rokof. »če j© že spat, ji recite, naj vstane, ogrne kako stvar » pride k telefonu, čez pet minut bom zopet kli<^ Potem je obesil slušalo. Kmalu nato je vs«w* Pavlovič.
§	Dokazano ief da je	j
\\	naš domači izdelek	j
( J	izborne in izdatne kakovosti-	J	f
C )	vsled česar ni treba kupovati tu-	j	/
i )	jih izdelkov temveč vsaka šted-	e	J
(}	ljiva gospodinja naj zahteva	(	i
C)	izrecno le KOLINSKO cikorijo.	®
O®®eo®®ee)00g)g)o®oooooeeeo<5©®*
IN SVET
»Nočem te več poslušati,« je dejala. »Tvoje tesede so nesramne! Lahko mi groziš, kolikor hočeš — ti veš, da sem poštena žena. Od danes naprej se ne boš več drznil nadlegovati me, ker bom Raoulu vse povedala. On bo že vedel, kaj naj stori in potem se pazi!«
»Ničesar mu ne poveš,« je izjavil Rokof. »Zdaj mi je vse znano in s pomočjo nekega tvojega Sluge, ki mu lahko zaupam, bo poročilo za tvojega moža popolno, kadar pride čas, da mu ga predložim. Ona druga afera se s to skoz in skoz ujema. Zdaj imam vendarle nekaj v rokah, Olga. Resnična afera — in ti si zvesta žena. Sram te bodi, Olga!«
Zraven se je ta brutalni človek smejal.
Tako se je zgodilo, da ni grofica ničesar posedala svojemu možu in da se je stvar še poslab-
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena in skrbna soproga, mama, stara mama, tašča in teta, gospa
posestnica
danes, 30. t. m., ob 9. uri dopoldne v 63. letu, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice, se vrši v petek, dne 1. avgusta, ob 15. un popoldne iz hiše žalosti, Celovška c. 63 na pokopališče k sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnico poznali, jo priporočamo v blag spomin.
Sp. Šiška, dne 30. julija 1924.
Ant. Stopar, 3oie Jelenc, Tonika Felber roj. Jelenc. Anica Jelenc,
soprog.	sin.	hčere.
Pepca Jelenc roj. Malsa],	Leo	Felber,	Lea,	Mlrlca.
zet.	rnuktaje.
Obvestilo.
Krojaška delavnica3. kvas-a se preseli koncem julija v Florjansko ul. 3, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost.
Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5.
Priporočava se za cenjeni obisk z zagotovilom točne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem	  .
Fabiani & Jurjovec.
v Visi, pripravno z« vsako obrt, posebno za trgovce in gostilničarje, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov v upravi lista.	______
absolventinja 2. razr. trgovske Sole, vešča strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških del poštena Iz siromašne družine Išče službe kot kontoristinja ali prodajalka v mestu ali na deželi. Ima 1 */, letno pisarniško prakso z dobrimi referen-oami. — Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko opora gospodinji — Začasno reflektlra samo na oskrbo v hiši; pozneje po dogovoru. — Ponudbe prosi na upravo lista pod .Marljiva*.
v juhi in v prikuhah izboljša hrano nepopisno.
večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, WoU-ova ul. 1/1.
mr DRVA -m
bukovih, kupimo vsako množino. V ponudbah je navesti ceno, množino in dobavni čas, ker se samo na iste ozira. Ponudbe pod ,Drva‘ na upravo lista.
Mestno županstvo Kočevje razpisuje
službo obratovodie
na mestni elektrarni in vodovodu.
Obratovodja mora biti zmožen vseh elektro-tehničnlh del. Upoznan mora biti z montiranjem in odmontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in akumulatomo baterijo. Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne.
Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let.
Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta.	.
Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference.
Mestno iupanstvo Kočevje,
dne 28. julija 1924.
Zupan:
Ivan Novak i r.
prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselle posebno do poljedelstva ln živinoreje, išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe Je poslati pod ..Ekonom", na upravo lista.
z gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob oesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, fcost. Zavrstnik 14, Litija.
izučen v manufakturni >n cerijski stroki, voiaščlne P išče mesta za takoj, W* Gre event. tudi fa potni**-nudbe pod „Pošten“ n® u° lista.	-
jugoslovanski državljan, išče službe kot upravitelj žage, skladišča in gozdne manlpulaoije v svrho nadzorstva ali kontrole. Je dober računar in organizator, pošten z dolgoletno trgovsko in tehniško prakso v mehkem in trdem lesu. Cenj. dopise pod ..Marljiv41 na upravo lista.
išče gospod za staino. Ponudbe pod „Stalno“na upravo lista.
zastopnikom,
še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja In z natančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je pošlaU na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek".
Dospeli so najnovejši modni Usti za jesensko in zimsko sezijo:
London Styles ....	Din	60 —
Paris-Confection . . •	„	50'—
Star-Album.................... 45*—
Smart-Album ....	„	40 —
Confection Modeme * .	„	35’—
L’ Enfant-Album (za otroke) „ 35'— Perfekt-Kindermode . .	„	33'—
L’ Ideal-Parisien . . •	„	28*—
Toilette-Modeme .	.	„	25'—
Schone Wienerin ...	„	12‘—
Record...........................12*—
ne ordlnlra
od 1. avgust* do 16. avgust«;
poskusili z malim oglasom v našem listu ? Ne zamudite ugod-nosU cene In uspeha.
posojiln se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi Usta.___________________
Najboljša kolesa in šivalni stroji
došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modlstka, Ljub* lajna._________________________
„Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za S 200 Din. Jamski trg 166, Zelena Jama, Ljubljana.
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, Mie Gritznerin Adler
Uubllana
ob vodi poles Prtisrnomia spomanlka.
lepi, 6 tednov stari naprodaj. Cesta mestni log 8, Ljubljana.
ilallllUEllliU	tvrdke ..Kmeteo'1 dobro ohra-
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas njen, primeren za večjo gostll-prodam. Štslaa, P»t v Rožno no ali restavracijo se ugodno dollso 84, Ljubljana.	1 proda. Naslov pove uprava Ust«.
gtrtffi *	_	_	SfftARODNT	DNEVNIKA	T	SvgusHi924i
šala. Dočim Je čutila grofica prej le negotov strah,
Roko! je !z daljave opazoval z 'zlobnim ve-
Sfev.T7&
»Imam sporočilo za gospoda Tarzana, če