cena 170 dinarjev številka 8 (863)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
Občina Mozirje
Miha Ravnik na obisku v Nazarjah
V četrtek je občino Mozirje obiskal predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Miha Ravnik. Po uvodnem pogovoru na občinskem svetu je obiskal Modno konfekcijo Elkroj, kjer si je najprej ogledal proizvodne prostore, nato pa se je s poslovodnimi in sindikalnimi delavci pogovarjal o delu osnovne organizacije sindikata in o poslovanju ter načrtih te delovne organizacije.
Osrednji del obiska je bil namenjen razgovoru predsednika republiškega sveta s predstavniki družbeno-političnega dela mo-zirske občine, ki je bil v nazar-skem delavskem domu. Najprej se je seznanil z delom občinske organizacije zveze sindikatov, nato pa so mu gostitelji obširno predstavili občino Mozirje, njene dosežke in probleme. Gostitelji so med drugim poudarili, da je mozirska občina ena redkih, ki je lansko leto sklenila brez izgub, kar je sicer razveseljivo, vendar s tem niso zadovoljni. Ob vseh dosežkih je težav in slabosti še vse preveč. Predvsem so lani slabo izvažali, z novimi programi v nekaterih organizacijah združenega dela pa si letos obetajo znatno boljše dosežke.
Med ostalimi problemi so posebej poudarili več kot perečo problematiko zdravstvenega varstva. Težave so tu ogromne in še hujše bodo. Kljub četrti po višini prispevni stopnji v republiki (13,8) je priliva vse manj, uporabnikov storitev pa vse več. Že podatek, da na t,'9 zaposlenega pride 1 upokojenec pove veliko, kje so šele druga dejstva.
Vse kaže, da bo razvoja v Gornji Savinjski dolini kaj kmalu konec. Od 50.000 hektarjev površine se jih že sedaj 24.000 šteje za krajinski park, kaj kmalu pa bo krajinskih parkov skoraj dve tretjini celotne površine. Za nadaljnji napredek bo torej treba kup projektov, ki veljajo težke milijone. Ker denarja ni, ne bo projektov, brez njih pa ne bo razvoja.
Zatem so obširno spregovorili o problematiki zdravstvenega varstva, o tem pa več v prihodnji številki. V sklepnem delu razgovora so se ustavili ob problemih gornjegrajske Smreke, kjer se po
septembrski prekinitvi dela še vedno otepajo s problemi in težavami, takšne ali drugačne vrste, tudi subjektivne narave. Ob tem so posebej poudarili, da je idejno-politično diferenciacijo težko uveljavljati v okolju, v katerem delajo dobro, dobro poslujejo in so delavci dobro razpoloženi. Prav to pa velja za Smreko.
Ob koncu je Miha Ravnik spregovoril o sedanjih razmerah v naši družbi in podrobneje razčlenil predvsem nove naloge zveze sindikatov.
V PONEDELJEK NA GOLTE — Na Golteh je smuka še naprej ugodna. Vrsti športnih, rekreacijskih in sindikalnih tekmovanj se bodo v ponedeljek, 2. marca, pridružila še tekma za evropski pokal v slalomu z izjemno udeležbo.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje
Začetek javne razprave o odpiranju jamu Šoštanj in' les I
Članom predsedstva občinske konference SZDL Velenje so predstavniki Reka na zadnji seji predstavili idejna projekta odpiranja jame Šoštanj in izgradnje bloka Teš 5. S tem se je v občini začela javna razprava o tem gradivu, ki pa se premalo celovito loteva vse problematike, posledic nastalih ob takšnem posegu v naravo. Prav zato ga je treba ustrezno dopolniti z vseh vidikov, kar je bil tudi eden glavnih sklepov te razprave.
Z jamo Šoštanj naj bi sprostili dodatne količine lignita ali kot poudarja gradivo, zagotovili kontinuiteto proizvodnje za nadaljnjih približno petdeset let (podrobno smo o tem pisali že v 5. letošnji številki našega tednika), za zagotovitev kontinuitete električne in toplotne energije pa bi postavili nadomestni objekt za tehnološke zastarele bloke 1 do 3 znan pod ime-
nom Teš pet.
Ta morebiten poseg v naravo bo gotovo zelo spremenil način našega življenja v dolini, zato se moramo vseskozi zavedati, da gre za zelo pomembno odločitev, o kateri je prav, da ima besedo vsak občan. Javna razprava mora odpreti vse dileme ter se dokopati do jasnih odgovorov posledic na ekološkem področju oziroma načinu življenja ljudi, ki živimo v tej dolini. Posledice, takšne ali drugačne, bomo nosili vsi. Če navedemo nekaj misli iz razprave: ljudem, občanom moramo podrobno predstaviti, kaj jih čaka v prihodnjosti. Vse sklepe, ki so bili do sedaj sprejeti v zvezi z varstvom okolja v občini, je treba čimbolj dosledno uresničiti že pred morebitnim začetkom gradnje. Javna razprava naj bi bila v bistvu razdeljena na dva dela. V prvem je treba kar najbolj celovito seznaniti
Občinski komite ZKS Velenje
Polemično o informaciji
V večini osnovnih organizacij Zveze komunistov občine Velenje so kakovostno in pravočasno spregovorili o informaciji o temeljnih zmačilnostih idejno političnega sttanja v družbi ter o prodiranju meščanske desnice in drugih pro-tiisocialističnih sil. Slabši odziv je biil le v tistih osnovnih organizacijah, ki se otepajo z lastno neaktivnostjo ali z nesporazumi v svojem dielovnem okolju.
Komunisti so bili do infor-rmacije predsedstva CK ZKJ za kiatero sicer menijo, da dokaj re-allno opisuje stanje v naši družbi, tuidi precej kritični. Opozorili so, d;a je informacija potrebovala ve-lilko časa, da je prišla do osnov-niih organizacij, s tem pa je izgu-biila na ostrini, saj so marsikatere dilileme nakazane v njej dobile že ncovo vsebino. Precej pripomb je biiilo izrečenih tudi na zahtevnost beesedila informacije, ki ni napi-saana na razumljiv način. Pogosto psa je tudi premalo konkretna in zaato manj mobilizacijska. Komu-niiisti v naši občini so poleg tega oppozorili, da je informacija pre-veeč obrnjena navzven, premalo paa analizira slabosti v sami zvezi kcomunistov.
Sicer pa so velenjsKi komuni-stiti ob obravnavi tega dokumenta naanizali še številna druga vpraša-njija s katerinji se srečujejo v vsa-kcdanjem življenju in za katera nenijo, da bi jih morala poma-azrešiti tudi Zveza komuni-
stov. Ob tem pa so opozorili, da sO komunisti prepočasni in premlačni pri odkrivanju napak in iskanju boljših rešitev ter da dolgotrajna ekonomska kriza slabi učinkovitost in ugled Zveze komunistov. Opozorili so tudi na vprašanja odgovornosti, admini-striranja, na premajhno idejno politično usposabljanje, na premalo učinkovito razreševanje težav na .Kosovu ... ter ob tem menili, da osnovne organizacije pogrešajo ažurne, kratke in kakovostne informacije iz katerih bi lahko komunisti črpali napotke za nadaljnje delo.
V veliki večini osnovnih organizacij ZK v občini se tudi zavzemajo za nadaljnjo demokratizacijo naše družbe, ob tem pa terjajo pravočasno informiranost in teoretično osnov za te aktivnosti.
Prav teorija je očitno šibka točka v osnovnih organizacijah, saj je bilo na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZKS Velenje med drugim opozorjeno tudi na to, da
verjetno v marsikateri osnovni
organizaciji niti niso natančno vedeli kaj zajema pojem meščanske desnice. Zaradi preskromne idejno politične usposobljenosti pa so člani Zveze komunistov marsikdaj tudi premalo aktivni in premalo uspešni pri razreševanju nakopičenih ekonomskih težav. Zato se je predsedstvo odločilo, da bo usposabljanju namenilo še večjo pozornost.
Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva obravnavali tudi poročilo o delu in programske usmeritve družbenega pravobranilca samoupravljanja. Menili so, da so bila njegova dosedanja prizadevanja uspešna. Njegove usmeritve pa so dopolnili še z_ nekaterimi nalogami. Družbeni" pravobranilec samoupravljanja Rudi Hramec pa je ob tem opozoril, da močno, narašča število obiskov delavcev in sicer predvsem zaradi aktov o nagrajevanju, številnih reorganizacij in zaostrene delovne discipline. Pri tem pa je bil mnenja, da v delovnih okoljih problemom delavcev pogosto ne prisluhnejo, zato potem iščejo pomoč pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja.
Čeprav ni bilo na dnevnem redu pa so na seji kritično ocenili tudi aktivnosti povezane z izgradnjo nove šole ter menili, da je zavlačevanje in predvideni enomesečno zamik izgradnje nedopusten.
Prav tako pa so kritično ocenili tudi delo komiteja za družbene dejavnosti in delo skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti, ki pogosto podvajata svoje aktivnosti in ob tem posredujeta tudi nasprotujoče si podatke. Menili so, da je nujno zagotoviti ustrezno delitev dela obeh organov.
Boris Zakošek
ljudi s to problematiko, šele nato naj bi se odločali. V javni razpravi je treba odkrito razgrniti ne le tehnične in družbenoekonomske vidike potrebnosti nove založbe, ampak tudi ostale, ekološke, demografske, sociološke, zdravstvene,... ali še bolje, gre za splet petih medsebojno povezanih vprašanj — ekološko, ekonomsko, kadrovsko, sociološko in prostorsko. Vse probleme je treba predstaviti z dobre in slabe strani. Proučiti je treba tudi vse možne načine pridobivanja energije v Sloveniji.
Nova objekta, če se bomo zanje odločili, morata za vsako ceno biti le nadomestna, ne pa objekta za morebitno razširjanje proizvodnje. Vztrajati je treba bo proizvodnja ekonomsko rentabilna. Dobiti moramo tudi odgovor, ali to, kar snujemo, še prenese naša dolina oziroma, kolikšna je tista cena, s katero to naše bogastvo dajemo družbi.
Zapis s seje predsedstva naj strnemo z besedami enega izmed razpravljalcev: »Nismo proti energiji, zahtevamo pa, da se stvari uredijo tako kot se morajo, saj imamo iz preteklosti slabe izkušnje. Niti za trenutek ne smemo ob tej odločitvi pozabljati, da gre za ljudi.« (vos)
Golte — že petič za Evropski pokal
Tudi svetovni prvak VVoerndl
V ponedeljek, 2. marca, bomo odlične smučarje iz približno 15 držav lahko občudovali na Golteh. Tu se bodo zbrali na tekmi za evropski pokal v slalomu, ki jo bodo že petič zapored pripravili člani velenjskega smučarskega kluba, ki so se na predhodnih štirih prireditvah izkazali z odlično organizacijo. Seveda ne dvomimo, da bo tudi takrat tako, kot mora biti. Poseben organizacijski odbor, ki ga vodi Janez Živko, bo imel seveda v teh dneh veliko dela, saj mu tudi tokrat ne bo vseeno, s kakšnimi vtisi bodo tekmovalci in tudi njihovo spremstvo odšli iz Slovenije.
Gotovo lahko pričakujemo v ponedeljek vrhunsko smučanje, kar najbolje napovedujejosame prijave tekmovalcev. Večino pri-
jav je treba pričakovati še v teh dneh, do ponedeljka. Do zaključka naše redakcije se je prijavilo zelo močno avstrijsko zastopstvo, kar 12 slalomistov, med njimi imena, ki jih vsi poznamo. Naj naštejemo le nekatera: Stan-gassinger, Gruber, Koencbichler, Pfeifer. Francozi so prijavili 10 tekmovalcev, Norvežani, njihove smučarje kot vemo trenira Filip Gartner, tri, Španci bodo prišli trije z L. F. Ochoao na čelu. Tudi naši smučarji bodo nastopili v najmočnejši postavi z novim državnim prvakom Bergantom, manjkal bo le Bojan Križaj.
Prvi tek bo na sporedu ob 9.30, drugi pa pol ure po njegovem koncu ali približno ob 12.30. Člani smučarskega kluba vabijo vse ljubitelje alpskega smučanja, da v ponedeljek, če le imate čas, pridete na Golte. Gondola bo za gledalce vozila od 8. ure naprej.	(Vos)
Šoštanj
Pustni karneval
Prizadevni šoštanjčani bodo .tudi letos pripravili tradicionalni pustni karneval. V nedeljo, 1. marca bo sprevod krenil ob 14. uri izpred Gasilskega doma na Trg svobode, kjer bo program, ki
MODERNO JE IZ ELKROJA JE
si ga bo vredno ogledati in to v maskah, pa tudi brez njih.
V Šoštanju pa bo še ena zanimiva prireditev. Turistično društvo organizira v sodelovanju s Kajuhovim domom 7. marca praznovanje dneva žena v maskah.
Izvršni svet
Nova sis
Predlog za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Velenja, je bila osrednja točka dnevnega reda zadnje seje izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
V občini Velenje že doslej zbiramo po 0,9 odstotka iz bruto osebnih dohodkov. S pomočjo teh sredstev nam je uspelo, da pridelamo vsako leto več hrane in je torej naša oskrba vse boljša, pa čeprav je v dolini kmetijskih površin zaradi izkopavanja premoga vse manj in smo odvisni predvsem od višje ležečih podro-
Nova samoupravna interesna skupnost pomeni v bistvu novo samoupravno organiziranost in je zakonsko opredeljena. Z njo bomo v bodoče pospeševali proizvodnjo hrane, zagotavljali osnovno preskrbo in občinske blagovne rezerve (vse to smo doslej opredeljevali z občinskimi skladi). O njeni ustanovitvi o teh dneh razpravljajo na zborih delavcev, o tem pa bodo govorili tudi delegati občinske skupščine. Povedati je vsekakor treba še to, da to naj ne bi predstavljalo dodatnih obremenitev za organizacije združenega dela oziroma delavce.
(mz)
Novoletna obdaritev otrok
Na občinski zvezi prijateljev mladine Velenja so že analizirali letošnje Novoletno praznovanje in obdaritve otrok in poudarili, da so imeli veliko težav, ker delovne organizacije niso pravočasno nakazale svojih prispevkov. Zaradi tega so se že sedaj dogovorili da bi letos zbirali po 1600 dinarjev na zaposlenega.
Upajo, da se bodo delavci o tem odločali sedaj, ob obravnavi zaključnih računov in prispevke tudi čim prej nakazali na občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje.
Mozirje
Niso se
odrekli
izročilu
Mozirski pustnjaki se tudi letos ne bodo odrekli stoletnemu izročilo in iz leta v leto rastoči kakovosti pustnih prireditev. Letos bo v Mozirju veselo kar kakšnih pet dni.
Že jutri, v petek, zvečer bo mi-iozvočni orkester »Boj se ga« igral na trgu, v nedeljo od 14. do 18. ure bo v domu Partizana otroška maškerada z veselico. V programu bodo lahko nastopali tudi otroci, ki bodo seveda tudi nagrajeni. V ponedeljek je na vrsti »ofiranje« in Pust globoko računa na radodarnost krajanov.
V torek po budnici bo Pust prevzel občinsko oblast, kasneje razrešil probleme delovnih organizacij, popoldne pa je na vrsti karneval z zvenečim imenom »Kam pljujemo«. Na njem bodo prikazali križe in težave davkoplačevalcev. Tu je potem še maškerada, pa žalostna smrt in v sredo slovo za leto dni.
Ogroženo šolsko poslopje
V prejšnji številki smo pod gornjim naslovom zapisali nekaj stavkov o škalski šoli, ki je zaradi kopanja premoga že vsa razpokana in objavili tudi fotografijo prvošolčkov z vprašanjem, je to zadnja gerfe-racija, ki obiskuje sedanjo škalsko šolo. Zapisali pa smo tudi naslednji stavek »upajmo, da bodo Škalčani našli čim prej temu primerno lokacijo, ...«
Škalčani so nas poklicali in nam povedali, da je lokacija z zazidalnim načrtom jasno določena, za vse postopke pridobivanja zemljišča pa se je obvezal Rudnik lignita Velenje.
2. stran ★ nas čas
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 26. februarja 1987
Predsedstvo 00 ZSS Velenje
Danes seja
Danes, 26. februarja, ob 15. uri se bo v sejni sobi OK ZKS Velenje sestalo Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
Na dnevnem redu seje Predsedstva je obrazložitev predloga sprememb in dopolnitev Družbenih dogovorov o skupnih osncj-vah in merilih za samoupravno
urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka s SFRJ in SR Sloveniji, obravnava poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Velenje in Mozirje v preteklem letu in programskih usmeritev za letos, poročilo službe pravne pomoči pri Občinskem svetu za preteklo leto, med drugim pa bodo člani predsedstva spregovorili tudi o operativnem programu dela Občinskega sveta zveze sindikatov in njegovega Predsedstva v prvem polletju letošnjega leta.
RK SZDL Slovenije — problemska konferenca:
Ekologija, energija, varčevanje
Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije je na 54. seji, 10. junija 1986 sprejelo-sklep o ustanovitvi problemske konference na temo: »Ekologija, energija, varčevanje« zato, da v celotni družbi uveljavimo večjo skrb za prostor, okolje in energijo ter da spodbudimo organizirana družbena prizadevanja za učinkovitejšo in ustreznejšo dolgoročno razvojno politiko, ki mora biti zasnovana na vseh potrebnih strokovnih podlagah in najširšem demokratičnem preverjanju.
Problemska konferenca bo posebno skrb namenila onesnaževanju in degradaciji okolja, nezadostnemu spoštovanju prostorskih in ekoloških kriterijev pri uresničevanju razvojne politike, virom energije in izbiri najboljših alternativ, prizadevanjem za zmanjševanje relativne rabe energije, kvaliteti življenja in preverjanju sprejetih družbenih planov.
V javni razpravi želimo zagotoviti strokovnost, javnost in demokratičnost. Zato v problemsko konferenco delegira svoje delegate prek devetdeset različnih.organizacij, organov, društev in skupnosti, sklican pa bo tudi poseben posvet slovenskih strokovnjakov. Odbor za pripravo konference je uredil knjigo »Ekologija, energija, varčevanje«, ki jo je izdala Delavska enotnost v ediciji Aktualna tema, številka 41. Knjiga prinaša osnovne podatke o naših načrtih za prihodnji razvoj družbe in energetike, vsebuje pa tudi kritična razmišljanja o dosedanjem razvoju in predloge za prihodnji razvoj. Knjigo je moč kupiti v knjigarnah ali pa naročiti pri Delavski enotnosti.
Odbor za pripravo problemske konference s tem obvestilom javno poziva organizacije, strokovna društva in posameznike, da se s svojimi razpravami dejavno vključijo v javno raz-prav6, oblikovanje gradiv iii sklepov konference. Seja problemske konference bo predvidoma v začetku meseca aprila letošnjega leta.
Prosimo, da stališča in pisne prispevke pošljete na naslov: Republiška konferenca SZDL Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana, s pripisom »za problemsko konferenco« do vključno 15. marca 1987.
Odbor za pripravo problemske konference
Vzgojno-varstvena organizacija Mozirje
Premalo prostora
Dejavnost vzgojno-varstvene organizacije Mozirje obsega celodnevno vzgojo in varstvo predšolskih otrok, skrajšan vzgojno-var-stveni program, celoletno pripravo otrok na osnovno šolo v okviru rednega celodnevnega dela, skrajšano pripi^avo otrok na šolo, kar pomeni 180 ur v pomladanskih mesecih ter druge redne in občasne programe za predšolske otroke. Sem sodijo cicibanova prometna in športna značka, pevski zbor, ritmično-folklorna in likovna skupina, ure pravljic za zunanje otroke in vrsta drugih prireditev, dejstvo pa je, da vse te dejavnosti niso financirane od skupnosti otroškega varstva, staršev, ali koga drugega.
Organizacija ima devet delovnih enot v Mozirju, Nazarjah, na Rečici in na Ljubnem, v Lučah, Solčavi, Gornjem gradu, Bočni in v Šmartnem. Skupno je bilo decembra v varstvo zajetih 378 otrok, ali 27 več kot leto poprej. S precejšnjo prostorsko stisko se srečujejo v Nazarjah, na Rečici in na Ljubnem, saj na Ljubnem otrok ne sprejemajo več in bodo morali v bližnji prihodnosti najti možnost za novogradnjo ali razširitev. V skoraj vseh vrtcih se še naprej slabša opremljenost z vzgojnimi sredstvi, pa tudi igrišča so še vedno neprimerna, čeprav se skupaj s krajevnimi skupnostmi močno trudijo, da bi stanje izboljšali. Pri potrošnih materialih, kot so papir, blago, usnje in podobno jim veliko pomagajo delovne organizacije z odpadnimi materiali, pri nakupu igrač pred novim letom pa so jim pomagale tudi denarno. Ne glede na to morajo po vseh vrtcih zelo varčevati, če želijo zagotoviti vsaj normalno vzgojno in var-i
stveno delo. Načrtovane dohodke za lansko leto so sicer presegli, ob tem pa prispevki staršev za vzgojo in varstvo dosegajo indeks le 91. Zato nameravajo čimprej povečati oskrbne stroške, da bi s tem prešli na uresničevanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialne politike v Sloveniji.
Odveč bi bilo naštevati vse prireditve, ki so jih v vrtcih pripravili v sklopu rednega vzgojnega programa in vse prireditve za zunanje otroke. Preveč jih je namreč, kar kaže na zares izjemno prizadevnost vzgojiteljic in varuhinj, če upoštevamo pogoje v katerih delajo, pa še posebej. Dejstvo tudi je, da število otrok v vrtcih narašča, kar kaže na vse večjo osveščenost staršev o potrebi celoletne in vsestranske vzgoje. Seveda bi število naraščalo še hitreje, vendar porast preprečuje prostorska stiska v nekaterih vrtcih.
Ta problem so seveda vnesli v usmeritve za boljše delo v prihodnje, prav tako pa bodo morali zagotoviti boljšo opremljenost z vzgojnimi sredstvi, čeprav bo nakup, teh sredstev še naprej omejen zaradi pičlih sredstev. Ob tem bodo poskrbeli tudi za ureditev igrišč, česar sami zagotovo ne bodo zmogli. S skupnostjo otroškega varstva se bodo skušali dogovoriti o finančnem vrednotenju programov, ki jih vrtci uresničujejo za zunanje otroke, vendar doslej na račun redne dejavnosti. Seveda se ne bodo mogli izogniti postopnemu zviševanju oskrbnih stroškov, s čimer naj bi se približali ekonomski ceni. Za letos tako predvidevajo povišanje oskrbnih stroškov obenem s prehrano trikrat za okrog 40 odstotkov.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja je lani odmeril nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Velenje 3430 zavezancem v skupnem znesku 5,33 milijonov dinarjev. V bodoče naj bi ta nadomestila odmerjala občinska uprava za družbene prihodke, (mz)
Posvet mentorjev obrambnih krožkov
V petek dopoldne je bil v prostorih doma borcev in mladine v Titovem Velenju posvet mentorjev obrambnih krožkov na srednjih in osnovnih šolah velenjske občine. Na posvetu, katerega organizator je bila republiška konferenca ZRVS Slovenije, sodelovali pa so tudi predstavniki občinske konference ZRVS in upravnega organa za ljudsko obrambo občine Velenje, so udeleženci najprej spregovorili o dosedanjih izkušnjah ter o pomanjkljivostih obrambnih krožkov in obrambnih dnevov na šolah. Predlagali so naj bi bili v bodoče programi obrambnih krožkov poenoteni za vse šole v Sloveniji.
(b. m.)
Zimske nadloge
— Kadar je pozimi zelo mrzlo in je veliko snega radi rečemo, da je zima pokazala zobe in letošnja je ta rek zagotovo upravičila. Najbolj veseli so je seveda bili mladi, saj so se lahko sankali in smučali do mile volje. Manj veseli pa so je bili tisti drugi, vozniki predvsem, ki jim je letošnja zima povzročila nemalo preglavic. Vreme in zima z njim znata biti seveda muhasta in to smo se lahko sami prepričali. Te dni smo bili namreč priča še eni nadlogi. Padati je namreč pričel dež in povzročil nove nevšečnosti. Sneg seje pričel naglo topiti in nastale so velike luže, saj bi ponekod potrebovali kar čoln. Posebej ne kaže omenjati številnih pešcev, ki so jih oprhali nevestni vozniki avtomobilov. Udarnih jam, ki se neverjetno hitro množijo, ne bomo posebej poudarjali, saj jih krepko občutimo. Seveda je dež tudi koristen. Ko-munalcem pomaga hitro odstraniti odvečni sneg, opere pa tudi prene-katero umazanijo, ki bi sicer še dolgo »krasila« naše okolje. Naslednji posnetki iz teh dni povedo vse. (b. m.)
Srečanje na Golteh
V organizaciji občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje bo 7. marca na Golteh že tretje tradicionalno srečanje pripadnikov JLA, TO, ZRVS in borcev iz velenjske in sosednjih občin. Na srečanju se bodo ude-
Sprejem za invalidke
Društvo invalidov Velenje bo pripravilo v ponedeljek, 2. marca ob 15. uri 30 minut v Kajuhovem domu v Šoštanju v počastitev dneva žena, sprejem za svoje članice. Invalidke in tudi vse tiste občanke, ki skrbijo za invalide, vabijo, da se udeležijo tega srečanja, (mz)
leženci pomerili v slalomu in veleslalomu, oziroma v smuku in streljanju, njegov namen pa je, da se preveri telesna pripravljenost pripadnikov, da se poglobijo vezi, skujejo nova poznanstva in izmenjajo medsebojne izkušnje.
Se to. Za omenjeno srečanje se lahko prijavite do vključno 28. februarja na občinski štab TO Velenje, Kopališka 3. Organizator bo poskrbel tudi za avtobusni prevoz in sicer bo posebni avtobus odpeljal izpred zimskega bazena v Titovem Velenju proti Goltem 7. marca ob 7. uri.
(BOM)
Dejali so:
Miha Ravnik v Nazarjah
»Problem solidarnosti je v tem, da so nezadovoljni vsi, tisti, ki dajejo in tisti, ki dobivajo. Tisti, ki dajejo, bi rabili sami, tisti, ki dobivajo bi radi še več.«
»Ko je treba skupno sprejet zakon pričeti uresničevati, pričnemo takoj razpravljati, kaj je v njem dobrega in kaj slabega. Kje smo bili prej? Vsakemu zakon seveda ni pisan na kožo in vsak zakon ima slabosti. Treba je najti pot, da bodo učinki teh slabosti čim manjši.«
»Ljudje pravijo, da imajo v tujini pogodbe. Res jih imajo in se jih dosledno držijo. Tudi mi imamo družbene dogovore, ki jih pa nihče ne upošteva.«
»Ni problem samoupravna organiziranost, problem je poslovna.«
»Na področju športa in kulture bomo najbrž morali nazaj na centralizirano financiranje, sicer bodo nekatere občine ostale brez obojega, ker ne ustvarjajo dovolj dohodka, zdravstvo in šolstvo pa morata biti.«
»Ne smemo izvažati za vsako ceno, čeprav se izvozu ne moremo odreči. Oblikovati nek skupni program in nato zahtevati vse ugodnosti — kot Zastava — ni sprejemljivo.«
Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje
Družbeno-ekonomska upravičenost izgradnje VII. osnovne šole v
Titovem Velenju
O potrebnosti in upravičenosti gradnje VII. osnovne šole razpravljamo že polna 3 leta. Zelo temeljito smo argumentirali nujnost pridobitve novih šolskih prostorov v času priprav na referendum za nov samoprispevek. Podatki o porastu števila šoloobveznih otrok in velika prostorska stiska so med drugim vplivali na občane, da so glasovali ZA. Kljub temu pa so v nekaterih sredinah še vedno dvomili ali je nova šola sploh potrebna. Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje je pripravil več utemeljitev nujnosti gradnje in analiz o pereči prostorski utesnjenosti. Na razširjeni seji Predsedstva OK SZDL je bilo soglasno oblikovano stališče, da je gradnja VII. osnovne šole nujna. Pričakovali smo, da dileme o tem ne bo več. Očitno temu ni tako, zato vsem, ki še vedno dvomijo, ponovimo:
V tabeli je prikazana rast števila učencev in oddelkov na šolah v Titovem Velenju od š. 1. 1984/85 do š. 1. 1988/89
Učenci
Oddelki
84/85	85/86	86/87	87/88 88/89	84/85	85/86	86/87	87/88	88/89
3852	3997	4200	4432 4481	130	138	149	160	165
V gornji tabeli je prikazana rast števila učencev in oddelkov, ki jo narekuje samo naravni prirastek, tj. otroci, ki so rojeni v Titovem Velenju, tu bivajo in bodo v naslednjih letih obiskovali velenjske šole. K temu vsakoletnemu prirastku moramo dodati še učence, ki bodo v naslednjih letih prihajali na osnovno šolo Veljko Vlahovič iz novih stanovanjskih sosesk Salek II. in Salek III., ki rasteta v njeni neposredni bližini. Nekaj novih stanovanj je že zgrajenih, nekaj se jih gradi, večina pa bo do konca tega srednjeročnega obdobja še zgrajenih. Skupno bo v navedenih soseskah v tem srednjeročnem obdobju po planu stanovanjske skupnosti Velenje zgrajenih 900 novih stanovanjskih enot.
Tako bo v tem srednjeročnem obdobju poleg naravnega prirastka dodatno prišlo v šolo še 450 šoloobveznih otrok. Iz navedenega sledi, da se bo število šoloobveznih otrok v mestu Titovo Velenje v primerjavi s šolskim letom 1985/86 po naravnem prirastku povečalo za 484 otrok, iz nove stanovanjske soseske za 450 otrok, skupno torej za 934 otrok. To predstavlja pri 32 učencih na oddelek 29 novih oddelkov. Iz vsega navedenega je razvidno, da bodo vse šole v Titovem Velenju morale iz ene in pol izmene v šol. letu 1985/86 prehajati vse do izgradnje nove šole v popolni dve izmeni.
Ker imajo obstoječe šole v Titovem Velenju še svoje podružnične šole od 1. — 4. razreda (šola Anton Aškerc podružnično šolo Pesje — 4 oddelki, šola Gustav Šilih podružnični šoli Šentilj in Paka — 6 oddelkov, šola Miha Pintar Toledo podružnične šole Škale, Cirkovce, Plešivec — 7 oddelkov), je jasno, daje v tako velikih šolah, pravih pedagoških kasarnah, normalno šolsko delo onemogočeno.
Opisano stanje in problemi so posledica prevelikega zaposlovanja v občini Velenje, ki bo še nekaj let povzročalo težave v družbenih dejavnostih.
Poprečna letna stopnja zaposlovanja je bila v obdobju 1973 — 1986 okoli 3 %, v nekaterih delovnih organizacijah tudi 14 %. Zaposlovale so se večinoma mlade družine, zato je toliko naravnega prirastka otrok, zdaj iz novih sosesk Šalek II. in.III.
Gradnja novih šolskih objektov se ni razvijala vzporedno s potrebami, ampak je vseskozi zaostajala. Vse šole v Titovem Velenju so preobremenjene. Šoli bratov Mravljakov oz. Veljko Vlahovič sta do šol. leta 1984/85 delovali kot celodnevni šoli, nato pa sta morali obliko celodnevne šole postopoma ukinjati. V zadnjih letih je bilo ukinjenih 34 oddelkov celodnevne šole v Titovem Velenju. Vse šole prehajajo postop o v popolni dve izmeni.
Nova šola, ki naj bi bila zgrajena do 1. 9. 1988, bi morala,sprejeti 934 učencev, ki bodo razporejeni v 29 oddelkih. S tem se bodo ostale velenjske šole razbremenile, da bi lahko delale v eni in pol izmeni. Tudi nova šola bo morala nekaj oddelkov nižje stopnje imeti v dveh izmenah, ker bo imela v eni izmeni kapaciteto za 720 učencev.
Izgradnja nove šole je torej absolutno upravičena. Če nove šole ne bomo zgradili bo na šoli bratov Mravljakov in Veljko Vlahovič v šol. letu 1988/89 moralo nekaj oddelkov razredne stopnje delati v 3 izmenah, vse ostale pa v popolnih 2 izmenah.
Nova šola je ponovitev projekta osnovne šole bratov Mravljakov. Projekt je bilo treba popraviti le v toliko, da je prilagojen novemu zazidalnemu terenu. Večjo spremembo je doživela le telovadnica, ki je za 500 m! večja kot na šoli bratov Mravljakov. Povečana je zaradi tega, ker naj bi služila širšemu namenu, tj. da bi v njej gostovale tudi druge telesnovzgojne organizacije in društva (rekreativni šport za odrasle, rokomet, odbojka itd.).
Tak projekt je bil zasnovan in sprejet po dolgi širši razpravi na vseh mogočih nivojih.
Tako projekt kot celotni investicijski program ter družbenoekonomsko upravičenost izgradnja šole so pregledali in potrdili:
—	Komite za družbene dejavnosti občine Velenje
—	Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje
—	Skupščina občine Velenje
—	Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Velenje
—	Gradbeni odbor za izgradnjo VII. oshovne šole
—	Svet Vzgojno-izobraževalnega zavoda Velenje, kot samoupravni organ« investitorja
—	Strokovna služba pri republiški izobraževalni skupnosti.
Šola bo grajeva iz standardnih materialov, brez kakršnegakoli
razkošja ali dodatkov, bo pa kljub temu funkcionalna in odgovarjala bo vsem predpisom.
Pogoji dela na 4 osnovnih šolah v Titovem Velenju so že sedaj na meji sprejemljivega. Pri nekaterih predmetih (telesna vzgoja, tehnična vzgoja, gospodinjstvo, praktične vaje) je ogrožena realizacija obveznega programa. Kljub velikim prizadevanjem pedagoških delavcev bodo te razmere slej ko prej vplivale tudi na vzgojno-izobraževalne rezultate učencev.
DIREKTOR DO V1Z: Emil Prah
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita. 10.
»NAŠ ČAS« Je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na-
slov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 <5d 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
26. februarja 1987 * titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas*suan 3
Delovna organizacija Veplas
Obetajo se jim lepši časi
Ukrep družbenega varstva je za mnoge delavce kolektiva, v katerem je ta uveden, nujno zlo, vzbuja strah pred najhujšim. V naši občini se je ta dokaj dobro »obnesel«. Tako med drugim vsaj za sedaj kaže tudi v delovni organizaciji Veplas. Doseženi rezultati namreč potrjujejo pravilno odločitev delegatov vseh treh zborov občinske skupščine v začetku preteklega leta.
»Nazadovanje Veplasa se je že predolgo vleklo. Po našem mnenju pomeni leto 1986 nekakšno prelomnico v dosedanjem obstoju tega kolektiva. Pomanjkljivosti je bilo zelo veliko in upamo, da smo vsaj nekatere uspeli odpraviti. Druge pa čaka takšna »usoda« pri izvajanju sanacijskega programa,« je začel pogovor o uspešnosti ukrepa družbenega varstva v Veplasu predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Franc Vedenik.
DOBRI POSLOVNI REZULTATI
In kako so v tem času gospodarili? Doseženi rezultati so bili kljub vrsti težav, po mnenju sogovornika, dobri. Omenimo naj le krčenje proizvodnih programov. Bili pa bi lahko še boljši, če izvršni svet ne bi vztrajal pri vrnitvi cen na leto 1985. Tako pa so nizke cene izdelkov delovne organizacije Veplas precej zmanjšale ostanek čistega dohodka. »Glavna naloga kolektivnega poslovodnega odbora je bila ohraniti oziroma dvigniti raven proizvodnje, v sanacijskem programu pa opredelitinadaljnje razvojne možnosti Veplasa. Večina aktivnosti je že lani stekla v tej smeri.« Da so bili ukrepi od uvedbe družbenega varstva tako uspešni, imajo pri tem levji delež delavci, ki so se v večini vključili v izvajanje sanacije. Ta seveda še ni končana, ampak, po mnenju sogovornika, težji časi še prihajajo.
V naslednjih letih načrtujejo v Veplasu velika vlaganja v naložbe, predvsem za posodobitev tehnologije, izboljšanje ekoloških in deiovnih pogojev,... Ena od pomembnih stvari, od nje je v veliki meri tudi odvisno, ali jim bo prenova uspela, je odpiranje navzven. Sodelovanje s sorodnimi domačimi delovnimi organizacijami in tujimi partnerji naj bi v prihodnje prineslo Veplasu lepše čase. Do sedaj jim je uspelo skleniti kooperacijsko pogodbo s francosko tovarno, za katero bodo izdelovali čelade in
smučarska očala. Seveda je treba ob tem povedati, da trenutno tudi kadrovsko niso sposobni obvladovati svetovne tehnologije za proizvodnjo svojih izdelkov. Gotovo je odveč poudarjati, da je prav izvoz ena od najpomembnejših usmeritev sanacijskega programa. Do konca tega srednjeročnega obdobja pa bi ta predstavljal že tretjino realizacije. V takšno načrtovanje so jih vodili doseženi rezultati v tem času. Izvoz na konvertibilno tržišče je bil lani v primerjavi z letom 1985 večji za 294 indeksnih točk. »Za takšno pot se nismo odločili le zaradi zagotavljanja potrebnih uvoznih surovin, ampak predvsem zato, ker bomo tako lahko dosegli kakovostnejši razvoj.« Izvozno so trenutno zanimivi izdelki iz področja jadralnega programa, jadralne deske, jambori, v prihodnje pa naj bi se v to verigo vključili še izdelki hidro-terapije (čelade) in še nekateri drugi.
POSODOBITEV TEHNOLOGIJE JE NUJNA
Po uspešnem letu delovanja ukrepa družbenega varstva so misli zaposlenih v Veplasu uprte v prihodnost. Kako naprej? Kakšne so nadaljnje razvojne možnosti? Za kakovostnejšo proizvodnjo je več kot nujna posodobitev tehnologije. Druga faza sanacije predvideva temeljito in
načrtno razvijanje novih izdelkov, povsem ob koncu sanacijskega programa pa je zapisana nadgradnja že začete posodobitve proizvodnje. Sami bodo za vse omenjeno namenili okrog 60 odstotkov lastnega denarja, nekaj sredstev naj bi prispevali njihovi sovlagatelji, nadejajo pa se tudi precej ugodnejših kreditov bank. »Menimo, da so začrtane razvojne usmeritve prave, ker vodijo k izvozu, višji produktivnosti, izboljšanju ekologije. Naložbeni program je resnično zahteven. Da bomo vsemu temu kos, pričakujemo tudi pomoč širše družbenopolitične skupnosti.« Ustvarjene razvojne možnosti bodo omogočile vključitev v informacijski oziroma ustanovitev lastnega sistema. Iz 17 programov, kolikor jih je bilo menda pred ukrepom družbenega varstva, so v Veplasu oblikovali slednjič naslednje razvojne smeri; izdelava ploskovnih laminatov za matrico iz duropla-stov — proizvodnja armiranih poliestrov (iz tega je program za avtomobilsko industrijo, izdelki hidroterapije, nove pa so usmeritve v prometno signalizacijo ter izolacijski in gradbeni elementi).
V tem programu ostajajo še jadralne deske ter posode in čelade za različne namene. Drugo smer razvoja naj bi predstavljala predelava duroplastov in termo-plastov z ulivanjem, brizganjem in stiskanjem (program gumbov,
modni dodatki ter ostali predvsem injekcijsko brizgani izdelki in inženirski termoplasti za viso-kokakovostne zahteve trga. Tretja razvojna smer, ta naj bi jim navrgla največ, je izdelava profilov za gradbeno, elektro in avtomobilsko industrijo. Ostale proizvode pa bodo prilagajali potrebam zunanjega tržišča. »Ob tem naštevanju nepoznavalec težko verjame, da temelji naša proizvodnja pravzaprav le na treh tehnologijah, ki so si med sabo zelo podobne. Sicer pa bodo nadaljnji razvojni tokovi pokazali, ali je to število tehnologij za Veplas še vedno preveč. Za nami je prva faza sanacije, v kateri smo uspeli začrtati ra/.vojne cilje. Dobro so jih sprejeli tudi delavci. Pred iztekom ukrepa družbenega varstva naj bi sanacijski program v delovni organizaciji v celoti sprejeli. Hkrati ta predstavlja tudi srednjeročni planu,« je povedal član kolektivnega poslovodnega organa Silvo Koprivnikar.
To so torej usmeritve, ki naj bi delovno organizacijo Veplas v prihodnjih letih postavile na trdna tla. Pa ne samo to. Uvrščale naj bi ta kolektiv med večje izvoznike v naši občini. Če bo temu res tako, je precej odvisno tudi od delavcev samih, od izpolnjevanja rokov, večanja naročil, predvsem pa od kakovosti izdelkov, v katerih naj bi bilo vedno več lastnega znanja.
-tap-
Nama — Veleblagovnica Titovo Velenje
Akcije bodo nadaljevali
Bo kar držalo, da je v Nami vsak dan kaj novega. Tudi sami se lahko prepričamo, da je temu res tako. Zlasti v zadnjem času si velenjski kolektiv Name ne moč prizadeva kar najbolj ustreči željam kupcev in jih zadovoljiti z bogato pionudbo. Zato ni naključje, da kar pogosto organizirajo najrazli-činejše akcije. To so nakupovalne akcije po znatno nižjih cenah, svetovalne, kulinarične in še kakšne. V/se so dobro obiskane, kar daje pirizadevnemu kolektivu Name ve-liiko spodbudo, da z enakim in po-dlobnim še nadaljuje.
Prav te dni, točneje od 14. do 28. februarja, je v Nami gospodinjski teden, to je predvsem uigodna prodaja raznih izdelkov iin nekaterih živil. Zelo domisel-mo so gospodinjski teden pope-Sštrili tako, da so v Namo povabi-lii predstavnico potrošniško-in-fformativnega centra Centralnega zzavoda za napredek gospodinj-sstva iz Ljubljane, ki je 16. in 17. ffebruarja kupcem dajala nasvete ppri nakupu bele tehnike in malih ggospodinjskih aparatov, nekate-rre je tudi praktično preizkusila iin na večnamenskem gospodinj-sskem aparatu »multipractic pplus« pripravila nekaj jedi in na-ppitkov.
Za trenutek smo Marjeto Mohar s ppotrošniško-informativnega centra zzmotili in jo povprašali kaj meni o t takšnih posvetih in prikazih. »Letos s smo prvič pričeli s takšnimi akcijami i:izven Ljubljane. Mislim, da je takšen n način svetovanja in prikaza malih apa-rratov zelo koristen z več vidikov. Po-t trošnik se seznani kako kakšen aparat d deluje, spozna njegove dobre in slabe
1	lastnosti, proizvajalec pa izve kakšne s so potrebe na tržišču in želje kupcev.
2	Za prodajalce je to tudi nekakšno izo-
braževanje, da lažje seznanijo kupca z delovanjem in prednostmi tega ali onega gospodinjskega aparata. Zlasti v sedanjem času je na trgu vse več novih aparatov, zato je to še toliko bolj pomembno. Prav zato bi morali s temi akcijami nadaljevati. V velenjski Nami so se gospodinje, da ne bo zamere tudi moški, bolj zanimali za prikaz delovanja aparata »multipractic plus« in žar-ne plošče, manj pa so iskali nasvetov za nakup. To je tudi razumljivo, saj je ta akcija novost, na prihodnjih bo zanesljivo več svetovalnega dela.«
B. Mugerie
		K .	
		MgBMUBK M	
	fr^Jv " i! mMMI^^^m 9	EJt< II	
	1		
Skupščina obrtnega združenja Velenje
Začeto delo je treba nadaljevati
Kljub zelo slabemu vremenu je bila četrtkova skupščina združenja obrtnikov velenjske občine dobro obiskana. Poleg pregleda dela v preteklem letu so udeleženci na njej namenili precej pozornosti nalogam v letu 1987, izvedli volitve, ob koncu pa so nekateri obrtniki naše občine za svoje prizadevno delo na področju samostojnega osebnega dela prejeli srebrno in bronasti plaketi, s katerimi jih
je nagradila Zveza obrtnih združenj Slovenije.
Kakorkoli že, treba je priznati, da se stvari na področju drobnega gospodarstva spreminjajo na bolje, in da temu delu gospodarstva namenjajo tudi v naši občini posebno skrb. Ta seveda ni odveč. Na vseh področjih pa žal, še vedno ni tako kot bi moralo biti. Predvsem zaskrbljuje podatek,
da se v prvi zavarovalni razred uvršča kar 40 odstotkov všeh obrtnikov naše občine, le 20 odstotkov v drugi. Sistem osebnih dohodkov je za obrtnika dolgoročna naložba, zato ni prav, da se kriteriji spreminjajo vsako leto. Prav tako so udeleženci v razpravi vprašali, kako se troši denar, ki ga namenjajo sisom, še posebej za zdravstveno varstvo. Da vendarle ni vse tako črno, kot obrtniki za vogalom večkrat govorijo, nas prepriča podatek, da je v letu 1985 beležilo izgubo kar 273 obrtnikov, lani pa je slabo zaključilo leto le 90 nosilcev osebnega samostojnega dela.
Sicer pa so pri velenjskem združenju obrtnikov največ pozornosti lani namenili področju planiranja v drobnem gospodarstvu, sprejemanju raznih spre-
memb ali dopolnitev sistema davčne politike, poslovnemu sodelovanju, materialnim pogojem za delo obratovalnic, sekcijam, posebne skrbi je bilo v letu 1986 deležno tudi izobraževanje. Nič manj pestra ni bila sejemska in športna rekreativna dejavnost. Gotovo ni treba posebej omenjati še vrste drugih nalog, kot so volitve, delo delegacij, pisanje raznih pogodb, drugih dokumentov in še drugih manjših opravil, ki jih obrtnik potrebuje pri svojem delu.
Delovni program za to leto je še obsežnejši in obvezujoč. Vso skrb bo združenje tudi v letu 1987 namenilo obrtnikom, starim kot tudi tistim, ki bi se radi vključili v prizadevanja na področju samostojnega osebnega dela. Vrsto aktivnosti načrtujejo tako na področju planiranja in
Konferenca zveze sindikatov v sozdu Gorenje
Z znanjem, ustvarjalnim delom in poštenimi medsebojnimi odnosi
Sto sedemnajst osnovnih organizacij zveze sindikatov, deset konferenc osnovnih organizacij v delovnih organizacijah, ena sindikalna konferenca v temeljni organizaciji in na vrhu konferenca zveze sindikatov sozda Gorenje. Tako je v Gorenju, kjer imajo svoje osnovne organizacije po celi Jugoslaviji. Povezovanje v konferenco na nivoju sozda pa so dogovorili tako, da ima vsaka članica v konferenci enega delegata.
Kako zagotavljajo na sejah polno udeležbo, če vemo, da imajo ponekod, »kjer so,si bliže skupaj« s tem včasih težave?
MARJANA KOREN, predsednica konference zveze sindikatov sozda Gorenje, s katero smo se po letni seji pogovarjal je dejala, da je pri njih edina ovira, pa še to le pozimi, prevoz iz 'oddaljenejših krajev. Problemov s sklepčnostjo pa ne poznajo. »Tudi udeležba na letni konferenci je bila izredno dobra. Prisotnega ni bilo edino delegata iz MIV Vranje. Drugače pa so se poleg delegatov seje udeležili tudi predsedniki osnovnih organizacij ali pa člani izvršnih odborov konferenc iz posameznih delovnih organizacij.«
Sindikat Gorenja je vzor dobrega dela. S čim so to dosegli?
»Predvsem š tem, da rešujemo in gledamo naše notranje probleme. Marsikje pa še vedno raje kažejo na vse tisto zunaj, ki vpliva na poslovanje, na delovanje nekega sistema, manj pa se obračajo na svoje lastne sile in kažejo na svoje lastne slabosti,« je preprosto odgovorila Marjana Koren.
Lani so največjo pozornost namenili rezultatom poslovanja, izvajanju sanacijskega programa, doseganju planskih ciljev, izvajanju projekta obnove Gorenja, še posebno pa so se angažirali pri pripravi planskih dokumentov sozda za letošnje leto, urejanju družbenoekonomskih odnosov znotraj sozda in družbenemu standardu delavcev. Na kongresih so sodelovali s svojimi stališči, pogledi in diskusijami.
NAČRTI ZA LETOS
»Podrobno nameravamo oceniti in proučiti izvajanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela, ugotoviti, kje so odstopanja in kakšna merila uporabiti v bodoče, da bo osebni dohodek delavca čim bolj odvisen od njegovih lastnih rezultatov. Na področju kadrovske politike želimo oceniti izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in še posebno pozornost nameniti ciljem, ki smo jih opredelili v dolgoročni kadrovski politiki Gorenja,« pravi Marjana Koren.
Sindikat tudi na področju družbenega standarda čaka že veliko dela, precej je še stvari, je dejala, ki jih bo treba dogovoriti. »Recimo poseben problem je odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov,« je ob tem dejala.
»Ena prvih sej konec marca pa bo posvečena oceni stanja na področju inventivne dejavnosti v
Gorenju in nadaljnjim usmeritvam na tem področju. Tudi o kvaliteti proizvodov in storitev želimo kaj reči. Znano nam je, da se na zahodnih tržiščih, kamor Gorenje izvaža, lahko obdržimo le z boljšo kvaliteto in dobrimi programi.«
Spremljanje poslovanja, izvajanja planskih ciljev, sta njihovi stalni nalogi. Mislijo pa tudi na izobraževanje sindikalnih funkcionarjev, še posebno poverjenikov sindikalnih skupin, za katere bodo pripravili dva ali tri seminarje.
Mimo njih pa ne gre tudi problematika invalidov, zagotavljanje primernih delovnih mest zanje, iskanje poti za preprečevanje nastajanja invalidnosti in poklicnih obolenj. Nalog, ki sindikat v Gorenju čakajo letos, pa je še veliko več kot smo jih našteli.
NA KONFERENCI SO POSEBNO IZPOSTAVILI DISCIPLINO
»V zadnjem času ugotavljamo, da smo v proizovdnji, v temeljnih organizacijah, uspeli obdržati tisti red in odgovornost do dela, ki smo ga postavili v času ukrepa družbenega varstva, da pa je ta disciplina pričela popuščati ponekod, rekla bi v tej naši skupni režiji. Tako smo kot pobudo uvrstili v program dela, da ponovno pristopimo k analizi izvajanja nalog skupnih izvedb, da se pregleda potreba in nepotrebna režija oziroma da se vidi, kako kdo opravlja svoje delo. Če se bo pokazalo, da vsi svojih nalog ne uresničujejo tako kot bi jih morali, oziroma če se bo pokazalo, da takšna režija ni potrebna, potem bomo ponovno sprožili akcijo premeščanja delavcev v proizvodnjo,« je o problemu, ki so ga delegati posebno izpostavili, dejala Marjana Koren.
OPIRANJE NA LASTNE SILE - EDINA MOŽNA POT
V Gorenju so dosegli vidne uspehe in si s tem postavili tudi temelje za svoj bodoči razvoj. »Kljub temu pa nas čaka še veliko dela pri uresničevanju druge faze sanacije, razvojne sanacije Gorenja. Zato tudi naše delo, delo sindikalnih organizacij ne sme zastati, ampak moramo vložiti še večje napore, da bomo animirali ves kolektiv, slehernega delavca, k še večjim naporom, k še večji kreativnosti in odgovornosti.
Tudi za dosego teh ciljev želimo iti po poti opiranja na lastne sile. To pa ne sme ostati le fraza, ampak mora priti v zavest slehernega delavca, da bo tako tudi ravnal in se zavedal, da je bodočnost v našem lastnem znanju in delu.
Naš osnovni moto pri vseh aktivnostih mora biti: z znanjem, ustvarjalnim delom in poštenimi medsebojnimi odnosi izboriti bitko za naš boljši in trdnejši' jutri.«
S temi mislimi je sklenila pogovor predsednica konference zveze sindikatov v sozdu Gorenje, Marjana Koren.
Milena Krstič-Planinc
razvoja kot tudi poslovnega in dohodkovnega povezovanja, izobraževanja, sejemski dejavnosti, športu; rekreaciji in prireditvam, sekcijam avtoprevozništva, gostinstva, frizerjev in kozmetičar-jev ter sekciji kemičnih čistilcev pa naj bi se v tem letu pridružili še sekcija lesarjev in avtoremon-tnih dejavnosti.
Novo v delovnem programu je informacijs.ki sistem. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo obrtnih združenj Slovenije ter Kovinotehno Celje bodo v prvi polovici tega leta namreč opravili popis vseh obrtnih obratovalnic v občini in jih vključili v računalniško obdelavo podatkov. Delovni program združenja dopolnjujejo še nekatere druge naloge. Med drugim tudi izgradnja obrtniškega doma v Starem Velenju. Po projektant-
skih cenah jih bo obnova starejšega objekta veljala 11 milijonov dinarjev, svojemu namenu pa bi ga radi predali za letošnji občinski praznik. »Delo ni takšno, da ga jutri začneš, naslednji dan pa končaš,« so poudarili, »ampak je treba začeto delo nadaljevati kljub novemu mandatu in novemu vodstvu. Cilji niso tako daleč, če bomo slabosti tako eni kot drugi odpravljali s skupnimi močmi.«
Med drugim so se udeleženci skupščine seznanili še s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu, o pobudi za sofinanciranje izgradnje 7. osnovne šole pa bodo razpravljali po temeljiti razpravi o tem vprašanju nekoliko kasneje. Novi predsednik združenja pa bo naslednja štiri leta Tone Pečovnik.
4. stran * fiaS CSS
OBJAVA
titovo velenje * -26. februarja 1987
Skupščina občine Velenje
Skupščina občine Velenje je na podlagi 52. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 135. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 25. septembra 1986
Odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini v občini Velenje
I. SPlJOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok predpisuje pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci, kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter pravice in dolžnosti zbora stanovalcev in hišnega sveta z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, zagotovi red, varnost in mir ter čistočo v stanovanjski hiši in na funkcionalnem zemljišču, ki pripada stanovanjski hiši.
2.	člen
Za uporabnike stanovanja se štejejo po tem odloku:
1.	imetnik stanovanjske pravice;
2.	osebe, ki z njimi stalno stanujejo:
zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice, kot zakonska zveza,
—	otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih imetnik stanovanjske pravice vzdržuje,
—	tisti, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti.
3.	člen
Za stanovalce se po tem odloku štejejo poleg uporabnikov tudi: druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom stanovanjske
pravice,
—	podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva, ki z njimi stanujejo,
—	najemniki in imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov ter njihovi lastniki, če te prostore uporabljajo.
4.	člen
Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanje, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši ali na funkcionalnem zemljišču, ki hiši pripada. Določila tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za stanovanja in za poslovne prostore v stanovanjskih hišah z več kot dvema stanovanjema, ki so v lasti občanov in civilnih pravnih oseb.
5.	člen
Za upravljalca stanovanjske hiše se po tem odloku štejejo:
—	skupnost stanovalcev s svojimi organi,
—	pooblaščena organizacija združenega dela,
če skupnost stanovalcev ni ustanovljena oziroma ne opravlja svojih nalog.
Pri novozgrajenih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini bodoči stanovalci ustanovijo skupnost stanovalcev hiše ali oblikujejo skupnost stanovalcev s sosednjimi hišami ter izvolijo organe skupnosti takoj ob vselitvi, najpozneje pa v roku 30 dni po vselitvi v stanovanjsko hišo.
6.	člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku štejejo:
—	stanovanjska hiša ali poslovna zgradba v družbeni lastnini, v kateri je eno ali več stanovanj,
—	stanovanjska hiša v etažni lastnini občanov.
7.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu, v neposredni bližini vhoda, izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več vhodi mora biti izdelan seznam stanovalcev za vsak vhod posebej. Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet oziroma upravljalec stanovanjske hiše.
8.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga zgradba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu, v neposredni bližini poleg vhoda, poleg seznama stanovalcev še:
—	izobešen odlok o hišnem redu,
—	izobešena navodila občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč,
—	pritrjene poštne nabiralnike s priimki in imeni stanovalcev in poseben poštni nabiralnik za hišni svet,
—	vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito,
—	vidno objavljen priimek in ime osebe, ki hrani ključe za dostop na podstrešje ali teraso, vodovodnega števca, glavnega zapornega ventila tople in mrzle vode, skupne elektro omarice in drugih skupnih naprav stanovanjske hiše,
—	oglasno desko za skupna obvestila za vse stanovalce,
—	spisek oseb, ki so po obdobjih zadoženi za zaklepanje vhodnih vrat,
—	vidno objavljen priimek osebe, ki je usposobljena za reševanje iz dvigala,
—	vidno objavljen spisek članov hišnega sveta, hišnika in čistil-
ke.
Vsaka vrata v stanovanje morajo biti opremljena s priimkom imetnika stanovanjske pravice.
Če ima stanovanjska hiša več vhodov, veljajo zgornje doložbe za vsak vhod oziroma stopnišče.
Za izvršitev zahtev iz tega člena je odgovoren hišni svet skupnosti stanovalcev.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju.
II. UPORABA IN VZDRŽEVANJE SKUPNIH PROSTOROV IN NAPRAV TER FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA STANOVANJSKE HIŠE
10. člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (kletni prostori, zaklonišča, hodniki, terase, podstrešja, pralnice, sušilnice pe-
rila, kolesarnice, gasilni aparati in naprave za gašenje požara, oprema civilne zaščite, funkcionalna zemljišča in podobno) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem stanovanjske hiše in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom.
Način upoFabe ter čiščenje skupnih prostorom in funkcionalnega zemljišča določi zbor stanovalcev.
Če stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih in napravah nastale okvare, mora o tem takoj obvestiti hišni svet ali upravljalca, ki mora odpraviti tako stanje in poskrbeti za morebitna popravila.
11.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti za redno vzdrževanje zaklonišča ter redne preventivne preglede.
Morebitne okvare na zakloniščih je upravljalec stanovanjske hiše dolžan takoj odpraviti.
Sredstva za vzdrževanje in opremo zaklonišč se zagotovijo z letnimi programi vzdrževanja stanovanjske skupnosti.
Podrobna navodila o režimu, nabavi opreme in preventivnih pregledih zaklonišča izdaja občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo.
12.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede .strehe, dimnikov, zračnikov, dvigal, zaklonišča, gasilskih tehničnih sredstev, strelovodov in drugih naprav in opreme stanovanjske hiše.
Ti pregledi morajo biti najmanj enkrat letno, za gasilska tehnična sredstva pa dvakrat letno.
13.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše mora poskrbeti za pravočasno izobešanje in snemanje zastav ob državnih in republiških praznikih ali drugih dneh, kadar to priporočijo organi občinske skupščine in družbenopolitične organizacije.
Ni dovoljeno izobešati izbledelih in raztrganih zastav.
14.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti za vzdrževanje in čistočo funkcionalnega zemljišča, redno košnjo in vzdrževanje okrasnega grmičevja, dreves in cvetličnih gred.
V	zimskem času je upravljalec stanovanjske hiše dolžan redno čistiti sneg v okolici objekta in parkirišč, ter skrbeti za odbijanje ledenih sveč od streh, če te ogrožajo ljudi in motorna vozila.
15.	člen
V	kolikor upravljalec stanovanjske hiše ne skrbi za čistočo in redno vzdrževanje funkcionalnega zemljišča po določilih 14. člena tega odloka, lahko upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami naloži skrb za čistočo ali vzdrževanje funkcionalnega zemljišča pooblaščeni organizaciji združenega dela na stroške upravljalca stanovanjske hiše.
III UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV
16.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora-pri uporabi stanovanja ravnati kot dober gospodar. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovati pred poškocfbami in jih sproti odpravljati.
Posebno je treba paziti na red in snago v stanovanju, ter paziti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske, ogrevalne in druge naprave.
Uporaba kemičnih čistilnih sredstev, ki bi lahko poškodovala odtočne napeljave, ni dovoljena.
17.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora redno vzdrževati stanovanjske prostore in zamenjati dotrajane elemente po pravilniku o minimalnih, tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
Notranja prezidava ali prerazporeditev prostorov stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le, če taka sprememba ne posega v nosilnost zgradbe, ne spreminja zunanjega videza in po poprejšnjem pismenem soglasju lastnika stanovanja in skupnosti stanovalcev. Določila tega odstavka se nanašajo tudi na balkone, lože in atrije.
18.	člen
Namestitev televizijskih anten na strehe, terase in balkone je dovoljena le s soglasjem hišnega sveta in sicer tam, kjer ni skupnega antenskega sistema.
19.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora osebi pooblaščene organizacije združenega dela in izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi pregleda in popravila okvar, omogočiti redni pregled stanovanja, vendar le v primernem času in če je o rednem pregledu pravočasno obveščen.
20.	člen
Imetnik"stanovanjske pravice mora ob izselitvi stanovanje prebe-liti ali zamenjati tapete tako, kot gaje prejel, izvršiti notranji oplesk oken in vrat ter vzidanega pohištva, očistiti parket in druge talne obloge, zamenjati poškodovane vodovodne pipe, talne obloge in druge elemente v skladu s pravilnikom o minimalnih, tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in urediti druge okvare, ki so nastale v času njegove uporabe stanovanja po njegovi krivdi.
21.	člen
Delavci, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku hišnega sveta ali drugemu članu hišnega sveta.
O delih, ki se izvajajo v stanovanju in v stanovanjski hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku hišnega sveta ali drugemu članu hišnega sveta.
0	delih, ki se izvajajo v stanovanju in v stanovanjski hiši, mora biti predhodno seznanjen predsednik ali član hišnega sveta.
Po končanem delu morajo delavci prostor urediti ter sporočiti osebi, kateri so se javili, da je delo končano.
Predsednik ali član hišnega sveta preveri, če je delo res končano in podpiše delovni nalog, na katerem je- odgovorni delavec zapisal število delavcev, ki so opravljali delo in število opravljenih ur.
Oseba, pri kateri so se delavci javili, lahko odkloni podpis delovnega naloga, če zapis ne ustreza dejanskemu številu opravljenih ur in porabljenem materialu in če smatra, da delo ni v redu opravljeno.
22.	člen
Dolžnost stanovalcev je:
1	predno se vselijo v stanovanje na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja pri skupnosti stanovalcev morajo podpisati izjavo, da bodo uporabljali stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti stanovalcev in tem odlokom;
2.	uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe;
3.	uporabljati stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj;
4.	vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju in v skladu s predpisi;
5.	skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske in ogrevalne naprave v stanovanju in stanovanjski hiši;
6.	takoj sporočiti skupnosti stanovalcev ali upravljalcu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih ter skupnih prostorih, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare popraviti sami;
7.	priključiti radijske in televizijske aparate na skupinske radijske in TV antene, če jih hiša ima;
8	televizijske in radijske antene strokovno montirati in opremiti tako, da se prepreči vsaka škoda v stanovanju;
9	vodovodne pipe, mešalne baterije in pomivalna korita ter električne in plinske štedilnike strokovno montirati, da se prepreči vsaka škoda v stanovanju;
10.	paziti na red in snago v stanovanju, skupnih prostorih in na funkcionalnem zemljišču;
11.	skrbeti zato, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, posebno med 22. uro in 6. uro zjutraj;
12.	zaklepati vhodna vrata med 22. uro in 5. uro zjutraj;
13.	ugašati luči na stopniščih in drugih prostorih;
14.	upoštevati in izvajati sklepe ter pravila upravljalca v zvezi z vzdrževanjem hiše, skupnih prostorov in naprav ter čiščenjem skupnih prostorov in naprav ter čiščenjem skupnih prostorov, če hiša nima hišnika ali čistilca;
15.	da si za domače živali (pse, mačke in druge živali) pridobi predhodno dovoljenje od skupnosti stanovalcev ali hišnega sveta.
16.	ravnati po sklepu hišnega sveta glede pranja avtomobila, če je to dovoljeno;
17.	čistiti za domačimi živalmi, ki jih imajo v stanovanju, tako v stanovanju, kakor v skupnih prostorih ali na funkcionalnem zemljišču;
18.	parkirati motorna vozila, motorna kolesa in kolesa le na mestih, ki jih določi upravljalec;
19.	ob izselitvi izročiti stanovanje v sprimopredajo upravljalcu v takem stanju, kot so ga prevzeli, upoštevajoč pri tem normalno rabo.
23.	člen
Stanovalcem je zlasti prepovedano:
•1. Čistiti parketna tla z vodo ali druge vrste podov s škodljivimi kemikalijami;
2.	metati odpadke in predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi ali kanale, ker lahko zamašijo odtoke;
3.	uporabljati preglasno radio in televizijo ter druge zvočne naprave, če to moti druge stanovalce;
4.	igrati na funkcionalnem zemljišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjski hiši, avtomobilih, zelenicah ter na nasadih ob stanovanjski hiši;
5.	dopustiti vožnjo z dvigalom otrokom starim do 12 let brez spremstva;
6.	pljuvati po hodnikih, razgrajati po hodnikih, stopniščih ali drugače onesnažiti stanovanjsko hišo, skupne prostore in funkcionalno zemljišče ob stanovanjski hiši;
7 uničevati zelenice, javne parke in igrišča v stanovanjskih soseskah oziroma naseljih;
8.	odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena;
9.	iztepavati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah;
10.	metati odpadke in druge predmete skozi okna, z balkona ali terase;
11.	postavljati na stanovanjski hiši televizijske ali radijske antene brez soglasja hišnega sveta;
12.	puščati na parkirnih prostorih oziroma funkcionalnem zemljišču neregistrirana in karambolirana vozila;
13.	po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma puščati luči prižgane;
14.	hraniti v stanovanjih, skupnih prostorih oziroma na podstrešju lahko gorljive predmete;
15.	puščati vključene električne in plinske napeljave brez nadzora;
16.	čistiti čevlje, stepati preproge ali druge predmete v vežah, hodnikih ali stopnišču;
17.	poškodovati, pisati, risati ali pritrjevati lepake po zidnih oblogah hiše oziroma skupnih prostorih ali kako drugače poškodovati površine hiše;
18.	parkirati avtomobile pred vhodom za odlaganje smeti, vhodom v podpostaje in zapirati dovoze za gasilna in druga intervencijska vozila;
19.	kaliti mir in počitek stanovalcev zlasti med 22. uro in 6. uro zjutraj;
20.	uporabljati za pranje vnetljiva in nevarna sredstva;
21.	nadlegovati, smešiti ali izzivati stanovalce ali na kakršenkoli drug način ogrožati mirno sožitje med njimi;
2. obešati perilo nad nivojem balkonske ograje.
23.	poškodovati poštne nabiralnike
24.	posegati v prostore in naprave skupnega pomena, ki so v upravljanju organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena.
24.	člen
Stroji, naprave in priprave morajo biti konstruirane, izdelane, nameščene in uporabljene tako, da pri obratovanju niso presežene s predpisi določene maksimalno dovoljene emisije hrupa.
IV. NALOGE ZBORA STANOVALCEV IN HIŠNEGA SVETA
25.	člen
Organa skupnosti stanovalcev sta zbor stanovalcev v najširši obliki samoupravljanja, ki ga sestavljajo polnoletni delegati vsakega stanovanja in poslovnega prostora v stanovanjski hiši in hišni svet, ki ga voli zbor stanovalcev, kakor tudi predsednika, njegovega namestnika in blagajnika.
26.	člen
Zbor stanovalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	sprejema sklep o ustanovitvi skupnosti stanovalcev;
2.	sprejema statut skupnosti stanovalcev, izvoli hišni svet, predsednika hišnega sveta, njegovega namestnika, blagajnika, delegata v svet stanovalcev krajevne skupnosti in druge organe;
3.	sprejema srednjeročni in letni plan vzdrževanja, prenove, upravljanja in obratovanja stanovanjske hiše;
4.	sprejema samoupravne splošne akte o medsebojnih pravicah in obveznostih stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo;
5.	sprejema samoupravni sporazum o temeljih plana samoupra- . vne stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
6.	sprejema finančni načrt in zaključni račun o vseh sredstvih, s katerimi upravlja;
7.	sprejema program izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski hiši;
8.	obravnava in odloča o drugih vprašanjih, ki mu jih predložijo
hišni svet, organ samoupravne delavske kontrole, svet stanovalcev pri krajevni skupnosti, samoupravna stanovanjska skupnost in drugi organi in organizacije.
27.	člen
Hišni svet opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko
hišo;
2.	izvaja program dela in sklepe zbora stanovalcev.
3.	skrbi za izvajanje vseh vzdrževalnih del v stanovanjski hiši;
4.	skrbi za varstvo bivalnega okolja;
Dalje na 9. strani
26. februarja 1987 * titovo
velenje
. DOGOVARJAMO SE ODLOČAMO
nas cas ★ stran 5
Skupščina občine Velenje
Delegatska vprašanja in odgovori
DELEGACIJA: TOZD IN TOK GOZDARSTVA ŠOŠTANJ
Delegatsko vprašanje: Kdo je kriv za negospodarno ravnanje z družbenimi stanovanji.
Pred leti so delavci gozdarstva v Šoštanju po sporazumu odstopili trosobno stanovanje v Velenju na Kidričevi 1 delavki občinske uprave za določen čas.
V mesecu juliju leta 1985 je to stanovanje ponovno dobil naš gozdni delavec.
Pred vselitvijo je komisija ugotovila, da stanovanje ni primerno za vselitev zaradi okvare strehe oziroma terase. Po zagotovilu, da bo sanacija v kratkem opravljena in zaradi bojazni pred nasilno vselitvijo je imetnik stanovanjske pravice opremil edini del stanovanja kjer strop ni zamakal, to je kuhinjo. V jeseni sanacija ni bila opravljena zato smo čakali pomladi.
Še preden je sneg skopnel smo se s predstavniki Vekosa — TOZD STANOVANJSKA OSKRBA DOGOVORILI O SO-FINANSIRANJU del - vsak polovico. Na osnovi predračuna je poslovni odbor GG Nazarje odobril navedeni znesek, o čemer smo obvestili.
Poleg tega smo do letošnjega julija plačevali tudi stanarino za nevseljeno stanovanje, vse z namenom, da se stanje sanira.
Na stanovanjski oskrbi poznajo že vse naše glasove po telefonu, mi pa že vse njihove pravljice. Do danes je poteklo leto in pol, streha pa zamaka, obljube so izčrpane, naš delavec ogorčen, tni pa se sprašujemo kdo je kriv.
Gradimo nova stanovanja, pozabljamo pa na pred kratkim slabo grajena.
To je primer negospodarnega ravnanja z stanovanjskim fondom.
Morda so bila nekatera stanovanja sanirana, pa najbrž brez participacije, ki smo jo tokrat ponujali mi.
Zahtevamo odgovor:
1.	Kdo je kriv za ta primer?
2.	Katera družbena stanovanja so bila sanirana v letošnjem letu?
3.	Oceno škode na tem stanovanju?
4.	KDAJ BO STANOVANJE VSELJIVO?
5.	Kdaj bo vrnjena neupravičeno plačana stanarina za eno leto?
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE V ZVEZI S STANOVANJEM NA KIDRIČEVI 1
Pošiljamo vam odgovor na vaše, na 7. seji Zbora združenega dela, zastavljeno vprašanje, ki nam ga je posredovala DO VE-KOS. Odgovor je dan samo na določena vprašanja.
Na vsa vprašanja ni mogoče odgovoriti, saj je sporno pravno razmerje, ki je po vašem nastalo ob nespoštovanju sporazuma o odstopitvi stanovanja občinskemu upravnemu organu. Potrebno ga bo razrešiti sporazumno alli s prisilnimi pravnimi sredstvi med samima udeležencema sporazuma.
Razglasiti krivca, če je to pra-vina ali fizična oseba, je že načelno sporno, dokler krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo. Problem, na katerega stte opozorili, je vsekakor prisoten in je potrebno pozitivno rea-giirati pri vseh pristojnih dejavnikih, da bi se v bodoče z obstoje-čiimi stanovanji gospodarneje ravnalo.
Slekretar Skupščine občine Velenje
Franc Ojsteršek
Odgovor na delegatsko vpraša-njje TOK Gozdarstvo Šoštanj
Osnovni vzrok, da imamo ved-n»o ve£ nevzdrževanih stanovanj v družbeni lastnini je v neuresni-čeevanju prehoda na ekonomske sttanarine, katerega smo si zasta-viili v letu 1979. Zaradi tega nam puropada stanovanjski fond v družbeni lastnini. Zlasti so tu naajbolj izpostavljene ravne stre-hae. Poleg stanovanjskega objekta KCidričeva 1 — 7 v Titovem Vele-njiju so dotrajane ravne strehe na-slilednjih objektov: Jenkova
9-11, 15, 17, Šercerjeva 13, 17, 18, 20, Rudarska 2, Šaleška 18 v Titovem Velenju ter Kajuhova 5 — 7 in Koroška 3 v Šoštanju.
Iz sredstev večjih popravil je bilo v letu 1986 namenjenih za popravilo ravnih streh v izmeri 956 m! 15.339.569 din in sicer v naslednjih objektih: Celjska 11, Tomšičeva 17, 19, 21, 23, 25, Šercerjeva 7, 11, Veljka Vlahoviča 40, Vrnjačke Banje 1, Tomšičeva 27, 31, Tomšičeva 13, 15 in Šaleška 18 v Titovem Velenju.
Škode v predmetnem stanovanju je za cca 1.200.000 din. Sanacija objekta Kidričeva 1 — 1 v Titovem Velenju je v planu za letošnje leto in sicer v obliki dvo-kapne strehe.
Neupravičeno zaračunana stanarina za prazno stanovanje, katerega imetnik pravice uporabe je TOK Gozdarstvo Šoštanj, je že vrnjena.
Vodja delovne skupnosti Stojan Kukavica, dipl. soc. del.
Odgovor na delegatsko vprašanje tok Gozdarstvo Šoštanj
Vsa stanovanja pod teraso stanovanjskega objekta Kidričeva 1 —7, Titovo Velenje so ob večjih nalivih oz. ob topljenju snega več ali manj izpostavljena zama-kanju. Pri tem so najbolj izpostavljeni stanovalci: Žibert, Smir-nov, Pirtovšek, Grujič, Kstelic, Riček ter stanovanje last TOK Gozdarstvo Šoštanj, ki je zaradi tega že dalj časa nevseljeno.
V	letu 1986 smo v planu enostavne reprodukcije SISS občine Velenje predvideli izdelavo projektov za nadgradnjo poleg omenjenega stanovanjskega objekta še stanovanjska objekta Rudarska 2 in Šaleška 18. Ti projekti so v Zavodu za urbanizem v zaključni fazi izdelave.
V	naslednjem letu je predvidena izdelava nadgradnje in rešitev zamakanja v smislu dvokapnice. Zaradi teh posegov bi bilo v letošnjem letu ekonomsko neupravičeno vlagati relativno velika finančna sredstva v sanacijo terase na tem in ostalih dveh objektih na katerih je stanje identično.
Še v letošnjem letu pa bomo poskušali preprečiti zamakanje vsaj na odtokih meteorne vode.
Za obojestransko razumevanje položaja v katerem je stanovanjsko gospodarstvo in skozi ta aspekt tudi stanovalci bi bilo smiselno v teh stanovanjih adekvatno znižanje stanarin, v primeru nezasedenosti pa celo opravičitev plačila.
Predlagamo, da v okviru hišne samouprave in DSSS SIS Gospodarskih dejavnosti ta primer tudi tako rešijo.
Direktor tozda Stanovanjska oskrba
Damijan Likar, ing. org.
Direktor DO Vekos Viktor Podgoršek, dipl. ing. org.
RUDNIK LIGNITA VELENJE Konferenca delegacij za ZZD
PRIPOMBE, STALIŠČA IN VPRAŠANJA, V ZVEZI Z DNEVNIM REDOM ZA 9. SEJO ZZD SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
K točki 1
Nekateri naši delegati bi se radi naročili na Uradni vestnik občine Velenje. Na kakšen način lahko uresničijo to željo?
V	našem mestu že vrsto let nismo poskrbeli za primerno dekoracijo ob Novem letu. Delegate zanima, zakaj je Izvršni svet storil za to, da bi vsaj del mesta (strogi center Titovega Velenja) odeli v praznično preobleko, kot je to praksa na primer v Celju in Ljubljani. Rudniški delegati ne moremo pristati na eventuelno ugotovitev, da naša občina, kot ena od bolj razvitih v SR Sloveniji, ne premore toliko sredstev, da bi poskrbela za ustrezno novoletno dekoracijo. Obenem smo trdno prepričani, da bi ustrezen pristop k temu problemu pomenil tudi ne ravno majhen delež k oživljanju turistične ponudbe, saj prav v tem obdobju prihaja v naše mesto veliko tujih gostov. Nazadnje nas zanima, kaj je Izvršni svet storil za to, da bi vsaj gostinske in trgovske delovne organizacije popestrile
svojo ponudbo tudi v smislu večje (novoletne) dekoracije svojih lokalov in izložb.
K točki 6
Delegati iz RLV ugotavljamo, da 9. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne omogoča ustrezno razvrstitev v eno izmed petih stopenj glede na dejansko stanje uporabnikov stavbnih zemljišč. Zato predlagamo, da se število stopenj poveča.
Delegate RLV zanima, kakšna je vrednost točke, če je že določena?
Predlagamo, da celotno vsebino odloka predlagatelj objavi v tedniku Naš čas. K točki 9
Delegati RLV menimo, da določitev enotnega matičnega območja in ukinitev krajevnih matičnih uradov v Šmartnem ob Paki ter Šoštanju ni dovolj premišljena.
Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije RLV glede dekoracije mesta ob Novem letu
Delegacija RLV je na 9. seji ZZD postavila vprašanje o aktivnostih Izvršnega sveta za izboljšanje praznične podobe mesta in popestritev trgovske in turistične ponudbe ob Novem letu.
Na postavljeno vprašanje dajemo delegaciji naslednji odgovor:
Izvršni svet se doslej zaradi vpetosti v težje probleme (kot so izgube energetskega gospodarstva ipd.) ni posebej ukvarjal z vprašanjem izboljšanja praznične podobe mesta in popestritve trgovske in turistične ponudbe ob Novem letu, je pa nekatere aktivnosti v zvezi s tem vodil Komite za PGVO.
Za popestritev prednovoletne ponudbe je Komite za PGVO v novembru sklical predstavnike trgovskih OZD in se z njimi dogovoril o podaljšanem obratovalnem času, o popestritvi ponudbe in primerni dekoraciji lokalov, kar je bilo v dogovorjenem obsegu tudi izvedeno.
Na podoben način je Komite vzpodbudil tudi namestitev praznične razsvetljave na Prežihovi ploščadi, ki jo je zagotovila SKIS.
Čeprav so bile omenjene aktivnosti opravljene, pa tudi v Komiteju za PGVO ne moremo mimo resnice, da prednovoletna podoba Titovega Velenja ni bila dovolj praznična in da bi jo ob širšem angažiranju lahko bistveno izboljšali v korist in ponos mesta.
V tem smislu smo se odločili, da damo Predsedstvu OK SZDL Velenje pobudo za imenovanje pripravljalnega odbora, ki naj bi pripravil program novoletnih prireditev in ustrezne svečane preobleke mesta, ter ga ob usmerjenem sodelovanju gospodarskih subjektov tudi izpeljal.
Predsednik občinskega komiteja za planiranje,
gospodarstvo in varstvo okolja Jože Mraz, ing. stroj.
ODGOVORA NA DELEGATSKI VPRAŠANJI DELEGACIJI KS TITOVO VELENJE-STARO VELENJE
Na zastavljeni delegatski vprašanji na 7. seji Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje dne 4. 12. 1986, je že na sami seji zbora krajevnih skupnosti dal določena pojasnila predsednik Komiteja za planiranje, go-
spodarstvo in varstvo okolja Jože MRAZ.
Po podatkih, ki smo jih prejeli od Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, vam sporočamo naslednje:
1.	Nadaljevanje izgradnje stanovanjske hiše na Partizanski cesti, za katero ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je zaustavljeno.
Kršitelju je bilo med drugim naloženo, da si zaradi morebitne izdaje gradbenega dovoljenja, pridobi lokacijsko dokumentacijo s soglasji krajevne skupnosti, OZD elektro, komunale, kakor tudi geološko poročilo o primernosti zemljišča za gradnjo objekta.
Upravni organ nujnih soglasij za izdajo predpisane gradbene tehnične dokumentacije doslej ni sprejel. Sprejel je sicer pozitivno geološko poročilo tal nepooblaščene institucije, katerega pa ni mogoče upoštevati.
Kršitelj se je pritožil na pristojni organ Skupščine SR Slovenije, od koder kljub urgenci po letu dni ni odgovora. Zaradi navedenega je še vedno v veljavi sklep tukajšnjega upravnega organa, s katerim je bila prepovedana nadaljnja gradnja in ni zakonitih razlogov za drugačno odločitev.
2.	Po informacijah K PGVO teče postopek za pričetek revitalizacije Starega Velenja v skladu s sprejetimi usmeritvami. V mesecu decembru 1986 je bil javno razgrnjen Izvedbeni zazidalni načrt Staro Velenje. Predlog načrta bo še v tem polletju obravnavan na zborih občinske skupščine, ker pa ni bilo iz obravnave bistvenih pripomb računamo, da bo sprejet.
Predpogoj za pričetek izvajanja zazidalnega načrta je izgradnja obvoznice, ki se je zaradi dolgotrajnih postopkov ob sporu glede lastninske pravice na zemljišču, zavlekla. Nadaljevanje izgradnje obvoznice se bo pričelo, čim bodo dopuščale vremenske razmere, dela pa morajo biti končana do konca leta 1987.
V tem času je potrebno skleniti samoupravni sporazum, s katerim se bodo zavezale posamezne samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in drugi imetniki lastninske pravice oz. zainteresiranimi, za združevanje sredstev in plansko izvajanje postopne revitalizacije po zazidalnem načrtu. V okviru samoupravnega sporazuma bo deloval tudi odbor udeležencev sporazuma, ki bo spremljal uresničevanje sporazuma.
Te aktivnosti naj bi bile dokončane v letu 1987, da bi v letu 1988 lahko pričeli s fizičnim izvajanjem prenove v okviru možnosti.
Informacijo vam pošiljamo, da bi morebitne nejasnosti ali nove pobude lahko dorekli na prihodnji seji zbora krajevnih skupnosti, ki bo dne 10. februarja 1987.
SEKRETAR Skupščine občine Velenje Franc OJSTERŠEK
KRAJANI KS BEVČE, Delegacija za zbor KS
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Že v letu 1985 je bila predvidena na območju naše KS melioracija, ki zajema 30 ha zemljišč. Za-
radi raznih zapletov do realizacije v letu 1985 ni prišlo, zato se je melioracija prenesla v leto 1986. Ker se leto izteka, dela pa se še niso začela in na pojasnila investitorja (ERA-TOK), da je dokumentacija pripravljena in je osnutek odloka o uvedbi melioracijskega sistema bil posredovan občinskemu komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja sprašujemo:
—	ali je realiziran sklep Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja z dne 4/11-1986, da se preveri skladnost dokumentacije z zakonom o urejanju prostora in SDP 86-90,
—	če je sklep realiziran, kdaj bo sprejet odlok o uvedbi melioracije oz. dana obrazložitev, zakaj odlok ni v skladu z omenjenimi določili.
Informacija o poteKu priprav na melioracijo v Bevčah, je bila podana na seji skupščine kmetijske zemljiške skupnosti. Krajani Bevč oz. kmetje, ki bomo vključeni v melioracijsko območje zahtevamo, da se čimprej in s polno odgovornostjo pristopi k realizaciji predvidene melioracije; občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pa naj osnutek odloka čimprej predloži občinski skupščini v obravnavo in sprejem.
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE
Na podlagi 103. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj predlagala, da se uvede melioracija na območju dela katastrske občine Bevče in da dela katastrskih občin Črnova in Lipje, ki ležita v občini Žalec. Pretežni del melioracijskega območja leži v občini Velenje, zato je v skladu z drugim odstavkom 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih potrebno, da izda odlok o uvedbi melioracijskega postopka Skupščina občine Velenje v soglasju s Skupščino občino Žalec.
Občinska skupščina lahko izda odlok o uvedbi melioracijskega postopka, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.	da je predlagana melioracija v skladu z družbenim planom občine,
2.	da je urejen režim površin- ^ skih voda,
3.	da so pobudo za melioracijo obravnavale kmetijske zemljiške skupnosti na -melioracijskem območju,
4.	priložen mora biti predračun stroškov za izvedbo melioracijskih del,
5.	kadar se razteza melioracijsko območje na območju več občin, izda odlok o uvedbi melioracijskega postopka skupščina tiste občine, na kateri je pretežni del melioracijskega območja, v soglasju s skupščinami prizadetih občin.
Doslej so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, razen soglasja občine Žalec in KZS občine Žalec, ki je v postopku.
Vseh zemljišč v območju je 34,50 ha, od tega je 21 ha v občini Velenje, ostalo pa v občini Žalec.
Po odloku o uvedbi melioracijskega postopka na območju dela katastrskih občin Bevče, Črnova in Lipje bo investitor hidro in agromelioracijskih del DO ERA, TOK Kmetijstvo Šoštanj. Cena za izvedbo del na 1 ha je 1.164.200 dinarjev.
Delegatsko vprašanje: Zboru združenega dela. Zboru krajevnih skupnosti
Člani zadruge Gorica Jug zahtevamo od Stanovanjsko zemljiške skupnosti odgovor, zakaj komunalna ureditev navedene lokacije ter predaja parcel zadružnikom ne poteka v skladu z dogovorom. Po pogodbi med Stanovanjsko zemljiško skupnostjo in Vegradom bi delo na komunalni ureditvi in kasnejša predaja parcel morala biti zaključena do 1. 11. 1986.
V času, ko cene brezglavo divjajo in nam inflacija izničuje privarčevani denar za, na tem področju in v tem času, izredno drago gradnjo, se nam zavlačevanje pri teh delih zdi skrajno neodgovorno in nepošteno.
Člani zadruge Gorica Jug
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE
Samoupravna stavbno zemljiška skupnost občine Velenje je glede na razpoložljiva sredstva planirala fazno izgradnjo komunalnih objektov in naprav na območju soseske Gorica-jug, kar je opredeljeno v srednjeročnem planu SSZS občine Velenje za obdobje 1986—1990 in programu SSZS občine Velenje za leto 1986.
Leta 1986 je bila oddana gradnja in sklenjena pogodba o izvedbi del in sicer dne 4. 8. 1986 na znesek din 50.000.000,- za I. fazo izgradnje. V letu 1987 pa se bo gradnja komunalnih objektov in naprav v tej soseski nadaljevala in tudi zaključila.
Nadaljevanje del se predvideva v mesecu aprilu 1987, ko bodo zagotovljena sredstva za to gradnjo.
Predvideva se, da bodo dela v zvezi s komunalnim opremljanjem v tej soseski končana v mesecu septembru 1987 (v celoti zgrajeno cestno omrežje, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter električno omrežje). Takrat bo tudi možna oddaja posameznih stavbnih parcel investitorjem gradnje individualnih stanovanjskih hiš, kar je v skladu z 1. odstavkom 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84).
Vodja delevne skupnosti: Stojan KUKAVICA, dipl. soc.
del.
Konferenca delegacij Zavod za urbanizem in Projektivni biro T. Velenje (VI. okoliš)
Delegatsko vprašanje:
V	zvezi s prevozom potnikov z avtobusi iz Titovega Velenja proti Ljubljani je bilo dano že več delegatskih vprašanj. Odgovorjeno je bilo, da VIATOR, kot odgovorni prevoznik na relaciji Ravne, Slovenj Gradec, Titovo Velenje in dalje proti Ljubljani zagotavlja urejen prevoz na tej relaciji.
Doslej pa se je že večkrat pripetilo, da niso mogli vsi potniki (predvsem študentje in dijaki) na avtobus, ki vozi ob nedeljah zvečer ali v ponedeljek zjutraj proti Ljubljani.
Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer dne 21. 12. 1986. Na avtobusno postajo v T. Velenje sta sicer prišla iz smeri Koroške dva avtobusa vendar že polna v enem je nekaj potnikov celo že stalo. Na avtobusni postaji je bilo cca 40 potnikov, ki so bili namenjeni proti Ljubljani in to predvsem študenti in dijaki. Ker je bilo jasno, da ne bodo mogli vsi na avtobusa (čeprav so jih čakala samo stojišča) je nastalo precejšnje prerivanje in tudi pregovarjanje s sprevodnikoma. Seveda je del potnikov ostal na avtobusni postaji. Del jih je nadaljevalo pot do Žalca, kjer pa jih tudi prvi avtobus, ki je prišel na postajo ni vzel ampak šele naslednji kar je pomenilo zelo pozen prihod v Ljubljano.
Postavlja se vprašanje zakaj morajo ravno potniki iz T. Velenja, Šoštanja biti tisti, ki morajo plačati račun za ne dovolj urejen prevoz proti Ljubljani. Med tem ko v vsakem primeru pridejo vsi potniki s področja Koroške na avtobuse in se tudi kulturno (t. j. vsaj sedijo) peljejo proti Ljubljani to ne velja zmeraj za potnike s področja velenjske občine. To območje je pač vmesna postaja proti Ljubljani z vsemi prej navedenimi posledicami.
Dejstvo je, da v Ljubljani študira in hodi v srednje šole veliko dijakov in študentov z območja naše občine in ti so seveda vezani na prihode ob petkih zvečer in sobotah vračajo pa se ob nedeljah proti večeru in ponedeljkih zjutraj.
Zato bi bilo nujno zagotoviti bolj kulturni prevoz potnikov ob navedenih dnevih.
Odgovor za delegatsko vprašanje
Vprašanje zadovoljivega prevoza potnikov iz Koroške v Ljubljano ob nedeljah, zadnji dan praznikov in ob ponedeljkih je že dalj časa pereče.
Glede na urgence — pritožbe potnikov, poročila voznikov ter poročila prometno tehnične službe naše TOZD, ki je v decembru mesecu opravila ogled razmer, smo uvedli še dodatni avtobus iz Velenja. Tako vozijo dodatni avtobusi iz smeri Koroške: ob nedeljah in zadnji dan praznikov:
ob 17.10 uri iz Prevalj ob 18.16 uri iz Slovenj Gradca ob 19.02 uri iz Velenja
ob ponedeljkih: "
ob 5.42 uri iz Velenja ob 6.10 uri iz Slovenj Gradca
V	času šolskih počitnic navedeni avtobusi ne vozijo.
Upamo, da so sedaj potniki zadovoljni, saj po obvestilih voznikov kapacitete avtobusov (rednih in dodatnih) zadoščajo tudi potrebam potnikov iz Velenja in okolice.
Vodja prom. kom. oddelka: Vika Brozovič, oec.
6. stran *
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje ★ 26: februarja 1987
Društvo invalidov Velenje
Še veliko nerešenih vprašanj
Na redni letni skupščini, bila je v nedeljo, 22. februarja, v Kajuho-vem domu v Šoštanju, so člani društva invalidov Velenje ocenili opravljeno delo ter si zadali nove naloge, spregovorili pa so tudi o težavah s katerimi se srečujejo. Še posebej so opozorili na to, da v naših delovnih okoljih še vedno namenjamo mnogo premalo pozornosti varnemu delu, saj število delovnih invalidov še naprej narašča. Leta 1985 je štela občinska invalidska organizacija 2751 članov, zdaj pa jih imajo že 3321 kar je seveda zaskrbljujoče. Izpostavili so tudi še vedno precejšnje težave pri prekvalifikaciji invalidov in opozorili na slabe invalidnine oziroma pokojnine, ki so močno zaostale za poprečnimi osebnimi dohodki, saj dvigujemo osnove pro-centualno, to pa seveda pomeni, da so povišanja nizkih pokojnin oziroma invalidnin zares skromna in niti slučajno ne pokrivajo visoke rasti življenjskih stroškov.
BOGAT IN OBSEŽEN DELOVNI PROGRAM SO V CELOTI IZPOLNILI
Čeprav se otepajo invalidi z
zdravstvenimi težavami, pa se vseeno lahko pohvalijo z izredno delavnostjo. Takšno je bilo tudi delo te organizacije v preteklem letu, ko so obsežen in bogat delovni program v celoti uresničili. Aktivno so se vključevali v razreševanje vprašanj svojih članov.
Tako so posredovali pri usposabljanju oziroma preusposablja-nju svojih članov, pri njihovi zaposlitvi, dodatnem izobraževanju, pri izboljšanju delovnih razmer, stanovanjskih razmer, nudili so sosedsko pomoč, pomagali pri uveljavljanju pravic svojih članov pri pokojninsko invalidskem zavarovanju, svoje člane so obiskovali na domu, v bolnicah in zavodih ter opravljali še številne druge akcije.
Vsak delovni ponedeljek imajo odprto svojo pisarno na ulici Bratov Mravljakov, kjer nudijo nasvete svojim članom, zanje pa imajo organizirano tudi pravno posvetovalnico.
Najbolj aktiven je seveda izvršilni odbor društva, ki usmerja in vodi delo, imajo pa tudi več ko-
misij, med katerimi je še posebej delovna komisija za razvedrilo, rekreacijo in šport, ki skrbi za kulturno življenje članstva ter izvaja organizirano rekreacijo in tekmovalni šport za vse invalide.
Lani so pripravili številna srečanja, izlete in tekmovanja, pri čemer velja še posebej poudariti izmenjave z invalidi iz Madžarske. Velenjski invalidi letujejo pri njih, njihovi pa preko tega društva v počitniškem domu v Fiesi.
Uspešno sodelujejo tudi z invalidi pobratenega Splita, poznani pa so tudi po organizaciji avto-rallijev invalidov. Lani so pripravili kar 15 različnih aktivnosti v katerih je sodelovalo 1211 članov društva. Podobne aktivnosti načrtujejo tudi za letos. Še posebej skrbno bodo pripravili avto rally invalidov, ki ga bodo organizirali 4. oktobra v počastitev občinskega praznika, razmislili pa bodo med drugim tudi o tesnejšem sodelovanju z invalidi iz Paračina.
(mz)
Krajevna skupnost Vinska gora
Marca sestanki vaških skupnosti
Prebivalci krajevne skupnosti Vinska gora si vseskozi prizadevajo, da bi njihov kraj kar najbolj in hitro napredoval. Z vztrajnim delom vseh in s širšo družbeno pomočjo jim to uspeva, na to kažejo tudi številne in za kraj pomembne pridobitve. Toda z njimi se ne mislijo zadovoljiti, njihovi načrti za naprej so prav tako, ali še bolj smeli. Zavedajo se, da jih čaka težko delo, vendar so prepričani, da ga bodo s pridnostjo in s skupnimi močmi uspešno odpravili, kot že velikokrat doslej.
Pa si pobliže oglejmo aktivnosti v Vinski gori in kaj načrtujejo za bližnjo prihodnost. Že v marcu bodo po vseh vaških skupnostih sestanki, na katerih bodo krajani obravnavali in sprejemali zaključni račun za preteklo leto ter finančni načrt in planske dokumente za letos. Ker gre za obravnavo zelo pomembnih dokumentov, v krajevni skupnosti pričakujejo, da se bodo krajani sestankov vaških skupnosti udeležili polnoštevilno. Sestanki bodo zanimivi tudi zato, ker bodo na njih obravnavali letošnje delo v krajevni skupnosti. Vedeti je namreč treba, da jih čaka veliko nalog, ki jih bodo slovesno sklenili ob prazniku občine Žalec. Letošnje praznovanje bo namreč v Vinski gori, kar je za to krajevno skupnost veliko priznanje, sklep skupščine občine Žalec pa je upravičen, saj se je doslej izkazala s svojimi aktivnostmi, z uspešnim delom in rezultati tega dela.
PRIZIDEK K OSNOVNI ŠOLI
Znano je, da so v Vinski gori pred dvema letoma pričeli z gradnjo prepotrebnega prizidka
k tamkajšnji osnovni šoli. Do konca lanskega leta so ga zgradili do 4. gradbene faze, letos pa z deli nadaljujejo. Najprej bodo objekt zasteklili, nato pa nadaljevali z ostalimi zaključnimi deli, z montažo stropov, ureditvijo podov, z napeljavo elektrike in podobno. Zaključna dela bodo krajevno skupnost veljala približno 66 milijonov dinarjev. Večji del sredstev bodo, nekaj so jih že, zbrali s krajevnim samoprispevkom. Preostali del za omenjeno
naložbo bodo prispevali vzgoj-no-izobraževalna organizacija, telesnokulturna skupnost in kulturna skupnost občine Žalec. Veliko del so že in jih še bodo opravili s prostovoljnim delom krajani sami, kar je vrednostno tudi veliko. Na začetku gradnje so se namreč krajani odločili, da naj vsako gospodinjstvo opravi 30 udarniških ur. Seveda si bodo v krajevni skupnosti močno prizadevali, da bi bil prizidek nared do občinskega praznika občine Žalec, 5. julija, ko ga bodo tudi svečano odprli. Ker je dela še precej, so z njim že pričeli in zaenkrat poteka brez zastojev.
PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE
Že lani, ko se je skupščina občine Žalec odločila, da bo letošnje
praznovanje občinskega praznika v Vinski gori, so se v tem kraju pričeli pripravljati na to slovesnost. Imenovali so pripravljalni odbor in več pododborov. Doslej so se že vsi sestali, pripravili delovni program in ga finančno ovrednotili. Tako je pododbor za finance zagotovil potreben denar za praznovanje, pododbor za izdajo monografije o Vinski gori pospešeno zbira gradivo, pododbor za razstavo zbira ročne izdelke in starine za razstavo, obenem pa vabi krajane k sodelovanju. Tudi na ostalih področjih so aktivnosti v polnem razmahu.
Prebivalci krajevne skupnosti Vinska gora se dobro zavedajo, da organizacija in izvedba občinskega praznika ni lahka naloga. Še zlasti, ker jim ni vseeno, kako bodo opravili to odgovorno nalogo. Zato so v vodstvu krajevne skupnosti trdno prepričani, da sedaj, ko je dela preko glave na vseh področjih, ne bo krajana, ki bi držal križem roke.
B. Mugerle
Med pomembnejša dela v tej krajevni skupnosti sodi prizidek k osnovni šoli
Skupnost za varstvo pred požari
Kdaj požarni "inšpektor
Prejšnji torek so se v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju sešli na 2. seji skupščine delegati skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Po poročilih o delu skupnosti in o delu delovne skupnosti sisa za preteklo leto so ugotovili, da so vse načrtovane naloge v celoti uresničili. Še več. Uresničili so že nekaj nalog, ki so si jih zadali s srednjeročnim načrtom. V poročilu o delu delovne skupnosti je bilo še posebej poudarjeno, da kljub dvakratnemu razpisu za poklicnega gasilca, tega še vedno niso uspeli dobiti. V nadaljevanju seje so delegati potrdili zaključni račun za preteklo leto in obravnavali finančni načrt za letos. Ob tem so delegati sami zahtevali naj bodo seje skupščine v
bodoče pogosteje kot doslej, saj so menili, da morajo biti prisotni tudi takrat, ko se pregleduje uresničevanje finančnega načrta in ko se sprejemajo njegovi popravki.
Ob koncu seje skupščine skupnosti za varstvo pred požarom so delegati sprejeli še nekaj sklepov, med ostalim so tudi zahtevali, da se čimprej poišče požarnega inšpektorja, saj sedanji opravlja to dolžnost le začasno in honorarno.	B. M.
Skupščina občinske organizacije Rdečega križa
Odlična ocena, dopolnjen program
Sredi prejšnjega tedna so pregledali kaj in kako so delali v preteklem letu ter začrtali delo v tem letu tudi člani krajevnih organizacij Rdečega križa in tovrstni aktivi v organizacijah združenega dela naše občine.
Vrsta uspešnih akcij na vseh področjih, od zdravstvene vzgoje in izobraževanja, prve pomoči in prevencija nesreč, da ne omenjamo posebej krvodajalstva, kjer se po številu prebivalcev naša občina znova uvršča povsem na vrh do nekaterih stalnih akcij kot so solidarnost in socialna varnost ter dejavnosti mladih članov in mladine. Sad marljivega dela so doseženi rezultati. Med njimi je treba še posebej omeniti ustanovitev človekoljubnih organizacij v samem mestu Titovem Velenju, 4388 krvodajalcev, kar predstavlja 11,5 odstotkov vsega prebivalstva naše občine, 1073 udeležencev 10-urnega, nekaj več kot 200 20-urnega, 47 80-urnega in 304 udeleženci obnovitvega tečaja, nadvse uspešna akcija zbiranja oblačil, obutve in posteljnine ter še bi lahko naštevali.
V razpravi so udeleženci skupščine poleg odlične ocene za delo v preteklem letu med drugim opozorili na težave za udeležbo na krvodajalskih akcijah. Zaradi izpada proizvodnje nekateri krvodajalci težko zapustijo delovno mesto. Da ne bi bilo takšnih ali podobnih vprašanj veliko tudi v prihodnje, naj spomnimo, da potekajo krvodajalske akcije od 6. do 17. ure. Kljub temu so udeleženci skupščine predlagali, da bi o krvodajalskih akcijah znova spregovorili na občnih zborih, delavskih svetih, v sindikalnih skupinah. Takšni sestanki pa bi bili lepa priložnost za pridobivanje novih, predvsem mladih darovalcev, nenazadnje pa bi
se lahko zmenili, kdaj se bo kdo udeležil krvodajalske akcije. Tečaji prve pomoči so po mnenju delegatov krajevnih organizacij Rdečega križa in tovrstnih aktivov iz organizacij združenega dela dobro organizirani. Nič narobe pa ne bi bilo, če bi lahko preverjali svoje znanje s področja prve pomoči na več obnovitvenih tečajih ter se izobraževali na zdravstvenih predavanjih, ki naj bi bila v prihodnje pogosteje organizirana tudi v delovnem oko-•ju.
Akcij in nalog na področju človekoljubnosti nikoli ne zmanjka. Tudi v letu 1987 jim tistim, ki delajo v Rdečem križu, ne bo. Poleg že utečenih oblik dela na področju prve pomoči in prevencija nesreč, med krvodajalci bi radi letos pritegnili več srednješolcev, solidarnost in socialna varnost bo usmerjena predvsem na izvajanje sosedske pomoči in pomoči socialno šibkim občanom, vrsta nalog pa čaka v tem letu tudi mlade člane Rdečega križa v osnovnih in srednjih šolah. Več pozornosti kot v preteklih letih nameravajo nameniti še zdravstveni vzgoji in izobraževanju ter dejavnosti Rdečega križa v sistemu SLO in družbeni samozaščiti.
Letos bo v Titovem Velenju že 10. srečanje s darovalci krvi iz Splita. Da bi 50 gostom iz pobratenega Splita vrnili takšno gostoljubnost, kot so ga ti pripravili Velenjčanom lani, se bodo morali v občinskem odboru Rdečega križa Velenje pošteno potruditi pri pridobivanju denarja za organizacijo srečanja.
Ob koncu skupščine so ob 120-letnici Rdečega križa Slovenije prejele krajevne organizacije in aktivi RK iz delovnih organizacij za svoje delo še priznanja.
Krajevna skupnost Nazarje
Želijo telefonsko
v
povezavo s Creto
V krajevni skupnosti Nazarje so v lanskem letu pretežni del razpoložljivih sredstev namenili za izgradnjo pločnika ob družbenih stanovanjih, skozi središče kraja do šole in vrtca. S tem so veliko prispevali k večji varnosti pešcev, zlasti otrok. Problem je bil le v tem, da se sredstva v krajevno skupnost stekajo skozi vse leto. Zato so lahko naložbo sklenili šele konec leta, s tem pa je bil tudi znesek zanjo toliko večji. Drugi lep in uspešen zalogaj so zmogli skupaj z lovci, saj so ob Dreti zgradili lep in koristen lovski dom.
Seveda je bilo veliko tudi drugih nalog. Opravili so obsežne geološke raziskave zemljišča, predvidenega za mrliško vežico in pokopališče. To je v Nazarjah že nekaj let izredno pereč problem, saj je v tem kraju največ družbenih stanovanj v mozirski občini. Zelo aktivni so bili kulturniki in športniki, kot vsako leto tudi člani obeh gasilskih društev, ki veliko dela in časa name-
njata preventivi in vzgoji, zlasti najmlajših.
V skladu z denarnimi možnostmi bodo letos pričeli graditi vežico, asfaltirali bodo nekaj cestnih odsekov, zgradili dve avtobusni čakalnici in pričeli z deli na sekundarni kanalizaciji. Manjših nalog je še precej, zanemarili pa ne bodo organizacije različnih proslav, teh bo letos v krajevni skupnosti 12. To se jim zdi pomembno zlasti zato, ker želijo tudi na ta način v delo krajevne skupnosti vključiti še več
mladih. Gostinska ponudba v
kraju je zelo slaba, zato si toliko več obetajo od novega sodobnega lokala s prenočišči. Njegova gradnja je že na vidiku, za kraj pa bo to izrednega pomena. Seveda je tu še obnova nekaterih mostov, širitev javne razsvetljave in še kaj, zelo pomembna naloga pa bo povezava visoko ležečih in krepko oddaljenih kmetij na Čreti z dolino s pomočjo brezžičnega telefona.
Univerza za tretje življensko obdobje
Ples v maskah
V občini Velenje so zelo uspešno zaživele izobraževalne oblike Univerze za tretje življenjsko obdobje, še posebej radi pa se starejši občani udeležujejo tudi občasnih srečanj, ki jih organizirajo v Rdeči vrtnici hotela Paka.
Vse tiste, ki ta srečanja že poznate, pa tudi ostale, ki se v dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje doslej še niste vključili, vabijo predstavniki podružnice andragoškega društva iz Titovega Velenja v nedeljo 1. marca ob 17. uri v Rdečo vrtnico hotela Paka na plesno srečanje v maskah. Najboljše maske bodo nagradili, (mz)
Kavče
Občni zbor trimarjev
V soboto so se v prostorih doma krajevne skupnosti Podkraj-Kavče na občnem zboru zbrali člani društva trimarjev iz Kavč. Iz poročila upravnega odbora o dosedanjem delu je razvidno, da so v preteklem letu dobro delali. Sprejeli so tudi delovni načrt in se podrobneje dogovorili, kaj bodo organizirali vsak mesec posebej.	.;
Omenimo le nekaj akcij. Marca bodo izvedli nabiranje zdravilnih rož, se aprila odpeljali na izlet, maja postavili mlaje in opravili še nekatere druge naloge, septembra je na vrsti gobarsko tekmovanje in tako naprej vse do konca leta, ko se bodo lotili silvestrovanja. Dela jim ne bo zmanjkalo in dobre volje tudi ne.
(b.m.)
PISMA BRALCEV
Odnos do potrošnika
V delovni organizaciji Merka-tor, poslovni enoti Blagovnica Ljubno dajejo, kot v mnogih trgovinah, blago na kredit. Ker poti na Ljubno nismo hoteli opraviti zastonj, smo se po telefonu pozanimali, če še dajejo televizorje (barvne) na kredit. Dobili smo pritrdilen odgovor in se odpravili na Ljubno.
Ko smo vstopili, se trgovci niso zmenili za nas, čeprav so »postajali« brez dela, res ne vsi. Mož jih je vljudno vprašal, kje se uredi vse v zvezi s kreditom, pa so nas nesramo zavrnili, češ sedaj nimamo časa. Ponavljam, stali so ob pultu in se pogovarjali. Stopili smo do trgovke na tekstilnem oddelku, ki nam je povedala, da krediti so, žal pa ne ve, če so tudi za televizorje in nas napotila na elektrotehnični oddelek.
Spet smo vprašali, če imajo televizorje. Tokrat kredita nismo omenili takoj. Na naše presenečenje je trgovec dejal: »Imate denar?!!« Pojasnili smo, da bi ga vzeli na kredit, ampak za nas kredita ni bilo več možno najeti. Malo smo še postali na oddelku, ta isti trgovec pa je stopil za naše hrbte in se nam »hinavsko«, s cigareto v ustih, sredi trgovine,
smejal.
Torej, ali je to pozitiven odnos do potrošnika? Ne moremo verjeti, da nekateri trgovci ne poznajo vsaj osnovne olike.
Zelo me je presenetilo nekulturno obnašanje, ki sodi na ulico .. . Ne obtožujem nikogar, hočem le opozoriti, da s takšnim obnašanjem trgovci ne bodo opravičili imena svojega poklica.
Zdenka Šantl1 Šmartno ob Paki
26. februarja 1987 ★ titovo velenje
KULTURA
nas cas *stran7
Srečanje
Drago Šumnik v galeriji Vegrad
V upravnem poslopju GIP — Vegrad na Prešernovi 9, je verjetno najbolj obiskana galerija v Titovem Velenju, saj je odprta vsak delavnik od 7. do 15. ure. V galeriji se zvrsti letno tudi do deset razstav, ki jih organizira prizadevni kulturni animator Boris Jukič. Tokrat se širši javnosti na prvi samostojni razstavi predstavlja s sedemnajstimi deli samouk Drago Šumnik iz Šoštanja.
Praviloma o začetniku, ki še nima svojega izraza, ne moreš kot subjektivni kritik napisati niti kaj pohvalnega, da graje, ki lahko zelo negativno vpliva na ustvarjalca, sploh ne omenjam. Z umotvori Draga Šumnika pa je vendarle drugače, saj se njegova dela zelo razlikujejo od drugih, ki se držijo dobrega, že preizkušenega in dopadljivega realističnega koncepta. Ker pa tisti, ki posnemajo, ne dosegajo vedno že zdav-
naj doseženih likovnih popolnosti, so za kritika bolj zanimivi tisti, ki se lotevajo novih likovnih prijemov, seveda takšnih, ki presenečajo, pa ne vedno zaradi kvalitete, ampak zaradi izvirnosti. Drago Šumnik je eden tistih, ki nimajo predsodkov in se zato loteva svojih umotvorov na povsem drugačen način izražanja, kakršnega na drugih razstavah nismo vajeni. Torej izven kalupov in likovnih zakonitosti.
Rodil se je 19. junija 1957. leta kot šesti otrok v družini treh fantov in treh deklet (Agata je znana solo pevka) v Šentvidu nad Šoštanjem v kmečki hiši pri Žlebniku, kjer je februarja 1944 padel pesnik Kajuh. Po preselitvi v Šoštanj je obiskoval Kajuhovo šolo, v Titovem Velenju pa se je izučil za orodjarja, vendar tega poklica ni nikoli opravljal. Po vojaščini se je po zgledu bratov za-
poslil pri založbi Mladinska knjiga kot akviziter do leta 1984, nato pa še pri velenjskem Veplasu, kjer je zdržal samo eno leto. Spet je sledil bratu Miranu, ki se že nekaj let ukvarja in tudi preživlja samo s slikarstvom.
Drago Šumnik, ali kakor ga prijatelji kličejo Luka, je zelo nemirnega duha, saj se je poizkušal tudi v šahu, smučanju in planinstvu, o čemer pričajo številne diplome v njegovi sobi, ki mu služi kot improviziran atelje. Avgusta leta 1979 se je s prijateljem Danilom Čebulom podal na izredno tvegan vzpon na Mont Blanc. Seveda sta imela z vremenom izredno sre-
čo, saj vzpon na najvišjo goro Evrope traja več dni. Da sta ta podvig, čeprav brez vodnika dobro opravila, je dokaz lepa fotografija z vrha, ki krasi njegovo sobo. Tako kot je tvegal na tej alpinistični turi, je alpinistično tvegal tudi, ko se je odločil za slikarsko pot, kot popoln avtodidakt na samostojni stezi odvisen sam od sebe.
Šumnikova dela so abstrakt-• ne barvne kompozicije, ki prikazujejo nekakšno eksplozijo živih in surovih, nekultiviranih barvnih tonov. Le ti se med seboj prelivajo z močnimi rumenimi akcenti. Gre za barvne kontraste, ki zaradi črnih okvirjev še bolj močno in dekorativno učinkujejo na gledalca. V bistvu pa so to nekakšni eksperimenti slikarjeve trenutne eruptivnosti s katero želi gledalcem posredovati svoj čustveni in predvsem sanjski svet.
Ker je Drago Šumnik-Luka šele na začetku svoje slikarske poti, lahko pričakujemo, da nas bo tudi v bodoče šokiral z raznimi nekonvencialnimi prijemi ter s svojskim in ambicioznim temperamentom upravičeno dokazal svoja ustvarjalna hotenja.	y Kojc
Aurora
Čim več si želijo igrati, pravijo člani ansambla Aurora iz Šoštanja, ki ga po pesmi SPOMIN, dobro poznajo tudi poslušalci radia Velenje. Skupaj so eno leto, v novi zasedbi pa igrajo šele tri mesece.
In kdo so člani ansambla Aurora? Drago ROGELJ-ŠEK — harmonika, Iztok BERLOŽNIK — bas kitara, Tanja VRČKOVNIK - klaviature, vokal, Dušan URŠ-NIK — bobni in Jani KRAMAR — kitara, vokal.
Anekdota
V lordski zbornici je BYRON le nekajkrat govoril; njegovim govorom so očitali pretirano zanese-nost in teatraličnost.
Po svojem javnem nastopu je obiskal prijatelja in mu, še vedno ves iz sebe, ponovil bistvene stavke iz svojega govora.
»Jasno sem jim povedal: če bodo ta zakonski predlog sprejeli, bodo s tem kršili angleško ustavo, svoboda pa bo šla rakom žvižgat!«
»Kateri pa je bil tisti strašni zakonski predlog, proti kateremu si tako grmel?«
»Zakonski predlog? Tega se pa ne spominjam več.«
Center srednjih šol
Kulturni večer
Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju je prejšnji teden minil v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Učenci so sami pripravili predstave za sošolce. V torek, 17. februarja, pa so se za javnost predstavili v Domu kulture v Titovem Velenju.
Na torkovem kulturnem večeru so se v dvournem programu predstavili učenci prvega letnika naravoslovno matematične usmeritve z odlomkom iz Molie-rove komedije Zdravnik po sili. Zlasti je v vlogi zdravnika blestel Franci Cesar, učence pa je za nastop pripravila prof. Gizela Pod-pečan. Za njimi so nastopili učenci kovinarsko-strojne usmeritve pod mentorstvom prof. Jelke Kvartič s posodobljeno srednjeveško farso Vzorni soprog. V njej smo se s smehom soočili tudi z napakami naše družbe. Najbolj komično je deloval televizijski napovedovalec, ki je sicer le seznanjal občinstvo z zakonskimi ločitvami generalnega direktorja. Karikatura jecljajočega napovedovalca je dobila svojo drugo podobo v srbohrvaško govorečem napovedovalcu, ki ni znal slovensko niti brati, in popolno ironijo v gluhonemem kandidatu za bralca novic.
Tudi učenci družboslovne usmeritve so pokazaii svojo ustvarjalnost. Predstavili so se z 1 utkovno igro Mali strah Bav bav, ki so jo priredili za običajen odrski nastop z igralci. Vse so izdelali sami — od glasbe, scene, kostumov ob zagnanem in ustvarjalnem vodenju učenca 4. letnika družboslovne usmeritve Mareta Marinška. Vsebina njihove predstave je pravljična, zasluga živahnih nastopajočih pa je, da je igra zaživela zlasti s situacijsko komi-ko in akcijo. Celoten kulturni večer so popestrile še plesalke plesne skupine Car.
Videli smo, da so mladi ustvarjalni in da imajo smisel in voljo za marsikaj, le spodbuditi jih je treba, jim pomagati z znanjem in nasveti ter jim nuditi možnost, da svoje ambicije uresničijo,
Želimo si, da bi se mladi Centra srednjih šol večkrat predstavili javnosti, saj vemo, da se z marsičem ukvarjajo in se v šoli ali kje drugje tu in tam tudi pokažejo, le redko pa to spozna širši krog ljudi. Upamo, da bodo taki kulturni večeri kot je bil letos ob slovenskem kulturnem prazniku, postali vsakoletni — tradicionalni.
prof. Marjana Gmajner
LITERARNI ODBOR PRI ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ VELENJE IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
vas vabita v petek, 27. februarja ob 17. uri v Mayerjevo vilo v Šoštanj na:
»LITERARNI VEČER«
pesnikov in pisateljev celjskega območja. Da boste tudi v predpustnem času lepo preživeli večer in to prijeten LITERARNI VEČER bo za popestritev poskrbela plesna skupina »MEDIA« iz Titovega Velenja.
Vljudno vabljeni!

!MH
Javna tribuna o varstvu okolja (bila je 23. junija lani) je po našem mnenju prvič omogočila neposredno, javno in odkriti izražanje interesov prebivalcev naše doline glede varstva okolja. Končno smo se zganili tudi pri nas, bi lahko dejali ob spominu na polno dvorano glasbene šole in angažirano, čustveno, strastno, pa tudi razumno govorjenje večine udeležencev. Pomen tribune je večkraten in večplasten, toda ustavimo se tokrat le pri enem: sklepi raznih organov, organizacij, strokovnih teles, skupščin ipd. so seveda nujni, potrebni in nenadomestljivi, toda ponavadi slabo uresničevani, če jih »ljudstvo« ne vzame za svoje, če pri njihovem oblikovanju nima dejanske možnosti na tak ali drugačen način neposredno in tvorno sodelovati. Prav takšne javne tribune (sekcijska oblika dela SZDL!) so pri tem kot vezni člen med prvim in drugim nenadomestljive. Učinki omenjene razprave še daleč niso zbledeli, toda po našem mnenju bi bilo potrebno nastalo napetost vzdrževati. To je tudi razlog današnjega prispevka; neposredno po končani tribuni smo prosili enega emi-nentnih udeležencev, da nam izda vtise in pove še kaj, kar mu v razpravi ni uspelo. Dr. Dušan Plut (mimogrede, v aprilu bo pri založbi Krt izšla njegova druga »ekološka« knjiga z naslovom Slovenija — zelena dežela ali pustinja) je bil kljub utrujenosti ljubezniv:
KINO 16: Kakšen je tvoj občutek po tribuni? Dober, slab, mešan?
Dr. PLUT: Ne želim v vas zbujati samoljubja, ampak moji občutki so vzpodbudni. Videlo seje, da ljudje le drugače razmišljajo in to je velik napredek. Napredek je tudi to, da proizvajalci
električne energije razmišljajo o posledicah. Tribuna se mi je zdela v redu, morda je bilo le preveč »mirno«, premalo provokativno. Najbglj sem pravzaprav pogrešal življenjskih izkušenj tistih prebivalcev, ki so morali zaradi takoi-menovanega »napredka« zapustiti domove,, spremeniti svoj življenjski stil! Pri vas se je pokazal tudi precejšen časovni zaostanek. Pričakoval bi, da bo dolina
mnogo prej reagirala ob teh de-gradacijskih procesih. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je Vaša dolina med najbolj degradiranimi pokrajinami v Sloveniji, resnično umirajoča dolina. Mogoče je to res povezano z velikim številom doseljencev, ki propadanje okolja ne čutijo kot svoj eksistenčni problem. Med njimi je veliko takšnih, ki so prišli z nizkim materialnim standardom in jim pomeni napredek na tem področju (stanovanje in relativno dobri dohodki) vse in dovolj.
Jaz to sicer jemljem kot realno plat kratkoročno zastavljenega življenja, toda problem je, če se to dogaja na račun uničevanja bistvenih eksistenčnih pogojev. Zadnje čase vse bolj razmišljam o bodočnosti in ne le o danes. Izdelujemo razne projekcije, gledamo globalno, svetovno, in tudi če upoštevamo nasprotja med socializmom in kapitalizmom, razvitimi in nerazvitimi, ugotovimo, da gredo vsi po isti poti. Ob naših primerjavah, z Zahodno Evropo naprimer, ob njihovih dosežkih premalokrat poizkušamo iskati svojo, drugačno pot razvoja, ki bi prinesla vsestransko sprejemljive rezultate.
KINO 16: Tvoj prispevek na tribuni nam je bil všeč predvsem zato, ker je pokazal, da se v bistvu še vedno lovimo. Dokler namreč samo jamramo v stilu ojoj, kako je bilo takrat lepo, ko sta bila voda in zrak še čista, se stvari seveda ne bodo premaknile. Po naše je treba problem vpeti v ekonomske in tehnološke rešitve ali z drugimi besedami: ko bosta ekonomija ali industrija začeli sebe v nekem smislu popravljati, bo stvar dobila pravo težo in šele takrat bodo najbrž vidni tudi prvi pravi učinki. Velikokrat govorimo o takoime-
novanih zaprtih tehnoloških krogih, zaključenih proizvodnih procesih ipd., kar so pravzaprav že stare stvari (tudi kmetovanje je bilo nekoč v bistvu takšno). Govorimo o reciklaži. zajemnju žveplove-ga dioksida ...
Dr. PLUT: ... zanimiva je vaša misel, da ekološka vprašanja niso le ekonomski, ampak družbeni problem. Menim, da se zato naši politiki »bojijo« zelenih alternativ ali kakorkoli jih že ime-
nujemo. Kajti, pri ekologiji gre v bistvu tudi za politična vprašanja. Cim se pogovarjamo o nekem razvojnem ekološko pravilno zasnovanem konceptu, je to takoj politično vprašanje. Videl sem, kako so ta spoznanja rasla pri meni. Začneš z neko majhno stvarjo, prideš recimo do delovne organizacije, potem se vprašaš, pod kakšnimi pogoji ta delovna organizacija obratuje in hitro preskočiš od občinskega na republiški nivo oziroma na temeljna izhodišča razvoja družbe. Ko potem pogledaš denimo plan Slovenije do leta 2000 in opaziš, da gre v njem za model količinske rasti, napolnjen z mnogimi ekološko zasnovanimi frazami (kot npr.: treba je poskrbeti, da bo varstvo okolja takšno in takšno), takoj veš, da je to nemogoče. To je nemogoče! Model količinske rasti namreč potegne za sabo večjo količino odpadkov in pika! Tu ni kaj! Res se da s čistilnimi napravami marsikaj rešiti, toda to so kurativni ukrepi. Preventivni ukrepi so nekaj čisto drugega, saj se mora v tem primeru družba zavestno odločiti za drugačen družbeni razvoj in drugačna načela razmišljanja. Toda v tem primeru si pred zahtevo, da je potrebno v bistvu spremeniti naše moralne vrednote in družbene vrednote nasploh. Zato pravim, da je ekologija politika. Med drugim, seveda.
KINO 16: Kar smo danes pogrešali na tribuni, je bila odsotnost govorjenja o alternativnih virih. Pa bi mi, kot prebivalci na sončni strani Alp lahko več razmišljali o, denimo soncu, kot enem teh virov.
Dr. PLUT: Prav zanimivo razmišljanje! Do istih sklepov sem prišel pred enim mesecem. Napisal sem prispevek »Prostorsko ekološka pasprotia slovenske energetike«, v katerem najprej opisujem današnji kvantitativni model, to je današnjo trdo energetsko proizvodno pot (le večji industrijski in energetski obrati, večja poraba elektrike), potem opisujem posledice takšne politike, na koncu pa orišem alternativni energetski scenarij, o čemer govorite tudi vi. To pa so obnovljivi viri in varčevanje! Po tem scenariju potrebujemo prvič ni-
čelno rast (absolutno moramo ostati na tej stopnji), drugič razvoj obnovljivih virov (mehka energija), tetjič pa varčevanje in prestrukturiranje gospodarstva. Stvari je potrebno kompletno spremeniti, saj drugih dolgoročno ekološkoeksistenčno ustreznih alternativ ni. To so zanimive stvari. Poglejte, kaj delajo v tujini: Zvezna republika Nemčija je recimo investirala več kot 10 milijard DM davčnih sredstev za razvoj jedrske energije, ki pa predstavlja le nekaj odstotkov potreb po energiji. Na drugi strani pa za alternativne vire namenjajo le simbolične zneske. Potem pa primerjaj! Npr. sončni kolektor z jedrsko energijo, v katero so bile vložene milijarde multinacionalk in vojaških ustanov. Te primerjave so seveda nesmiselne, toda vedno je tako, da delamo primerjave v dani situaciji. Ko so začeli pred 100 leti uvajati nafto, je bila to najbolj draga energija. In to je normalno, saj je šlo za novo energijo. Zato še enkrat: edina prihodnost je zame v obnovljivih in decentraliziranih virih.
KINO 16: Prav v zvezi z alternativnimi viri (kot so toplotne črpalke, sončne celice, bioplin itd.) se običajno govori, da je stvar predraga in da se ne izplača. Ob tem pa se seveda nikoli ne pove, da je vzdušje oziroma situacija na tržišču taka, da nikoli in v nobenem sluačju ni prišlo do serijske proizvodnje, ki bi to lahko pocenila ...
Dr. PLUT: ... pa tudi proizvodnja, ti centralizirani industrijski obrati zahtevajo takšne gigante, kot jih imate tukaj. Pri tem pa pozabljamo, da je za zadnjo fazo znanstveno tehnične revolucije značilna prav decentralizacija, prehod na majhne obrate, manjšo porabo surovin in energije. Tu bomo očitno kompletno zamudili! Naredili bomo Šoštanj V, namesto da bi šli v decentralizirane obrate in smotrno rabo danes proizvedene električne energije. S 5000 kW na prebivalca smo v poprečju porabe v EGS. In kaj s to energijo naredimo?
KINO 16: Saj je pri soncu najbrž isto ...
Dr. PLUT: ... poglejte: če bi na vse strehe v Sloveniji namestili sončne kolektorje, bi dobili več kot dvakrat več električne energije, kot jo trenutno porabimo. Kompletno! Vem, da so tukaj sezonska nihanja, da bi bilo potrebno energijo takrat, ko sonce sije, akumulirati, toda to se da.
Ampak, naj se vrnem k današnji tribuni. Ponavljam, brez laž-
nih komplimentov se rpi zdi, da je bila razprava konstruktivna, vendar mogoče malo preveč umirjena. Videti je bilo, kot da se sedaj vsi strinjamo, bojim pa se, da bodo dejanja pokazala, da strinjanje glede nujnih ukrepov ni tako veliko. Priznati pa moram, da me je pozitivno presenetilo še nekaj: drugje so proizvajalci elektrike in večji uporabniki veliko bolj agresivni in netolerantni. Morda me občutek zaradi premajhnega poznavanja razmer pri vas vara, toda zdi se mi, da so na današnji tribuni prisluhnili argumentom in jih poizkušali razumeti.
KINO 16: Morda je dokaz tvoje trditve tudi v tem, da se eden vodilnih na RLV želi vpisati v ekološko društvo, če bo ustanovljeno!
Dr. PLUT: To je fino! Toda ne pričakujte, da bo vse probleme rešilo društvo za varstvo okolja. Sam nimam le pozitivnega mnenja o delu in rezultatih teh društev po Sloveniji in mislim, da je potrebno iskati tudi druge oblike dela, preskočiti v novo fazo. Predvsem se mi zdi nujno tesno sodelovanje med ekološkimi skupinami (v njih prevladuje mlajša generacija) in društvi. Sodelovanje, pri katerem bi društva kot stalne skupine združevala tudi tiste širše interese, ki preraščajo njihove okvire. V nasprotnem primeru se bodo mnogi problemi obravnavali še naprej sektorsko, nekako »izven«. Mene sicer ne moti, da nekdo deluje izven »normalnih« oblik, toda učinek je ponavadi premajhen in vse skupaj pogosto izzveni v prazno.
KINO 16: Ali misliš, ko govoriš o ekoloških skupinah, tudi na preseganje normativne določenosti društev?
Dr. PLUT: Absolutno. Vam recimo, se morda to ni zdelo pomembno, toda meni je današnji pohod čez mesto dokazal, da so ljudje pripravljeni delovati tudi na nekonvencionalne načine. Čeprav je bilo med udeleženci malo starejših ljudi, moramo vedeti, da se je pri nas težko odločiti iti na cesto, tega mi nismo navajeni. Toda takšnih nekonvencionalnih oblik društva za varstvo okolja po Sloveniji ne razvijajo. Če boste tukaj v Velenju izjema, bi bilo to zelo v redu!
KINO 16: Dovoli, da precej rožnato sliko, ki si si jo ustvaril, malo popravimo: če bi današnjo tribuno organiziralo društvo za varstvo okolja, bi se po našem mnenju predstavniki rudnika in TEŠ bistveno manj prijazno obnašali. Pa še nekaj: skozi društvo se da lepo kanalizirati in segregirati
neka zadeva. Zlobno rečeno, stvar je takoj pod »nadzorom«, ima svoj določeni delokrog, pravila ipd. Povsem nekaj drugega pa je, če istomišljeniki (tisti, ki dobro mislijo seveda) izkoriščajo vse možnosti...
Dr. PLUT:... tako je, to je točno. Jaz sem v bistvu za to, da je treba izkoristiti vse oblike. Čisto vse. Nekateri drugi, ki se ukvarjajo z varstvom okolja imajo drugačno mnenje: vse je treba rezati, to je lobi, mafija gor, mafija dol. Moje mnenje ni takšno. To je sicer ena možnost razmišljanja, toda zame to ni edina sprejemljiva oblika. Po moje je bolje ljudi najprej prepričevati z argumenti, tako kot je bilo na današ-« nji tribuni. Morda je moj pogled utopističen, toda mislim, da je potrebno ljudem ponujati različne alternative. Ne trdim, da je ekološka alternativa edino zveličavna. Zame je, za nekoga drugega pa ni. Toda potrebno je prikazati vse pluse in minuse, primerjati, potem pa se objektivno, demokratično odločiti. Jaz se seveda sam ne morem odločiti, jaz nisem tisti, ki lahko sam odloča; lahko pa povem, kaj po moje neka odločitev prinaša, dokončno odločiti pa se moramo skupaj. V nasprotnem primeru pristanemo pri diktaturi, jaz pa sem proti to-talitarnosti. Če hočem nekaj razlagati, moram dati prav takšno možnost drugemu, da pove povsem nasprotna stališča. Ni na meni, da povem dokončno resnico, čeprav vem, da imam v dolgoročnem smislu po moje prav. Toda, saj veste: to mora dozore-ti, bi rekel Mara, čas za revolucijo in tako naprej.
KINO 16: Pristajanje na osnovne obrazce demokratičnega obnašanja med ljudmi.
Dr. PLUT: No vidite, pa smo spet tam! Ekologija je torej tudi zelo pomembno politično vprašanje, saj gre za eno osnovnih družbenih nasprotij.
KINO 16: Odsotnost demokratičnega dialoga pa lahko seveda na drugi strani pripelje do takoi-menovanega ekofašizma ...
Dr. PLUT: ... da, to je točno! Veste, med. ekosocializmom in ekofašizmom je zelo majhen korak, tako kot med diktaturo in recimo . . .
KINO 16: ... proletariatom in diktaturo??
Dr. PLUT: Ha, ha, ha. Škoda, da nas čas priganja, toda gotovo se bomo še kaj videli!
Pogovor opravila: Vane Gošnik in Lado Planko
8. stran *
OD TU IN TAM
titovo velenje ★ 26: februarja 1987
Krajevna skupnost Skorno-Florjan
\
Največ govorili o čistilni napravi
Med krajani krajevne skupnosti Skorno-Florjan čistilna naprava kar nekaj časa buri duhove. Njena izgradnja je več kot nujna, denarja zanjo, vsaj do sedaj, ni bilo. Konec prejšnjega tedna pa so to vprašanje dali krajani ponovno na dnevni red, in sicer na zboru krajanov.
Izgradnja čistilne naprave v tem delu Šaleške doline je bila
menda načrtovana že pred peti mi leti, pač takrat, ko je bil izde lan tudi kolektor. Kljub temu, da v naši občini vode niso prehudo onesnažene predvsem zaradi velikih fekalnih in meteornih voda ter pritoka, so bili krajani Skornega, Florjana in novega naselja Pohrastnik do nakazanih rešitev precej nezaupljivi. Tudi po dokaj uspešnem dogovarjanju in deve-
Jezikovno razsodišče
0 zaporedju strokovnih, akademskih in častnih naslovov
»Raba strokovnih in akademskih naslovov je močno nedosledna, pa me zanima, katere pišemo pred imenom in katere za njim ter v kakšnem zaporedju jih je treba navajati. Ali je to urejeno s kakšnim predpisom?« sprašuje B. Č. Iz Ljubljane.
Okvirno je urejeno, in sicer z zveznim zakonom o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah; ta predpisuje navajanje vseh strokovnih naslovov in akademske stopnje magister (mag.) za imenom, pred njim pa se torej — čeprav zakon tega posebej ne omenja — piše akademska stopnja doktor (dr.). Vendar se splošna raba tega določila večinoma ne drži (med redkimi izjemami so poblikacije rektorata ljubljanske univerze) in se bolj nagiba k postavljanju akademskih stopenj nasploh (vključno z naslovom akademik), pogosto pa tudi s habilitacijo pridobljenih visokošolskih nazivov pred ime; za imenom pa se zvrstijo strokovni, položajni in častni naslovi (razen že omenjenega naslova akademik), npr. doc. dr. Janez Novak, dipl. prav., ali prof. dr. Janez Novak, dr. med., ali mag. Janez Novak, mag. farm., viš. strok, sod., ali akad. (emik) Janez Novak, dr. h. c. Ce se namesto naslova akademik uporabi opisno poimenovanje redni član ali dopisni član akademije znanosti in umetnosti, stoji za imenom: dr. Janez Novak, zasl, prof., redni član SAZU.
Kadar se ob doktorskem naslovu navaja tudi področje, s katerega je oseba opravila doktorsko disertacijo, stoji okrajšava za akademsko stopnjo kot pristavek za imenom, npr. Marija Novak, dr. jur., če gre za doktorat z medicinskega ali stomatološkega področja, pa se dodaja še okrajšava sc. (= scientiae, tj. znanosti), da se tako loči znanstveni naslov zdravnika od strokovnega.
Okrajšamo praviloma slovenski ali poslovenjeni prevzeti izraz (npr. dipl. prav., dipl. farm., prof., ekon., dipl. inž.), le inženir se še pogosto (čeprav brez potrebe) krajša tudi iz pisno ne-podomačene podstave (ing.). Ce se ob znanstveni stopnji doktor navaja področje nosilčeve znanstvene usposobljenosti, so v navadi okrajšave iz latinskih nazivov, pisane po latinskih pravopisnih pravilih, npr. dr. phil., dr. sc.'nat. itd. Kadar zaradi abecednega razvrščanja pišemo priimek pred imenom, sledi ime z znanstvenim in visokošolskim naslovom kot pristavek za vejico, npr. Novak, prof. dr. Janez.
Poimenovanja znanstvenih stopenj, strokovne uposoblje-nošti ipd. so občna imena in jih pišemo z malo začetnico (tudi kot okrajšave), z veliko samo na začetku povedi vseh vrst, tudi enodelnih neglagolskih, npr. na vizitkah: Doc. dr. Janez Novak, dipl. inž. agr., ali Dr. Marija Novak, dipl. inž. agr., docentka, ali Akad. (emik) prof. dr. Janez Novak, dr. med., ali Dr. Janez Novak, dr. med., izr. prof., akad. (emik).
Kulturni center Ivan Napotnik
Koledar prireditev — marec
NEDELJA, 1. MARCA
OB 16.00, gasilski dom Škale
Gledališka skupina KUD »Stane Sever« Škale
Tone Partljič: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, premiera
Režija: Rosvita Vugrinec
Mentor: Ljerka Belak
Organizator: KUD Škale
ČETRTEK, 5. MARCA
OB 19.00, avla doma kulture Šoštanj Kulturni večer v počastitev dneva žena LE PREDI, DEKLE, PREDI
Žena v slovenski poeziji in prozi ob domačem omizju. Predstavile se bodo predice, pletilje in pevke Društva upokojencev Titovo Velenje.
PETEK, 6. MARCA
OB 18.00, galerija Titovo Velenje (knjižnica) Otvoritev razstave DRUŠTVA OBLIKOVALCEV HRVATSKE — tekstilne sekcije.
V kulturnem programu bo nastopila Pavla Uršič, harfa.
PETEK, 6. MARCA
OB 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Jubilejni nastop Šaleške folklorne skupine KOLEDA ob praznovanju 15-letnice delovanja.
Poleg plesalcev in godbenikov ŠFS Koleda sodelujejo v programu tudi člani Rudarske'godbe in Rudarski oktet. Vstopnice 1.000 din. Popustov ni.
NEDELJA, 8. MARCA
OB 18.00, dom kulture Titovo Velenje
OSREDNJA SVEČANA PROSLAVA OB DNEVU ŽENA
Ponovitev nastopa Šaleške folklorne skupine Koleda v počastitev dneva žena. Vstop prost.
tih sprejetih sklepih na zboru krajanov si ne delajo utvar.
Med drugim so na njem imenovali petčlansko komisijo, ki bo pripravila posebne pogoje za investitorja (Vekos), zahtevali, da mora biti čistilna naprava zgrajena točno po načrtih, njena izgradnja pa bo možna šele takrat, ko bodo v naselju Pohrastnik odpravljena individualna kurišča ozir6ma zgrajen toplovod. Ta naložba pa mora predvidevati tudi del sredstev za sofinanciranje izgradnje primarnega dela vroče-voda. Pred začetkom gradbenih del je treba opraviti še dodatne meritve in analize, ter zasaditi drevesa. Da bi bili krajani o vsem kar najbolje obveščeni iz »prve roke«, mora delati v gradbenem odboru pri samoupravni komunalni interesni skupnosti tudi predstavnik krajevne skupnosti Skorno-Florjan.
Čistilna naprava naj bi stala na robu krajevne skupnosti Šoštanj, v trikotniku med reko Pa-ko, cesto Šoštanj —Letuš in Gorenje—Lesna. Njena predračunska vrednost znaša milijardo 510 milijonov dinarjev. Po zagotovilih je tehnologija čistilne naprave takšna, kot jo trenutno gradijo po svetu. Na takšni osnovi sedaj delujejo čistilne naprave pri nas na Gorenjskem. Ker bo ta v naši občini namenjena predvsem za predelavo bioloških odpadkov, je eden od osnovih pogojev za njeno dobro delovanje ta, da delovne organizacije v Pako ne bodo spuščale vode s težkimi kovinami in cianidi, (tp)
Mimogrede
Že dolgo nisem bil priča tako očitne privatizacije sredstev javnega obveščanja, družbenih sredstev ter javnega zaupanja, kot je bil to primer v zadnjih dveh številkah Našega časa, ko »uredni-
štvo« odgovarja na Dvignjena zastora št. 27 in št. 28. Takoj pa moram dodati še to, da nimam v mislih privatizacije celega uredništva, ampak samo nepodpisanega avtorja, ki pred svoje članke in svoje prsi postavlja vse svoje sodelavce.
»Uredništvo« je s tema dvema člankoma dokazalo, da na Našem času ni mogoče izvesti plodnega dialoga iz dveh razlogov:
1.
»Uredništvo« izkorišča možnost ter že ob samem članku pristavlja svoj dopis, kar je izjemno redek pojav v slovenski publicistiki in drugem časopisju. Še posebej je takšno dejanje grobo, če »uredništvo« spodbija prispevek neargumentirano ob tem pa svoje dopisnike smeši in jih poučuje, kot osnovnošolske smrkavce, ki hočejo leteti na Mars. Primer: Odgovor uredništva na Dvignjeni zastor 27, Memento.
2.
»Uredništvo« si pridržuje pravico in sodi o stvareh, ki jih ne razume. Kot bi slepec lovil metulja, tako klati okoli sebe, pri tem pa žali svoje dopisnike s klapo samovšečnih vinskih bralcev. Primer: Odgovor uredništva na Dvignjeni zastor št. 28, Momenta.
Tudi zaradi takšnega odnosa »uredništva« do dopisnikov, je smiselno osnovati na velenjskem novo, svežo publikacijo — Revijo.
Ne bom navajal »citatov« in na ta način utrjeval svoje pisanje, saj sem prepričan, da bo tudi pod tem pisemcem postavljen dovolj zgovoren Odgovor uredništva.
P. S.
Za revijo pa sem prepričan, da bo slejkoprej zaživela.
Peter Rezman
Pripis:
Za nas je sicer časniški prepir o načrtovani reviji vsaj zaenkrat končan. Pismo Petra Rezmana pa smo objavili zgolj zato, ker dokazuje, kakšne nesmisle oblikuje kvazi dialog, nepoznavanje zakona o javnem obveščanju in uredniške politike.
V imenu uredništva Boris Zakošek
Nova predstava Gledališča pod kozolcem
Biti ali ne biti
Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki je pripravilo svojevrstno »komedijo« z naslovom Biti ali ne biti. Reprizo premiere uvrščamo v abonma gledališča in izven v petek, 27. februarja ob 19.30 v domu kulture Titovo Velenje.
Režiser predstave Bogomir Veras je na osnovi farse Ervi-na Fritza »Komisija za samomora« zasnoval adaptacijo
za odrsko prikazovanje naše medsebojne odtujenosti. V tej odrski postavitvi se iz hu-mornosti mnogokrat izluščijo tudi tragična občutenja sveta.
Igrajo: Jože Robida, Adi Hofer, Jože Krajnc, Jernej Pečnik, Siavica Pečnik, Mirko Žerjav, Pavla Letonje, Jelka Ješinsky, Andreja Modrijan, Mija Žerjav, Zvonka Peršič in Alenka Podgoršek.
Vstopnina 1.000 din Šolska mladina 500 din.
Prejeli smo
Kitajski sindrom Kina Velenje
Kljub (ne)opravičeni zamudi smo le dočakali, da nas Kino Velenje povabi na ogled slovenskega filma »Christophoros« domačega režiserja Andreja Mlakarja. Akcija je bila zelo lepo zamišljena in izpeljana: nevsiljivi, toda informativni programski listki, (pojavili so se celo v jedilnici »Gorenja« — bravo) obvestila v NČ, plakati. Skratka, obetal se je filmski večer, ki bo ostal v spominu, saj je režiser »fant iz naše fare« in bi pogovor z njim in ostalimi ustvarjalci filma bil več kot zanimiv. V kuloarjih so se širile govorice: Mlakar bo prišel — Mlakarja ne bo, kar je samo dvigalo temperaturo pred projekcijo.	s
Po dolgoletnem kino-molku in neinventivnem početju Kina Velenje se je lani začela situacija le počasi, toda vztrajno obračati na bolje. Naj se spomnimo: premi-erna projekcija Ovni in mamuti, Amadeus z dodatnim ozvočenjem, ciklus Kung-fu in Trile filmov v skupni akciji s Kinom 16. Navadili smo se, da pričakujemo nekaj več kot golo projekcijo, ka-
dar nas Kino Velenje ali Kino 16 povabi na ogled tega ali onega filma.
Toda v ponedeljek, 16. februarja, je bilo spet vse po starem. Nobenega pozdrava in obenem opravičila, da filmskih ustvarjalcev ne bo (če se ne motim, zaradi bolezni), kopija filma v več kot obupnem stanju, ton je bil tako močno uravnan, da se večina teksta sploh ni razumela in so si nekateri gledalci ob močnem ve-kanju malega Krištofa dobesedno zatisnili ušesa. Skratka — veliki polom.
Nekdo je enkrat zapisal, da kitajska politika deluje po principu dva koraka naprej, eden nazaj. Kino Velenje je tokrat dokazalo, da se da narediti tudi drugače: en korak naprej in dva nazaj. Sloves, ki si ga s počasnim in trdim delom težko pridobiš, se zelo lahko zapravi. Tudi s tem, da se ne opravičiš za vse, kar se je dogajalo na projekciji Chri-stophorosa. Pa drugič več sreče.
VJEKOSLAV FERENČINA
1 1	M	1 Ll	M	M	1 1	1 1	1 1	1 1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 26. 2. ob 18. in 20. uri TARZAN IN SIRENE -r ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Johnnv Weismuller.
Petek, 27. 2. ob 18. in 20. uri ŽENA VIHAR - hongkonški, karate. V gl. vi.: Angela Malo.
Petek, 27. 2. ob 10. uri in sobota in nedelja, 28. 2. in 1. 3. ob 16., 18. in 20. uri BUD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer.
Ponedeljek in torek, 2., 3. 3. ob 18. in 20. ur ter ponedeljek, 2. 3. ob 10. uri LJUBEZEN, HREPENENJE IN EKSTAZA - nemški, erotski.
Sreda, 4. 3. ob 10. in 18. uri BOGOVI SO PADLI NA GLAVO -bocvanski — odlična komedija.
Sreda, 4. 3. ob 20. uri IZZA REŠETK - izraelski, drama. FEST '85, BENETKE '84, TOKIO '85, NOMINACIJA ZA OSKAR '85, 7 NAGRAD IZRAELSKE AKADEMIJE. Film o sodelovanju arabskih in izraelskih zapornikov v nekem od izraelskih zaporov. KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 26. 2. ob 20. uri ŽENA VIHAR — hongkonški, karate. V gl. vi.: Angela Malo.
FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE
Ponedeljek, 2. 3. ob 20. uri POLKOVNIK REDL - zahodno-nemški-avstrijski-madžarski. FEST '86, NOMINACIJA ZA OSKAR '86. Dolžina filma je 149 minut. Film pripoveduje o vzponu in padcu neverjetno ambicioznega vojaka Alfreda Redla, ki je bil za cesarja in svojo kariero pripravljen uničiti tudi najboljše prijatelje in dostojanstvo.
RESTAVRACIJA MERX GORICA
Petek, 27. 2. ob 20. uri BUD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, avanturistični.
Sreda, 4. 3. ob 20. uri ZARADI ZASEDENOSTI RESTAVRACIJE V PETEK, 6. 3., BOGOVI SO PADLI NA GLAVO - ODLIČNA BOCVANSKA KOMEDIJA! KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. 2. ob 18. uri ŽENA VIHAR — hongkonški, karate.
Nedelja, 1. 3. ob 17.30 uri TARZAN IN SIRENE - ameriški, avanturistični.
Nedelja, 1. 3. ob 19.30 uri IZZA REŠETK — izraelski.
Ponedeljek, 2. 3. ob 19.30 uri BUD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, avanturistični.
Sreda, 4. 3. ob 19.30 uri LJUBEZEN, HREPENENJE IN EKSTAZA — nemški, erotski. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 27. 2. ob 19. uri GOLA KLETKA - ameriški, kriminalka
Torek, 3. 3. ob 19. uri BUD JEZDI NA ZAHOD - italijanski, avanturistični.
ABONMA — gledališče in izven SREDA, 11. MARCA
OB 19.30, dom kulture Titovo Velenje Mestno gledališče ljubljansko Sam Shepard: PRAVI ZAHOD
Pravi Zahod? Pravi western? V nekem smislu da, vendar na sodoben način. Prvine ameriškega romantičnega mita, kolikor ga je še ostalo sodobnemu človeku v deželi tisočerih možnosti.. . Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina 500 din.
PETEK, 13. MARCA
OB 17.00, dom kulture Šoštanj OB 19.30, dom kulture Titovo Velenje MARIJAN SMODE, koncert
Kant avtor Marijan Smode bo predstavil svojo novo ploščo Jožica ...
Organizator: avtor Vstopnina 800 din. Popustov ni.
SOBOTA, 14. MARCA
•OB 19.30, dom kulture Titovo Velenje Amatersko gledališče Titovo Velenje Branislav Nušič: GOSPA MINISTRICA
Priredba in režija: Bogomir Veras
Komedija človeških strasti in napak z aktualnostjo današnjega
časa.
Za delovne kolektive in izven. Vstopnice 500 din. Popustov ni.
SREDA, 18. MARCA
OB 19.30, dom kulture Titovo Velenje ARRUBA — Oprosti, na prstu mi stojiš
Nekoč, nekje smo na vprašanje, kje da se ples začne, odgovorile: »Izza okenske pregrade.« Tokrat pa ne bo popolnoma tako. Ples se bo preselil na čisto vsakdanje prizorišče — ULICO. »O, poglej. Koliko ljudi je danes na ulici. Pa koliko deklet — ena, dve, pet, ogromno. Le kaj delajo tu, kaj pričakujejo, kaj bi pravzaprav rade? Plesale? (iz gledališkega lista)
Skupino Arruba, v kateri plešejo Nataša Jelič, Helena Pavlovič, Romana Javornik, Mirjam Podobnik in Barbara Drnač, so uredniki jugoslovanskih televizijskih postaj izbrali za najboljšo plesno skupino leta 1985.
Vstopnina 600 din. Popustov ni.
ČETRTEK, 19. MARCA
OB 19.00, dom kulture Šmartno ob Paki Amatersko gledališče Titovo Velenje Branislav Nušič: GOSPA MINISTRICA
V uspeli komediji se bodo predstavili: Marija Kolar, Jože Kralj. Fra-nja Pavlin, Milena Krofi, Marja Škorjanc, Jože Kotnik, Bernarda Kraj-šek, Božiča Jurovič, Majda Gaberšek, Boris Vrhkar, Tibor Varga in Edo Burič.
Vstopnice 500 din. Popustov ni. ABONMA — koncerti in izven PETEK, 20. MARCA
OB 19.30, dvorana glasbene šole SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Uroš Lajovic Solist: Aci Bertoncelj in Anton Grčar
Program: Haydn, Simfonija št. 85 v B-duru »La Reine« Šostako-vič, koncert za klavir, trobento in godala Prokofjev, Klasična simfonija v D-duru op. 25
Vodilni jugoslovanski simfonični orkester bo zaigral tokrat v okviru rdečega glasbenega abonmaja v dvorani glasbene šole. Za svoje drugo gostovanje so nam filharmoniki pod vodstvom'uveljavljenega slovenskega dirigenta in v sodelovanju solistov — pianista Acija Bertonclja in tro-bentarja Antona Grčarja pripravili dela iz svetovne zakladnice glasbe.
Vstopnice 1.000 din. Šolska mladina 500 din. PETEK, 20. MARCA
OB 19.00, dom kulture Šoštanj Gledališče pod kozolcem VESELI VEČER
Za vse ljubitelje dobre volje in smeha je Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki pripravilo predstavo, ki ima en sam namen: pripraviti gledalcem kar se da dobro zabavo, kakršne vsepovsod tako zelo pogrešamo. V tričetrturnem veselem večeru s podnaslovom »Pozor, niso nedolžne«, prvladuje pristen ljudski humor, satira in pesem.
Vstopnice 500 din. Popustov ni. TOREK, 24. MARCA
OB 17.00, dom kulture Titovo Velenje 4. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Predstavili se bodo: Vzgojno varstveni zavod Titovo Velenje in osnovne šole: Gustav Šilih, Miha Pintar — Toledo, Veljko Vlahovič, Šentilj, Paka, Bratov Letonje in Pionirska skupina Koleda. Vstopnina 500 din. Otroci vstop prost.
26. februarja 1987 * titovo velenje
OBJAVA
nas cas *stran_9
5.	sklepa pogodbe z lastniki stanovanj in imetniki stanovanjske pravice uporabe glede plačevanja sorazmernega dela stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo;
6.	skrbi za opravljanje nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
7.	skrbi za izvajanje hišnega reda;
8.	določa odgovorno osebo, ki ima ključe skupnih prostorov in naprav v stanovanjski hiši;
9.	daje soglasje za posamezno preurejanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši;
10.	spremlja plačevanje stanarin, stroškov dobavljene vode, odvoza smeti, ogrevanja, prispevka za uporabo mestnega zemljišča, to-kovine skupnih prostorov, hišniških opravil in čiščenje in podobnih storitev, razdeljuje obratovalne stroške in organizira inkaso, ter v primeru neplačevanja ukrepa;
11.	skrbi za pravočasno in pravilno izobešanje in snemanje zastav ob državnih in republiških praznikih in drugih dnevih, kadar se zastave izobešajo;
12.	Zagotovi redne preglede streh, pohodnih in nepohodnih teras, dimnikov, zračnikov, strelovodnih naprav, zasilne razsvetljave, zaklonišč, dvigal ter gasilskih tehničnih sredstev in drugih skupnih naprav in opreme v skladu z zakonitimi predpisi;
13.	določa osebo, ki bo skrbela za redno čiščenje skupnih prostorov v stanovanjski hiši, okolico stanovanjske hiše, iznos kant za smeti ter čiščenje snega;
14.	skrbi za vsaj dvakrat letno splošno (spomladansko in jesensko) čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše;
15.	skrbi za redno zaklepanje vhodnih vrat zaklonišča tam, kjer zaklonišča obstajajo;
16.	opravlja druga dela v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjsko hišo, ki mu jih poveri Zbor stanovalcev.
28.	člen
Skupnost stanovalcev lahko na zboru stanovalcev odloča tudi o drugih zadevah, ki jih ta odlok ne vsebuje. Stanovalci so dolžni sklepe zbo i stanovalcev upoštevati.
29.	člen
Pravilnost dela zbora stanovalcev in hišnega sveta nadzoruje organ samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli zbor stanovalcev.
Zakonitost dela zbora stanovalcev in hišnega sveta nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, ki to funkcijo opravlja na zahtevo stanovalcev ali po uradni dolžnosti.
V. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
30.	člen
Skupnost stanovalcev je dolžna skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih nesreč ter vojnih akcij.
Neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito.
31.	člen
Stanovalci se morajo ob naravnih in drugih nesrečah ter vojnih akcijah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodil štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih.
32.	člen
Stanovanjska hiša, ki ima 10 ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo po veljavnih predpisih.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja zgoraj navedena določba za stopnišče, ki obsega 10 ali več stanovanj.
Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
1.	komplet orodja za reševanje iz ruševin;
2.	sredstva za gašenje požara;
3.	nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo na vsakih 20 stanovalcev.
Zgoraj navedeno opremo je dolžna preskrbeti stanovanjska skupnost v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, z njo pa upravlja upravljalec hiše in skrbi za vzdrževanje opreme.
VI. UKREPI ZA POŽARNO VARNOST
33.	člen
Dimniške naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljene z varnimi čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Tehnične pomanjkljivosti teh naprav se morajo odpraviti takoj, najkasneje pa v roku, ki ga določi dimnikar v svojem pismenem opozorilu.
Na posamezno tuljavo se smeta v eni etaži priključiti največ dve kurilni napravi na trdo in tekoče gorivo. Priključka na tuljavo morata biti v razdalji vsaj 0,50 m.
Čistil na dimniška vratca morajo biti vedno dostopna.
34.	člen
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih, se ne sme odlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
35.	člen
Kurilno olje v posodah do 200 litrov se sme hraniti v ognju odpornem prostoru z ustrezno električno instalacijo in z napravo za prezračevanje prostora. Na posamezno stanovanje sme biti shranjenega v takem prostoru največ 200 litrov kurilnega olja, pod pogojem, da skupna količina kurilnega olja vseh stanovanj na enem stopnišču ne presega 2000 litrov.
36.	člen
Podstrešja morajo biti zaklenjena, sicer pa primerno urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi upravljalec hiše.
37.	člen
Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov.
38.	člen
Napravo za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki je za to primerno strokovno usposobljena.
Vil. NAUZORSTVO
39.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in predpisov, na podlagi katerih je izdan, opravlja občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami.
Če upravni organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da določbe odloka niso bile upoštevane ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, da je treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti.
V primeru ugotovljenih kršitev, ki so sankcionirane v kazenskih določbah tega odloka in v drugih predpisih, predlaga upravni organ iz prvega odstavka tega člena, da se kršilci kaznujejo.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
40.	člen
Z denarno kaznijo od 1500 do 50.000 din se kaznuje imetnik stanovanjske pravice, če ravna v nasprotju z določili 9., 16., 17., 18., 19. in 20. člena.
41.	člen
Z denarno kaznijo od 1.500 do 50.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z določili 22., 23. in 31. člena.
42.	člen
Z denarno kaznijo od 15.000 do 200.000 din se kaznuje za prekršek hišni svet oz. skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše ali pooblaščena organizacija združenega dela, če skupnost stanovalcev ni ustanovljena oziroma ne opravlja svojih nalog, če ravna v nasprotju z določili 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 30., 32., 33., 34., 35., 36., 37. in 38. člena.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 50.000 din se za enak prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
43.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba, če ravna v nasprotju z določilom 24. člena.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 50.000 din se kaznuje za enak prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela in druge pravne osebe.
IX. KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o hišnem redu (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/77).
45.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka:
Datum: 25. 9. 1986
Predsednik Skupščine občine Velenje mag. Drago Sulek, dipl. ing. fiz.
Skupščina občine Velenje
Na podlagi 77. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82, 14/84), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 135. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/84) je Skupščina občine Velenje na 8. seji zbora združenega dela in 7. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 4. 12. 1986
Odlok
o podstanovalskih razmerjih na območju občine Velenje
1.	člen
Ta odlok ureja:
—	oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov
—	evidenco podstanovalskih razmerij
—	vsebino podstanovalske pogodbe
—	način določanja podstanarine
—	uporabnino za skupne prostore
—	odškodnino za opremo
—	dejanske stroške za uporabo podstanovalskega prostora
—	izvajanje nadzora
—	kazenske določbe
S tem odlokom se zagotavlja podstanovalcem varstvo njihovih pravic in položaja.
2.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe ali lastnik družinske stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalec) lahko odda podstanovalcu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovalske pogodbe, ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas, ter na način ob pogojih, ki jih predpisuje zakon in ta odlok.
Imetnik stanovanjske pravice lahko odda v podnajem posamezne stanovanjske prostore le, če v stanovanjski pogodbi v skladu s splošnim aktom stanodajalca ni drugače določeno.
Podstanovalske pogodbe ni potrebno sklepati uporabniku stanovanja, za katerega se razen imetnika stanovanjske pravice štejejo še naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice, kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu.
3.	člen
V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 7 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca brez prostorov, ki jih uporablja v souporabi (sanitarij, hodnika, kuhinje itd.).
Najemodajalec ne more oddati brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor.
Podstanovalec ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti delno podstanovalski prostor, ki ga uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe.
4.	člen
Najemodajalec in podstanovalec morata skleniti pismeno podstanovalsko pogodbo že pred vselitvijo podstanovalca.
Najemodajalec mora dostaviti zaradi evidence po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, samoupravni stanovanjski skupnosti, hišnemu svetu in stanodajalcu družbenega stanovanja v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca.
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ne more oddati stanovanjskega prostora v podnajem, preden si ne pridobi pisno soglasje stanodajalca.
5.	člen
Podstanovalska pogodba mora vsebovati:
1.	priimek in ime najemodajalca ter naslov stalnega bivališča
2.	priimek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov
3.	priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov
4.	označbo zgradbe in stanovanja, v katerem so v podnajem dani . podstanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem, v katerem
so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem
5.	katere druge prostore v stanovanju sme uporabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu (kopalnica, kuhinja, klet itd.)
6.	opis podstanovalskega prostora, s točno navedbo opreme
7.	način ogrevanja podstanovalskega prostora
8.	znesek podstanarine in uporabnine za skupne prostore, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu
9.	način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike, centralne kurjave in čiščenja skupnih prostorov v zgradbi oziroma stanovanju ter morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi
10.	znesek odškodnine za uporabo opreme
12. čas, za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa tudi način odpovedi te pogodbe
6.	člen
Podstanovalska pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Za odpoved podstanovalske pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi. Odpoved se da drugi stranki neposredno, ustno, pismeno po pošti ali pri rednem sodišču.
Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno, je odpovedni rok 30 dni.
7.	člen
Podstanovalska pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s pretekom tega časa.
Za podstanovalsko pogodbo, sklenjeno za določen čas, se šteje, da je molče obnovljena za nedoločen čas, če podstanovalec po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej uporablja stanovanjske prostore, najemodajalec pa v petnajstih dneh temu ne nasprotuje.
8.	člen
Na dan poteka časa, za katerega je bila sklenjena podstanovalska pogodba, mora podstanovalec izprazniti podstanovalski prostor.
Če podstanovalec ne izprazni podstanovalskega prostora, kot je določeno v pogodbi, lahko zahteva najemodajalec pri občinskem upravnem organu, pristojnem za stanovanjske zadeve, po 50. členu zakona o stanovanjskih razmerjih, uvedbo upravnega postopka zaradi izselitve.
9.	člen
Minimalno opremljen stanovalski prostor je prostor, v katerem je ležišče, miza, stol, omara in umivalnik, če podstanovalec za opravljanje higiene nima na rapolago drugega prostora.
Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stano-vanjUj v zgradbi oziroma sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci.
Ce je v istem prostoru več podstanovalcev, mora biti v prostoru toliko ležišč in stolov, kolikor je podstanovalcev ter omara, v kateri mora imeti podstanovalec možnost zakleniti sv,oj del omare.
V podnajem dan podstanovalski prostor mora imeti možnost ogrevanja.
10.	člen
Podstanovalec je dolžan plačati najemodajalcu podstanarino, ki jo sporazumno določita, njena višina pa ne sme presegati vrednosti ekonomske podstanarine.
Ekonomska podstanarina je ekonomska stanarina, ki se ugotovi na osnovi pravilnika o točkovanju in samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje.
11.	člen
Za uporabo opreme in pohištva v opremljenem prostoru podstanovalec plača posebno odškodnino glede na kvaliteto opremljenosti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največ do 25 odstotkov povprečne ekonomske stanarine v Velenju.
12.	člen
Podstanovalec posebej, plačuje najemodajalcu dejanske stroške za porabljeno vodo, električno energijo, plin, kurjavo ter za odvoz smeti, kanalščino, pripadajoči del obratovalnih stroškov hiše, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, če jih ne čisti podstanovalec sam.
Če dejanskih stroškov za storitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajalec dogovorita o pavšalnem mesečnem plačili^, vendar je treba za vsako storitev v podstanovalski pogodbi določiti način, kako bo obračunana, pri čemer se obvezno upoštevajo tisti normativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko hišo.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija občinskega inšpektorata v Velenju v sodelovanju z upravnim organom, pristojnim za stanovanjske zadeve in stanovanjsko skupnostjo.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
—	ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena
—	ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odstavek 3. člena)
—	ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odstavek 3. člena)
—	ki sklene podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena ali take pogodbe sploh ne sklene
—	ki ne dostavi podstanovalske pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 4. člena)
—	družbenega stanovanja, ki si ne pridobi soglasja stanodajalca (tretji odstavek 4. člena)
—	ki podpiše pogodbo, ki nima vseh sestavin 5. člena
—	ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni, kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (12. člen)
—	ki v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka ne prilagodi podstanovalska razmerja določbam tega odloka
15.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.0000 din se kaznuje za prekršek podstanovalec:
—	ki ne sklene podstanovalske pogodbe ali je ne sklene še pred vselitvijo (prvi odstavek 4. člena)
—	ki sklene pogodbo z drugačno vsebino, kot je določena v 5. členu
16.	člen
Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Številka: 36-8/85-3 Datum: 7. 1 1. 1986
Predsednik Skupščine občine Velenje mag Drago Sulek, dipl. ing. fiz.
10.stran »nas CSS
ŠPORT, OBJAVE
titovo velenje * 26. februarja 1987
Namizni tenis
NTK Tempo na novi poti
V namiznoteniškem klubu Tempo je zavel nov veter. Po vsem kar je bilo slišati na skupščini kluba, prvi po letu 1983» lahko upravičeno pričakujemo, da se bo namizni tenis v dolini ne le vrnil na nekdanjo raven, temveč se še bolj približal slovenskemu in jugoslovanskemu kakovostnemu vrhu. Naloga novega vodstva je seveda zagotoviti pogoje za to težko, vendar ne.ne-izvedljivo nalogo.
Novi predsednik Franc Hri-bernik in prvi trener Jože Kaste-lic sta gotovo moža, ki imata veliko izkušenj in jima velja zaupati. Seveda bo potrebna velika podpora vseh članov, da se ne bodo ponovile napake iz preteklih let. Nekateri se še gotovo
spominjajo, da je NTK Tempo vrsto let tekmoval v 2. slovenski ligi, da so člani dosegali lepe uspehe na raznih turnirjih in sodelovali že tudi na državnem prvenstvu. Ob tem malokdo ve za uspehe pionirjev v zadnjih dveh letih, ki jih vodi nekdanji odlični igralec hrastniškega Kemičarja in beograjskega Rada Jože Ka-stelic. Uspehi pionirjev, ki so skupaj trenirali poldrugo leto po dve uri tedensko, pa bi bili še večji, če bi imeli boljše pogoje.
Postavlja se jasno vprašanje, kaj je z drugimi kategorijami v klubu. Jasno je, da brez članov in mladincev ter ženskih skupin ne bo dobrega namiznega tenisa, vseeno pa bodo dali prednost cicibanom in pionirjem.
Zlatorog:Etektra 96:90
S purazom v gosteh v predzadnjem kolu so si košarkarji F.lektre zaprli vse poti za uvrstitev v I. slovensko košarkarsko ligo. Na sobotnem srečanju je dobro igral le Mlinšek. ki je dosegel 43 točk in ob tem v obrambi dobro ustavljal najboljšega domačega igralca, nekdaj člana Elektre Sabolč-
kega. Ostali igralci so se sicer trudili, žal pa zaradi mladosti in neizkušenosti. kot že na nekaterih odločilnih srečanjih. niso pokazali vsega kar znajo.
Nastopili so: Sevšek, Mrzel 7, Vovk, Pečovnik 4, Kitak 4, Dumbuya 12, Mlinšek 43, Breznik 14, Rotovnik 2, Brešar in Plešej 4.
Šoštanj: EMO 5236:5011
Soštanjski kegljaci so dosegli še še-stp zaporedno zmago na domačem kegljišču. Tokrat so visoko premagali tekmovalce celjskega Ema s 5.236:5.011. Razveseljivo je, da vsi igralci igrajo v stalno dobri formi, kar daje upanie na visoko uvrstitev ob
koncu prvenstva. Nastopili so: Kramer 868, Jovanovič 910, Križovnik 857, L. Fidej 868, Komljenovič 859 in S. Fidej 874. V naslednjem kolu gostujejo Šoštanjčani pri ekipi Obrtnika v Celju.
Odbojka
Topolšica : Granit 1:3
Odbojkarji Topolšice so doma zasluženo klonili proti ekipi Granita z 1:3 (-3, 12.-12, -4, -9). Povprečni domačini so se gostom uspešno upirali le v drugem in četrtem nizu, v soboto pa se bodo v gosteh pomerili s Kamnikom.
Topolšica Kajuh : Črnuče 3:0
Domačinke so v slabi uri igre prepričljivo nadigrale gostje in se jim tako oddolžile za jesenski poraz. Kljub nekoliko močnejšemu-odporu gosti j v drugem in tretjem nizu domače igralke niso dovolile presenečenja in so zanesljivo zmagale s 3:0 (4, 11, ')). V soboto bodo igralke Kajuha igrale v
Lučah proti ekipi Ljubnega, seveda bo lo šaleško-savinjski derbi.
Mislinja : Ljubno 3:0
Na gostovanju v Mislinji so odboj-karice Ljubnega gladko izgubile z domačinkami. Nekoliko bolje so igrale le v drugem nizu, kar pa seveda ni zadoščalo za več kot poraz z 0:3 (—9, -12, - 7).
OBČINSKA LIGA V ODBOJKI
V občinski odbojkarski ligi so moški sklenili prvi del. Vrstni red: Brid-ge 22 točk, TEŠ 20, Veterani 19, Sipak 19, TGO I 18 in ESO I 17. Teh prvih šest ekip bo nastopilo v drugem delu v prvi ligi, ostalih šest pa v drugi.
Ženske ekipe so tekmovanje že sklenile. Vrstni red: 1. KDK I 23, 2. REK 21, 3. TES 20, 4. Bolnišnica 20, 5. KDK II 12 in 6. KDK lil 10 točk.
Elektra:ŽKK Maribor 114:93
Mladinci Elektre so še naprej ne-poraženi. Gostje so se uspešno upirali le do 10. minute, nato pa so domačini s hitrimi protinapadi štrli njihov odpor in zanesljivo zmagali.
Igrali so: Sevšek 8, Mrzel 3, Vovk 2, Pečovnik 13, Kitak 17, Dumbuya 11, Mlinšek 28, Rotovnik 21 in Plešej 11.
TOZD maloprodaja TOZO »Bteprotlaja TOK kmetijstvo TOK«
era
35 let
telefon: BS3-1S1 856*387 881-241
KNJIGOVOD-
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
VODENJE RAČUNOVODSKO SKEGA ODDELKA
pri Računovodsko knjigovodski službi
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo višje-šolsko izobrazbo ekonomske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih v knjigovodstvu
—	smisel za organizacijo in delo z ljudmi. Poskusni rok je 60 dni.
Kandidati n?: pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
DO »ERA« - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS -Titovo Velenje, Prešernova 10, najkasneje v roku 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE - MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE		Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE								
GORENJE DO INFORMATIKA IN		—	vodja sektorja razvoja in					
ORGANIZACIJA	dipl. ing. elektrotehnike		program.	4	nč	15	312.500	1
GIP VEGRAD DSSS		—	najzahtevnejše planiranje					
	dipl. ekonomist		(IRS + FS)	2	nč	8	220.000	2
ZAVOD ZA URBANIZEM	dipl. ing. strojništva ali ing.	—	nadzorna opravila in					
	strojništva		projektiranje	4	nč	15	290.000	1
ZAVOD ZA URBANIZEM		—	nadzorna opravila in					
	dipl. ing. gradbeništva		projektiranje	4	nč	8	290.000	1
ZAVOD ZA URBANIZEM	dipl. ing. gradbeništva	—	nadzorna opravila	4	nč	8	290.000	1
ZAVOD ZA URBANIZEM		—	snovanje celovitih rešitev					
	dipl. ing. arhitekture		urbanizma in arhitekture	4	nč	8	290.000	1
DO ERA TOZD VELEPRODAJA	ing. lesarstva	—	vodenje PE LES	3	nč	8	210.000	1
GG TOK GOZDARSTVO ŠOŠTANJ	ekonomist	—	vodenje odkupa lesa	5	nč-	8	210.000	1
LJUBLJANSKA BANKA		—	vodenje oddelka za posle z					
	ekonomist		občani	5	nč	8	310.000	1
GOSTINSTVO PAKA	pravnik ali višji upravni delavec	—	vodja splošne službe	2	nč	30	180.000	1
GIP VEGRAD DSSS	ing. gradbeništva	—	organizacija izvajanje investicij	2	nč	8	190.000	1
EKO TOZD SP	strojni tehnik	—	planiranje in analiziranje proizv.	2	nč	8	137.400	1
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA	gostinski tehnik-receptor	—	vodja hotelske recepcije	2	nč	8	260.000	1
REK TISKARNA		—	izdelava kalkulacij in sestava					
	ekonomski tehnik		faktur	1	nč	8	160.000	1
		—	materialni knjigovodja	3	nč	8	165.000	1
LJUBLJANSKA BANKA		—	likvidator blagajnik (Bevče,					
	ekonomski tehnik		Rudarska, Šaleška, Gorenje)	2	nč/dč	8	170.000	
GIP VEGRAD DSSS	ekonomski ali gradbeni tehnik	—	urejanje arhiva	.1	nč	8	165.000	1
GIP VEGRAD DSSS		—	pomoč pri kadrovanju za					
	ekonomski ali administr. tehnik		inozemstvo	1	nč	8	160.000	1
GIP VEGRAD	ekonomski tehnik	—	dela v finančni službi	1	nč	8	150.000	1
HERNAUS - ČISTILNI S.	gimnazijski maturant	—	razna dela (tudi voznih)	X	nč	8	180.000	1
MESARIČ - AVTOLIČARSTVO	avtoklepar	—	avtokleparska dela	1	nč	8	150.000	
LJUBLJANSKA BANKA	receptor-varnostnik	—	422.01 receptor varnostnik	6 m	nč	8	170.000	10
GIP VEGRAD - ZAKL. DELA	slikopleskar	—	slikopleskarska dela	1	dč	8	140.000	1
GIP VEGRAD - GRADNJA	strojnik TGM	—	strojnik betonarne	2	nč	8	150.000	1
ERA TOZD VINO ŠMARTNO	prodajalec	—	prodajalec in svetovalec	1	nč	8	130.000 *	1
GOSTIŠČE TINKA ZAJC	kuhar	—	kuhar	2	nč	8	150.000	1
GOSTINSTVO PAKA	natakar	_	natakar	X	nč	8	100.000	1
JOVANOVIČ - GRADBENIŠTVO	gradbeni delavec	—	gradbena dela	2	nč	8	110.000	2
GIP VEGRAD - ZAKL. DELA		—	pomožna dela pri zidarjih in					
	gradbeni delavec		tlak.	8 m	dč	8	70.000	3
MESARIČ - AVTOLIČARSTVO		—	pomožna avtoličarska in					
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA	pomožni delavec		kleparska d.	X	nč	8	130.000	3
	pomožni delavec	—-	pomožna dela	X	nč	8	110.000	1
ERA TOZD MALOPRODAJA	snažilka	_	čiščenje	X	nč	8	100.000	1
OŠ BRATOV LETONJE/ŠMARTNO	snažilka	—	čiščenje	X	nč	8	120.000	1
MERX TOZD PEKARNA		—	pakiranje keksov in drobnega					
OBČINA MOZIRJE	delavec brez poklic;		peciva	X	dč	8	120.000	1
								
MERCATOR - ZKZ - BLAGOVNI	P.	—	vodja delovne enote					
	ing. kmetijstva		proizvodnje	2	nč	15	215.000	1
DO ELKROJ DSSS	ing. programiranja	—	aplikativni programer	3	nč	8	230.000	1
LJUBLJANSKA BANKA	ekonomski tehnik	—	likvidator — blagajnik	2	' dč	8	170.000	2
SKUPŠČINA OBČINE	ekonomski tehnik	—	vodja davčnega knjigovodstva	3	nč	15	175.000	1
PS DO AVTOTEHNA	avtomehanik	—	zahtevna avtomobilska dela	3	nč	8	170.000	1
DO ELKROJ - KONFEKCIJA		—	konfekcionar — končni					
	konfekcionar		kontrolor	1	nč	8	130.000	1
TOZD TOBAK GORNJI GRAD	prodajalec	—	prodajalec	6 m	dč	8	150.000	1
GP TURIST NAZARJE	kuhar	—	kuhar	6 m	nč	8	100.000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ — določen čas, ROK P = rok prijave, OD				= osebni dohodek, ŠT. DEL. =				
število delavcev
w
Smučarski teki v Šentilju
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje je s pomočjo tekaške sekcije pri velenjskem smučarskem klubu na progah v Šentilju pripravite 1. prvenstvo v smučarskih tekih za osnovne šole VIZ Velenje. Prvenstvo je pokazalo, da so učenci, ki so med počitnicami obiskovali tekaško šolo, dosegli velik napredek. S takšnim delom je torej treba nadaljevati, saj med mladimi zagotovo raste obetaven tekaški naraščaj.
Najboljši so bili — cicibani: 1. Roman Pungartnik, 2.-3. Robi Goter in Božo Glinšek (vsi OS Gustava Šiliha-podružnica Šentilj): mlajši pionirji: 1. Oto Hrastnik (OŠ Bibe Ročka), 2. Jure Terglav, 3. Robert Viher (oba OŠ Gustava Ši-liha); starejši pionirji: 1. Milan Glinšek, 2. Mirko Vranjek,'3. Andrej Glinšek (vsi OŠ Gustava Šiliha): cicibanke: 1. Anka Voh. 2. Tanja Kranjc. 3. Tanja Ma-tavž (vse OŠ Gustava Siliha-podružnica Šentilj); mlajše pionirke: 1. Branka Vranjek, 2. Magda Miklavžin (obe OŠ Gustava Šilih a); starejše pionirke: I. Bojana Pustinek. 2. Saša Vranjek, 3. Andreja Es (vse OŠ Gustava Šiliha).
Delavci Reka na Golteh
V nedeljo je bilo na Golteh letošnje prvenstvo REK-a v veleslalomu. V lepem vremenu je tekmovanje dobro pripravil velenjski smučarski klub.
Rezultati - ženske do 30 let: 1. Renata Solina (Gradbena dejavnost). 2. Renata Zupančič (DSSS SOZD), ostale so odstopile; od 30 do 40 let: 1. Jožica Cepelnik (TEŠ), 2. Zdenka Berlot 3. Nada Gorogranc (obe DSSS RLV); moški — do 30 let: I. Roman Drev (TES), 2. Matej Hofinger (Jamska mehanizacija), 3. Simon Klanfer (APS); od 30 do 40 let: I. Dani Kugonič (TEŠ), 2. Alojz Zupane (APS). 3. Vlado Berlot (ESO); od 40 do 50 let: 1. Janez Dolinar, 2. Alojz Bole (oba TEŠ), 3. Mirko Čas (Sipak); nad 50 let: I. Venčeslav Tajnik (DSSS SOZD), 2. Srečko Štefančič (TEŠ), 3. Desimir Jakelj (Zunanja dejavnost).
L. O.
MI=RX
Merx Gorica Titovo Velenje
vas vabi na
RESTAVRACIJA GORICA
»PUSTNE DNI
«
od 2. do 6. marca
kjer vam bomo postregli z domačimi pustnimi jedrni.
in
PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA
v petek, 6. marca — za delovne kolektive v soboto, 7. marca — za vse ostale od 20. do 3. ure
Nudimo vam praznično večerjo
Vse žene čakajo prijetna presenečenja.
Zabaval vas bo ansambel »HAPPV END«
Rezervacije sprejemamo v Restavraciji Merx Gorica Titovo Velenje od 15. do 22. ure.
Vsem ženam čestitamo 8. marec — mednarodni praznik žena!

k ^

v veleblagovnici
nama
Titovo Velenje od 16. februarja do 16. marca
^UEDIA
svetila in pohištvo na 4-obročni brezobrestni kredit
nama
hiša dobrega nakupa
Zgornjesaviiijska kmetijska zadruga Mozirje
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 27. februarja 87 do razprodaje VARPOLJU p. Rečica ob Savinji.
na farmi v
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakc! ali za nadaljno rejo.
Cena za kokoši je 650 din.
26. februarja 1987 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
GIBANJE PREBIVALSTVA
koledar
ČETRTREK, 26. februarja -
MATILDA
PETEK, 27. februarja - GABRIJEL
SOBOTA, 28. februarja - ROMANA
NEDELJA, 1. marca - ALBIN PONEDELJEK, 2. marca - JA
NJA
TOREK 3. marca - PUST SREDA, 4. marca - KAZIMIR
mali oglasi
V REDNO DELOVNO RAZMERJE ALI HONORARNO
sprejmemo dekle ali fanta z veseljem in smislom do strežbe. »Ka-raka bar« telefon 857-114. ALFA ROMEO GTV - 2000, letnik 1980, prodam samo za 500 SM. Telefon 857-114. BARVNI TV PRODAM. Telefon
857-639.
PRODAM PAVE - PAR. Telefon 882-310.
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, šivalni stroj (Slavica z omarico) in hladnik prodam. Telefon 856-153.
PRODAM NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basno, za 18 SM. Obšteter, cesta 9/9, telefon
858-276.
PRODAM ZAKONSKO POSTELJO. Informacije po telefonu 882-215.
OJAČEVALEC ZA SOLO KITARO PRODAM (100 W) in šolo kitaro, HI-FI ojačevalec 100 W z zvočnimi omaricami ter gramofon in kaset, fon kot komponente za vgradnjo v glasbeni center. Informacije po 15. uri po telefonu 853-361. UPOKOJENKA, STARA 63 LET, z ogrevanim stanovanjem, išče poštenega, dobrosrčnega in osamljenega upokojenca do 66 let za prijateljstvo. Avanturisti izključeni. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Jesen življenja«.
PRODAM OJAČEVALEC TECHNICS SU - z 400 (60 W sinus) in žepni računalnik Casio FX-750 P (basic v romu, 16 kb ram). Vse popolnoma novo. Telefon 854-252, Damijan. ITALIJANSKI KOMBINIRAN VOZIČEK PRODAM. Informacije po telefonu 858-088. MARIJA ŠPEGEL Z MUTE, obvešča kupce, da prodaja piščance nesnice pasme HI-SEX, stare 2 meseca po zelo ugodni ceni 1200 din komad. Piščanci so 2 X cepljeni in krmljeni s koruznim šrotom. Ugodna cena velja 7 dni od objave. Dobite jih lahko vsak dan, tudi ob nedeljah. Telefon 062/873-202. PRODAM TRI FOTELJE, dve klubski mizici in dve nizki omarici (garnitura). Telefon 853-533. UGODNO PRODAM kombiniran številnik 3 plin in 1 elektrika in VIDEOREKORDER Sonyo Beta sistem. Informacije po telefonu 856-560.
UGODNO PRODAM črnobeli TV Gorenje, star 2 leti. Vrnjačke Banje 5, stanovanje 88, Titovo Velenje.
OPAŽ, BOROV, SUH, PRODAM. Tone Tajnik, Arnače 22, Titovo Velenje. (Šentilj). PRODAM ZASTAVO 750 LE, letnik september 1985, prevoženih 5600 km. Telefon 854-447. UGODNO PRODAM HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM. Franc Ažman, Gorenje 25, Šmartno ob Paki. UGODNO PRODAM GOLF 6/80, 65.000 km in dva regala. Telefon 857-945.
UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Telefon ■ 858-245. PRODAM OSEBNI AVTO R-4,
letnik 1977, za 65 SM. Bevc, Tomšičeva 13, Titovo Velenje. PRODAM SKORAJ NOVO SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 858-810
PRODAM ZASTAVO 101, le
tnik 1976, registrirano do oktobra 1987, vozna, potrebna manjšega popravila na karoseriji, za 40 SM. Ogled popoldne pri Janezu Pelku, Kvedrova 12, Titovo Velenje.
PRODAM FOTOAPARAT OLYMPUS OM-IO z ZOOM
38-70 za 25 SM, objektiv za Mino' o, Tokina zoom 70-220 ma-cri za 16 SM, elektronsko kamero .»Niča« 156 Marco, projektor Grunding. Foto Emaco, Koroška 2, Šoštanj, telefon 881-256 razen četrtka 15.30 ure do 18. ure. KRZNENO JAKNO, BELA LISICA-PRODAM, številka 40, 42. Telefon 853-002, po 19. uri.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
28. februarja in 1. marca — dr. Blaženko Crnojevič, Cankarjeva 2 a (pri Sušin) Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 27. februarja do 6. marca — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jeri-hova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
RAZBIJAŠTVO SE NADALJUJE — Ne mine teden, da ne bi bili priča takim in podobnim razbijaškim početjem, ki jih povzročitelji »dobro opravijo«, saj jih preprosto ni moč odkriti ali
Matično območje Velenje Poroke:
Drago Kolar, roj. 1960, administrator iz Prelske in Milita Ro-
presenetiti pri dejanju. Pred časom se je nekdo lotil celo prodajnega kioska na velenjski tržnici. Kar precej se je moral namučiti, po vsej verjetnosti z nogo, da je prebil dokaj debelo salonitno ploščo. Za nagrado pri »velikem dejanju« si je postregel še z nekaterimi povrtninami in branjev-ko ali branjevca »osušil« za precej denarja.	(b. m.)
tovnik, roj. 1966, vzgojiteljica iz Laz, Boris Mravljak, Roj. 1965, ekonomski tehnik iz Gaberk in Katjuša Hliš, roj. 1967, študentka iz Gaberk, Boris Šilih, roj.
1955, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Jelka Krajnc, roj. 1964, administratorka iz Gaberk, Franc Juvan, roj. 1961, pek iz Titovega Velenja in Sonja Fetici-jan, roj. 1965, uprav, administrativni tehnik iz Titovega Velenja, Stjepan Zagorščak, roj. 1962 ste-klopihač iz Rogaške Slatine in Alenka Gradečak, roj. 1968, frizerka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Terezija Hočevar, upokojenka iz Zabikovice št. 84, roj. 1900, Ivana Kolar, upokojenka iz Gro-belna št. 121, roj. 1925, Amalija Novak, kmetovalka iz Strmca pri Rogatcu 9, roj. 1912, Neža Fer-janc, upokojenka iz Žalca, Ul. Nade Cilenšek 11, roj. 1897.
GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Geotehnična dela objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	KOVINOSTRUGARJA
Pogoji: IV. stopnja kovinarske smeri, eno leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
2.	STROJNEGA MEHANIKA
Pogoji: IV. stopnja strojne smeri, eno leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Geološki zavod Ljubljana, TOZD Geotehnična dela, Ljubljana — Dimičeva 16.
Kandidate bomo o izbiri za delo v terenski delavnici Šoštanj obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka
Rafka Sopotnika
upokojenega rudarskega nadzornika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, osebnim prijateljem in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, mu prinašali cvetje in ga v tako
velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala SOZD REK, KO ZB NOV za častno stražo in govornikoma, godbi in pevcem za izveden program ter vsem krajanom Stare vasi za udeležbo na pogrebu.
Žalujoči: Žena Nežka in sin Bogdan'z družino
M Iskra
ISKRA ELEMENTI, n. sol. o., FERITI, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 19
objavlja prosta dela in naloge v proizvodnji LJUBNO
VZDRŽEVALCA ELEKTRONIKE LJUBNO
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
TEHNOLOGA
za oblikovanje delovnih mest
Pogoji: višja ali srednja izobrazba strojne ali elektro stroke, delovne izkušnje na podobnih delih zaželene.
RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA LJUBNO za avtomatsko obdelavo podatkov
Pogoji: računalniški tehnik, delovne izkušnje zaželene.
VEČ DELAVK
za dela v montažni proizvodnji Ljubno in Solčava. Pogoji: dokončana osnovna šola, dvoizmensko delo.
v proizvodnji SOLČAVA
POMOČNIKA VODJE MONTAŽNE DELAVNICE SOLČAVA
Pogoji: elektrotehnik — šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj ali RTV mehanik, 3 leta delovnih izkušenj.
Delo združujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA ELEMENTI — FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu (061) 576-928.
tozd maloprodaja tozd velepr odeja tok kmetijstvo
tok fe
TRuOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VELEPRODAJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas>
telefon: 853-151 856-387 881-241
VODENJE POSLOVNE ENOTE LES — KURIVO
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo višješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne ali lesarske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
—	vozniško dovoljenje B-kategorije
—	smisel za organizacijo in delo z ljudmi.
Poskusni rok je 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
DO »ERA« - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VELEPRODAJA — Titovo Velenje, Prešernova 10, najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
gorenje«

n.sol.o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
om
GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI, DO MALI GOSPODINJSKI APARATI, DO NOTRANJA OPREMA, DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE
Na osnovi sklepa DS omenjenih DO in TOZD v sestavi teh DO se na
javni licitaciji
odprodajo naslednja osnovna sredstva
zap. št.
NAZIV
kom
izklicna cena/kom
DO GOSPODINJSKI APARATI
1.	Stiskalnica hidravlična
2.	Patenoster 150 šalic
3.	Patenoster 100 šalic
4.	Patenoster 72 šalic
5.	Ventilator centrifugalni
6.	Kaloriferij GEA
7.	Vlečno vozilo DK-20
8.	Črpalka VC 40/2 z EM
9.	Stroj za kuhanje kave ROVVENTA
10. Razni instrumenti usmerniki, oddajniki, V-metri, itd. v skupni vrednosti
spisek instrumentov s ceno dostopen v skladišču osnovnih sredstev prilikom ogleda pred licitacijo DO MALI GOSPODINJSKI APARATI 1. Stroj za brizganje plastike IMI 1000/600 DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE
1.	Stroj za lotanje
2.	Stroj za lotanje
3.	Trafo ločilni prevozni DO NOTRANJA OPREMA
1.	Cisterna za kurilno olje 50.000 I
2.	Viličar 3,5 trn, nekomplet
Licitacija bo 7. 3. 1987 v skladišču osnovnih sredstev DO Gospodinjski aparati, Partizanska 12, Titovo Velenje, s pričetkom ob 9. uri.
Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja.
Ogled stroja za brizganje plastike IMI 1000/600 je možen vsak del. dan od 8, —12. ure v DO MGA v Nazarju, telefon 063 831-700, tov. Purnat.
Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za varščino predložiti barirani ček.
1	700.000,-
5	280.000,—
11	220.000,-
25	180.000,-
2 .	16.453,-
1	41.408,-
1	125.000,-
4	72.600,-
1	100.000,-
84	3.600.670,-
1	23.000.000,-
1	770.000,—
1	900.000,-
1	100.000,-
1	1.000.000,—
1	150.000,—
Halo, inšpektor!
856-151 856-756 855-450
Vprašanje
Zakaj pri plačilu premoga v DO ERA lahko njegov prevoz izvrši izključno REK — DO APS? Ali ni to monopol na področju prevozništva?
Občni zbor atletskega kluba
Nujno atletska steza
Odgovor REK - DO APS:
Pri nakupu kakršnega koli blaga, je povsem običajno, da ga kupimo in prevzamemo v trgovini, ne pa v tovarni, ki ga proizvaja. Pri tem nikdar ne vprašamo trgovca, kdo je blago pripeljal v trgovino, ker nas to ne zanima. Naša skrb je le transport blaga iz trgovine.
To velja za vse vrste blaga, tudi za premog, ki ga RLV namenja prodaji za široko potrošnjo. Premog se transportira po železnici in cestah na deponije premoga v Ljubljano, Maribor, Celje, Varaždin in druge kraje, ki ga lahko kupec vplača in od koder ga odpelje na željeni kraj.
Da bi pomagal trgovskim OZD in kupcem, še zlasti v bližnji okolici, je RLV vrsto let dopuščal dvig premoga v svojih proizvodnih prostorih, dopuščal je tudi dvig blaga v »tovarni« kar ni običajno. V situaciji, ko se čuti precejšnje pomanjkanje premoga za široko potrošnjo so kupci pri svojih trgovskih OZD (v kraju kjer bivajo) le vplačali premog in s potrdilom o vplačilu prihajali iz vseh krajev Jugoslavije v RLV po premog.
Veliko je bilo tudi tistih, ki so prišli premog vplačat v T. Velenje, vse v želji, da čim prej pridejo do premoga. Tako se je postopoma uveljavil način neorganiziranega odvoza premoga, kar je koncem lanskega leta doseglo višek in povzročilo precejšnjo škodo, in sicer:
—	Namesto 30 kamionov, kar je običajno potrebno za odvoz razpoložljivih količin premoga (ostalo gre po železnici) je po premog prihajalo od 100 do 140 kamionov iz raznih krajev Jugoslavije. To je povzročalo običajno 2 do 3-dnevno čakanje na vrsto, pri čemer je naraščala napetost čakajočih, nastajali so spori in neredi tako, da je ukrepala celo milica.
—	Veliko število čakajočih kamionov je oviralo promet v RLV in na dovoznicah v rudniku ter povzročalo zastoje pri vsakdanjem delu, oziroma notranjem transportu, prevozu in odvozu delavcev na delo in z dela in podobno.
—	Prihajalo je do prerazporeditve količin pri distribuciji premoga, ker posamezna trgovska OZD ni dobila pogodbeno ali drugače dogovorjenih količin, tako da so posamezna območja bila slabše založena s premogom. Veljalo je edino pravilo — kdo bo prvi v vrsti.
—	Vrhunec so dosegle tudi določene špekulacije in prekupčevanja, ševeda vse v škodo kupca.
V takšni situaciji, ko so nastajali resni problemi in motnje tako pri proizvodnji premoga
POŠKODOVALA STA PROMETNE ZNAKE
Na lokalni cesti Škale Gaber-ke sta Rafko B. in Igor R. ponoči 21. februarja namerno poškodovala več prometnih znakov in s tem napravila precejšnjo materialno škodo, ki jo bosta morala seveda poravnati, svoje objestno obnašanje pa boste morala zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške.
RAZGRAJAL NA POSTAJI MILICE
Na postajo milice Titovo Velenje je prišel 19. februarja malo pred polnočjo vinjeni Rafael R., znan kršitelj javnega reda in miru. Hotel je uveljaviti svoje zahteve in kričal. Dežurni miličnik ga je napotil domov, vendar je s kričanjem na dvorišču nadaljeval, zato so ga miličniki odpeljali v prostor za pridržanje, kjer je ostal do iztreznitve.
POŠKODOVAL GLASBENI AVTOMAT
V gostišču Cigler v Šoštanju je 17. februarja, malo po 19. uri,
kot pri njegovi distribuciji, je RLV bil prisiljen terjati od trgovskih OZD, da uredijo organizirani odvoz premoga pri katerem bo onemogočeno, da vsakemu kupcu posebej oziroma njegovem prevozniku, da prihaja na območje rudnika po premog. Skratka terjal je od trgovskih OZD, da prodajo uveljavijo po načelu, da kupec vse kar je potrebno za nakup premoga opravi v trgovini.
.Decembra lani smo prenehali z neorganiziranim prevozom premoga iz rudnika. Od takrat naprej je prepovedano kupcem oziroma jijihovim prevoznikom, da sami dvigujejo premog na tehtnici, ki je v območju RLV.
Za dvig premoga v RLV skrbijo trgovske OZD, ki so dolžne pogodbene količine premoga prevzeti in jih transportirati do svoje trgovine (deponije) ali v veliko primerov kupcu na dom (če nimajo deponije). V ta namen je na skupnem sestanku z vsemi trgovskimi OZD bilo dogovorjeno, da zagotovijo potrebno število prevoznikov za prevoz premoga, ki bo ustrezalo razpoložljivim količinam premoga in pogodbam, ki so jih pri nakupu premoga na debelo sklenili z RLV. Kupci premoga se glede kraja prevzema dogovorijo s trgovino v kateri so premog kupili, v nobenem primeru pa to ne more biti pri tehtnici v RLV.
Ker so pa mnogi kupci dose-daj dvigovali premog na RLV povsem v svoji režiji (kdaj, kako) nekateri to omejitev ne sprejemajo z razumevanjem.
Ker se v SOZD-u REK del OD dobi v obliki deputatnih kart za dvig premoga, je za dvig premoga na deputatno karto vpeljal v principu isti režim kot za dvig ostalega premoga. Drugače tudi ne more biti, ker je nemogoče od trgovskih organizacij zahtevati red pri odvozu, če ga sami ne bi spoštovali.
Za odvoz premoga s tehtnice je zadolžen REK DO APS. To pomeni, da vsi imetniki deputatnih kart, ki želijo dvigniti premog, morajo deputatno karto prinesti na blagajno DO APS.
Delavci REK-a, ki imajo svoje deputatne karte in svoj lastni traktor si izjemoma lahko odpeljejo premog sami. Vratar jih spusti k lokalni tehtnici na osnovi pregleda dokumentov, kar pomeni, da mora glasiti deputatna karta in prometno dovoljenje traktorja na isto osebo.
Za ostale delavce z deputa-tnim premogom, ki stanujejo na težko dostopnih krajih in nimajo svojega traktorja bo traktorski prevoz organizirala DO APS.
razgrajal in razbijal vinjeni Marko S. Med drugim je poškodoval tudi glasbeni avtomat.
UKRADEL AVTORADIJ-SKI SPREJEMNIK
Tudi prejšnji teden so zabeležili velenjski miličniki veliko tatvin iz osebnih avtomobilov. Neznani storilci kradejo različne drobne predmete, luči in podobno. Na Koroški cesti pa je 16. februarja neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Alojza C. in mu odnesel avtoradijski sprejemnik znamke Blaupunkt.
NAJ MILIČNIKI POSREDUJEJO PRI GLEDANJU TELEVIZIJE?
Včasih je že kar smešno pri čem vse bi morali posredovati miličniki. Občani, najpogosteje občanke, jih kličejo naj posredujejo pri družinskih prepirih, pretepih, pa tudi pri gledanju televizije. Prejšnji teden je na primer občanka poklicala, da naj posredujejo, ker ji mož ne dovoli gledati televizije. Največja ironija pri vsem tem je, da se ženske, ko se pri njih doma oglasi miličnik, ali pa potem, ko morajo njihovi možje k sodniku za prekrške, premislijo.
Velenjski atletski klub sodi med enega najuspešnejših organizacij v naši republiki. To je dosegel prav v zadnjem obdobju, pa čeprav nima osnovnega pogoja za delo — atletske steze. Tako je med drugim pohvalil prizadevno delo v klubu na petkovem občnem zboru, na katerem so ocenili triletno delo, tudi Franc Mikec, sekretar slovenske atletske zveze. Izrekel je klubu čestitko za uspešno delo v imenu te zveze.
Po uspešnem delu kluba v preteklih letih se je »sprehodil« predsednik sekretariata Martin Štajner. Atletski klub bo prihodnje leto slavil 20-le-tnico delovanja. »To je in ni veliko,« je dejal Martin Štajner, »vsekakor pa še premalo, da bi si atletika ustvarila takšen položaj, kot je to primer v Celju Mariboru, Ljubljani in še v nekaterih večjih atletskih središčih. Je pa dovolj, da delo atletskega kluba pusti pozitivne sledi v celotnem športnem dogajanju kraja, kjer klub deluje. Mislim, daje v našemu klubu to prav gotovo uspelo.«
Klub je od ustanovitve do danes osvojil na raznih privenstvih Slovenije ter Jugoslavije ter balkanskih prvenstvih 151 medalj, od tega 14 na prvenstvih Balkana. Slika za zadnje triletno obdobje pa je naslednje: v letu 1984 so velenjski atleti prvič postali zmagovalci atletskega pokala SRS in nato v istem tekmovanju dosegli 6. mesto v državi. To leto so se namreč uvrstili tudi v prvo atletsko ligo, kjer tekmuje osem najboljših klubov iz cele države. Pred tremi leti so njihovi
Rokometne novice
Težko bo
Pred rokometašicami Velenja je težka, morda celo najtežja prvenstvena sezona doslej v drugi zvezni rokometni ligi. V nadaljevanju pomladanskega dela prvenstva se bodo v soboto srečale z Borovim. Po jesenskem delu so pristali na 11., predzadnjem mestu in gotovo se sedaj sprašujejo, kako se obdržati v ligi. To ne bo lahko, saj bo ekipa nadaljevala prvenstvo oslabljena. Od starejših igralk je ostala namreč le še Goličeva, vse druge pa so mlade in neizkušene. Pa vendar so ljubitelji rokometa prepričani, da bodo dekleta mladost in neizkušenost nadomestile še naprej s prizadevnim treniranjem, dobro igro, saj je prav njihova mladost porok za svetlejšo pot velenjskega rokometa v naslednjih letih.
(vos)
Pritožbeno sodišče, Višje sodišče v Celju, ni našlo razlogov za znižanje posamičnih in enotne kazni v primeru Petra Sedovnika iz Titovega Velenja, ki ga je sodni senat Temeljnega sodišča Celje enota v Titovem Velenju, lani oktobra obsodil na enajst let zapora zaradi posebno hudega primera grabeža in ponarejanja poslovnih listin. Pritožbi zagovornika in samega obdolženca je zavrnilo kot neutemljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Peter Sedovnik je bil kot referent deviznih reklamacij pri Lju-
atleti in atletinje osvojili štiri naslove prvakov SRS (Živko, Popetru, Režek, Vuk), uspešni pa so bili na prvenstvu države. Naslednje leto je atletski klub drugič postal pokalni prvak Slovenije, v državi pa je v tem tekmovanju osvojil peto mesto. Že drugo leto so bili prvoligaši. Na pokalnih in posameznih prvenstvih SFRJ so osvojili 12 naslovov prvakov, na prvenstvu SFRJ pa 13 medalj. Od tega so atleti štirikrat osvojili naslov državnih prvakov. Pri mladincih je Suhadolnik postal državni prvak na 1000 metrov, Krenkerjeva pa na 400 m. To leto je bilo za to atletinjo, ki sedaj ni več članica kluba, zelo uspešno, saj je bila peta na evropskem prvenstvu. Potočnik pa je postal državni prvak v de-seteroboju.
Žetev kolajn je bila najbogatejša lani, ko je klub tretjič zapored osvojil pokalni in ekipni naslov SRS, v istem tekmovanju pa je bil na območju SFRJ četrti, za Crveno zvezdo, Partizanom in Sarajevom. Na posameznih in pokalnih prvenstvih Slovenije so atleti osvojili 17 naslovov prvakov Slovenije. Tudi na državnem in pokalnem prvenstvu SFRJ so atleti, kot je dejal Martin Štajner, na vidno presenečenje strokovne javnosti, segli po najvišjih naslovih. Zivko Romeo je postal državni prvak na 1500 in 5000 metrov, Boris Režek je bil tretji v skoku v daljavo, Miran Hudournik drugi na 3000 m z ovirami, štafeta 4 x 100 m si je pritekla tretje, štafeta 4 x 400 m pa drugo mesto. Izreden uspeh pa je dosegel Živko na balkanskih igrah, saj je postal balkanski prvak v teku na 5000 m, v teku na 1500 m pa je osvojil bronasto medaljo. Za nameček pa izboljšal v tej disciplini več kot 15 let stari rekord Širna Važiča. Na pokalu Jugoslavije je Stane Miklavžina zmagal na 10 tisoč metrov, na 5000 Živko, v skoku v daljavo je bil Režek tretji, Rugelj drugi
Šoštanj — zimski prvak
Kaže, da bodo rokometaši Šoštanja dobro pripravljeni za nadaljevanje prvenstva v slovenski ligi, saj so zmagovalci zimske rokometne lige. V njej so igrali še igralci trboveljskega Rudarja Partizana iz Slovenj Gradca, Dola iz Hrastnika in Krškega. V zadnjem krogu tekmovanja so Šoštanjčani v Trbovljah izgubili z domačim Rudarjem, premagali pa ekipo Partizana in zaradi boljše razlike v zadetkih osvojili
bljanski banki Temeljni banki Velenje pooblaščen za usklajevanje prometa in odpravljanje razlik med ERC in knjigovodstvom. Na podlagi temeljnic za knjiženje internih nalogov pa je na svoje devizne račune po takratnem tečaju prenesel in si prilastil približno 23 milijonov dinarjev, v devizah seveda. Med njimi je bilo recimo 296.049 zahodnonemških mark, 17.607 švicarskih frankov, 2233 ameriških dolarjev in nekaj »drobiža« v francoskih frankih.
(mkp)
na 200 m, tretji na 400, štafeta 4 x 400 m je osvojila prvo mesto, 4 x 100 m pa tretje. Suhadolnik je postal državni prvak na 1000 m in zmagovalec krosa Dela v svoji disciplini. Matjaž Bojan je za dober skok v daljino dobil srebrno kolajno na državnem prvenstvu.
Vse te uspehe pa so velenjski atleti dosegli klub temu, da so brez atletske steze, brez stadiona s sodobnimi atletskimi napravami. Zato bo treba, tako so dejali tudi na občnem zboru, z vso resnostjo pristopiti k izgradnji novega ali popravilu starega. Atletski stadion je namreč osnovni športni objekt, ki ga mora imeti vsako mesto, če želi, da se bo športna dejavnost in telesna kultura otrok in občanov, ki živijo in delajo v določenem okolju, lahko razvijala. Rešitev te težave bo ena pomembnih nalog novega vodstva kluba, ki mu bo odslej predsedovala Dragica Kotnik. Tu pa so še druge pomembne naloge. Tudi v naslednjem obdobju bo glavna in stalna naloga delo z mladino, skrb za dovolj širok, kakovosten vrh v članskih kategorijah in večja pozornost še zlasti tistim, ki s svojimi rezultati dosegajo vidne uspehe v državnem in mednarodnem merilu. Razširiti in vsebinsko želijo obogatiti tudi rekreativno dejavnost v klubu tako, da se bodo vanjo vključevali tudi drugi občani in pod vodstvom strokovno usposobljenih ljudi preventivno skrbeli za svoje zdravje in delovno sposobnost. Še bolj želijo popularizirati atletiko med občani, tudi z organizacijo raznih atletskih prireditev in tekmovanj. Med drugim načrtujejo nov ulični tek po središču Titovega Velenja, tokrat moških reprezentanc, v mesecu oktobru ob občinskem prazniku.
Na koncu občnega zbora so podelili zlati znački kluba Živku in Hudourniku za njune uspehe v lanskem letu. (vos)
prvo mesto. Njihov igralec Medved pa je bil najboljši strelec lige.
Odlično igrata tudi mladi selekciji Šoštanja. Kadeti so na polfinalnem turnirju konec tedna v Titovem Velenju premagali sovrstnike iz Celja s 17:16 in Ba-kovcev 25:16 ter se uvrstili v finale republiškega prvenstva za kadete, ki bo v soboto v Krškem.
V karavanškem pokalu mladi igralci Šoštanja (za ekipo igrajo mladinci kadeti), nadaljujejo dobro igro in so si tudi že praktično zagotovili prvo mesto. V tem kolu so premagali Usnjar s 25:20, Radeče pa z 39:18.
Strelski šport
Denis Bola
republiška
rekorderka
Na republiškem strelskem prvenstvu je Denis Bola presenetila pri članicah. V streljanju s puško, kar sicer ni njena disciplina, saj je boljša s pištolo, je namreč osvojila prvo mesto in s 382 krogi izboljšala republiški rekord. Tudi ekipno so zmagale članice Mroža. Lepe uspehe so dosegli tudi velenjski strelci s pištolo. Ekipno so druga mesta osvojili člani, članice in mladinci, mladinke pa so bile tretje. Pri posameznikih je bil Trste-njak pri članih tretji, pri mladincih sta Legner in Veternik osvojila drugo in tretje mesto, druga pa je bila tudi Denis Bola pri mladinkah.
V	Kranju je bilo tradicionalno tekmovanje v mednarodnem programu za Košnikov memori-al. V streljanju s pištolo so člani ekipno osvojili drugo mesto, med posamezniki pa je zmagal Trstenjak.
Na vsakoletnem turnirju republik in pokrajin so za slovensko reprezentanco nastopili tudi velenjski strelci. Denis Bola je z ekipo mladink osvojila prvo in z ekipo članic drugo mesto, mladinci Slovenije so bili tretji, zanje sta nastopila Legner in Klan-čnik, Trstenjak pa je s člani osvojil četrto mesto.
V	7. kolu prve republiške lige v mednarodnem programu v streljanju s pištolo so velenjski strelci gostili še nepremagane Kranjčane. Druga ekipa Mroža je nepričakovano zmagala s 1.676:1.665. Po tem kolu je druga ekipa Mroža druga tudi na lestvici.
V	zadnjem kolu republiške lige v nacionalnem programu so velenjski strelci gostovali v Sevnici in zmagali z 1.446:1.403.
Plavanje
Kopica medalj
Konec tedna je bilo v Celju republiško prvenstvo v plavanju. Med velenjskimi plavalci je bila najuspešnejša Renata Rednak, ki je osvojila 5 zlatih, 3 srebrne in eno bronasto kolajno, Katja Mi-joč, eno zlato in 4 srebrne, Marko Kadliček in Sebastijan Vrabič pa sta dosegla svoje najboljše rezultate. Ekipno so velenjski plavalci v absolutni kategoriji med 15 klubi osvojili 10., starejši pionirji in pionirke pa 6. mesto. V soboto in nedeljo bo v Celju še državno prvenstvo.
Smučarski skoki
Kadliček drugi v republiki
V Guncljah je bilo republiško prvenstvo o smučarskih skokih za pionirje C. Kadliček je med 78 tekmovalci osvojil odlično drugo mesto, Satler pa je bil deveti.
Mladi skakalci so se pomerili tudi za pokal krajevne skupnosti Dolič. V svojih kategorijah so pri pionirjih zmagali Kaligaro, Tri-plat in Jelen.
Lovci za pokal XIV. divizije
V nedeljo, 22. februarja, ob obletnici pohoda XIV, divizije na Štajersko, je Lovska družina Velenje na lovskem domu v Lokah pripravila že četrto tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanje je kljub obilici snega dobro uspelo. Posebno pohvalno pa je, da število sodelujočih ekip iz leta v leto raste. Letos je sodelovalo štirinajst tričlanskih ekip. Pred pričetkom tekmovanja je delegacija jovcev položila venec k spomeniku XIV. divizije.
Poseben pečat pa prireditvi daje vsakoletna prisotnost predstavnikov borcev XIV. divizije. Letos sta kot predstavnika borcev odbora XIV. divizije na tekmovanju sodelovala dr. Lado Lovrenčič in Ivan Lomšek. Tovariš Lovrenčič je na začetku tekmovanja pozdravil tekmovalce in spregovoril o pomenu pohoda XIV. divizije na Štajersko. Njegovim besedam so lovci pozorno prisluhnili. Na kratko je omenil tudi današnjo težko gospodarsko situacijo v naši domovini, ki pa seveda ni primerljiva s tisto takoj po vojni. Dejal je, da imamo danes veliko več znanja, kot ga je bilo takrat in izrazil upanje, da bodo gospodarstveniki in politiki čimprej našli izhod iz krize.
Prehodni pokal XIV. divizije je osvojila ekipa LD Škale. Rezultati eki-
pe: 1. mesto LD Škale (27 golobov), 2. mesto LD Velenje (22 golobov), 3. mesto LD Slovenj Gradec (22 golobov); posamezniki: I. Janez Blažič (LD Škale), 2. Jože Škoflek (LD Dobrna), 3. Peter Silovšek (LD Skale).
Ko je tovariš Lovrenčič zmagovalnim ekipam in posameznikom podelil pokale, ki jih je prispeval OK ZKS
Velenje in knjižna darila, ki jih je prispeval Občinski odbor ZB ter odbor XIV. divizije, je izrazil željo, da bo to tekmovanje v osrčju Paškega Kozja-ka, kjer je XIV. divizija bila tako težke boje, postalo res tradicionalno in da bi na njem sodelovalo v prihodnje še več lovcev.
(F. A.)
IZ SODNIH DVORAN • IZ SODNIH
Potrjena kazen za grabež in poneverbo poslovnih listin
L
estvica
Aretha Franklin —
Petek, 27. februarja, na radiu Velenje
naslov — izvajalec
1.	I KNOW YOU WERE WAITING George Michael
2.	THIS IS THE WORLD CALLING - Bob Geldof
3.	RAPPIN REGGAE NIGHT - G. M. T. One
4.	THE WITCH QUEEN OF NEW ORLEANS - Saphir
5.	ROBIN HOOD - William King
6.	LOVE REALLY HURTS WlTHOUT YOU - Billy Ocean
7.	AGENT OF LIBERTY — Mike Mareen
Naš predlog za vstop na lestvico:
1.	IT DOESNT HAVE TO BE THIS WAY - The blow mon-kcys	'
2.	NOTHING'S GONNA STOP US NOW - Starship
Moj predlog Moj naslov...
MILIČNIKI SO ZAPISALI •MILIČNIKI