Pavialnl franko v državi SNS. iSST Posamezna Stev.1 K. i bo poveljnik da ie krhr In la »prečanom« ob priliki markiranja kr or »na prevaran način«, da govorimo s Sto' f^e učita Seveda ju jaz tako Imenujem; ker ml dela veselje. Telegrami, POTOVANJE DR. BENEŠA. Sestanek dr. Beneša z dr. Mayrom. / LDU. Gradec, 2. febr. Na današnjem sestanku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in zveznega kancelarja dr. Mayra se je ponudila priložnost za izmenjavo nazorov o splošnem političnem položaju v Srednji Evropi. Porazgovor je bil jako prisrčen in prijateljski. Pokazalo se je veliko soglasje glede smernic, veljavnih za obe vladi. Razpravljala so se vsa Avstrijo in Češkoslovaško zadevajoča vprašanja in določil se je v velikih potezah načrt prijateljskega sodelovanja za pospešitev gospodarskih odnošajev obeh držav. Mnogo se je razpravlja-lo-tudi o prihodnji konferenci v Por-teroso. Tudi tukaj sta se oba državnika strinjala v tem, ga bo glavna naloga konference ureditev vseh predmetnih vprašanj med državami, ki pridejo v poštev. Minister dr. Be-neš je izrazil svoje veselje zaradi sprejema Avstrije v zvezo narodov in oba državnika sta se ujemala v tem, da bo to sočlanstvo krepilo vezi med obema državama. Sestanek se je vršil v salonskem vozu ministra na vožnji v Gradec. I)r. Beneš na potu skozi Slovenijo. J,,DU. Maribor, 2. febr. Danes nekoliko pred trinajsto uro je na svojem popotovanju v Rim dospel semkaj češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš s soprogo In spremstvom. Na kolodvoru so ga pričakovali češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani dr. Beneš, zastopniki civilnih in vojaških oblaste v, »Glasbena Matica«, zastopniki raznih drugih društev in korporacij, Češki klub in številno občinstvo. Po pozdravu češkoslovaškega generalnega konzula in profesorja Janovv- skega v imenu češkoslovaškega kluba, je minister dr. Beneš odšel k skupini oficielnih zastopnikov. Tukaj ga je pozdravil v imenu deželne vlade okrajni glavar dr. Lajnšič in v imenu vojske general Maister. Minister dr. Beneš se je vsem zahvalil za prijazni sprejem, se spominjal onih nekdanjih tovarišev, ki so se v tujini skupno z njim borili za idejo osvo-bojenja češkoslovaškega in jugoslo-vansekga naroda. Omenil je, da je obenem z delom za svoj narod delal tudi za korist zasužnjenih Jugoslovanov. Končno je naglašal misel vzajemnosti med jugoslovanskim in češkoslovaškim narodom, katerima kažejo pota bodočnosti skupno delo za dosego vzvišenega cilja. Nato je »Glasbena Matica« zapela »Byvali Cechove« in »Ej trubači!« Kmalu po 1 f\ je minister dr. Beneš s svojim spremstvom, ob navzočnosti občinstva burno pozdravljen, nadaljeval z dunajskim brzovlakom vožnjo proti Ljubljani. AMERIKA PROTI SKLEPOM PARIŠKE KONFERENCE. LDU Pariz, 2. febr. (Wolff.) Kakor piše Pertinar v enem pariških listov, se sklepi pariške konference v Ameriki kritizirajo, ker niso v skladu z versaillsko mirovno pogodbo, ki določa, da se plačilo vojne odškodnine razdeli na 42 let. Ver-saillska mirovna pogodba določa vsled neposrednega vpliva predsednika Wilsona, da se plačilo odškodnine mora razdeliti kvečjemu na 30 let. Le sedanja generacija naj trpi, tako je izjavil predsednik Wil-son. Nadalje^ so v Ameriki proti temu, da reparacijska komisija nad-zefruje vse finančne operacije nemške vlade. * Končno se tudi ne strinjajo z 12% izvoznim davkom, ki bo moral vplivati na trgovinske odno-šaje vseli držav z Nemčijo, tudi na one, ki pogodbe niso podpisale. Iz konstituante. Deveta sefa konstituante. Belgrad, 31. Deveti redni sestanek iistavofvome skupščine otvori predsednik Ur. Ribar ob Šestnajstih to ped. Tajnik Vffč prečita zapisnik zadnje seje; ki se sprejme Vrez ugovora. Kruto postopanje z vojaki. Pred prehodom na dnevni red stavi poslanec Kerubin Segvič (Nar. kflub) kratko vprašanje na vojnega ministra glede grdega postopanja poveljnBta 23. pešpolka z vojaki In navaja mnogo slučajev, ki spominjajo na natfžaJostnejšo dobo brezkontrolnega mttlta-rtama. Čuden odgovor vojnega ministra. Vojni minister odgovori, da kaznovan, če se mn dokaže. Janom Protičem, je odgovoril uovi finančni minister Kumanudi: »Ta dolg je reguliran v linančnein zakonu za leto 1920 na ta način, da se provizoraie pmnanice nad 1000 kron pretvorijo v »talne tlržaviie obveznice, z« katere so Me dne 21. avgusta I. I. predvidene obresti 1 odstotka. Sedaj pa so se te obresti končnoveljavno določile ha 3 odstotke. Prlznaolce do 1000 kron se morajo izplačati do 1. apr. Izmenjava priznanje nad 1000 kron se bo vršita na ta način, da se vpošljejo toančnemu ministrstvu duplikati teh priznanic. Na podlagi teh duplikatov se bodo izdajale državne obveznice. Ker denarni zavodi, ki so vršili zamenjavo kronskih bankovcev, teh duplikatov dose-daj še niso vposlati ministrstvu to ker brez duplikatov »i mogoče izdajati obveznic, ker se je bati ialzitikatov, }e odredilo finančna ministrstvo, da se ta naredba izvrši, kakor hitro bodo doposland vsi duplikati. V proračunu je predvidena tudi vsota za tp, ki znaša dva in poJ milijona dinarjev in ki se bo takoj izplačala, kakor hitro se bo izvršila zamenjava prov iz ornih priznanic s stalnimi državnimi obveznicami. Najiinesilt-ne>šu točka v odgovoru finančnega ministra je la, da se bodo izplačale priznanje do 1000 kron 1. aprila. - —• Mednarodne pogodbe. Nato je odgovarjal minister Trif-kovič posl. Drinkoviču na njegovo trditev, da se moramo pri sklepanju naše ustave ozirati tudi na Št. Ger-mainsko mirovno pogodbo, čisto pravilno, da naša ustava nikogar nič ne briga in da je to naša domača zadeva. Ustavotvorni odbor. Po kratkem in brezpomembnem prepiru med Drlnkovičem in Prlbl-čevičem je zbornica izvolila ustavotvorni odbor, ki je sestavljen sledeče: Lista Vesničcva (radikalci) dobe 11 zastopnikov; lista Davidovičeva (demokratje) dobe 11 zastopnikov; lista Mehmed Spaha (muslim.) dobe 3 zastopnike; lista dr. Sušnika (klerikalci) dobe 4 zastopnike; lista Et-bina Kristana (socijalisti) dobe 2 zastopnika; Usta Sime Markoviča (komunisti) dobe 7 zastopnikov; lista Avramoviča (zemljoradniki) dobe 4 zastopnike. Vsega skupaj šteje ustavotvorni odbor 42 članov. Demokratsko - radikalni blok ima v odboru večino 2 članov. Administrativni odbor. Volitvl ustavotvornega odbora je sledila volitev administrativnega odbora, ki vodi notranje gospodarske posle skupščine. Dobili so: Radikalci 5 Članov; demokratje 5 članov; komunisti 3 člane; klerikalci 2 člana; socijaldemokratje 2 člana; zemljoradniki 2 člana; republikanci 1 člana. Vseh članov je 20. Prihodnja seja bo v torek ob 9. uri dopoldne. Deseta seja konstituante. prosi poslanca, naj navede imena onih, ki so mu poveJinika naznan® in obljubi poslancu, da oni vojaki ne bodo kaznovani, če so izpovedali resnico. Taka zahteva vojnega ministra je nekam čudna: poslanec nag imenuje imena svojih informatorjev! Mi mislimo, da sr. vojnega ministra imena nič ne brigajo, ampak on naj uvede pošteno In nepristransko preiskavo, pa bo imet kmalu dovolj imen na razpolago. Zadržanih 20 odstotkov ob priliki markiranja kron. Na interpelacijo posl. Miletiča, kaj je z onimi 20 odstotki, katere je država odvze- Belgrad, 1. Današnjo sejo konšti-tuante otvori predsednik dr. Ribar o polu desetih. Po prečitanju poročila verifikacijskega odseka se volijo člani imunitetnega odseka in odseka za prošnje in pritožbe. — Nato naznani predsednik dr. Ribar, da se seje ustavotvorne skupščine odgo-dijo, dokler ustavni odsek ne konča svojega dela. Odseku se daje rok 40 dni, da izdela ustavo in da pripravi vse potrebno gradivo. Seja se nato zaključi. *' V ponedeljek popoldne se je konstituiral ustavni odbor. Za predsednika je izvoljen dr. Milenko Vesnič (radikalec), za podpredsednika pa dr. TomljenoviČ, bivši hrvatski pod-ban (demokrat), za tajnika pa Bo-šokvič (zemljoradnik). Clan ustavnega odbora Je tndi socialdemokrat s. Etbin Kristan. Ustavni odbor mora po nalogu predsedništva skupščine dokončati svoje delo tekom 40 dnf. Nato se bodo začele razprave o ustavi v plenumu zbornice. Komunist Sima Markovič je zahteval, naj bodo seje ustavotvornega odbora javne. To zahtevo so pa demokratje in radikalci odbili in so sklenili, da tudi časnikarski poročevalci ne bodo mogli prisostvovati odborovim sejam. Gospodje bodo torej lahko lepo med sebok Za politično svobodo. Interpelacija s. Etbina Kristana na predsednika vlade in ministra notra njih zadev. Na šesti seji konstituante dne 25. januarja 1.1. je stavil s. Etbin Kristan na ministra notranjih zadev kratko vprašanje, katero prinašamo danes v celoti: Gospodje poslanci! Ni mi treba mnogo govoriti, ker je stvar, o kateri hočem govoriti, zelo znana. Ze prejšnja vlada gospoda Milenka Vesniča je izdala nekako »obznano« in izvedla celo vrsto naredb, ki stavljajo gotove stranke takorekoč izven zakona. Jaz ne poznam mka-kega zakona, ki bi mogel opraviče-vati take-ie izjemne naredbe v naši državi. Mislim pa, da je eden glav- gaja asa i -—~______________________ — Beloglavček in Po neskončnih južnih oceanih je ne* Številno otočkov; rastočih Sn umirajočih kakor enodnevnice. Na teh otočkih naletiS včasih na ljudi in živali, o katerih ne ve*, kako so pravzaprav tje zašli. Kar se rastlin tiče, rastejo tam samo od sebe. Tudi jih je ogromno veliko in fepe so. Sohtca je tam za vse. Ono ie tisto, ki žge kožo prebivalcem teh 5e«avih otočkov — dokler ne postanejo «rm kakor kitajska črnila — in seveda bolj trajno t„ (To solnce, , zatem, ker bi ju solnce ne moglo sMSati. Z eno besedo: Beloglavček hi Črniav-ka sta popolna . . . (kako bi iarekcl to grozovito besedo?) sta popolna ,, . (pogum!) sta popolna ANARHISTA, Vprašujete me, če imata starlše, če imata . . . Nc morem vam odgovoriti, ker sam nič ne vem, in me tudi nc briga. .» Vse, kar vem, je to, da se Beiosrlaveek ta čmjavka zabavata kakor dva norčka, Vsak dan je praanik. Ne znata za tedne in ne za leta. se Zgodovine slovenskega na- Ni treba jima računati, ko nimata denarja; ni treba jima denarja, ko sadje rn gorkota nič ne stanejo. Imata nedeljo, kadar se faiia zlubi, tako tako po svoji domišljiji. Tiste dni se spremenita v dva ptička. Beloglavček In čmjavka ptičkov nc morita, da bi jim vzela peresa. Ptički jih imajo preveč jn lili odvržejo. Imalo jih v vseh barvah, mogočih in nemogočih. •Treba jih samo -pobrati m vtakniti med lase: čudolep pogled. Nato si oblečete telo v tiste velike liste, ki jih je toliko v goščavi, da so dnevi vsi zeleni. Če hočeta Beloglavček fn Črnjavki oponašati ptičje petje, jima ni treba drugega, kot govoriti. Goščava je velika zelena hiša, omamno dehteča. Vse najdete tam, kar potrebujete. * Če se povzpnete do zadnjega nadstropja naj višjih dreves, zapazite čisto daleč zoprne mravlje, kako gomazijo: to so bledel " * • '■ Beloglavček In čmjavka ne čutila nal-iiKmjšega poželenja, da ba jih videla od blizu. lil bledel si ne poželijo, da bi šli v goščavo, ker je tam ogromno kač in nič dvigal. Enkrat pa, vseeno, se Je debel korar upal v te kraje. Ptički so prenehali peti, Kače so sc zganile. Beloglavček in Crofevka sta obsodila to orno stvar kot zelo grdo in. hudobno. Nista se zmotila. Drugič sta videla vojake, ko so se vež-bali daleč v daljavi. Raznmcla sta, da tista maškarada ni bila uprizorjena od ptičev. * Kadar še dela noč, mislita Beloglavček in Čmjavka, da je svet postal zamorec. ,To jima laska. Zaspita siadko objeta iu sanjata, kako prihaja beli dan. nih pogojev, da more država uspe-. yati, ta, da se deli vsakemu enaka pravica (Odobravanje.) Nikdo nima pravice presojati, ali je kaka ideja sposobna za propagando ali ne. (Poslanec dr. Svinjarev: »Gvo je opet nova školal«) Jaz tu rie govorim kot advokat komunistične stranke, ker je ta sama tukaj in se more sania braniti. Jaz govorim tu v imenu enakosti vseh državljanov. (Odobravanje). To, kar se Je danes zgodilo eni stranki, to, gospoda moja. se more dogoditi vsaki drugi stranki, ako se bo vladi dovolilo, da tako postopa. (Nemir in medklici. Predsednik zvoni.) Gospoda! Vi ste danes v večini in v vladi; to se pravi, v večini pravzaprav niste, le v vladi ste. Lahko se Vam pa zgodi, da se lepega dne razidete in da ostane del poslancev, ki so danes v vladi, tedaj v opoziciji. In če bomo dovolili, da bo vlada operirala s takimi argumenti, kakršnih se je posiužila vlada gospoda Vesniča, se Vam zna zgoditi, da se bo z Vami v opoziciji prav tako postopalo. (Klic: Pripravljeni smo na to.) Dobro, Vi lahko prav in te, da ste pripravljeni, toda uti'nismo, tu zaradi hazardne igre, ampak za« to, da delamo pravico. Vlada, ki je nasledila gospoda Vesniča, je to. stvar prevzela in je za njo odgovoi> na. Naslikali so nam črnega vraga na zid in govorili o silni nevarnosti, ki preti državi. Toda, gospoda, do danes nismo še videli od nobene strani nobenih dokazov. (Medklic: »Kada bi videli dokaze, bi bilo i doc-, akno — pozno). Gospodje, ako pra-^ vite, da se nahajajo prevratni elementi na levi strani, Vam rečem jaz, da se nahajajo prevratni in državi nevarni elementi tudi na desni stra-« ni. .(Odobravanje pri socialistih). Gospoda, ako dokazi, kijih ima vlada v roki, ne presegajo važnosti tega, kar je bilo do sedaj objavljeno v. časopisju, ie to prav mršav material, ki brez ozira na pravno vprašanje nikakor ne more opravičevati takega postopanja. Jaz sc hočem držati določbe poslovnika, da sme biti vprašanje na ministra pred prehodom na dnevni red samo kratko, in nočem o stvari dalje govoriti. Nc gre mi za to, da oviram in zadržujem delo te skup-, ščine. Toda čudim se, kako Je mogla skupščina preiti tako mimo preko tega, da se tukaj dela Izjemno stanje. čudim so. da ulkdo ne kliče zaradi tega ministra na odgovor. Zato stavim na gospoda ministrskega predsednika, ozir. na gospoda s ministra notranjih zadev, ki je obljubil, da bo odgovoril namesto obolelega predsednika ministrskega sveta, sle* deča vprašanja: vej. Domislita sij napraviti kip. iz zemlje in čmjavka se trudi, da bi izobličila Bs* loglavčka. BeJoglavček skuša upodobiti Črolavko. Da natančno vidita, kako sta narejena* so skioneta radovedno drug k drugemu, da padeta končno drug drugemu v naročje in pustita začete nestvore. * Čas se pretaka Uho In brezoblično. Nekega due zapazita Beloglavček in Čmiavfca prah v svojih laseh. Streseta glavi, toda prah ostane. t NJIJU LAŠJfi SO POSTALI BELI, k dolgo, dolgo zatem so kopallščAiki, prišedši v goščavo, našli dva objeta okostnjaka, preko katerih so rasHl rnavričal cveti Beloglavček in Oralavka sta živela, pa nista poznala Dobrega ali Slabega, kultur* nega pomena Jugoslovanskih plemenskih' antagonizmov m- obeh slovenskih narodnih očetov: očeta Lemeža in očeta Zorge; slo« venske gledališke umetnosti pa še celo na^ zlasti operne. Bila sta srečna. 26. ilev. iiheža rasen nedeli in praznikov v s a K dan ob HO. url dopei«Si»e. Uredništvo je v Ljubljani, !< taneiSkanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise trankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. Leto V. Telefonska št. 312. Naročnina: Po poiti ali e dostavljanjem na dom za ee!o eto K 240, za pol leta K 120, za četrt eto K 60, za mesec E 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostato tujino in Amerika K 360. Reklamacije za Ust so poštnine proste. Upraviuštvo ie v Ljubljani Frančiškanska utica žt. 6'L, Učiteljska tiskarna. V Muttllanl, v tetrtek 3. februarja 1921. Glasilo iugoslov. soclialno ■ demokratične stranke. Štev. 26. 1. Kateri so tisti važni dokazi za dozdevne priprave za državni prevrat, ki so se baje vršile? 2. Ali se zavedate, da ste se z iz-danjem teh naredb pregrešili proti zakonu? 3. Ali ste pripravljeni, da takoj ukinete te izvanredne protizakonite naredbe, ki so, kakor se zdi, manj naperjene proti posameznim navedenim političnim strankam kakor proti politični svobodi v državi sploh, kakor je dokazano z dosedanjim izvajanjem te naredbe? Kajti stoji in zato imamo že danes dokaze, da se ne preganjajo samo komunisti — in jaz bi bil tudi proti temu, da se oni preganjajo — ampak tudi elementi, ki posameznim policijskim uradnikom niso po volji. Mi smo za to že doprinesli vladi dokaze. Na to kratko vprašanje s. Etbina Kristana je odgovarjal na mesto obolelega predsednika vlade minister notranjih zadev g. Draškovič. Njegov odgovor ni nič drugega, kakor ena sama porogljiva imperti-nenca, kakor jo more roditi samo bankokratska ošabnost in baharija. Draškovlč'ni govoril ničesar o dokazih, kalere je zahteval s. Etbin Kristan za nameravani »državni pre- vrat« od strani komunistov. Zakaj ne? Iz enostavnega razloga, ker jih nima, tisti pa, katere baje ima, so zelo dvomljive vrednosti, ker le preveč spominjajo na staro dunajsko metodo ponarejanja obtoževalnih in obteževalnih listin. Gospod DraškoviČ je priznal, da se sedanja vlada popolnoma strinja z odredbami bivše Vesničeve vlade. To pri/nanje bi utegnil človek smatrati za možarost. Toda če povein in dokažem človeku, ki nosi in zasluži ime mož, da dela krivico nedolžnim in neprizadetim ljudem, bo tisti človek, ki je res mož, svoje možgane odprl in krivico popravil. Če pa mi kdo na vse inoje dokaze o storjeni krivici odgovori tako, kakor je odgovori! Draškovič s. Kristanu, da bo vseeno še nadalje delal krivico, potem to ni več mož in njegovo postopanje ni več možatost, In ni več moški ponos, ampak je navadna baharija s politično močjo in banko-kratsko predrznost, ki utegne danes ali jutri imeti ravno tako neprijetne posledice zanj in za njegove ljudi, kakor jih ima danes njegov odgovor za nas in naše pristaše. Gospod Draškovič je rekel, da bo vlada v svoji slepi trmi in politični zaslepljenosti vztrajala. Mi pa v odporu. Preganjanje tiskarske strokovne organizacije v Rusiji. (Iz pisem med Hendersonom in Krasinom.) Britska delavska stranka je poslala spomladi lani v sovjetsko Rusijo posebno komisijo, ki ni občevala samo s komunisti, marveč je stopila v zvezo tudi z drugače mislečimi proletarskimi in socijalistlčnimi krogi, da bi mogla britskemu proletari-jatu čimbolj nepristransko poročati o razmerah v sovjetski Rusiji. Zaradi tega obiska je nastala neprijetna afera, ki se izraža v pismih med Hendersonom in Krasinom, in ki precej otemnjuje mišljenje ruskih tevolucijonarnih oblastnikov. Henderson piše Krasinu, da so člani britske komisije obveščeni, da se je začelo v zvezi s to študijsko komisijo preganjanje: L strokovno organizacijo tiskarjev v Moskvi je vlada razpustila ter da je razpust v zvezi s shodom mosokvskih tiskarjev dne 23. maja, na katerem so bili tudi trije člani britske delavske delegacije; 2. da je bilo zaradi nazorov, izrečenih na shodu, predsedstvo razpuščeno, nekaj članov aretiranih in vlada je sama postavila novo načelstvo, ne da bi delavci kaj sodelovali pri tem; 3. da se je članu soc. dem. stranke Abramoviču po odhodu britske delegacije odreklo sovjetsko članstvo zaradi nagovora, ki ga jo imel v seji moskovskih sovjetov, ki so se je udeležili tudi brit-sik delegati, dalje, da sta bila dva druga člana načelstva soc. dem. , stranke aretirana in član Dan pregnan iz Moskve v Perm. Britska delegacija je občevala z nekomunističnimi krogi ob zagotovilu, da ne bo nihče preganjan zaradi kakih pojasnil. Iz teh razlogov prosi Hender-son pojasnil od ruske sovjetske vlade o teh preganjanjih. Iz odgovora Krasinovega posnemamo naslednje. Krasin izjavlja, da je odgovor nemogoče omejiti na sama ta posebna vprašanja, ker se morejo smatrati le kot v okviru splošnega ravnanja sovjetske vlade proti taikm osebam in skupinam, ki se imenujejo socijaliste. Nikdar se ni tajilo, da sovjetska vlada ne vodi takozvani »protiustavni« boj proti vsem pojavom protirevolucije, ne-glede na to, katere osebe ali skupine jih zakrive. Sovjetska vlada je z vso odkritostjo pred vsem svetom povedala, zakaj smatra nekatere sku-rine za protirevolucijonarne kljub njih socijalističnemu nakitju In zakaj mora nastopati proti prejšnjim prijateljem in revolcijonarcem. Tako bo postopala sovjetska vlada tudi daije. ker je sama, ne pa Rusi v inozemstvu ali britska delavska stranka, za rusko revolucijo odgovorna. Nazori izven Rusije živečih državljanov brigajo sovjetsko vlado jako nr*lo; kar se pa tiče nazorov britske deiavske stranke in drugih socialističnih strank, jih more vpnSievail sovjetska vlada le tedaj če se pred-lože kot crijateijskl nasveti ali kot izraz odkritega presenečenja nad konkretnimi dogodki. Sovjetska vlada pa zavrača z vso odločnostjo poizkuse vmešavanja v njuno notranjo p.iliciko. Po teh splošnih Izvajanjih, katerim še dostavlja, da sovjetska vlada sicer podporo britske delavske stranke in drugih proletarskih ah celo polprole tarskih strank s hvaležnostjo sprejema, toda le pod pogojem, da od te podpore niso odvisni gotovi ukrepi sovjetske vlade, odgovarja na Hendersonova vprašanja naslednje: 1. da »nova ustanovitev« tiskarske strokovne organizacije In aretacija nekaterih članov načelstva ni v nobeni zvezi z obiskom ruske delegacije, marveč je posledica dogodkov že pred nekaj leti; 2. odstavitev Abramoviča je bil prostovoljni čin njegovih volilcev, na katere vla-da ni čisto nič vplivala in 3. da navedene aretacije niso v nobeni zvezi z ob navzočnosti britske delavske delegacije izraženimi nazori ter dalje da je izgon Dana bil ukrep, ki je bil z ozirom na vojaške stvari opravičen, ker je Dan zdravnik In je bil tako kakor mnogo drugih komunističnih zdravnikov, poslan na fronto. iz teh izvajanj Krasinovih je jasno razvidno, da so se vsa v Hender-Sonovem pismu navedena preganjanja res zgodila, in zdi se nam ic prav čudno na primer, da so bili na-čelstveni člani tiskarske strokovne organizacije takoj po obisku britske delegacije preganjani zaradi grehov, ki so jih storili »pred leti«. Ruska sovjetska vlada pojmi pomen protirevolucije pač tako, da je v njenih očeh vsak protirevolucijonarec, ki ima o socijalistični revoluciji drugačne nazore kakor gospodujoči komunistični oblastniki. Politične vesti. ’+ Nenavaden naraven pojav. — Ce stopiš psu na rep, pa zacvili. Namreč pes, ne rep. A« n! to čudno? Človek bi mlsJ«, na] zacvBl repi Tako ie tudi v politiki. ,Ce se obregnemo mi ob komuniste, pa zacvili — »Slovenec« 1 čudne stvari so to na Svetu, Čudne... + Banket v Bdgradu. — Ob priliki odlikovanja mesta Belgrada z ra]viši im francoskim redom Je govoril francoski generali: »Vesel sem! — Pozdravljam vas! — Klanjam se! — Nafbcij sem vesel! — Al! poidete proti Rusrili? + Politično potovanje. — Čefbosiova-5ki zunanji minister dr. Beneš Je potoval včeraj v — Rim. — Bogve, kakšno politično dete se bo tam rodilo! + Pašlču — zaupnica. LDU Belgrad, 1, febr. V radikalnem idubu je ministrski predsednik Pašič danes zahteval Izjavo, ali se njegovi tovariši strinjajo z njegovo politiko. Minister Jankovič je imel eno uro dolg govor, v katerem je naglašai, da je sporazum med radikalci in demokrati zelo važno delo in v veliko korist države. Ta sporazum je treba še pomnožiti. Po njegovem govoru je radikalni klub odobril politiko in delovanje ministrskega predsednika Pašiča. 4- Socijalistični shod v Unači za Jugoslavijo. Iz Unače javljajo, da je posebna skupščina tukajšnje socijalistične delavske organizacije soglasno sprejela resolucijo, da se ta kraj pridruži kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklep izraža željo, naj se Unača potem aneksije spoji z našo kraljevino. To resolucijo je skupščina predložila ministru za notranje posle. + Poslaništvo v Švici ostane. Naša vlada demontira kot netočno vest, da namerava ukiniti naše poslaništvo v Švici. + Komunisti se začno med sabo obglavljati. Ko se je zbrala konstituanta meseca decembra ter so razne politične stran- ke na podlagi nazadnjaškega poslovnika prisegle, med njimi tudi socialisti s protestom, da prisežejo, ker jim to prisego nasilno usiii večina'in ker hočejo ostati v parlamentu, da kontrolirajo vlado. Tedaj so komunisti silno zabavljali na socialistične poslance. Mlakar iz Zagorja in Koren iz Trbovelj sta delavstvo informirala, da se komunisti dajo raje obglaviti kakor da pri-sežejo. Privržence sta tako preslepila, da so tudi ti ponujali svoje glave socialistom za slučaj, če bi komunisti prisegli. No, in sedaj je res mogoče, da postavijo vešala in začno drug drugega obešati, ker so komunisti tako lopo v Beogradu prisegli. Ne verne pa sicer, ali bodo rabili tudi rablja za ta posel. Najbrže pa ne bo treba ne enih ne drugih, ker so to ljudje velikih besed brez dejanj. Te vrstice napišemo, da bodo trezni delavci uvideli, kako resni so ti komunistični voditelji in njih poslane«. + »Socijallst«, glasilo beograjskih cen-trumašev, je postalo s 1. t. m: dnevnik + Češkoslovaška socijalno demokratična stranka (desnica) ima politično organizira nih sedaj po cepitvi 275.000 članov. I Dnevna kronika. Uradna sabotaža zakonov. Delodajalci ptujskega političnega okraja, zlasti sodnega okraja Ormož, se dosledno branijo prijaviti mezde svojih delavcev v zmislu začasne uredbe bolniško-zavarovalnega zakona in izvršilne naredbe poverjeništva za socijalno skrbstvo k tej uredbi. Ptujsko okrajno glavarstvo, katerega vodja je g. Pirkmajer, je na tozadevne ovadbe bolniške blagajne odgovoril, da ne stori ničesar dotlej, da bo poverjeništvo rešilo resolucijo ormožkih obrtnikov, ki sabotira zakon; tudi zahteva oa blagajne dokazil, da so bili vsi delodajalci o dotični uredbi obveščeni. Gospodu glavarju je § 2. občega državljanskega zakona očividno neznan. Opozarjamo na to dejstvo predsedstvo deželne vlade, pa tudi socijalistične poslance, da bo v tem oziru že vendar enkrat red. Ta bi bila lepa, da bi uradno postavljeni čuvarji zakona sabotirali zakon! — Napoved za odmero pristojbinskega namestka v osmem desetletju. Finančna delegacija Javlja uradno; Z prvim dnem januarja 1921 se pričenja osmo desetletje za odmero pristojbinskega namestka. V to svrho se mora vsa namestku zavezana Imo-vina po stanju omenjenega dne na novo napovedati. Napoved je predložiti najkasneje do 31. aprila 1921 pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, pristojbinski oddelek, v čigar področju ima zavezanec svoj sedež, sicer je plačati to pristojbino v dvojnem znesku za vse osmo desetletje. Napoved je napraviti na predpisanih tiskovinah, ki se dobe proti povračilu stroškov pri vseh davčnih uradih. Tudi zavezano!, ki so bUi do zdaj namestka oproščeni, morajo na poved predložiti ta oprostitev za osmo desetletje na novo izposlovati. Podrobne določbe vsebuje naredba ministra financ z dne 31. decembra 1920 št. 14.064, ki se obenem razglaša v Uradnem listu. Dotično številko je dobiti pri upravništvu Uradnega Usta po oblčanl ceni. Uradni Ust z dne 31. januarja prinaša poslovnik o pobiranju davka na posloval promet po izpremenjenih določilih finančnega zakona ta uredbo o razdelitvi podpor čistega dobička državne razredne loterije. Državni izpit. Komisija za proučitev uradniškega vprašnja, ki je sestavljena Iz uradnikov finančnega ministra je sklenila uvesti državni izpit, ki bo odloča! poleg moralne kvalifikacije tudi vprašanje napredovanja uradnikov. Akademska menza. Prejeli smo in objavljamo: Dasl j« položao našega visokošolskega dljaštva res slab, vendar to, kar Je priobčil »Naprej« pod tem naslovom, potrebuje pojasnila: Ljubljansko podporno društvo vodijo delegati vseh petlli fakultet, in Je društvo nestrankarsko. Režijska cena je tudi za februar 16 kron in ne 20, pač pa stane uradniška menza 20 in ne 17 K. Prostori, v katerih je nastanjena menza v LJud. domu, res niso tako vzorni kakor v Marijam šču, a Podporno društvo n4 dobilo boljših na razpolago. V Ljudskem domu se kuha posebej za akademike, ki plačajo 16 bron in posebej za druge, ki plačajo manj. In teko dalje. H koncu bodi še omenjeno, da le klicanje g. poverjenika za prosveto, ki naj posveti v to navidezno temo, nepotrebno, ker kontrolirajo poslovanje menze akademiki sami in univerza po K. univ. prof. dr. Serku. — K temu pojasnilu dostavljamo, da je za ljubljansko dijaško menzo državni prispevek manjši kakor v drugih mestih, in sicer znatno. Sklenilo se Je tudi že, da' se prispevek zviša, In nekoliko več kontrole bi dijaki že lahko vršili, če se te pravice zavedajo. Iz gledališča. Radi težke obolelosti gdč. Richterjeve se poje danes dne 3. febr. mesto opere »Dalibor« opera »Rigoietto« za rod B. Lastniki certifikatov za državne na. slavljence se opozarjajo, da veljajo za leto 1920 izstavljeni certifikati za vožnje na progah južne železnice v kraljevini SHS brez nadailjnih formalitet še naprej do 28. februarja 1921. Tečaji za črevljarje In krojače. Urad za pospeševanje obrti je v ponedeljek dne 31. januarja t. L zaključil tečaja za Invalidne črevljarje in krojače, Id sta se otvoriia 29. novembra 1920. V Ljubljani bo priredil zopet prikrojevalni tečaj za črevljarje, v Celju pa prikrojevala! tečaj za krojače. Interesenti mojstri ta pomočniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo ta sicer za črevijar-ski tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vršil v Celju pa na krojaško zadrugo v Celju. Zahvali. Najtopleje se zahvaljujem prirediteljem železničarske veselic 23. januarja 1921 v Vrdu pri Rudelnu za nepričakovani prispevek 800 K, ki so ml ga naklonili spričo moje triletne'bolezni Dalje se najtopleje zahvaljujem organizaciji vojnih invalidov, podružnica Vrhnika, ki je odstopila od prebitka v pomoč v moji dolgi bolezni znesek 120 K. Jakob Dobrovoljc, Mirke 14. Lov za steklim psom. Včeraj se je pojavil na ljubljanskih Poljanah rujav pes z belo liso, ki je ogrizel dve osebi, eno žensko Iz Stepanje vasi ta sina brivca Ojuda. Ker so sumili, da je pes stekel so streljali nanj, pa ga niso zadeli. Slednjič se le konjaču posrečilo,da je vjelpsa na dvorišču »Alojzijevišča« v zanjko. Sedaj ga bo poklicani živino zdravnik preiskal, če Je res stekel. Ogrizeni osebi sta morali tl« v bolnico. Zopet tatvina ameriških pisem. Kakor poročajo listi Iz Subotice, so na tukajšnji pošti IzsledfU tatvino ameriških pisem, seveda samo onih, katerih vsebina je obstojate v denarjih. Vsled tega je bil dosedal aretiran poštnt uradnik Mirko Kuzma. Organizacijski vestnik. Iz stranke. Diskusijski večeri, ki so bili lani ob tem času prekinjeni, se zopet obnove. Vršili se bodo redno ob petkih v mali dvorani »Mestnega doma«. Začetek ob 20. uri Debata bo najpozneje ob 22. vedno zaključena. Prvi diskusijski večer se bo vrgli v petek dne 4. t in. Vestnik Svobode. Podružnica »Svobode« v Celju priredi v soboto, dne 5. februarja ob pol 8. uri zvečer venček bostumiranfli služkinj v kostumih za služkinje, pestunje, kuharje, natakar}., postreščke Itd. V veliki dvoraol Igra poSooštovitaJ orkester železničarjev, v tnali d varani pa tamburaši. Vstopnina za osebo 10 K. Ker }e preskrbljeno za vsako- vrstno zabavo, vabi vljudno k Obilni ude- ležbi odbor, •s .“ N°v državni Proračun. »Politika* .: v finančnem ministrstvu se delata priprave za sestavo proračuna za leto 1921 do 1922. Vobljcna so vsa rmmstrstva in ostale državne oblasti, da v pošljejo proračune za izdatke. V tekočem mesecu se prične splošna razprava aprila ali najkasneje do maja bo ves državni proračun gotov. — Vprašanje nemških dolgov Franciji. Poslanci Aubriet, Levasseur Rozier in Bar-tho!emy so v zbornici predložili zakonski načrt, po katerem naj Francija nenadoma obnovi svoje zahteve, da Nemčija povrne Franciji svoje dolgove. Načrt predlaga, naj Francoska banka izda bančne nakaznice, glaseče se na nemške dolgove. Vsota naj* bi zašala 150 milijard in naj bi se plačala v obrokih. — Ruska naročila v Ameriki. Federated Press v Washtagtonu je informirana, da se ruska naročila v Ameriki dnevno kopičijo, tako da bo njihova vrednost znašala do marca meseca eno milijardo dolarjev. Na|-več je naročil 'za lokomotive, poljedelske stroje, električne naprave, tovorne avtomobile in mesne produkte. Naročil za lokomotiv« Je toltk-o, da bodo vse ameriške tovarne za lokomotive lahko zaposlene cela trt leta. Ameriški kapitalisti vsi želijo, da bi Harding po nastopu svoje vlade odpravil blokado Rusije in odprl trgovino z Rušilo. — Cene živil na Angleškem padajo neprestano. Dočim je bila draginja 1. novembra m. 1. za 176 procentov višja kot pred vojno, je bila koncem januarja le še za 165 proc. — Škotske jeklarne so znižale ceno jekla od 20 na 7 šilingov. In to je v dobi dveh mesecev že tretje znižanje cent Po svetu. — Pegavica na Dunaju. Kakor poroča dunajska »Rathauskorrespondenz«, je doslej obolelo za pegastim legarjem vsega skupaj 25 oseb. Od teh jih pripada 18 družbi artistov, ki se je, kakor je dognano, okužila na potovanju iz Trsta na Dunaj prej-kone v Trbižu. Trije primeri pegastega lesarja izvirajo od drugod ta štirje so nastali med dunajskim prebivalstvom. Tekom 24 ur se je pojavil samo še en primer od zunaj. Od obolelih je doslej umrl samo eden. Dosedanje razširjenje bolezni ne zbuja nobeno bojazni. — 155 mark poštnine za en sam dopis. Neverjetno je to, ali resnično v državi Poljski Banka »Slavija« v Pragi je dobila nedavno od svoje likvidirane podružnice v Lvovu 300 gramov težak rekoniandiran dopis, ki je imel po poljskih poštnih tarifih na sebi za «16 manj kot 165 poljskih mark poštnih znamk. Pri nas b« plačali za tak dopis na Poljsko kakih 20 — 26 K; na Če, škoslovaškem n. pr. 11.75 Kč. Ta primer nam lahko dobro služi v spoznanje razmer na Poljskem, kjer draginja presega Vse. — Propovedono veseljačenje. »Korres« pondenz Hoffmann« javlja, da je bavarski ministrski svet sklenil, z jutrišnjim dnem prepovedati vse veselice. — Seveda na Bavarskem, — Naraščanje samomorov v Zedinjen, državah. Stevlio samomorov v Zedinjenih državah je lani zraslo za okroglo 1000 ta je znašalo nad 6000, med temi 707 otroških samomorov. Najmlajši morilec je bR staO 5, najstarejši 103 leta. Druitvene vesti. Veliki pustni korzo. Vstopnice za »Stavčevo« maškarado se dobe v predprodaji v trgovini g. L. Černeta, Woliov& ulica, in na dan prireditve od 9. do 12. ure dap. v dvorani hotela Union. Vstopnina za nečlane 30, za člane 20 K, toda le v predprodaji Posebnih vabil se letos ne razpo-šBja ta je vstop splošen. — Gostilničarjem In kavarnarjem! V, petek 4. t. m. prirede gostilničarski ta kavarniški uslužbenci v Narodnem domu svoj plesni venček, katerega čisti dobiček je namenjen za ustanovitev strokovne šole z* gostilniški In kavarniški narašiaj. Vabimo tovariš« gostilničarje ta kavaraarje ter tu« varištee kavamarice In gostilničarke, kakor vse cenjeno občinstvo, da posetljo v čim večjem številu to prireditev, ker gre za dobro stanovsko stvar. Načelnlštvo »Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev« vi Ljubljani. Fran Kavčič, načelnik, Fran Kradeš, podnačelmk. te za kniouti pred- mv rasti išče kovinska industrija, Domžale. Tovarniška zaloga gamaš po konkurenčni ceni par ž 170 K do 330 K, engros primerno ceneje nudi tvrdka ANDREJ SEVER, trgovina raznega usnja v Ljubljani, Prešernova ul. 9, (restavracija ,PerJes“). Največja zaloga 1 in inii se priporoča za nakup najboljših instru-mentov Izvrstnih to- Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana« Millerjeva ulica It. 3 varn po najsolidnejaih In nizkih cenah. Mašinsko olje Regal O« najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih so-§ dih in pošilja vzorce na zahtevo Srenih Dl.! •ilif it—V 'b f \b* d/ t » .i /,x L t c t ~ I i; IzdaiateJi; Ivan AIHuar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v LUibliani. Odgovorni urednik: .Tak, Vehovce,