i3, številka.	Ljubljana,	1.	maja._	III.	leto	1875,
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta i Uredništvo in opravništvo lista je v »Narodni tis-I gld. 40 kr. — Posamezni list veija 6 soldov. jj karni“ v Tavčar-jovi liiši nHotel Europa.“
Domače stvari.
— (Iz Ilirske Bistrice) so nam piše 26. aprila.: Pri včerajšnjem izbora župana voljen je bil g. Anton Valenčič, c. kr. davkar v pokoju. Bo li bolje gospodaril, nego dosedanji, pričala bo bodočnost. Glede narodnih naših terjatev si Yaljda nesmo nič na boljem. Bojimo se, da bo kot c. kr. uradnik zelo odvisen od c. kr. naših protivni-kov. Sicer pa naj mož ne pozabi, da nosi slovansko ime, da je slovanskega rodu in da volilci njegovi nijso ne Nemci ne nemškutarji, če prav še nijso tako svojih pravic in svoje narodnosti zavedni, kakor bi moralo biti.
— (Vabilo k občnemu zboru okrajne posojilnice v Ljutomeru) nedeljo 2. maja ob 2 pop61udne v šolskem poslopju v Ljutomeru. Dnevni red je: a) priobčilo računa in bilance za minolo leto; b) sklop zastran porabo pridabička ; c) odveza ali absolutorij ničelništvu zastran računa; d) izločitev društvenikov, ki svoje dolžnosti ne izpolnujejo ; e) določenje plačila načelništvu; in f) še kaki drugi nasveti. Na-čelništvo: Fr. Kukovec, načelnik. Matj. Zemljič, denarničar. Jože Gomilšek, preglednik.
— (Odlikovanje.) Is zapisnika občnega zbora Štajerske kmetijske družbe posnamemo, da so bili za zasluge v kmetijstvu sledeči gosp. po slov. Štajerju odlikovani: Fr. V učni k, učitelj pri sv. J ur ji na južni železnici; J. Kovačič, posestnik v Slovenjgradcu; Fr. E ržen jak, učitelj pri bv. Petru pri Radgoni — b srebrnimi držav-
nimi svetinjami. Tomaž Grab, učitelj pri sv. Jarji na juž. želez, s srebrno društveno medaijo; J. To polni k, kmet v Banovcih pri Ljutomeru — z bronasto svetinjo; BI. Dolinšek, kmet v Frankolovem; Ivan B a-jar, cestar v Celji; Jože Šeliga, nadučitelj pri sv. Jederti pri Laškem — s priznalnimi diplomi; Franc Žiher, učitelj pri sv. Jurji na juž. žel.; Tom. Mlinar, kmet v Vrholi pri Konjicah in M. Poje, nadučitelj pri sv. Loreucu pri Mariboru — z darovi po 20 gl. v srebru.
— (Požar.) Izpod Ljubljane se nam piše: Dae 16. m. m. popoludne je v spodnjem Kašiju nastal ogenj, ki so ga menda otroci prouzročili. Pogorele so tri hiše in en pod, izmej katerih ste bili dve hiši zavarovani, ena hiša in pod pa ne. — Pri gašenji so se posebno vrlo obnašali fabriški delavci is Velč s svojo brizgalnieo. Tudi požarna straža iz Ljubljane je prišla, toda uže prepozno, ker bilo je uže večjidel vse pogašeno.
— (Učiteljsko.) V Ljubljani se je oglasilo miuoli teden k učiteljskej izkušnji 12 učiteljev iu 7 učiteljic. Izmaj tsh delajo 3 učitelji izkušnjo za meščanske šole in 1 učiteljica.
— (Izpred sodnije.) Iz Vrhnike se nam piše: „Vihaiski kaplan g. Anton Fettih je dobil pri vrhenškej sodniji 20 t. m. 35 gld. globe ali pa 7 dnij zapora in stroške plačati, kateri 70 gld. iznašajo. Kazen je dobil zavoljo tega, ker je učitelja obdolžil, da je „krivo vero“ učil. — Ta prigodek je zopet ilustracija kako nevesele nasledke imajo
Sčuvanja proti Šoli, ki je dan denes najbolj potrebna. Ali bi ne bilo pametnejše in za narod koristnejše ko bi duhovniki sprijaznili se z novimi šolskimi postavami in opustili neresnično sumničenje „krive vere“ ter z učitelji vred v prijateljstvu delali za narodno omiko ?
— (Za lepoto.) Nedavno je pred ljubljansko sodnijo stal 30 let star kmetski fant, prava gorenjska korenina, za pričo, ker mu je drug bil ustnice pri sklepih do ušes prerezal. Zahteval je „za izgubljeno lepotou 1000 gld. Sodnik ga je baje potolažil, da je še vedno lep, da ga zarastek ne kazi tako močno, in dobil je le 30 gld. za bolečine.
— (Koze v Ljubljani.) Zadnje dni ljudje po Ljubljani zbolevajo zopet na kozah. Ali bode ta bolezen omejila se le na posamezne slučaje, ali pak bode epidemična postala, kakor lani — kdo ve! Vsakako pa so zdravstvene razmere našega glavnega mesta tako slabe, da ta stvar zasluži resnih študij od strani občinskega zastopstva in za zboljšanje sanitete in odstranjenje zdravnih škodljivostij, bi se ne smelo štediti.
— (Pri Loki) se je ustanovilo neko katoliško-politično društvo in 18. m. m. konstituiralo.
— (Uboj.) Piše se nam: V Loki se je pretečeno nedeljo zvečer vnel prepirmej fanti, pri katerej priložnosti je 21 let stari Matevž Jamnik, Jurija Fojkarja iz Loke, ki ja prav po nedolžnem zašel mej fante, tako močno z rovnico po glavi udaril, da se je takoj v nezavesti na tla zgrudil in včeraj opoludne vsled te poškodbo tudi umrl.
— (Strašna nesreča) se je pripetila, kakor se nam iz Gorice piše, v tvorek
19.	m. m. na Kanalskem klancu. Slugi Solkanskega krčmarja se splaši konj in začne divje leteti po klancu tako, da je nesrečni sluga iz voza padel, si glavo popolnem razbil in takoj mrtev obležal. — Sredo 21. t. m. se snidejo poslanci k prvi zborovi seji goriškega deželnega zbora. — Tudi v naši „Nizzi“ je vreme vedno spremenljivo. LetoB bodo špargi in dornberške črešnje
vsled vedno mrzlega vremena gotovo dosti zakasnele.
— (Iz Gorice) se nam piše: Na grgarski cesti pod sv. goro je neki kmet, ki je vse svoje premoženje zapil, druzega kmeta, ki je drva v Gorico peljal, ker se mu nij mogel s polnim vozom njegovemu praznemu umekniti, dvakrat z nožem smrtno zabodel, da li bode ozdravil se jako dvomi. Krvoločnega ubijalca so 29. aprila žandarmi v Gorico pripeljali.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Cesar je 18. t. m. prišel v Berliko, Narod ga je povsod s slovanskimi zastavami pričakoval, streljanjem iz pušek in z narodnimi plesi. V Kninu je sprejel cesar tudi graničarsko deputacijo iz Like, ki je prosila za železnico. Cesar je obljubil, prošnjo izpolniti.
Iz Gradca se poroča o hrupih, ki so cel6 vojake in gole sablje na ulico spravili in je bilo več ljudij ranjenih. V sredo jutro so namreč študentje zopet čakali don Alfonza, ko je iz cerkve šel, in ga psovali: ^razbojnik! požigalec!“ (kar je kotšpanjski Karlist sicer res bil.) Alfonzo se jim je zaničljivo smijal. To je mlade ljudi še bolj razdražilo, da so Alfonza tepli. Policija je pritisnila vmes, tudi njej so se vstavljali, in več študentov je bilo zaprtih. — Zvečer pak se je demonstracija ponovila. Zbralo se je na tisoče ljudij pred hišo španjskega Karlista, vpitje in žvižganje je bilo veliko, policaji s puškami nijso mogli ljudij nazaj držati, prijezdili so bazarji in z golimi sabljami ljudi nazaj podili. Ker je kamenje na huzarje letelo, so več ljudij s sabljami ranili, nekoliko jih je prišlo jim pod konje. Ali ljudje so se umeknili v mestni vrt, tam vpili in žvižgali, in ker konji nijso mogli tja, prišel je bataljon pešcev vojakov na mesto. Ti so pozno po noči z bajonetom ljudij odpravili proč.
Dunajski „Tagbl.“ pripoveduje, da bode Mianhuns 15. maja zopet svoje minister-stvo zavzel.
Vnanje države.
V moravskem deželnem zboru so slovanski poslanci vrlo in odločno glas povzdignili zoper germanizacijo šol. 27. aprila je poslanec Janku tožil, kako deželni
odbor vse stori za nemške, a nič za slovanske. Isto je govoril dr. Kusy proti germanizaciji in dejal, da nemški boj v Avstriji gre na razpad te države. — Zopet Moravci so izgled kranjskemu deželnemu zboru, da tudi svoj glas povzdigne proti krivicam, ki se nam Slovencem godč.
Srhslei knez je deputaciji profesorjev rekel, naj izrejajo mladost za domoljubje in spoštovanje zakonov, da ne bodo komunistične ideje mej srbsko mladino širile se, ker sicer Srbija ne more s\oje misije (poklica) ni v političnem ni v kulturnem obziru izvršiti.
Iz Španije se nečemu nemškemu listu piše, da si Španjci uže žele zopet dru-zega kralja, in sicer padajo oči na vojvodo Montpensiera. Vse mogoče v tej čudnej Španiji, ki je od 1. januarja do sedaj poslala na otok Kuba uže 72.777 vojakov, ki večjidel uže večno spanje spe, a upor na Kubi nij še zadušen, kakor Karlisti ne pobiti.
Na Turškem se je znamenita pre-memba zgodila. Padel je veliki vezir Hus-sein Avni in Essad-paša je njegov naslednik. Essad je bil uže 1873 nekaj časa velik vezir. Tudi sedaj ne bo dolgo, ker v Turčiji se vse hitro meni. — Da pa je ta veliki vezir, ki bi bil iz podgoriške afere kmalu vojno naredil, baš sedaj padel, ko je naš cesar prav blizu Črne gore, utegne pomen imeti.
pri vseh priporočilih naj se na to gleds, in onim, ki ne poznajo kake barve je ta ali oni, naj se opiše, da bode znan. Bomo videli, kako dolgo bodo potlej mogli nemsku-tarski trgovci na čelu agitacije stati in ro-vati, ki dela proti ljudstvu, mej kkterimi so se obogatili!
Če se kak Slovenec naseli kot trgovec mej Nemce, mu' niti na misel ne pride, da bi slovensko politiko Nemcem silil. Isto tako se drugi rojaki udajo šegam in željam onega ljudstva, mej katerim so se ustanovili. Le Nemci in nemškutarji, ki so se pri nas Slovanih naselili, po vsej sili hočejo, da bi se mi v vseh rečeh po njih ravnali, silijo nam svoj nemški jezik v šolo, v kancelijo, v trgovino povsod; zabavljajo in psujejo na vse slovensko, in zavirajo kolikor morejo razvijanje našega domačega jezika, izrivaje ga iz šol, kakor n. pr. iz ljubljanske realke. In za vse te ljubeznjivosti pa mi Slovenci še podpiramo te ljudi, kupujemo pri nemških in nemškutarskih trgovcih, naročila dajemo pri obrtnikih, ki nam protivno glasujejo in naše sovražnike podpirajo; iz dobička, ki ga jim naše slovensko ljudstvo skupaj znaša, se hranijo, da delajo potem proti slovenskej narodnej politiki. Ali si ne pomagamo lehko s tem, da take ljudi ne podpiramo, temuč vse le pri narodnih trgovcih kupujemo?
Eajši Nemcu daj zaslužek, kateri ti politično nič ne škodi, kakor pa nemškutarju. Bodo uže premišljati začeli, če vse tako na suho denemo, kakor je uže precej brez dela neki zvonar, ki je bil menda pozabil, da za slovenske cerkve dela. Ia kakor bukvovez Gerber bodo vsi poboljšanje obetali in narodno volili, kar je čisto naravno. — Nihče mi ne more zameriti, če ne redim in ne podpiram onega, ki mene izpodkopava. Ako torej ljubljanski „Tagblattu UŽ3 javka nad to agitacijo najzdravejšega in najnaravnejšega egoizma in ga kot nemoralnega in ne-krščanskega zaznamuje, rečemo temu lisjaku v pridigarski kuti: tisti krščanski časi so uže minoli, ko se je še desno lice nastavljalo, ako je človek po levem klofutala bil. In v politiki nij večjih brezobzirnežev, kakor so
0 nemškutarskih trgovcih in obrtnikih.
„Si vivis Romae, romano vivito more.“ Mej Slovenci živeč, no nemškut&ri!
Začenja se do sedaj tiha agitacija, katera našim slovenskim ljudem govori: kupuj vse, česar trebaš in kar moreš, pri sloven-sko-narodnem trgovcu; dajaj delat in naročevat vse, kar ti je treba in kar rabiš, če le mogoče pri domačem narodnem slovenskem obrtniku. V štacuno nemškutarjevo, v delavnico ponemčenega in tistega, ki z nemškutarji vleče, voli in vpije — pa ne hodi. — Svoji k svojim!
Tako se govori in mi na vsa usta rečemo: prav je tako! Resno in povsod moramo v tem smislu začeti delati, kolikor koli nam je po zakonu dopuščeno. Prijatelj prijatelja naj pri vsakej priliki na to opominja,
Nemci. Zakaj bi Slovan moral biti večno krotak, večni trpin!
Govor slovenskega poslanca dr.
Vošnjaka
v štajerskem deželnem zboru 15. aprila o potrebnem poilukn za vincarje:
„Slavni deželni zbor je v prošlej sesiji sklenil resolucijo o uvedenji vincarskih kurzov in isto ttko tudi letos izprevidi potrebo ponavljati to resolucijo.
Deželni odbor se je sicer v frm oziru kakor sem izvedel v finančnem odboru, obrnii do ravnateljstva sadjerejne in vinogradne Sole v Mariboru, ali do sedaj še brez vspeha. Iz računskega poročila poizvedamo, da se vincarski kurs in oni za učitelje in duhovnike more ustanoviti še le po pridobitvi potujočega učitelja. Ta uzrok, katerega je deželni odbor nBznanil finančnemu odboru in ki se zlaga z mislijo, ki jo je ravnateljstvo sadjerejske in vinogradne šole v Mariboru izreklo, sili me, izpregovoriti ter le na kratko razložiti one nazore o upeljavi vincarskih šol, kakor sem si jih nekoliko pridobil iz lastnih praktičnih skušenj, nekoliko pa iz razgovorov z vincarji od različnih krajev dežele. Iz tega bode razvidno, da je uresničenje vincarskih kurzov ali šol, mogoče tudi brez kake nove učiteljske moči.
Kakor se mi dozdeva, je vodstvo vinogradne šole tega mnenja, da je finančni odbor pri svojem sklepu lanskega leta in tudi visoka zbornica nameravala ustanovitev vincarskih kursov s popolno teoretičnim podukom, ki naj bi trajal več mesecev ali eno celo leto.
V tacem slučaji je pa naravna potreba, da se pridobi nova učilna moč, a potrebno bi bilo tudi potem, da se bode v zavodu skrbelo za izdjžavanje vincarjev. V resnici se pa kaj tacega ne zahteva, ker tu ne gre za teoretično, nego za praktično predavanje, ki se lehko vrši v kratkej dobi od 10—14 dnij.
Treba si je tu samo predstavljati, ka-kovi ljudje bodo obiskovali te vincarske kurse, in videlo se bode, kako naj bi se oni
uredili najuspešnejše. Vincarji so, kakor znano, možje, ki se več ali manj let pečajo z sadje- in trtorejo, ter so uže praktično izurjeni; pri katerih je največ na tem ležeče to prakso še dopolnjevati; in v tem oziru moram priznati hvalo našim vincarjem, da so splošno ukaželjni in pripravljeni za uvedenje novih naprav, sko so po izkušnjah prepričani, ka so one naredbe dobre, dalje tudi lehko vse razumejo in bi torej praktični dokazi gotovo padali na rodovitna tla. Kakor omenjeno, skrbelo se bode tu, da se vincarjem take praktične poskušnje posebno pri važnejših delih trto- in sadjereje pokažejo.
Ker pak poglavitna dela trto- in sadjereje spadajo v pomladne mesece od februarja do maja, moralo bi se predavanje v vincarskih kursih začeti v tem času. Učni materi-jal bi se porabil po mojih mislih v 10—14 dnevih, kateri bi pripadal 5—6 dnij na trtorejo, 4—5 dnij na vinorejo in le 1—2 dneva na poduk o kletarskem orodji in še o kacem drugem rabih^ ki bo ga poslužujejo pri trto- in sadjereji.
Podučevanje in razkazovanje o vinoreji vodil bi trtar, in v sadjereji sadni vrtar, pri katerem je sploh želeti, da se učitelji doti-čnih oddelkov udeleže pri teh poskustvih 1 ali 2 uri vsaki dan. Vincarjem naj bi se torej mej praktičnimi deli, pokazala najvažnejša in si tedaj dovoljujem omeniti ta dela, da je podana tu prilika za kako obravnavanje. —
Vincarjem naj se pokaže in sicer gledč trtoreje: nasaja trtne šole, nasaja novih vinogradov s posebnim ozirom na globokost rigolena pri različnih vrstah zemlje, nare-jauje trtnih raj d, vodnih jam in jame za dežni odtok, cepljenje trt, pripravljanje me-šauega gnoja, izkopavanje trt in končno obrezovanje.
Drugi oddelek tega kursa bi obsegal sadjerejo, in pokazati bi se moralo praktično učencem, kako urediti drevesnico, sadna semena zakopavati, divjake cepiti, najboljša metoda požlalinovanja, obdelovanje požlabne-nih drevesic v 1., 2. in 3. letu, dalje uredba jam za sajenje, sajenje Badnib dreves in
končno daljše obdelovanje mladih in starih dreves.
Vsa ta dela se lehko opravljajo spomladi in sicer vsakako v onem malem času, kateri sem omenil in kateri zadostuje, kajti tu ne gre, kakor rečeno, za obširna teoretična predavanja, nego za čisto praktične dokaze, na kar bi se pak vsakako moralo opozoriti vodstvo, da naj bi se tu le najboljše in ncdvomljive metode pokazale vin carjem, ki se strinjajo na novem stališči s tem podukom, da bi ne bilo treba naznanjati različnih navodov, omenjenih v učnih knjigah.
Od tacih vincarskih kursov si obetam največjih uspehov za sadje- iu vinorejo v deželi, ki bodo tem večji, ker se bodo s časom, kar ne dvomim, teh kursov udeleževali tudi samostojni posestniki manjših vinogradov, gledč katerih bi bilo želeti, da bi se i tem iz subvencije, dovoljene od deželnega zbora, dajale male podpore, ako bodo obiskovali ta knrs.
Gospoda moja! Sadna in vinogradna šola v Mariboru stane deželo uže lepo denarno svoto, in izračunil sem, da vsak izmej učencev dosedaj izšolanih, le srednje prera-čunjeno, velja deželo 4000 gold.! — Ti velikanski stroški ne stojč v nobenej razmeri s uspehom, ki nastaje deželi iz izšolanih učencev, in kateri niti vsi ne ostanejo v deželi, nego kakor je citati v poročilu sadne in vinogradne šole, mnogi gredo služit v tuje kraje. Nečem vsled tega kaj očitati zavodu. V drugem oziru pak smatram to za dolžnost deželnega zastopništva, da naj skrbi, da se veliki stroški, katere prouzroča šola, na drugi in prav mogoči način nadomestijo s koristjo, katero podaje šola, kot izgledni * zavod za praktični ogledovalni poduk in po-skušalna šola in v tem oziru moram vsakako z veseljem priznati, da bode šola v Mariboru leto za letom imela večji in plodo-nosnejši uspeh za deželo. Gledč tega pak obžalujem, da se nijso ustanovili uže vin-carski kursi injazizrekamle potrebno nujno željo, da se le ti založč vsakako bodočno spomlad.
Iz štajerskega deželnega zbora.
Iz Gradca 17. aprila [Izv. dop.]
Deželni zbor štajerski pridno zboruje, da do konca tega meseca konča svoje zasedanje. V prvih petih sejah so se volili razni odbori, katerim so bili izročeni predlogi deželnega odbora in vladni predlogi.
V 6. seji je bila debata o novem poslovnem redu za deželni zbor. Dosti se je govorilo o pravici interpelovanja. Po sedanjem poslovnem redu je smel vsak poslanec vlado interpelovati brez podpisov drugih poslancev. Odbor je nasvetoval, da mora vsaj 6 podpisov poslančevih biti na interpelaciji. Proti tej odločbi je govoril, kakor ste uže poročali, dr. Dominiraš. Večina deželnega zbora je potem res sklenila, da ostanemo pri dosedanji napravi. Po novem poslovnem redu se sme zahtevati, da se naj prične debata po odgovoru, katerega daje vladni zastopnik na kako interpelacijo.
Namestnik Ktibeck je pri tej priliki izrekel, da bi on ne mogel, kakor dozdaj, odgovarjati na vse interpelacije, če deželni zbor sklene, da se sme debatovati o njegovem odgovoru. A večina je vendar sklenila novi poslovni red in Ktibeck je bil tako razsrjen, da je na konci seje na dve baš v tej seji stavljeni interpelaciji prav kratko in pikro odgovoril. Potem pa se je odpeljal na Dunaj in ga nij bilo videti v prihodnji seji.
Ena teh interpelacij je bila namreč stavljena od dr. Nekermana, dr. Vošnjaka in dr. Dominkuša, zarad regulovanja Savine, zakaj vlada še nij predložila dotične postave. Načrt je popolnem izdelan, pa še na Dunaji leži v notranjem ministerstvu. Taki so birokratični poti v Avstriji, ljudstvo pa mora potrpeti pri najpotrebnejših stvareh, čakati in — davek plačati.
7.	seja. Dr. Voinjak naznanja interpelacijo do deželnega odbora zarad predlogov o spremembah deželnega reda in volilnega reda za deželni zbor.
Deželni glavar reče, da bode dal besedo za interpelacijo v prihodnji seji. Dr. Vošnjak meni, da sme po novem poslov-
nem redu precej staviti interpelacijo, da se sicer v tem slučaji uda odločbi deželnega glavarja, iz tega pa ne sledi prejudica za prihodnjost. Deželni glavar misli, da naj ostane sedanja navada.
Potem je bilo posvetovanje o vladnem predlogu nove postave za šugarje ali konjederce. Postava nij bila sprejeta, da si je vladni zastopnik se trudil, da bi njeno potrebo dokazal.
Postava, da sme dežela rabiti okraje in občine, ako ne plačajo, kar dolžujejo deželnemu fondu, je bila sprejeta in želja izrečena, da se naredi enaka postava glede okrajev proti občinam.
Končno se je začelo pretresovanje deželnega proračuna za leto 1876.
Lohninger poroča o vinogradni in sad-stveni šoli pri Mariboru. Stroški znašajo 20.158 gld., dohodki 4310 gld., tedaj ima dežela 15.848 gld. doplačati, pri čemer nijso vračunene deželne ustanove za učence na tej šoli. Finančni odbor predlaga dve resoluciji: 1. Da se vladi izreče zahvala za denarno podporo, katero je obljubila za napravo posebnega poduka za učitelje in duhovnike, in za uvedenje popotnih prednašanj o vinstvu in Badstvu. 2. Deželnemu odboru se naloži, da še tekom tega leta uvede kurse za učitelje in duhovnike in požuri napravo vincarskih kursov.
Dr. Vo&njak. v daljšem govoru razloži potrebo tacega poduka za vincarje in razvija načrt, po katerem naj bi se vršil ta poduk. (Glej njegov govor. Ur.) Rssoluciji ste bili sprejeti.
Potem poroča Lohninger o deželnih posestvih. Za Slatino se privolijo stroški v znesku 81.500 gold., dohodki v znesku 151.780 gold. Ostane tedaj 70.280 gold.; a od tega zneska se bode 61.000 gold. potrosilo za zidanje novih kopelj in vodovoda. Dobrnske toplice kažejo 13.274 gold. stroškov in 29.500 gold. dohodkov. Ravnatelju in zdravniku se plača na 1500 gold povekša.
V 12. 13. in 14. seji — deželni zbor zdaj vsak dan zboruje — so se večjidel razni predlogi finačnega odbora k deželnemu proračunu rešili.
Za ceste plača deželni fond, kot podporo za okrajne ceste 1. reda 80.000 gl., za opravo in preloženje okrajnih cest 1. reda in cest k železničnim postajam 45.000 gl. kot podporo za okrajne ceste 2. reda 15.000 gl. Če se odračuuajo dohodki, katere ima dežela leta 1876 pričakovati za posojila od okrajev, ostane še 125.634 gl., katere ima plačati za ceste deželni fond.
Dalje plača dežela za reguliranje Aniže 7000 gl., Mure 44.600 gl., Savine 5000 gl., Save pri Skopici in Sasavji 20.300 gl., tedaj za reguliranje rek skupaj 77.000 gl.
Deželnemu odboru se naloži, da prosi vlado za brezobrestno posojilo 300 000 gl., iz državne kase, da se pripomaga onim krajem, ki so bili po lanskih povodnjah poškodovani.
Pokojninski fond za učitelje kaže za 1. 1876 potrebščino za pokojnine učiteljem 29.000 gl., pokojnine učiteljskih udov 5000 gl., drogi stroški 5160 gl., skupaj 39.160 gl. Pokritje: obresti iz kapitala 14.000 gl. 10% takse pri imenovanji 2000 gl., 2% plače učiteljev 12.000 g!„ Va0/« od zapuščin 40.000 gl., dobiček iz prodaje šolskih knjig 2000 gl., skupaj 70.000 gl.
Deželnemu odboru se ukaže, naj dela pri vladi, da se pokojninski fond odda v preskrbovanje deželnega odbora.
Za učne zavode in nčne namene sploh ima dežela vedno rastoče stroške. Koliko plača za ljudske šole, Bmo uže povedali. Za štipendije in ustanove na raznih učnih zavodih gre 27.804 gl. iz deželnega fonda, ker so za višje, srednje iu nižje šole, za montanistično, kmetijsko in vinogradno šolo itd. štipendije ustanovljene.
Joaneum, da si je tehnika na državni fond se prevzela, še zmirom stane deželo 34.516 gl. Zgornja realka v Gradcu potrebuje 38.194 gl., realni gimnazij v Ptuj 1 12.050 gld,
Glede na realni gimnazij v P tu ji je vlada izrekla, da za zdaj še ne more pritrditi, da bi se celi osemrazredni gimnazij napravil.
Dr. Douiinkns obžaluje, da se vlada še vedno brani ustreči želji ptujskega mesta, katero je uže veliko žrtev doprineslo za ustanovljenje realnega gimnazija. Z ozirom na število učencev in na oddaljenost vzhodnih krajev od enacih učnih zavodov, kaže se silno potreba, da se sedanjemu nižjemu realnemu gimnaziju dodene višji in se tako dopolni ta učni zavod. Nasvetuje, da se deželnemu odboru naloži, naj se pogaja z vlado zarad podpore iz državnega fonda v omenjeni namen.
Resolucija je bila sprejeta. — Žnidaršič izreka željo, da se skoraj ustanovi realni gimnazij v Brežicah.
Realni gimnazij v Ljubnem na zgornjem Štajerskem potrebuje za 1. 1876 18.333 gld. meščanska šola v Judenburgu 8.461 gld., v Fiirstenfeldu 7.090 gl., v Hartbergu 6.977 gl., v Radgoni 7.382 gld., v Celji 7.500 gld. Ravnateljstvo celjske meščanske šole prosi, da se nastavi še en učitelj z ozirom na dvojno narodnost učencev, in na potrebo poduka v slovenskem jeziku, katerega kot postranski predmet eden sam učitelj ne more opravljati. Deželni zbor sklene prošnjo deželnemu odboru izročiti, da preiskuje navedene razloge in v prihodnji sesiji stori svoje nasvete. Dalje se privoli 200 gld. ravnateljstvu celjske meščanske šole, da kupi učne knjige revnim šolarjem.
Od drugih stvarij, ki so se v teh sejah rešile, omenim samo nekatere imeuitnejše. Deželni odbor je sprejel novi občinski red za graško mesto, dalje vladni predlog glede meterske vage in mere, predlog šolskega odbora, da se rudarska šola v Ljubnem prevzame na deželne stroške.
Rešile so se tudi mnoge prošnje posameznih oso b, občin in okrajev, mej temi prošnja šoštanjskega okrajnega zastopa, da bi se cesta od Šoštanja do Velenja uvrstila mej okrajne ceste prvega reda. Odbor za gospodarske stvari nasvetuje, da se
prošnja deželnemu odbora izroči, kateri naj da podporo iz zneska za podporo okrajnih cest 2 reda odločenega. Schmid iz Maren-berga razloži važnost te ceste glede prometa s posebnim ozirom na cinkove jame pri So-štanji in nasvetuje, naj se svota 300 gl. za vzdržavanje te ceste iz deželnega fonda privoli.
Lohninger proti temu govori, ker na omenjenej cesti ni j posebnega prometa, cinkove jame pa so brez vsake vrednosti.
Dr. Vošnjalt zavrača Lohningerja, ter s številkami dokaže, da se na šošt-njsko-velenjski cesti več blaga in vozov premiče, kakor na marsikateri drugi okrajni cesti, ki je mej cestami 1 reda. Krivično je tedaj, da se ta cesta ne uvrsti msj 1 red, ker ima vse pogoje, katere zahteva deželna postava. Oaa veže od Šoštanja naprej Štajersko 8 Koroškim, in gre na drugi strani v zgornjo savinsko dolino. Cinkove jame nijso tako nevredne, kakor jih Lohninger opisuje, sicer bi jih ne bil erar za 8000 gld. kupil. Zdaj, ko se v Celji zidajo cinkove fužine, je tem bolj treba, da je cesta do Celja v dobrem stanji. — Pri glasovanji je obveljal predlog gospodarskega odbora.
Oospodarske stvari.
Konjereja.
Graško društvo za povzdignenje konjereje na Štajerskem nam pošilja sledeči sestavek: Splošen popis konjev letošnje pomladi in sledečega poletja po vsem Stajerji, kjer se koli goje ali v plemenu drže konji, ima društvo za povzdigo konjerejstva po pozivu ministerstva za kmetijstvo izvesti za konjerejna namene.
Ta popis, v katerem se imajo omenje-vati le kobile za pleme od 3. leta naprej, jako je potreben, da se zna, kje se konji rede ali goje, kje so in v kakem številu kobile, od kakšnega plemena, na koliko so zdačna ali plodne, ker se le po tem potu more zvedeti, koliko število žrebcev se ima v kateri kraj postaviti, in sicer ali na-pravivši nove ali pak dopolnivši uže obstoječe štacije za pripustne žrebce, davajoč oe-sarske državne žrebce v privatno oskrbovanje, ali pak postavljajoč privatne žrebce z do-pustnico.
Dalje je namenjeno, da se pri tem popisovanji kobil za pleme tudi napravi pregled ali register deželskih konjskih plemen, in v ta pregled imajo se staviti boljše kobile za pleme. S tem mislimo doseči, da se najboljše kobile ne bodo jemale za vojsko, kakor tudi da se le-te razznanijo, in da se po takem konjerejsko znanje bolj razširi in da konjerejci stavljajo neko čast v svoje delovanje.
Za tega voljo pričakuje se, da bodo štajerski konjerejci uže iz same svoje zdrave pameti z veseljem pozdravili, kar v tem popisovanji izpeljuje društvo za konjerejstvo, da bodo dalje, kolikor le mogoče to podpirali in da ne bodo ničesa opuščevali, da se pri tej priložnosti opiše vsaj 70% ali dve t retjini vseh kobil za pleme, da se po takem po ministerstvu dovoljenih 5000 goldinarjev, kolikor mogoče obrne na največjo korist.
Popisovanje bode 18. maja pri sv. Lenartu v slovenskih goricah, 19. v Pesnici,
20.	pri sv. liju, 21. v Cmureku, 22. pri sv. Petru, 24. v Lipnici, 25. v „Kicelsdorfa,‘ (?) pri Arvežu; 5. junija v št. Jurji, 7. v Bernici,
8.	v Gradcu.
Konjerejci na slovenskem Štajerskem, ki hote kaj več izvedeti, naj se obrnč na omenjeno društvo v Gradec.
Razne stvari.
* (Zmrznila) je na zgornje-štajerskih planinah pri Hohenau beračica uže v novembru, a so jo tekar sedaj našli, ko je sneg skopnel.
* (Dunajska policija) nij dosti boljša od naše. Še sedaj nijso našli onih dveh morilcev, ki sta krčmarja in krčmarico na turški šanci zunaj Dunaja usmrtila, kakor smo poročali, kljubu temu, da se denar ne Štedi in je vse v iskanji.
* (Angleški dehant) Artur Holmes v Cambridge, učen mož in pisatelj, si je 17. aprila sam prerezal vrat in umri. Zjutraj je še maševal. Uzrok se ne ve.
* (Iz Arabije) se poroča, da tam mej mohamedani močno raste sekta Vehabitov, kateri Mohameda ne vpriznajo kot proroka ampak kot učitelja. Ce ta sekta prevlada, turški sultan izgubi gospodstvo v Arabiji, ker potem nij več „naslednik prorokov1*.
* (Šamomor dveh zaljubljenih.) Na Dunaji sta se nadlejtnant Julijus Kroutzer in njegova ljubica Karlina Suhanek sama ustrelila, ker sta se ljubila a se nijsta mogla
vzeti. Ona je bila uboga, njemu pak je mati odločno branila ubozega dekleta v zakon vzeti. Eaaki neumni samomori se po velicih mestih strahovito množč.
* (V vinu uto pije n.) Nijvečji če-stilec vina v vasi Marotu na Ogerskem je bil gotovo ondotni občan z imenom Bende. Ceie dni je posedaval v krčmi, ter zapil svoje lepo gospodarstvo. Ko mu pak krčmar uže tudi na upanje nij hotel več dajati viua, sklenil je Bende, da se preseli iz tega sveta na večnost, in sicer prav sladko. Zlezel je po noči v veliko vinsko klet svojega soseda, odbil velikanskemu sodu vrhovno veho, ki se je kakor vratiča odpirala, privezal si nekoliko težkih opčk na vrat, ter skočil z glavo naprej v sod. Zjutraj so ga našli vtopljenega v — vinu!
* (Stara nevesta.) V Coire v Švajci se je te dni omožila 103 leta stara žena in je vzela 66 let starega moža.
(Prazno ladij o) na morji je našla v španjskih vodah francoska barka. Kam so ljudje ž nje prešli, to se ne ve. Sodi se, da je zapuščena ladija nemška.
* (Lakota.) V Liki, v hrvatskej voj-nej krajini, je vsled lanske suše velika lakota postala mej prebivalci. Odšla je v Dalmacijo deputacija, ki bode pri cesarju za pomoč prosila.
* (Donava), katerej so za drage državne denarje in samo dunajskemu mesta na korist izkopali bližje Dunaja novo strugo, je 14. aprila predrla jezove in se vlila po tej novej strugi. Jezove so mislili stoprv 15. maja odpreti, a voda nij hotela čakati. Škode je nad 20.000 gld.
* (Pomorstvo.) Avstrija je imela koncem 1874. leta vkupno 7203 brodov v sodržaji 332.000 ton in 27.381 mornarjev. Trst ima 152 brodov (77 parobrodov), Reka 122 brodov, Dubrovnik 75 brodov, Pulj 25, Bakar 17, Rovinj 7, itd. Razbilo se je 1874. 32 brodov, prodalo v inozemstvo 48 brodov.
Tržne cene
v Ljubljani 28. aprila t. 1.
Pšenica 5 gld. — kr.; — rež 3 gld. 50 kr.;
— ječmen 2 gld. 80 kr.; — ovos 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 80 kr.; — proso 2 gld. 90 kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. 10 kr.; — fižol 5 gld. 70 kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — Špeh trišen — gld. 36 kr.; — speli povojen
— gld. 44 kr.; jajce po l’/j kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 21 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 40 kr.; — slame cent 1 gold. 5 kr.; — drva trda 7 gold. 20 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren; Josip Jurčič.
Tisk „Narodue tiskarno“ v Ljubljani.