Političen list za slovenski národ. F« polti prejemali veljat: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ffid., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejema» velja: Z« celo leto 12 grld., za pol leta 6 jld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto. PoBumeinc številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. «e se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 1. junija 1889. Letnilt XTVII. Dogodki v Srbiji. Miuolo nedeljo so bili v Belemgradu krvavi izgredi. Povod temu je bil velik shod, katerega je priredila naprednjaška strauka, možje torej, katere sovraži narod srbski. Naprednjažka stranka ni imela nikoli zaslombe v narodu, služila je onemu, ki jej je več ponudil, njeni pristaši so bili ljudje, ki so vsled vladnih prememb zgubljali službe in dohodke, katere jim je zopet preskrbel Garašanin, njihov vodja. V hrvatskih listih čitamo dalje o tej stranki, da jo je držal na krmilu le Milan Obrenovič, a njega držali so drugi. Za časa vladanja te stranke je Srbija globoko propala. Ti „rodoljubi in državniki" polnili 60 si žepe, dokler so mogli. Njihovim podlim namenom bila so vsa sredstva dobra. Jemali so, kjer so mogli, uničili vsakega, ki jim je bil na poti. Dokler je ta čedna družba našla denar v bla-gajuicah, držala se je na krmilu. Ko ni šlo z lepa, šlo je z grda; ako niso zadostovali domači dohodki, prišla je vnanja pomoč. Konečno je struna počila. Kralj sam je pobegnil in družba se je raztepla. Narod se je veselil, ko so dobili v roke oblast možje, ki morejo privesti Srbijo na pot napredka in blagostanja. Največji grobokopi Srbije ostali so nekaznovani, narod jih je pustil, da žive. In ta strauka, na čelu jej Garašanin, „najpo-kvarjenejši človek", kakor ga je sam kralj Milan imenoval, bila je tako predrzna, da se je upala stopiti na shodu pred narod ter zagovarjati svoje krivice. Zbralo se je več stotin naprednjakov, med njimi mnogo odpuščenih uradnikov. Glavni govornik je bil Garašanin, ki je skušal v dve uri trajajočem govoru zagovarjati svojo stranko in vlado. Mož torej, ki je osamljen med narodom, katerega natod imenuje grobokopa Srbije, je tako nesramen, da na javnem prostoru zagovarja svojo umazano preteklost. Trdil je, da so bile volitve proste pod njegovo vlado, da je bilo finančno gospodarstvo v lepem redu, da je bila vojska proti Bolgarom sveta in le zato nesrečna, ker je za hrbtom tedanja opozicija ali sedanja vladna stranka hujskala narod. Take besede so morale razburiti narod. Narodu je prekipelo ter je silil na vrt, kjer so zborovali naprednjaki. Vsled izzivanja je narod začel metati kamenje, naprednjaki so se branili s stoli in palicami, konečno je tekla kri. Garašanin in tovariši njegovi so bili oboroženi z revolverji. Vodja sam, ki je že z okna streljal na narod, dal je tudi zadnjič vzgled in ustrelil jednega dijaka. Nerazumljivo je skoro, da ni bilo večjih prepirov in da je policija pomirila narod, da ni napal Garašanina. Naprednjaki so nameravali v Belemgradu pro-vzročiti pretep, revolucijo, in tako pred svetom pokazati sedanjo vlado v najslabši luči. Postavili so vlado v dilemo: Ako zabrani shod, potem je krik proti vladi, da se Bog usmili, ako ga dovoli, potem jo gotov pretep. Zelja se naprednjakom ni izpolnila. Vlada je shod dovolila, in do večjega pretepa tudi ni prišlo, ker naprednjaki nimajo ljudij, ki bi jih branili. Garašanin se je prepričal, da on in stranka njegova nimata prihodnjosti v Srbiji; zapeljati je hotel mož žalostnega spomina vlado in narod do neprevidnih korakov, da bi zopet prišel k državnim jaslim, a motil se je. Na Dunaji so se sedaj gotovo prepričali, da na naprednjake v Srbiji se ne morejo zanašati. Na-prednjaška stranka more le škodovati avstrijski veljavi v sosednji kraljevini. To naprednjaki sami že spoznavajo; kakor namreč „Pol. Corr." poroča, prejšnjih najveljavnejših članov naprednjaške stranke ni bilo k zborovanju, kot Mijatoviča, Novakoviča, Piročanca in Horvatoviča. Čast Srbom, da se niso spozabili. Ta dogodek pa naj jih opominja, da so previdni in složni, ker nasprotniki pleto jim mreže. Keseria slovenskim trgovcem. Dolgo je trajalo, da je narodna zavednost tudi v naših trgovskih krogih pognala korenine. Toda ni vse tako, kakor bi imelo in moralo biti — to velja zlasti o večjih trgovskih tvrdkah, ki doslej še poslujejo po starem kopitu, po kojem je nemščina po zakonu ustanovljena za notranji poslovni jezik v trgovstvu, knjige trgovske in poslovne vodijo se nemški in nemški se tudi koresponduje. Toda nadejamo se, da i v tem oziru sčasoma postane bolje in da se bodo naši zavedni trgovci spominjali svoje dolžnosti, kojo imajo do naroda. Nekateri trgovci in prve hiše v tem oziru možato in pohvalno postopajo in zahtevajo od drugih trgovcev, s kojirni so v trgovski zvezi in jim dajejo zaslužek, da ž njimi dopisujejo slovenski. Na Stirskem n. pr. je vsak nemški trgovec proklinjan od velikonemških časopisov, ako se pregreši, da iz trgovinskih ozirov dopisuje s slovenskimi naročilci slovenski in jim pošilja slovenske račune; vendar vzlic temu celo nekatere tukajšnje, prononsirano nemške lirme uznavajo za prospešno. da se s slovenskimi naročniki sporazumejo v slovenščini ; v svoji službi imajo slovenščine zmožne kore-spondente, slovenske potovalce in pravilne slovenske cenilnike. Znane so velike nemške in laške lirme v Gradci, Trstu itd., koje vzdržujejo slovensko osobje po svojih prodajalnicah v ta namen, da ustrezajo pravičnim zahtevam svojih slovenskih odjemnikov. Tudi poto-valci dobili so dobre službe pri tujih nemških in laških firmah, koje jih pošiljajo po slovenskih in slovansKih deželah na pot, da razpečavajo svoje blago. Ta slučaj in pojav je jako zadovoljiv in za naš trgovinski naraščaj zelo koristen. In tedaj bi vsak mislil, da naši gospodje trgovci slovenske zastopnike inozemskih lirm podpirajo tako, da bi nemški in LISTEK. Kulturna razmišljavanja. Ni je pomladi, in ko bi se zlato solnce usme-valo še krasneje na nas zemljane, dokler škrjanček ne zažgoli proti jasnemu nebu čarobno besedo „vi-gred". Gaj brez ptičjega petja ne bil bi gaj, sadu-nosni vrt brez ovočja ne vrt, da celo borna kmetske kočice streha bila bi pusta brez šviganja lastovk. In kdo je privabil pomlad narodnega, novega življenja našemu narodu, v kraje, prej v narodnem oziru tako osamljene in opuščene? Pevci, pesuiki, ti 60 bili naši prvi buditelji, koji so iskrenim navdušenjem budili speče: Vstanite, vzdramite se vsi, ki še spite! Oni so bili proroki boljše narodne bodočnosti — ki so pohajajoči iz kmetskih koč, kjer je jezik naš našel zavetišče, pozneje s sveto gorečnostjo po domovini slovenski širili v pesnih in govoru krasoto iu Iepozvočnost materinega jezika in mladino učili ter navduševali v ljubezni do rodne zemlje. Med temi pevci in narodnimi buditelji, kojim letos hvaležen narod postavi spomenike, imajo prvo mesto: Valeutin Vodnik, Pr. Levstik in Miroslav Vil h ar. Domoljubi slovenski bodo s spomeniki dokazali, da vedó ceniti hvaležnost do zaslužnih mož. In kakor navlašč. Vse tri strani Kranjske dobé spomenik svojemu rojaku. Središče Slovenije, oziroma Gorenjske: Vodnika, Dolenjska: Levstikov spomenik v Vel. Laščah in Notranjska : Miroslava Vilharja v Postojini. Toda ves slovenski svet pripravlja se na Vodnikovo slavnost; vse željno pričakuje slavnostna dneva 29. in 30. junija. Vodnikov spomenik in slavnost ima nam Slovencem nekako to biti, kar Eifflov stolp Francozom in izložba vsemu Parizu. Pariz! Kaj je danes Pariz proti Eiftlovemu stolpu? Babilonski stolp je bil tretjina Eifllovega in koliko nesreče je provzročil! Kaka visočina je tu iu do sedaj še nijedne nesreče. Padel ali skočil s 300 metrov visocega stolpa doslej nihče še ni, dasi je ta stolp kakor navlašč za samomorilce. Ves svet govori iu piše o Eifllovem stolpu. Skrinjice, sklenice, torte, škatulje, zmrzlina, vse se vže izdeluje ii la tour d' Eiffel. Celó damske klobuke prirejajo kakor stolp. Kdo vé, kake nasledke bode imelo to. „Le Fig aro. — Edition spéciále imprimée dans la tour Eiffel", tako slove prva številka lista „Figaro" v posebni izdavi z dné 15. maja, koji mi je poslal neki prijatelj iz Pariza. List je tiskan na Eifllovem stolpu in je dvakrat večji nego „Slovenec" glede formata na štirih straneh. Na čelu lista, ki izhaja vsak dan, naznačen je njemu namen, da se izdaje v spomin svetovne izložbe v drugem nadstropji Eifflovega stolpa, 115 metrov 73 centm. nad površjem Marsovega polja. Prva številka „Figara" ima nastopni francoski tekst: „Si les fanatiques Musulmans pouvaient être là oh je suis en ce moment, resteraient-ils ré-fractorires à notre civilisation? Signé: Ali Mahoui." — V prevodu: „Ko bi fanatični Mosle-mini mogli biti zdaj, kjer sem jaz, bi se Ii dalje ustavljali naši civilizaciji? Ali Mahoui." In dalje zopet piše arabski ter prevaja: „Stvar, vsprejmi poučenje, naj pohaja odkoderkoli, dasi od tujcev." — Ali Mahoui je bogat zasebnik in, kakor videti, velik prijatelj Evropi, je popolnem aklimatizovau občan. Pred njim sta še podpisana kot prva: „Midi moins dix le 1.5 Mai 1889: Ouverture de Vexploitation et entrée du puhlic . . Enfin! G. Eiffel." — in sodrug njegov: „Midi moins neuf. Sauvcstre, architecte de la Tour." Uvod prvi številki ima nadpis: „Inauguration" in začenja z besedami: „Ostali smo mož-besoda. Gotovi smo. V nekoliko minutah počel bode delati naš stroj, in prvi listi „Figaro de la tour Eiffel" polete popolnem sveži na vse štiri strani izložbe .. . Dovršili smo to prvo številko v izrednih okolnostih : v nedovršeni dvorani, sredi tesarjev, strojnikov, • lavcev iz pliuarne, zidarjev, omamljeni vzduh<$i, VA«; % j inonarodni tovarnarji in veletržci dobili uverjenje o potrebi službovanja slovenskih potovalcev in kore-spondentov. Ne povsod! Nekateri naši vrli trgovci bi bili zelo nevoljni, ko bi kdo hotel dvojiti o njihovi narodni zavednosti; a vendar se dogaja, da narodni trgovec, naročivši blago po potovalcu pri veletržcu, na njegovo vprašanje, želi li slovensko ali nemško korespondenco, odgovori, bodisi, da mu je to vse jedno, bodisi, da mu je nemško dopisovanje ljubše. Govori se, da imamo domil v vsaki stroki zdaj dostatek inteligentnih šol, toda namesto da bi gladili pot svojim rojakom, koji so na tujem dobili službo samo zategadelj, ker so Slovenci, mečemo jim polena pod noge in pripravljamo jih ob kruh. Naš trgovski svet, trgovska korporacija in trgovski pomočniki storili so že mnogo v prospeh ukoreninjenja narodne zavednosti med našim narodom in med seboj, nadejajmo se, da se jim posreči i v napominanem oziru izvršiti preobrat. Od tega bodo imeli le korist rojaki naši, nahajajoči se v službi pri tujih tvrdkah, stekel si bode pa tudi narod spoštovanje in čislauje na tujem. Govor drž. poslanca Tonk lija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (Konec.) Preidem sedaj na drugo polje. To zadeva reševanje slovenskih vlog pri uadsodiščib, višjih stopnjah. Priznati moram v pohvalo apelacijskega sodišča v Gradci, da je vsaj glede slovenskih vlog, kjer dohajajo tudi slovenske razsodbe in apelacije, izdala naredbo, po kateri mora prva stopnja prevajati razsodbe slovenski ter jih v slovenskem jeziku vrače-vati strankam. Kako se pa godi v Trstu? V Trstu dobivamo na slovenske vloge, rekurze in razsodbe prve stopnje le italijanske ali nemške rešitve. To vendar ne more biti v smislu pravosodja, v smislu današnje izjave Nj. ekscelencije, da se namreč imenujejo uradniki po potrebi naroda in po državnem temeljnem zakonu. Pravica kakor potreba govori za slovenske rešitve, in upam, Nj. ekscelencija bo zadosti mož, da bo tudi od teh uradnikov zahteval, naj se postopa po pravici in potrebi naroda, izdajajo na slovenske vloge tudi slovenske razsodbe. To se more tem lažje storiti, ker so pri apelacijskem sodišči v Trstu nastavljeni uradniki, ki so tako slovenskega kakor hrvatskega jezika zmožni; zaradi tega nikakor ni prav, da dobivamo od tega sodišča, ki bi bilo vendar dosti zmožno, rešitve v tujem jeziku. Toda tudi postopanje, kakoršno je priljubljeno pri apelacijskem sodišči v Gorici, ni pravilno, ker nasprotuje sodnji instrukciji, katera je bila s cesarskim patentom iz leta 1853, drž. zak. št. 81, potrjena, ter ne ugaja § 197 in si. in osobiio ne § 211, po katerem bi se morale razsodbe izdajati s podpisom sodiščnega načelnika in ekspeditnega predstojuika. Prosimo tedaj, da se odpravi to nepostavno ravnanje. Ker so pri graškem apelacijskem sodišči svetniki, ki so popolnoma slovenščine zmožni, pri prahom in lomozom in nad vse to še utrujeni vsled stopanja po 730 stopujicah (36 nadstropij), kajti dvigalnice še ne poslujejo, in nam je stopati po stopujicah, preduo napišemo članek . . . „Figaro de la tour Eififel" je vzdušen fonograf, kjer se bodo zaznamovale vsak dan, vsako uro vse vesti in vsi odmevi ogromne mednarodne slavnosti. To bode dovršen ionograf, koji bode pripovedoval novice z našimi dodatki . . Druga rubrika nadpisana je: „Echos de la Tour" in označuje namen svoj z nastopnimi besedami: „EifHov stolp je še več nego spomeniško poslopje: on je celo mesto z ulicami in hišami, ima svoje stanovnike in svoje posebno življenje. Celo svoj časopis ima; in ta list mora mu posvetiti saj jedno rubriko. Pod naslovom: „De haut en bas" (z višine doli) bodemo vredovali posebnega poročevalca, vestno oznanjujoč raznotera fakta, vesti, novice, vse zanim-ljive nadrobnosti našega vzdušnega mesta, in gotovo jih bode dosti, ko se otvore restavranti." Tretja rubrika: „La tour du monde a Pariš" obljubuje prinašati zanimljive in pikantne stvari iz vse izložbe ter opisuje 14. dan maja o izložbi. 0 svoji tiskarni list poroča: „Naša tiskarna na Eifflovem stolpu je največja na svetu. Izvršena je bila v 18 dneh. V soboto v 27. dan aprila opo-ludne bilo je mesto, koje zavzema zdaj, še zaprečeno z odri; danes v 15. dan maja opoludne tiskamo tem ni nikakoršnih težav. Pri prerodih pa ni takô lahko uživeti se v duha razsojujočega sodnika. Dostikrat postane lahko prevod drugačen od izvirnika, kar bi se pa ne pripetilo, ko bi oni, ki sestavi razsodbo, ob enem preskrbel prevod, kar bi moral storiti, ker je zmožen. Drugič ne moremo tega postopanja potrditi, ker nalaga spodnjim stopinjam bremena, ker se morajo baviti s prevodi. Vsi pravniki pa vedo, da se sodišča prve stopnje, katerim navstajajo skoraj z vsako novo postavo tudi nova bremena, obteževajo še s prevajanjem. Sodniški uradnik se potem seveda lahko izogne prevajanju, treba mu je le napraviti nemško razsodbo, in iznebil se je sitnega dela. Toda temu ne moremo pritrditi, ker bi se s tem prikraj-ševale naše pravice, in zaradi tega prosim Nj. eks-oelencijo, naj sili na to, da bodeta nadsodišči v Trstu in Gradci na slovenske razsodbe prve stopnje izdajali razsodbe v istem jeziku. Isto velja tudi glede najvišjega sodujega dvora. Povrnem se k neki izjavi prvega gospoda proti-govornika. Trdil je, da bodo Slovenci tirjali še vseučilišče in senat pri najvišjem sodnem dvoru. Nekoliko ima prav. Če zahtevamo — in zahtevati moramo — da bodo slovenski uradovali in razsojevali sodniški uradniki in da z nami v tem jsziku občujejo tudi politične in finančne oblastnije, tirjati moramo tudi sredstva, da se popolnoma naučijo tega jezika. Uradni jezik s svojim službenim zlogom je vendar vse kaj druzega, kakor navadni jezik. Tedaj mi po vsej pravici zahtevamo, naj se za pravne stroke, civilno pravo, civilno pravdo, kazensko pravo, kazensko pravdo iu upravoslovje ustanove na graškem vseučilišči stolice s slovenskim učnim jezikom, kakor se je to zgodilo že leta 1849. Potem bodemo še le popolnoma opravičeno smeli tirjati, da bodo pravniki, ki bodo prišli s tega učnega zavoda, tudi slovenščine popolnoma zmožni ter slovenski uradovali. Kar se tiče pa senata, priti mora takô do tega, ako bodemo enkrat dospeli do pravice, katero nam jamči ustava, da se bo namreč v spodnjih stopnjah uradovalo slovenski. Potem se bodo tudi pri najvišjem sodnjem dvoru morali nastaniti taki možje, ki bodo znali slovenski. Tukaj tedaj zopet ne stojim na stališči narodnosti, marveč na tem, da imamo pravico in dolžnost zahtevati, uaj znajo uradniki, ki so poklicani, da sodijo našemu narodu, tudi jezik tega naroda; kajti le tedaj se bo utrdilo zaupanje do sodniških uradnikov, le tedaj bodemo smeli pričakovati varno pra-vosodstvo, kar je vendar na korist pravosodju samemu, in le tedaj se bo vresničil izrek: Justitia regnorum fundamentum. (Odobravanje na desnici: Govorniku čestitajo.) Politični pregled. V Lj ublj an1. junija. Notranje dežele. Dné 29. maja se je na Dunaji v slavnostni dvorani cesarske akademije znanostij vršil svoj dnevnik (13 stavcev) z vso dovršenostjo tipo-grafične izumitve dobe naše." Drugi članki imajo razprave o staviteljstvu na izložbi, o godbi, o izložni borzi in črtico Flam-marijonovo o zvezdarstvu na Marsovem polji. Zaključek zanimljivega lista ima dodatek o prvih gostih na Eiffiovem stolpu, koji so se vsi zapisali v spomeniško knjigo „Figarovo", in sicer navaja mimo gori napominanih še nastopne podpise: MM. H. Karles Milwaukee ; Georges Aiker, rédacteur & la „Lanterne" ; Tancrède Martel, rédacteur à la „Lanterne" ; V. Avril, rédacteur au „Petit Moniteur"; Sthurter, de la „Lanterne" ; Guillermo de Carlos, étudiant de la Verdad ; V. V. Zelen y, rédacteur du journal „Hlas Nâroda", à Prague; Isidore Peudaries, prêtre ii Bordeaux; G. Aguttes, Paris; H. Jurquet, Pans; Dr. Alois Pollak de Vienne. In tako ni prinesel minoli majmk le Francozom izložbe, temveč i nam Slovencem prinesel je nekaj novega. Bode li to dobro in prospešno za nas, videli bomo pozneje. Zavisno je od nas. V volilnih okrajih po deželi jelo se je gibati, in skoro bomo v volilnem toku. Da bi nas ta tok zanesel v pristanišče in ne na skalo. Veslarjev oglasilo sa bode gotovo dosti, vprašanje je. bodo li umeli veslati vsi. Skal ne manjka, prêté na vseh straneh in gorje mu, kdor jih ne bode zapazil o pravem času. A. S. letni zbor. Kurator akademije, Nj. c. kr. visokost nadvojvoda Raiuer, je imel nagovor, v katerem je rekel med drugim: „Žalibog se mora reči, da se je pričel boj zoper prosveto in napredek, kar moramo ravno mi dvakrat obžalovati, ker spoznavamo vrednost vede in omike." Te besede so vibudile v židovsko-liberalnem taboru veliko veselje ter jih uporabljajo v prvi vrsti zoper Liechtensteihov šolski načrt kakor sploh zoper katoliško-konservativno šolsko gibanje. Takó piše „N. F. P.": „Narod bo to plemenito smisel častil in ne bo nikdar pozabil, da je nadvojvoda Rainer v težkih trenotkih sile povzdignil svoj glas za prostost." No, nadvojvoda bo gotovo ginjen pri teh besedah ter si mislil: „Bog me obvaruj takih prijateljev, sovražnikov se bom že sam branil." Verska šola se po jasnih izjavah svojih zagovornikov nikakor ne obrača zoper napredek, prosveto, omiko in vedo. Da pa se besede nadvojvode Rainerja niso obračale zoper versko šolo, kaže najbolj okoliščina, da se je ravno v tej seji akademije proslavljala krščanska veda. Delegacije se bodo dné 22. junija sošle. Tako vsaj poroča neki dunajski poluuradni list. Hrvatska regnikolama deputacija konstatujo v dopisu ogerski deputaciji naklonjenost in popustljivost slednje, vsled česar se smé opravičeno upati, da se bo doseglo zaželjeno sporazum-ljenje. Ogerskemu državnemu zboru je predložil finančni minister Weckerle finančno postavo. Troški znašajo 350,804.282 gl., dohodki 350,663.124 gld., tedaj nedostatek 6,141.158 gld. Dalje je predložil zakon o davčni, pristojbinski in kolkovni prostosti za posojilo budimpeštanskega mesta v znesku 25 milijonov. Vnanje «lržave. Z nova se zatrjuje, da je papež Leon XIII. popolnoma zdrav. V njegovi navzočnosti so se pred-včeraj proglasili dekreti, po katerih se smejo prištevati med zveličane škof Ancina iz Saluzze in francoska misijonarja Perboyre in Chanel, ki sta v daljnem vzhodu našla mučeuiško smrt. Isti dan jo sv. Oče daroval sv. mašo, pri kateri je obhajal posebno veliko tujcev. Srbska vlada je sklenila umiroviti belgraj-skega prefekta, ker se je pri izgredih pokazal nezmožnega in netaktuega. Tudi se bo zoper njega pričela preiskava, ker ni takoj izvršil došlih mu ukazov. Trdi se, da bi sploh no bilo izgredov, ko bi se bil prefekt ravnal po navodilih, katera mu je dan popreje dal minister notranjih zadev. Vedno gotoveje se govori, da so bili izgredi pripravljeni in dogovorjeni. Mej ljudi se je delil denar. Prirediti so hoteli naprednjakom pravcato „noč sv. Jerneja". V kleti gostilnice Pandjel so našli truplo nekega kmeta z razbito glavo. Dognalo se je, da se je bil mož vdeležil uaprednjaškega shoda in da je bil potem oropan. Ti nemiri so provzročili mej mini-sterstvom in regentstvom nasprotstva. Pravijo, da se hočeta Tavšanovic in Milosavljevič odpovedati, ker se je vojni minister Gruic branil dati vojake na razpolaganje in so se s tem strinjali regentje. Na drugi strani pa se trdi, da je regentstvo naznanilo Tavšanoviču, ministru notranjih zadev, naj se odpove, če ne more napraviti mirú. Tavšanovi« je rekel, da ne more vsled nezmožnosti prefektove ničesa storiti, zaradi tega naj se odslovi Gliša Gjor-gjevič; regentstvo pa tega ne stori, ker hoče sitnosti napravljati kabinetu. Kolika so ta nasprotja dejanjski, sedaj še ni natanko znano. (Dalje v prilogi.) Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) (Dalje.) „Dober sin si bil, gospod, da si izpolnil materino obljubo." „Kakor so me posvetili mati doma Odrešeni-kovi Materi in sv. Jakobu v Komposteli, tako sem naredil." „Kje, misliš, da bi se postavil samostan, kje bi bil zanj najbolj pripraven kraj?" „Tukaj blizu gradu, ker je v sredi med vasmi. Odtod bi se izlivalo, kakor solnčni žarki, njegovo koristno delovanje na vse strani." „Ali si že bil, duhovni oče, v romarski cerkvi v Komposteli?" „Že v mladih letih. Ne bojim se nobenega pota, če je še tako siten. Dvanajst let stari Izveličar je romal v tempelj, in ta je bil mlajši iu slabejši." »Odkod bi poklical menihe?" vpraša zopet Hroznata. „Tudi iz Strahova. Tam je nekoliko Čehov, iu nekoliko takih, ki znajo dobro govoriti v češkem jeziku. V vseh jezikih naj se hvali Gospod! Posebno bi bil koristen samostan v teh krajih, ker raztresa Priloga 125. štev. „Slovenca" dn6 1. junija 1889. Bolgarski eksarh v Carjigradu je poslal podredjem duhovščini okrožnico, v kateri jo poživlja, naj odločno postopa zoper katoliško propagando. Pravi, da delovanje protestantskih pastorjev iu katoliških misijonarjev nasprotuje §§ 37. in 40. bolgarske ustave, ker se v teh točkah imenuje kot vladajoča vera pravoslavna. Okrožnica naglaša nadalje, da propagandovci vspešno ustanovljajo nove šole iu cerkve ter razširjajo med narodom knjige verskega obsega v katoliškem in protestantskem smislu. „Narodni Prava" temu dobro odgovarja: „Namestu da višja duhovščina vlado prosi pomoči za nižjo duhovščino v boji zoper propagaudo, storila bi mnogo bolje, ko bi rabila ista agitacijska sredstva kakor protestantje in katoliki." — Žetev obeta v celi deželi biti jako izvrstna. V nekaterih gorskih pokrajinah je bila sicer tudi letos povodenj, vendar pa provzročena škoda ni velika. Iz Odese poroča „Daily News": Itaski delavci so ravnokar tukaj na vogalu Puškinove in Deribasove ceste izkopali 90 funtov težko bombo. Puškinova cesta leži na smeri, po kateri se vozijo vsi člani carsko hišo, kadar hočejo priti s kolodvora v palačo generalnega gubernatorja na boulevardu Nikolajevem. Bomba je že dlje časa morala biti zakopana ter je polno nabasana. Izročili so jo topništvu. Pred kakimi desetimi leti so je govorilo, da je Puškinova cesta podkopana, toda redarstvo ni moglo ničesa najti. Ne7tiški rudarski delavci so v bohumskem okraji zopet pričeli delo. „Germania" namreč piše: „V vseh rudnikih je ponehal štrajk". Toda to se ni zgodilo brezpogojno, marveč na podlagi esensko-bohumskih dogovorov. Delavci so sklenili poskusiti dva meseca, ali bodo delodajalci spolnih svoje obljube. Važno posvetovanje boulangistiške stranke se je vršilo, kakor poroča „Pali-Mall-Gazette", v petek zvečer v londonskem stanovanji Boulanger-jevem. Mej navzočimi so bili poleg generala grofa Dillona senatorji Naquet, Turquet, Lesaut in Vacher. Mnogi volilni agentje so prišli v petek zjutraj iz Pariza ter so so vdeležili posvetovanja, s ponočnim vlakom pa so se zopet odpeljali v Francijo. Pri tej konferenci se je baje sklenilo, da bodo boulangisti v vsakem volilnem okraji postavili po enega kandidata. V angleški spodnji zbornici je naznanil državui podtajuik Fergusson, da je bodoči obisk nemškega cesarja zasebuega značaja, kar se pa ne more reči glede perzijskega šaha, zaradi tega se mora za obisk slednjega dovoliti dopolnilen kredit. — V parnellski komisiji so sodniki od dne do dnč naglašali, kako škodljivo je za Paruella, ker so zginile vse knjige deželne lige na tajen način. Dne 28. maja se je pa nenadoma pokazalo, da ima knjige neki Moloney, priča lista „Times". Italijanska zbornica je sprejela nasvet poslanca Sandanatorja, da se kralju Humbertu pri njegovem povratku v Iiim priredi velika izjava. Vsi poslanci bodo pozdravili kralja, da se tako zahvalijo nemškemu cesarju in narodu za prisrčni sprejem. — Tudi v Milanu, kjer je sedaj kralj, vršd se izjave v uapominanem smislu. Narod je posebno navdušeno pozdravljal uemškega konzula; zbralo se je namreč pred njegovo palačo velikansko število — 400 oseb! llamunski senat je predvčeraj nadaljeval in končal razpravo o predlogi glede utrjevanj. Princ Stourdza je razlagal v govoru znane svoje ideje o nevtralnosti Rumunije v slučaji vojske ter je priporočal, naj se zgradi trdnjava mej Odobestijem in Fokšanijem. General Floresco je pobijal predgovor- neki čarovnik blodnje med tvojimi podložniki ter jih napeljuje k češčenju malikov." „Čarovnik? Mi smo mislili, da so že davno do zadnjega izmrli, in da ima vera podložnikov v celi zahodnji župi močne korenine," reče vladika Sezima. „Na svojem popotovanju sem moral prestopiti večkrat prag bornih koč v selih ali v gozdnih samotah, da bi se nasitil in si žejo ugasil s požirkom vode; dokler nisem povedal, kdo da sem, so me imeli za preroka in služabnika večnih bogov in so mi pokazali tudi malike k češčenju. Pa zmotili so se. Čarovnik je začel razlagati o jedinem Bogu. Zdaj so me začeli prositi, naj ne povem nobeuemu te skrivnosti in naj ne izdajem častivcev malikov, da bi 6e jim sicer slabo pri gospodu godilo. Pod tem pogojem, da bodo uničili koj malike in da se preobrnejo k edino pravemu Bogu, sem o vsem molčal." „Še na misel mi ni prišlo, da bi bil v naši župi tak nered." »Vsega tega je oni čarovnik kriv; v nočni dobi krepi svoje vernike z ognjenimi besedami. Na potu proti Nezdicam sem zagledal nekega mladega moža. Oprt je bil ob hrast in je premišljeval, Morda se je preselil na zimo iz gozdnih jam pod streho tvojih podložnikov!" „To ni mogoče! Moji podložniki obiskujejo nika, konečno pa se je odklonil predlog princa Stourdze ter potrdila postava s 66 proti 16 glasovom. Izvirni dopisi. Iz Prage, dnd 29. maja. Svetojanski teden ostane pač dolgo v spominu kmetskega ljudstva po deželah korone sv. Vaclava. Znano vam je iz došlih poročil, da so baš ta teden razsajale grozne povodnji vsled utrganja oblakov, kojim so sledila opustošenja na polji in na imenji. Kraji n. pr. okolu Prestic do Klatova in Nepomuka so vsi uničeni, dalje Pri-chovice, Horčice, v Luhu, Jinem in Lužanah. Nesreča pripetila se je povsodi po noči, ko so ljudje spali. Treskalo, bliskalo, lilo je, da je vsak mislil, sodnji dan je nastal; vmes pa še toča! In to vse v dan, ko je pobožni ljud praznoval praznik deželnega varuha sv. Janeza Nep. Kjer se je prej razprostiralo zeleno polje, nastala je zdaj kalna, blatna puščava, vrtovi so razriti, loke uničene. A tudi človeška stanišča zginola so s površja zemlje, valovi so odnesli marsikako kočo s celo rodbino vred, v vodi poginilo jo nad sto ljudij, ki se niso mogli rešiti v spanji. Na Moravske m je tisti dan (16. maja) razsajal 1 jut živelj spojen s točo posebno na Bano-vem. Toča je ondi tolkla celo uro in padala ko jajce debela. Škoda je ogromna na polji in na drevji. Istotako so se utrgali oblaki ter vsula toča nad zapadnimi opavskimi kraji. Življi so razsajali od 11. ure dopoludne do 3. ure popoludne in so pokončavali občine treh okrajnih glavarstev . Uničene so tudi vse nadeje poljedelčeve. Kar ni pokončala in odnesla voda, uničila je še toča. Škoda na polji in po vrtovih se še preceniti ne d;!, toda mora ogromna biti, ako se pomisli, da so po teh krajih uajimovitejši stanovniki čez noč postali — siromaki. Samo na Češkem se ceni škoda, vsled povodnji in toče provzročena nad dva milijona. Obrnimo se k drugemu obrazu. Živimo v dobi štrajkovanja. Skoraj iz vseh evropskih dežel dohajajo neprestano vesti o delavski sebeobrambi. Tisoč in tisoč delavcev ustavlja delo in se podajejo v nevarno bodočnost s svojimi rodbinami. Gotovo imajo tehtne vzroke. Delavski ljud poznava svoje stanje, uvideva razloček med zaslužkom za svoje žulje in med dobičkom podjetnikov. To opažanje dela mu boj za vsakdanji kruh skoro neznosen. In vendar ni to povsodi želja po višji mezdi, ki cele vrste delavcev žene štrajkovanju v naročaj. Na mnogih krajih je osebito nezadovoljno z delavnimi razmerami, koje često delavca ponižujejo globoko pod dostojnost stvari, po podobi božji ustvarjeni. Kjer se delavcu ne privošči ni toli odmora, da bi mogel grenko in trdo prisluženi svoj kruhek povžiti v miru, in da bi mogel v krogu rodbine svoje, za kojo je pripravljen dati poslednjo kapljo krvi, vsaj jeden dan v tednu se veseliti, ondi je ta obramba samega sebe več nego umevna. pridno cerkve in imajo dovolj vnetih duhovnikov," zagovarja Hroznata svoje podložnike. „Če so prav podučeni v krščanski veri, če so prav pogostoma pri sv. maši in drugih cerkvenih opravilih, govornik čarovnik preobrne marsikaterega, stavi mu pred oči vero očetov, vero narodno, vko-reninjeno in ugodnejšo, kot je krščanska vera." „Res je; dal bom preiskati vse vasi in prepričam se, ali skrivajo podložniki sleparja čarovnika. Moji ljudje ga bodo že našli." „Jako skrbiš za naš kraj," pravi Hroznata romarju, ko ga je peljal v spalnico. „Zahvalim se ti iz srca. Po svoji moči bom skrbel za povišanje tega dela češke dežele po tvojem uavodu." .To so samo prazne misli; nimam Salomonove modrosti." „A te prazne misli se ne morejo plačati z zlatom. Za zdaj se ti srčno zahvalim." „Španjska mati je darovala sina, da bi bil smrti rešen, in je vestno obljubo spolnila, jaz pa, revka, je nisem spolnila, .... oh jaz revka," je ponavljala na postelji Dobroslava. Nad gradom je bila tiha noč; tudi na stolpu je utihnil glas čuvajev iu po gozdih je šumel veter. Luna je jasno sijala in angelj miru je letel skozi krai. (Daljo sledi.) Tak položaj je pri tukajšnjem tramvaju ali konjski železnici, ki vozi po mestu, kjer traja štrajk že od minolega petka. Službujoče osebje je do tega prisililo brutalno izsesavanje njegovih sil, koje je moralo izčrpati potrpežljivost, znano potrpežljivost češkega delavca. Vse to podjetje je v tujih rokah, vodstvo nahaja 6e v Bruselju, in predstojnik tukajšnji ravnal 8e je po oderuških prepisih svojega ravnateljstva. Vse to je natanko spolnoval vodja Stork v duhu svojih kruhodajalcev. Ko so prišli poslujoči do pravega spoznanja, da so njih razmere neznosne v fizičnem in moralnem oziru, zglasili so lojalno svoje zahteve in prepričanje in so delali dalje. Toda mestu odgovora na njih zahteve naložila so so jim še večja bremena. Kočijaži in sprevodniki so odgovorili na to s štrajkom ter ustavili vožnjo po vsem mestu. Razjarjeni so ostavili svoje službe, kjer jim je tuji vodja s svojimi pomočniki grenil kruh. Od vozov šli so naravnost k svojemu pravuemu zastopniku dr. Hrdlički, odtodi k uradom, k policijskemu ravnatelju Stejskalu in namestniku baronu Krausu, ker so bili uvtrjeni, da jih bodo ti možje, ki zastopajo pravo in vlado, tudi branili. Iu tako se je tudi zgodilo. Na shodu štrajkujočih, ki se je včeraj zvečer v prisotnosti iz Bruselja došlega člana upravnega sveta in prejšnjega ravnatelja, I)epretre-a, vršil, sklenilo se je, da poslujoči takoj nastopijo službo. Ako se ne bi ugodilo tekom treh tednov njihovim zahtevam, prične se štrajk znova . . . Jednaka se godi premogokopom v premogovih jamah kladenskih in žaclerskih, kjer je delo ustavilo blizo 4000 delavcev. Premogokopi so tu tako vpreženi, da jim skoro ne preostaje časa, da bi se reveži naspali, o normalnem spanji še govorice ni. Toda pri vseh teh pojavih štrajkovanja na Češkem, delavni, trezni ljud povsodi povdarja hrepenenje po socijalnem povzvišenji, želja, da bi ne pal na stopinjo proletarijata, ki ne pozna ljudskega čuta. Sedanja doba ima vsa druga načela. Časi so minoli, ko so podjetniki delavca smatrali za navadno „mašino". Konečno še nekaj! Kondukter, kočijaž, pre-mogokop, to je prvo, kar jim še ostane, to je sto-prav človek; da bi bil katoličan, na to mu ne preostaja časa. Svet, ne čudi se, ko čuješ jednoč, da je tu ali ondi nastal prevrat — ta mora ondi nastati, kjer Boga ni, kjer ga poznati no hote! — Quod Deus avertat! Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval šolskim sestram iz tretjega reda sv. Frančiška v Rep n j ah za nove orgije 100 gld. („Slovenski Narod1') je odgovoril na zadnje naše mirno pojasnilo gledo članka g. Kkerta z naslovom „Na obranu": „Slovenec" je s svojimi zagovori skrajno nesrečen. To tudi ne more biti drugače, ker je zabrodil s premega pota in si sedaj skuša pomagati z zavijanjem in neresnicami, katerim v navadnem življenji pravimo laž itd." Danes odgovorimo na obrekovanje „Slov. Naroda" le to, da je vse resnica, kar smo pisali in nikak roman, in to resnico moremo dokazati s pričami. Mi le po-milujemo list, ki hoče biti glasilo slovenske inteli-gencije, da s tako grdimi sredstvi pobija svojega nasprotnika. (Deželno-zborske volitve.) Volilno gibanje je, kakor se nam z mnogih strani poroča, po deželi jako živahno. Kandidatov je dovolj, ker skoraj v vsakem večjem kraji hočejo volilei imeti v deželnem zboru svojega zastopnika, ki naj bi tolmačil njihove želje. To je sicer lepo znamenje, da se naš narod zaveda ustavnega življenja, plemenit je boj za pravice in gmotno blaginjo naroda, v boji je zmaga, je moč; toda bojimo se, da utegne biti tu ali tam volilni boj nepremišljen, pustolovski, da bode zasejal med priprosti narod politiško strast in provzočil prepire. Prva in glavna dolžnost slovenskih rodoljubov po deželi je, da so jako oprezni pri prvotnih volitvah. Prihodnje dni se bodo vršile volitve volilnih mož. Izvolijo naj se možje razumni in stanovitni, ki ne obračajo plašča po vetru in bodo glasovali za kandidate, ki so vredni narodovega zaupanja. Tukajšnji izvrševalni odsek centralnega volilnega odbora, kakor čujemo, razpošilja te dni zaupnim možem po deželi vprašalne pole glede kandidatov. Rodoljubi vseh stanov, ne držajte križem rdk! Kakor si bodete po- stlali, tako bodete ležali šest let. Priporočamo Vam, da v večjih krajih ali župnijah napravite shode, ter se resno posvetujete o kandidatih; sklepe pa nemudoma pošiljate izvrševalnemu odseku, kateremu je načelnik gospod ces. svetovalec Ivan M urni k. Skrajni čas je. Vspeh bode gotovo dober, ako povsod delajo z dobrimi sredstvi za plemeniti namen. Sicer pa bodo razprtije na dan volitve. (Cesaričinja-vdova Štefanija) je v četrtek obiskala cesarsko rakev pri oo. kapucinih; spremljala jo je dvorna gospa grofica Sylva-Tarouca. Pred krsto cesarjevičevo je kleče opravila tiho molitev. Nato ste položili nadvojvodinja in dvorna gospa na krsto dva šopka cvetic, katere sto sami natrgali v laksenburškem gaji. (Sokolska slavnost v Novem mestu.) Iz Novega mesta se nam poroča: K naši slavnosti se bode pripeljalo tudi 18 najboljših „Slavcev" z zastavo pod vodstvom vrlega gosp. viteza Janušov-skega. Odpeljali se bodo s prvim oddelkom „Sokolovim", ki se bode odpeljal binkoštno soboto ob dveh popoludne preko Višnje gore do Trebnjega, kjer bodo prenočili. Dasi nam čitalniški pevci ljubljanski niso naznanili prihoda, upamo vendarle, da bodemo imeli priliko pozdraviti deputacijo slavnih pevcev z zastavo. Uverjeni naj bodo, da imajo že davno pridobljena srca Dolenjcev in bodo posebno dobro došli. Ker utegnejo župani, oziroma svetovalci raznih dolenjskih občin zbrani biti pri naši slavnosti, prišle bodo v razgovor tudi narodnogospodarske stvari, in gospod ces. svetovalec M u m i k, ki pride uekda tudi k slavnosti, imel bode priliko, opominjati one zamudne občine, ki so interesovane pri dolenjski železnici in doslej še niso storile potrebnih ukrepov glede podpor, t. j. brezplačne prepustitve pašnikov itd. na korist železnici. Delalo se bode torej pri slavnosti ne le v narodno probujo, temveč tudi v njegovo blaginjo. Bog daj dober vspeh! (Kočevska deželno-zborska volitev) vže zdaj močno zanimlja nemško-liberalne liste. Tako piše graška „Tagespost" z dne 30. maja v uvodniku glede deželno-zborskih volitev proti konci: „Z zadoščenjem čujemo, da se bodo naši rojaki na Kočevskem resno potrudili, da zopet pribore njim tako zvijačno izpuljeni volilni okraj za deželni zbor. Odkritosrčne želje vseh istinito nemški mislečih so na njihovi strani, in dan. koji bode zopet v tem okraji prejšnje razmerje prinesel, ne bil bi dan veselja samo za nemške Kranjce!" — Zavedni volilci naši bodo vže za to skrbeli, da jim bode to veselje splavalo po vodi, istotako i graškemu velikonem-škemu, liberalnemu listu. (Katoliška družba) ima prihodnji torek (4. junija) letos prvikrat sveto mašo za društvenike na Rožniku zjutraj ob 5. uri z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe. (V knezoškofijskem Alojzijevišču) prirede gojenci 3. in 5. junija slavnostni večer, ob kojem bi častitim gostom radi pokazali, koliko in na kak način so skušali uvežbati se v nešolskih tvarinah: v muziki, petji in v dramatičnem kretanji; sploh v vsem tem, kar bi jim v poznejem delovanji v domači deželi utegnilo biti neprecenljive odvažnosti. („Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen".) Tako slove knjižica, ki je izšla v „Narodni Tiskarni" in provzročuje v političnem svetu mnogo hrupa. Po napisu bi sodil človek, da se omejuje samo na češko vprašanje in da ima pisatelj namen, Staročehom delati zadrege pred volitvami; toda spis globoko po-seza v politično življenje druzih dežela s takega stališča, na katerem na Češkem stoji takozvana tretja stranka. „Politik" piše o tej knjigi: V Ljubljani je izšla brošura z naslovom „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen", v kateri je popolno enostranska in neutemeljena kritika o politiki češke narodne stranke, kateri očita, da imajo njeni voditelji pred očmi le Češko in zanemarjajo Moravsko in Slezijo. Glasilo slovanskih poslancev na Moravskem, „Mor. Orlice", piše mej drugim o knjigi: „Taki lehkomiselni, da ne rečemo, zlovoljni spisi zapeljujejo duhove, razširjajo nezadovoljnost, sejejo neslogo in škodujejo narodni stvari. Tolažimo se z upanjem, da je ta spis zadnji svoje vrste." (Letošnji mesec maj) spada glede temperature in vremena gotovo med najzanimivejše. Poročila o nesrečah in redkih prirodnih pojavih to utemeljujejo. Toplota je bila po raznih krajih različna, a tudi utrgani oblaki prouzročevali so zlasti po severnih krajih relike povodnji. Gotovo bode marsikoga zanimalo, ako tu navedemo nekatere podatke o tem meseci. Srednja gorkota tega meseca znašala je po stoletnem primerjanji 11-8°R. Jako nizko toploto imelo je leto 1864, ko je premer kazal 9 9°; do 6. maja bil je mraz, in 24. in 26. padal je še sneg i z dežjem. Maj kot prehod pomladi v poletje more ! se ponašati z vremenom obeh letnih časov; samo ! malo je let, ki imajo največjo toploto 20°. V po- i slednjih 120 letih opažali so ta pojav 25krat, pod . 15° pa ni pal maksimum nikoli. L. 1847 je bilo ! toplo 25'7°, in bila je največja vročina, kojo so opa- \ žali katerikrat v maji. Jednaka vročina spada veči-noma v drugo polovico maja, toda so tudi leta, v j kojih takoj v začetku nastane velika vročina, kar se pripeti vsakih deset let enkrat. V dokaz nam je 1. 1862, ko je dne 9. maja toplomer kazal na 21'2°. Leto na to je bilo v poslednjih dneh majnikovih 25° gorkote. Ta mesec je zloglasen zaradi ledenih mož, to so sv. Pankracij, sv. Servacij in sv/Bonifacij (12. do 14.). Dogaja se pa tudi, da nastane naenkrat tak mraz, da se toplomer skrči pod 0. Ta slučaj dogodil se je I. 1782., 1. 1787. in 1. 1850. Falb o vi „kritični" dnovi, koje je prorokoval za letošnji 15. maj, so se zopet uresničili, zmotil se je bil mož samo za jeden dan, kar dokazujejo nesreče na Češkem, Moravskem, Hanoveranskem, Hesijskem, Saškem, Bavarskem itd., pri kojih je poginilo mnogo ljudi iu živine, na poljih pa provzročena ogromna škoda. (Sin dr. Weitlofa se uči — češki.) List „Mor. Orl." je prinesel to-le zanimljivo vest: „Zakrij se, mogočna Germanija, v plašč globoke žalosti! Potresi glavo svojo s pepelom in zakrij svoje modro oko z ueprozornim zastorom, da ne boš mogla gledati izdajalskega obl'čja svojega velicega sina Weitlofa, ki — čuj in strmi nad žalostnim pojavom takega nečuvenega izdajstva — svojemu lastnemu sinu veli, da si prilasti znanje v — češčini. Kaka mesallianca! Weitlofi se bratijo s češčino. Brez šale dragi čitatelj, na uho ti povem , da je mlajši dr. Weitlof, sin znanega predsednika nemškemu „šulvereinu", vstopil te dni v sodno prakso pri brnskem deželnem sodišči. Ker je ta slučaj redek, da hodi dunajski pravnik v Brno v prakso, vprašajo ga, čemu hodi v Brno. Potomec velikega Nemca odgovori, da se hoče učiti češki govoriti in pisati. In glej! Gosp. dr. Weitlof hoče na jedni strani po-nemčiti ves češki narod in drži svojo roko nad nemškimi otroci, da bi jih ne opihala najmanjša češka sapica, na drugi strani pa veli svojim otrokom, naj se uče češčine!" („Podružnica šentpeterska sv. Cirila in Metoda v Ljubljani") priredi jutri v nedeljo dne 2. junija tek. 1. zjutraj ob 8. uri v cerkvi pri sv. Petru sv. mašo s petjem za podružnične člane in dobrotnike, pri katerej bo pel celi zbor pevskega društva „Slavec", — Zvečer ob 8. uri pa priredi v „Schreinerjevi pivarni" (Bierhalle) na sv. Petra cesti koncert po nastopnem vsporedu: 1. Jedlička: „Erinnerung an Prewald", svira vojaška godba. — 2. A. Förster: „Pjevajmo", zbor. — 3. Nagovor predsednika gosp. Ign. Valentinčiča. — 4. Mozart: Ouvertura k operi „Don Juan", svira vojaška godba. — 5. Fr. Grbic: „Slovanski brod", zbor. — 6. Deklamacija, deklamuje gospica Z. Valentinčičeva. — 7. Iva-novici: „La belle Roumaine", svira vojaška godba. — 8. C. Mašek: „Strunam", čveterospev. — 9. Verdi: Zbor iz opere „Lombardi", svira vojaška godba. — 10. F. Stegnar: „Slavec in pevec", zbor. — 11. F. S. Vilhar: „Mrtva ljubav", samospev za tenor, poje g. Meden s spremljevanjem vojaške godbe. — 12. Deklamacija, deklamuje gospica Jos. Grilčeva. — 13. Sochor: „Thea", svira vojaška godba. — 14. B. Ipavee: „Mrak", čveterospev. — 15. Ambrož: „Operettenschau", svira vojaška godba. — 16. B. Ipavee: „Prošnja", osmospev s tenor-solo, solo poje g. Meden. — 17. Ziehrer: „Die Tanzgelehrten", svira vojaška godba. —18. A. Förster: „Sokolska", zbor. — 19. David: „Marsch-Potpourri", svira vojaška godba. — 20. A. Nedved: „Slovo", zbor. — 21. Gleisner: „Flotte Geister", svira vojaška godba. — Pri neugodnem vremenu preloži se koncert na poznejši čas. (Poročil) se je minolo sredo g. dr. Albin S u y e r, odvetniški kandidat v Ljubljani, z gospodičino Heleno, Petričičevo, hčerjo g. V. Petričiča, veletrgovca podžupana in predsednika trgovski in obrtniški zbornici. (Ii poročila banke „Slavije" ca leto 1888), katero nam je danes došlo v roke, posnamemo te-le številke: Vseh členov štela je banka 205.090, ki so imeli zavarovan kapital 195,669.783 gld. 64 kr. in so za to vplačali 1,508.637 gld. 74 kr. zavarovalnine ter 70.848 gld. 54 kr. pristojbin. Rezervni in poroštveni fondi narastli so na 6,737.435 gld. 88 kr. in so, kakor je razvidno iz pregledno sestavljenega izkaza, naloženi vseskozi varno v vrednostnih papirjih, v posojilih na zemljišča iu v posojilih na lastne police. Čistega dobička imela je banka 98.884 gld. 52 kr., od katerega se bodo 24.485 gld. 68 kr. razdelilo členom odd. I. in II., ostalo pa dodalo rezervnim in poroštvenim fondom. Uradniški pokojninski fond narastel jo na 155.610 gld. 30 kr., dosegel je torej številko, s kakeršno se more izkazati redko katera zavarovalnica. Uradniki „Slavije" morejo torej zaupno gledati v bodočnost. Kar se tiče bilancije banko „Slavije", sestavljena je jako pregledno in lahko umevno. Človeku, ki jo pregleda, leži jasno pred očmi vse denarno gospodarstvo zavoda. Inventarja, organizacijskih troškov, tiskovin in akvizicij-skih predplačil — kar vse navaja večina zavarovalnic med aktivi — ne nahajamo v bilanciji banko „Slavije"; dokaz, da je njena uprava vseskozi previdna in poštena. — Letos preteklo je dvajset let, odkar so češki rodoljubi ustanovili banko „Slavijo". V teh dvajsetih letih izplačala je svojim členom 14,225.165 gld. 22 kr. — Te številke govore dovolj jasno. (Nove poštne znamke) nameravalo se je izdati dne 1. julija t. 1., toda zaradi tehniških zaprek seje to zakasnilo. Nove znamke torej, kakor se pripoveduje, pridejo v promet meseca oktobra. (Nov vozni red.) Na željo mnogih naročnikov smo v današnjem listu priobčili nov vozni red c. kr. Rudolfove železnice. Raznoterosti. — Nova oprava domobrancev se bo že v jeseni uvedla. Pri pasu bo odpadla dosedanja spona ter bo na njeno mesto prišla torba za pa-trone spredaj in zadaj po ena, tako da bo mogel vsak mož nositi 100 patronov. Tornister za patrone se bo opustil. Steklenica za vodo se bo odslej obešala na kljuko v vrečici za kruh. Tornister bo manjši kakor pri pešcih. Jedilna skledica bo imela kono-pneno rujavo prevleko. — Zanimive in jako važne so tudi poskušuje z brezdimnim smodnikom v ar-madni strelni šoli. Izid je baje jako povoljen. — Nasledki gizdavosti. Francoska zoolo-giška družba je naznanila vladi, da se lastavice ogibljejo Francije. Modistinje porabljajo namreč lastavice za olepšavo ženskih klobukov in so jim napovedale boj. Ob izlivu reke Rodana, kjer se navadno ustavljajo iz Afrike priletele lastavice, nastavljeni so stroji u žice, ki 60 v zvezi z električnimi baterijami. Utrujene lastavice posedejo se po žici in popadejo mrtve na tla. Pripravljene lastavice pošiljajo potem modistinjam v Pariz. To so počenjali že leta, in to pomlad so v omenjenem kraji izostale lastavice ter se preselile proti zahodu in vzhodu. — Potovanje okrog sveta. Korveta „Fasana" bo meseca avgusta odpotovala okrog sveta; potrebovala bo v to poltretje leto. Poveljnik korvete bo nadvojvoda Karol Štefan. — Po dvajsetih letih. Neki gardni vojak je leta 1869, predno je dokončal svoja vojaška leta, ušel iz Nemčije ter se izselil v Ameriko. Tu si je pridobil veliko premoženje ter se je začetkom maja letos povrnil v domovino. Tu pa so ga takoj zgrabili ter odvedli na trdnjavo Ehrenbreitstein. — Draga radovednost. Za eno okno „unter den Linden" (pod lipami) v Berolinu se je v dan prihoda italijanskega kralja Humberta plačalo najprvo 160 mark, proti zadnjemu celo 600 mark.Eden prostor v pritličji kavarne „Bauer" je stal 16 do 18 mark. Se so ljudje na svetu, ki imajo preveč denarja. Telegrami. Dunaj, 1. junija. „Wiener-Zeitung": Le-gaoijski sovetnik Okolicsany pl. Okolicsna je imenovan poslanikom za Virtemberško, Ba-densko in Hesijsko. Cetinje, 31. maja. Brzojavka kneza Ni-kole kneginji Mileni naznanja: „Naša Milica se je poročila z velikim knezom Petrom Ni-kolajevicem." Tem povodom se pričakuje več pomiloščenj. Pariz, 1. junija. (Havasovo izvestje.) Ker se je izjavila srbska vlada, da je francoska družba srbskih železnic zgubila posest, zahtevala je slednja od francoske vlade varstvo ter zaukazala svojemu zastopniku v Belem-gradu, naj se postavi z osobstvom pod varstvo francoskega poslaništva ter protestuje zoper oropa nje. Kristijanija, 31. maja. Potovalec v Gren-landti, dr. Nansen, je prišel semkaj s svo- jim spremstvom ter je bil navdušeno sprejet. Ladije in liiše so bogato z zastavami okrašene. Novi York, 1. junija. Dve tretjini mesta Johnstown (Pittsburgh-Pennsylvania) stavsled naraščajočo reko (Ohio) preplavljeni. Dvesto oseb je utonilo. Prebivalci beže v gorovje. Umrli no: V bolnišnici: 29. maja. Marija Krcgar, gostija, 00 let, vsled raka. V vojaški bolnišnici: 29. maja. Frane Terdin, dragonec, 25 let, jetika. Tuj ci. 30. maja. Pri Malidu: grof Strassoldo iz Gorice. — pi. Wacbtar, s soprogo, iz Goriee. — Schubert z Dunaja. — Franki iz iz Zagreba. Pri Slonu: Valentin Šumak, župnik, z Jezera. — I. Steuer, trgovec, iz lima. Vremensko sporočilo. Gas opazovanja 30 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec. Stanje zrakoiucra v mm w 7360 7360 toplomera po Celziju TFT 26-0 20 2 Veter Vreme JZ;* I si. svzh. si. vzh. jasno 0-00 Srednja temperatura 21-2°, in 4-3" nad normaloin. Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) 1. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5f« „ 100 „ „16 % „ 5 "/i a\'8tr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke...... Kreditne akcije .......... London ............. Srebro ............. Francoski napoleond......... it Cesarski cekini .......... 5 Nemške marke ..........5$ 85 gl. 85 „ 109 ,. 100 „ 909 „ 306 „ 118 „ 50 65 45 kr. 70 „ 40 „ 50 „ 43'2„ 62 „ 05 „ Tržne cene v Ljubljani dnó 1. junija. gl. kr «L Kr. Pšenica, hktl. . . . 6 — Špeh povojen, kgr. . _ 64 Rež, „ ... 4 66 Surovo maslo, „ — 60 Ječmen, „ ... 4 66 Jajce, jedno „ — 1, Oves, „ . . . Ajda. „ ... 2 83 Mleko, liter .... _ 7 4 83 Goveje meso, kgr. . — 54 Proso, „ ... 5 Telečje „ „ . _ 45 Koruza, „ ... 5 — Svinjsko „ „ . — 50 Krompir, „ . . . ž 85 Koštrunovo „ „ — 32, Leča, „ ... 12 — Pišanec..... _ 65 ' Grah, „ ... 13 — Golob ..... — 20' Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 23 Maslo. kgr. . — 80 Slama, „ „ . . 2 32 Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 Špeh svež, „ 52 „ mehka, „ „ 4^ 20 v posesti največjega dela delnic avstrijskega „PHOE-XIX"-a, zoper slednjega izrabljala ter se razširile govorice, katerim je namen, sumničiti zanesljivost „ T H O EN l X" -oro ter vznemirjati naše zavarovance. Temu nasproti čutimo se primorane, naglašati najodločneje, da nista bila ogersko-francoska delniška družba in avstrijski ,PHOENIXu nikdar v drugačni, nego v navadni protizavarovalni zvezi, da je bilo poslovanja obeh družb popolnoma ločeno, in vodstvo avstrijskega „PJIOENIX"-a, vzlicskupnosti enega in istega ravnatelja, popolnoma neodvisno od ogersko-francoskc zavarovalne delniške družbe, tako sicer, da se naše družbe nikakor ni tikalo obžalovanja vredno postopanje pri napominanem zavodu. Z ozirom na poskuse, z nelojalnim tekmovanjem v tej smeri sumničiti položaj družbe, povdarjamonajodločneje, da nismo imeli z ogersko-francosko zavarovalno delti iško družbo nikdar druzega poraču nanju, kakor ono, kije bilo naravna posledica iz prot¡zavarovalne zveze. Saldo pa, ki se je izkazal iz tega poračunan j a na našo korist, vplačal se je že polno in v gotovini v naše blagajnice. ^a.lVU'o ■via dxAicyi tedni c$>čni &voz „cR-al'of. tiiJlo-mvec^a dr/iol'üa v £jtil>t'jaui" « »tedo due J>. junija 1389 06 y„11. mi dopoftidue v vefvfli Sootcmi jWesoMt-ojWiiite paface. Qmvni uS: 1. S'tedsedviifcoo o^ocoi. 2. Soiočifo o od&ototJem defotxtttji v dófei. od fan-»l»eoooo< o Ledenice za gostilne in restavracije s shrambo za jed in brez iste najboljše in najtrajiieše, katere prekose vsak drn$ fabrikat, dobe se v vseli velikostih in po najnižjih cenah pri (4-i) And. Druško viču, trgovcu z železnim), na Mestnem trgu št. 10 v Ljubljani. Prnrlaia vinu in olivni/bo £ Prodaja vina in slivovke. V graščinski kleti Raka na Dolenjskem je še okrog 600 veder vina na prodaj. Vina so naravna iz let 1885 do 1888. (2-i) Visokostopna, stara in pristna WF" slivovka oddaje se iz postaje Videm 100 litrov za 60 gld. a. v. Graščinsko oskrbništvo. Ravnokar je izšla in se dobiva v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani knjižica z naslovom: Duhovna lekarna za vse, ki hočejo večno živeti. Nemški spisal dr. Erneat M. Müller, škof linški. Poslovenil Fr. Zbašnik, župuik. Da spoznajo Slovenci vrednost te knjižice, naj bode omenjeno, da je bil drugi natis, prirojen v nemškem jeziku v 4500 iztisili, razprodan v teku šestih mesecev. Pred nekoliko tedni izšel je že tretji natis. (5—5) Cena 20 kr., po pošti 2 kr. več. ocxxxxxt jOOOOOOOOOOOOOOOOI Kavarna ,Austria' (Cafe Ncliiuiclt) sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani (poleg mesarskega mosta) (2) priporoča se si. občinstvu z mesta In dežele v mnogobrojni obisk. Postreže svo|ira gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število. ■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a ♦ X ♦ V poučevanje ■•«•¿■Mjc«. « ■■s* citmli priporoča se gospo-J dičina, katera je napravila preskušnjo v tej ♦ umetnosti in je iz boljše rodbine. Poučuje X doma in v stanovanjih. Plača po dogovoru. J Priporoča se tudi v ♦ :■»..§ ««^IjcAM-a.«; (not) po X najnižji ceni. i Naslov pove upravništvo. (3-1) ♦ ♦ : ♦ I ♦ ♦ ♦ : ♦ : MNMI 1 Zahvala « i i §1 l in priporočilo 1'dano podpisani zahvali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodoče v izvševanje vseh v čevljarsko obrt vštevajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko ceno. Spoštovanjem Matija Horvat, čevljarski mojster. (2) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. Vozni red cesarjevih Iz Ljubljane v Beljak. Rndolfovc železnice. Iz Beljaka v Ljubljano. OHobui vlaki Postaje Ljubljana j. k. Ljubljana H. k. . Vižiuarje . . . Medvode . . . Loka..... Kranj .... Sv. Jošt (ostaj.) . Podnart . . . Otoče (ostaj.) . . Radovljica (ostaj.) Lesce .... Žerovniea (ostaj.) Javornik . . . Jesenice . . • Dovje .... Kranjska gora Rateče-Bela Peč . Trbiž . . . . Trbiž Thörl-Maglern . . Podkloster .... Körnitz..... Toplice Beljak (ostaj.) Beljak drž. ž. (ostaj.) Beljak j. k. ... át. 918 št. 1714 »t. 1716 št. 171» po noči zjutraj dopoldne ztečer 645 1140 5-25 649 11-45 5-30 7-- 11-55 5-39 7 12 12- 7 5 51 7 25 1221 604 7-42 12-38 6-20 7-47 12 43 625 802 12-58 639 809 1- 4 6.45 8-22 1 18 6-58 8-30 1 28 706 8-41 1-39 7 17 850 1-48 7-26 9.- 1-58 7-35 921 2 19 7-52 945 2-48 816 959 3- 3 8-30 10.15 320 8-45 it. 904 «t. »IG št. 90Ü 354 11- 7 3-38 9 00 407 1117 352 • 4 20 11-27 405 • 4 36 • 4 21 • 444 • 4 29 • 4 50 • 437 4-54 1150 441 9-37 zjutraj dopoldn« popoldne tT«i«r ONohni vlaki Postaje Beljak j. k. ... Beljak drž. ž. (ostaj.J Toplice Beljak (ostaj.) Fiirnitz .... Podklošter . . . Thorl-Maglem . Trbiž .... Trbiž..... Rateče-Bela Peč . . Kranjska gora . . Dovje..... Jesenice .... Javornik .... Žerovniea (ostaj.). . Lesce..... Radovljica .... Otoče (ostaj.) . . . Podnart..... Sv. Jošt (ostaj.) . . Kranj..... Loka ..... Medvode .... Vižmarje .... Ljubljana R. k. . . Ljubljana j. k. . . št. 915 št. 903 št. 957 št. 917 dopoldne popoldne popoldno zročar 11-51 4-42 4 51 1106 11-56 4-56 11-19 12- 2 502 11-27 1210 • 5 12 11 42 12-27 5- 7 5-30 1209 1242 • 5-43 12-30 12 56 526 5-55 1250 št. 1711 št. 1713 št. 1715 3 47 615 115 4 04 636 133 4-18 6 51 1-48 443 7 16 2-18 5- 3 7-40 2-40 509 7-46 247 518 7-55 2-56 5-29 8 12 3 11 535 819 3-18 547 832 3 31 5 58 841 3-39 6 10 8-54 3 51 6 18 9 02 3-58 6 34 9-20 4 14 6-48 934 4 27 7- 1 9 4« 4 39 7 9 955 4 47 713 10- 4 51 zjutraj tvecar popotdu« Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po Umesecni rabi od meno same izumljenega mazila, naznanjam: To jo edino sredstvo zoper izpadenje ISs, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter žo po kratki rabi taki» lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da uierano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih jn več loučknv (20-18) ;o0 rabat iu franko-pošiljatev. mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon-kisle vode. (23—6) Na prodaj je v vseli znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko). X. X. I X X. Z. ,1. I. I. X XX X X XX X V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uradno koncesijonovaua. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Romerbrunnen) pi*i Rogatcu. Z naravo iu umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se m m 11 Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča po zelo nixlci ceni okove za okna in vrata, sto rje za štokadoranje, santokolniee, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in ltoman-ce-ment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in moono narejena štedilna ognjišča i« njih posamezne dele,, Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah iu majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. jjl^r" Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfelder GgpsJ za gnojenje polja. ______¿.i^ta cu¿vla gUV/IS Slišiš v Ljubljani, Valvazorjev Trii št. 5 so priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu /.a vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. Diseldorfske oljnate » barve v tubah. £ Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna oljnatih barv, (irneža in laki 4 4 4 4 ' 4 < . 4 4 4 <£ X^jii.l>ljnni. •i, ► = ► C ► J* * J!-I i: Z p Pisarna in zaloga: «<>lwl naprej primerno eeneje. ___S^tJK® C ►Pisarna in zalosa iil f ► priporoča slika J zurjem, likarj j J" Jli Perstene, mineralne in kemične barve. Kupovulcem večjih množin prednostne cene. 25 klgr. < r 4 rAAAAAUA^UJ Vse vrste slikarskih in j likarskih čopičev in j slikarske patrone. Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati z Radgonsko, to je Iiadkersburger. Čeravno Hadenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in razkadi kakor se steklenica odmaši. ft_ kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v ielodcu, mokril, dolgotrajnem kataru -^-"-"«Vn»! dihal, zlatej žili in zlate- Kot oltrepi^Joi» p(jač» uV^V^—~— z vinom ali sadnimi *<>ki in sladkorjem pomešana, jo Kadenska kisla roda v občo priljubljena. Kopališče Radensko. Kopanje v slatini in t jeklenici vpliva posebno pri: protinu, bo-IdiMh mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravna-teljstva: Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Stiskalnico in mlini za olive, | vinske in sadne stiskalnice, ^uf^h. mlini za grozdje 111 sadje j Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLEE, Dunaj, Prn torstrnHse " Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis i n franko. Hazprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—8) Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo. - Otvorjenje gostilne in priporočilo. Usojam si opozoriti si. občinstvo, da sem prevzel v novozidanem poslopji g. Trinkerja lepo vrejeno gostilno in senčnat vrt ((¿ostilna pri Trinkerju.) novo yc>jašiiic<>^| v katerej točim izvrstna kranjska, štajerska in druga vina ter vedno sveže pivo. Tudi okusna jedila, mrzla in gorka, so si. občinstvu v veliki izberi na razpolago. K obilnemu obisku vabi spoštovanjem (3_2) Jožef Šinkovic, —_ krč mar. Jutri, v nedeljo, dne 2. junija: Koncert Uro Inke pevske družbe A. m,OJiER. Vstopnina prosta. — Začetek ob S. uri. ' A Posestvo na prodaj 1 v Zgornjem otoku na Gorenjskem Sí polog državne cesto. Hiša je pripravna za mestno gospodo, ki hoče po leti na deželi stanovati. Cona ravna se i>o tem, kolikor več ali manj zemljišča se kupi. Več ustno ali pismeno poizve so pri Lorencu Pristavcu (2-1) v Mošnjah. craoaooooüG Svojo ho^iito zalogo raznovrstnih voz po najnižjih conah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski inoster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tonniesovi hiši. (4) CffiC__ LOBUKE| v najraznovrstnejših oblikah, ^ posebej še jako trpežne lovske klobuke iz surovega sukna (Loden), dalje cilindre, čepice in slamnike od najfinejšega do najcenejšega priporoča (3-2) IVAN SOKLIČ, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. _ooocooocv XXXXXXXXXXXXXXXXXX x Brata Eheil, * JC izdelovale» oljnatih barv. iirnežev, lakov K ^ in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X IM^JmlH».« X X " Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 X jk priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^K K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot _ . znano reelno lino delo in najnižje «ene. ^ Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem ^ lanenem oljnatem tirneži najflneje naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^ Cenilte mi ziilitevniije. '•H xxxxxxxxxxxxxxxxxx s -¡3- Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Diinaji VII., ZicglorgiiNse 27. Zastopnik Franc linickiHT. Proti gotovi naročbi so na j točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, ¿tole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli ©rnati. Odlikovan: 187,3, 1881. r - »1 IZ v raznovrstnih oblikah, istotako f^štedilna ognjišča priporoča po najnižji ceni I^i-aii Jevnikar & Comp. U. V. (12-?) Tržaška cesta št. 2',) vLnbljani. tXHKHKKKXKKKKH3 (6-5) inkaste pločevine izvrsten izdelek c-esarske kraljeve cinkarnice v Celji Izključljiva samoprodaja in zaloga za južni del države pri D. RAKUSCH-u v Celji, trgovcu z železnimi). Nizke ){:i/.]>ro;iito v.uloj^o klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna = kr%aik»ka dela» = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem hranilne masti za usnje katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval, (lene: cela škatlja 1 gld., 'I, škatlje 50 kr., ', škatlje 25 kr., '/« škatlje 12' a kr. Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano hranilno tinkturo za usnje ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura ra usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo o. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v e. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: i gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Kazprodajaleem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo prod ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanie. kjer »e ni založb. (30—12) Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg št. 8 v Ljubljani. Gff. (lijakom dovoljujem prednostne cene. (15-11) V Rudolfovem bo s sv. Mihelora izpraznjena služba kapitalskega organista, odslej sklenjena s službo cerkovnika. Stanovauje v posebni hiši s tremi sobami; gotove plače čez 5U0 gld., zraven pa še posebej zaslužek od pogrebov itd. do 200 gld. Prosilci naj se izkažejo, da so popolnoma zmožni za orgljanje, petje (zlasti koralno), dirigo-vanje v tej cerkvi, kjer se večkrat darujejo tudi poutilikalne sv. maše. Zeli se znanje godbenega instrumenta. Oženjem prosilci imajo pri enakih zmožnostih prednost. Če se bo zdelo potrebno, bodo se morali podvreči strokovni preskušnji. Prošnje s krstnim listom in drugimi spričevali naj se pošljejo na kolegijatni kapitel v Rudolfovem (Novo mesto). (3—;i) Nič več mokre noije ali trdo usnje! I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima ittlcyu&uo pravico v Avstro-Ogerski za izdelovanje e. kru. pil v. uepremočljive -m -mi UE.h'3 tir ,!>j£: mIIIIIPIM Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani »ii volilnim Mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša iu sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkuczyjevih lirm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Stajarskem) ena. pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedeua zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljskc kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, /.ubnsaiije, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlulo žilo. 1 steklenica velja 20 kr.. 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istlnlte marijaceljskc kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkocz>-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. APOTHEKER TRNK0C2\ LAIBACH t SlljCK^1 Cvet zoper trganje (Gicn tj, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje p o dr. Malicu" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat 4 gl. 50 kr. .¡iut)marffj ("le ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. i zeliščni 1SK1, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. .j(> kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za .">(> kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s fi škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. SiZdravila za živino.1^ Stnpa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganj» po črevili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bolezni j,kaši ja,pij učnih in vruthih bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zainotek z rabilnim navodom vred velja le ."»0 kr., 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih mi liognh, izvliijenjl, tlščuiiji »d sedla in oprave, pri suilcl itd. s kratka pri vseli vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. ■ Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (34) Na najnovejši in najboljši način umetne ustavlja brez vsakih bolečiu ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žicca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (49) ■f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem (10) priporoča S «i H" trgovina z železnino in orodjem na mestnem trgu lO, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi ^ orodja za sadje rej o in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: ] drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, ] cepilnik, cepilnik za mladiče,' cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na ' lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.' ¡.fr.fr.fr f f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f ¡Krščanska in slovnaska konkurenca!!! (10-9) Prečastita duhovščina, krščanski in slovenski učitelji in meščani se uljuduo prosijo, naj ko-! likor moč podpirajo to solidno, ceno, edino krščansko in slovansko konkurenco! Poletno „kamgarnasto" blago za moške obleke, elegantno, trajno in pristno-pralno, G0 cm. široko. Za eno obleko 6"2 metra le 3 gl. Brnsko sukneno blago le dobre vrste: 310 m. za 1 obleko 3 50 310 m. „ 1 „ 5 — 310 m. „ boljšo „ 7-80 310 m. ., lino „ 9-50 310 m. „najfinejšo,, 1250 Brnsko blago za suknje 2-10 m. za zgornjo suknjo 6'30 2-10 m. „ „fino ,. 8 40 2 10m. „ „ najfinejšo 12.00 Črno blago za obleke za duhovnike in salonske oprave 1-20 i», dosking za hlače 350 120 m. pcrneime suknja in telovnik 7 20 Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer bolje in ceneje. Za ženske oprave gladko blago v vseh barvah kašmir 10 m. 4 50 volnat atlas 10 m. 6-50 Pralno poletno blago kreton najlepši obrazci 10 m. 2 80 satin najlepši obrazci 10 m. 3 — drajdrat, siv, svetel in teman 10 m. I. 3-50. II. 2-80 Za domačo rabo: Domače platno29 vati.4/ 4-20 „ 29 vatlov 6/4 5-50 šifon fin 29 vatlov 5 50 „ srednji 29 vatlov 4 50 kraljevska tkanina 29 vatlov *U 5 80 „ 29 vatlov 6/„ 7-50 kanafas pristno-barvan 29 vatlov 6 — oksford pristno-barvan 29 vatlov 4-50 servijete 6 kom. 120 Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer bolje in ceneje. Krščanska konkurenca rv„l.ki naj se izvršc proti poštnemu povzetju, LJUIUIUI/, pošljojo naj se podnaslovom: Erstc tisterr. behiird.coneesB. Haudels-Auskunfts-Bureauin lirllnn. Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in ceniki, Veliko izbero in zalogo modernih sol^dsailcpv navadnih in najelegantnejših, isto tako (9-i) mr iležnikow v vseh velikostih, izgotovljenih iz zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah L,juliju.in, T TUrTIT" TTCiPTT MoHtui tre Kranjsko. Xj. 1V11A U OVjU, ¿t. is. iss&eloTra./fcelJ goXa6xxilcov in.. dožniScev« Prejema vsakovrstna naročila na kostiim-solnčnike, pro-ol>l»6i in popravlja staro dežnike in solnčnilce trpežno in po nizki eeni. Naročila izven Ljubljane, tudi na posamne solnčnike ali dežnike, izvršuje točno po poštnem povzetji. Razprodajalcem so na zalitevanje izvirni ceniki franko na razpolago. Ker so počne čas žetev, c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica zoper požar V Ciradci vse p. 11. gospode kmetovalce uljudno opozoruje, da zavaruje ona poleg hiš in vsakaterega pohištva, strojev, živine itd. tudi Hite Da pli in aoM zoper požar po mogoče ugodnih pogojih. JDotična vprašanja se uljudnu vselej pojasnjujejo v zavarovalničnili pisarnah (Gradec, Sackstrasse Št. 20), kakor tudi pri glavnih zastopništvih v Celovci in v Ljllbljani in pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer so tudi sprejemajo zavarovalne ponudbe. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica zoper požar v Graici. (Ponatis se ne plačuje.) 1 »4>1 »1 < • i« rfy s ^ 1 k i a 4 > K C * K K Č K t C X ► * % ^ A iS Ž ^ llS Š Silili^ S^&ŠSŠAŠM^^ d ti t C mi p. i Ty ^ŠG. - <5/'>f ; ^g 5O°/0 prihranitev goriva (jainčeiio). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lerch «fc 8ei(ll, elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja tovarna za peči in lončene izdelke na Kranjskem I ■■■II? lilHIllIHIKlIlIl!!!1!!!!!!1!^ ii.! ii i'1 '' K ¡lil 11 ijii"!'.! liii. lil I Bil II v Ljubljani. (41-8) S w Ga.egca Ht W W \J W W w W W W W fer W Sy V» W W W W W W W W w W W W W W W w W \ - T--' Y.V'.Y " Y Y ■ Y Y Yr v ' t c Y r-y - y -:y y y y t - v' Y - Y i Y" Y' ~Yc -~Y Y 'Y ."'■Y:' t^v^o Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, Rimska cesta 9. radgonski (24-22) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). Xe zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).