j^j. TMk d** ~ ia prsssiko*. i,soed Ur*dnllki ta upramllk! prostori: 2057 South lewndalt At®. Offlc« of Publication: 2067 South Uwnd»U At«. ToUphona, Rockw.ll 4904 -pro-YEABXX» \9mtmn u. im. « IM ■Mar Um A«t of Coh«mm IUr«k I. 117t. CHICAGO, ILL., PON D EUER, 23. JANUARJA (JAN. 23), 1939 Subscription «6.00 Tsarly . — ÄTEV.—NUMBER 15 f galling at apccial raU of poatagc provktod lor far—otioo 1108. Actjrf_Oct_8L 1017. atfthoriacd on June 14, !»!>. Pomače vesti Pionir umrl v Coloradu Oak Creek, Colo. — Dne 12. januarja je tu umrl Jakob Schwab (2vab), star naseljenec in pionir v visoki starosti 90 let. Rojen je bil leta 1849 v Vojni vasi pri Črnomlju v Beli Kra-1Nemcija poveča trgovi• jini. V Ameriko je prišel prod d^ii „„ okrog 50 leti. Nekje v Ameriki1 no na BaiRanu . ima sina, toda ni vedel, kje A iAKIIA ni rr*F Drugih sorodnikov tu nima in rUCsAJAINJA bLtUL bival je pri družini Franka Pa- 21 DO V PRETRGANA njana 20 let in pri Neži Plut 16 let. Bil je star naročnik Prosvete in do zadnjega je bil pri dobrem zdravju. Se en nov grob na za padu ' Twin Bridges, Mont. — Tu je umrl Math Balkovec, star 57 let ministra, na njegovo mesto. NOTRANJI BOJ VAVTNIONUI SE POOSTRIL Petnajst članov ekse-kutivnega odbora suspendiranih OPOZICIJA OBTOŽILA MARTINA WASHINGTON, D. C., 22. jan. „john L. Lewis, predsednik Kongresa industrijalcih organizacij, j« posegel v konflikt mod Homerjem Martinom, predsednikom avtne unije, in «lani ekse-kutivnega odbora, ko je poslal šestnajst direktorjev in organi-atorjev CIO v Detroit. Ia ta akcije sklepajo, da bo CIO finan ciral boj proti Martino, da odstopi kot predsednik avtne unije. Detroit, Mich., 21. jan. — Nasprotniki Homerja Martina, predsednika unije združenih avtnih delavcev, v eksekutivnem odboru, so sklenili obtožiti Martina potem, ko je suspendiral 16 izmed 24 članov tega odbora. Zaključek je bil sprejet na seji suspendiranih uradnikov, katere sta se udeležila tudi dva člana eksekutive, katera Martin ni suspendiral. Martinovi pristaši so včeraj udrli v glavni stan unije ip pobrali omare, v katerih unija hrani svoje rekorde in dokumente. Martin je dejal, da je bila v omarah samo korespondenca. Martin je nato zaklenil urad in naznanil, da je glavni Htan unije zdaj v hotelu* v katerem «tsnuje. Istočasno ja na-l^tero ie srečno prestal — Poznani! suspenzijo članov ekse^ John Jenič in Prances Zu- PREDSEDNIK NEMŠKE BANKE ODSTAVLJEN Učitel jski uniji CHAMBERLAIN suspendirani iz ADF GLADI POT FAŠIZMU ■ MU V ANGLIJI Berlin, 21. jan. — Diktator Hitler je odstavil dr. Hjalmara Schachta kot predsednika nemške državne banke in imenoval Walterja Funka, ekonomskega ip doma iz Hrasta pri Vinici v Beli Krajini. V Ameriki je bival okrog 40 let in tu zapušča dva brata, tretjega pa v stari domovini. Našla smrt v starem fcraju Windsor, Ont., Kanada. — Frances Bernik, žena tukajšnjega Jos. Bernika, je lani odšla v stari kraj, v Ljubljano, iskat zdravja, ko ji tukajšnji zdravniki niso mogli pomagati. Zdaj je pa prišla vest, da je tamkaj umrla. Tu zapušča moža in dva otroka, v Pittsburghu, Pa., pa sestro.' Milwautfke novice Milwaukee. — Pred dnevi je bil pri avtni nesreči obit 24-letni Uradni komunike, ki je povzročil senzacijo, govori o potrebi enotnega vodstva v ekonomski, finančni in denarni politiki, "ki mora prevzeti dodatne naloge v zvezi z izvajanjem programa gradnje Velike- Nemčije." ' , Schacht je bil predsednik državne banke od marca 1. 1968. To pozicijo je dobil dva maaaca potem, ko je Hitler prišel na krmilo Nemčije. On je bil tudi ekonomski minister od 1. 1934 do 1. 1937. Schacht bo ostal kabinetu kot minister brez port-felja, Funkov termin poteče čez štiri leta. On je takoj po imenovanju objavil članek, v katerem kutive, med katerimi je tudi George Addes, tajnik-blagajnik runije. 'Suspendirani člani so se potem sestali na svoji seji in od-liiamuli za obtožbo Martina, kateremu očitajo, da je odgovoren za notranji boj v organizaciji. Izjavili so tudi, da ao Martinovi pristaši pretepli njih »tražnika Nicholaaa Dragana, ko »o udrli v glavni atan unija in pobrali rekorde. Martin in njegovi pristaši so Potem sklicali konvencijo avtne unije in določili datum 1. mar <* Naznanili so, da ae konven cija vrši v Detroitu, čeprav je v^nia članov eksekutive na svoji "ji zadnji torek sklenila, da * konvencija prične 20. marca v Clevelandu, O. Sinoči je Martin imenoval Lorena Houserja»iz DetroKa za tajnika-blagajnika. Iz tega o-pozicija sklepa, da hoče dobiti kontrolo nad unijsko blagajno. Notranji boj v organizaciji je provociral Martin 7. januarja, ko je odstavil uradnike krajevne ""ije v Detroitu na obtožbo, da *> komunisti. Eksekutiva je ne-k*J dni pozneje obsodila Martinovo akcijo in postavila orad-a *t«re pozicija. Martilf J" '»H tudi odstavljen kot ured-n,k glasila avtne unije. ■ Charles Nevens, mož Slovenke, grozi a transferiranjem nemške rojene Ferko, kateri je zapustil trgovine iz Amerike v balkan-majhnega otroka, drugega pa bo ske države. "V prvih osmih v kratkem porodila. Mladi par mesecih preteklega leta je Nem-je živel v Tajcasu, kjer je Ne- čija potrošila skoro pet milijard vens imel službo pri neki oljni mark za uvoz blaga iz tujezem družbi, in tam se je zgodila ne- stva," pile Funk. "Zanimivo ja areča. — Anton Hren ae je mo- to, da je Nemčija kupila največ ral podvreči operaciji na nogi, | blaga v Združenih državah, kjer v zadnjem .¿asu najbolj nasrtuu no napadajo nacijski režim. Nemčiji je bila dobra odjema! ka ameriškega blaga, toda zdaj bo avojo trgovino povečala balkanskih dršavah in Turčiji ki ao naše prijateljice." Pogajanja glede izseljevanja nemških Židov, ki jih je vodi Schacht z mednarodnim odborom za begunce, kateremu na čelu je Američan Geo. Rublee, so bila pretrgana, ko je bil Fun imenovan za predaednika držav ne banke. Uradno naznanilo pravi, da se ne bodo nadaljevala. Vojaki v samostanih v Avstriji i 'i Velika ogorčenost v katoliških krogih «♦rlin. 21. jan. -1 Nacijake avtoritete v Avstriji ao odredile ^anltev vojakov v samosta-kar je ,z*vak> ostre protr v katoliških krogih. Ti ¿i ^ »kcija nima primera *f"doyini katoliške cefkve Av^riji. *am<»Htani, v katerih sa T*1 "ganili vojaki, sU samo* ^ančiška Salsikega in u^V M*rijinega obiskovanja J ^iržuj« domove za ka ITiSlSNai J iru'f umakniti in nafe Goebbele pride pred I nacijsko eodiiče pančič, ehester Ulezelski in Ann Kračman, Anthony J. Sušek in EUnore J. Kalin ter Leon Schoettl in Marta Stampfel. — Obzor poroča o velikih neredno-stih pri JSPZ Slogi. Na dan je prišel primanjkljaj v vsoti $6,-172.92 kolikor je doslej znana Glavni tajnik je priznal krivdo in takoj resigniral. Nadzorni odbor mu je dal do 4. februarja priliko, da poravna deficit, če na, bodo postopali g njim po zakonu. Družini Fr. Türk ml. v Sheboyganu je umrl sinček Dennis. „ ——- ' x Zatiranje HHH|HH| f , ! Pariz, 21. jan. — Dr. Pau rizma na /rjftem ^0^1'; iS^SJZ' pagande, bo postavljen pred tr .bunal nacijske atranke zarad Policijska sila ljubavnega škandala, se glas mobilizirana I vest iz Berlina. Vest, ki še bila uradno potrjena, j« prišla London, 21. jan. — Enajst ti-1 iz zanesljivega vira. Goebbela je aoč policajev ja bilo mobilizira- bil pred nekaj tedni silovito pre nih za zatiranje terorističnih tepen, ko so ga prijatelji gleda-aktivnosti v severni Irski, Ta liškega igralca Guatava Froel sila se bo pridružila 3000 poli-Ichs zasačili v stanovanju^žene čajem, ki so že v shifcbi ob meji. | tega igralca, j Frank Chaobarlain, edini sin angleškega premierja, je bil v | nevarnosti, ko je eksplodirala bombs v bližini hoteU v Tralee-ju, v katerem stanuje. Eksplozija je naredila veliko luknjo v steni poslopja, ki stoji poleg hotela. Premierjev sin ima policijsko strsžo, odksr je . prišel na Irsko. Straža je bila ojačena po bombni eksploziji. Akcija centralnega • delavskega sveta v New Yorku New York.\21. jan. — Pet de-egatov dveh unij Ameriške u-čiteljske federacije >je bilo izgnanih iz dvorane, v kateri se je vršila konferenca centralnega sveta delavskih in atrokovnih u-nij, ki je prej suspendiral obe u-niji na obtošbo, da se udeležujeta komunističnih aktivnosti. To sta uniji št. 537 in št. 453. Okrog štiristo delegatov se je udeležilo seje centralnega sveta, ki je včlanjen v Ameriški de-avski federaciji. Resolucija glede suspenzije unij je bila spre-; eta z veliko večiao po ostri debati. John S. Childs, profesor na u-čiteljskem kolegiju v New Yor-4,|j„ki' oblasti so včeraj izgna celono. I le i>etato Cehov iz tešinjskega Perplgnan, Francija, 21. jan. distrikta. Izgon Je sledil ob Sedem tovornih avtov Je vče- mejnemu incidentu, ko so Ceh raj pripeljalo 45 ton srebra in napadli Poljake. Poljska je do zlata v Francijo Iz Barcelone J bila Tešinj |>o konferenci v Mo-kier je sedeJt španake ljudske I nakovem, kateri Je sledilo rsz vlada' ' I kosanje češke republike. POVEČANJE FAŠISTIČNE TRGOVINE V MEHIKI vata mehiiko olj• PADEC AMERIŠKE TRGOVINE lena ruskega Brownsvllle, Tez., 21. jan. — Mehiška vlada je pHčela priti skatl na komercialne firme, da v večjem obaegu naročajo blago iz nacijske Nemčije in fašistične Italije. , To blugo prihaja v Me-hikopna podlagi dogovorov, ki Mw/ifM1« to ******* *'«■■*« ItoMteto* m té,*— «/ta.. *• «a éitot Hej «a to cwd «ta« m «i* tato m m tal» s m to« ■ ■tolMf tm tto Vmitmâ Btmtm («M«* Mi OMto M M |mv tm». Ckimm —4 Ota*» «TJ« S»" to it pHtaM Lepe novice iz tretjega rajha Novice is Evrope bi bile v teh časih zelo kisle, če bi ne bile tamkajšnje totalitarne države en sam in velikanski cirkus, ki si j« nadel nalogo, da zabava ves svet. Cirlua je sicer gnusen in tragičen, i ms pa tudi svojo smešno stran. Nobenega dvoma ni, da nacijska Nemčija te precej časa prvači v tem svetovnem cirkusu. Adolf, klovn vseh klovnov, Je le sam na sebi silno smešna figura. NSfivno Je torej, da so tudi njegovi sklepi in dekreti zelo smešni kolikor niso odurni. - -v Vsemu svetu Je že znano, da ima Adolf v se-bi -špirit" ali nekakšen "notranji glas," ki mu narekuje, kaj ima delati. Kadar Adolf potrebuje važnega sklepa ali sodbe, tedaj gre na tisto goro na Bavarskem — na kateri mu je nemški narod zgradil veliko palačo, do katere vodi vzpenjača skozi 2000 čevljev visok šaht — in tamkaj samuje dan ali dva ali tri dni in posluša svoj "špirit." Ko je "pogovarjanje z duhom" končano, se vrne Adolf v Berlin — in takoj sledijo novi pogromi, nove provokacije, sploh nova senzacija, ki pretrese aH zabava svet. Tako je nacijska vlada pred nekaj dnevi po Adolfovem navdahnjen ju odredila, da vsako dete moškega spola dobi bodalo čim se narodi. Bodalo hrani papa toliko čaaa, da deček odraate in se vpiše v deške vojaške čete. To je jako kulturna naredba za vzgojo na-cljakega naraščaja, če pa stvar malo obrnemo, vidimo, da Je Adolfov "duh," ki Je to narekoval, zelo starokopiten. Uspeh bi bil večji, če bi se nacijska deca že v zlbeii vadila v orožju. Mi nimamo nobenega "špirita" v sebi, vzllc temu bi lahko dali Adolfu boljši nasvet. Namesto običajne igrače s krsguljčki bi dete v zlbeii lahko dobilo revolver 4fi. kalibra iz celulodia In namesto navadne žogice ročno granato; namesto gumastega možlka ali punčke bi bila selo primerna bombica, kakršne mečejo nemški in italijanski junaki na španake bolnišnice in katedrale v Barceloni ,, *____ . Druga Adolfova ideja, katero mu je narekoval gorski "duh," je nov poročni obred. Adolf je odredil, da odslej se mora civilna poroka isvršitl v prostoru, v katerem ne sme manjkati Hitlerjevega kipca in nacijske svastlke. Uradnik, ki poroča, mora imeti na sebi unifor-m, rjavo haljo s cofi, In ko je obred končan, -mora ftenln dobiti izvod Hitlerjeve knjige "Mein Kampft," nevesta pa dobi knjigo, v kateri so navodila, kako se v desetih letih dobi tucat otrok I — Tudi ta navdahnitev Je primitivna. Cemu Je sploh treba poročnika obreda? In čemu bodo knjice? Ce Adolfov "duh" zahteva, da mora vsaka ženska v Nemčiji roditi najmanj tucat otrok, tedaj naj enostavno odredi — žensko koneetracljsko taborišče zraven vsake vo-jašnice. Boljševiki so bili v prvih letih po nedolžnem i »ukrivljeni, da so nacionalizirali lene. Adolf Jt» marsikaj prevael od ruskih boljševl-kov, zakaj Jih pa ne bi nadkrilil in realiziral še ono, česar pri boijševikih doslej še ni bilo? Zdi se nam, da delamo krivico barbarom, če označujemo nacijske • Bestialnosti za barbarske... Katoliško-kukluksarski ^rokostisk! Ameriški listi so ?adnji teden prinesli xani-/ mivo novico in sliko is Atlante. Ga. Slika kaše katoliškega nadškofa In ksrdinaia Denniaa Doughertjrja ift Philadelphlj*. kako stiska rok«» "cesarskemu čarovniku" dr IItramu W. Bvan-- su, vrhovnemu i>ogtavir|U Ku Kitu Klana, ki Je znan kot največji sovražnik katoliške cerkve v Ameriki. Kuklukaaraki papež je bil kardinalov gost. ko je kardinal po**ytil novo tmpojumtno katedralo v AUanti. Eva na Je blT navzoč pri ceie-monijah in Vo Je l»ila stvar ki»Tičana. Je katoliški škof Gerald I'. O lUra povabil kuklukaar-akega pei«ža h kardinalu na raigovor. Ob tej prltfki j« dr Evana rek«) Kaf.iu.alu. da -s vi istega o6ffa~l$ istega sina morajo drftati skupaj " —^ — P® sliki pogrešamo neč*aa. Kardinal iDftUe v sadaM hatoal) - Glasovi iz 1 naselbin O občnem zboru Cankarjeve ustanove Cleveland. O. — Zadnjo nedeljo» 15. januarja, se je vršil občni zbor Cankarjeve ustanove, ki izdaja mesečno revijo Cankarjev Glasnik. Nsvzočih je bilo nad 60 ustanovnih članov in zastopnikov društev in klubov. Njen predsedhik Louis Kaferie se seje radi bolezni ni mogel u-deležlti, poslal pa je pismeno poročilo in priporočila, katera je zbornica z veseljem upoštevala. Nadomeščal ga je podpredsednik Vatro Grill. Tajnik In upravnik C. G. Louis Zorko je podal zanimivo poročilo o poslovanju ustanove. Či-ati preostanek zadnje priredbe (igre) Je znašal nekaj nad $253, blagajna pa znaša nad $1000. Poleg tega je še veliko zaostale naročnine, kakor tudi nekaj o-glasov. To poročilo je bilo z veseljem vzeto na znanje, kakor tudi priporočila upravnika. - Zanimivo je bik»' tudi poročilo ali referat s. Etbina Kristana, urednika Cankarjevega Glasnika. Govoril je o sotrudnikift in poudarjal, da C. G. ne škoduje nobeni napredni publikaciji sil ustanovi. Rekel je, da se je v zadnjih par letih, odkar obstoji C. G., razpečalo v Clevelandu in okolici več naprednih publikacij kot prej, na primer Ameriškega družinskega koledarja, Majskega Glasa in tudi Prosvetni Matici nič ne škoduje, marveč šs koristi. Njegov govor je bil vzet na znanje z velikim odobravanjem in bi ga bili poslušalci radi še poslušali. S. Kristan kljub svoji visoki starosti rovori Jasno, jedrnato, prepri čevalno In ognjevito. Skoda, da njegovi govori ne dosežejo več-e množice, predvsem nasprotnikov. Ukrepalo se je o rssnih stvareh, predvsem pa o prihodnji kampanji za razširjenje Cankar-evega Glasnika, ki se bo priče-a v bližnji bodočnosti. Pretežna veČina navzočih članov je o->1J ubila, da bo sodelovala v tej kampanji. Izvoljen je bil tudi odbor za leto 1989, v katerem je 18 članov. Pod takim vodstvom e gotovo» da mora kampanja, kot tudi CankArjeva ustanova napredovati. Naj omenim, da je iiša kralja Davida (čudno ime) najbolj agilna pri celi stvari in pa Progresivne Slovenke in sicer vsi trije krožki. Anton Jankouch, 147. gvuzacijo UMWA prod 30 in 35 leti, je Lewis vse uničil. Jaz vem, da toliko hyale kot jo ¿a-nje on, prihaja od njegovih dolarjev, katere pobira mesečno od ubogih rudarjev. Br. Snoy, ako bodo propadli progresivni rudarji, ne bo naša krivda Krfvda bo tistih ljudi, ki imajo močaji hrbet pa bolj slabe možgane. Tukaj v West Frankfortu so rudarji delali oaem ur za en dolar, psrkrat so neko maj no, ki je bila trikrat ali štirikrat v bankrotu, tudi zastonj pripravili za obrat Ubogi rudarji so bili ob ves zaslužek. Nikdo se ni brigal zanje, ne Lewis ne Ed-mondson. Ako gre kdo na sejo lokalne unije in ne govori v prid Lewisa, mu neka oseba takoj pokaže pištola Takšne so razmere, br. Snoy. Ko bi bila bolj zmožna v pisavi, bi tudi več poročala. Naš Ozanich je fajn človek vseskozi. On se bij« za boljši obstanek vsega delavstva,., i' Gertrude Medezer, 313. Glas rudarske hens West Frankfort. I1L — Malo odgovora br. Snoyju na njegov dopis, v katedem piše o illinoi-skih rudarjih. On v resnici ne »osna tukajšnjih razmer Br. Snoy piše, da Osanich noče nobene sdruiitve. MoJ odgovor ^e, ako bi rudarji iskali kaj okolf layja Edmondson* mi bi ni-kdsr ne bili šli na štrajk. Ati adaj bi bili pod Lewisovim jarmom. kot so drugi. Lewisove sdruiitve mi ne potrebujemo. Ki potrebujemo, da spoznate, kakšen izkoriščevalec delavstva e vaš Lewis. Kar so rudarji prestali sa or- Vreme in delavstvo Kemraerer, Wyo. — Ko ravno pošiljam nekaj naročnine za naš delavski list Prosveto, naj še omenim, kako se imamo pri nas. Zimo imamo še precej milo, vsaj do sedaj je bila, ne vemo pa. kaj še lahko pride, ker naši vremenski bogovi so včaaih od muh. Nekaj zim smo imeli zadnja leta jako povoljnih in milih, tako da res mislimo, da se svet preobrača. Pred leti so bile wyo-minške zime jako muhaste, kar se tiče mraza in vetrov. Sneg je nosilo po 100 milj na uro dan za dnevom, Včasih smo rekli, da imamo na leto 13 mesecev zime v Wyomingu. Danes to več ne drži. Časi se resnično spreminjajo. Z delom je bilo še dostj dobro v premogovnikih. Do novega leta smo delali po pet dni na teden, toda takoj prvi teden v januarju smo dobili neprostovoljne počitnice. Kakor izgleda, bomo premogarji imeli doati čaaa za razmišljanje o našem življenju, ker premogarskih baronov ne briga, kako bomo živeli. Toda kaj hočemo. Saj bo kmalu pomlad in bo začel regrat raati, ml pa se bomo lahko pasli kakor čreda. Kakor izgleda, bo prenso-garski poklic popolnoma propadel. Vsak dan gre na slabše, v drugih industrijah pa tudi ni nič bolje.. Ubogi delavski masi se torej nič dobrega ne obeta v letu 1939. In ker ta masa še ni zrela za preureditev družabnega reda, bo še slabo po krivdi delavstva samega. To lahko vidimo iz zadnjih volitev, ko smo presedlali s osla na slona, ker so republikanci obljubovali, da bodo dali delo Vaem delasmožnim. Obljubiti nekaj Je lahko, toda dati je pa drugo. Ostalo bo le pri obljubah, o čemer se bomo mi delavci lahko prepričalbv bližnji bodočnosti. * " i Prej ko lahko pričakujemo boljših delovnih razmer, je potrebna preureditev družabnega reda. tako da bomo delali za potrebe ljudstva, ne pa za »veti prof i t naših izkoriščevalcev De- PONDELJEK, 23. JANUARJA lavski masi je potrebna akup-nost in skupna politična organizacija. Namesto skupnega dela se pa delavstvo cepi v stranke. delavske organizacije pa delujejo druga proti drugi, ker giedajo delavski voditelji le sa svoje koristi, bogatini lahko nas pa izkoriščajo. Na delo vae delavatvo! Uredimo si naše organizacije tako, da bodo služile nam delavcem, ne pa delavskim voditeljem, kakor do sedaj. Proč s strankar-stvom! Deluj mo vsi skupno za eno politično delavsko stranko. V času volitev izberimo in izvolimo može iz svoje srede, ki bodo resnično delali za koristi delavstva in za boljši družabni red vsega sveta. Cas je že, da prenehamo nasedati na same obljube raznim političnim prefri-ganoem, kakor tudi strankarskim razdiračem, ki snujejo in priporočajo nove stranke in kujejo razdore med delavstvom v svojo korist in njegovo pogubo. Delujmo skupno in podpirajmo, kar ie imamo. Naše obstoječe kulturne, politične, podporne organizacije so ravno tako dobre, ako ne še bolje, kakor nove. Ako bomo poslušali le prefri-gance, namesto da sami mislimo in delujemo v lastno korist, bo nam slabo godilo. Lahko se pripeti, da izgubimo še to, kar imamo in kar amo si pridobili z večletnim trudom. Ako delavska organizacija ali ustanova ne služi namenom, za katere je bila ustanovljena, je dolžnost članstva, da izloči iz nje, kar je slabega, u postavi red in slogo in odstavi uradnike, ki ne delujejo za koristi čJanatva Organizacije in ustanove, ki alužijo poštenim in dobrim namenom, je naša dolžnost, da jih podpiramo in delujemo povsod in vselej za njih povzdigo, za povzdigo delavstva in skupnosti. Anton Tratnik, 267. Grdina ponovno na reietu Cleveland, — Ke sem prečital Grdinov dopis v Ameriški Do-movini z dne 11. januarja, se mi je zdelo, du je popolnoma podoben onemu učenemu gospodu, toda pe bom trdil, da ga je "sjcIamfaKV gospod Jager, kaplan pri sv. Vidu. Najbolj se mi je» zdelo bedasto, ko Tone Grdina piše: "Se vedno trdim, da imamo ameriški katoličani vsaj sedaj še svoje pravice v Wash-ingtonu, in če se organiziramo in apeliramo na vlado, bodo Iz Prosvete izginili taki lopovi, ki neprestano rujejo, da bi odvrnili ljudi od vsakega verskega prepričanja. Zagotovo sem prepričan, da če se dvigne glas in če se ameriški javnosti pojasni, da se deluje na to, da se narod odvrne od vere, da bo Stric Sam takoj naredil korake, da bodo možici romali tja, kamor spadajo. Najbolje bi bjlo, da se take ljudi pošlje k Stalinu v Rusijo." Tsko je zspisano. Well, kar se mene tiče, mo-ram povedati gospodom okrog sv. Vida, da sem imel opravka s Htricom Samom predno so oni vedeli zanj. In v mojem spričevalu kot topničarju v Ft. Wor-denu mi je zapisal "prav dobro." Mi smo šli k Stricu Samu, ker se nismo bali krogel, še manj l»a vaših groženj. Mi tudi vemo, kaj vi želite. Vi želite vladati namesto Strica, Sama in njegove svobodomiselne ustave. Ali niste skušali v državi Ohio na- Pogled na taksije v Ne*' člaaov unije CIO. V na t zmago voznikov. kolek tali $3,060,000 za svoje šole, da bi lahko več poslali papežu v Rim? —on pa bi zopet dal Mussolini ju, kakor je v abesin-ski vojni. In ker niste uspeli, ali ste se šli potožit vladi v Washington? Ne, niste šli. Vi ste verovali, da bi vam morale ved* že vat i vaše šole druge verske sekte in brezverci. Zakaj eo vam to odklonili? Zato, ker se jjjn je zdelo nepotrebno podpi-rati privatne verske ustanove Prav tako je z nami. Nam se ne zdi vredno podpirati nekaj, s čemer se ne strinjamo. Torej VI bi nas rfull poslali v Rusijo k Stalinu zato, ker je ori komunist. Ali ste že kdaj čitali, da je Stalin napadel kardinala kakor ga je na pHmer Hitler o-ziroma njegova drhal? Toda od gospodov pri sv. Vidu ni nobene besede proti Hitlerju ali Musso-liniju, ki našim na Primorskem ne pusti peti niti aleluje v slovenskem jeziki*. Ali nimate hrbtenice, da bi proti temu protestirali? Ali se stfloh ne zanimate aa take "malenkosti", kakor se tudi sveti oče ne. Kdo bi se brigal za "ščave"! Ker imate besedo v Washingtonu in pri italijanskem poslaniku, ste li že dvignili svoj glas protesta tam? Da, Tone Grdina in njegova klika je dvignila kladivo, da zabije vrata pri sv. Vidu, da ni mogel ven. In kdo je tiral vernike od vrat? Vprašajte monsignorja pri sv. Mariji na Holmes ave. A-ko bi mi to povedali ameriški javnosti, bi se zgražala nad onimi, ki nas hočejo blatiti na po del način. Vaš rekord v javnosti je slab, ker je morala policija stražiti sv. Vida, kakor na primer straži Edgar Bergen svojega Charlie j a MeCarthyja v Hol-lywoodu. Ste že slišali, da imamo sodnika Felixa Frankfurterja, katerega je imenoval "naš verni Roosevelt," kakor ga vi imenujete? Ta sodnik je bil pri American Civil Liberties uniji, katera gleda, da imajo vsi državljani enake pravice. In to unijo podpira tudi 3NPJ, "lopovi okoli Prosvete", kakor jih vi naaivate. Tudi tega «odnika so in ste hoteli poslati Stalinu. In kaj, ako bi vas sedaj on tja poslal? Vi sploh ne veste, k»j čvekate v Ameriški Domovini. Pravite tudi: "Poglejte našega predsednika Roosevelta, ki Je ve* ren mofc." Da je on veren, to mi vemo, toda vemo tudi to, da on ni rimokatolik, pač pa episkopa-iec. In radi tega ga va* verni katoliški duhovnik "father" Cough-lin tudi neprestano napada na prav tako ali pa še bolj surov način, kakor je vaš dopis. Gotovo veste, kako je Coughlin imenoval Roosevelta. Mi vladi v Washingtonu lahko povemo, da ste čisto podobni CoUghlinu, ker katoliška gliha vkup štriha. Katoliška cerkev prepoveduje sežiganje mrličev. Toda rtat*Grdina, kot pogrebnik, krši ta pravila, dasi je tako veren katoličan. Tudi to lahko povemo vladi v Washingtonu, da katolik Grdina ne veruje v katoliška pravila. Da jih je kršil, to lahko dokaie-mo. On je*sežgal socialista, ki je napravil tako oporoko in te oporoke so se morali držati tudi sorodniki. Kršil pa je Grdina proti pravilom svoje cerkve. Ali bo iel v nebesa? Seveda bo šel. In jaz tudi. Tisti socialist je pa že Um. Kako se ti todopade, Tone? Bo* še tako zatelcban,. da boš podpisal vsako stvar, vsak dopis, ki ti ga predlože višji? Boš še blatil Barbiča po Ameriški Domovini in imenoval člane SNPJ s lopovi? Kaj pa naši dolarji? Ali ni-ao all right? Oh. da. vi radi kup-čujete tudi z "lopovi okoli Prosvete"! , Kakor si vi lastite pravico u-čiti o posmrtnem življenju, prav tako si mi prisvajamo pravico, da povemo delavcem, kaj je dobro zanje in kaj ni. Ako nam čejo alediti, Je to njihova zadeva, ki jim sicer škoduje a tiatimi vred. katere zapuate. Mi d<*ro vemo. kaj je dobro za živega človeka na tem svetu, ki ga imenujemo zemljo. ■Vi pa ne veste prav nič o posmrtnem življenju. Vi le veruje-te in trdite, čeprav nimate doka-sor. V veri pa Je dostikrat pomota. Ljudje «o nekoč po nalogi cerkve verovali v coprnice in lafe ko še verujejo. Toda ali so v resnici coper nice? Mi smo "šorV da Jih ni. Povem vam tudi, da sem še . v halji, črni maski na obrazu s "cessrsk niško" krono na glavi? Lepšega1 pilzo morete misliti kot bi bil U. .. s •••i" Pravilno pa je. da nadškof-kardinalj kiuksarskt pepeé odelej držita skupaj ! m I JANUARJA Novice iz starega kraja p Primorja v\lM " ZAPUŠČAJO ZEM- VLUO SE V MESTA Dne 23. nov. 1938 »o pri; iT tržaške "Ultime notizie iTnek o neprestanem povečava-rfljencev v Trst in o zadnja zemlje v naših krajih. •uTtudizanas zelo poučen, ker "m odkriva novo rano na .kat* rmorda nismo .bili nikoli pri-,ravljeni in se je nismo nikoli Ljejali. Vedno smo mislili, da naše ljudstvo dovolj plodno, ¡1 se bo še naprej ohranilo na voji zemlji in da bo rojstven »resežek nadoknadil vse tiste, ki 10 pod težo gospodarskih in dju-rih težav morali izseliti. Toda 11 tako. Resnica je sicer, da je ^e ljudstvo bolj plodno kot ti-,to v mestih, toda vse to prese-e število izseljencev. Izseljevanje naših in prise-jevanje novih italijanskih kolo-icv-kmetov, delavcev in uradnikov v naše trge in vasi so dej-rtva, ki nam odjedajo zemljo in >a ljudi. Vrnimo se k prvotnemu vpra-ignju. Omenjeni članek obrav-iava predvsem problem prise-jencev v Trstu, kateremu smo lodali še nekaj podatkov. 2e Tsto let sem je izseljevanje iz Vata manjše kakor priseljeva-ije in to v precej znatni meri. 'a presežek je posebno viden, ko ga primerjamo s presež-[om rojenih nad umrlimi. Pri-leljevanje je v preteklih letih irecej pojemalo, a je sedaj za« elo zopet vidno naraščati. L. 937 se jih je priselilo 7,667, a r prvih devetih mesecih 1938 že ,154, a izselilo se jih je 1. 1937 i,912 medtem ko se jih je v de-retih mesecih 1938 izselilo 4,233. >roces je torej obraten. Preje « ljudje, ki se bavijo s temi -prasanji, gledali povoljno na >rise!jevanje kmetijskega pre-iival«tva v Trst, kajti v njem so lili vsi pogoj i,1 da oplodi mesto i svojim zdravim prirastkom. >edaj je tudi* to priseljevanje imetijskega prebivalstva opešati. Kmetijsko prebivalstvo se iseljuje drugam iti ga ostaja redno manj. Ko se je v Trst »riseljevalo veliko število kme-ijskih priseljencev, to je bilo e pred 18 leti, je imel Trst ve-iko število rojstev, pa tudi ve-iko število umrljivosti, kar je ažurni j jvo. Ritem ¡migracije je pojenjal n zmanjšalo se je tudi'število 'ojstev in plodnega ljudatva nestu. Italijani, ki so v zadnjih etih zelo napredovali v demo-rrafnki politiki, ne gledajo več, «veda z demografičnega stalila, z lepimi očmi na priseljene * kmetov, kajti s tem bi )iJa zemlja opuščena. Prizadelo si omiliti urbanizem in na »■uge načine zadržati kmete na «mlji in obdržati s tem njiho-ro visoko plodnost. Italijanski Člankar pravi:.I I "Pojava je vredna, da ai jo »bliže ogledamo. Res je, da j« glavnih nalog režima rura-liacija. to je preprečitev z vse-m sredstvi nesmiselno zapušča^ »J« zemlje. Znano je, kaj ae Je ^>dilo v Franciji v prvem de ^tji* po vojni: z mnogih»po-tijjn.so odšli koloni In kmetje f presenetljivo velikem številu ' '«♦«ta in zapuščali zemljo, pri ,;i,'lj«'ni (Ki lažnih zapeljivosti n«*ta. Temu je sledila super *Nscija mest na škodo deže je veliko zgubila na cen 1 motnje no nastale v gospo »r*ki in socialni strukturi. ,rv' vrsti je ze|o padla natali '"t* m narasla je brezposelnost , , r na> smo dale^- od takih 'remov, toda fenomen meat •migracije se v zadnjih letih |*ava in zaradi tega je po-nsjtl zdravega sredstva »a odstrani. Tuda če se omejimo samo na razumemo zakaj ii Fur " *H Mre v že večjem šte ■•»jo mali obrtniki in po-o kmetje vseliti se v mesto na «talno in bolje pla dala pri Enovit v f,",ov «o vsaj približno °J> ^¿etni periodi končana «**iit«Y novlfc hi| j« zastoju z ozirom na silno aktiv-ooat na privatnem in javhem področju od 1. 1928 pa skoraj o 1936. Sedaj so samo še osta-naknadna dela kot tretji oddelek kanalizacije, razširitev občinskega poslopja, zgradba direkcij združenih ladjedelnic in bližnji bodočnosti nova univerza. lSo sicer še nekateri projekti, bližnji bodočnosti bodo grai dili novo postajo in drugo,, toda vsa ta dela bodo absorbirala predvsem znaten del delavstva z mesta, pa bo kljub temu v mestu vladala precejšnja brezposelnost. t "Na splošno — in temu smo dobre priče — vsak istrski ali furlanski kmet, ki je oslepljen od kdo ve kakih fantastičnih u-panj in zapusti svojo zemljo in se vseli v mesto, je prepričan, da bo takoj dobil delo v tovarni. "Po njihovem mnenju industrija predstavlja široko zavetišče, kjer more kdorkoli najti zadostnega zaslužka^ V resnici industrija zavzema mnogo delavstva, toda več kakor ga potrebu-ejo in potreba je že pokrita, isto velja tudi za pristanišče. "Evo tipičen primer. Kmet iz istrskega sela ob obali blizu Trsta poseduje hišico na dve nadstropji, od tega ima oddano prvo nadstropje in poseduje po-eg tega še tri ali štiri njive, ki mu zadostujejo za življenje, ker e vdovec iij^torej sam. Poleg tega ima možnost zaposlitve, čeprav ne stalne v bližnji tovarni. Toda mož, še močan in ne preveč v letih, prezira življenje mali vasi in zafadi tega hoče prodati posestvece in hišo ter se izseliti v Trst, kjer je, kakor pravi, gotov, da bo dobil kOmod no in dobro plačano delo. Potreb no mu je dovoljenje za bivanje? 'rošnjo na občinski urad in po šestih mesecih ga bo imel. Tako misli. Potrebna je delavska knjižica? Sindikati gotovo mu je ne bodo odrekli. In če ne bo našel dola, bo .postal škodljiv element sebi in drugim. * "Primer ni osamljen in velja za neštete slučaje. I^ogično je, da je treba postaviti "zapreke in restriktivne mere za podelitev dovoljenja za bivanje in ostalo proti temu valu ljudstva, ki zapušča zemljo in se seli v mesta, kar je tudi v nasprotju s fun-damentalnimi načeli fašistične vlade, ki hoče valorizirati zem-jo in omejiti preveliko izseljevanje V mesta." Truplo z biciklom v Rižanl Koper, januarja 1939. Dne 22. decembra zjutraj so kmetje iz Dekanov opazili velike made že krvi pri obcestnem gramozu ki so se vrstili do prepada, kjer teče Rižana. Na dnu pa so videli človeka in zraven kolo. O-pozorili so karabinjerje v Deka nih, ki so hitro prišli na kraj nesreče in se podali v prepad Ugotovili so, da ima truplo več težkih ran od rezila. Po legiti macijah so konstatirali, da je Kocljan Bertok iz Sv. Nedelje pri Dekanih. Po prvih poizvedovanjih se da sklepati, da je ne- kdo najpj-ej težko ranil Bertoka. nato^ga okradel in ga vrgel skupno š irolesom v Rižano, da bi s tem zakril zločin in sum. Žena Bertokova je izjavila, da se je njen mož podal v Koper z nekim Jurmanom in da je imel >ri sebi 1000 lir, ki jih niso na» 11 pri njem. « Kamen ubil delavca Gorica, januarja 1939.—V Sol-kanu se je pri kamnolomu zgodila smrtna nesreča. Velik kamen se je odtrgal z vis&ke stene padel na delavca Oktavija Maxušiča iz Koprive, starega 40 et. Kamen mu je padel na glavo in mu prebil lobanjo. Prisotni so mu takoj priskočili na pomoč, pa je bilo vse zaman. Komisija je prišla takoj na mesto nesreče in je ugotovila nesrečo, nakar je bilo truplo odpeljano v mrtvašnico. Plazovi na Cerkljanskem " 2e tri tedne je ^goriška de-želk pod trdim snegom, smučarjem in-njih gostiteljem v zabavo in korist, zemlji in kmetu za počitek. Dne 1. jan. pa je za pičlih 48 ur nastopila odjuga in z njo je "priftlä nesreča nad ljudi. Vse ceste so poledenele, da je znova, kakor ob zadnjih zametih» zastal ves promet. Celi okraji so ostali brez prave zveze z Gori co in drugimi središči. Pri Roči nju in Kanalu so obstali vsi red ni avtobusi, namenjeni v Idrijo in na Tolminsko, ali pa od tam v Gorico. V Brdih je dva dni deževalo kakor iz Škafa. V Bov< cu pa je nasprotno temperatura padla na 22 stopinj pod ničlo, da takega mraza že dolgo niso imeli. Kakor med Sv. Lucijo in Gorico zaradi odjuge, je tam zastal promet zaradi mraza. Odjugo so imeli tudi na Cerkljanskem. Tam je nastala kata strofalna. Na Grahovem in poti Grantom se je v dolino Bače utrgalo nekaj plazov. Prvi je za sul 20-letno Ivano Bizjakovo, k ae je s cizo pehala po snegu pro ti Grahovem^. Ljudje so plaz in dekle optfzili ter so začel razkopavati sneg. Trajalo je dve uri, preden so našli Bizjakovo ki se je pod snežno odejo že za dušila. Drugi plaz je zasul železniško progo. Za vea dan se je želez niški promet od Podbrda prot Gorici ustavil. Tudi ta plaz je zahteval svojo žrtev. Josip Tor-kar, U7 let star domačin iz Gra hovega, je blizu čuvajnice 167 dviga,! vodo iz vodnjaka, ko ga je plaz znenadil in zasul. Tud: Torkarja so pričeli takoj odkopavati. Zares so ga kmalu našli Imel je prebito lobanjo in strt prsni koš ter je bil v nezavesti Skušali so ga obuditi k življenju, a vsi napori vaščanov so ostali zaman. Obe nesrečni žrtv so v četrtek pokopali ob velik udeležbi ljudi iz Grahovega in vae Baske doline. Italijanska duhovnika obsojena v Braziliji * Rio d« Janeiro, Brazilija, 21 ja^. — Sodišče za zaščito drža ve je obsodilo dvu italijanska du hovnika na eno leto zapora vsu kega na obtožbo posedovanja orožja In dokumentov razpuiče ne fašistične stranke zelenih srajc. Duhovnika se pišeta Ponciano Stensel in Fulgencio Vincl. . Oba sta bila kaplana katoliški sirotnišnlci v Vlktori jI, država Espirito Santo. rlasoVi iz naselbin (Nadaljevanje 8 t. strani.) bil pri 'maši" med metodisti, lu-teranci in presblterijci, ki so pa drugačni verniki kot vi katoliki. To povem zato, ker Vi pišete o raznih verskih sektah, kakor da mi nič ne vemo o njih. • In glede računov? Videl sem, ko je vprašal duhovnik po avo*f jem opravilu* koliko je vreden, (ter mu niso dovolj obljubili, je rekel, da je več vreden. Tako se torej računa. In jaz jim nisem nevoščljiv, ker morajo Živeti. In današnji družbi se živi le za dolar. Kdor ga hoče imeti, ga mo* ra dobiti. Imamo pa tudi pravico povedati, da se brez njih (duhovnikov) lahko živi, vsaj pa mrtve pokopava, ker pokojnika ae položi tja, kamor spada. Kako pa mrtve pokopavajo v vojnem času? Vržejo jih v furnaze, kjer zgore, ali jih pa enostavno zmedejo na kup, polijojo » petrolejem in zaigo. Kam gredo *njih "du-iie?" Tja kakor tistih rojakov, ki plačajo za pogreb tisočak ali dva. Torej naprej v Washington! Povejte Stricu Samu, kaj je Barbič pisal. Frank Barbič, 53, ~ di mater. Iz tega razloga se tudi I p */T/ J II ni ponovno ocenil. Zapustil je £ffU( V QndtrV€lu€ tri hčere in sina. Dve hčeri stal ^ že poročeni. Tukaj zapušča tudi 1* Bruslja poročajo, da je dne brata Georga in več sorodnikov, decembra zjutraj umrl pred-v starem kraju pa dve sestri in *dnik belgijske aocialnto-demo- enega brata. kratske stranke s. Emil Vandor- Pokopan je bil 30. decembra v'el-ob veliki udeležbi prijateljev in Ir«e s. Vundervelda je neloč-članov raznih društev in organi- Wvo «vezano z razvojem belgij-zacij. Na mrtvaškem odru j« «ke soeialncMlemokratične stran ležal med mnogobrojnimi vtnei, I kateri »« je posvetil pokoj-katere so mu poklonili sorodni-N k ** od mladih let, neločljivo ki, prijatelji, društvo Slovenec P« je »vezano tudi i zgodovino 76 SNPJ, kakor tudi društvo socialistične delavske interna-SSPZ hi HBZ, h katerim je apa- cionale pred vojno In po vojni, dal. V imenu rodbine in podpi- S. Vandervelde je bil rojen sanega vsem skupaj lepa hvala, 25. julija 1866 v Bruslju. Leta pokojnemu bratu pa naj bo lah ~ ' ~ J | A ' ca ameriška zemlja. George Majnarich. tajnik. 1885 ga najdemo med ustanovi telji belgijske stranke, katori je kot mlad pravnik posvetil vse svoje sile. I*rvič je bil izvoljen l/n i y . | za socialističnega poslanca leta ff t A P0m(lBQ ZTtVGttl 1894 v velikem rudarskem o-r ° 'krotju Charleroiu. Pozneje je kandidiral vedno v Bruslju in bil tudi vedno iavoljen. Spričo Caa se bliža petega letnega I1V0?*1 i ««mui predsednik socialno-demokratič- plesa ob delavske atranKe in je na tem rojstnega dneva, ki se v tisoče-At% Ju_fl rih mestih proslavlja kot bono- Smrtna ponesrečim rudarja Roslyn, Wash.w-Poročam žalostno vest, da smo iz naše srede izgubili br. Johna Majnari-cha, člana društva 75 SNPJ. On se je Smrtno ponesrečil pri delu v premogovniku dne 21. decem bra. Ubil ga je »trel. Ko se je okrog dveh popoldne raznesla po rovu novica, da je ubilo Majna richa, skoraj nismo mogli verje ti. Vsi smo ga dobro poznali ln vsi smo bili globoko ginjenl. Pokojni John je bil star 52 let, doma iz Gorskega Kotora Delnice. V Ameriko, semkaj Roslyn je prišel L 1902. K SNPJ jo pristopil okrog 1910 in bil vedno aktiven v društvu; več krat je bil njegov predsednik in sploh imel vse glavnejše urade pri društvu. Na 10, konvencij je člansvo zastopal kot delegat U dejstvo val se je tudi v drugih delavskih organizacijah, v kate rih je bil aktiven, -flital napredna liste in je dobri stvari vedno rad tudi materialno pomagal. Nje govemu življenju ni bilo poslano z rožicami. Leta 1918 mu je in fluenca pobrala ženo, ki mu je pustila štiri male otroke, kate rim je posvetil vse svoje življenje, da jim je nadomeatOjVal tu Policija aretirala Mussolimjevega agenta Tunis, Tunisija, 21. jan. — Francoska policija je aretirala Resta Carlina, urednika ,faši stičnega lista, ki izhaja v Bo-logni, ko ga je zasačila pri fotografiranju trdnjavske črte ob meji Tunisije in Ubije, itali janske kolonije v Afriki. Nalezljiva bolezen se Uri v Budimpešti Budimpešta, Ogrska, 21. jan — V Budimpešti se je pojavilo 200,000 slučajev influence in 2tf0 oseb Je že pod leglo bolezni zadnjih dneh. Nekateri ogrsk listi dolžijo avtoritete, da hoče jo prikriti izbruh te nalezljive bolezni. da otroške paralize ica za ustanove, ki oskrbujejo žrtve bolezni poliomyelitis (o-troške paralize) in ob tej prili ki se pozornost občinstva obra ča na delo, ki ga je WPA v teh zadnjih letih storila v pomoč žrtvam te in drugih pohabljajo-čih bolezni. Več ko 370,000 pohabljenim otrokom in mnogim tisočlnam. . . . i.. — ljudi je «i« ^AgzzX0!^ mestu ostal do svoje smrti. Ko je Nemčija v svetovni vojni brez vaakega povoda na padla tedaj nevtralno Belgijo, ae je v obrambi pred napadom it rekla aolidamo i vsemi ostalimi atrankami tudi belgijska so oialno-demokratlčna stranka. V januarju 1916 je Vandervald« postal minister bre* portfelja naslednjih letih pa je bil mini potom javno-adravatvenega pro-grama Works Progress Administracije, ki daje zaposlonje mnogim tisočinam potrebnih ljudi v raznoterih vrstah dela. pravoaodja. Kmalu na to je izstopil is vlade, kar se ni več strinjal > osnovami nepomirljive politike na Mnogo projektov WPA nudi pram nekdanjim sovražnikom raznovrstne postrežbe ali olaj- Belgilp. Nepoaredno na to ja šave onim, ki trpijo radi otro- poatal predaediiik socialistična ške paralize. V Bplolnem, poleg jnternacionale. pomoči v bolničarak! postrežbi V juniju 1, 1926 je »opat pre in zdravniški oakrbl za bolnike, vzal v koalicijski vladi »unanje WpA prispeva javnim bolnišni- miniatratvo. Kot »unanjl mini-cam pomočnike »a zabavo in »ter jc vodil protifašistično po-vzgojo bolnikov, pri čemur vpo- lltiko in jo^ radi tega prišel tud rablja usposobljene delavce, i*- v spor z brane iz rellfnih seznamov. | protesta, Italijo, ki je v »nak dne 18. Junija 1927 WPA je tudi pomogla razširit! I ukinila Italljanako poslaništvo v olajšave javnih bolnišnic. Delav- Bruslju. Po tem »poru, ki mu podpiranjem koalicijskih; vlad. Pokojni s. Vandervelde je bil med podpisniki versajsketffc mirovnega dogovora. — Smatral je za pravično, da prejme Belgija ^ odškodnino za Razdejanje, ki ga e povzročil vpad nemške arma-e na belgijsko ozemlje. To ga pa ni oviralo, da ne bi bil pozneje odločno atopil proti pretiranim zahtevam zaveznikov napram Nemčiji in »lasti proti po-tiki, ki je od- »unaj rušila komaj rojeno nemško demokraci-o ter utirala pot'nemškemu fa-. Alzmu. V zadnjih letih se j* pokazalo, je a. Vapdervelde v marsičem jasneje gledal na politični raavoj v Evropi, kakor pa tako-zvana mlada generacijo, — Do-Čim je takoavano mlado krilo v belgijski aocialno-demokratični stranki usmerjeno docela paci-istično in pripravljeno — »lasti zunanji minister Spaak — k popuščanju v.prid fašismu, je Vandervelde v vprašanju belgijske nevtralnosti zastopal ataliAče najožjega sodelovanja s zapadnimi državami in okrepitev fronto demokratičnega odpora na »apadu. V španakem vprašanju je kar .najodločneje pobijal Spaakovo politiko nevtralnosti in približevanja generalu Francu. Tako je starina belgijskega socialističnega delavskega gibanja do konca svojega življenja oatal doalodttn ideji mednarodnega -socializma in revolucionar v duhu Marx-Kngelsovlh naukov. Tako belgijsko kot tudi mednarodno socialistično gibanja u-trpi a smrtjo s. Vandervalda veliko in nikakor ne tako lahko nadomastljlvo izgubo. Ime a. Vandervelda bo ostalo kot svetilnik socialističnemu delavskemu gibanju v današnjem ras* burkanem ¿asu, v dobi odločilnega boja med falitmom in demokracijo tar mednarodnim »o-flalltmom. Slava spominu s. Vandervelda!—Del. Pol. ci WPA so zgradili bolnišnice klinike, plavališča, javna kopa llšča ln igrallšča »a pohabljen ce in dodali mnogo laboljlav k obatoječim ustanovam. Tri bol-later. prltlčo velik mednarodni pomen je Vandervalda v novambru 1927 izstopil i» vlade. Od tedaj I naprej n( bil več aktivni minl- n|inice Carrie Tingley Hpa- Ime a. Vandervelda se je »elo pital v Hot Springeu* New Ma- pogoato imenovalo v zvejti s dla- xico, Morris Memorial Hoapltal kuiijo o tako»vanem ministerl- v MUtonu, W. Va., in Crippled »y«mu, t. j. ali naj socialistične Children's Hoapital v Knoxvillu, atranke sodelujajo v koalicijskih Tenn. — so bile zgrajene od vladah ali pa naj puste, da vla- WPA. Krila, poaebno opremi je- dajo moščanske stranke eame, na za oskrbo bolnikov otroške]bra» vaake kontrole. Sklep bel- paralize, so bila dosidama k ob- gljske socialno-demokratlčne de stoječim bolnišnicam, James Whitcomb Riley vštevšl I lavske. stranke, da sodejuje v Memo- vladi, je bil storjen sprldo dej rial . Hospital v Indianapolisu, stva, da Ja bila Belgija napade. Indiana, Pima County Hospital na in da ae Je morala braniti, v Tucsonu, Arizona, Bach rac h Home, ki blizu Atlantic CityJa v ILong portu, New. Jersey. Gorman School for Crippled Children v In Betty ako je hotela ohraniti svojo ne-nahaja I odvisnost in samostojno s t. ftranka Je smatrala tedaj, da Je v obrambi države pred zunanjim napadom tudi I)aytonu, Ohio — ena iafned red- delavski ra»red obvezan, da dr klh javnih šol »a pohabljence v lavo brani, kajti v tej drŽavi bo tej deželi — je dobila novo do- delavstvo prej ali slej uveljavl-gradnjo, sezidano od delavcev ||o svoje »ahteve in ne bo več WPA. Vse te prigradnje %o o-premljene s terapeutičnimi plavalnimi baaeni za naknadno zdravljenja, ki je biatveno po-trebno za kontno oadraVljenje otroške paralise. samo podrejen, ampak odločujoč člnitelj. TI problemi, o katerih se Je nekoč debatiralo » veliko žolč-nostjo, se vidijo danes v popolnoma drugih perspektivah In Bolničarka WPA In uéitelji so moramo reči, da Je takosvana vanje Francoski premier Daladler (desno ) spre jeva Bttatu francoske kolottijf t AfrikU elja domačinov v Tnnlsu, glav- v službi skoraj v vseh bolnUni cah in šolah, kjer a tka paraliza. Tam | rednim zapoalencem a tem, da nudijo dodatno postrežbo tisočim žrtvam, ki niso bil* poprej deležne te postrežbe, ker Je pri manjkovalo denarja za privatno oskrbo. Vse postrežbe, ki Jih nudi WPA, so brezplačne za bolnike. M Jih dobivajo. Bolni čaraki in terapeutični pomožni ki WPA dajejo masaž«, podvod-no kuro, solnčne kopeli in lečenje IKitom infra-rdsčlh žarnic. Nekatere izmed IttOO bolničark, zaposlenih od WPA, Imajo nalogo oskrbovati žrtve paralize v njihovem laatnem domu in Jim dajati velevažno naknadno zdravljenje, ki ga žrtve v siromašnih okolščinah ne M mogle drugače dohiti.« WPA je v m migi h državah i* vedla preiskava, da najde irtve otroške parali»«, ki v s led nevednosti ali revščine niso iskali zdravniška pomoči, aJi katerim se more še pomagati. Stotinam takih bolnikov Js bila dana prilika 4o adravja v sled adravst vene oskrbe WPA. dane jim do-Mili I skrajna levice v delavskem g1 leči otro-lbanju, ki je pred leti najogorč-pomagajo I nejše napadala j>olltIko sodelovanja c meščanskimi strankami, najbolj korenito revidirala svoje stališče s tem. da je proglasila potrebo boja »a demokracijo s stvar jan jem ljudskih 'front in Učitelji WPA vodijo tečaje v elementarnem šolanju pohablje-nlh otrok v bolnišnicah in nekateri dajejo lekcije rtoma ob postelji okrevajočlh bolnikov, tako da otroci ne zaostinejo preveč v svojem šolanju tekom dol* glh mesecev okrevanja. V dla-triktu Cohimbla so mestne oblasti zadnjo jesen pripozna)e potrebo takega šolanja In 21 uči-Uljev WPA je bilo odkazanlh za domači poduk otrok, trpečih na otroški jsiralitl. WPA zaposluje 600 ^ 600 rekreacijskih pomočnikov za žaba ve nje bolnikov v bolnišnicah In drugih zavodih. Mnogi imajo opravljati le a pohabljenimi o-troki. Podučujejo pletenje, slikanj«, glasbo, igra, retbanj« in drug* aktivnosti, katerih «vrha je pomagati v umni in teleani rehabilitaciji*—Wl'A, %m%4' Japonci umiili skladišča orožja V«liko iUvilo irUv letalskih navalov ftanghsj, 21. jan. — Japonski letalci so uničili več skladišč o-rožja in živil v napadu na Paoki, masto v provinci fienai, severna Kitajska. Paoki Je oddaljen o-krog 90 milj od Slana, «lavnega meata province ftensi, ki je bilo tarča ja|x>nakih bomb zadnjo sredo. V tam napadu ao Japonci ubili In ranili okrog štiristo ljudi. V skladiščih, katere ao Japonci bombardirali, Ja bilo o-rošje, ki «a jedCitajaka dobila i» Rusije. Bombe so rusdejale barake četrte kitajske vojaško divizije in železniško postajo. Kitajska jiomolna komisija J« objavila (Kiročilo, v katerem pravi, da ao Japonci uprizorili 8548 leta lak i h navalov na 417 mast v dvajsetih prosinca* v sad nji h sedemnajatlh mesecih. V teh navalih je bilo 85,176 kitajskih civilistov ubitih ln 44,-060 ranjonih. Hongkong. 21. jan. — Japonci namoravajo obnoviti vojne o-peracije Y Južni Kitajski. Vo- y jaške čete odhajajo i» Kantona,j glavnega mesta Južne Kitajske, proti severu. Japonske bojne ladje so koncentrirane v Tong-kinškem zalivu in i» tega skle-pajo, da bodo kmalu pričele bombardirali otok Halnan In mesto PakhoJ, ki leži v bližini francoske Indokine. Ford razpustil kompanijsko unijo Detrolt, Mich,, 21. Jan. — Homer Martin, prsdsednik avtne unije, Je dejal, da Je Ford Motor O), razpustila Ligo svobode, kompanijsko unijo. Rastni* ja posledica pogajanja med Martinom in II. Bennettom, direktorjem Fordove kompanlja. Število rojstev otrok se povečalo v Italiji Kini 21 jan. — Muaaolinijeva vlada poroča o porasti števila rojstev otrok v preteklem letu, Italijanke so rodile l,0t&,000 e» trok, umrl« pa Ja 60«,000 oaah. ftlevilo prebivalcev a« je r pro-lekUm letu povečalo na 44/066,-000. PONDELJEK, 23. JANUARJI FEOSVETI Zakonske počitnice SIGRID VNDSET ROMAN tel več na delo; tudi drugam ga ni Mem šel iskat. Nekaj dni nem ie postopal okrog rojakov in po muzejih v parku. Ko aem bil že vsega sit, sem se odločil, da zapustim n(iesto in se vrnem v Gary, Ind., kajti če tam delal, vsaj nekaj zaslužit. Dan pred mojim odhodom leto štirinajst štirje tedni" Prikimal sem. "Lepo. Potlej ti moram dati Štiri tedne zakonskih počitnic. To me strahovito prizadene. 5£daj sredi zakonske sezone. "Kako to T" je vprašala presenečeno. "No, dovoli! Pozimi je vendar "Da, in potlej sem bil nevede neznansko ljubosumen in to jo je zabavalo. Cim bolj aem se delal ljubosumnega, tem bolj sem bil zaljubljen. Nemara je bila to moja moška »amoljubnost — no, imel sem pač dekle, ki je imela od sile veliko čestilcev. Saj sem bil takrat ie tak zelenec. Zahteval sem kajpada, naj ae briga e-dinole zame — to je bila bržkone precej nemogoča zahteva, tak kot sem bil takrat. Kakor rečeno, sam bog ve, kaj je Titti hotela z menoj. Doma so telili, naj ostane zaroka tajna, ker sva bila Ae tako mlada. Tltti pa je hotela, naj se objavi, češ, da se po mojem mnenju drugi /preveč ukvarjajo ž njo, da pa ona ne more' biti izključno z menoj, če bo ostala atvar ta j J na. In nato Je prišla Titti k nam domov. Mati in ona pa sta ai bili neprestano v laseh — prt-čkali m ta se, da Je bilo joj. Titti je naravnoet zasovražila mater. Sicer pa bi bilo vedno iato, s katerokoli bf se bil zaročil. Materi je zadoščal o, da je bila moja neveeta. In nato je Titti razdrla zaroko." "Pa ste bili hudo nesrečni?" je vprašala Jenny tiho. "Da, bil sem. Prav za prav vee čas nisem mogel preboleti tega, dokler niaem prišel sem dol. A to je bilo gotovo predvsem moje aamoljubje, ki je trpelo. Jelite, če bi jo v resnici ljubil, bi si bil moral želeti, da bo bila srečna, ko ee je poročila z drugim. To pa nikakor ni bilo tako—." "To bi bilo pač malo prevelikodušno," je dejala Jenny z nasmeškom. "Ne vem. Prav za prav bi človek moral občutiti kaj takega, če bi res ljubil. Ali ne? Pa veste, kaj se mi zdi tako čudno? Da so matere zmerom tako malo naklonjene nevestam avojlh sinov. To je namreč zmerom lita pesem." "Vsaka mati pač misli, da nI nobena ženaka dovolj dobra za njenega sina." "Že, ampak atvar je čiato drugačna, če ae zaroče hčere. Saj aem sam videl pri onem zoprnem, rdečelasem, debelem kaplanu. Nikoli niaem simpatiziral a svojo sestro. Ce pa sem pomislil na to, da bo ta človek — fej. Kadar je sedel pri nas in ljubimkal ft njo .,, Ne, po-gostoma sem premišljal: ko so ženske nekaj časa poročene, postanejo neprimeroma bolj cinične kot mi moški. Sicer ne povedo tega, a jaz kljub temu vidim, kako cinične ap prav na dnu svojegs srca. Vse skupaj jim je samo kupčija — veaele se, če se jim poroči hči. Zdaj ao jo naprtile na vrat nekomu, ki Jo 'bo moral vlačiti s sabo, jo hraniti in oblačiti. To, da ae mora za vračilo pokoriti zakonakim dolžnostim, pač ni povod, da bi se vsa stvar jemala posebno ' slovesno. Pe pa si sin za Isto vračilo naprti tako breme, potem seveda niao kar nič vzhičene. Se vam ne zdi, da je v tem trohica resnice T "Tu pa tam že," je rekla Jenny. 0 Ko se je tisti večer vrnila domov, Je prižgala avetilko In sedla, da bi pisala materi. Najrajši se je kar takoj zahvalila za pozdrave k rojstnemu dnevu ter poročala, kako Je preživela dan. m Svojim slovesnim občutjem prejšnjega večera ee je moralk smejati. No, bože mili, aaj je res, da ae Ji je slabo godilo in da je bila sama. A trda Je predla prav za prav večini mladih ljudi, kar jih Je poznala. Mnogim je bilo še veliko telje kot nji. Treba ji je bilo pomisliti samo na vsa tista stara in mlada dekleta, učiteljice v ljudskih šolah. Skoraj večina jih Je morala skrbeti za stare matere ali brate in sestre ter jim pomagati naprej. Tako Gunnar — in zdaj spet Gram —s Celo Ceaca — to razvajeno dekle Iz bogate hiše — je a svojimi enaindvajaetimi leti podrla vae moatove za seboj in se odtlej prestradala in rinila naprej, navezana zgolj na svojo malo materino dediščino. In njena samota. Ali si Je ni sama izvolila? (V je pregledala vae hkrati, je bil vzrok pač ta, da j« premalo zaupala v avoje zmožnosti. In da bi ubila dvom, ne je trdno oklenila misli, da je nekaj izrednega, nekaj čisto drugega od avoje okolice. Sama Jih je odbijala od aebe. Saj je u|aj. ko al je zavojevala koa poti in ai bila sveata, da ima nekaj apoaohnoati, poatala veliko družnejša, veliko priljudnejša. Morala si je priznati, da ae nikoli ni poakušala pribil-lati drugim, ne kot otrok ne kot odraala. Bila Je preveč ohola, da bi kdaj napravila prvi korak. Vsi prijatelji, kar Jih Je imela — od očima do Ceace in Gunnarja — so morali prvi iztegniti svoje roke po nji. In potem ono drugo, kar si je domišljala — ali je bila v svojem bistvu res tako straatne narave? Oh! Onem i nd vaj set let je dočakala že. ne da bi se bil kdaj zbudil v nji najmanjši čut ljubezni. In to dejstvo ji je dajalo pravico, zaupati vase, da kot ženaka ne bo doživela poloma, če bi kdaj vzljubila kakega moškega — zdrava In lepa kot je bila — a svežimi čuti, ki ae z delom in z življenjem v tujini postali še vzprejemljivejši. Seveda je pogosto hrepenela po tem, da bi ljubila in bila ljubljena — da bi smela živeti. A dopovedovati si, da bi samo zato, ker bi ji prekipela kri, poletela v naročje kar prvemu moškemu, ki bi v usodnem trenutku križal njeno pot — prazne marnje, dekle I V bistvu si sama nI hotela priznati, da se je tu pe Um malo dolgočasila in da jo je čiato enostavno obšlo požel jenje, da bi koga zavojevala in si dala malo podvoriti kakor druga mlada dekleta — to, kar ae ji je drugače prav za prav zdelo nizkotno po-željenje. Tako pa je rajši slovesno tolmačila to svoje čuvstvo kot glad po življenju in hrepenenje čutov — čenče, ki so si jih izmislili bore moški, ker ti firomaki ne vedo, da ao ženke v splošnem ničemurne, vsakdanje in neumne, tako da ae dolgočasijo, če nimajo kakega moškega za zabavo. Odtod vaa tiata bajka o poltenih ženakah, ki so prav tako redke kakor bele vrane ali pa diaciplinirane, dobro vzgojene Ženske. Jenny je postavila Frančiškin portret na stojalo. Barve bele bluze in zelenega peau ao bile trde in grde. Treba jih je bilo omiliti. Obraz je kazal, da bo dober — držanje je bilo naravno. Vsekakor pa nI bilo povoda, da 4>i se zaradi te stvari z Gramom vdajala sloveanim občutkom. Enkrat je bogme res Že morala pričeti, da postane naravna. Ta atrah, ki ae Je je po-laatll tudi v prvih dneh njenega znanja z Gunnar jem, in ki ga je občutila aprlčo vsakega novega moškega, ki ga je arečala, atrah, da bi se utegnila zaljubiti vanj ali pa on vanjo, je morala premagati. Miael, da bi se kdo mogel zaljubiti vanjo, ji Je bila tako nenavadna, da ji je vzbujala strah, ter jo motila in begala. Saj bi morali biti ljudje vendar lahko tudi prijatelji med seboj — drugače bi bilo kaj ža-loatno na svetu. Gunnar in ona sta bila vendar prijatelja — trdna in neomajna. Med njo In med Gramom je bilo.tolikanj, kar bi lahko alužilo za podlago njunega prijateljstva. Saj sta preftivela toliko aličnega. V njegovem bistvu je bilo nekaj tako mladostnega In zaupnega proti nji. Tiati njegov "Jelite" in "ali se vam ne zdi," ki ga je imel nepreetano na jeziku. Njegovo govorjenje včeraj, da jo ljubi — ali da ae mu zdi. da jo ljubi, kot je dejal! Tiho ae je naamehnila predse. Ne, odrasel moški ne bi govoril tako, Če bi resno ljubil žensko in jo hotel pridobiti. Bil je ras dražesten dečko. Danes aa tega vprašanja sploh ni dotaknil. Kar prikupil ae jI je, ko je rekel, da, če bi bil rea ljubil avojo nevesto, bi bil vendar moral želeti, da bo arečna z drugim. X Jenny in Helge ata tekla po VII Magnana-poli. Vaa ulica jti bila eno samo stopnišče, ki Je držalo na Trajanski forum. Na zadnjih stopnicah jo Je prišel k sebi in jo z bliskovito naglico poljubil. "Ali al is uma — kaj ne veš, da tu v mestu ni dovoljeno poljubljati po cestah?,r 1 Nato sta se oba zasmejala. Enega prvih večerov sta ju nagovorili dva stražnika.na Late-ranakem trgu. Hodila sta senvin tja pod pi-nijami ob starem mestnem obzidju in se poljub-Ijsla. Zadnja solnčna proga se je dotikala bronastega svetnika na stebru in vzžarevala na obzidju hiš v krošnjah sadnega drevja na višini. Trg s svojimi starimi razpetimi hišami In Izkopanim forumom pod cestnim objektom Je ležal v senci. Jenny in Helge sta se naslanjala na ograjo in skušala prešteti rejene lene mačke, ki ao se pretesale med alvimi okrški «tebrov apodaj na l>odrt i nahn poraslih a travo. Zdaj ae je z na-»topom mraka Jelo počaai prebujati v življenje. (Dalje prihodnjič.) Wilhem Liehtenberg -Na lepem mi je žena položila na mizo kos izrezanega papirja iz neke revije. Kadar žene molče, imajo v načrtu najzgovornejše obtožbe proti nam možem. Po- _ sem~pre jel *pis mo' i z J olieta, IlUtlej Jftt prstom pokazala nAnM'ko Trna m^t ud i'jaz . . im. Iostavka: £ ^ „ "Ženina pravica do zakonskih ? A,. hoče4 igrati glam počitnic." . " . . , I natega vdovca?" Cez nekaj časa me je izzival-1 no vprašala: "Kaj praviš k temu?" Najprej sem bil silno osupel, . . ... , potlej sem pa sestavek s tako ustmeno sporočil, sem si mislil. rnačilnim naalovom prebral. Bil Predno aem zapustil San Fran- je en 8arn ogoreeni krik proti si-1 ta delitev zavisi popolnoma od cisco, sem se poslovil od vseh Ltematičnemu izkoriščanju *a-j delodajalca." znanih rojakov. Nekateri teh so ^n^jh ¿ena po njihovih tira-me spremili v pristanišče, kjer | nihfW)Ciaina obtožba proti njihovim krušnim gospodarjem. Zakon, tako je bilo zapisano, ni v resnici nič drugega, kakor pakt, ki ga skleneta dva človeka različnega spola za boljše lzkorišča- od mojega prijatelja, ki mi je v Ulov tega sestavka: starem kraju uredil tisto potvor-bo, aa nisem bil avstrijski vojak. Pisal mi je prav za prav Montano, od kjer so mi ga poslali. Vprtšal me je, kako je v Moii-1 tani, kamor bi tudi on ra i prišel. Le počakaj, Mike, ti bom že aem čakal Udje, da me povleče v Oakland. Čakal sem precej dolgo, toda se nisem dolgočasil, ker sem kramljal s prijatelji, zraven pa ao še skakale po steni premikajoče slike, da je bilo čakajočim krajši čas. Za vozni listek do Chicaga sem plačal 180. . Tako sem zapustil solnčno deželo ali "Ameriko" in se vračal na vzhod. Vožnja je bila težav na, ker je bila že vročina, vsled česar smo imeli vaa okna vlaka odprta na našo nesrečo. Ko smo namreč prišli do Slanega jezera v deželi Mormoncev, so komarji zasenčili ves vlak in vsi vozovi so bili aa mah polni teh nad-lešnik pijavk. Bilo je dosti sitnosti in vpitja, toda iznebiti se jih nismo mogli. Z nami so se gostili do Chicaga. Spet sem se vozil in paeel oči po romantič nih pustinjah divjega pelina in moderno urejenih kmetijah. Po tridnevni vožnji sem doepel V Chicago, kjer sem vzel vlak v Gary. To so me tam zopet gledali. Bratranec ni skoraj mogel verjeti svojim očem, ko sem stopil v hišo. Seveda je bilo smeha, zraven me je pe tudi zmerjal, ker je vedel, da mojega prejšnjega dela ne bom mogel več nazaj dobiti, ker ga ima te drugi. Delo sem takoj dobil, toda plača je bila težka in delo bolj nerodno ko prvcC Delal arm le*12 dni, kajti prejel aem pisno iz Kleina, Montana, naj ae takoj vrnem, ker bo stavka kmalu končana. Bil sem takoj pripravljen, da grem zopet iskat sreče v — Ameriko. Spet sem pustil delo. Spomnil sem se svojega prijatelja v Jolietu, od katerega aem bil prejel pismo v San Franciacu. Podal sem se k njemu, da se pogovoriva o stvari. Povedal sem mu. da bo rudarska stavka kmalu končana in da grem zopet v Mon tano. Tudi on je bil takoj prl-Ptavljeij, da poetane rudar. Pustil je delo v žičarni in čez dva dni ava bika Že oba na poti proti Montani. Vožnja je bila sedaj boljša zame, ker nisem bil sam, poleg tega pa je Mike že obvladoval angleščino ko raatrgan doktor. Nič več nisem gladovni z denarjem v žepu. In tako ava ae vozila po krajih, ki ao bili meni že nekoliko znani. Vožnja je bila bolj kratkočaana tudi vsled tega, ker je bil lepši razgled po farmah. Vse je bilo v rasti in zelenju. Ko sva doepela v Roundup. Mont., niso več delavci stali o-boroieni na poetaji. Mislil sem ai že, da ni več atavke, toda se^ ae zmotil, kajti preteklo je še tri mesece predno je bi Is kon čana. Midva ava vztrajala z rudarji v štrajku. tVprsv še nisva nikoli delala v jami. Oni so naju bodrili, nsj potrpiva, ker stavka ne b<^vedno trajala, oni pa bodo že koj dobila "To ne. Ampak, Če je človek sam na dopustu, ne občuti tako zelo odsotnosti svoje glavne delovne moči." "Saj dopust lahko deliva." "Že prav. A kolikor jaz vem, Moja žena se je nekoliko zamislila — očitno je socialni problem zakonskih počitnic spoznala od čisto druge strani — in je molčala. To priložnost sem izrabil za tele pripombe: "Cim bolj premišljujem o ti- nje danih možnosti priti do sre- *tem časopisnem članku, tem za-če, kjer pa možu pripada položaj bavnejši' se mi zde nazori pisa- šefa, medtem ko ima ženo zgolj za delojemalko v zakonu. Ce i-majo pa že vse vrste delojemalcev svoje socialne pravice, je poklicno stališče zakonske žene še srednjeveško. Zakonske žene o-pravljajo svoje delo brez plače, brez odgovarjajočega počitka, teljice. Samo o delodajalcih in delojemalcih ne bi prav rad govoril. Recimo bolje: o "zakonodajalcih" in "zakonojemalcih". Jaz sem torej zakonodajalec. In jaz kot moderen človek ne bom kršil svojih socialnih dolžnosti, ki jih moram izpolnjevati na- Kajti nihče nirnu rad podjetju ostarelih cev > Zdaj je jokala. Sklonil k»] k njej. "No, kdaj hočeš oditi nt pust?" Dolgo ni odgovorili, tlej je ihte vprašala: "Kateri čas bi ti bil najbolj, volji?" 1 "Moj Bog", sem menil, premislim — moram odlc prepustiti tebi. Jaz si bom ral tako in tako vzeti nam« co . . ." "Kaj ?" je na lepem poske "No da! Cisto brez nameščenca vendar ne mc voditi svojega zakonskega jetja. Saj veš, kako te bom' grešal . . ." Takrat je s strahovito strgala izrezani sestavek, vprašala jč zdaj že smehljaje i "Ti, povej no — ali knjigo» dja lahko pusti svoj dopust izrabljen?" ,•. "Seveda to lahko stori" "Pod katerimi pogoji?" "Proti odgovarjajoči odi nini." Poskočila je. "Ti! To bova storila!" In odštel sem — poleg v» socialnih bremen, ki jih dandanes zakonsko podjetje še to odškodnino za dopust., ,1 da, celo aamo po sebi razumlji-Uproti svojemu zakonojemalcu". va pravica do odgovarjajočega dopusta, daleč od šefa in daleč od zakonskega življenja, se doslej ni še nikoli uresničila. Zmajal sem z glavo. In moja žena je menila: "Kaj praviš k temu?" "Za zdaj še nič," sem ji odgovoril precej začuden. "Oho!" je vzkliknila. "Dalje se ne boš izmikal temu življenjsko važnemu vprašanju. Ne bom radikalno postopala, zato so časi preslabi. Tudi za naprej nočem plače. A pravice do odgovarjajočih zaik črnskih počitnic mi menda ne boš odrekal?" "O tem bova še govorila," sem se hotel ogniti pogovoru. "O, tisto pa ne! Že zdaj zahtevam odgovor." "Oprosti! A nesporazumi med delodajalci in delojemalci se vendar ne rešujejo Aa tako lahek način." "Nikar se ne šali!" se je raz-hudila. "Vedeti hočem, kaj misliš o mojih zakonskih počitnicah ! Do česar ima pravico knji- Pogledala me je. "Kako? Kako praviš?" "Prosim! Pripravljen sem dosedanje plačilo v naturalijah, hrano in stanovanje, zamenjati s pošteno plačo." "Seveda zanikrno plačo?" "Ker za zakon še ni nobenih določenih tarif, se bom ravnal kajpak priznati, da si neizrekljivo sposobna zakonska žena in čeprav vem, da mi bo tvoj odhod silno mučen, se moram vendarle ravnati po svojih materialnih razmerah. Seveda so zakonodajalci, ki bi za tvojo sposobnošt dali veliko več "Molči!" je rekla tako odločno, kakor more biti nameščenec odločen le po petnajstih letih. „ A jaz sem nadaljeval, ne da bi se pustil le količkaj oplaštti (to sem dolžen svojemu položaju za konodajalca): "Pripravljen sem kajpak tudi, da tvoj delovni čaa uredim po določenih pravilih. Več kakor osem ur ti ni treba biti nežna, vdana in prikupna. Med o-poldanskim počitkom ne smem govodja, menda ne boš odrekal zahtevati od tebe niti enega po-njegovi ženi." ljuba "Oprosti! Knjigovodja moral "Molči!" je vzkliknila zdaj že neprestano imeti v redu svoje j«2"«- Jaz sem pa svoje misli ne-knjige..." "Jaz pa tvoje duševno ravno- težje", je odrezavo odgovorila. Proti tej izjavi aem bil brez moči, zato sem se spustil v pogovor. "Kako si torej svoje .počitnice?" Zdelo se je, da je bila pripravljena na to vprašanje in je takoj odgovorila: Pred vsem mi boš izplačal za dopust moj denar." "Po kakšni tarif?" "Moj Bog, saj sva vendar že petnajst let poročena. V petnajstih letih napravi nameščenec kakšneft podjetja že lepo kariero. Posebno če se je izkazal. Ali pa boš morebiti trdil, da si me petnajst let gledal le iz golega usmiljenja?"/ . "Ne, tega ne mor^m trditi. Narobe. Tako odlično si ae izkazala, da najino podjetje vodiš že popolnoma aamostojno." "Ali hočeš a tem redt d* sem nebrzdanka?" /> moteno razvijal dalje: "Govoriva ob tej priliki tudi o pokoju." "Kaj?" se je razburila. "Seveda! Tudi pokoj spada sem zraven. Rabila si zgled knji DredstavHašl?°V0dje' Pa naj * predstavljaš | knjiffovodja doaeže določeno ^ rostno mejo, mora iti v pokoj. HUMOR Zdravnik v hiši V bližini letovišča je gostili ki si je nadela visoko ime natorij". Na reklamnem pn spektu je celo napisano: "Zdrn nik v hiši." Nekoč sem vprsii oštirja: " "Kako morete napisati, stanuje pri vas zdravnik?" Oštir se je namuznil: . "Saj ne stanuje, toda vi dan sedi od petih do sedmih p meni in igra tarok." « Kdo je krivec Bila je zapletena zgodba, kjer ni bilo nobene priče, toženec je svojo krivdo trd» vratno zanikaval. Naposled je sodnik še enkrat obrnil k to žitelju: "Ali ste res trdno pi» pričani, da vam je obtoženec sto noč dal dve klofuti?" ''Priseči ne morem, ali je M on," je počasi odvrnil tožiteH potem pa je hitro dodal: sem bil pa jaz tisti, ki je klofut dobil, vem zanesljivo!" SLOVENSKA NARODNA PO» PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije !a H posebno list Prosveta za ki tfr, potrebno agitacijo društev in članstva in za gaado svojih idej. Nikakor ne aa propagando dragih parnih organizacij. Vsaka » ganizacija ima običajno snji glasilo. Torej sgitatorični •• J -t | • •• Moji doživljaji v Ameriki .........................;....,.....ČL dreti va it........ Na* le v........................................'................. 17 ata vite tednik la ga pripete k meji naročnini ed aledečfk čl««* mole družine t .........................................6. dreto va št........ ........................................ Cl drnfttv« M........ 4)............................................društva šž. ........-.............t..........CX društva M. Meete. Me« naročnik ...L. Driava., .Otar naročate,