TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrifo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi Se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, dne 17. novembra 1932.
štev. 133.
Stari fteedsodUi
' Iz raznih vzrokov sg je med širokimi sloji udomačil nazor, da je vsak davek, vsaka javna obremenitev pravična in dobra, če pade na gospodarske sloje. Po mnenju priprostega ljudstva se gospodarski sloji kar valjajo v preobilici vseh mogočih dobrot, da bi se jim kar ustreglo, če bi se jim nekaj teh dobrot odvzelo. Razni agitatorji so s posebnim veseljem to naziranje še izrabljali v svoje strankarske svrhe in včasih je bilo kar v modi, da se je licitiralo s čim ostrejšo in strastnejšo agitacijo proti gospodarskim slojem, ki se jih je docela istovetilo z največjimi bogataši. Zle posledice te na instinkte preračunane agitacije seveda tudi niso izostale in pred dnevi so krvavi dogodki v sicer tako mirni Ženevi vsem svetu dokazali, kam privede takšna hujskarija.
Pfi nas k sreči te hujskanje danes ni, vsaj javno je ni videti, zato pa je še vedno živ oni nesrečni nazor, da je treba vse gospodarske sloje istovetiti z onimi bogataši, ki nič ne delajo, a imajo vsega v izobilju in ki jih zato ni mogoče dovolj obremeniti z javnimi dajatvami. Ta nesrečen nazor, ki ni nič drugega ko star predsodek, straši .po glavah ljudi in jo kriv, da se najvažnejša gospodarska vprašanja presojajo in rešujejo napačno in da je vsled tega prišlo naše gospodarstvo več ko enkrat v najtežjo stisko. Zato je nujno potrebno, da se ta predsodek že enkrat zatre in zato je potrebno, da se do kosti razgali vsa njegova ničevost in napačnost.
Zlasti pa je treba povdariti eno: Pri nas tistih srečnih ali nesrečnih bogatašev, ki nič ne delajo, a imajo vsega v izobilju, skoraj ni. Morda je nekaj takih posameznikov, ki pa tudi ne prežive niti ene generacije. Skoraj vsi naši gospodarski ljudje pa morajo delati, silno in mnogo delati,
. da se vzdrže. Ne bomo tu govorili o naših obrtnikih in malih trgovcih, ki morajo biti ves dan na nogah in gledati na vsak dinar, da jim njih podjetje ne propade, kajti o marljivosti in delavnosti teh ljudi tudi priprosto ljudstvo ne more dvomiti. A tudi naši veliki trgovci in veliki pod-jetniki so možje dela, ki morajo vse svoje sile posvetiti podjetju, ali pa zadene njih podjetje neizogiben polom. Zasluga tega dela naših velikih podjetnikov in trgovcev je, da je danes Slovenija najbolj industri-jalizirana pokrajina Jugoslavije, zasluga
•	teh ljudi je, da daje trgovina na tisočem zaslužka in zasluga teh mož dela je, da je v Sloveniji primeroma najvišje blagostanje. Pri nas so gospodarski sloji delovni sloji, ne pa kakšni parasiti, ki žive na račun in na škodo celote. In ker so možje dela, zato ustvarjajo tudi drugim možnost zaslužka, zato vrše tudi socijalne funkcije. Zato pa je tembolj napačen oni predsodek, da je treba vse javne dajatve naprtiti gospodarskim slojem, vse privilegije pa drugim stanovom.
Res je sicer, da vsak podjetnik, ko dela za' svoje podjetje, dela tudi za sebe, toda to dela tudi kmetovalec in tudi stalni nameščenec, ker pač danes nihče ne dela zastonj. Toda ko dela naš podjetnik za sebe, ne pozablja na svoje dolžnosti do celote in naša umetnost bi takoj propadla, če ne bi imela baš v gospodarskih slojih svojih podpirateljev. Ali ni značilno, da je baš v času največje gospodarske krize tudi zadonel pravi Jakopičev opomin. Ljubljana posebej je polna krasnili spome7 nikov, ki so nastali le vsled mecenstva trgovskih in gospodarskih slojev. Od Nunske cerkve, ki je zgrajena na račun trgovcev, pa naprej v dobo mecena industri-jalca Zoisa in do najnovejše dobe s svojimi spomeniki v Narodni galeriji, povsodi pričajo spomeniki, da so naši gospodarski ljudje izpolnili svojo dolžnost do kulture.
In tudi na socijalnem polju so storili svojo dolžnost. Ali je bilo še pri nas večje pomožne akcije, ki je bila res uspešna, če je niso takoj podpdi gospodarski sloji? Ali ni danes nepisan zakon, da mo-
ra vsako večje podjetje pomagati pri vsaki nabiralni in dobrodelni akciji? Čem težje pritiska, tem več je teh akcij in v težke tisočake gre že ta davek, ki ga plačujejo podjetja vsako leto za razne dobrodelne akcije in za naša društva. Pa še več bi bilo teh daril, če ne bi bila še ta darila obdavčena.
Naši gospodarski ljudje v polni meri izvršujejo svojo dolžnost do celote, do naroda in do države in zato imajo pravico, da se jih ne sodi le po starem predsodku. Zlasti pa morajo zahtevati, da se vsled tega starega predsodka ne ubija njih podjetij s pretiranimi davki. Je res že skrajni čas, da pade ona neverjetna napačna misel, ko da gospodarska podjetja prenesejo prav vsak davek. Vse ima svoje meje in tudi davčna moč največjih podjetnikov je omejena. In kadar je ta meja prekoračena, tedaj zastane obrat v podjetju, tedaj so njegovi nameščenci ob zaslužek, tedaj zastane vse gospodarsko življenje Na tej meji smo danes in za nekatera podjetja je tudi že bila prekoračena, kakor kažejo številni konkurzi in prisilne poravnave.
V	gospodarskem interesu vse dežele je zato, da že neha enkrat strašiti oni predsodek, da je mogoče prevaliti vsa bremena na gospodarske sloje, in da zmaga spoznanje, da je treba ohraniti podjetja že zaradi interesov celote. Vsako podjetje, ki ga imamo, je ena aktivnih postavk našega gospodarstva, in vsak polom podjetja je brisanje ene aktivne postavke. Tega bi se morali zavedati vsi in gledati na to, da čim bolj spopolnimo aktivno plat našega gospodarstva, da ne ohranimo samo obstoječih podjetij, temveč da ustvarimo še nova.
In tudi davčna politika bi morala poznati to skrb, ker za njo je še posebej vsako podjetje aktivna postavka, ker je vsako podjetje množilec davčnih dohodkov. Vse pa kaže, da se nekateri davčni uradniki tega dostikrat ne zavedajo in Ja tudi oni niso prosti nesrečnega starega predsodka o gospodarskih slojih. Upamo pa, da bo tudi pri njih. prodrlo pravo spoznanje in da ne bo naše gospodarstvo zastajalo vsled preobremenitve z javnimi dajatvami.
Kakor smo že poročali, je francosko-nemška gospodarska komisija sklenila velik investicijski načrt, po katerem bi so izvršila javna dela v gospodarsko manj razvitih evropskih in azijskih državah za milijardo fr. frankov. Sedaj sporočajo nekatere podrobnosti o tem velikem načrtu.
Ta načrt je dobil že čisto konkretne oblike in ni torej več samo prazno sa-njarenje. Predvsem bi se izvršila dela, ki bi služila prometu in ki bi dvignila produkcijo v gospodarsko bolj zaostalih državah. Za uresničenje tega načrta sta bila ustanovljena dva industrijska konzorcija. Prvi konzorcij tvorijo dve francoski tvrdki in nemška tvrdka za nizka dela Julius Berger. Ta konzorcij bo izvrševal dela v Franciji, Nemčiji in drugih državah. Izvrševal bo dela, ki so bila v teh državah že sklenjena, a kasneje odložena.
Drugi konzorcij pa, ki obstoji iz angleških, francoskih in nemških tvrdk, bo deloval le izven Anglije, Francije in Nemčije. Ta konzorcij se imenuje »Syn-dicat Europeen d’Entreprise« in je že docela organiziran.
Jasno je, da ni nastal ta novi konzorcij iz nobenih altruističnih misli, temveč je njegova zasnova čisto praktična. Na eni strani bo z investicijskimi deli dosežen ta uspeh, da bodo mogle velike industrijske države nabavljati materijal za nova dela. Indirekten dobiček teh držav pa bo tudi v tem, ker bodo investicije v gospodarsko slabotnejših državah dvignile kupno moč prebivalstva, ki bi s tem moglo v večji meri kupovati izdelke industrijskih držav.
Za varnost investicij bi morale seveda v prvi vrsti jamčiti države, ki bodo deležne dobrot teh investicijskih del. Poleg tega pa bi jamčile za varnost investiranega kapitala tudi industrijske velesile, zlasti v slučaju, če bi se države, v katerih bi se vršila ta dela, branile zadostiti vsem svojim obveznostim. Zaradi tega se namerava doseči, da bi bilo besedilo garancijske klavzule vseh držav popolnoma enako, da bi bilo s tem omogočeno čim hitrejše in čim skladnejše postopanje.
Investicijska dela bi se izvršila v južno-vzhodnih državah Evrope, v Perziji in Egiptu ter še v katerih drugih državah. Iz teh držav bi se uporabljala tudi delovna sila, ki je poleg tega tudi najcenejša. Materijal bi se nabavljal iz industrijskih držav v razmerju, v katerem bi te dela financirale.
V	glavnem je ta investicijski program že določen, vendar je treba izvršiti še precej dela, da bo čisto pripravljen za realizacijo. Upati pa je, da se bo to kmalu izvršilo, ker je na zapadnem evropskem denarnem trgu mnogo prostega kapitala. Novi investicijski načrt pa je tudi velikega političnega pomena, ker vodi k zbližanju evropskih narodov in ker s svojim praktičnim gospodarskim delom odpravlja trenja med narodi. Že samo iz tega vzroka bi bilo želeti, da se čim preje prične realizacija tega načrta. Države pa, v katerih bi se vršila ta investicijska dela, bi se morale pravočasno pripraviti, da se bodo izvršila res potrebna dela in čim najbolj popolno.
PripacoUiu/o-
Iz Prage poročajo, da namerava trgovinski minister v sporazumu z vlado po vrsti zaslišati zastopnike vseh industrij, da spozna njih želje in zahteve ter da dobi od njih potrebne podatke, kako bi se na najbolj uspešen način moglo iziti iz kaosa, ki je nastal vsled razpih uvoznih in deviznih omejitev v zunanji trgovini. Najprej so bili povabljeni zastopniki steklarske industrije, nato pa bodo sledila posvetovanja z gradbeno industrijo, tekstilno, železno in premogovno. Posvetovanje s steklarsko se je že vršilo in so se ga poleg vseh zainteresiranih ministrstev ter zastopnikov podjetij udeležili tudi zastopniki delo-
jemalcev. Sedanja gospodarska kriza je pač povzročila tudi na socijalnem polju največje težkoče. Kako nujno potrebna so ta posvetovanja, je dokazalo takoj prvo posvetovanje. Izvoz stekla je padel na Češkoslovaškem katastrofalno in znaša samo eno tretjino izvoza v letu 1929 in slabo polovico že zmanjšanega izvoza v letu 1931. Steklarne izrabljajo vsled tega samo 20—30 odstotkov svoje kapacitete. Zastopniki steklarske industrije so podrobno navedli, kaj bi bilo treba storiti, da bi se izvoz povečal in da bi se dvignila konkurenčna sposobnost steklarskih podjetij. Trgovinski minister je po posvetovanju izjavil, da bo
vlada posvetila vsem tem predlogom največjo pažnjo in se potrudila, da jih postopoma uveljavi.
Takšna posvetovanja bi bila tudi pri nas nujno potrebna, ker tudi pri nas pada izvoz in tudi pri nas se pričenja uveljavljati negotovost, ki ovira razvoj poslovnega življenja. Nihče pa ne pozna tako dobro vse ovire, ki so jih povzročile razne uvozne in devizne omejitve, ko ljudje iz poslovnega življenja, ki morajo na lastni koži občutiti vse napake in vse pomanjkljivosti raznih odredb. Zato bi bilo nujno priporočati, da bi pri nas upoštevali češkoslovaški zgled in da bi vlada pooblastila trgovinskega ministra, da zasliši po vrsti zastopnike vseh naših velikih industrij, naših velikih izvoznih tvrdk, pa tudi vse naše trgovine in obrti, ki so v neposrednem stiku z izvoznimi tvrdkami ter našo industrijo.
Najprej pa bi bilo treba zaslišati našo lesno industrijo, ker je ta v največji stiski. Izvoz lesa je padel v tako silni meri, da bi bilo že samo vsled tega potrebno skupno delo vlade in lesnih indu-strijalcev. Poleg tega pa je kliring povzročil polno nejasnosti, da se mnogi niti ne upajo sklepati kupčij. To nejasnost povečujejo še različni komentarji v listih, ki prinašajo čisto nasprotna mnenja o posledicah kli ringa. Že samo vsled tega bi bilo v največjo korist, če bi prišlo tudi pri nas do posvetovanja po češkoslovaškem vzoru.
Razume se samo po sebi, da nimajo in ne morejo imeti ta posvetovanja tega namena, da bi vzbujala kakršnekoli re-kriminacije. Ne gre vendar za to, da bi kdo drugemu kaj očital, temveč gre le za to, da bi se s složnim delom našla najboljša pot za dvig našega izvoza in za oživljenje našega gospodarskega življenja. Jasno je, da tudi pri nas ne bi bilo mogoče vseh zahtev in predlogov industrije kar na mah izvesti; toda zadostovalo bi, če bi vsaj postopoma prišli do njih uresničenja. S temi direktnimi posvetovanji z zastopniki naših industrij ter gospodarskih slojev pa bi prišli tudi do zdrave in solidne gospodarske politike, ki se ne bi vsak dan spreminjala, temveč imela svojo določeno smer, da bi vsakdo vedel pri čem da je.
To posvetovanje pa bi imelo se eno veliko in ugodno posledico, da bi namreč takoj dvignilo optimizem naših gospodarskih slojev, ki bi videli, da se njih zahteve in potrebe upoštevajo. Te temelje na izkušnjah, včasih zelo drago plačanih, in že vsled tega so tudi upoštevanja vredne. Zlasti velike moralne vrednosti pa bi bila zavest, da se stori za napredek našega gospodarstva sploh vse, kar je mogoče storiti in to zavest bi prav gotovo dala ta posvetovanja trgovinskega ministra z zastopniki gospodarstva. Zato pa naj pride čim prej do teh posvetovanj, zato naj ne bo za nas češkoslovaški vzgled zaman.
Protekcijonizem ustvarja draginjo
Vedno bolj jasno se kaže, da razne omejitve uvoza tepejo samo lastnega konzu-menta. Vsled kontingent iran ja uvoza mora nemški konzuni ent plačevati vedno višje oene in vsled protekci jonistRsne agrarne politike je v Švici zavladala takšna draginja, da ni čuda, če ima vedno več uspeha komunistična hujskarija. Tako se mora plačati v Švici za prvovrstno teletino od -15 do 60 Din za kg, svinjetino od 40—45, raoe in kokoši po 30—45 Din, svinjsko mast po 22, sveža jajca so po 3, surovo maslo po 56 Din, solata 4 Din za glavo, krompir 3 Din, jabolka ©d 6—9 Din, hruške 8—13 Din, orehi 14 Din in grozdje po 10—18 Din za kg. Posebne drag je imed, ki velja 4-50 švicarskih frankov ali nad 60 Din.
{ta
V	poslednjih letih se je nadvse razpaslo posečanje zasebnikov po potnikih. Razni potniki obiskujejo od hiše do hiše zasebnike in jim ponujajo v nakup razno ma-nufakturno blago, perilo, steklenino itd. JTaka kupčija pri zasebnikih je ne le pq zakonu o obrtih prepovedana, marveč je mnogokrat tudi v škodo kupcu; saj niso redki pripiefi, da je kupec, ki je ob živahni zgovornosti potnika za navidezno nizko ceno kupil blago, pozneje ugotovil, da kvaliteta blaga ne odgovarja niti navidezno nizki ceni.
Ker je trgovanje potnikov pri zasebnikih v pretežni meri nesolidno, opozarja Zveza trgovskih združenj Dravske banovine vse prebivalstvo na določbo § 143 zakona o obrtih, ki urejuje trgovanje pot-
§ 143 zakona o obrtih določa namreč, da smejo imetniki obrtov sami ali po svojih trgovskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali zunaj njega iskati naročila za kolonijalno, špecerijsko blago, za kemijske in rudninske izdelke kakor tudi za manu-■ fakturno, konfekcijsko in galanterijsko J^Iago in perilo samo pri podjetjih, ki obratujejo s tem blagom. Pri drugih osebah ftmejo iskati za tako blago naročil sami ali p.o svojih trgovinskih potnikih samo na po-
ziv. Velika večipa številih potnikov, ki obiskujejo zasebnike, kupčuje torej preko določb zakona o obrtih in so take kupčije nične v smislu § 145 zakona o obrtih, pravi: da so opravila trgovskih potnikov, sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil — nične.
Zveza trgovskih združenj opozarja prebivalstvo tudi np to, da so tudi reklamacije za tako naročeno ali prodano blago navadno brezuspešne, ker so na naročilnici običajno klavzule, ki vsako reklamacijo onemogočajo.
V	interesu reelne trgovine in pravtako v interesu kupca je, da se tako protizakonito trgovanje zatre.
Zato pozivlje Zveza trgovskih združenj Dravske banovine v lastnem interesu vse zasebnike, da ne kupujejo in ne naročajo blaga pri potnikih, ki jih ne poznajo in tvrdkah, o katerih obstoju in solidnosti se niso prepričali. Zveza pozivlje vse zasebnike tudi, da ji konkretno naznanijo vse primere, v katerih so bili iz takih kupčij oškodovani. Pozivlje pa tudi obrtne in varnostne oblasti, da uvažujejo tozadevne določbe zakona o obrtih.
Zveza trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani (Trgovski dom).
kfneiidU
V	Beograjskem »Narodnem blagostanju« razpravlja znani strokovnjak Bajkič v seri-jp člankov o tem vprašanju. Njegova izvajanja so zelo kritična in stvarna ter odpihajo čisto nove perspektive za presojo tega vprašanja. Zlasti pa oporeka g. Bajkič toč-np.stj pjicijalne statistike o kmečkih dolgovih, ki jp je sestavila Priv. agrarna banka-In pri tem se poslužuje zelo tehtnih razlogov, ki jih ni mogoče na kratko odkloniti. Tako n. pr. ne more razumeti, da bi
623.000	zadolženih kmetij ne imelo več ko 621000 volov in krav, ker je nemogoče, da bi 'bila ena tretjina naših kmetov tako revnih, da ne bi imeli niti ene krave. To bi bilo že nepopisljivo uboštvo, že prava paraliza kmetijstva. Po njegovem mnenju je čisto naravno, če so dolžniki pri navedbi a voj ih dolgov te povečevali, svoje dohodke in svoje dejansko imetje pa zmanjševali. Na ta način so mogli s tem večjim uspe-hpm govoriti, kako so pomoči potrebni in zato upati na čim izdatnejšo državno pod-jporo.
, Pg tudi v drugem oziru je Bajkičcva . analiza vprašanja kmečkih dolgov nad vse zanimiva. Po uradni statistiki je v Jugoslaviji 1,780.000 kmečkih gospodarstev, vseh zadolženih kmetij pa je po statistiki Priv. agrarne banke 715.000. ,Ce je točno, kakor navaja anketa P. A. B., ki bi se pravilneje morala imenovati statistika, da pride na eno posestvo 6-01 prebivalca, potem sledi iz tega, da je v vsem zadolženih 4,297-000 oseb od približno 14,000.000, kolikor ima ljudi Jugoslavija, ali od približno 10-5 milijonov kmečkega prebivalstva. Število zadolženega kmečkega prebivalstva tvori torej 30% vsega prebivalstva ali 40% vsega kmečkega ljudstva. To se pravi, da je zadolžena manjšina kmečkega ljudstva in z ozirom na to dejstvo pravi g. Bajkič:
Z ozirom na to dejstvo prihaja sam od sebe sklep, da akcija za zaščito kmetovalca pred upniki nima v nobenem primeru pravice, da se imenuje akcija v korist vsega kmetijstva. To je samo akcija v korist manjšine kmečkega ljudstva in od državnega napora in žrtev, ki Ibi jih moralo napraviti prebivalstvo, bi imela korist samo manjšina kmečkega ljudstva. Položaj večjega dela, ki je zelo težaven, pa bi ostal nespremenjen in izven posledic te akcije.
G. Bajkič ceni višino kmečkih dolgov na samo 4 do 4-5 milijard dinarjev, dočim znašajo ti po anketi P. A. B 7 milijard. Ni . pa za presojo težkoče teh dolgov važno, Jtako velika je vsota dolgov, temveč točno sliko se dobi šele, ko se primerja z zadolženostjo kmeta v drugih državah. Na Ma-djarskem znaša zadolžitev kmetijstva okoli 20 milijard dinarjev pri celotnem številu prebivalstva 8,683.000, od katerih pa je kmetskega ljudstva le 4-7 milijonov ljudi. Na enega kmeta pride torej okoli 4.400 dinarjev dolga. Če pri nas cenimo kmečke dolgove tudi na 7 milijard, potem pride na vsakega prebivalca 500 Din, na vsakega (kmeta (10-6 milijonov vseh) pa le 666 dinarjev, ali šestkrat manj ko na Madjar-skem.
Še bolj zanimiva pa je druga primera.
Državni dohodki Jugoslavije so za proračunsko leto 1932/33 preliminirani na 11‘3 milijarde Din. Če se upoštevajo še banovinski davki (800 milijonov) in občinski (3 milijarde), potem znašajo vsi dohodki javnopravnih teles 15 milijard. Če od tega odštejemo dohodke državnih podjetij, ki pa so v marsikaterem pogledu tudi davčni, potem znaša čista fiskalna obremenitev ljudstva 11-5 milijard dinarjev. Kmetsko prebivalstvo tvori sicer 80% prebivalstva, v davkih pa je udeleženo le s 50%, kar pomeni, da plačajo kmetje na ime javnih dajatev v vseh oblikah približno 6 milijard. Kmetsko prebivalstvo plača torej na davkih prav toliko, kolikor pa znaša njegova zadolžitev. Ali se more Še potem govoriti o prezadolženosti kmeta? Obresti plača kmečko prebivalstvo za dolgove okoli 1 milijarde ali eno šestino tega, kar se plača za davke. Treba torej kmečke davke znižati le za eno šestino in vse breme obrestne službe za kmečke dolgove bo izbrisano.
S temi primerami je g. Bajkič jasno dokazal, kako silno se pri nas pretirava breme kmečkih dolgov. Pri tem pa se čisto pozablja, da so nekateri drugi stanovi res v obupnem položaju in da si komaj morejo ■še pomagati. Da bi pa tem kdo priskočil na pomoč, na to se seveda ne misli, a prav to bi bilo najbolj potrebno. In med temi težko prizadetimi stanovi so gospodarski sloji na prvem mestu in zato treba iste ugodnosti ko kmečkemu prebivalstvu nuditi tudi gospodarskim slojem! Ne gre pa, da se le en stan zaščiti, druge pa prepušča svoji usodi! Tudi v tem pogledu velja: enaka pravica za vse in predpravic nikomur!
GOSPODARSKE TEŽAVE GRČIJE
Minister narodnega gospodarstva Stefa-nopulos namerava izdati celo vrsto zakonskih odredb, da spravi Grško iz težkega gospodarskega in finančnega položaja. Tako bo predvsem omejil uvoz živil in pa goriv. Zlasti uvoz premoga bo do skrajnosti omejen. S posebnim zakonom bo sklenjeno, da se mora povsodi uporabljati grški lignit. Obenem pa bo skušal minister povečati grški izvoz, kar se mu bo pa težko posrečilo, ker se je že na vsem svetu izkazalo, da sledi omejitvi uvoza za petami padec izvoza. Toda minister Stefanopulos veruje v uspeli svoje akcije in zato Ibodo vsem grškim poslanstvom dodeljeni trgovski atašeji, ki naj podpirajo in pospešujejo grško zunanjo trgovino. Minister namerava nadalje uvesti krušne karte, da se ne bi potrošilo preveč tuje pšenice. Končno je odobril minister, da se proučuje vprašanje, kako uvesti v Grčiji enoten kruh.
*
OBČNI ZBORI
11. redni občni zbor »Kovine« prve jugoslovanske metalurgične industrije d. d. v Mariboru bo 15. decembra ob 16. uri v pisarniških prostorih tvrdke na Teznu pri Marilboru, Vodnikova ulica št. 28.
Nove zbornice
Trgovinski minister je izdal naredbo, da morajo zbornice cim prej dovršiti svojo organizacijo po novi uredbi za zbornice. Spremembe področij se imajo izvesti, dosedanji svetovalci onjih področij, ki se spremene, postanejo svetovalci novih zbornic, če ne bi bili razrešeni svoje dolžnosti. Obenem je trgovinski minister izdal naredbo, da se ustanove v smislu zbornične uredbe Trgovska in industrijska zlbornica v Banjaluki, in obrtne zbornice v Banjaluki, Osijeku in Sarajevu. Za predsednike je trgovinski minister imenoval: pri Trgovski in industrijski zbornici v Banjaluki bankirja iz Savskega mosta dr. Teodora Zuruniča, pri Obrtni zbornici v Sarajevu Dušana Mariča, Obrtne zbornice v Osijeku Stjepana Mecinga in za predsednika Obrtne zbornice v Banjaluki Nikola Koljeriča.
Obi ščife automaiični buletf
DA|-PA M
NI KARTELA IZDELOVALCEV NOGAVIC
Vest o ustanovitvi jugoslovanskega kartela izdelovalcev nogavic, ki smo jo posneli iz gospodarskih listov, ne odgovarja resnici. V Beogradu se je samo vršilo zborovanje izdelovalcev nogavic, da skupno nastopijo proti previsokim davčnim bremenom in je v tem pogledu prišlo tudi do popolnega sporazuma. O ustanovitvi kartela pa ni bilo govora.
*
POJASNILO GLEDE PLAČILA LUKSUZNEGA DAVKA
Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal vsem finančnim ravnateljstvom to pojasnilo o plačilu davka na luksuzno blago, ki je bilo nabavljeno pred 15. avgustom t. 1.: Pod prometom, izvršenim po 1. septembru t. 1. se ne morejo razumeti pošiljke, dobljene po fakturah, ki so bile nabavljene pred 15. avgustom ter se za 'to blago ne plačuje davek na luksuz.
KRIZA LESNE INDUSTRIJE
Osječki »Hrvatski list« piše: Lesne industrije Gutman, Slavex in Croatia so skoraj popolnoma prenehale z delom in je vsled tega na stotine rodbin lesnih delavcev sedaj na zimo brez dela in brez kruha. Dela samo še tvrdka Kresič iz Os jeka. Gutmanova tvrdka plačuje v zadnjem času delo v naturi, agrarni interesenti pa odplačujejo dolg za kupljeno zemljo z delom. Vsled tega so lesni delavci v še večji stiski, ker tudi tisto malo dela, ki bi ga še bilo, dobe kmetje.
*
NOVA RADIO POSTAJA V ZAGREBU
Dne 13. t. m. so bili na svečan način položeni temelji za novo radio postajo v Zagrebu, ki bo veljala 3,250.000 dinarjev. Stolpa za antene bosta visoka 80 metrov. Nova postaja bo gotova že prihodnjo pomlad.
Že v 24 urah
barv«, plesira In kemično gnati obleke, klobuke itd. SkroM in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero. suši. monna in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenburcova ni. S. Telefon št. 22-72
SLUŽBENI LIST
banske uprave Dravske banovine z dne 16. novembra objavlja med drugim:
Pravila o opravljanju praktičnega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev.
— Izprememba pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije.
— Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta. — Maksimalni cenovnik za dimnikarska dela. — Razne objave iz »Službenih novim«, razglase uradov in sodišč ter razne objave.
Letošnja trgatev v Hercegovini je dala
1240 vagonov grozdja.
Jugoslovansko-madjarska d. d. za zamenjavo blaga je bila z oismovinim kapitalom
250.000 Din ustanovljena v Beogradu! ’’
Pri občinskih volitvah v saarskein ozemlju so dobile nemške stranke, ki so za priključitev k Nemčiji, 99‘6% vseh oddanih glasov.
Belgija se je pridružila koraku angleške in francoske vlade, da se odlože izplačila vojnih dolgov.
Volitve v Albaniji so se izvršile mirno in je vladna lista, kot pričakovano, zmagala na vsej črti.
Med Turčijo in Perzijo je bila ob priliki bivanja perzijskega zunanjega ministra Furugi Hana sklenjena prijateljska pogodba »večne trajnosti«.
Izvoz sladkorja iz češkoslovaške je znašal v oktobru 359.224 q, dočim je lani v istem času znašal 645.128 q.
53.000 q sladkorja se bo na Češkoslovaškem uporabilo za proizvodnjo alkohol^.
Carino na uvoz pšenice namerava znižati Rumiunija, da prepreči nadaljnji porast cene za pšenico.
Francoske osrednje hranilnice bodo s 1. januarjem 1933 zopet znižale obrestno mero .na vloge od 3-25 na 2-75%.
Na Dunaju so hranilne vloge v zadnjem času porastle za 5 milijonov šilingov na 714 milj. šil. Vse hranilne vloge v Avstriji znašajo 1.460 milj. šilingov.
Tri petrolejske družbe v Mehiki so posodile imehikanski vladi 7 milijonov dolarjev.
Pomorski promet se je v Franciji, Italiji, Norveški in Angliji vsled sezone oživel in je zato padla tonaža nezaposlenih ladij za 10%.
Gospodarski naeijonalni odbor v Parizu
je pozval francosko vlado, da bolj podpira kemični študij, da uvede doktorat za kemijo in da zasleduje vse nove iznajdbe na polju kemije, ker je nemška kemija na mnogi višji stopnji ko francoska.
Madjarska vlada je sklenila, da zniža davek na vino za 50%, da s tem poveča konzum vina.
Dansko konverzijsko posojilo v višini 30 milijonov kron se je ponesrečilo in so morale banke podpisati več ko polovico posojila.
Proračunski deficit Grške znaša nad 700 milijonov drahem.
Nemške železnice so za božične praznike znižale železniške tarife za vse potnike za eno tretjino. Te znižane tarife veljajo letos 10 dni od 21. decembra do konca leta.
Nemška trgovinska bilanca je bila v prvih 10 mesecih t. 1. aktivna za 930 milijonov mark.
Število brezposelnih je v Franciji koncem oktobra padlo za 2135 in znaša sedaj število vseh brezposelnih 247.592.
Brezposelnih je bilo v Italiji dne 3Q. oktobra 956.357, za 54.508 več ko v oktobru lani.
Borsolino, znana italijanska fabrika klobukov, je zašla v plačilne težkoče. Njene pasi ve znašajo 10 milijonov lir, delniška glavnica pa 24 milijonov lir.
V	srednje-ameriški republiki Honduras je izbruhnila revolucija.
Brazilija je letos uničila 10,203.000 vreč kave, da bi vzdržala ceno kave na stari višini.
Pri ciklonu na otoku Kubi je bilo 1700 ljudi ubitih, 36C0 težko ranjenih in okoli
10.000 lahko ranjenih.
Strahovit tajfun je divjal na Japonskem, ki je razdel 30.000 hiš. Več ko tisoč ljudi je ubitih, na desettisooe pa ranjenih.
Tako velikansko število kobilic je preplavilo Kanarske otoke, da je prebivalstvo proti njim čisto brez moči.
Papeževa železnica je dolga 220 metrov in je veljala 50 milijonov lir.
KUDMIM
M
TRAPE MARK
„BUDDHA“
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15	Telefon	26-26
fiMMHU statistika Ju^6staviie>
Pod gornjim naslovom piše pariški list :>L'Ere Nouvelle« to-le:
Ves čas do polovice preteklega meseca se je Jugoslavija hrabro prizadevala, da zadosti vsem svojim finančnim obvezam d« svojih upnikov v tujini in to kljub svojemu zelo težkemu finančnemu stanju, ki izvira iz. Hoovrovega moratorija in katastrofalnega padca kmetijskih pridelkov, ki so glavni predmet izvozne trgovine Jugoslavije.
Jugoslovanska vlada je storila nadčloveške napore, da ne bi bila prisiljena zateči se k moratoriju za svoje inozemske dolgove. Ona je smatrala za svojo častno zadevo, da obvaruje pravice svojih tujih upnikov in jim je zato v dinarjih redno izplačevala njih kupone pri Narodni banki.
V	tujini razširjene vesti, po katerih bi Jugoslavija sledila primeru bankrotiranih držav Srednje Evrope, ne odgovarjajo res nici, ker bodo jugoslovanski upniki plačani iz dohodkov, ki so predvideni v jugoslovanskem proračunu. Res je, da ta plačila ne bodo izvršena v tujih devizah, kakor se je to vršilo preje, toda ta sprememba se je morala izvršiti vsled pomanjkanja tujih deviz v Jugoslaviji. Ta sprememlba nikakor ne sme biti pripisana v krivdo jugoslovanski vladi, temveč edino zunanjim faktorjem, v prvi vrsti Hoovro-vemu moratoriju, ki je vzel Jugoslaviji 400 milijonov frankov, ki jih je dobivala ‘iz nemških reparacij.
če> se temu doda, da je bila vsled svetoven gospodarske krize Jugoslavija prikrajšana za druge dohodke, ki jih je dobivala iz
tujine — pošiljke jugoslovanskih izseljencev iz Evrope in Amerike, zakupnine za trgovsko mornarico, plasiranje tujega kapitala itd. — je lahko razumeti, da ta država ne more več razpolagati s tujimi devizami, ki so potrebne za plačilo njenih zunanjih dolgov, za katere znašajo obresti 1200 milijonov dinarjev letno. Prav tako pa tudi ne more biti izrečen jugoslovanski vladi noben očitek, ker je znižala svoj proračun za 25% in tudi uradniške plače, da s tem zasigura proračunsko ravnovesje in prilagodi svoje življenje novi situaciji, ki izhaja iz svetovne gospodarske krize.
Vseeno pa obstoji zdravilo za ta položaj. Države upnice bi morale omogočiti, da se poveča obseg aktivnega salda jugoslovanske trgovinske bilance in se s tem zahvaliti Jugoslaviji, da pravilno vrši svoje finančne obveznosti y tujini. To je tem bolj potrebno, v kolikor se tiče Francoske, ker je znašal jugoslovanski izvoz v Francijo v prvih osmih mesecih tega leta komaj 1-84 odstotkov, dočim je znašal francoski izvoz v Jugoslavijo v istem času 4-67 odstotkov.
V	jugoslovanskih gospodarskih krogih je bilo dostikrat povdarjeno, da je Francija dovolila mnogo večji kontingent za uvoz avstrijskega in švedskega lesa, kakor pa za jugoslovanski, ki je na splošno boljše kakovosti. Povdarjeno pa je bilo z jugoslovanske strani tudi to, da se velika množina jugoslovanskega lesa uvaža v Francijo po nemških in italijanskih trgovcih iz razloga, ker uživate Italija in Nemčija več carinskih olajšav in ugodnosti, ko Jugoslavija, zaveznik in glavni dolžnik Francije.
TEDEN
ega
Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva; promet 955.212-61 dinarjev
Minuli teden je bil v pogledu deviznega prometa nekoliko živahnejši od predzadnjega tedna, ki je zaključil z dokaj manjšim skupnim prometom ca. 624 tisoč dinarjev. Na poedinih borznih sestankih prejšnjega tedna je bil ta-le dnevni devizni promet:
Dne 7. novembra Din 554.335'36 Pariz;
Dne 8. novembra Din 147.431-97 Pariz;
Dne 9. novembra Din 134.414-77 Wien;
Dne 10. novembra Din 58.561‘03 Curih;
Dne 11. novembra Din GO.469'48 Italija.
S posredovanjem Narodne banke je bilo perfektuirano zaključkov za nad 200 tisoč dinarjev in sicer Londona za 85 tisoč Din, Curiha in New Yorka po 52 tisoč dinarjev, a Trsta za 11 tisoč dinarjev. V pretečenem tednu je bil zbog povečane privatne ponudbe znatno večji promet v privatnem blagu; v celem je bilo zaključeno deviz za približno 755.000 dinarjev. Največji promet
V	privatnih devizah izkazuje Pariz (498 tisoč Din), dočim so bili v ostalih devizah neprimerno manjši zaključki (vse v tisočih dinarjev): New York 87, London 69, Wien 50, Trst 32, Curih 10, Amsterdam 5 in slednjič Berlin 4.
V	devizni tečajnici je omeniti predvsem nadaljnji porast tečajev New Yorka (za 6-94 poena), Berlina (za 3-89 poena), Trsta (za 1-34 poena) in Prage (za 0-22 poena), medtem ko izkazujejo temeljem sledeče tabele:
7. novembra 1932 11. novembra 1932
Berlin
Bruselj
Curih
London
New York
Pariz
Praga
Trst
Varšava
najnižji	najvišji	najnižji	najviSji
Din	Din	Din	Din
231318	2324-54	2311-79	232315
1362-36	1373-16	1366-25	1377-05
800-24	804-18	798-85	802-79
1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
189-42	191-02	188-69	190-29
5726-31	5754-57	5733-25	5761-51
225-88	227-	225-77	226-89
170-23	17109	170-45	171-31
293-90	296-30	294-24	296-64
		643-57	648-63
malenkostni tečajni padec po 1-39 točke Amsterdam in Bruselj, 0-73 točke London ter 0-11 točke Pariz. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, dočim je 11. t. m-notirala Varšava 643-57 za denar in 648*63 za blago. Curih je ostal skozi vse borzne dneve zadnjega tedna na dosedanji bazi in (bil trgovan po tečaju 1108-35 za povpraševanje in 1113-85 za ponudbo.
Notic ostalih deviz ni bilo.
. Efektno tržišče
Tendenca zelo mlačna, brez zaključkov
Položaj na tukajšnjem efektnem tržišču je ostal docela nespremenjen in tudi prometa ni bilo. Res beležijo — zlasti državni papirji — močnejše tečajne oscilacije, a do zaključkov ni prišlo kljub povečanemu povpraševanju in 'ponudbam. Tako je od 8. do 11. t. m. beležilo 1% inv. posojilo 46— in 43-— dinarjev, za denar, a Din 49—, Din 47-5Q in Din 45-— za blago, dočim je tečaj Vojne škode med tednom popustil na Din 188-— (torek, v sredo za blago), oziroma na Din 192-— (torek, v sredo za blago). Včeraj je notirala Vojna škoda ob ponedeljkovem tečaju t. j. Din 190-— za povpraševanje in Din 195-— za ponudbo.
Blagovne notice 8% oziroma 7% Blairovega posojila pa so bile od ponedeljka na petek naslednje: 35'— (7., 8. in 9, t. m.), 41-— in 42-—, oziroma 31-—, 33-— (8. in 9. t. m.), 35-— in 36-—.
Izmed industrijskih papirjev je skozi vse borzne dneve tekočega tedna beležila edino Tvornica za dušik d. d., Ruše in sicer po tečaju Din 125— za denar. Ker pa ni bilo blaga na razpolago tudi zaključkov ni bilo.
Lesno tržišče
Tendcnca še vedno slaba.
Povpraševanja v lesni trgovini so se v pričetku zimske sezone nekoliko poživela, to pa radi tega, ker so zaloge lesa v ino-
zemstvu radi popolnega zastoja izčrpane. Pričelo se je v mehkem lesu povpraševati po I. in II. in monte kakovosti, medtem ko se je doslej iskala le III. V tramih je zanimanje precej povoljno. V trdem, lesu pa se išče bukovina, tako parjena in nepar-jena, kakor obrobljena in neobrobljena. Zahteva se pa le suho blago I. in II. kakovosti. V hrastovim se je zaključilo nekaj neobrobljenih plohov in podnic v običajnih dimenzijah za izdelavo vagonov.
Naši izvozničarji so se spočetka zadržali pasivno napram kliringu, medtem ko so se v pretečenem tednu že začeli posluževati klirinškega prometa.
ie6ai 16. novembra lsM3	ovpra Sevanje m	Ponudbe >10
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gotd.	2313 18	2324*64
Berlin 100 M	1367 36	13<8‘16
Bruselj 100 belg . .	<99 3	803 07
Budmipeftla 100 pengO	— '	— ’ -
Curih 100 tr.	1108 35	1113 85
London 1 tani	191-14	192-74
Newyork 100 dol., kabel	•—	- *—
Newyork 100 dolarjev	6737 42	6765-68
Parl| 100 Ir.		2^694
Praga 100 kron		170-56	171 42
Stockboliu 100 »ved. kr	- •—	- »
trat 100 Ur	494'35	296-76
Optimizem na borzah
Na pariški borzi je nastopila v soboto močna hausse in so papirji precej narastli. Delnice francoske Narodne banke so se dvignile za 400 frankov. Tudi na deviznem trgu je bila hausse in se je funt okrepil od 83-72 na 85-10 fr. Iranka. — Tudi na vseh ameriških borzah se kaže krepka tendenca. Zlasti ugodno je uplivala vest, da je ameriška vlada pripravljena odobriti odložitev medzavezniških vojnih dolgov. Posamezne delnice so napredovaile od 5 do 10 dolarjev. Delnice Združenih jeldaren so po mnogih letih zopet dosegle tečaj* 40 dolarjev. — Tudi na produktivni borzi v Chicagu je nastopilo zboljšanje An se je cena žitu dvignila za 2 oenta.
denazstvo-
BANOVINSKA HRANILNICA V NOVEM SADU
V	ponedeljek je začela poslovati v Novem Sadu novo ustanovljena banovinska hranilnica za donavsko banovino. Za njenega predsednika je bil imenovan veletr-žec, član banovinskega sveta in predsednik Združenja trgovcev Stanko Lazič, za njenega upravitelja pa dosedanji direktpr Bačke kreditne banke in član združenja industrijalcev Živorad Bogdanovič. Obe oblastni hranilnici v Somboru in Smederevu sta dobile nalog, da s 30. novembrom zaključita bilanco ter izročita vsa aktiva in pasiva novi banovinski hranilnici v Novem Sadu. Obenem je ustanovila nova banovinska hranilnica svoji podružnici v Smederevem in Somboru. Ves denarni promet banovine se Ibo odslej vršil le po noyi banovinski hranilnici. Nova banovinska hranilnica bo eden največjih denarnih •zavodov v banovini.
*
ŠVJCA NE BO VEČ DALA ZUNANJIH POSOJIL
Emisija zadnjega zunanjega posojila je povzročila oslabitev švicarskega franka. Švicarska Narodna banka je zato opozorila zasebne banke, da ne emitirajo za enkrat nobenih zunanjih posojil več, razven če bi omogočila delo švicarskim tvrdkam. V zadnjih dneh razpisano posojilo družbe Paris-Lyon Mediterranee v višini 44 milijonov frankov je imelo slalb uspeh in je vsled tega padel tečaj posojila takoj na 96%, čeprav znaša njegov emisijski kurz 97-5%.
*
Prodaja hiš zagrebških bank. Nekatere banke v Zagrebu im drugih mestih so se odločile k prodaji svojih hiš, da bi pove-
CI ICC 3IIA
Maš pravi domači izdelek!
čale svojo mobilnost, oziroma plačilno zmožnost. Tako je Prva hrvatska štedionica že napravila nekaj taikih kupčij. Tudi Jugo-slavenska Union banka se že ipogaja z Oficirskim domom v. Zagrebu o prodaji hiše, kii jo ima na Zrinjevcu.
Izplačevanje kuponov dolarskih papirjev. Direkcija državnih dolgov v Beogradu izplačuje kupone dolarskih papirjev, ki so zapadli dne 1. novembra samo od tistih obveznic, katerih kuponi so se že ob prejšnjem terminu, it. j. 1. maja vnovčili pri njej; sioer je treba dokazati, čeprav so bile obveznice v redu kupljene na borzi, da niso prišle po 1. aprilu t. 1. >v državo. S tem se hoče preprečiti spekulacija s temi papirji, ki jo je pospeševala kurzna razjoka med našimi in inozemskimi borzami, zlasti ameriškimi. Treba je pripomniti, da je ta način ureditve izplačevanja za enkrat še začasen, saj je med drugim v splošnem skoro nemogoče kontrolirati, kdaj je prišel papir v državo. Ravno radi tega se tudi predlaga, da se popišejo vsi ti papirji, da bo kontrola mogoča vsaj v bodoče.
Statistika vojnih dolgov
Ker je vprašanje vojnih dolgov vsled zahtev angleške in francoske vlade po odložitvi dolgov zopet v ospredje zanimanja, objavljamo statistiko vojnih dolgoy.
Vsota vseh (v milijonih dinarjev):
Države upnice:	terjatev	dolgov
Zed. drž. S. A.	20.822-7	—
Francoska	13.856-8	10.497-1
Angleška	10.685-8	9.754-2
Belgija	1.454-2	849-0
Jugoslavija	874-1	338-6
Italija	4.056-6	3.517-7
Japonska	109-5	—
Grška	216-1	164-5
Portugalska	150-5	109-6
Rumimija	447-2	422-6
Holadniška	18-3	—
Kanada	13-2	—
Norveška	6-2	—
Švica	4-6	—
Luksemburg	4-0	—
Švedska	1-9	—
Avstrija	0-8	—
Dan,sika	0-5	—
Države dolžnice: Nemčija	0-2	25.609-1
Poljska	4-4	661-1
Cešikoslovaška	1-1	424-8
Avstrija	—	116-i
Bolgarska	0-66	78-6
Estonija	, —	45-5
Letonija	—	343? 35-b
Madžarska	4-2	
Finska	—	19-1
Litva	—	14-7
Skupno:	52.741-5	52.741-6
Dr. Pi rčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
(fMpodcicsUe- juvzjm&cz v MladžacsUi
V	zadnjih mesecih se je gospodarski položaj na Madžarskem le malo izpremenil. Ker so se izjalovili rekonstrukcijski načrti, kako hi, se dvignila v zvezi s Streso kiipna moti evropskega prebivalstva, mora sedaj Ogrska skušati, da si pomaga na lastno pest, čeprav trgovsko-politična situacija ni ravno ugodna.
Z Avstrijo se še vedno vrše pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, a do zaključka le še ni prišlo. Pomagajo si s provizo-r»ji in začasnimi naredhami. Dogovori, ki obstojajo z Nemčijo, Francijo in Švico zaradi izvoza pšenice, so na svoji vrednosti izgubili, ker je prebitek iz letošnje žetve za izvoz prav neznaten.
Na položaj poljedelstva je vplivala zlasti težko slaba pšenična letina; vendar pa polagoma nastaja zaradi večjega pridelka rži in krmilnih sredstev zboljšanje. Stremi se za tem, da se preneso klirinški dogovori, kateri so bili odpravljeni za izvoz pšenice, na ječmen in koruzo. Kmetijski problem prodaje obstoja predvsem, le v tem, kako daleč se lahko vnovčujejo živila v živalski obliki. Vsled majhne kupne moči v poštev prihajajočih trgov kakor tudi vsled trgov-sko-paldtičnih zmešnjav so izgledi živinorejcev jako trpki. Le v smeri proti Italiji je na 'podlagi nove trgovinske pogodbe uravnan izvoz živine. Tu je v veljavi v kreditnem oziru ugoden kontingent za pitana goveda. Težko se prodaja krompir, čigar preostanek za izvoz pa tudi ni velik. Vsled močne inozemske konkurence je zlasti prizadeto namizno grozdje. Nemški trg za sadje in sezonske sadeže pa se je vsaj deloma obdržal s pomočjo kompenzacijskih kupčij. Velik izostanek pa beleži eksport perutnine in jajc in sicer predvsem zaradi kolebanja pri kurzu šterlinga.
Eno izmed največjih skrbi pa predstavlja madžarski gospodarski politiki agrarni problem. Različni so predlogi, kako naj bi se rešil ta problem. Gospodarski krogi najbolj priporočajo predlog, ki določa ne samo 'za kmetovalca, temveč tudi za trgovca in obrtnika uvedbo prisilnega poravnal-
nega postopka pod kontrolo pokrajinskega kreditno-zaščitnega društva.
Vsled splošne depresije je tudi industrija težko prizadeta. Pomanjkanje investicijske delavnosti je zlasti zadelo stavbno obrt. Nekoliko bolje gre tekstilni in strojarski industriji, ki delata za domači trg.
Novi ministrski predsednik, ki je sicer priznal, da bodi politika industriji prijazr na, je najprej napovedal boj višjim cenam za domači premog.
Gdmbosov kabinet hoče voditi docela realno finančno politiko in zato si prizadeva, da doseže dejansko uravnovešenje državnega proračuna. Novi finančni minister pa se s tem celo noče zadovoljiti, marveč hoče državo v materialnem oziru tako okrepiti, da bo mogla podpirati poljedelsko in industrijsko produkcijo ter zabraniti sicer preteči polom kreditnega sistema. Pa to so le lepi načrti, dočim ima vlada še težke skrbi, kako rešiti najnujnejša vprašanja.
Najprej treba omeniti kmetski moratorij, ki je bil že enkrat podaljšan in bi moral biti sedaj vnovič. Ker priznava novi kabinet kapitalistična načela, je le naravno, da se mora napraviti razloček med dobrimi in slabimi dolžniki ter dovoliti med upniki in dolžniki direktna individualna pogajanja.
Malo da ne nerešljiv problem pa predstavlja vprašanje optantov, kateri zahtevajo odškodnino za svoja posestva, ki jih jun je konfiscirala Rumunija. Novi finančni minister predvideva tudi predimenzioniranje državne in avtonomne uprave, kar bo nedvomno povzročilo upokojitve državnih nameščencev. V času brezposelnosti bodo upokojitve le še povečale težaven notranji položaj na Madžarskem, dočim bo njih finančni efbkt le minimalen.
Nekdaj zelo zdrava struktura madjarske-ga gospodarstva je danes porušena in gospodarski položaj Madjarske je tako težaven, da je iskren sporazum z njenimi sosedi zanjo kategorična nujnost. Revanšna ddeja pa ta sporazum onemogoča in zato je prav malo upanja, da bi se madžarska kmalu rešila iz svojega sedanjega težavnega položaja.
Prodaja svinca. Dne 25. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu licitacija glede prodaje 70 ton svinca. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubija™-)
Oddaja kolodvorske restavracije v Novem mestu v zakup. Predmetna licitacija se vrši dne 15. decembra in ne 18. novembra t. 1., kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno.
Direkcija državnega rudnika Scnjski Rudnik sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 230 m nosilcev. — Minerska komanda v Kumboru sprejema do 1. decembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, kromove kisline, vazelina, mineralnega olja, cinka, gumijastega mate-rijala itd.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 60 komadov medeninastih cevi, 200 m svinčenega kabla, 300 m ma-nesmanovih cevi in 30 komadov krogljič-nih ležajev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
ITALIJANI KUPUJEJO POLJSKE TEKSTILNE PRIDELKE
Iz Varšave poročajo, da je prešla velika poljska tekstilna fabrika Scheibler & Grohmann v Lodzu v italijanske roke. Italijanski upniki so prevzeli 53 odstotkov vseh delnic. Tudi druga največja tekstilna fabrika v Lodzu Poznanski je prišla v italijanske roke. Zaupnik Banche Commer-ciale inž. Hoffmann bo vodil obe fabriki.
Konkurzi in prisilne poravnave
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovinah:
trgovine z manufakturnim blagom Dol-ček in Marini v Mariboru. Poravnalni sodnik ar. Kovča, poravnalni upravitelj dr. Farkaš, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave dne 22. decembra ob desetih v sobi št. 84 pri mariborskem sodišču. Rok za oglasitev do 16. decembra. Poravnalna ponudba 60%.
trgovca Sicherla Engelberta v Spodnji Polskavi. Poravnalni sodnik Vodušek .Štefan, poravnalni upravitelj dr. Pučnik* odvetnik v Slovenski Bistrici. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Slovenski Bistrici dne 20. decembra ob desetih. Rok za oglasitev do 15. decembra. Poravnalna kvota 40%.
INDEKS NA DEBELO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM NAZADOVAL Kakor navaja češkoslovaški statistični urad, je bil 1. novembra na Češkoslovaškem indeks na debelo za 0-4 nižji ko prejšnji mesec. Indeks za živila in predmete prehrane pa je narastel od 97-3 na 97-9, torej za 0-6 točke. Indeks za industrijske izdelke se je znižal od 103-5 na 102-1.
Izvoz sadja iz Srbije in Bosne
Besna tu Srbija izvažate predvsem sveže in posušene češplje, orehe in jabolka bu-dinitte. Izvoz češpelj je končan. Svežih češpelj je bilo v vsem izvoženih 1772 vagonov in v skupni teži 12.385 ton. Največ češpelj je šlo na Dunaj, potem v Prago in na tretjem .mestu je Miinchen. Češplje so bile letos dobre kakovosti, vseeno pa je bila njih cena nizka, povprečno 1 Din za kilogram. Kakor vsa leta, tako so mnogo škodovali našemu izvozu nekateri brezvestneži, ki so mesto češpelj dali v zaboje kamnjc! Bil bi res že čas, da bi se te lopove enkrat prav eksemplarično kaznovalo. Druga napaka pri našem izvozu so neprimerni zaboji. Češplje imajo premalo zraka v navadnih zabojih in zato ne vzdrže daljše vožnje. V zadnjem času je pričela vendarle v Brčkem, ki je glavni izvozni kraj za češplje, izdelovati neka tvrdka za izvoz primerne zaboje.
ilzvoz budimk je bdi prejšnja leta velik in zlasti Nemčija je mnogo kupila teh izvrstnih srbskih jabolk. iLetošnje budimko pa so slabše kakovosti in zato se jih bo moglo le malo izvoziti. Za najboljše izvožene budiimke se plačujejo od 150 do 170 Din za 100 kg franke natovorna jpostaja.
Orehov je letos po vsem svetu zelo malo in zato je razumljivo, da je po orehih močno povpraševanje. Najprej so ponujali za kg orehov po 2 do 2'50 Din, v kratkem pa je cena poskočila na 5 do 5-50 Din. Cena pa je še vedno čvrsta in bo gotovo še narasti a, ker je povpraševanje po orehih vedno večje. Verjetno je, da se bodo letos prodale tudi vse stare zaloge orehov, ki se tudi že dejansko ponujajo.
*
VINSKI SEJEM IVANJKOVCI
Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj 8. vinski sejem in razstavo dne 13. decembra 1932. Pripušče-na so le vina lastnega pridelka, izključno iz ormoško-ljutomerskega vinar, okrožja.
Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je izvrsten in si bo vsak lahko nakupil prvovrstnega ljutomerčana direktno od producenta. Na razpolago pa bodo tudi najizvrst-nejša sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bo takrat ravno primeren čas za nakup za prvi pretok. Cene so izredno ugodne.
Vse producente ormoško-ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo udeležiti, pozivamo, naj to prijavijo zadrugi, najkasneje do 4. decembra t. 1.
Trtna tioročtla
ČVRSTE CENE NA LJUBLJANSKEM TRGU
Živilski trg je vedno dobro založen in soglasno s cenami za živo živino so se dvignile tudi cene za meso. Goveje meso se prodaja od 8—12, kravje od 6—8 Din. Svinjsko meso sveže od 16—8, prekajeno od 16—20 Din. Po nekaterih stojnicah pa
se prodaja meso tudi cenejše. — Sadni trg je enako dobro založen. Cene so ostale skoraj neizpremenjene. Izbrana jabolka so bila po 3, hruške tudi po 3 Din. Gobe so se prodajale po 4 Din za merico, a je njih kvaliteta nazadovala. — Zelje je po 3—4 Din, repa po 2-50—3 Din. Fižol je bil po 4 Din liter. Jajca so ohranila svojo ceno in se prodajajo po 2'75. Na Sv. Petra nasipu so prodajali kmetje zelje po l-25—1-50, krompir pa po 0-80—0-90 Din za kg. Zelje je bilo zelo lepo in so se posamezne glave prodajale tudi po 2*— Din.
*
ZAGREBŠKI TRG
Na trgu je v zadnjem času zlasti mnogo divjačine. Meso srn sprednje po 12, zadnje po 20—32 Din. Meso zajcev sprednje po 8, zadnje po 20—22 Din. Zajc po 25—30, fazani po 25—35, jerebice po 18—20 Din za kos.
Gob je vsled hladnega vremena manj in so se prodajale že po 4—6 Din merica, oz. po 6—10 Din kg.
Jajc je zaradi močnega izvoza malo in se prodajajo sveža po 1-25—1‘50, stara po 1—1-25 Din.
Govejo meso je v ceni čvrsto, blaga je v zadostni meri. Sprednje s privago 10 Din, zadnje s privago 12—14 Din, brez privage 14—16. Cena teletini je ostala nespremenjena. Sprednje meso s privago 8—12, zadnje s privago 12—14. Povpraševanje po svinjskem mesu je naraslo. Cene so te: svinjsko meso (segno) 14—16, kare 16 do 20, lopatice 12—14, rebra 10—12, pljuča im jetra 5—8, slanina 15, mast 17—18, Špeh 16—17. Pujski in teleta so vsak dan dražja.
Perutnina. Nepitane gosi 30—35, kokoši 25—35, race 20—35, kapuni 20—35, petelini 15—25, piške od 12'50—20, pa tudi dražje, ker se zelo izvažajo.
Cone mlečnim izdelkom so se nekoliko dvignile. Neposneto mleko po 2-50, posneto po 1, smetana sladka po 20, kisla po 12-50; čajno maslo po 30—35, navadno 20—25, svež sir 3—5, ovčji 25—30, trapistovski 25 do 35 Din za kg.
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na dunajski živinski trg z dne 14. t. m. je bilo prignanih 2093 glav goveje živine, od. teh iz tujine ‘256. Cene so bile te: voli I. vrste 1 '25—1-75, II. vrste 0‘95 do 1-20, III. vrste 0-80—0-90; biki I. vrste od 1-05—1-15, II. vrste 0-90—1, III. vrste od 0'80—0‘85; krave I. vrste od 1—1"20, II. vrste 0‘85—0"95, III. vrste od 0"75—0-80 šilingov.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Petek, dne 18. novembra: Zaprto.
Sobota, dne 19. novembra:	Manon.	Pre-
miera. Red A.
Mariborsko gledališče.
Petek, dne 18. novembra: Zaprto.
Sobota, dne 19. novembra: Moje dete. Premiera.
Nedelja, dne 20. novembra: Ob pol 11.: Dijaška koncertna matineja.
Nedelja, dne 20. novembra: BOb 20.: Koncert Brandl-tria.
Celjsko gledališče.
Nedelja, dne 20. novembra: Ob 16.: Celjski grofje. Zmerno znižane cene.
Nedelja, dne 20. novembra:	Ob	pol	21.:
Friderika. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru.
SSrzojavi: fKrispercoloniale JCjubljana — ‘Geleton it. 2263
Ani Krisper Coloniale
Častnik:	Jos Verlič
Veletrgovina koloni-ialne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Gočna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
'Ustanovlieno leta 1840
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago.
‘Grgovci in industrijcil
Trgovski
list
se priporoča ta i
in s e v iv a n j e 7
J. HLEBI, LJUBLJANA
druZba z o. z.
CANKARJEVO N. 21 -- MESTNI TRG 19
Sobo-frkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Motfvoz Grosuplje
Jomai slovenski izdelek -c- Svoji k svojim!
n 1
Tovarna motvoza in vrvarna «L d-
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CIIALEK, Ljubljana