UHAJA vsak ponedeljek ob 4. zlatrat. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Maribora ln Celja dostavljen na dom mesečno t Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v LJubljani. Knafljeva al. 5- telefon št. 2034. 2072, $804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 54+ telefon št. 2036. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Prešernova nI 4. telefon št 2492 Leto H. Ljubljana, 16. aprila 1928 Stev 16 Nenaden start «ltalie». preko Benetk, Trsta, Ljubljane, Dunaja Prve atmosierične ovire nad ozemljem ČSR. pozni nočni uri ni moglo ugotoviti. Kje je < Italia», se v Milan, 15. aprila. General Nobile se je odločil, da takoj odleti, kakor hitro nastopi v Alipah ugodno vreme. Za svoj pc-let na severni tečaij namerava izbraiti po: preko Švice na Bodemsko jezero, če bo pa vreme v Alpah neugodno, si bo rajši izbral smer čez Benetke, Trst in Duma i na Stolp v Pomorjainskem. Kakor poročajo iz Berlina, je na zrakoplovno sra/d'jKče v Friedrichshafnu prispela "aška prošnja za dovoljenje, da bi ^»Ita-;a« smela tam nadoknaditi plin, če bi general Nobiile v Friedrichshafnu pristal. Milan, 15. aprila. Davi ob 2.07 se je zrakoplov »Italia« dvignil iz tukajšnjega hangarja na polet na severni tečaj. Kljub zgodnji uri se je na letališč« zbrala velika množica ljudi, ki ie Nobila burno pozdravljala. Računa se, da bo zrakoplov v kakih dvaindvajsetih urah v Stolpu (Pomorjansko). Nobile ie vi@\ s seboj kot talisman svoio psičko Titnio. ★ Včeraj okrog S. zjutraj so opazili Ljubljančani visoko v oblakih veliko zračno ladjo, ki je par minut krožila nad Ljubljano in nato odplula v smeri proti Zalogu in dalje nad tokom Save. Ljubljančani so takoj uganili pravo. To je bil italijanski zrakoplov generala Nobila. ki pluje na severni tečaj. Zra: koplov so opazili malo pred 8. tudi prebiva ci Dolenjske. Nad Dobrepolja-mi so videli pluti zrakoplov z jugoza-pada proti severo-vzhodu. Ko se je zrakoplov približal in je plaval nad Dobrepoljami, so razločno čitali celo napis «Italia->. Posebno dolgo je zrakoplov krožil nad Trbovljami. Ozračje ie bilo tam precej jasno in general Nobile ie krožil s svojo «Italio» celih 20 minut visoko nad trboveljsko kotlino. Ljudje so visokega zračnega gosta sicer z zanimanjem opazovali, končno pa ugotavljali, da so Italijani gotovo »delali fotogra-fične posnetke« ... General Nobile. ki se je torej včeraj zarana končno le odpravil iz svoje domovine na severni tečaj, je izbral pot preko Benetk. Trsta, Ljubljane in preko 1 naja do končne postaje Stolp na Pomonanskem. Izprva je bil namenjen leteti preko Švice in Bodenskega jezera. Ker pa bi se bil moral na tei črti zrakoplov držati neprestano v višini 3000 m, kar bi bilo mogoče samo ob najlepšem vremenu, se je odločil za pot preko Ljubljane. ★ Dunaj, 15. aprila. »Italia« je danes ob 14.45 pasirala Dunaj. Po ujetih brezžičnih brzojavkah se je moral zrakoplov na svojem dosedanjem potovanju boriti z močnimi zapadnirni vetrovi, ki so zelo zmanjšali hitrost zrakoplova. Zrakoplov je moral večkrat oditi s svojega prvotnega kurza. »Italia« ne bo letela, kakor ie bilo prvotno nameravano, preko Brna in Bratislave, temveč se bo držala bolj vzhodno nad Poljsko in nato dalje v Stolp, odkoder bo nato nadaljevala svoj polet na severni tečaj. Na krovu je vse zdravo. Praga, 15. aprila. »Italio« so okrog 7. zvečer opazili v pruski Šleziji pri Glatzu, kamor je dospela med silnim viharjem. Tamkaj je izgubila smer in plula nazaj južno od Prage in južno-vzhodno od Brna, kjer jo je izsledila češkoslovaška vojaška letalska eskadrila. Pri Olfemucu ie bi! zrakoplov ob 10. zvečer. Zrakoplov ie torej blodil ce- Francoski polet sveta končan Iz Tokija v Pariz v šestih dneh. — Navdušenje v Parizu, bile na poletu na severni tečaj nad Ljubljano, No- V času, ko slavi svet uspeli polet nemških pilotov iz Irske na Labrador v Severni Ameriki in je vsa pozornost obrnjena na imena Kohl, fliinefeld in Fitzmaurice, je javnost malone brez interesa sprejela vest, da sta Costes in Le Brix na povratku svojega poleta okrog sveta prispela domov v Pariz. Costes in Le Brix sta tista francoska letalca, ki sta v oktobru lanskega leta kot prva preletela Atlantik, sicer ne v njegovem opasnem severnem delu, nego po južni poti v Južno Ameriko, ki pa rti mnogo krajša od proge Pariz -Newyork. Iz Buenos Airesa sta letela nato v Severno Ameriko, v Ne\vyork, Chicago, San Franoisco, odkoder sta se z ladjo prepeljala v Tokio. Iz japonskega glavnega mesta sta se preteklo nedeljo po zračni poti odpravila domov. Letela sta Dreko Indokine. Male Azije, Aten, čtz Rim v Marseille, iz Marsealla pa sta se v soboto popoldne dvignila za zaključni polet proti Pari- Tragične podrobnosti o milanskem atentatu Milan, 15. aprila. Silno tragični so bili prizori, ki so se odigravali po hišah na tr* gu Giulio Cesare po eksploziji peklenskega stroja. Tako je bilo v stanovanju kapeta* na Vittelija, kamor je prišla prav zato, da bi videla kraljevski izprevod, prijateljica njegove v>proge, gospa Noetni Cristini. Vse je gledalo skozi okna, pa je počilo. Vsi, kolikor jih je bilo v sobi, so se zgru* dili na tla. Ko s*- je kapetanova gospa za* vedla in pogledala okoli sebe, je mislila, da so vsi drugi ravno tako, kakor ona sa« ma, bili samo omamljeni po puhu, toda ko je začela vzdramljati svojo prijateljico Noemi, je z grozo spoznala, da je prija« teljica mrtva. Zelo žalosten je bil slučaj neke družine, ki je prišla iz daline okolice milanske v nesto, da bi prisostvovala slovesnemu kra» I j evskemu i sprevodu. Mož, De Rosa»Boni, je šel v mesto po svojih posebnih opravkih, njegova žena s svojo materjo in triletno hčerko pa so na trgu Giulio Cesare hotele videti, Kako se bo kralj vozil k otvoritvi vzorčnega sejma. Čakale so in gledale, pa je počilo. Obe ženski je vrglo na tla in stara mati je padla na svojo malo vnukinjo. Ma« ti je bila težko ranjena, staro mater je sko* raj dobesedno raztrgalo, ald mala vnukinja je pod mrtvim truplom svoje babice ostala zu, kamor sta prispela v soboto zvečer ob četrt tia 19., kakor sta že v četrtek najavila. Preletela sta skupno v šestih mesecih nari 60.000 km, t j. poldrugi ekvator naše zemlje, progo iz Tokia v Pariz pa sta premerila v rekordnem času šestih dni. Niuno letalo ie bilo krščeno na imeni «Nuneesser et Coli«... ★ Pariz, 15. aprila. Na pariškem letališču Bouget se je vzlic deževnemu vremenu zbrala ogromna množica ljudi, da oozdravi Costesa in Le Brixa. Naval na aerodrom je bil tolik, da je moralo vzdrževati red okoli dva tisoč stražnikov in vojakov letalskega polka. Pri službenem sprejemu so bili prisotni trgovinski minister Bokanovski. koloni-jaini minister Perrier in številni zastopniki pariške občine. Letalca so nato v triumfu peljali skozi mesto do Louvra, kjer ju je sprejel ministrski predsednik Poincare. živa in nedotaknjena. Naravnost grozna pa je bila usoda, ki je zadela družinico Ravera. Bila je mati, ko« maj 35 let je imela, in je vzela s seboj svo* jega triletnega sinčka Henrika in pa še dva otroka svojega brata, petletnega fantka in osemletno punčko, da bi videla kralja. Pa je počilo. Vsi štirje mrtvi, razmesarjeni. Oče otrok, ki je bil na delu, je našel vse v mrtvašnici. Neka učiteljica Natalina Dellaca, je pri» šla na počitnice k svojim sorodnikom v Milan. Pa so šli potem na oni usodni trg Giulio Cesare, da prisostvujejo kraljevske« mu izprevodu. Natalina je smatrala, da bo najboljše mesto ravno pri onem usodnem kandelabru. Prišli so prezgodaj in Natalina se je celo vsedla na podstavek. Pa je po« čilo. Ubogo učiteljico je razneslo, da niso vse do danes mogli najti kosov njenega trupla. Pred očmi svoje petin še st dese ti etne žene se je zgrudil mrtev na tla njen mož, želez« ničar, ki je bil komaj pred nekoliko meseci upokojen in je mislil, da bo mogel svoja stara leta preživeti v miru in pokoju Josipina Bassi je šla s svojo sestro gle« dat kraljevski izprevod. Bila je v drugem stanu. Počilo je, in obležala je mrtva. Se« stro je puh pobil, a ko se je zavedla in za* gledala sestro vso v krvi in raztrgano, je omedlela. Sedemnajst žrtev atentata leži danes v mrtvašnici milanskega monumentalnega po* kopališča. Ogromne množice prihajajo v le tri ure v zgornji Moravski sem in tja v viharju. Letalska eskadrila mu je šele sporočila, kje se prav za prav na-haia. Zraknnlovci so že sklenili, da se vrneio nreko Dunaia in Liubliane na-zai v ftaliio medtem oa se ie noleeel vihar, nakar ie zrakoplov nadalieval oot nroti Poljski ter so ea opazili ob 12.30 nonoč' v bližini noliskeea ozem-lia. Praška meteorološka no^taia ie ob 12.30 oonoči oreieb Dornčilo. da ie »Italia« iužno od mesta Onoeln. kier so nričakovali da bo nb 1 nonoči pristal Praea 15 aprila. »Ttalia« se i.e morala na svoiem noletn nreko Aln boriti z močnimi nasprotnimi vetrovi Ob 13.50 so io opazili nad Dunaiem. kier ie morala nremaeati močne vihare. Razen teea io ie na noletu ovirala tudi eosta meela V Brnu so io nričakovali opoldne ter ie 7bra1a velika množica k sDreiemu Ko ie zraknnlnv oriolul nad Brno ie skušal nristati kar na mu ni bilo moeoče zarad; viharia V Brnu ie eeneral Nobilp nustil vprašati 7 zrakoplova ki ip letel zelo nizko, ali bi bilo moenčp nristati ali na se nreko Dunaia in l.iublianp vrniti nazai ker zrakoplov ni mo?el nremaeati atmosferskih ovir »Italia« ie natn olula da-lie. v Brnu na se :e dVernila v zrak letalska eskadrila da bi tra poiskala, vendar na ea ni rr.osrla več naiti. Ob 16.30 so zrakonlnv onazili na Morav-skem v bližini Olomuea. Letalska eskadrila v Olomucu se ie dvitrnila v zrak in ie zrakoolov tudi izsledila, vendar Da sta »Italia« in eskadrila izeinili brez sledu. Doslej se ni moglo dognati, kje se trenutno nahaja »Italia«. Ob 20.30 je prišlo poročilo iz Glatza v pruski Šle-ziji, da so tamkaj opazili neki zrakoplov. vendar pa se ne ve, ali je to poročilo točno, ker so dospela siiona poročila tudi iz južne Češke. mrtvašnico in prinašajo cvetje v počast ne» dolžnih žrtev. Vence sta poslala trdi kralj in ministrski predsednik. Za pogreb se pripravljajo svečanosti, kakor jih še ni videl Milan, in .zdani so pozivi, da se udeleži pogreba vse meščan* stvo. Policijska oblast je izdala najstrožje nas redbe, da se ne bo nikakor kalil mir in red. Praškega nadškofa zadela kap Praga. 15. aprila. Včerai ie med neko avdiienco praškega nadškcia Frana Ko-r-dača vsled prevelikega razfcurienia zadela kap. Ohromel ie po desni strani telesa. Nie-govo stanie ie zelo težko. Velika tramvajska nesreča Berlin, 15. aprila. V bližini stad.ona sta trčila dva voza cestne železnice Pet oseb je bilo ubitih. Nesreča se ie zgodila v tre-notku. ko ie občinstvo po nogometnih tekmah zapuščalo stadion. Sneg v Berlinu Berlin, 15. aprila. V Neinčiii vlada oblačno vreme. Danes ie v Berlinu snežilo. Zopet lepa manifestacija KDK Okrog 8000 ljudi na shodu v Petrinji pri Sisku. — Zanimiv govor Stepana Radiča. — KDK zahteva za vstop v vlado najvažnejša gospodarska ministrstva. Petrinja, 15. aprila Danes dopoldne se | je vršilo tukaj veliko zborovanje HSS. katerega pa so se udeležili tudi pristaši SDS. tako da se ie tudi ta shod razvil v lepo manifestcijo KDK. Število udeležencev cenijo na osem tisoč ljudi Stjepan Radič se ie pripeHal na zborovanie z avtomobilom iz Siska: od zborovalcev burno pozdravljen je imel daljši govor, v katerem ie izvajal med drugim: Na poslednjem zborovanju KDK v Splitu se je pokazalo, da ie ves narod v Dalmaciji z nami. Mi smo bili v vladi in vemo. kam gredo ne samo milijoni, temveč milijarde državnega premoženja Srbija je do. bila 20 milijard na račun reparacij. Po zakonu b' imeli od tega dobiti 50% seljaki. toda 19 milijard so dobili cincarji. ostalo milijardo so dobili drugi, seljaki Da ničesar. Mi stopimo v vlado samo tedaj, ako bomo dobili finančno ministrstvo, ministrstvo za šume in rudnike in ministrstvo za kmetijstvo. Sedai oni tamkaj, ki so pošteni. — tudi v Beogradu so pošteni ljudje —.. premišljujejo Svetujemo jim. naj izvalijo vsaj pametne ljudi, ker Velja Vukičevič ničesar ne razume. (Vzklik- Samo zajce zna streljati.) Še tega ne zna: morda je še zajce kupoval. (Velik smeh in ploskanje.) Mi smo edini predstavniki Hrvatske skupno s srbskim narodom iz teh krajev, ki je zbran v SDS pod vodstvom Sv Pribičeviča. (Burne ovacije Sv. Pribičeviču.) Nekdaj smo se borili med seboj, danes pa se borimo skupai proti cincarjem. (Burno odobravanje.) Preteklo leto je bilo plačanih 7 milijard davkov in mi Hrvati in drugi prečani smo plačali od tega 6 milijard. Srbija pa le eno milijardo. Za nas se ni ničesar potrcšilo, ničesar za ceste, ničesar za šole Državna hipotekama banka ie dala samo za 86 ljudi 1 milijardo 786 milijonov kredita, torej skoro 2 milijardi. To je bilo vse samo za cin-carje. seljaki niso dobili ničesar. Glavno oa je, da upravno uradnišivo, sreski poglavarji in veliki župani ne smejo biti strankarji. kakor tudi to. da dobimo velike pokrajine, kot so Bosna in Hercegovina. Vojvodina. Hrvatska itd., ki bi se dale lažje upravljati. Nas ie res v KDK samo 85. če bi pa bila z nami dr. Korošec in dr. Spaho. bi nas bilo več kakor radikalov. Toda radikali so zasužnjili popa dr. Korošca in onega Sulejmana. Svoj govor je St. Radič zaključil z vzklikom Hrvatski in seljaškemu narodu Hrvatov. Srbov in Slovencev ter Nj Vel. kralju. Zatem je govoril predsednik mestnega odbora SDS dr. Nemec, ki je pozdravil S e-pana, Radiča v imenu pristašev SDS. Po shodu je Stjepan Radič med živahnimi ovacijami zboTovalcev odšel na banket, ki so se ga udeležili pristaši tako SDS kakor HSS. Tu je St. Radič zopet govori! in čestital predsednikoma obeh strankinih organizacij. ker sta priredila tako uspelo zborovanje, česar ne more storiti nobena vladna stranka. Samostojni demokrati so dali KDK obliko, mi pa smo ji dali vsebino. Samostojni demokrati so ji dali najsposobnejšo inteligenco, mi oa smo ii dali najzdravejši seljaški narod. © • • Potresna katastrofa v Bolgar*it Dve iresti in več vasi skoro docela jporušeni. — Številne človeške žrtve. — 27 potresnih sunkov. Beograd, 15. aiprila. Sejzmografski zavod v Beogradu je izdal poročilo o včerajšnjem potresu, ki je povzročal katastrofalno škodo v Bolgariji na povr-šiini 302 km2. Celo mesto Čirpam je porušeno, ostala ni iršti ena hiša cela. Vse prebivalstvo se je iz mesta izselilo in stanuje pod mitom nebom deloma v šotorih. Veliko škodo je potres povzročil tudi v okoliških vaseh. Razen glavnega potresa je bilo še 26 težjih potresnih Pred novimi pogajanji z Grčijo Atene, 15. aprila. Kakor poročajo ii&ti, sta se mgpsloven. zun. minister dr. Marinkovič in grški zunanji minister Mihalokopulos na ženevski konierenci dogovorila, da se bodo v kratkem pričela med Jugoslavijo in Grčrjo pogajanja v svrho ureditve vseh nerešenih vprašanj. List »Po-litis« trdi, da je bil dr. Ma-rmkovič prisiljen k temu kora.ku iz strahu, da ne bi Grčija drugje iskala svojih zaveznikov. Poštni minister v Zagrebu Zagreb, 15. aprila. Danes ie dospel sem-kai minister pošte dr. Kuiundžič s soprogo. Minister dr. Kuiundžič bo iutri izvTšil pregled poštnih ustanov, nakar se bo zvečer vrni' v Beoerad. „Bremen" v Ameriki Letalo poškodovano. — Čestitke predsednika Coolidgea. Berlin, 15. aprila. Ako bo nadaljeval »Bremen« polet v Newvork. dosedaj še ni znano. Iz Greenlv Islanda ni nikakih vesti, ker ie zaradi slabega vremena brezžična zveza z letalci še vedno pretrzana. Poprava poškodovanega letala bo potrebovala precej časa Razven tega ie dobava nadomestnih delov poškodovanega letala zelo težavna, ker ie okolica otoka popolnoma zlede-rela. Kanadska viada je odposlala letalcem na pomoč letalo. Ameriški predsednik Coo- lidge ie odposlal letalcem svoie čestitke. V brzojavki na predsednika Hindenburga čestita Coolidge nemškemu narodu na lepem letalskem uspehu. Newyork, 15. aprila. Dva letala sta z novinarji in kinooperaterii odletela včerai popoldne v Greenlv Island. S seboj imata bencin za »Bremen«. Letala imata priprave. da lahko pristaneta na ledu. Nemški letalci bodo dospeli v Newyork naibrže čez dva dni. Slika pokazuje oddelek »Bremena« z rezervnimi tanki bencina in zraka. »Rezervirani zrake naj bi pomagal, da ostane zrakoplov na površju, ako bi morali pristati na Oceanu sunkov. V mestu Cirpanu je bilo 12 oseb ubitih, težko ranjenih pa 50. V okoliških vaseh je bilo 8 oseb ubitih, zelo veliko število pa ranjenih. Porušenih je ogromno število hiš. V Borisgradu je potres porušil 75% vseh zgradb. Potres so čutili tudi po vsaj naši državi, vendar pa ni niikjer povzročili škode. Seizmografski zavod računa, da bo potresno gibainje v Bdgarilji trajalo še dve lati, da pa pri nas ne bo imelo večjih posledic. Skupščina Ljubljanske župe Jugoslovanske pevske zveze Včeraj dopoldne ob 10. se je vršila v dvorani Glasbene Matice redna letna skupščina Ljubljanske župe JPZ. Za-stopanili je bilo 12 društev. Kot gosta sa bila navzoča na skupščini tudi zastopnika pevskega zbora «Drave» iz Maribora ter celjskega pevskega društva. Starešina rav. M. Hubad je otvoril skupščino ter pozdravil v prisrčnih besedah navzoče, nakar je prosil radi rahlega zdravja svojega namestnika dr. Antona Šviglja, da prevzam_ predsedstvo. Dr. Švigelj ugotovi sklepčnost. prebere zastopana društva i.. . :'h delegate ter v ostalem nagovoru po-vdari težko stanje pevskih društev radi pomanjkanja idealizma in požrtvovalnosti: mladina se nagiba danes boij k športu in zabavam, kakor k delu v kulturnih društvih. Preden so podali župni funkcijonarji svoja poročila, je poročal župni pevo-vodja Prelovec o slavnostih, ki so -se v velikonočnih dnevih vršile ob priliki jubilejnega festivala češkoslovaške pevske zveze v Pragi, kjer je poleg Koste Manojloviča in dr. V. Novaka zastopal JPZ. Poslevodeči tajnik Ger-čar je podal nato izčrpno poročilo o delovanju Ljubljanske župe v preteklem letu. Njegovo obširno poročilo je bilo soglasno odobreno. Blagajniško poročilo je podal Hladnik ter je bilo na predlog revizorjev enako soglasno odobreno. V nadaljnem je župni pevo-vodja Prelovec omenjal predvsem dejstvo. da nekatera društva ne delujejo, ker njih odbori, zlasti tajniki ne opravljajo dolžnosti v zadostni meri. Drugi vzrok nenapredovanja v posameznih društvih pa tiči v pomanjkanju pevo-vodij. Po poročilih funkcijonarjev je bil staremu odboru podan absolutorij. Pri volitvah so bili v novi župni odbor izvoljeni: starešina ravnatelj M. Hubad, namestnik dr. A. Švigelj, pevovodja Z. Prelovec, namestnik F. Juvanc ter odborniki M. Premelč. I. Dražil. J. Per-dan. I. Hladnik, S. Pečenko, P. Bitenc, J. Gerčar. I. Bezeljaik in dr. S. Rajh. čitajte »Ponedeljek"! Velika tragedija nesrečne ljubezni V Bohinju je Mariborčan Zdravko Deleja ustrelil Ljubico Likarjevo in sebe smrtno ranil. -navaden roman ljubavnih odnošajev med živahno žensko in resnim moškim. Ne- f Ljubljana, 15. aprila. Davi je prinesel v Ljubljano orožnik, podeljen bohinjski stanici, pretresujo-čo vest o strašni Ijubavni tragediji, či je žrtvi sta dva Ljubljančana, mlada 28-letna ločena žena Ljubica Likarjeva in 36-letni trgovski potnik Zdravko Deleja, Do pretresujočega dogodka in usodnih strelov je prišlo sinoči okrog 22.30 ob znamenju med Bohinjem in Bohinjsko Bistrico. Nepoznani obiskovalec Ljubice Likarjeve Ljubica Likarjeva je bila pred kakimi 4 meseci plačilna natakarica v kavarni «Central» na Št. Peterskem nasipu. Kmalu nato se je osamosvojila in vzela v podnajem znano gostilno «Zla-torog* v Gosposki ulici ter točila dalmatinsko vino. Ljubica je bila lepa ženska ter je imela mnogo oboževalcev. Tudi sama .ie bila prav živahne narave. Življenje v gostilni je navidezno teklo ob navadnih brigah in skrbeh, dokler se ni nekega dne v marcu pojavil v njenem lokalu visokorasel mo-§ki. s katerim sta prišla očividno že kot stara poznanca takoj v intmrnejši pogovor. Sprva se je zdelo, da je Ljubica tega srečanja izredno vesela in se je kazala napram temu poznancu močno ljubezniva. Po par tediih pa je jela postajati melanholična in se :e izražala napram posameznim gostom in nasproti natakarici Fani Kraljevi, da se počuti nesrečno in da jo obdajajo čudne s'ut-nje. Neznani moški ie prihaja1 v gostilno sleherni dan in je Ljubico hotel imeti vedno zase. Všeč mu r.i bila L ju biči-na prijaznost napram ostalim gostom, zlasti pa ne napram nekemu Ljubljančanu. ki je tudi participiral na dobičku gostilne. Neznani gost je postajal tekom časa napram gostilničarki vedno vsiljivejši in se je zdelo, kakor bi imel do nje stare pravice. Gostilniški gostje so ju za tem večkrat srečavali tudi sama v živahnih pogovorili na ulici. Mračne slutnje Pretekli teden pa je gostilničarka nenadoma zbolela, to pa, kakor je zaupala natakarici Faniki, iz strahu pred novim gostilniškim gostom. Ležala je doma na stanovanju na Starem trgu št. 20. kamor je tudi silil za njo njen po-znanec. V sredo dopoldne ga je morala natakarica Fani spremljati na njeno stanovanje. Ko je Fani prvo sama vstopila v gospejino sobo in povedala, kdo čaka zunaj, se je Likarjeva očivid- I no močno prestrašila in v pogovoru 1 zopet omenila, da jo obhajajo strašne slutnje. Obrnivši se proti Kraljevi, je dejala: «Fani, ali ne diši v sobi po svečah?...» Kraljeva seveda ni razumela smisla besedi. Ko je poklicala neznanca, naj le vstopi, je hotel tujec, da Kraljeva odide, česar pa njena gospodarica ni pripustila. Začela sta se torej prepirati, nakar so vsi trije odšli v gostilno in se tako pomirili. Čez čas je neznanec odšel. V Likarjevi pa je medtem dozorel sklep, da pobegne in se odpelje iz Ljubljane. To je storila še istega dne popoldne. Odpeljala se je na Gorenjsko, kjer ima posestvo njen poslovni tovariš in se je naselila tamkaj v nadi, da bo imela vsaj nekaj časa mir. Poznanec Likarjeve se je pojavil v gostilni pri «Zlatorogu» še istega večera ter jel povpraševati po gospodinji. Povedali so mu, da je odpotovala, a naslova mu niso izdali. Oglašal se je tudi vse prihodnje dni ter v petek oq-dal natakarici Kraljevi pismo, naslovljeno na Likarjevo t naročilom, laj pismo odda samo njej ali pa, če se vrne on, v njegove roke. Šest strelov... V Bohinjski Bistrici je včeraj popoldne izstopil neznan človek. Ko je prišel v vas. je jel spraševati, kje stanuje Ljubica Likarjeva in je krenil nato naravnost proti določeni hiši. Komaj sta se sešla, je prišlo med Likarjevo in njim do burnega nastopa, ki pa se je polagoma izmiril v tišji pogovor. O čem sta se pogovarjala, tega seveda nihče ne ve. Po 22. uri so videli otroci oba hoditi po pešpoti zunaj vasi, in sicer ot>a zopet v precej razburjenem jx>govoru, kar je bilo sklepati iz posameznih gest. Ko sta prišla do znamenja, sta se tamkaj še nekaj časa prepirala. Nenadoma je zapored odjeknilo več strelov. Pri prvem se je začul strašen vzklik ženske, nakar je hitro sledilo še pet pokov. Po teh strelih alarmirani prebivalci vasi so takoj hiteli v smer, od koder so začuli streljanje ter našli tamkaj Likarjevo. ležečo v krvi na tleh, s tremi ranami v glavi, mrtvo, njega pa enako zvitega, grabečega z roko po prsih. Ravno v tistem času se je mimo pripeljal poslovni tovariš Likarjeve, ki je takoj uvidel položaj in naprosil vaščane, da so odnesli njeno truplo v bližnjo hišo, dočim so težko ranjenega moškega, ki si je pognal dva strela tik nad srce. spravili v neko drugo hišo. O strašni tragediji so ljudje takoj ob- Senzacionalna vožnja s prvim raketnim avtomobilom Fantastični načrti nemškega izumitelja se uresničujejo. Kakor so te fini poročali inozemski časopisi, so pa Oplovem dirkališču pri Russels-hejrou na Meni preteklo sredo preizkusili prvi s smodnikom gnan raketni voz sveta. Nemški pisatelj Otto Willi Gail, avtor >Stre-la v vsemirje« in drugih kosmičnih romanov. je prisostvoval redkemu dogodku kot H in i zastopnik časopisja. Iz n jegovih vtisov posnemamo naslednje: Načrti Masa Valierja. Leta in leta je Max Valier neumorno deloval in se boril za svojo idejo, da bi dosegal z raketnimi aparati velike hitrosti, da bi premagal težo zemlje in prodrl v prazen svetovni prostor — zasmehovan in kot fan-tast zasramovan celo po zastopnikih znanosti, ki so se trudili, da bi ovrgli praktično uporabljivost raketnega principa in ves problem na ta način osmešili. Sedaj je bil storjen prvi praktični korak, ki se je sijajno posrečil. Fritz von Opel, energični in dalekovidni šef ogromnih Op-lovih tovarn, se je zavzel za Valierov projekt in ugotovil po dolgotrajnih poskusih v laboratoriju prvi s smodnikom gnan raketni voz, predhodnika letečega raketnega voza, ki ga menijo sedaj skonstruirati. Poskusna vožnja se je vršila minulo sredo. Prvikrat se je človek zaupal ogromnim silam raket — dogodek, ki je nedvomno zgodovinskega pomena za razvoj moderne tehnike. Potek vožnje. Ob 16. uri stoji na dirkališču čudovito volilo — nizek, lahek dirkalni voz brez motorja. Zadnji del obstoji iz jeklene omare z 12 okroglimi odprtinami, iz katerih mole 9 cm debele rakete. Nanje so pritrjene zaži-galne vrvice, stikajoče se v avtomatičnem vžigalniku, ki ga voznik sproži z nogo. Za sprednjimi kolesi so pritrjena na vozilo krilca, ki pa učinkujejo tu narobe kot pri letalih, ker tišče vozilo k tlom, da preveč ne odskakuje. Inženjer Friedrich Sauder, konstruktor raketnega voza, še nekaj popravlja pri raketah. Od zanesljivosti njegovega dela je odvisno voznikovo življenje. Sauder izjavi z osupljivo sigurnostjo: oporok sem za svoje rakete«:. Max Valier, neutrudljivi spiritus reetor, nervozno gestikulira. Fritz von Opel, podjetnik, skuša s šaljivimi opazkami prikriti svojo nervoznost, K. C. Volkhardt, izkušeni dirkač, kadi cigareto za cigareto. Nastane še kratek prepir; čeprav gre za življenje in smrt, hoče vsakdo izmed navzočih, da bi se kot prvi vsedel za volan. V tem prepiru zmaga Volkhart, ki naglo zasede voz. Predobro se zaveda: ako rakete za njegovim hrbtom predčasno eksplodirajo, se bo zadnjikrat vozil. Še enkrat si stisnejo roke — potem se umaknejo vsi v zavarovana opazovališča. Filmski operaterji vrtijo. Volkhart visoko dvigne roko: ^Prosta pot za prvi raketni voz sveta!'? Sekunda grobne tišine. Valier zavpije: >Zda j k Volkhart pritisne z nogo na avtomatični vžigalnik. Strahovito prasketanje in tuljenje naslane — za vozilom udari svetel plamen ob betonska tla — voz sleče kakor pušiea z loka, nekaj temnega se požene naprej — potem ni ničesar več videti. Ogromni oblaki dima zavijejo vse v temo. Za trenutek prasketanje poneha. — Prvi dve raketi sta dogoreli — a že se vnameta drugi dve. Strahotno tuljenje že zopet pretresa za kratek hip ozračje. Fritz von Opel mi zakliče: »Vsaka sekunda vožnje me stane malo premoženje!« Tam daleč na ovinku se zopet pokaže ognjeni voz. Oblaki dima so ostali daleč za njim — rakete so dogorele, voz se ustavlja. Volkhart je ostal nepoškodovan; toda skupaj 40 sekund peklenske vožnje ne bo pač nikoli pozabil. »Sunek v hrbet,< pravi, ko Bele in črne srajce ali «dobri» odnosa j i m«d Kviriinailoni in Vatikanom. (*No{ enkrackert>) vestili najbližjo orožniško stanioo ter poklicali tudi zdravnika dr. Vaceka. ki je nudil ranjenemu moškemu prvo pomoč. Medtem, ko so mrtvo Ljubico Likarjevo polagali v drugi hiši na mrtvaški oder, so nezavestnega moškega odpeljali na kolodvor in ga z jutranjim vlakom odpravili v Ljubljano, kjer so ga oddali v splošno bolnico. Bohinjki orožniki so iz dokumentov, ki jih je imel moški pri sebi. dognali neznančevo identiteto ter ugotovili, da gre za trgovskega potnika Zdravka D e 1 e j o. Nesrečne ljubezni nesrečen konec Šele v Ljubljani se je tekom današnjega dne pričela odgrinjati koprena, ki je krila strašno tajno. Po naših informacijah je bil Zdravko Deleja Lju-bičin ljubimec. Spoznala ga je že pred štirimi leti v Mariboru in sicer kmalu za tem. ko se je ločila od svojega moža. Z Delejo sta se spočetka prav dobro razumela, pozneje pa je prišlo zaradi prirojene Ljubičine živahnosti med njima večkrat do prepira. Deleja je zaradi nje mnogo trpel in jo je hotel že nekajkrat zapustiti. Slednjič se je na prigovarjanje staršev celo res odločil ter iz Maribora odšel k njim v Ljubljano. Ljubica pa, ki je Delejo očividno res ljubila, je prišla kmalu za njim in sta se tukaj zopet sestala. Toda tudi tu je prišlo med njima kmalu do diferenc, nakar so Delejevi starši pregovorili sina, da se je umaknil k svoji poročeni sestri v Skoplje. Likarjeva pa ga je izsledila tudi tam ter mu pričela zopet pisati pisma. Bržkone pod vplivom teh pisem, ki jih jc pisala ona pač kot čustvena, na drugi strani pa zelo temperamentna ženska, se je Deleja v marcu nenadoma t " -čil ter se vrnil nazaj v Ljubljano. Postala sta zopet prijatelja, dokler se nista pričela zopet prepirati. Deleji njena živahnost ni ugajala, p vendar ga ie znala Ljubica potolažiti in se je celo na velikonočni ponedeljek oglasila na njegovem stanovanju v Korytkovi ulici št. 32, kjer jc bila pred njegovo materjo napram njemu izredno ljubezniva. Zamišljen in žalosten pa je postal Zdravko takoj naslednji dan — in sinoči so počili streli, ki so ugasnili Likarjevi življenje, njega pa smrtno ranili. Novica o tej nenavadni Ijubavni tragediji se je danes že tekom dopoldneva kakor blisk raznesla po Ljubljani in vzbudila med prebivalstvom mnogo pomilovanja. stopi z voza, »j« bil strašen !< Nič čudnega! Eksplozija raket je pognala voz s tako silo, da je v 8 sekundah dosegel hitrost 100 km. Poskus je popolnoma uspel, rakete so se sijajno obnesle. Valier in Sauder si presrečna zreta v oči; Opel zbiija šale in Volkhart zahteva cigarete. Sauder je prepričan, da lahko konstruira rakete poljubnih učinkov, če mu dajo na razpolago zadostna denarna sredstva. Firma Opel namerava v kratkem preizkusiti leteči raketni voz. Z raketami ni nič težkega doseči več sto kilometrov na sekundo. Pri takšni hitrosti bi zadostovala prav majhna krila, da dvignejo voz od tal in ga ponesejo več tisoč kilometrov daleč. Nadaljnji razvoj raketnega voza do raketnega letala, ki bo v 2 urah preletel progo Berlin — New-Y«rk, je samo še denarno vprašanje. In od raketnega letala, ki nas bo ponesel v vsemirje je nato le en korak! Pride! Pride! Jtiedvedja svatba veliki ruski film. Elitni Kino Matica. Občni zbor SDS v Zagorju Občni zbor krajevne organizacije SDS v Zagorju ob Savi se bo vršil nocoj, v ponedeljek, ob 19 Udeleži! se bo občnega zbora tudi narodni poslanec dr. Kramcr. ki bo poročal o političnem položaju. Doližnost vseh članov, da se občnega zbora udeleže vsi do zadnjega. Napredno, politično in gospodarsko društvo za Vodmat poroča svojemu članstvu, da je preminul zvesti član in zaveden demokrat g. Joško H rova t, bivši šofer ugledne tvrdke A. Šaraboti. Njegov pogreb se bo vršil jutri, v torek popoldne iz državne bolnice. Pozivamo drago člajistvo, da ipočasti pokojnega na .poslednji poti polnoštevilno. Glede ure pogreba se ravnamo po družinskem oznanilu. Pokojni ie bil član raznih naprednih društev, kakor Sokola I. na Taboru. Slov. lovskega društva in drugih. Pričakujemo, da store i ta društva svojo doižnost in se ipo možnosti udeleže pogreba rajnkega. Zdravo! Odbor. Pride! Pride! ]Kle9ve9ja svatba veliki ruski film. Elitni Kino Matica. Tihotapstvo s človeškim mesom Grozodejstva trgovcev z delavci, ki iščejo zaslužka, a najdejo smrt. Izseljevanje v Avstralijo je za Kitajce zelo omejeno. Spričo velikih socijataih pridobitev države bi bij reden dotok kulturno tako nizko stoječega ljudstva nevaren kapital si zna pomagati iz zadrege, kako priti do cenenih delavskih moči. Ne eno zadniih sredstev ie — tihotapstvo s Kitajci. Tovor parnika «AImkerk» Slučajno se je pred kratkim posrečilo avstralski pristaniški policiii. da ie dobila nekoliko vpogleda v to temno početje. Postala je pozorna, ko je nekemu parniku uspelo, da ie pred očmi policije izkrcal 12 Kitajcev in jih z avtomobiliom prepeljal v Cremorne, predmestju Sydneya. Policiji se je zazdela stvar sumljiva in ie vseh 12 Kitajcev aretirala. Tedai pa se ie izkazalo, da so skoro vsi bili tako slabotni, da so komaj stali na nogah. Policiia je takoj odredila, da so jih prepeliali v bolnico. Eden izmed Kitajcev je umrl že na vožnii. Ostale so morali v bolnici dolgo hraniti, nakar so jih kot ilegalne priseljence kliub njihovim obupnim protestom odpravili iz Avstralije. Kitajci so priDovedovali. da so Hh. ko ie bil parnik okoli 12 ur vožnie oddaljen od avstralskega obrežja.zaprli v ozek prtljažni oddelek ter da so morali več čas stati v neznosnem smradu. Glede na to se ie odločila pristaniška oblast v Svdnevu, da preišče ladio — bij ie holandski parnik »Almkerk« — še enkrat, in sicer temeljiteje. Ko so odprli tank za vodo. jc zado-nelo iz teme strahovito kričanie. Uradniki, ki so hoteli vdreti v skrivnostni prostor, so omamljeni tavali od smradu, ki jim ie udarjal nasDroti. Moteli so posvetiti v strašno bivališče z acetilensko svetilko, toda luč je ugasnila, tako zelo ie bil zrak izrabljen. Ko so sledniič vžgali električno Sedem obsojenih v smrt na vešalih v Moskvi Potrjena smrtna obsodba v Pragi Najvišje sodišče v Moskvi je po 23dnevni obravnavi proti dvema zasebnima moskovskima kreditnima društvoma zaključilo pro. ces in izreklo obsodbo, da so obtoženci krivi protirevolucije na gospodarskem področju, ki so jo zagrešili s tem, da so sistematično sleparili državne institucije, si nepostavno pridobivali kredite za svoje šppkulacijske posle in poplavljali finančni trg 7. nepokritimi menicami ter navidezno akceptiranimi čeki. Izmeg 42 obtožencev j« bilo 6 članov upravnega odbora obeh družb kakor tudi pod ravnatelj gospodarskega urada državne bank« Nikolajpvskij. obsojenih v smrt na tn-šalih, ostali na težko ječo od 6 mesecev do 9 M. En obtoženec je bil oproščen. Sodišče je sklenilo, da ne bo predlagalo amnestije za obsojence na smrt. Zagovorniki so vložili prošnje za pomilostitev. V Pragi je v petek sklepalo najvišje sodišče o ničnostni pritožbi zaradi pomoči pri begu iz jetnišnice dveh opasnih zločincev: Leciana in Ka«pariha na smrt obsojenega * ustreljenjem 22letnega st raznega vojaka Toinice. Pri begu je bil ustreljen stražni vojak Kis. Sodišče j« zavrglo ničnostno pritožbo iu potrdilo smrtno obsodbo z ustreljenjem. V Monte Gariu se usmrtilo 734.325 ljudi V Angliji so začeli pod vodstvom F,. C. Hennegnina z živahno kampanjo, s kalero hočejo prisilili Društvo narodov, da bi zaprlo igralnico v Monte Carlu. Ilennegnin trdi, da je Monte Carlo kulturna sramota današnjega človeštva, ker ugonablja ljudi mate-rijnlno in moralno ter jih tako siji v smrt. Povod u ta odločen nastop proti Monte Carlu mu je dala usoda njegovega prijatelja, ki je nekega dne trikrat zaporedoma razbil blagajno, a ko je odšel iz Casine, ga jp na skrivnosten način zmanjkalo. Ilennpg-nin trdi, da so agenti igralnice ubili nesrečnega njegovega prijatelja. Drugi primer je primer nekega Američana, ki je v 7 minu-lah izgubil 100.000 frankov. Ko je vstal od mize in odšel v hotel, mu je rekel cnoupier: — Idite in prinesite še denarja, da priigrale ogromno vsoto, ki ste jo izgubili! Američan ga je poslušal, iu ko se je vrnil, je izgubil še milijon frankov, vse svoje premoženje. Nesrečnež je končal s samomorom. V Monte Carlu se usmrti vsako leto nad 1000 ljudi. Po statistiki, ki so jo sestavili Angleži, se je usmrtilo v Monte Carlu od obsloja igralnice do 1. aprila t. 1. 734.325 ljudi. V svojih člankih opisuje Hennegnin ostudnost tega zemeljskega pekla, kakor ga on imenuje. V imenu morale in sreče Člove-čanstva zahteva, da se Monte Carlo takoj zapre. Pomladanski sprehod po Rimu ItaHfrnski fioan&i minister Vofpi, tmra? <*jaki agent Porinr G«*ft in nmm fi* CC^RO*. luč, se je nudil obiskovalcem nepopisno grozen prizor:v tanku ie bilo stlačenih S« Kitajcev, izmed katerih so bili nekateri že nezavestni, drugi blazni, eden oa se je zadušili. Po niihovih izpovedih so bili že 24 ur v tej strašni ooziciii. To človeško meso so vozili okoli vsega sveta, od Šanghaja do Rotterdama. od Rotterdama do Singapora, dokler niso menili, da je prišel pripraven trenutek, da iih izkrcajo na avstralski obali. Kupčija s kuliji cvete Kupčija s Kitajci donaša briliantne dohodke. Agent dobavlja avstralskemu fa-brikantu ali posestniku plantaž proti visokim honorarjem toliko in toliko Kitajcev. Dotok blaga se vrši na razne načine. Kuliji se hočejo prostovolino iz eosoodarskih vzrokov izseliti iz domovine in si v tujini zagotoviti skromno eksistenco ali pa iih z mamljivimi obljubami pregovoriio. da se odločijo, podati se čez morie. V trenutku, ko se posreči agentu, da tihotapsko izkrca svoie blago v Avstralijo, se šele prične prava bestiialnost. Ubogim ljudem predlože za prevoz in 7a hrano ogromen račun in ker iim zaradi velike revščine ni mogoče, da bi zadostili oderuškim zahtevam agentov, iim ne preostane drugega ko da se prodaio za neznaten denar, ki jih čaka ori novem avstralskem gospodarju. za več let vnaprej. Agenti in plemeniti podjetniki s človeškimi dušami so seveda v medseboini zvezi. Pa bi se obrnili na oblast za pomoč, se ubogi kuliji ne upajo: prišli so namreč ilegalno v državo. Izmed 100 onih. ki so se nepostavno priselili v Avstralijo in so jih agenti prods 'i veleposestnikom plantaž, se komaj pe' ii posreči, da dožive t olj zaželieni dan svobode. Ogromen uspeh! Vse včerajšnje predstave raz> prodane! — Velefilm po slo* vitem romanu II. II. Ewersa AJrauna Čudežno spočeta deklica z bajno tajinsiveno močjo. Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. vrl. Elitni Kino Matica. — — TELEFON 2124.-- Dežela idealnega mnogoženstva Možje morajo biti vse življenje pokorni ženam. Ameriški etnolog dr. Linton, ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Chicagu, se je mudil 2 leti na Madagaskarju, da bi spoznal tamošnje, še malo znane običaje divjakov. Prišel je do zelo važnih odkritij. Pri prebivalcih Madagaskarja obsloji še mnogo-ženstvo, ki pa je urejeno z docela svojevrstno uredbo. Prva žena obdrži vos čas svojega življenja prednost pred drugimi. Največji vpliv ima na svojega moža. ki si sme vzeti drugo ženo le z njenim privoljenjem. Privolitev seveda ni lahka, ker si jo mora mož navadno odkupiti z dragocenimi darovi. č'e mu vrag še vedno ne da miru in si želi novih žen, mora imeli dovoljenje ne le svoje prve žene, temveč vseh drugih, s katerimi se je že poročil. Koprnenje po mladi ljubezni je torej pri vsaki novi ženi vedno dražje. Mož je poleg tega dolžan, da podeli vsaki ženi posestvo ter da izkaže ljubezen, ko obišče žpdo, ne le njej, ampak tudi upravljanju njenega gospodarstva. V severnem delu otoka ima vsaka družina svojo grobnico. Zrak je v teh krajih tako suh. da trupla ne strohne, temveč se skrčijo in posuše. Mož mora vsaj enkrat ua leto poseliti grobnico ter morda ie umrle žene obrniti, da ne postanejo, kakor pravijo domačini, trudne, če leže vedno na eni in isti strani. Če torej kdo nima dovolj ene žene, jim mora biti podložen do svoje smrti. Sova kot strojevodja Ustavila brzovlak Voiogda - Lieningrad, lz Moskve noročaio o nenavadnem dogodku, ki se ie pripetil na odprti železniški progi. Na vožnji iz Vologde v Lieningrad ie sredi vožnje nenadoma obstal brzovlak. Strojevodja ga seve ni ustavil. Silno začuden je skočil z lokomotive, da bi pogleda!, kai je vzrok temu. da ne more stroj naprej. Lahko si mislimo, kako ie bil strojevodja šele začuden, ko ie opazil na lokomotivi orjaško sovo. Žival se ie oprijela petelina zavore in ga slednjič zavrtela. Zaradi tega se je vlak. ki ie vozil z brzino 60 km. polagoma ustavil. Preden so ogromnega ptiča prepodili, ie preteklo precei časa. Vlak je dospel v Lieningrad z veliko zamudo. Tako se ie sova izkazala močneišo ko vsi vozni redi in Izumi moderne tehnike. Poukin zabava Kokoš na sodišču Kad»r pred Spancem govoriš o sMbi, ki so jo sodniki preklicali oziroma kjer so se krivično izrekli, ti gotovo pripomni tvoj sobesednik: >Y una gallinac, to se pravi: In neka kokoš... Tako se namreč glasi po-četek iberske legende, iz katere je nastala poslovica. Neki sodnik je napisal razsodbo. Obsojenec ponudi veliko vsoto, toda sodnik mu odvrne: >Sodba je že prepisana v regi-straturo. Ali naposled se je dal vendarle prepričati. Zato je sodnik vzel črnilnik in ga prekucnil na zadevno stran in potlej sestavil drago sodbo: »In ker ie piSka vstopila v nal urad ter prevrnila pisalnik, smo morali na novo prepisati gorenjo sodbo, kar potrjujemo.. .t Odtod kastiljanski po-Sp*or, ki.ga polotožafli kar w kratko označujejo s pnoetutcaHd: T una galliua. «PonedefJek» Št. 16 3 Pocedoljdč 16. IV. I92B Ni še končnoveljavne odločitve v nogometnem prvenstvu Primorje : Ilirija 2 i 1 (2 : 0) Pred polno »hišo« se je včeraj na igrišču Primerja odigrala spo-mladanska prvenstvena tekma med starima rivaiima Ilirijo in Primorje m. Vsak, kj zasleduje prvenstveno tekmovanje naših nogometnih moštev, ki si je vzel časa, da si je izračunal šanse enega in drugega, je vedel, kako velikega pomena je bila včerajšnja tekma, ki bi bila lahko že odločila letošnjo prvenstvo. Vendar to viprašanjc tudi včeraj še ni bilo rešeno, in sicer zaradi tega ne, ker Primorje ui znalo držati rezultata 2 : 0, ki je doseglo v prvi polovici. Cic«l, ki 2a je v drugem polčasu zabila Iiiraja, (je pokopal marsikatero. nado Primerjalov. Samse za dosego letošnjega prvenstva so po včerajšnji tekmi 7.3 Ilirijo boljše kot za Primorje. čeprav je bila Ilirija premagana. Naš do-*adajiji prvak je namreč odigral že vse svoje tekme in ranžira z dvema točkama pred Primerjam, kj pa mora igrati še eno tekmo, in sicer s Slovanom. Ni nobenega dvoma, da bo izbrano moštvo PrisTioria premagalo Slovana ter v tem doseglo enako število točk kot Ilirija. Toda vprašanje je, ali se bo Prdmorjašeni posrečilo doseči prorti žilavemu Slovanu tak rczultait, da bo njihova gu-ldiferenca boljša od iKrrja.nske. Koofino veljav na - odločitev o letošnjem prvenstvu bo torej padla šele 29. aprila, ko se kot zadnja para srečata Primorje in Slovan. Bo to torej važna tekma, ki bo hrczdvorrmo privabila na igrišče veliko število puhlske, le s to razliko, da bodo morali »drukerii« Ilirije fo pol bodriti ne svojih ttirbfcjencev, temveč israCe drugega kluba, od katerih je v veliki meri odvisna usoda dosedanjega prvaka. K ljub slabemu vremenu se jej zbraJc na igrišču Primerja ob Dunajski ceati za ljubi jamske razmere veliko število občinstva. Bilo jc prisotnih nad 2000 oseb, ki so obkrožili igrišče ter nudili prav lep pogled. llirijanisiki »dr-ukerji« na eni, pimnorjamski pa na drugi strani. Seveda niso manjkali razni instrumenti, kakor zvonci itd. Culi so se celo zvoki trobente. Napetost je postajala vedno večja in se jc za hip polegla, ko sta se Javili zagrebškemu sodniku g. Bafoiču moštvi v naslednjih postavah: Primorje: Jančigaj — Svetlič, Pečnik — Zem-Ijak, Slanii-J. Pišck -- Jug I., Cebolin, Drman II., Uršič, Kariš. Ilirija: Mii.klavčič — Pleš, Verovšek — Vol-kar, Dekieva, Lado — Janez. šiSka, N. Zupančič. Oman, Dober let. Tekma sama je bila ne samo po nogometnih pravilih, temveč tudi po načinu igranja obeh moštev skoraj to-ono razdeljena v dva dela. Primorje je v prvi polovici močno prevladovalo ter doseglo docela zakluženo diva gola. Izgledalo je že. da bo morala Ilirija še z veojo goldiferenco premagana zapustiti igrišče, ako bi primorjaši tudi v drugem polčasu nadaljevali s tako igro kot v prvem. Nadmoč Primorja je bila očitna ne le prj moštvu kot celoti, temveč tudi pri posameznih igračiili. Brezdvomno nadikriJjuijejo Primorjaši v tehničnem pogledu in v sistematični igri IJirja-ne. To jim je tudi prineslo uspeh prve polovice. Trden zid tvori obrambna trojica Jančigaj, Svetlič, Pedttik, kateri se mora Primorje v veliki meri zahvaliti, da je zmagalo. Le da omenimo Pconika rn njegove razdiralne akcije. Krilska vrsta je brezdvomno najboljša, ki jo imamo v Sloveniji. Mali Pišek, dolgi Slamič in pri včerajšnji tekmi najboljši mož na polju Zemljak. NeutruAMirvi v ofenzivi in d ofenzivi. Pri napadalni vrsti se točno vidi, da igra z dobrim sistemom, čeprav se ti vse akcije ne posrečijo. Jug na desnem krilu je bil v prvem polčasu premalo zaposlen. Najbolj a.gitna v napadu sta bila Cebohio in Kariš Ilirija v prvi polovici ni predstavljala enakovrednega nasprotnika. V njeni igri ni bilo skupnosti, manjkal je celo potrebni elan. Popolnoma drugače pa je izgledala v drugi polovici, v kateri je najmanj zadnjih tridpset minut popolnoma potisnila Primor-jp v dofenzivo. Mogoče je hotelo Primorje držati doseženi rezultat 2 : 0 ter se omejiti samo na defenzivo. Toda to je bilo brez-dvomno napačno, ker so pač najboljša obramba energični in lepo izvedeni napadi. Sreča, ki igra pri nogometu gotovo veliko vlogo, je v drugi polovici brezdvomno bila pristranska, ker je Ilirija s svojo igro zaslužila izenačenje. V napadalni vrsti bi bilo treba pohvalno omeniti Omana in Šiško; zadnji je v mnogih dvobojih ostal zmagovalec. Nely igra dokaj robustno. Janez je bil proti Kispesti boljši, Doberlet ne uspeva tako kot nekdaj. Imel je pač proti sebi Zem-ljaka. Krilska vrsta ne dosega primorjan-ske. Branilca Pleš in Verovšek kot običajno dobra, istotako Miklavčič, Kakor rečeno, je Primorje v prvi polovici prevladovalo, čeprav so se nekaj časa menjavali napadi. V 19. min. doseže Jug vodstvo za Primorje. V 24. min. odide Zemljak z žogo naprej, sledi lepa kombinacija notranjega tria Primorja in Erman postavi stanje na 2 : 0, ki se do odmora ne izpre-meni. V 2. min. druge polovice proti Primorju diktirano enajstmetrovko obrani Jančigaj. Nekako deset minut menjajoči se napadi, toda vendar se vidi premoč Ilirije, ki postaja vedno večja in ki ne popusti več. Del igrišča pred ilirijanskim golom je prazen. Vse igra na primorjanski polovici, celo Pleš in Verovšek. Miklavčič se dolgočasi, le spora-dični napadi Primorja ga rešijo brezdelja. V 29. min. centrira Janez in Nely zabije edini gol za Ilirijo. V tej polovici zasluži Ilirija boljši rezultat, toda težko je boriti se z dejanskim uspehom skoraj proti 11 branilcem. Tekma je končala z ozirom na lepo znanje Primorjašev z zasluženo zmago Primorja, po poteku igre pa bi bil neodločen rezultat bolj, realen. Vzorno je sodil g. Babic iz Zagreba. Brezdvomno je dolžnost LNP, da preskrbi za take tekme izvenljubljanskega sodnika. Slovan : Jadran 7 : 0 (2 : 0) Tudi nb priliki včerajšnje tekme je ja=» d ran dokazal, da se stalno nahaja v slabi formi. Temu je krivo dejstvo, da se forsira io v moštvu starejši igralci, ki so že pre» Tgrani, odnosno izven forme ter ostalim bolj Škodujejo v igri nego koristijo. Tekma je nudila v prvem polčasu kolikor toliko izenačeno sliko, v drugem delu pa je Jadran povsem odpadel. V tem delu je Slovan izrabil situacijo in zvišal svoj seore. Pri Jadranu je vsaj nekoliko ugajal desni half, vsi ostali slabi, predvsem desno krilo in srednji napadalec. Slovanu je bilo lahko predvesti boljšo igro spdoo šibkega nasprotnika, vendar se mora moštvo odvaditi preostre igre, kar je sodnik g. Deržaj spregledal. Ugajal je napadalni kvintet, katerega i« dirigiraj dokaj dobro Cirovie, ki pa prehitro oddaja žogo. Obramba ni imela obilo posla ter je tega tudi dobro opravila. Sodnik g. Deržaj jc grešil v presojanju foulov. Primorje rez. : Ilirija rez. 3 : 1 (1 : 0) Obojestransko nervozna igra, pri kateri so pa Primorjani znali bolje izrabiti vsaj nekaj od mnogih šans, ter so tehnično nad* kriljcvali Ilirijane. Pri Iliriji je po dolgem času nastopil Jen« ko, ki je tudi zabil enajstmetrovko ter s tem dosegel častni gol za svoje bane. Sodnik g. Ahoun šibek. Mariborski nogomet Modri team proti belemu teamu 6 : 2 (3 : 1). Včeraj se je v Mariboru vršila izbir« na tekma med modrim in belim teamom, ki r.aj bi bila preizkušnja za^ postavo m a* riborske reprezetance. — Tekma sc jc končala v prilog modrih, ki so zma* gali 6 : 2 (3 : 1). — Tekma je bila rani« miva in fair ter jo jc odločil boljši napad modrih. Igrana je bila v jako ostrem tem* pu. Že v 3. min. je Vodeb dosegel prvi gol za modre. V 12. min. je isti igralec postavil razmerje na 2 : 0. Igra je postala odpTta in oba teaima sta si bila enakovredna. V 30. min. je Pavlin od Rapida zmanjšal seore na 2 : I, a že pet minut kasneje je Pavlin od Maribora v lepem predoru zabil ne« ubrani iiv gol za modre. 3:1. Tako je osta» io do pavze. Po premoru sta obe levi zvezi, Konzul in Pavlin od Rapida, menjali svoji mesti. V 4. min. zabije Pavlin od Rapida četrti gol, v 8. min. pa zmanjša Unterreiter s sigurno streljanim prostim strelom iz da« Ijave 20 m razmerje na 4 : 2. Odtlej je mo* dri team v znatni premoči. V 15. in 17. min. zabijeta Pavlin od Rapida in Pavlin od Ma* ribora še dva gola, nakar začne tempo vid? no popuščati. Končni rezultat 6 : 2 za m o« dre. Sodil je g. Fischer. Svoboda (rez.) : Rapid (rez.) 0 : 0. Prvem« stven-a "ekma rezerv. Svoboda je predvedla boljšo igro, ni pa znala izrabiti številnih šans pred golom. — S tem je prvenstveno tekmovanje rezerv končano in kaže prven« stveno razmerje sledečo sliko: 1. I. S. S. K. Maribor (5 točk), 2. S. K. Železni* čarii (4), 3. S. K. Rapid (2), 4. S. K. Svoj boda (1). Maribor (mladina) : Železničarji (mladina) 4 : 2 (4 : 1). Tekme v Ptuju so bile odpovedane. Petnajstletnica beograjske Jugoslavije, Beograd, 15. aprila. Beograjska Jugosla* vija slavi danes in jutri na pravoslavno ve* liko noč 15 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši nogometni turnir, katerega se udeležujejo poleg jubilanta še BSK, splitski Hajduk in dunajska Austria. Danes je Jugoslavija porazila Austrijo s 6 : 3 (1 : 1), BSK pa I '.ajduka 8 3:10:0). — Jutri se vršita tekmi Austria : BSK in Iiajduk : Jugoslavija. Prvenstvo v Zagrebu. Zagreb, 15. aprila. Z današnjimi tekmami so vsi klubi razven Železničarjev in Croa atie odigrali svoje prvenstvene tekme les tošnje sezone. Tekma Železničarji : Croatia se vrši prihodnjo nedeljo in se s tem za« prvenstveno tekmovanje. Letošnji Strašna tragedija ruskega invalida v Ljubljani V ranem jutru pravoslavne Velike noči je pod vlakom končal svoje bedno življenje stoodstotni invalid Peter Trubačev. Ljubljana, 15- aprila. Davi okroz 3.15 ic vlakovodia tovornega vlaka št. 699 ob prelazu Dunaiske ceste ustavil vlak in oDozorii na križišču Blei-\vcisovc ceste patruliuiočcza stražnika I. Ceha, da leži v bližini čuvarnicc poleg slavnega drevoreda v Tivoliiu truplo neznanega moškesra, ki za je bržkone povozil vlak. Stražnik sc ie takoi Dodal na označeno mesto. Nedaleč od čuvainice sc mu jc nudil erozen prizor: Med tračnicami je ležala odrezana c|o. veška glava. Stražnik ic pričel v iutranicm mraku iskati truplo, ki ie na ni mozel takoj najti. !>el je po tračnicah več metrov gori in doli, vendar ni zapazil, česar ic iskal. V temi ie napravil nato obhod v krogu in naposled zagledal kakih net metrov stran proge na desni strani nekai temnega. Končno! To ie bilo truplo neznanega moškega. Stražnik se ie nad truplo sklonil ter opazil. da neznanec krčevito tišči v sklenjenih rokah velikonočni pirub. Niegcrvo truplo je bilo še toplo. znak. da sc ie nesreča pripetila šele pred kratkim. O zrozni najdbi je stražnik takoi poročal policijskemu ravnateljstvu. ki je o dozodku obvestilo dežurnega uradnika g. Jurco in noliciiskeza zdravnika dr. Avramoviea. Med tem so se na kraiu nesreče že jeli zbirati zgodnii pasanti. ki so se zgroževali ob pogledu na truplo brez glave in na odrezano glavo. Komisija je prispela na krai grozne najdbe okrog 5. zjutrai. Stražniki so preiskali žepe ponesrečenca in v niih našli več poslovilnih pisem naslovljenih na prof. Kinskcza v Ljubljani, na polkovnika Seljanina. na Rusko menzo v Ljubljani, na proto Dimitriia Jankoviča ter na brata Aleksiia Truhačeva. ki ic zaposlen na Tržanovi žazi na Jesenicah. Poleg pisem ie imel nesrečnik v žeou nekaj dopisnic, naslovljenih na razne nriiatelje v Zcmunu in druzod na Hrvatskem. Beda ruskega invalida Komisija jc oo uzotovitvi. da zre za samomor. odredila, da sc trunio prepelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nesrečni samomorilec ie 291ertni ruski emierant Peter T ru h a če v. ki ic našel zadnii čas kot 100% invalid zavetišče v Invalidskem domu v Celju. Invalidnost si ie Truhačev nakopal v bojih z boliševiki. kier ie zadobi' ob nekem spopadu močno kontuziio v glavi. V Rusiji je Truhačev študiral voino akademijo. Po končanih borbah z boliševiki mu je uspelo nobezniti v Juzoslaviio. Zadnja priprava na smrt Truhačev se ie priDelial v Ljubljano predvčerajšnjim ter je bil ves čas pravoslavnih predpražnikov v družbi svojih ruskih tovarišev. Ti vsi so dobro vedeli, da trpi Truhačev na živčni bolezni, vendar pa ni nihče slutil, kai se zodi v niegovi duši. On sam je bil videti sicer izredno melanholičen, vendar ni omenjal, da trpi. Truhačev .ie odšel, kakor Diše proti Dimitriju Jankoviču. v smrt. soravlien z Božom, ter omenia. da je Preiel v pravoslavni kapelici v Liubliani ravno oreišnji dan. na veliko soboto zadnin popotnico. Obupal je v svojem bednem stanju in se na največji praznik, na pravoslavni Uskrs, rano zjutraj Dodal v smrt. daleč stran od svoje velike domovine. Trazediia ruskega inva» lida je v Ljubljani vzbudila sološno sočutje. Rudar nosi mrtvaško srajco Pretresljiva rudarska drama na plačilno soboto v Trbovljah. — Pol ure pred koncem silita je ogromna množina gramoza zasula dva rudarja. prvak je torej postal Gradjanski. Današnji rezultati so bili naslednji: Gra« dja-nski : Concordia 2 : 1 (1 : 1). Zaslužena zmaga, toda slaba igra na obeh straneh. So« dil je-g. Vodišek objektivno. Hašk : Cro=> a tla 4 : 0 (2 : 0), Železničarji : Derby 2 : 0 (0 : 0), Sparta : Makabi 3 : 0 (2 : 0), Uskok : Sokol 3 : 1 (1 : 1) Slavija : Zagreb 4 : 0 (2 : 0), Grafičar : Poštanski 4 : 0 (2 : 0), Atena : Zmaj 4 : 3 (0 : 2), Peharski : Olim« pija 2 : 0 (2 : 0). Nogometne tekme v inozemstvu Praga: Slavija t FC Kladino 3 : 2 (2 :2), Vršovice : ČAFK 2 : 1 (1 : 1). Brno: Deutscher Sportverein : DFC Igla« va 10 : 2. Dunaj: Nedeljske prvenstvene tekme so bile prav zanimive in so precej izpremenile prvenstveno tabelo. Vrh tabele se je v to« liko izpremenil, da si je Rapid v svojo zrna* go nad Wackirom zelo utrdil svoje drugo mesto in da je Vienna vrgla Wackra s tret« jega mesta. Na koncu tabele sta sedaj \VAC in Simmering. Izidi so bli: Prvenstvene: Rapid : \Va» oker 3 : 2 (2 : 1), Hakoah : Sportklub 0 : 0, Vienna : WAC 2 : 1 (1 : 1), Hertha : FAC 3 : 3 (2 : 1); prijateljske: Cricketer : Jahn (Regensburg) 4 : 1 (2 : 1), Slovan : Sirarne* ring 3 : l (3 : 1). Bern: Nemčija : Švica 3 : 2 (1 : 0). Berlin: Hertha BFC : Tennis Borrusia 4 : 0 (2 : 0). Budimpešta: Ferenczaros : Kispesti 5:1, Hungaria : Bastva 3 :, 0, Ujpest : Vasas 3 : 0, Sabaria : Boczkay 2 : Atilla 2:1. Pariz: Belgija : Francija 3 0, Nem zeti 2. «Ah Pavel, Teci hitro go vlak!« nabila sem svojo torbico! 1 jo dobiš, preden pride V soboto zvečer ob 20.45 se je pripetila v Trbovljah strašna rudarska drama. V rudokopu Tereziji, kjer sta bila na delu rudarja Uršič in Bukovec, se je usula s stropa velika množina gramoza — za 20 voz zalivnega ma-terijala —, ki je oba rudarja pokopala Bukovcu je k sreči ostala ena roka prosta in je z aio gramoz v toliko odstrani] od ust. da je lahko klical na pomoč. Z velikim naporom se je posrečilo Bukovca rešiti, dočim so reševalci prišli do Uršiča šele o polnoči. Ko so -ga izgrebli izpod gramoza, n kazal nobenega znaka življenja več. Bukovec je dobil samo prav lahke poškodbe, dočim je Josip Uršič postal žr tev poklica. Bil je star 47 let in ie ve-Ijal za «rajsarja»: kot akordni delavec je namreč zmagoval najtežja dela. O tei pretresljivi drami poštenega in pridnega rudarja naim pošiljajo iz Trbovelj naslednje podrobno poročilo: Plačilna sobota. Pred 6. uro zjutraj že oživi trboveljska dolina. Delavci dobijo svojo trdo zasluženo plačo, marsikateri obraz se razjasni, rrrnogokteri otrok se zopet enkrat naje do sitega. Mnogo sklepov, da rudarji ne pojdejo več v gostilno, pade v vodo in zopet je videti zvečer mračne sence, ki tavajo v oblasti alkohola in iščejo trdih tal. Globoko pod zftmlio pri borni lučki pa poje kramp, se lomi premog in se nakladajo vozički. Dolgih je teh osem ur in s podvojeno silo poprime rudar, ko se mu bliža konec šihte. Več znoja in več žuljev na roki pomeni večji zaslužek in večjo udobnost v družini. Ob tci misli je delo lažje in nevarnost dozdevno manjša. Partija, kjer je kopal Uršič, je znano najboljša na Terezijskem obratu v Trbovljah. Tisoče in tisoče vozičkov premoga je poslal iz globokih, temnih jamskih rovov na solnoni dan, in marsikdo, ki bereš to poročilo o rudarski tragediji, sediš v toplo zakurjeni sobi ali pri kosilu, ki je bilo skuhano s premogom Uršičevih žuljev. Veselih korakov in jasnega, četudi sajastega čela, se je navadno vračal Uršič s svojim tovarišem Bukovcem z dela. v zavesti, da je šlo delo dobro od rok in da ie zasluženih v osmih urah 100 do 140 Din. Zadnji Uršičev ipovraitek pa je bil tragičen. Celo je bilo pač .zopet sajasto, pa tudi polno smrtnih senc... Kakor sleherni dan je prišel Uršič tudi usodno soboto na delo in s tovarišem Bukovcem sta se lotila odkopavanja premoga, ne sluteč, da je nit njunega življenja skrajno napeta. Kako bi slutila bližnjo nevarnost, ko pa bosita že čez pol ure zapustila delovni kraj! Toda: rudar nosi vedno mrtvaško srajco na sebi in v jami ima vedno s seboj večno luč... Usoda je hotela, da se ie vsul gramoz s stropa in zasul cba tovariša pičle pol ure pred koncem šihta. Bukovcu je bila sreča mila in je ušel smrti. Medtean. koso tova. riši njega odkopali, je prinesla zaščitnica rudarjev sv. Barbara njegovemu tovarišu večni mir... Nad Trbovljami se je razgrinjala noč in ura je Šla že preko polnoči, ko so odkopali mrtvo truplo Jožeta Uršiča. Pred ustjem Terezinega Tova pa je velika množica delavcev čakala povratika svojega sodruga — ženi in sinu so bile minute daljše kakor leta. minute zadnjega upanja, da rešijo moža. očeta, še živega. Ob pol 1. je pripeljal Bukovec svojega tovariša na jamskem vozičku iz rova. Nepregledna množica rudarjev se je zgrnila okresg vozička in objela dragega mrtvega sodruga. Nastala je tišina, ki jo ie motilo le pritajeno Itotenje. V dolini pa je bila še vedno plačilna sobota. Videl si temne sence, ki so se opotekale. od različnih koncev je bilo čuti petje in vriskanje, v gostilniških vratih pa se je zasukal ključ za zaostalim osamljenim gositom. Takrat, da, takrat, ko so drugi sedeli v gostilni pri grenki omami, je Jože Uršič, zdrav pokopan pod gramozom v globoki jami. izdihnil svojo dušo. Samomor uglednega posestnika V Podmeji nad Trbovljami je izvršil samomor posestnik Jože Bregar, v Po-savju zelo znana osebnost, ker je redno dovažal les rudniku v Trbovljah. Bregar je bij videti zadnje čase nenavadno pobit, posebno še od časa. ko je padel doma. po stopnicah in se znatno po. škodoval. Te dni je odšel okoli 15. ure v svojo kamro in se zaprl. Ker ga delj časa ni bilo na sjaregled, so domači vdrli vrata in ga našli obešenega na neki kljuki. Hitro so odrezali vrv in ga poskušali obuditi k življenju, vendar je bil vsak trud zastonj. Pokojnik je bil samec ter jc živel na svojem domu skupaj z brati in sestrami. Imel je večjo kmetijo. V prostovoljno smrt je odšel najbrž v trenutku duševne zmede-nositi. Kratka kronika bele nedelje Ljubljana, 15, aprila. Ljubljančani smo preživljali današnjo belo nedeljo, imenovano tudi >mala Velika noč*, brez solnca in prave radosti. Skoraj ves dan je Dihal močan iuzozapadnik, goneč pred seboj z vlago prenasičene oblake. Kakor je deževalo bržkone skoro ves dan na deželi, tako Jupiter Pluvius seveda tudi Ljubljančanom ni urizanesel. Dočim se je vršila dopoldanska promenada samo v znamenju soparnega vetra, se liudie popoldne že skoro niso drznili na ulico brez dežnikov. Ljubljanska okolica ie danes pogrešala običajnih izletnikov in ie vladalo zunaj dolgočasno mrtvilo. Pa kdo bi se letos čudil, ko so nas razočarali že velikonočni prazniki, seveda tudi bela nedelia ni mogla prinesti že tako težko pričakovanega pomladanskega razpoloženja, ne zunaj v naravo in ne med nas. uboge zemliane. Tudi pravoslavni bratie so oraznovali svoj Uskrs prav tiho. a zato enako prisrčno kakor mi pred tednom. Domači nogometni šport je danes kulmi-niral v spomladanskem orvenstvenem tekmovanju med rivaloma Ilirijo in Primorjem. Tekmi je prisostvovalo leno število z* šport navdušenega občinstva, med njimi nekaj prav hudih entuziiastov, ki so med igro rjuli kakor za stavo. Eden med njimi je ob kočljivih situacijah trobil s trobento alarm kakor za i uriš. Po tekmi se ie nekaj pristašev obeh klubov tudi deiansko spopadlo. Po glavah so padale bunke in dežniki so žvižgali no zraku. Koma! je policija napravila na igrišču red. so se razkačeni sovražniki zunai iarrišča ponovno scppriieli, topot tako. da je telda celo kri in je imela policija precei posla, da je pomirila razburiene duhove. Tako bo imel ljubljanski derby svoj epilog še pred sod-nijo. Navdušeni Plrmorjani. ki so izšli it tega prvenstvenega tekmovanja kot zma- govalci. so priredili od igrišča oo mestu obhod z drutšvenfaa DraDoriama ob veselem vzidlkaniu svojemu klubu. Tudi brez prometne nezgode ai nboHa današnja nedelia. Proti večeru se Je evidenčni geometer g. Drago čibei iz Rožne doline pelial s kolesom 90 Tržaški cesti. Pred tobačno tovarno j« kolesu »oodrsnilp in g. Čibei ie padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Ob pol 20. so ga prepeljali v bolnico. šaljivo štivo Kadar izram na odru. oozabim nt ves svet, nobena stvar ne obstoii več zame. razen moja vloga. Občinstvo oolagoma zine in...< — Prijateljica (zavistno): »To se mi ne zdi čudno!« Prvi tenor: »Sirovo iaice. pravijo, da je izbomo za glas. Drugi tenor: »Utegne biti resnica. Pomisli samo na kokoš, kako ko-kodaka. kadar za znese«. Brivski mojster: »Zdi se mi. da imate danes umazane t>rste<. Pomočnik: »Že mogoče. danes šc nisem nikozar namilil«. * Pijanec se ozleduje v izložbenem oknu ic mrmra: »Čudno, prečudno. črnega in rdečega vina se žc toliko časa ogibliem. piiem samo belo. pa mi oostaia nos vendarle boli in bolj rdeč«. « Kdo je dognal, da se zemlia vrti?« Uden- ček: Noe. ko se ie napil«. • V železniškem vozu sedi možak z ba-ktenim nosom. Potniki duhovifiio na njegov račun. Ko prizadeti prestreže nekaj takih puščic, opomni: Morda se vam bo čudno zdelo, gospoda, ampak res ie, da sem pil leto in dan samo mleko«. — »C. e, ta je pa bosa«, odvrne nekdo. — »-Resnična jc seveda ie bilo tedaj, ko sem bil še v plenicah^. * »Ali že poznaš razJiko med oravilnimi in nepravilnimi francoskimi glagoli?« — Da. papa! Pri nepravilnih naš profesor r »zdeli dosti več k 1 i u k!« Vojaki so se kopali v večjem številu. Med poslednjim se oblači Lainovič Božo. Narednik ga nahruU: »Kako. ti se že na-pravljaš. pa si še ves umazan!« Lamovič se strumno postavi in: »Pokorno javljam, jaz sem se zadnii kooal.« »Si ti pojedel slive. Liubo?« — »Nisem, manrica«. — »A odkod so te koščice po tleh?« — »Dekla jih is razmetala, jaz sem vse vkuo iedel«. * »Ali me ljubiš. Vlastimir?« — »Barbara, po barbarsko'« • »2e dve leti nisem govoril s svoio ženo«. - »Zakaj pa ne. ali sta sorta?« — >Eh. nočem ji v besedo sezatK noiasni dobri-čina. »Moj oče ima lesno trgovino«. — »Ali na veliko?« — »Oi ne. na malo! Prodaji namreč vžigalice.« • Prvi klatež: »Ali boš kai podaril svoii Marički za Veliko noč?« Druži* »Seveda bom«. Prvi: »Koliko te bo stalo vezilo?« - Drugi: »Dva do tri mesece zapora.« »Ako še kedai. Marička. to napravite, vzamem druzo služkinio-t. — »Prav, gospa, saj sem že večkrat mislila nrositi. ker ie dela za dve.« * Vajenec: »Zdai Da že vem. zakaj se vsa sekljanina odeva v ovoi«. — Kobasičar: »No. zakaj neki?« — Vajenec: »Da ljudje ne vidijo, kai devliemo noter«. »No. Majička.» voraša znanka kuharico, »menda si zadovoljna, odkar si se omofila«. Seveda sem. samo to se mi vidi nekam čudno, da sem toliko časa v eni in isti hiši.« * »Zadnjič sem obravnaval voraUnje o prostoru. J«nko Praznik, povei mi torej, kaj je prazen orostor!« — »Ne morem najti pravega izraza, gospod učitelj, ampak imam ga v glavi.« * Škot se je Dostavljal pred Angležem z veJiildm številom svoieza sorodstva. Nekoč vodi prašička v mesto, kier sreča Angleža. Ta pa posmehljivo vpraša: »Je Ii tudi ta iz vašega sorodstva ali svaštva?« — »Ne. gospod, tega samo Dovršno poznam kakoT Vas.« ___ Krvav pretep v Tržišču V Tržišču so 6e v soboto živeče r stepli fantje. Več izmed njih je bilo ranjenih. Najhuje je bil oklan 271etni rudar Ivan Markovič, doma iz Vrha št. 5. Dobil je 7 ran, večinoma v hrbet, tako da je njegovo stanje skoro brezupno. Včeraj popoldne so ga z avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se sedaj bori s 6mrtjo. Ako slikar ne mon fjtflHlfA a dobiti oa «Poo«!e!jdh* St. Id - 4 Ponedeljek 16. IV. 1528 JVIoč ljubezni , Usoda velike igralke Leopold I. Belgijski in grofica Plater Rada-se je tako imenovala sama, dokler Je bila še ponosna na »rofovsko krono, ki pa je kmalu postala zanjo težko breme. Karolina Bauer se je odpovedala odru v starosti, ko druge igralke še suvereno obvladujejo deske. Odpovedala se je gledališkemu življenju iz ljubezni do poljskega grofa BroeLPlaiterja, s katerim je odpotovala na njegov grad Broelberg. Grof, ki se je zaljubil vanjo predvsem zato, ker je želel imeti za ženo gledališko umetnico svetovnega slovesa, jo je kmalu pričel zanemarjati. Njegov interes zanjo je izginil v trenutku, ko njegova ljubljenka ni bila več oboževana igralka, temveč skrbna ; gospodinja, čije čednosti ni znal ceniti in spoštovati. Grof je često in dolgo potoval s v inozemstvo, kjer je vršil propagando za obnovo samostojnosti Poljske. Karolina 5e samevala na gradu in njeno življenje je imelo le še pomen v lepih spominih. Bila je hči badenskega ritmojstra, ki je padel v bitki pri Aspernu. Njena mati jo je skrbno vzgojila ter jo je hotela poslati na učiteljišče. Mlada Karolina pa ni imela nobenega veselja do učiteljske izobrazbe, pač ipa je želela postati igralka. Materi in drugim rodbinskim članom to seveda ni bilo všeč. Zato so jo poslali v neki švicarski oemzijonat, kjer nai bi se izučila za guvernanto. Težko se je ločilo dekle od domačih, itoda kmalu se je vživelo v nove razmere. Ko se je vrnila na materin dom, je silno delc»vala na njeno domišljijo povest o skrivnostnem grofu in njegovi lepi ženi, ki sta živela na bližnjem gradu popolnoma ločena od ostalega sveta. Zlasti jo ie zanimala usoda grofice, ki ni smela nikdar zapustiti grad. Ko ie pozneje pisala spomine na svojo mladost, na svojo srečo in nesrečo, se je spomnila tudi te grofice, saj je bilo njeno življenje tako zelo podobno življenju te "grofice! Mlada Karolina je končno zlomila materin odpor in Se popolnoma posvetila gleda. in sovraštva lišču. Njen talent je zmagal. Jedva šestnajstletna je že nastopila v Berlinu z velikim uspehom. Po par mesecih je bila angažirana v dvornem gledališču, kjer je nastopala skupno s tedaj največjo tragedinjo Sofijo Schroder. Berlinski nastopi so bili za mlado umetnico najsijajnejša doba njenega življenja. Pridobila si je tudi naklonjenost . kralja Friderika Viljema, ki je spoštoval v njei predvsem njeno umetnost. Ko je poteke! čas njenega berlinskega engagementa, se je pridružila družbi, ki je šla gositovat v Rusijo. Potovala je v Petro-grad v spremstvu svoje matere. Kakor v Berlinu, tako je tudi v Petrogradu žela velike uspehe. Uživala ie posebno gostoljubje carja in njegove žene. ki ie bila velika prijateljica umetnosti. Po kratkem gostovanju na Dunaju se je vrnila v domovino in sicer v Draždane, odkoder so jo poklicali zopet na berlinsko dvorno gledališče, kjer je nastopala samo v velikih vlogah. Kralj, ki je bil vnet prijatelj gledališča, je zelo cenil njen talent in spoštoval njena moralna načela. Ko je nekoč kralj zvedel, da si je zloglasni princ Avgust dovolil neumestno šalo z umetnico, ga je strogo ukoril. To je na kratko zunanje življenje mlade umetnice, ki je bilo posvečeno izključno umetnosti. Do tedaj je njena duša hrepenela le po visokih ciljih umetnosti, toda temu hrepenenju se je pridružilo drugo močnejše, ki je iztisnilo iz njenega srca umetnost. Lepa, ponosna umetnica ie postala sužnja svoje strasti... (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku«.) IJišni posestniki če hočete imeti lepe vrtove in dvorišča, posipajte jih z belim dolomitnim p& skom, ki vam ga dostavi na dom K. VODNIK, Podutik. Ljubljana VIL — Naročila sprejema tudi «Jeklo», Ljubljana, Stari trg. Da bi se ženil...?! ttm! Pravijo, da se menda tudi pri nas kmalu uvede tako imenovani samski davek. kakor je Mussolini v Ita.IIii osrečil z njim vse one zagrizene in nezaerizene samce. ki od 24. do 60. leta svoic starosti nočejo aH pa ne moreio v iarem sv. Lukcža. Hm! Zelo resno vorašanie! Da bi se ženil?! Kakor se stvar obrne, zelo resno vprašanje! Seveda! Sai koncem konca bi se in če ne že zaradi drugega, pa zato. da bi se izognil onemu bodočemu davku. Toda kako? Kako pa?! Je namreč stvar taka. da ie takemu ubogemu navadnemu zemlianu. kakor sem jaz. ženitev kratkomalo nemogoča. S kom naj se pa ženim? Dandanes so pač dekleta in vobče ženske take. da rim je takle vsakdaniež. kakor sem iaz. vse— premalo. Kdor ni doktor ali inženier, pri niih ne-velia nič. V skraj nem slučaju bi se morda dale zadovoljiti s kakim učiteliem ali uradnikom, toda prav res edino le v skrajnem, najskrajnejšem slučaju. Obrtnik, rokodelec, delavce, ne, tega pa ne. kajti mamica in hčerka sta prepričani. da smo roiene za kai bolišega. Kdor ne veriame. da ie res tako, naj le pogleda v oni predal v oglasili naših listov, kjer se objavljajo ženitne ponudbe. Le berite tiste oglase in povejte mi. koliko delavcev ste našli med tistimi, ki iščejo ženo po tem, »dandanes ne več nenavadnem potu«. Tupatam bo še kak obrtnik ali trgovcc. Vino na cesti V smislu ameriškega pro» hibicijskega zakona se ne sme zaplenjen alkohol prodati na javni dražbi v korist državne blagajne, temveč se mora uničiti tam, kjer je bil zaple. njen. Ker pa to ni mo« goče, se mora razliti na cesto, od koder odteče v kanal. Mol prijatelj psiholog Andre Flisseau. Moj prijatelj Filip je psiholog. To se pravi, on to zatrjuje, in jaz sem dovolj vljuden, da človeku, ki ga sicer cenim, ne ugovarjam, če gre za malenkosti (kajpak nisem psiholog). Nekaj dni sem pa verujem v Filipovo psihologijo. Doživel je namreč s svojo ženo zgodbo, iz katere se lahko uče vsi zakonski možje. In zato vam jo hočem povedati. Vsakomur je pač znano, da je ga-stranomija ljudem ne samo v veselje, nego jim često tudi služi za pretvezo. Vsaj onim. ki se ne zadovoljujejo z vsakdanjo jedačo ter neprenehoma stikajo za novimi, po možnosti skritimi gostilnami, ki servirajo kako posebno špecijaliteto. Časih naletiš na tako krčmo kje daleč v predmestju, časih pa tudi sredi velemesta. Tako je n. pr. tik Pariza takšna pivnica, ki kaže še vedno tisto lice kakor v blaženi dobi poštnih voz in človek, ki se tja pripelje z avtomobilom se zdi kakor Porthos iz «Treh mušketirjev». ki je že na pragu kričal: «Ohe, gospod oštir. jarca na raženj! In da bo tolst!» Toda časi so se vendarle izpremenili in danes naro- čiš namesto jarca kotelet — le cena je ostala ista. V taki krčmi se torej odigrava zgodba mojega prijatelja Filipa. Tukaj je doprinesel dokaz, da je zares psiholog in da ve. kako je ravnati z ženami, da je srečen ž njimi. Filip ima dražestno ženico. Mlada je in lepa in napram Filipu je bila vedno prijazna in vedre volje, lepo mu je uredila dom in mu je celo obuvala copate — toda kdor pije dan za dnevom nektar, sc celn te božanske pijače preobje, kaj hočete! Če imaš grdo ženo, si sem pa tja lahko dovoliš kak korak v stran, ali napram toli srčkani soprogi si docela brez moči. In tako ni nič čudnega, da je kdo od same sreče nesrečen ali si vsaj omišlja. da ie. Moj prijatelj Filip se torej ni čutil srečnega. Lepa topla udobnost in ne-skaljenost njegovega doma sta ga jeli težiti. «Ven iz filistrstva.» si je zato dejal nekega dne. ogledovala proti svojemu Filipu, ki je bil ze'o zadovoljen in je veselo požvižgaval pred se, ko je legal v posteljo. Kmalu je zadremal. ali njegov spanec ni bil tako pokojen kakor sicer; nemirno se je premetaval sem in tja; stokal je, kakor da bi ga nekaj težilo, in v spanju je govoril nezvezne besede. «Vara me!» je šinilo Lucy v glavo. «Vest ga peče. da ne more spati!...» V njej se je vzbudila ljubosumnost. Demon jo je premagal. In Lucv je storila tako, kakor store vse žene. če jih premaga demon. Napram Filipu se je vedla ravno tako ljubeznivo ko poprej, ali za njegovim hrbtom se je domenila z nekim bivšim stražnikom, ki ie bil sedaj «detektiv za čuvanje domačih ognjišč v Parizu». da bo nadziral njenega moža. Ko je Filip nekega večera zopet pripovedoval da ima sestanek s svojimi prijatelji, je Lucv telefonirala detekti- vu. naj pred hišo počaka njenega moža in naj mu skrivaj sledi. Res mu je sledil in je videl, da je stopil v neko zakotno krčmo v predmestju, nakar je takoj poklical Lucy. Ona je pridrvela z avtomobilom in je celo uro čakala v mrazu pred gostilno, da prestreže «ženščino». ki ji hoče ugrabiti njenega Filipa. Ker ni hotelo biti nikogar, ni mogla vzdržati in ie planila v pivnico, da zaloti parček. In koga je našla r Svojega Filipa — samega samcatega! Kozarček vina je imel pred seboj, blaženo se je smehljal in v tihi zadovolj-nosti je užival dobrodejen. toli pogrešan pokoj in samoto... «Kaj počenjaš tukaj?® je vzkliknila Lucy in solze so ji zalile obraz. «Kje imaš svojo ljubico?...® In sedaj je Filip dokazal, da je neču-ven psiholog. Naredil se je. kakor da bi bil silno prepadel. a kot kavalir je odklonil sleherno pojasnilo in ie svojo ženo samo prosil, naj mu odpusti. Zakaj. mi je dejal, prevaro žene še pre-bole. prej ali slej. to ie odvisno od tega. kako možje ž njimi ravnajo. Če jim pa poveš, da jih sploh nisi varal, temveč da se ti ie zahotelo le nekoliko samote in svobode, ti tega svoj živ dan ne oproste. Nu. ali je Filip psiholog ali ne? ki skuša dobiti družico, ki bi mu s svojim imetjem pomagala »razširiti podietje<. vse ostalo pa sega daleč, daleč višie. In ženske. ki iščejo soproga? Ali ste čitali kedaj, da išče katera delavca, rokodelca, obrtnika? Celo trgovca le malokedai. pač na — izobraženca in seveda v »dobrem živ I jen-skem položaiu«. Vidite. pa sem se takole povpraševal, kako vendar to. kai ie vzrok temu nena-_ ravnemu poiavu. in sem prišel do prepriča-" nia, da tiči vzrok ored vsem v ženski domišljavosti. ošabnosti. gizdavosti. ki celo dekleta delavskih sloiev odvrača od možitve z delavcem, pa naj bo Ie ta še tako pošten v svojem značaju in še tako stro-kovnjaški izvežban v svojem poslu. Taka hčerka delavskih staršev se smatra za vse nekaj višjega, ker morda kot tipkarica presedava od lutra do večera v kaki odvetniški ali podobni pisarni in boznedaj, da bi se ii približal človek z žuliavimi rokami. Kaka razžalitev! In ravno tako ali pa še hujše se čuti to »stremlienie navzgor« pri dekletah. ki prihaiaio s kmetov. Mnogo bolj. ko pri moških. Moj Bos. koiiko ie vendar vreden takle lep naslov- gospa dr. Kolesarieva! V drugi vrsti pa ie stara tradiciia našega družabnega reda. da.se človek ceni v pr\ vrsti po tistem, kar ima. in šele v dru; vrsti po tistem, kar ie in kar predstavi); Ženski, ki gleda na to. da si zacotovi ugoden gospodarski položai in preskrbo z<< starost, ni zameriti to in še tem manj, ko imajo ženske večinoma več smisla za go spodarstvo ko pa moški. Kolikokrat se zato čuie takale med priiateliicami- »No, t-pa ta! Ali ie ni naravnost škoda? Izgubil; se je z navadnim čevliariem!« Nočem trditi, da vse naše moža želim ženstvo misli tako in nočem za obsoja? kar tako vsevprek. Ali kot delavec nai zapišem našemu ženstvu v album besede, k iih ie izrekel o delavcu znamenit mož. ameriški »krali jekla<. Charles M. Schwab mož, ki se ie v šestih letih oovzDel od navadnega delavca do generalneza ravnatelja. Dejal je: »Naučiti se moramo, da bomo človeka spoštovali za tisto, kar stori. Spoštujem mladega delavca, ki zna spretno izpiliti zaklopnico na stroiu. kakor zdravnika. ki zna po vseh pravilih vede ozfira viti najkompliciraneršo bolezen. Človek, ki doma še dela s svotimi rokami, oa pridno in razumno opravlia svoie delo. ie mož, ki bo jutri delal s svojo glavo, kaki dobro izvršeno ročno delo dovaia brezdvomno človeka do umstvenega dela.< Ta izrek enega največiih ameriških industrijskih velikašev nai bi si zapomnile tiste ženske, ki misliio. da bi bila sramota zanje, če bi se možile z delavcem, s človekom iz delavskih sloiev in zapomnili naj bi si ga tudi vsi tisti, ki iim ie ooveriena vzgoja naše ženske mladine. Delavec. Ako še ne veš Sovjetska čast Gorkemu Sovjetska vlada ie o priliki 601etnicc Maksima Gorkega »prekrstila« mesto Voro-panovo v stalingraiski orovinciii na ime Gorkiov. V tem mestu ie namreč Gorkij leta 1890. živel kot delavec. Šume Evropski svet je kaj neenako preskrbljen z gozdovi. Najbolj obrasla je Rusija, ki j šteje 153.3 ha šum. v veliki razdalji priha-: ia za njo mala Švedska z 21.14 ha in Nemčija z 12.4. Nato se uvrste Francija, Poljska. Ru-munska, čisto na koncu pa stoji Grška z 0.6 ha. Starost drevja Lipa nosi rekord, saj pogosto doseže ti soč let. Smreka vztraja 700 do 1200 let. Me-cesen dospe do 800, hrast se giblje med 400 in 600, akacija pa ne preseže 400. Brest pogine med svoiim 300. in 400. letom. Brš-lian se neredkokdai vzdrži 200 let. □ Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem na odru, a sedaj ga imamo tudi v knjigi. V vrlem vojaku Švejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmešeno vse, kar nas je morilo in mučilo pred prevratom in v svetovni volni: militarizem, špiceljstvo, vojaško zdravniitvo. štreberstvo, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuncijantov. Dokler bereš. se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: >Da, prav tako je bilo l. 1914 in ves čas med vojno.« PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA v svetovni vojni je izdala v jako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46. vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. □ □ □ □ O n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□canc Lep naj bo Vaš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedn< oreskrbi Ivan Košak. Bleiwe«sova ce sta št. 15. Slikarstvo in ole«karsfvn Naimnderneiši vzorci! OB OB OB OB OB O BOB OB OB C n oajscdnejSt s< iap(HVt< električno inšlai? i o. ako se obrnete na ftoncesiiotirano e^ektro chnične *®odief|e loan flflfhelcžč Matuiana - upi not si. n (Teiefon itev. 2704) ki izvšruje tudi vsa v .ljfgovo stroko spada ,oc< dela: hišne teietont, napeljave za lektriču; zvonila, stielovode . t. d DIOIOIOIOIOBOIOIOIO Ustanovljena 1720. Ustanovljena 1720 Roijal Exchange Assurance Angleška zavarovalna družba filijaJa za Slovenijo v Liublfani. Dalmatinova ulica št i Garancijska glavnica nad Din 5.000,000.000.—. so:ejema razen vseh drugih zavarovanj tudi zavarovanja proti POTRESU in VOJSKI Sprejema agilne zastopnike za vse kraje Slovenije. Reprezentait za Slovenijo: ALEKSANDER KNEZ. IOaOSOBOaoaoaOBOBOaOaOBOBOaOaOBOB OBOB O ■ CD«OBOBOBO*CD»rr>HCDBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBO ■ MOTOCIKU svetovno znane tvrdke MaikAllei l Snhmel Armis Ltd. Birmingham 5U naiUU9'5l \ Zahtevajte cenike in ponudbe! Rersrvni deli vedno v zalogi. Promptno iz sKiadišča Vam nudi zastopstvo ia mariborska oblast: Autoinodiles-Motocikles, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavef Štele, Uublianat Poljanska cesta 3. Tei.294* ZADRUZNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema hranilne trtoge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Uržavne razredne loteri,« sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter ib ^brestu«* oo dogovoru nai ugodne e vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj - v bančne stroko spada o»V oosle ===== r"d* srečke Ratne *tete na »broke ood zelo ugodnim* oopo Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnika r, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.»> njen predstavnik Fraa J ezeršek, vsi v Ljubljani.