Poštnina plačana v gotovim. Leto XIX., št. 214 a) Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št- 105.241. Ljubljana, četrtek 15. septembra 1938 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—k Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Strateški položaj češkoslovaške Sudetska kriza se razpleta v znamenju čedalje bolj naraščajoče napetosti. Bojazen glede češkoslovaške samostojnosti in neodvisnosti ter zavest, da bi morebitni konflikt izzval novo evropsko vojno, sta prav v zadnjem času povečala zanimanje za strateški položaj češkoslovaške republike in s tem v zvezi za pogodbe, v katerih so češkoslovaške zaveznice prevzele jamstvo proti morebitnim nepričakovanim in neizzvanim napadom od zunaj. Dokler položaj še ni bil tako napet kakor je danes, se je o mednarodnih obveznostih nasproti Češkoslovaški razpravljalo z različnih vidikov, pri čemer so se tu m tam čuli tudi Pragi neprijazni glasovi. Zlasti francoski jurist Barthelemv se je nekaj časa trudil z dokazovanjem o praktični nepomembnosti pogodb, ki jih je Francija podpisala s Češkoslovaško leta 1924 in 1925. Kolikor bolj pa se ie glede na razvoj dogodkov v srednji Evropi kazala verjetnost resnih komplikacij, toliko bolj je začela prevladovati realistične.! ša presoja položaja, ki je vedno bolj upoštevala strateški pomen češkoslovaške zaveznice za razvoj nadaljnjih dogodkov v podunavskem bazenu. Kakor bi bilo naivno misliti, da so nekatere države sklenile s Češkoslovaško pakt o medsebojni Domoči zgolj iz čustvenih nagibov, bi bila tudi sedaj, k0 so češkoslovaške zaveznice že pod-vzele konkretne korake za morebitno izvedbo svojih prevzetih obveznosti, enako naivna misel, da so to storiie samo iz sentimentalne naklonjenosti do Češkoslovaške, ne pa zaradi upoštevanja strateškega pomena, ki ga ima obstoj neodvisne češkoslovaške republike zanie, za njihovo lastno varnost in lastno bodočnost. V strateškem položaju, ki ga zavzema Češkoslovaška v osrčju Evrope, moramo iskati razlago ne le za sedanje zanimanje nekaterih držav, zlasti obeh zapadnin velesil, za usodo Češkoslovaške, temveč v odločilni meri tudi za celotni razvoj evropske politik? v zadnjih letih, v kolikor je njeno smer odločal tako zvani nemški problem. V neposredno zvezo s tem razvojem pa moramo postaviti predvsem tri mednarodne pogodbe, od katerih sta bili dve sklenieni med ČSR in Francijo, tretja pa (16. maja 1935) med ČSR in Rusijo. Okoli teh pogodb so se v glavnem sukali vsi novejši diplomatski boji v Evropi in prav nič ne pretiravajo. ako rečemo, da je bilo njih izhodišče v prvi vrsti spoznanje o strateškem pomenu Češkoslovaške. Ze Bismarek je označil Češko kot od Boga zgrajeno trdnjavo v osrčju Evrope«. To misel je v svojem temeljitem prikazu o evropskem položaju Češkoslovaške podkrepil z novimi, modernimi argumenti znani angleški publicist Seton Watson. ko ie o tem problemu že pred dvema letoma napisal informativno študijo za Ang'eže. Wat-son pravi, da vsa zgodovina Češke cd Karla IV in Jana Husa dalje potrjuje nieno izredno strateško izpostavljenost vna prelomu med zanadom in vzhodom. med Nemci in Slovani«. Politična geografija p? dokazuje, pravi Wat-son. da zavzema Če^ka v svoji novi povojni obliki kot samostojna in neodvisna Češkoslovaška »s Karpatsk0 Rusijo kot nekakšnim repom na že itak dolgem telesu s podobo zmaja« močno "^postavljen položaj in je z več vidikov »temeljni kamen vse povojne zgradbe«. Znani češkoslovaški vojaški strokovnjak polkovnik Moravec. ki je doslej podal najglobljo analizo strateškega položaja republike ob Vltavi. je že pred leti zapisal, da odgovarja Češkoslovaška po svoji sedanji podobi »prastarim strateškim zahtevam podunav-ske prostorne razdelitve«. V svoii znani knjigi »Strateška vrednost ČeSko-s'ovaške za zapadno Evropo« opozarja Moravec na splošni strateški pomen srednjega Dunava med Innom in /poljem. Kdor je bil gospodar tega dela evropskega velel oka in prostora okoli njega, je bil navadno tudi gospodar vse srednje Evrope. Središče tega pasu pa tvori moravski prostor, ki je bil od nekdaj pomembno križišče potov od zapada in jugozapada proti vzhodu in severovzhodu. Ko je Nemčija sredi preteklega stoletja začela svojo politiko ekspanzije na tako zvani »evrazijski osi« Berlin -Bagdad, je z izjemo Srbije postopoma pridobila vse države ob tej osi za svoj blok. tako tudi bivšo Avstro-Ogrsko. Med vojno so Nemci osvojili ves evropski del evrazijske osi. ki meri v zračni črti okoli 1750 km Izid svetovne vojne je nadaljnje račune prekrižal in nastal je povsem nov položaj. Od naznačene skupne dolžine evrazijske osi je bilo leta 1937. v nemški posesti le 470 km, torej približno 900 km manj kakor leta nes se sestaneta Chamberlain in Hitler Angleški ministrski predsednik bo prišel v Nemčijo z letalom in obiskal kancelarja Hitlerja v Bercbtesgadenu — Sestanek je bil domenjen v sporazumu s predsednikom francoske vlade London, 14. sept. h. Ministrski predsednik Chamberlain je po posredovanju angleškega poslanika v Berlinu sira Neuvilla Hendersona naslovil na nemškega kancelarja poslanico, v kateri mu predlaga nujni sestanek v svrho razgovora o mednarodnem položaju. Chamberlain je prosil za nujno sporočilo, kje in kdaj bi se mogla sestati. Kancelar Hitler je takoj brzojavno odgovoril, da najiskrenejše pozdravlja ta sestanek in prosi, naj bi Chamberlain že jutri prišel v Nemčijo. Ministrski predsednik Chamberlain bo jutri zjutraj ob 8.30 s posebnim letalom odpotoval iz Londona v Nemčijo. Spremljala ga bosta sir Horace Wilson, gospodarski svetovalec angleške vlade, in Wiliam Strong, vodja srednjeevropskega oddelka angleškega zunanjega ministrstva. Chamberlain bo prispel ob 13. v Monakovo, odkoder se bo takoj podal v Berchtesgaden, kjer se bo sestal s Hitlerjem. Kakor se doznava, namerava Chamberlain predlagati sklicanje konference treh velesil, namreč Anglije, Nemčije in Francije, na kateri naj bi razpravljali o celokupnem mednarodnem položaju. Nseiškl komunike Berlin, 14 sept. br. Najvažnejši dogodek današnjega dne je dogovor o sestanku med angleškim min. preosednikom Chamber-lainom in kancelarjem Hitlerjem. DNB je o tem izdal ob 22. naslednje uradno poročilo: Angleški ministrski predsednik Chamberlain je poslal danes s posredovanjem angleškega poslanika v Berlinu kancelarju Hitlerju naslednje sporočilo: »Glede na vedno bolj kritični položaj predlagam osebni razgovor in sem takoj pripravljen priti k vam, da poskusiva najti pot za mirno rešitev. Prišel bi z letalom in sem že jutri pripravljen za pot. Prosim vas, da mi sporočite čas. kdaj me lahko sprejmete, in kraj, kjer naj bi bil ta sestanek. Za čim hitrejši odgovor vam bom zelo hvaležen — Neuville Chamberlain.« Kancelar Hitler je na to brzojavko odgovoril da se zelo rad sestane z angleškim ministrskim predsednikom 15. t. m. Kancelar Hitler bo jutri popoldne pričakoval Chamberlaina na Obersalzburgu. Angleško uradno poročilo London, 14. sept. br. Uradno poročajo: Ministrski predsednik Chamberlain potuje jutri dopoldne z letalom v Nemčijo na sestanek z nemškim kancelarjem Hitlerjem. Odpotoval bo zjutraj ob 8.30. Spremljala ga bosta gospodarski svetovalec angleške vlade sir Horace Wilson in načelnik srednjeevropskega oddelka zunanjega ministrstva Wiliam Strong. Daladiersva izjava Pariz, 14. sept. br. O potovanju angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina na sestanek s kancelarjem Hitlerjem je da! nocoj ministrski predsednik Daladier agenciji Havas naslednjo izjavo: »Včeraj pozno popoldne sem spričo naglega razvoja dogodkov v češkoslovaški in spričo prekinitve pogajanj med sudetsko stranko in praško vlado prevzel iniciativo ter v osebnem in direktnem stiku z angleškim ministrskim predsednikom Chamher-lainom proučil možnost izrednega postopka, ki bi omogočil skupno z Nemčijo poiskati pot za mirno rešitev diferenc. Izredno me veseli, da sem v tem pogledu naletel pri ministrskem predsedniku Chamberlainu na popolno razumevanje. Njegova pot v Berchtesgaden bo usodne važnosti za ves na-daljni mednarodni razvoj v Evropi.« jno resen Včeraj sta bila dva nova huda incidenta — Seje skoro vseh evropskih vlad — Vojaški varnostni ukrepi se nadaljujejo ta kraj leži tik ob meji. Henleinovci so uprizorili tudi oborožen upor. S strojnicami in ročnimi granatami so napad'i orožniško postajo Orožniki so se jim postavili v bran ter je nastala prava bitka Po sedanjih poročilih je v tej borbi padlo 14 orožnikov. Tudi tu je interveniralo vojaštvo, da napravi red. Praga. 14. sept. h. Dočim je še opolnoči kazalo, da še niso porušeni vsi mostovi med sudetsko-nemško stranko in v'ado: so nadaljnji dogodki dokazali, da bo skoro nemogoče obnoviti stike. Henlein je davi po posebnem kurirju sporočil ministrskemu predsedniku dr. Hodži. da prekinja vsa pogajanja z vlado ter da je tudi razrešil delegacijo sudetsko-nemške stranke, ki ji je bila poverjena, naloga, da se pogaja z vlado. Istočasno je Henlein odredil likv.dacijo strankinega glavnega stana v tako zvani »Rjavi hiši v Pragi Tudi glavni organ sudetsko-nemške stranke v Pragu dnevnik »Die Zeit« in tednik »Rundschau« sta prenehala izhajati Obenem je prenehala tudi novinska agencija »Sudeten-Dcutsche Pres-sebriefe«. ki je bila namenjena za informiranje inozemskih novinarjev Vse arhive so s tovornimi avtomobili že poroči odpeljali v Cheb. kamor so se danes preselili tudi vsi nameščenci teh ustanov Novi Incidenti Po objavi obsednega stania. ki je sedaj raz-šitjeno na 11 okrajev v zapadni Češki in južni Češki, je zavlada' po vsej republiki popoln red in mir To smatram za dokaz. da zadnn nemiri niso bil' nikake spontane manifestacije. marveč sistematično organizirani nemiri. Se danes dopoldne, ko je že v veljavi obsedno stanje, je bil izvan nov in dosedaj najhujši incident. Dopoldne okrog 10. je vdrla preko meje z nemškega ozemlja tako zvana sudetsko-nemška legija v Kraslice. mesto, ki leži tik ob meji. Napadalci so se polastili oblasti in proglasili spojitev tega kraja z Nemčijo. Ker orožništvo samo ni moglo vzpostaviti reda. je bila pozvana na pomoč vojska, ki je cernirala ves kraj. Enako hudi incident je nastal danes v Habersbirku. zapadno od Falknova. Tudi Žrtve pred proglasitvijo obsednega stanja Češkoslovaška vlada je siccr absolutni gospodar položaja in razen teh dveh incidentov. red in mir nista biia n;kjer v republiki kršena. V Pragi gre življenje svojo normalno pot. O splošnem položaju je bil opoldne objavljen naslednji komunike: Državi sovražne demonstracije pred proglasitvijo obsednega stanja so zahtevale skupno 23 smrtnih žrtev Od tega je 14 Čehoslovakov in 9 Nemcev Med umorjenimi in ubitimi Čehoslovaki je 8 orožnikov, 1 vojak in 5 civilistov Poročilo omenja samo ranjence češkoslovaške narodnosti, ker Nemci svoje ranjence skrivajo in se njihovi ranjenci tudi ne zatekaio v javne bolnišnice Med ranjenimi Čehoslovaki so triie vojaki, 17 orožnikov. 24 policistov. 15 policijskih stražnikov in 2 finančna stražnika* Ob 17. so češkoslovaške radijske postaje objavile, da vlada po vsej državi absoluten red in mir. Incidenti in nemiri se niso več ponovili in izgleda, da napetost med prebivalstvom popušča Avtoriteta državnih oblasti je povsod zopet vzpostavljena Odobreni ukrepi vlade Danes so imeli svoje seje izvršni odbori vseh koaliranih strank, na katerih so razpravljali o položaju. Ministri posameznih strank so poročali o ukrepih vlade, ki so jih vse stranke soglasno odobrile. Na seji 1914. in celih 1350 km manj kakor leta 1918. Z avstrijsko priključitvijo pa si je Nemčija strateško mnogo opomogla. Češkoslovaška kontrolira danes 480 km evrazijske osi ob njenem boku. Madžarska 200 in Rumunija 600 km. Iz tega je razvidno, kako velikega pomena so vse te države za današnjo Nemčijo. Gospodar evrazijske osi pa more postati samo država, ki si zagotovi na tej črti pomoč z boka, kar seveda še bolj izpostavlja Češkoslovaško. Tako se za vse te države kaže v glob-liem pregledu izredni strateški pomen Češkoslovaške. Preobrat v srednji Evropi pa bi bil usoden tudi za Anglijo, kajti gospodar evrazijske osi bi postal obenem gospodar prostora med petimi morji na bližnjem vzhodu, kar bi pomenilo nevarno ločitev Afrike od Evrope ter Evrope in Afrike od azijske S celine. Gospodar evrazijske osi bi obenem z rumunskimi ležišči nafte dobil v svoje roke tudi velika ležišča te surovine v naznačenem prostoru bližnjega vzhoda, kar bi bilo spričo današnje vloge letalstva ogromnega pomena Tako je torej Češkoslovaška z obvladovanjem okoli 500 km evrazijske osi, kakor dalje piše Seton-Watson, »predstraža rumunske petrolejske baze in velikih ležišč nafte na bližnjem vzhodu«. Iz tega pa sledi, da mora Anglija organizirati uspešno obrambo mosulskega bazena ter zveze z Afriko in južno Azijo »že na grebenih Sudetov in Karpatov«. v kar jo med drugim sili zlasti poznavanje današnjih zahtev zračne strategije. Tc ie v glavnem smisel izvajanj Se-tona Watsona in polkovnika Moravca. češke ljudske stranke je podal poročilo msgr Šramek. Izvršni odbor je njegovo poročilo soglasno odobril in sprejel resolucijo. v kateri se izreka za najodločnejšo obrambo suverenosti, integritete in enotnosti države. Sudetski komunike Praga, 14. sept. AA. (Havas). Centralni odbor stranke sudetskih Nemcev, ki je premestil svoj sedež v Cheb, je izdal davi komunike, ki pravi: Centralni odbor sudetsko-nemške stranke je danes dobil tole poročilo iz Habr-špirkna pri Falknovem: Zaradi komunističnega izzivanja prebivalstva, ki simpa-tizira z rasisti, je prišlo v Habršpirknu do spopada med obema taboroma. Orožništvo je najprej poseglo vmes. nato pa se je umaknilo v svoje poslopje, ne da bi posegle po orožju. Množica je spremljala orožništvo vse do njegovih poslopij. Tedaj je počil strel iz orožniškega poslopja, kmalu za njim pa še drugi. Nato je množica z naskekom zavzela orožniško postajo. Orožniki so se skušali rešiti z begom, a so jih pobili. Pozivi listov Prapa. 14. ^ept. h. Vsi češki listi objavlja jo poz;ve orebivaifctvu. naj ostane mirno in naj ne naseda alarmantnim vestem, ki jih zlonamerno širijo gotovi elementi, da bi razburjali prebivalstvo. Tudi po radiu so oblast.j svarile pred širjenjem takih vesti in pozvale prebivalstvo, naj razširjevaice alarmantnih vesti prijavi oblastvom. Poziv praškega župana Praga, 14. septembra. AA. (Havas) Praški župan Peter Zenkl je naslovil na praško prebivalstvo apel po radiu. V njem med drugim pravi: Češkoslovaški narod se je vedno zavzemal za to, da vzpostavi lojalno sodelovanje s svojimi nemškimi sodržavljani, toda v težkih časih je tudi pripravljen, da se brani. Meščani! Praga zahteva od vas, da pokažete svojo ljubezen do domovine. — Doprinesite svojo žrtev za okrepitev narodne obrambe. Denar, ki ga boste dali v ta namen, boste dali sami sebi. Dokažimo skrajno požrtvovalnost in Češkoslovaška bo večna. Angleški poslanik pri Senešu Praga. 14. septembra. A A. Prcdsedn;k Beneš je skupaj sprejel britanskega poslanika v Pragi Ne\vtona in predsednika vlade dr. Hodžo Za nedeljo sklicani nemški shodi Praga, 14. sept. br. Kakor se doznava, je vodstvo sudetsko-nemške stranke sklicalo za prihodnjo nedeljo v vseh večjih krajih manifestacijska zborovanja, čeravno so v vsej republiki prepovedana vsa zborovanja in manifestacije. Henlein sam namerava govoriti na velikem zborovanju v Libercu. Gwatkin pri Henleinu Komunikeja Runcimanove misije in Henleinove stranke Praga, 14. sept. h. Misija lorda Runcimana je izdala danes naslednje poročilo: Člani misije lorda Runcimana so imeli danes dopoldne ob 11.45 v Ašu sestanek s Konradom Henleinom. ki jih je obvestil, da delegacija stranke, ki je bila pooblaščena za pogajanja z vlado, ne obstoja več. Razgovoru sta prisostvovala tudi poslanca Frank in Kiinzl, misijo lorda Runcimana pa so zastopali Gwatkin. Peters in Henderson. Praga, 14. sept. br. Vodstvo sudetsko-nemške stranke je izdalo danes poročilo o sestanku Henleina s člani Runcimanove misije. Poročilo navaja med drugim: Snoči ob 18.30 je prispel Ashton Gwat-kin v Aš ter izrazil željo, da bi se sestal s Henleinom. Sprejeli so ga poslanci Kiinzl Zerner in Braun, ki pa so mu sporočili, da je Henlein na potu v Cheb, kjer bi se mogla sestati. Ashton Gwatkin je ob 2.10 zjutraj prispel v Cheb. kjer pa ga je sprejel poslanec Frank, ki mu je obrazložil, zakaj ie sudetsko-nemška stranka prekinila pogajanja s praško vlado. Pri tem je podčrtal, da pade vsa odgovornost za prekinitev pogajanj na češkoslovaško vlado. Danes ob 11.45 se je Gwatkin sestal s Henleinom, ki je v razgovoru najprvo podal pregled položaja in naglasil, da število ranjenih in mrtvih stalno narašča. Opozoril je na brutalne ukrepe, ki so bili iz- dani proti sudetskim Nemcem. Pojasnil je tudi. da so pogajanja s češkoslovaško vlado prekinjena in da po teh dogodkih tudi ni več nikake osnove za nadaljnja pogajanja. Za incidente smatra Henlein za odgovorno češkoslovaško vlado. Na ponovno vprašanje je Henlein izjavil, da brez uresničenja postavljenih zahtev sudetsko-nemške stranke nadaljevanje pogajanj ni mogoče, a tudi v tem primeru karlovarske točke niso več dovoljne za osnove pogajanj. Sudetsko-nemška stranka vztraja sedaj na zahtevi po priznanju pravice samoodločbe. Henlein se je zahvalil Runcimanu za njegove napore, za rešitev narodnostnega problema in ga ponovno opozoril na krivdo češkoslovaške vlade, ki je njegova prizadevanja preprečila. Nova lastovka? Praga, 14. sept. br. Popoldne se je izvedelo, da je sudetsko - nemški poslanec Kundt eden izmed najožjih sotrudnikov Henleina, odpotoval iz Asa v Prago v namenu, da se sestane z ministrskim predsednikom dr. Hodžom in razpravlja z njim o možnosti izhoda iz nastalega položaja. Do ure ko to poročamo, pa do tega sestanka še ni prišlo. Vest o prihodu Kundta je vzbudila v politični javnosti veliko pozornost, ker bi bilo to prvič, da bi prišla pobuda s sudetsko-nemške strani. Menieinov apel na Pariz In London Izjava angleškemu tisku — Anglija in Francija naj sami rešita sudetsko vprašanje London, 14. sept. h. »United Press« objavlja izjavo ki jo ie dal njenemu dopisniku Konrad Her.lein. V tej izjavi naglasa vodja sudetskih Nemcev, da je sedaj edina rešitev v rem, da sestavita Francija in Anglija načrt za rešitev narodnostnega problema v češkoslovaški in da ob sodelovanju lorda Runcimana pridobita češkoslovaško vlado za ta načrt. Vsa načrti, ki jih je dosedaj sestavila češkoslovaška vlada so imeli zgolj namen izzvati v inozemstvu vtis, da se res poskuša nekaj storiti. Le tedaj, če bosta dali Francija in Anglija češkoslovaški vladi jasno razumeti, da se ne bosta borili za češkoslovaško, in samo tedaj, če bo češkoslovaška pravično rešila narodnostni problem, se lahko odvrne nevarnost vojne, če pride do katastrofe, bosta odgovorni za njo Francija in Anglija, ki puščata češkcslovaški prepričanje, da se bosta borili za njo, naj se zgodi kaTkoli. Češkoslovaška vlada gotovo ne bi vztrajala na svojem stališču, če bi vedela, da ne sme računati na vojaško podporo Anglije in Francije. Položaj v berlinski luči Berlin, 14. sept. br. V berlinskih krogih gledajo na razvoj sudetskonemškega p robi ma tako, kakor so že več mesecev napovedovali. Nemški vojaški ukrepi prihajajo sedaj do prave veljave. V berlinskih kro g:h so bili prepričani, da bo praška vlada zaradi stalnega popuščanja in vedno novih koncesij sudetskim Nemcem naletela na odpor v lastnih vrstah ter da bo ta ta način pršilo do vladne krize, če bi prišli potem v Pragi na krmilo zmernejši elementi, bi se dal po sodbi berlinskih krogov sudtetsko-nemški problem urediti slično, kakor je bil urejen problem Irske, kar bi imelo za posledico tudi popolno spremembo češkoslovaške notranje in zunanje politike. Pri tem bi igrali sudetski Nemci v odnošajih z Nemčijo in češkoslovaško slično vlogo, kakor jo igra iHster med Anglijo in Irsko, če pa bi prišli v Pragi na krmilo ekstremni elementi, aH celo vojaška diktatura, potem bi prišlo do resnih incidentov. Na vsak način pa zagotavljajo v Berlinu, da zapadne velesile ne bodo imele povoda intervenirati v prilog Prage. Značilno je, da v Berlinu sedaj tudi plebiscita ne smatrajo več za primerno rešitev sudetsko-nemškega problema. Plebiscit bi bil na mestu samo tedaj, če bi se sudetskim Nemcem poprej priznala pravica samoodločbe, in bi s? moral tak plebiscit izvesti na enak način, kakor je bil izvršen v Avstriji. sBerliner Nachtaus-gabe« piše, da se je razmerje med čehoslovaki in sudetskimi Nemci že tako zaostrilo, da ne more biti več govora o skupnem življenju v skupni državi. Nemški manevri Berlin, 14. septembra. AA. (DNB). Letošnjih manevrov prve armade na Vzhodnem Pruskem, ki bodo trajali od 13. do 18. septembra, se bodo udeležili tudi tuji vojni atašeji, ki so akreditirani v Berlinu. Vse skupaj je to 36 oficirjev. Vojaški atašeji se bodo udeležili vaj 11. in 2i. divizije. Tuji vojaški atašeji, ki so prispeli v torek v Konigsberg, da prisostvujejo letošnjim jesenskim manevrom na Vzhodnem Pruskem, so odšli danes v Tannenberg, kjer so na spomenik maršala Hindenburga položili venec. Skupna izjava Amerike, Anglije in Francije? Neprestana posvetovanja angleške vlade — Povratek kralja v London — Priprave angleške vojske London, 14. sept. h. Angleška vlada je imela danes izredno sejo ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri z izjemo ministra za dominione Stanleya, ki se mudi v Kanadi. Takoj po seji vlade, ki je trajala 2 in pol ure, je imel Chamberlain sestanek z ameriškim poslanikom Kenedyjem, katerega je informiral o stališče angleške vlade. V vladnih krogih zatrjujejo, da proučujejo sedaj med Parizom, Londonom in Washingtonom možnost skupne izjave, v kateri bi vse tri velesile obraložile svoje stališče do splošnega mednarodnega položaja. To naj bi se zgodilo na ta način, da bi Anglija in Francija izdali skupno izjavo, kateri bi se nato priključile tudi Ze-dinjene države. Na seji vlade so podrobno proučili položaj v Srednji Evropi in razpravljali o vseh potrebnih ukrepih, ki naj bi jih izdali skupno angleška in francoska vlada v cilju, da se omili napetost med Češkoslovaško in Nemčijo in da se izboljša položaj na Češkoslovaškem V sporazumu z vladami dominionov in s francosko vlač sklepala angleška vlada o važnih obrambnih ukrepih v skladu z obrambno zvezo Anglije in Francije. Med sejo ministrskega sveta je prispelo poročilo, da se je angleški kralj spričo napetega mednarodnega položaja odločil, da se nemudoma vrne iz Balmorala na Škotskem v London, da bi mogel skupno s člani vlade proučiti situacija. Posvetovanja vodilnih generalov Vest, da so člani francoskega generalnega štaba že prispeli v London, je bila danes dopoldne od francoskega poslaništva sicer demantirana, kljub temu pa se iz krogov, ki so zelo blizu Withehallu, zatrjuje. da je prispel danes v London francoski generalissimus Gamelin, dočim je že pred njim prispel z letalom general Weygand. Vsa ta posvetovanja se razvijajo v atmosferi, ki jasno kaže. da angleška vlada zelo resno presoja položaj. Informacije o položaju v ČSR Informator vlade je popoldne sporočil novinarjem, da je vlada dobila poročila svojih nepristranskih opazovalcev na Češkoslovaškem. ki so proučili podrobno vse \-ažnejše incidente zadnjih dni Ta poročila se popolnoma skladajo z uradnimi poročili češkoslovaške vlade. Iz njih se vidi, da s češkoslovaške strani ni bil dan za nje prav nikak povod. Angleška vlada zaradi tega popolnoma odobrava vse ukrepe, ki jih je izdala Češkoslovaška, da zagotovi red in mir v državi. V enakem smislu pišejo tudi \rsi angleški listi, ki obsojajo tako zlona- merno izzivanje nemirov . in stopnjevanje mednarodne napetosti. Napoved nove angleške izjave Sklepi današnje seje ministrskega sveta so za enkrat še strogo tajni. Zvečer se je zatrjevalo, da bo še nocoj v poznih večernih urah objavljena nova zelo važna izjava angleške vlade o njenem stališču. V nasprotnem primeru bo informator zunanjega ministrstva dal novinarjem informacije o vseh važnejših sklepih vlade. V Berlinu razširjene vesti, da so angleški konzuli v Nemčiji že pozvali angleške državljane, naj čim prej zapuste Nemčijo, so bile v Berlinu s strani angleškega poslaništva demantirane. Soglasje Avstralije London, 14. sept. h. Avstralska vlada je danes uradno obvestila angleško vlado, da bo z vs mi sredstvi podpirala vsako njeno akcijo, ki jo bo smatrala angleška vlada za potrebno glede na sedanji mednarodni položaj. Posvet z opozicijo London. 14. septembra AA. Predsednik vlade Chamberlain bo drevi sprejel voditelja opozicije Attleeja in Sinclaira. Za jutri dopoldne je sklicana seja izvršilnega odbora delavske stranke. Na seji bodo razpravljali o mednarodnem položaju. Rusija za enoten nastop velesil Moskva, 14. sept. o. »Journal de Moscou«, organ komisarijata za zunanje zadeve, zastopa mnenje, da morajo Anglija, Francija, USA in Rusija pričeti akcijo za rešitev miru. Rusija se bo držala svojih mednarodnih obveznosti. Še je čas, nti<- s up u m-»«h su in preprečiti evropsko katastrofo. Jutri bo morda že prepozno. Povratek kralja Jurija v London London, 14. sept o. »Daily Mail« poroča, da je imel ministrski predsednik Chamberlain daljše telefonske razgovore z Daladierom. Razgovori so se, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, nanašali na sestanek šefov generalnih štabov obeh velesil. Na njem bodo pripravljeni vsi ukrepi za popolno mobilizacijo pomorskih vojnih sil obeh držav. Že danes dopoldne so zastopniki francoskega generalnega štaba prispeli v London in se takoj sestali z angleškimi gene-ralštabnimi oficirji. Kralj Jurij se jutri zjutraj vrne v London. Francoske Informacije o ruskih pripravah Pariz. 14. septembra, b. »Temps« objavlja iz Moskve naslednje poročilo o ruskih vojaških pripravah na zapadni meji: Po dosedanjih informacijah se lahko ugotovi, da so bile v zadnjem času izvedene velike vojaške priprave za vsak primer na ruski zapadni meji Vojaški krogi so tej meji posvetili pozornost že takoj po avstrijski priključitvi k tretjemu rajhu tedaj sta bila kijevsko in belorusko vojaško okrožje brez posebnega zunanjega hrupa spremenjena v tako zvani »posebni vojaški okrožji«, kakor ju je lepega dne označil organ sovjetske armade »Krasnaja zvezda«. Ta preureditev obeh okrožij spominja na avtonomijo sovjetske daljno-vzhodne vojske, čeprav verjetno ni tako obsežna. Vsekakor pa se sme domnevati, da je bila reorganizacija izvedena z namenom. da se četam v teh okrožjih omogoči hitrejši poseg v nepredvideni razvoj. Takoj po »anšlusu« je bilo opaziti tudi pospešeno delo na cestah, ki spajajo za-padna ozemlja z Moskvo. Isto velja tudi za železniške zveze, zlasti za glavno železniško linijo iz Njegorela v Moskvo, o čemer se je lahko v zadnjem času prepričal sleherni potnik iz Berlina ali Varšave. Rekrutiranje najmlajšega letnika se prav te dni nadaljuje, obenem pa se doznava, da je odslovitev starejšega letnika, ki je še v službi, preložena do 20. septembra. Te dni so se v obeh zapadnih okrožjih in v moskovskem okrožju zaključili manevri sovjetske armade, pri katerih so v izredno povečanem številu sodelovali zlasti motorizirani oddelki. Po nekaterih informacijah se zdi zelo verjetno, da se čete, ki so sodelovale pri teh manevrih, niso še vrnile v svoje zimske garnizije. Manevri rezervistov bodo. kakor vsako leto, šele v jeseni. Med tem skrbe nadrejene vojaške oblasti za preskrbo bogate zaioge raznih vojaških potrebščin. Japonska z Nemčijo Tokio, 14. septembra. AA. (Reuter) Zastopnik zunanjega ministra je izjavil sledeče: Japonska je danes bolj ko kdaj prej pripravljena združiti svoje sile z Nemčijo in Italijo v borbi proti boljševizmu, po določbah protikomunistične pogodbe. Zastopnik zunanjega ministra je izjavil, da je kominterna s svojimi intrigami izzvala večino težav v sudetskem vprašanju. Francija pristopila k solunskemu sporazumu Sofija, 14. sept. AA. (Havas) Francoski poslanik v Sofiji je izročil včeraj predsedniku ministrskega sveta odgovor francoske vlade na sporočilo o solunskem sporazumu. sklenjenem 31. julija letos. Vlada francoske republike izjavlja, da se tudi ona odpoveduje vojaški klavzuli neuillske pogodbe. Sudetska glasila prenehala izhajati Praga. 14. sept. b. Glavni organ sudetsko-nemške stranske *'Die Zeit« je objavil na prvi strani z veliki črkami naslednjo obvestilo: »Zaradi novih, poostrenih cenzurnih predpisov, ki onemogočajo poročanje o notranjem položaju, bomo začasno ustavili nadaljnje izhajanje lista in bo dajal odslej poročila naš radio«. Enako obvestilo sta objavila tudj ostala dva oficiozna organa stran ke, ^Rundschau« in »Sudetendeutsche Pres-sebriefe«. demokratični Nemci za ČSR Praga. 14. sept. v. Odposlanci nemških demokratskih strank so se danes javili pri praškem primatorju dr. Zenklu ter so mu izročili izjavo, da so demokratski Nemci odločeni skupaj s Čehoslovaki braniti neokrnjenost in neodvisnost češkoslovaške republike ter so te stavili praškemu županu na razpolago za vsako službo v tem smislu. Prepovedan izvoz tekstilnega blaga Pariz, 14. sept. br. Francoska vlada je do nadaljnega prepovedala izvoz vsega tekstilnega blaga. Vse pošiljke, ki so bile že na poti, so bile na meji zadržane in vrnjene odpošiljateljem. Novi »Grof Zeppelin« Friedrichshafen, 14. sept. AA. Novi zrakoplov »Grof Zeppelin« se je podal danes dopoldne pod vodstvom dr. Eckenerja na svoj prvi polet nad BodenSfcim jezerom. Ta polet bo trajal nekaj ur. Na zeppelinu je bilo 74 ljudi, med njimi 8 članov posadke, več zastopnikov nemškega zavoda za zračna potovanja ter nekaj predstavnikov ministrstva za zrakoplovstvo. Zrakoplov je dolg 245 m. Premer znaša 41.2 m. Plinske celice imajo 200.000 kubičnih metrov prostornine. Zrakoplov more nositi vsega 200.000 kg tovora. Zunanja stran je zgrajena iz izredno močne tkanine. Zeppelin ima štiri motorje sistema Daimler -Benz - Diesel, ki razvijajo silo po 800 do 850 konjskih sil. Največja hitrost je pro-računana na 135 km na uro, povprečna hitrost pa znaša 125 km. Potres v Ranjaluki Banjaluka. 14. sept. o. Snoči okrog 11. je nastal v Banjaiuk; potres, škode ni povzročil, pač pa so se ljudje v paniki raz-bežali iz hiš. Zaključek kongresa za zgodovino medicine Dubrovnik, 14. sept. o. V Oficirskem domu v Dubrovniku se je danes zaključil mednarodni kongres za zgodovino medicine, ki se je pričel v Zagrebu in potem nadaljeval v Beogradu. Na današnji seji je bilo sklenjene, da bo prihodnji kongres leta 1940. v Berlinu, potem pa dve leti pozneje v Rimu. V svojem zaključnem govoru se je predsednik kongresa dr. Lujo Thaler posebno zavzel tudi za čim tesnejše kulturno sodelovanje Jugoslavije z Italija Proslave ob obletnici Masarykove smrti Zaradi napetega položaja so odpadle zunanje svečanosti Praga. 14. sept AA. Danes je poteklo le^ to, odkar je umrl prezidemt Osvoboditelj T. G. Masa ryk. Vsa Češkoslovaška je proslavila današnji dan ter z vso pieteto slavila spomin na velikega državnika. Na vseh javnih poslopjih v Pragi in v notranjosti države so razobešene zastave na pol droga. Na Vaclavskem trgu v Pragi so postavili velik kenotaf, pregrnjen s češkoslovaškimi zastavami ter posut s cvetjem. Zjutraj so zvonili po vseh praških cerkvah. Predsednik republike dr. Beneš, minister za narodno obrambo, predstavniki obeh zbornic ter mnogoštevilne druge osebnosti so odšle danes v La-ny. da počaste spomin prezidenta Osvoboditelja T. G. Masarvka. Vsi listi brez razlike na strankarsko pripadnost, objavljajo članke o življenju velikega državnika in filozofa Češkos',0vaške, ter slave velike moralne vrline tega plemenitega demokrata, katerega geslo je bilo >Resnica zmaguje«. Istočasno objavljajo listi tudj poročila o sedanjih težkih dogodkih, ki ogrožajo vse tisto, kar je ustvaril veliki pokojnik Masarvk. Moraiska Ostrava. 14. sept. A A. Po vseh občinah tuKajšnje pokrajine so bile danes komemoracije ob priliki obletnice smrti prezidenta OsvoiKJciteilja T. G. Maaarvka. Po nekaterih k aiib so se te spominske svečanosti zažo.e že včeraj. V Koprivnici se je konemoracije udeležilo 8.000 ljudi iz mesta in okolice. Ob tej priliki je prišlo do manifestacij za notranji mir v republiki in za obrambo Češkoslovaške. V Moravski Opravi so razobesili mnogoštevilne črne zastave. Masarykove spominske svečanosti v Beogradu Beograd, 14. sept. p. V Beogradu sta bili danes dve komemorativni svečanosti v spomin na pokojnega češkoslovaškega prezidenta T. G. Masaryka. Prva svečanost je bila v savezu SKJ. Sejo je vodil tretji savezni podstarešina dr. Gavrančič. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dragič je imel spominski govor, inž. Radulovič pa je nato govoril še o velikem pomenu 15. septembra 1918., ko se je prebila solunska fronta. Slično komemorativno svečanost so imele češkoslovaške ustanove in organizacije v Beogradu, s katerimi so sodelovale tudi edinice Jugoslovensko-češkoslovaških lig. K tej svečanosti so se zbrali vsi beograjski čehoslovaki in mnogo predstavnikov beograjskega javnega življenja. Proslava v Zagrebu Zagreb, 14. sept. o. Meddruštveni odbor sokoiskili društev v Zagrebu je priredil snoči svečano komemoracijo za preziden-tom Masarykom ter proslavo v spomin na proboi solunske fronte. Spominski svečanosti so prisostvovali številni zastopniki oblasti, med njimi češkoslovaški generalni konzul dr. Resi. generali Lazarevič, Antič in ArandjeloviC ter zastopniki vseh nacionalnih udruženj. Komemorativna sokolska seja je bila prirejena v okviru zagrebških sokolskih proslav 20. obletnice Jugoslavije. Prizadevanja za vlado »nacionalne unije64 Akcija francoskega ministrskega predsednika Daladiera Pariz, 14. septembra, b. V poučenih krogih v radikalni stranici ne taje, da se ministrski predsednik Daladier trenutno zelo trudi, da bi pridobil voditelje vseh glavnih francoskih strank za sestavo močne koalicijske vlade »nacionalne unije«. V ta namen je imel doslej že nekaj konkretnih razgovorov s posameznimi voditelji, tako z bivšim ministrskim predsednikom Flandi-nom, socialističnim prvakom Leonom Blu-mom, komunističnim poslancem Cachinom, bivšim mornariškim ministrom Pierom Co-tem ter predsednikom poslanske zbornice Herriotom. V zvezi s temi napori ministrskega predsednika je zbudil v političnih krogih veliko pozornost Herriotov nedeljski govor v Brie-Comte-Robertu, v kateiem se je z vso silo svoje znane zgovornosti zavzel za »moralno edinost vseh Francozov«. Kakor se doznava iz poučenega vira, so dosedanja Daladierova prizadevanja za sestavo močnega kabineta nacionalne unije naletela pri političnih voditeljih na zelo ugoden odmev in se zdi, da so že zelo napredovala. Izven dvoma je, da so poslednji dogodki vidno pospešili tendenco zbiranja vseh francoskih sil, ki se vselej pokaže, ka-Dajlv Herald< poroča, da so danes prepeljali skoro vse zaloge zlata švicarske narodne banke v neko staro trdnjavo v podzemske prostore, ki so po mnenju strokovnjakov zgrajeni tako, da jih ne more doseči nobena bomba. Tudi največja curiška banka je danes svoje zaloge denarja in vrednostnih papirjev spravila na varno v posebne za to zgrajene prostore v Ženevi. Obrambna navodila Parižanom Pariz, 14. septembra, v. Danes popoldne so bili nalepljeni po vseh pariških ulicah veliki lepaki, v katerih sporoča pre-fektura prebivalstvu, kako naj se zadrži v slučaju letalskega napada. V zvezi s tem so dobili vsi hišni posestniki in vratarji v Parizu še posebna tiskana navodila, kako naj se obnašajo stanovalci v njihovih hišah v slučaju letalskega napada. Hiše, ki nimajo proti bombnim napadom sigurnih kleti, so dobile še posebna navodila, kam naj se zatečejo stanovalci v slučaju letalskega napada. Navodila za pasivno obrambo prebivalstva proti letalskim napadom so bila pre-čitana zvečer tudi na vseh francoskih radijskih postajah. Obenem je sporočilo vodstvo protiletalske obrambe za Pariz vsem lastnikom hiš, da morajo do zjutraj odstraniti s svojih podstrešij ves gorljivi material, kakor staro pohištvo, papir, obleko itd. Diplomatski posveti Pariz, 14. sept. h. Tudi v Parizu se nadaljujejo skoro permanentna diplomatska posvetovanja. Zunanji minister Bonuet je imel danes ponovno daljše razgovore z angleškim poslanikom Phippsom ta ameriškim poslanikom Bullittom. Ministrski predsednik Daladier je imel dopoldne raz-s finančnim ministrom, Jfenhah deaujem in bivšim ministrom Pietriem. Popoldne je imel dolg sestanek z bivšim ministrskim preasednikom Leonom Blumom. Tudi Roosevelt močno zaskrbljen New York, 14. septembra, v. Roosevelt, ki je po precej težki operaciji še rekon-valescent in se nahaja na svojem posestvu, ie danes imel dolg telefonsty razgovor z zunanjim ministrom Cordellom Hullom. Z ozirom na poročila, ki mu jih je podal Huil in ki so prezidenta Roosevelta močno zaskrbila, se je Roosevelt odločil, da se takoj vrne v Washington, akoravno so mu zdravniki nujno nasvetovali, naj ostane še v postelji. Nemir na newyorški borzi New York, 14. sept. o. Kot posledica krize na Češkoslovaškem je nastalo na Walstreetu veliko vznemirjenje. Tečaji skoraj vseh papirjev so padli, ponudbe pa se še zmerom množe. Ko je snoči prispela vest o henleinovskem ultimatu praški vladi, je nastala prava panika. Prodanih je bilo trikrat več vrednostnih papirjev ko dan prej Demanti vesti o nemški mobilizaciji Berlin, 14. septembra. AA. DNB objavlja naslednjo izjavo: V tujini so se razširile vesti o neki delni mobilizaciji v Nemčiji. Pristojni krogi izjavljajo, da je nesmiselnosti takih vesti bila šele nedavno ugotovljena. Dovolj je, če se opozori na dejstvo, da se sedaj v Nemčiji kakor tudi v skoro vseh ostalih evropskih državah vrše jesenske vojaške vaje. Letos se teh nemških vojaških vaj prvič udeležujejo tudi rezevisti. Berlin. 14. sept. AA. (DNB). Neka francoska agencija je razširila vesti, da je Nemčija zaprla mejo proti Češkoslovaški. Ta novica je zlagana. Gobbelsova navodila novinarjem Berlin, 14. septembra. AA. Minister za propagando dr. Gobbels je sprejel danes dopoldne glavne urednike berlinskih časopisov, kakor tudi berlinske dopisnike ostalih nemških listov. Gobbels je podal časnikarjem pregled političnega položaja. Kronski svet v Sinaji Bukarešta, 14. sept. o. Kakor poročajo »United Press« je rumunska vlada danes zasedala ves dan. Seja je bila v Sinaji in jo je vodil kralj Karol. Vlada je podrobno proučila mednarodni položaj, posebno v zvezi s Hitlerjevim govorom. Francoski poslanik je bil danes v zunanjem ministrstvu in je imel daljši razgovor z ministrovim zastopnikom Cancicom. Kronski svet tudi v Belgiji Bruselj, 14. sept. v. Danes dopoldne se je vršila tudi izredna seja belgijske vlade pod predsedstvom kralja Leopolda. Vlada je razpravljala o merah, ki jih bo pod-vzela Belgija v zvezi z razpletom mednarodnega položaja. Na seji vlade je imel glavni referat zunanji minister Spaak, ki je pozneje sprejel belgijskega poslanika v Bukarešti. London, 14. sept. o. Agencija »United Press« poroča iz Bruslja: Belgijska vlada je preklicala vse dopuste belgijskim oficirjem. V trdnjavi Liege neposredno na nemški meji, so vsi oficirji, ki stanujejo v privatnih stanovanjih, pozvani, da se vrnejo v vojašnice. Seja madžarske vlade Budimpešta. 14. sept. h. Danes ob 16. se je sestal ministrski svet pod pod predsedstvom ministrskega (predsednika Imredya k izredni seji, ki je bila posvečena izključno proučevanju mednarodnega položaja. O seji ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Zatrjuje pa se, da je vlada sklenila gotove varnostne ukccc* na sgcpb Veliko angleško posojilo Bolgari]! London, 14. sept. o- Anglešteo posojilo Bolgariji v znesku 6 milijonov funtov (1.5 milijarde dinarjev) je bilo perfeiktutrano ob priliki obiska bolgarskega kralja Borisa v Londonu. Bolgarija dobi za 3 milijone funtov vojnih potrebščin tn kmetijskih strojev, ostale tri milijone pa v gotovini. Tukajšnji politični krogi pripisujejo temu posojilu tudi precejšen politični pomen. Kralj Boris se vrača v Bolgarijo London. 14. sept. AA. (Havas). Bolgarski kralj in kraljica sta s spremstvom zapustila kraljevski dvorec BalmoraL, kjer sta bila gosta angleške vladarske dvojice. V kratkem se vrneta v Bolgarijo. Diplomati pri predsedniku vlade Beograd, 14. septembra AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadi-novič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijanskega in belgijskega poslanika na našem dvoru ter našega poslanika v Parizu dr. Purida. Slovo rumunskega poslanika Beograd. 14. septembra. AA. Danes dopoldne se je v prosvetnem ministrstvu poslovil dosedanji rumunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere. Napredovanji v učiteljski službi Beograd, 14. sept. p. V 5. položajno skupino sta napredovala sreski šolski nadzornik Aleksander Meržin v Murski Soboti in učiteljica Slava Pahor na šoli za de-fektno deco v Mariboru. Odlikovanja Beograd, 14. sept. p. Odlikovani so bili z redom sv Save 4. stopnje šefi krajevnih kontrol Mihailo Jovanovič pri carinski blagajni, Krešimir Korošak pri finančni direkciji in Srečko Magolič pri železniški direkciji v Ljubljani, z redom sv. Save 5. stepnje pa pregledniki računov krajevnih kontrol Valentin Fuchs, Joško Gruden, Jožo Vidovič, Vlado Jančič in Mirko čes-nik pri finančni direkciji, Ivan Mikuš pri glavni carinarniški blagajni in Ivan šiška pri železniški direkciji v Ljubljani. Boji v Španiji Salamanca, 14. septembra. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Po hudi borbi so nacionalistične čete na fronti ob Ebru zavzele važne sovražne postojanke. Izgube republikancev so velike. Nacionalistična letala so sestrelila dvoje lovskih letal, od katerih je eno popolnoma neuporabno. Nacionalistična letala so v noči 11. septembra bombardirala vojaška poslopja v Almeriji, ponoči dne 12. septembra pa letališče Prato de Lobriget, kjer so zgorela velika skladišča bencina in številni hangarji. Barcelona. 14 sept. AA. Po nekajdnevnem zatišju so začele nacionalistične čete s protiofenzjvo na bojišču pri Ebru. Svoje sile so usmerile na pas med Patida de Fancue na in vrhom Gajeta, severno od Corbere. Ni se jim pa posrečilo zlomiti republikanskega odpora. Pri napadu sta sodelovali predvsem artiljerija in letalstvo. Nacionalisti so po težkih izgubah zavzeli točko, ki leži 441 m nad morjem ter vzhodno od Par-tida del Vanhuenas. Barcelona, 14. sept. AA. Z odlokom od 12. septembra je določena mobilizacija dveh letnikov. Saint Jean de Luz. 14. sept. AA. Poročilo republikanskega poveljstva pravi, da so čete generala Franca nadaljevale z napadi na fronti ob Ebru ter da so v odseku med Sen Puanom in Gaeto zavzeli en vrh. Na valen-cijfki fronti ie bil odbit nacionalistični napad pri Villamalosu. Samomor mladega mehanika Ljubljana, 14. septembra. Na železniškem prelazu za viškim pokopališčem. si je nocoj mlad mehanik vzel življenje. Skočil je pod vrhniški vlak, ko je okrog 18. ure privozil tam mimo. Kolesa stroja so ga v trenutku raztrgala. Dogodek je vzbudil veliko vznemirjenje v vsej tamkajšnji okolici in ljudje so takoj obvestili o njem policijo, ki je poslala tja višjega zdravstvenega svetnika dr. Lu-zarja ter dežurnega uradnika Ketteja, da bi dognala vzrok nesreče ta njen dejanski stan. Komisija je ugotovila, da je izvršil samomor šele 18 let stari mehaniški pomočnik Josip Jakopil. Fant je bil zaposlen pri mojstru Kopaču na Bleiweisovi cesti. Stanoval je nekje v Rožni dolini. Bil je rojen v Ljubljani, a pristojen v Ptuj. Prepuščen je bil samemu sebi. Oče in mati sta mu umrla že pred davnimi lerti. Očitno se je zaradi nesrečne ljubezni odločil za to svoje obu-pno dejanje. Komisija je odredila, da so njegove bedne zemske ostanke prepeljali v mrtvašnico na bližnjem pokopališču. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Zjasnilo se je v vsej državi, le v sredini države in v delu zetske in moravske banovine je še vedno precej oblačno z nekaj dežja. Temperatura je nekoliko narasla. Najmanjša Novi Sad 6, največja Split 28 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Po večini jasno. Zjutraj megla, v dolinah in kotlinah. Čez dan se bo v zahodnih in severnih krajih nekoliko pooblačilo. Temperatura bo nekoliko zrasla. Noči bodo še dosti hladne. Zagrebška vremenska napoved: Stalno, dosti vedro vreme, nočne megle, zmerno toplo, »stalno vreme se bo še nekaj časa obdržalo. Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat še jasno in toplo vreme s postopnim po-