Izhaja koncem meseca. Naročnina letno 20‘ - Din. Posamezna številka 2*— Din. Izdaja konzorcij „Domačega prijatelja". — Odgovoren za izdajateljstvo in uredništvo urednik Emil Podkrajšek. — Upravnik agr. Vladimir Sergejev. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. — Tiskali J. Blasnika nasl. v Ljubljani. - Odgovoren Mihael Rožanec. Vsebina, Vražji Pir. (Rad. Peterlin Petruška.) — Ko prehodil trnjevo bom pot. (Prosto po I. Iliču B. Ž.) — Sektor štev. 5. (Lovro Kuhar.) — Pameten muzik, (-n-) — Iz vsakdanjega življenja. (B. Podgoršek.) — Olje iz premoga. (Alojz Str&aj.) — Ljudsko varčevanje. (Dr. J. —m.) — Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. — Naš poštni predal. — Praktični nasveti. — Pregled naše industrije. — Ročno delo. — Za naše male. — Smešnice. Štev. 1. Ntafr •■YT V5- r- Leto I 31. januarja 1927 1. Vsebina terpentina raztopi nesnago. 2. Tudi najfinejšim tkaninam neškodljivo, ker je izdelano iz izbranih najboljših surovin. 3. V uporabi je zelo štedljiv, vsled tega naj-’ cenejši domači izdelek. Zato uporabljajte samo ZLATOROG jerpen-tinovo milo, katero varuje Vaše drago perilo! ima Kdor varčuje, ta kupuje: PROJA kremo za čevlje, PROJA mast za čevlje, PROJA voščilo za parkete, PROJA plavilo za perilo, PROJA strojno olje. Važno za mala mesta, pre-mogokopne kraje, železniške, finančne in orožniške postaje in gostilne. Za mal denar lahko spremenite svoje prostore v koncertno ali plesno dvorano, kino itd. Pixie - Grippa. „Teddy“, aparat iz hrastovesa lesa v obliki kovčka, črno poliran, velikost danjostf v obfiki kovčk a^v^bkost Prvovrstni^ aparat z zelo lepim glasom. '^14^4 g^,’.^eŽij®ra3 'p|0g^ 28X2°?eli3a Din 1250-1^3 kg’ Vel‘k°St 21 Din 4803 ^ ““ vseh velikosti. Otpremna hiša >Universal% Lz Ljubljana Poštni predal XX. Razpošilja po povzetju vse navedene predmete. Ovoje, pakiranje in poštnino računamo po lastni ceni. Če se pošlje denar naprej, so pošiljke poštnine proste. Z nakazilom denarja nimate nobeiiih stroškov, ako istega nakažete na naš poštno - čekovni račun štev. 14.569. Kino. Mali Din 160—.srednji Din 240"-, veliki Din 360* - . Filmi po 12, 20 in 50 Din. Bogata izbira plošč vseh modernih plesov pesmi, maršev itd. Cena 22, 40 in 60 Din za kom. dvostranskih. Igle po 20 in 15Din škatlja. 1 - ‘ k Gramofone za otroke z 2 dvostranskima ploščama Din 140'—, boljše vrste Din 190*—. „Puck“. Aparat brez trobila. Velikost 30X18X14 cm. Igra vsako ploščo do 30 cm. Težina 2 kg. Cena Din 380' -. Razpošiljamo blago po celi državi. — Imamo z vseh strani mnogo zahvalnih pisem. Splošno kreditno društvo v Ljubljani Aleksandrova cesta 5 Ustanovljeno leta 1898 Sprejema hranilne vloge na knjižice, tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Po soj uje na menice, zastavna pisma in lombard po ugodni obrestni meri. Delež znaša Din 50; obveza tudi Din 50. Splošno kreditno društvo v Ljubljani je blagodejna in pravzaprav do-brotvorna ustanova. Veliko tisoč potrebnim familijam je priskočilo v času zadrege na pomoč. Zato je nalaganje hranilnih vlog v Splošno kreditno društvo pomoč potrebnim Pesem o kruhu. Cenjene zborovalke! „ Družinski kruh iz delavske pekarne, redilen je, je najcenejši, dober — poskusite ga, ko g res tč iz pisarne, ko vračate se iz tovarne, ko se pri čaju veselite, ko na pot se napotite!“ • Predaval je zdravnik izkušen in se smehljal je dobrodušen. In res! Ljudje so jedli DEPA kruh. Vsak, ki bil je preje suh, bolan, otožen in potrt, ki že mu je na srce pela smrt — postal je zdrav, krepak, vesel, kruh DEPA si je slavo žel. Pa so nekoč zvečer se zbrali, pied delavsko pekarno so obstali, veselo peti so začeli: „Oj, mi, ki vaš družinski kruh smo jedli, smo zdravi, srečni in veseli, le z DEPA kruhom bodemo živeli!“ Prepevali so, brenkali, plesali: „Za DEPA kruh bi mi življenje dali P Ko pa prišel je stražnik hud, še on je kupil DEPA kruh. P/7VA Razlika med rentno In zavarovalno štednjo 1 V slučaju smrti dobi izplačano: Oni, ki vlaga v hranilnico: nO> Po preteku 5 let Oni, ki je zavarovan: takoj prvi dan zavarovanja. Po preteku lO let p0 preteku 20 let Kdo Vam jamči, da boste živeli še 20 let? Odgovor: NflliCe! Zahtevajte še danes ponudbe za zavarovanje od -m 44 Jugoslovanska zavarovalna delniška družba, podružnica za Slovenijo Ljubljana. Sv. Petra c. 24, ki sklepa vse vrste življenska, rentna, invalidna, penzijska in nezgodna zavarovanja po najugodnejših pogojih. Berite današnji članek na strani 14. in 15. tega lista. Proti vsemlbolEznim % deluje ugodneje kot vsako drugo zdravilo „FLORIAIV“. Ako hočeš ostati zdrav, ne vživaj drugih pijač temveč pij ,Florian* doma in izven doma — naj ne manjka v nobeni slovenski hiši. Pravi „Florian“ izdeluje le TOVARNA: E. JERAS & DRUG, LJUBLJANA - MOSTE. Zahtevajte cenike in vzorce, ki ae razpoki I ja jo brezplačno. Leto I. 31. januarja 1927. Štev. 1. Izhaja koncem meseca. — Naročnina letno 20*— Din. — Posamezna številka 2*— Din. Izdaja: Konzorcij „DOMAČEGA PRIJATELJA". — Odgovoren za izdajateljstvo in uredništvo urednik Emil Podkrajšek, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. — Upravnik agr. Vladimir Sergejev, istotam. Tiskali J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Odgovoren Mihael Rožanec. Vi tale tje*»n S „Domačega prijatelja“ smo zopet povabili, da obišče slovenske domove. Pred vojno je redno prihajal in razveseljeval mlado in staro. Pisateljica Zofka Kvedrova ga je vsakokrat opremila z zanimivimi povestmi, z vspodbuda-jočimi nauki in mikavnimi novicami. Vojna, ki je povsod toliko zla povzročila, je tudi ustavila pot „Domačemu prijatelju.“ Po vojni: nove razmere, čudno razpoloženje ljudskih množic in pohlep po vsem drugem kot po prijetnem in prijaznem razgovoru z ,,Domačim Prijateljem.“ Zofka Kvedrova je imela namero, da nagovori „Domačega prijateljanaj vzame zopet popotno palico v roke in začne posečati slovenske domove, kjer je dovolj onih, ki bi radi v tolažbo in veselje, v razvedrilo in uteho poslušali pravljice o dneh sreče in blagostanja in povesti o dobah medsebojne ljubezni in medsebojnega spoštovanja, o zvestem prijateljstvu itd. Usoda pa ji je prestrigla načrte in tužna vest se je razširila po naših krajih: „Zofke ni več...“ Umrla je ona, ki je zbrala krog „Domačega Prijatelja", ona, ki je bila vedno iskreno dovzetna za vse dobro in lepo, ona, ki je vedno s polnim prgiščem dajala in ki je morala na sebi spoznati, da se redko vrača v tej meri. Hvaležnost in plačilo živim; po smrti se spominjamo onih, ki so dali več, kot se je mislilo in celo pričakovalo. Po njihovi smrti se še-le zavemo: kako kruto je življenje in kako tudi sami aktivno sodelujemo kot sokrivci. Veliki poet slovenskega ljudstva je svoje dni prepričevalno zaklical: „Le v dobrih delih živel bodeš večno!" In res je tako. „Domači Prijatelj", ki ga je vodila dolgo desetletje pokojnica, živi še vedno v naših družinah. Na policah in omarah, skrbno čuvan, lepo vezan, čaka dolgih večerov, praznikov in nedelj, da ga vzame gospodinja v roke in prebere zdaj to, zdaj ono povest otrokom, ki napeto poslušajo in se radu-jejo, ko čujejo toliko zanimivega in podučnega. „Domači prijatelj" živi še vedno v srcih svojih znancev. Veliko veselje bo, ko ga te dni zopet zagledajo. Tudi on se je preobrazil. Ni več tako pohleven, kot smo bili Slovenci pod krutim jarmom nemške Avstrije — ne, na zunaj in znotraj pokazuje, da smo samisvoji, da smo gospodarji na domačih tleh. Bo v vsakem oziru izpopolnjen, ker mu ne reže več kruha Mačeha, marveč ga oskrbuje — ljubi in vodi — dobra Mati. „Domači Prijatelj“ bo izhajal koncem vsakega meseca. Veljal bo za celo leto — 12 številk — le dvajset dinarjev, polletno enajst in četrtletno šest dinarjev. Za druge evropske dežele je pa naročnina: na leto 40 dinarjev — za Ameriko pa en dolar. Želeti je, da ga razširimo v vse slovenske domove, ker je najcenejši mesečnik. Naroča se pri upravi „Domačega Prijatelja", Ljubljani, Sv. Petra c. št. 24. Uprava in uredništvo. e, ki „Domažega prijatelja** ne nameravajo naročiti, prosimo, da list tekom treh dni vrnejo, sicer jih smatramo naročnikom in so dolžni plačati naročnino. Rad. Peterlin-Petruška: Vražji pir. Plat zvona zastoka v temno noč, glas roga, žalobni pasji voj razplaši polnočni v hip pokoj; vse hiti kar more na pomoč. V nočni dir skoz okna šviga dan: tam je pir, čuj godbe čudne glas, čuj klarinet, čuj gosli, mračni bas, tam je spet hudič svoj našel stan. Votli hrum, žvenk stekla, poka hrast, vode šum, — že se vali obok! — tarnanje, obupa krik in jok; vse kar je požira ognja past... Kakor zmaj ognjeni tja v nebo plane zdaj nad streho plamen rdeč — ... Pir je preč, ne pleše vrag nič več, trdno speč v pepelu tli samo. B. Ž.: Ko prehodil trnjevo bom pot . . . (Prosto po I. Iličevi: Kad ovde dole.) Ko prehodil trnjevo bom pot življenja, ko bo konec bede, muk, trpljenja, spremili me do groba bodo črni svatje, točili solze v grob moj bodo zvesti bratje. A ko let poteklo dvoje bo, četvero — in ko čas zabrisal tugo mnogotero, zopet grob moj obiskali bodo bratje, a jokali več ne bodo moji svatje. Ko v bratskih srcih zadnji mi spomin uvene, ko solze rodni brat porosil več ne bo nobene, tedaj nad grob moj ptice bodo priletele in pesem tožno o minljivosti zapele. In kadar bode tudi petje ptic minilo, ko vsi in vse me bode zapustilo, tedaj popotnika opomnila bo božja njiva, da človek eden v grobu tem počiva. Lovro Kuhar:. Sektor št. 5. ' o smo se popoldne sešli v jarku pri Samcu, je prinesel Unterberger novico, ki nas je čudno vznemirila. Pred našim jarkom leži častnik od 7. polka, ki ima 100.000 kron pri sebi, stotnik menda. Neverjetno je, s kakimi občutki se je izražal utis te novice na posameznih obrazih. Unterberger je pripovedoval kot trgovec, ki upa, da bi se dalo na lahek način nekaj zaslužiti; Al-merju, ki je pravkar prišel zraven, so izkočile oči poželjivo iz jam in vrat se mu je iztegnil nekam naprej, Samec je vidno zardel v lice in tudi v njegovih očeh je oživel tih ogenj, toda ta pojav se je hitro umaknil prvotnemu brezizraznemu, v topo resignacijo zamišljenemu obrazu. V meni samemu so z brzo naglico delovala različna čustva. Pohlep obogateti na hiter način in priti domov z denarjem, bogat in oskrbljen, se me je polastil najprej; koj nato mi je švignilo po možganih, da bi bilo najbolje z denarjem pobegniti k sovražniku in od tam v Ameriko, kjer bi človek lepo na varnem počakal konca vojne, — nazadnje pa so se utisi te novice mešali vseprek v glavi in kakor v omotici sem slišal Unterbergerja, ki je, šepeč na zemlji pripovedoval tovarišem: „Stotisoč kron — fantje! To je denar tudi za vojaka. Kaj mislite? — Stotnik je baje dobil pravkar denar za svojo stotnijo — pa je moral nemudoma v linijo in je padel... Tudi on ni iz železa! Izplača se vseeno pogledati. Mogoče ima še več pri sebi — oficir. Jaz sem izvedel po naključju — prisluškovaje — ko sta se pogovarjala dva v gornjem rovu. Oni, ki je pripovedoval, je slišal to od našega stotnika. Jaz pa sem mislil takoj: Povej tovarišem in napravimo tovariški posel. Vzemimo stvar v roke — in potem si razdelimo denar po bratovsko — vsak petindvajsettisoč kron — he! Trenutek je vladal molk, vsak se je bavil A v duši z utisom novice. Najpreje se je zavedel Almer, ki je najhitrejše napravil račun o celi zadevi. »Denar!" je bleknil nekako prestrašeno in z naglasom, ki je pričal, da se je zaril v rešitev problema z vso pohlepnostjo svoje dobičkarske duše. „T oda sedaj pa ovohaj — kje leži tisti oficir, ali ravno pred našim rovom? In čeprav — ko pa v odseku, ki ga vadimo pred seboj, grize zemljo najmanj deset oficirjev." „Oni, ki je slišal to od našega stotnika — narednik Flaš, je imenoval točko, sektor št. 5, odsek 2. — slišal sem natančno — tam kjer leži s svojim vodom Almer — je rekel Flaš. Torej čisto natančno." Jasnost te Un-terbergerjeve izjave nam je zopet za trenutek zaustavila tok misli pod težo prijetnega in zapeljivega naključja. Almer, ki je očividno računal z vsemi možnostmi, se je zopet oglasil prvi: „Ali kako dobiti denar...?“ Ta točka v razreševanju celega problema je bila gotovo pri treznem upoštevanju danih razmer najkočljivejša — toda čudno — na nas ni napravila nobenega utiša — takorekoč. „To je enostavno!" je prekinil Unterber-ger to stran razmišljanja. »Zvečer, ko se zmrači, zlezeta dva v predteren rova, počasi, previdno, — saj ponoči ob mraku ni nobene nevarnosti in se ne vidi tako jasno — zlezeta ven — poiščeta dotičnega častnika, vzameta denar in se vrneta. To se pravi, dva gresta ven, da prej preiščeta moštvo, ker na prvi hip ne moreš zadeti na častnika z denarjem — ostala dva pa pazita v rovu. In potem si razdelimo." Sedaj so se pa pojavili pri Almer ju pomisleki. Plezanje iz rova je bilo prepovedano brez izrecnega povelja. Nadalje je bil to tudi zelo riški ran poseL Ponoči je vendar skoraj tako svetlo kakor po dnevi in kroglje žvižgajo preko površine venomer. Ta odsek je pa itak najbolj opa-sen, ker je sovražni rov oddaljen mestoma le po 50 korakov. Nevaren posel! Ugovarjal je v tem smislu Unterberger-ju, toda ta je živahno izpodbijal njegove razloge tako, da je Almer nazadnje utihnil. Nato smo si ugledali teren pred rovom, ter iskali med mrtvimi vojaki dozdevnega častnika. Večinoma so bili to vojaki 7. polka, toda posamezne sarže je bilo težko razločiti po obledelih, razcefranih oblekah. Iskali smo od vojaka do vojaka na »desno in levo in končno je vzkliknil Unterber-ger vzradoščen: „Tam je!" Pokazal je z roko skozi ozko useko rov-nega nasipa proti desni strani proti točki, kjer so ležali skoraj na kupu štirje mrliči, precej v ospredju ob kupu zemlje in kamenja, naru-vanega od težke granate. Eden izmed mrličev je bil, kolikor se je dalo razločiti, kup cunj, ostali trije pa so ležali na zemlji precej ohranjenih oblik. Po kroju obleke se je na prvi hip poznalo, da je eden izmed vojakov častnik. Ležal je na stran, glavo pa je imel podvito nazaj proti rovu, vendar mu je obraz skoraj docela zakrivala oficirska kapa, na kateri se je videla zlata rozeta. Na ovratniku je blestela zvezda, toda samo ena, drugo je bilo zakrito s poveznjenim podbradkom. »Gotovo je ta! Vidiš rozeto in ovratnik od sedmih,“ je pritrjeval Unterberger. Navsezadnje smo verjeli, da bi mogel to biti stotnik z denarjem. Potuhnili smo se nazaj na dnu rova in umolknili. Sedaj, ko smo si ogledali celi položaj in se odločili, da pridemo stvari do konca, se je vzbudila v nas vseh nekaka vest, neke težke, neprijetne misli, ki so silile v nas, kakor one tolste, mastne gnojne muhe. Mogoče se nas je polaščalo tako ogabno razpoloženje pod utisom pravila, katerega so nam utepali v glavo, da je človek, ki se na bojnem polju po-lašča imetja svojega mrtvega tovariša, podoben hijeni. Mogoče torej to razpoloženje ni bilo tako naravno. Ali polastilo se nas je vseh nenadoma, da je stud in strah prešinil naše obraze. Naposled smo potlačili ta duševni odpor proti našemu sklepu z zavestjo, da ne delamo nič grdega in prepovedanega, alco rešimo propasti tako lepo svoto, pa se porabi potem v katerekoli svrhe. Ko smo se končno pomirili sami seboj, nas je spravilo iz duševnega ravnotežja neumestno Samčevo vprašanje, ki ga je nenadoma spustil med nas: „Ako pa ni denarja...?" Samec je molčal ves čas in njegov obraz je razodeval, da zasleduje naše pogovore in zanimanje brezčutno, z neko sugerirano voljo, ki pa ni njegova. To njegovo pomenljivo vprašanje.je prvi hip zadelo v živo, toda želja dobiti nekaki denar je omamila nas tu, da smo hipne pomisleke takoj potlačili in se nam je zdelo to vprašanje abotno, skoraj zlobno. Unterberger je tovariša Samca krepko ozmerjal, da ni izpregovoril več. Sedaj pa je bilo treba skleniti, kako se bo akcija izvedla. Stvar ni bila nikakor enostavna. Ako bo naslednja noč izjemoma mirna, kar je pričakovati vsled mrkega, dež obetajočega popoldneva, potem bi bilo vse lažje izpeljivo. Treba bo namreč preplaziti precej terena in vsekakor potrebno preiskati več mrličev, ker se pravzaprav ne ve, kdo je dotični stotnik. Unterberger je celo napomenil, da bi se td tudi izplačalo, ker smo videli, da visi nekemu vojaku prav pred nasipom iz žepa zlata ura, potem prstani, denar... Zmenili smo se, da se snidemo zvečer ob mraku pri Samcu. Predmet našega sestanka nas je tako zanimal, da smo pozabili na vse druge potrebe. Ko smo se rešili sugestije pohlepa po denarju, smo začutili oni pekoči glad, ki je bil glad in žeja obenem in ki se je mogel utešid le z rumom. Peklo nas je do omotice. To je povzročilo, da je prinesel Almer, čeprav je bil izreden skopuh in trdosrčnež, razveseljivo, veliko čutaro ruma, iz katere smo neutešljivo požirali pekočo pijačo, ki je vidno širila po žilah razburjeno utrujenost in omotico, zaradi napetega delovanja živcev o izvedbi našega načrta. V jarku sva ostala naposled s Samcem sama. Ko je odšel Unterberger, se je zdelo, da je odjenjal moreči instinkt, obogateti še to noč in nato izginiti zdravih kosti kamorkoli. V navzočnosti je obvladal nas tovariše popolnoma, tako da se ni bilo mogoče pečali jasneje z nobenim načrtom, ko pa je odšel, je bilo, kakor bi odlegla mora. Dočim se me je preje čudežno polaščalo poželenje obogateti, se je sedaj vrinila v ospredje misel, da bi ob tej priliki pobegnil k sovražniku. Ob pogledu na tiho čepečega Samca, vsega pokritega s prstjo, se me je polastilo neko sočutje, ki je neizprosno velelo: Reši ga! Samec, ki ni čutil že prej napram Unterberger ju nobenega odpora, se mi je zdaj udal takoj. Govoril sem mu, da se midva priglasiva, da ob ugodnem trenutku zlezeva preko nasipa na plen. Ko sva enkrat zunaj — potem že nekako izrabiva priliko in uskočiva v sovražno linijo. — Vrag naj vzame še denar, ki ga morebiti itak ni, in kdo bo stikal okrog mrličev. Sicer pa — v Italiji se denar tudi porabi. Almer in Unterberger si bosta mislila, da sva padla, navsezadnje pa si lahko mislita kar hočeta. Brez ugovora me je Samec poslušal, poznal pa sem mu na obrazu, da se vseeno nekoliko boji, vendar strah ni tako velik, kakor pa stud pleniti mrliča, ki mu je malo preje seval raz lic. Tako sva čakala noči. Oblačen, mrk popoldan je res prinesel droben dež, ki je pričel pršeti, droben in iglast, ob mraku na zemljo. Mokra megla se je sklonila po rovih in nastopila je ena onih noči na fronti, ki so lahko polna presenečenj, napadov, izpadov, včasih minevajoča v živahnem streljanju, včasih pa toneča v pritajeni, negotovi mir. Ob mraku ni bilo mogoče takoj ven iz rova, ker je sovražnik baš pred nami neprestano streljal iz pušk. Unterberger je klel srdito in navsezadnje je pričel streljati tudi on brezciljno proti sovražniku. Almer, ki se je pravkar vrnil od raporta, je pravil, da nimamo nocoj nobenega posebnega povelja, nego nalogo paziti, da bi si sovražnik ne dovolil kak izpad. Sicer pa po vesteh, ki jih ima komanda, tudi tega ni pričakovati. Sedanje sovražnikovo streljanje je samo manever, maska nekega podjetja v oddelku pri Podgori. Treba je bilo torej počakati na ugodni trenutek. Zgovorili smo se medtem, da poskusiva prva midva s Samcem splezati v predteren. Nisem ravno pogumno ogledoval teren pred jarkom, ki se je zdel ob usihajočem razsvetljevanju padajočih raket, pokrit s plezajočo se meglo, še neprijaznejši, kakor po dnevu. Samec pa sploh ni pogledal preko rova. Kmalu na to je prekinila monotono obstreljevanje iz pušk kratka, a strahovita kanonada onstran Soče za Gorico, potem krčevito, dolgotrajno streljanje pušk in mitraljez, nato je zavalovilo od tam neko gibanje, nek nemir — nakar je utihnilo vse skupaj. Almer, ki je bil vedno na preži po jarku, je prinesel vest, da sovražnikov napad ni uspel. Sedaj je bilo pričakovati mir. Res — streljanje v sovražnem jarku je ponehavalo in nazadnje se. je le še v redkih presledkih ponavljalo. Megla in dež sta zadušila vsako življenje in gibanje po rovih, kdor ni moral upravljati kak posel, se je stisnil v plašč in prisluškoval jutru. S Samcem sva se pripravljala na pohod. Unterberger je silil nestrpno v naju. „Četrt ure, pa je vse pri kraju — prej pet minut. Tukaj zlezeta ven, potem vsak po eni strani proti oni temni točki — vidita — dvajset korakov! Plezati treba previdno in piskra ne dvigati. Stotisoč kron ni smrkavec — jutri je mogoče vojne konec in potem... Vzemita seboj par ročnih granat — za vsak slučaj, in če se kdo pokaže, raztopita mu možgane. Mi- dva bova pazila tukaj, — ako bi rabila pomoč — zasikajta z jezikom. Tako! Evo še vsak en požirek — Almer še ima rezerve. Seboj vzemita flašo — toda ne ropotajta. Kaj? Torej spustita se preko — vrag vaju vzorni, drugače grem jaz!“ Akad. kipar L. Dolinar: Glava (les). Govoril je neprestano, medtem ko sva se midva napravljala na pot. Seboj sva vzela krušnike za vsak slučaj ter puške z nasajenimi bajoneti. V žep sem vtaknil par ročnih granat na žebelj, ki so varne pri plezanju, Samec je vzel čutaro z rumom. Nato sva se dvignila preko jarka, najprej jaz, potem Samec. Čepečega pred nasipom na odprtem prostoru so me navdali za trenutek čudni občutki. Do-sedaj smo živeli za barijero, kjer smo skoraj brez utripa prisluškovali pikanju svinčenk v nasuto prst ali sikanju preko glav, sedaj pa je bil svet pred nami odprt do sovražnika. Pri tem občutku se mi je srce skrčito, negotov mraz me je preletel in silil sem se v brezskrbnost, brezmiselnost. (Konec sledi.) — n — Pameten mužik. Nek pameten mužik ni imel ne (kruha ne denarja. Odločil se je pa, oditi h gospodu in ga prositi. Da bi ne prišel kar tako praznih rok, je ujel gos, jo spekel in nesel gospodu. Gospod je sprejel gos in rekel mužiku: „Lepo se ti, mužik, zahvaljujem za gos; toda ne vem, kako bi jo razdelil. Imam ženo, dva sdna in dvoje hčera. Na kakšen način naj torej gos pravično razdelim?" Mužik je rekel: „Pa jo jaz razdelim." — Vzel je nož, odrezal gosi glavo in jo podal gospodu: „Ti si glava hiše in tebi pripada glava. Potem je odrezal zadnji del in ga podal gospe rekoč: „Ti sediš doma in oskrbuješ hišo, zato ti pripada tole." Nato je odrezal nogi in jih podal sinoma: „Vama pripadata nogi, da bosta hodila po poti očetovih nasvetov in naukov." In hčerama je dal perotnici, rekoč: »Kmalu bosta odšli iz hiše, zato vama pripadata krili." »Ostanek si pa vzamem sam." In vzel si je ostalo gos. Gospod se je zasmejal in dal je mužiku kruha in denarja. Bogat mužik je pa slišal, da je dal gospod ubogemu mužiku za gos kruha in denarja. Spekel je pet gosi in jih odnesel gospodu. Gospod mu je rekel: »Zahvaljujem se ti za gosi. Imam pa ženo, dvoje sinov in dvoje hčera, torej nas je skupno šest; kako naj si razdelimo tvoje gosi?" Bogati mužik je razmišljal, ali domislil se ni ničesar. Poslal je tedaj po revnega muzika in mu ukazal razdeliti gosi. Ubogi mužik je vzel v roki eno gos in jo podal gospodu in igospč, rekoč: »Tale je Vama manjkala do treh". Eno je dal sinoma: »Vama dam tole". Eno je pa dal hčerama, rekoč: »Vama pa dam tole". Sam si je pa vzel dvoje gosi in rekel: »In meni je manjkalo do treh teh dvoje gosi. Sedaj imamo enako." Gospod se je nasmejal, je dal revnemu mužiku kruha in denarja, bogatega je pa spodil. , Proja* kavo, boš imela deco zdravo; zato zahtevaj jo povsod, da Ti boš zdrava in Tvoj rodi B. Podgoršek: M si vsakdanjeya življenja* Nalahno je zapel hišni zvonec, boječe, kakor krik v temni noči. Moj sin je pohitel in pogledal, kdo je zunaj, kajti mrak je že legel na sneženi vrt in noč je trkala na okna. Žalosten je prišel nazaj v sobo: „Majhen fant kruha prosi", je dejal. „Ali ga lahko peljem v kuhinjo, ali mu smem dati toplega mleka?" „Malo kruha prosim." „Seveda moj dragi", sem dejal in še sam sem šel, da si ogledam mladega reveža. V slabem, zakrpanem oblačilu, brez pokrivala, brez nogavic, s strganimi čevlji, je stal otrok v kuhinji, star komaj pet do šest let. Dolgi lasje so mu padali na čelo in na bleda lica. Na obrazu se mu je poznalo trpljenje. Široke, lepe oči so žalostno in s strahom zrle vame. Zgrozil sem se nad ubogim otrokom, ki mora tako majhen, tako nebogljen in nedolžen, prenašati trpko breme usode — bede. „Kaj bi rad fantek?", sem ga vprašal. „Malo kruha prosim, za sebe in mamico, lačna sva". „Čigav pa si, kako ti je ime?" „Ahdrejček sem, Lipovžev Andrejc". „Kaj pa dela ata?" „Atek je umrl." „Pa mama?" „Mamica je bolna", je odgovoril mali revež in je tiho zaihtel. Navajen sem žalostnih prizorov in življenje mi je utrdilo srce. Toda videč trpljenje tega zapuščenega otroka, videč svojega edinca poleg tega prosjačka, ki je imel polne oči solz, sem bil ganjen in tesnoba mi je napolnila dušo. Dal sem prinesti eno izmed oblek, perilo in obutev svojega sina, da otroka preoblečejo in naročil, da naj se mu da večerjo, sam pa sem se vrnil v sobo. Čez nekaj časa pride mali prosjaček počesan in prenovljen, svetlih oči in zarudelih lic. „Andrejček, kje pa stanuje mamica", sem ga vprašal. „Za kolodvorom v baraki", mi je odgovoril in je radovedno zrl krog sebe. Otrokova beda mi je dala razmišljati. Oblekel sem se, zavil nekaj jestvin in šel s svojim otrokom in Andrejčkom na njegov dom. Med potoma sta otroka kramljala, jaz pa sem šel poleg njiju potrt in težkih misli. Ko smo prišli v barako, smo našli An-drejčkovo mater na bornem ležišču, pokrito z oguljeno odejo; prostor je bil ledenomrzel, kamor sem pogledal, povsod je zijala beda in uboštvo. Pogledal sem bliže ženi v obraz, ki je bil izstradan, lica pa so bila vdrta in potna. Imela je hudo vročico. Andrejček je stopil bliže in je pokazal materi sladkarije: „Na mamica, poglej kaj sem ti prinesel!", toda mati ga ni spoznala več. Naročil sem otrokoma, da naj mirno sedita, sam pa sem skočil v bližnjo tovarno in telefoniral po rešilni voz. Edino hitra zdravniška pomoč in pravilna nega lahko še pomagata pri takem pojemajočem, izčrpanem življenju. Andrejček je strmel v rešilni avto in preplašeno gledal može, ki so nalagali njegovo mamico na nosilnico. „Kam nesete mojo mamico? Pustite jo, jaz ne pustim, da jo odpeljete!" Pri tem je revež zaplakal. Tudi meni so polzele solze po licu, ko sem tolažil to ubogo dete. Komaj je videl življenje, že je moral okusiti toliko gorja. Dolgih dvajset dnij se je borila s smrtjo in le misel, da mora živeti za otroka, ji je pomagala, da je prestala težko bolezen. Ko je zdravnik dovolil, smo jo obiskali z Andrej-čkom„ ki se je pri nas hitro udomačil. Otožno me je gledala, iskaje primernih besed, da izrazi svojo hvaležnost. Pripovedovala je vsakdanjo povest, ki pa je vendar vsak dan nova. „Moj mož je bil uradnik. Živeli smo dobro, kajti vzela sva se brez dolga in mož je imel primerno zadosti dohodkov. Jaz, hči premožne trgovske družine, sem prinesla s seboj razne razvade; želja sem imela veliko, zahtev še več: sedaj novo obleko, sedaj klobuk, sedaj to, sedaj ono, mož pa dobrosrčen, je vstregel vsaki moji želji, tako. da nama koncem meseca nikdar ni ničesar ostalo, da bi devala na stran za stara leta. Kdo misli na starost, če je mlad, in kdo na bolezen, če je zdrav! Moj mož se je večkrat nameraval zavarovati za starost in smrtni slučaj. Preskrbel si je ponudbe zavarovalnic, napisal že prijavo, toda jaz, nesrečnica, sem ga pregovorila: „Saj je še čas, kaj je tega treba, saj bova imela pokojnino, saj niti moj oče ni bil zavarovan, ki ni nikdar mogel računati na penzijo!" Tako sem ga pregovorila. Tudi našega Andrejčka sva zelo razvadila. Težko mi je pri srcu, če se spomnim, da je juho vedno odklonil. „Juhe nočem, juha ni dobra!" je dejal. Smejala sva se mu, mu dajala mesto juhe sladkarij. Kolikokrat je kasneje Andrejček pogrešal toplo juho! Tako smo živeli brezskrbno življenje. Toda nekega dne pride v hišo stražnik z naročilom, da naj grem takoj v bolnico, ker se je moj mož ponesrečil. Niti besedice nisem mogla izreči, niti vprašati, kako se je nesreča zgodila, pograbila sem Andrejčka in taka, kakor sem bila, skočila v prvi voz, ki naju je pripeljal v bolnico. Kaj sem takrat med vožnjo prestala, to se ne da povedati! Ko sem stopila v bolniško sobo, sen* našla moža — mrtvega...“ Prepovedal sem bolnici nadaljne pripovedovanje, toda ko se je umirila, je nadaljevala s tihim glasom: „Z njegovo smrtjo se je končalo vse; vsa radost, vse veselje in vsa moja življenjska sila je legla z možem v grob. Ostal mi je moj Andrejček, edina vez, ki me je še priklepala na zemljo. Ker mož ni še imel deset let službe, so mi izplačali samo boro odpravnino. V dveh letih sem prišla na beraško palico. Šivala sem, toda ta udarec in bolezen sta me ovirala pri delu; tako sem prišla iz udobnega stanovanja v barako, kjer ste me našli"! —------ Tiho je bilo v bolniški dvorani. Slišalo' se je le pritajeno ihtenje, meni pa je bilo hudo pri srcu in s tiho ljubeznijo sem pobožal ubogega Andrejčka... r n—|—n ■■■■■■■■ ili V 1 —II ^ ^ II —1^™— ■--- —II—i—II- lil V 1 m TEHNIKA H Lil iL A =u=£D=ir= A ii=E=ir= J Alojz Strta]: Olje iz premoga. Preokret v produkciji gorilnih tvarin. Berginiziranje, kakor se imenuje nov po- Največja pridobitev v tehničnem razvoju, ki bo predvidoma dosedanje gospodarstvo preobrazilo, je pridobivanje olja iz premoga. Pred desetletji je bila posest premogokopov nekak temelj gospodarske moči. V zadnjem času je pa bil upliv premoga na gospodarstvo, vsled mineralnih olj, zmanjšan. Mineralna olja so dobila premoč nad premogom. Države z majhnimi ležišči mineralnih olj, so gospodarsko šibkejše od onih držav, ki razpolagajo z velikimi množinami zemeljskega olja. Svetovna poraba mineralnih olj je tako velika, da stoji olje za premogom na drugem mestu. Na tretjem mestu je pšenica in šele na četrtem je železo. Olje je postalo za vse stroje najvažnejša gonilna tvarina. Šestdeset odstotkov vseh ladij je preuredilo stroje za pogon z oljem. Po dosedanjem stanju izvirkov olja je Evropa odvisna od Amerike in Azije. Amerika razpolaga s trinajstkratno evropsko produkcijsko množino. Vsled tega je iznajdba pridobivanja umetnega olja iz premoga posebno za nas velikega gospodarskega pomena. Izumitelj pridobivanja olja iz premoga je profesoir dr. Bergius, ki je delal na tej iznajdbi dolgih 15 let. V laboratoriju so se poizkusi, spremeniti premog v tekočino, že tekom prvih dveh let obnesli. Tudi Francozu Bertelot-u se je posrečilo, da je dobil iz premoga oljnate tvarine. Več tisoč poizkusov je bilo potrebnih, da je uspelo pridobivanje olja na tak cenen način, da je bilo omogočeno misliti na konkurenčno industrijsko pridobivanje umetnih oljnatih produktov. Bešitev te naloge je bila več odvisna od tehnika in strojnega inženirja, kakor pa kemika. stopek pridobivanja olja, se izvrši na tajiačin, da se z visokim pritiskom kakih 200 atmosfer, pri vročini 400 stopinj dovede premogu vodik. P-rva velika težava je bilo dovajanje enakomerne toplote, ker je vsako preveliko žarenje velikih železnih posod, v katerih se je vršil kemični proces pod velikim pritiskom, povzročilo eksplozije. Celo vrsto iznajdb in konstrukcij in 15 letno eksperimentiranje je bilo potrebno, da se je omogočilo praktično pridobivanje umetnega olja. Polom berginiziranja se pridobi iz premoga približno 50% oljnate substance, 10% premogovnih ostankov, 20% plina in 10% vode. Iz 1000 kg premoga se pridobi 150 kg gasolina, 200 kg srednje težkega olja, 60 kg mazilnega olja in 80 kg rujavega olja. Praktično in plodonosno produkcijo tega umetnega olja podpira še dejstvo, da je za to pridobivanje najbolj uporaben manjvreden premogovni prah, rujavi ter sploh slabejše vrste premog, pri tem, ko so ravno najboljše vrste premoga (antracit) za to svrho manj po-rahne. Umetno pridobljen oljni produkt, bencin, olje za Dieselmotorje, gonilno in mazilno olje, je veliko cenejše, kakor zemeljska olja. Z vednirn izboljšavanjem priprav pa pričakujejo, da bo pridobivanje še cenejše. Ta nova porabna možnost premoga jfe pri sedanji svetovni premogokopni krizi ne samo velike tehnične in gospodarske važnosti, temveč je ta iznajdba tudi velikega političnega pomena. V Nemčiji se baje v okrajih rujavega premoga že zidata dve tovarni za pridobivanje umetnega olja, ki bosta predvidoma letno producirali en milijon barelov olja. Pregled naše industrije. Velikokrat sedimo v gledališču pred zagrinjalom, ne da bi nas tajinstveno zakulisno življenje zanimalo. Tako nas tudi veliko stvari, ki jih dnevno uporabljamo ne zanima, kako so se ti predmeti izdelali, ne zanimajo nas tajnosti proizvajalca, niti nimamo pojma iz kakšne tvarine so sestavljeni niti ne poznamo njih izvor. Istotako, kakor je zanimivo vse življenje na odru, je tudi vrlo zanimiv pogled v tajnosti naše industrije. Šele tedaj, ko se nam razkaže izdelovanje naših potrebščin, ko sprevidimo, koliko delavne sile in koliko truda izrabi tak pred- met, vemo ceniti in ločiti dobro blago od slabega. Zato smo se odločili, da bomo z vsako na1 daljno številko prinašali članke in preglede naše industrije, ki bodo brezdvomno zanimivi in v korist našim čitateljem. Ljubljanski velesejm. Naša industrija in obrt mora biti v tesni zvezi s sejmom. Sejm je pozomica naših produkcijskih sil in ogledalo naše iznajdlivosti, vztrajnosti in delavnosti. Zato bomo s »Pregledom naše industrije« posvečali pažnjo tudi našim sejmskim razstavam. c®a===s=F=5@«) _, SKRB ZA DRUŽINO. ,_ Ljudsko varčevanje. Polagoma prehaja naše gospodarstvo iz težkih povojnih kriz v normalni tir. Dinar je stabiliziran in ni pričakovati pomembnejših valutnih tresljajev. Govori in piše se mnogo, da je tudi v naši državi polagoma uvesti zlato valuto, kakor so je že upeljale druge države. Naš dinar je dobil svojo pravo vrednost in postaja vsak dan dražji. Zato je prenehalo tisto povojno prekomerno razmetavanje in zapravljanje denarja za vse mogoče potrebne in nepotrebne stvari. Trezni in pametni ljudje so pričeli sistematično varčevati, dobili so zaupanje v naš dinar, vlagajo svoje prihranke v hranilnice in banke in zopet dvakrat obrnejo novec, — kakor v predvojnem času, — predno ga izdajo. Za vse naše gospodarstvo je tako varčevanje vitalnega pomena. Vsled tega je štednjo propagirati med ljudstvom, posebno med kmetovalci, delavci, nameščenci in sploh povsod pri malih ljudeh. Z vzgojo in sistematično propagando se lahko privede široke plasti vseh slojev, posebno pa mladino, do uspešnega varčevanja. Ti se navadijo pri sistematični štednji ustvarjati mal kapital za starost; pri varčevanju se začno zanimati za gospodarska vprašanja, dobe lastne sodbe o vrednosti denarja, jačijo si voljo in ni jim več do gostiln in kavarn ter se prav kmalu odvadijo veseljačenja in zapravljanja, kolikor jim je to pri sedanjih pičlih dohodkih sploh mogoče. Najvažnejše in glavno vprašanje je, kak način varčevanja naj si vsak izbere. Ljudsko varčevanje mora biti obvezno, kajti če tega ni, tedaj prav kmalu slabotne odvrne od štednje. Tako obvezno varčevanje je pa ravno zavarovanje, ki ima napram hranilnim vlogam te prednosti, ker je način varčevanja zvezan obenem z živi jenskim zavarovanjem. Tako za- varovanje ne sme biti vezano na velike zneske in na letno odplačevanje, temveč morajo biti premije majhne, da se lahko dostopne tudi za mlade ljudi z malimi dohodki. Odplačevanje se mora vršiti z malimi dnevnimi prihranki, tedensko ali mesečno. Z zavarovanjem za življenje mora biti vsakomur dana možnpst rentabilnega varčevanja, ki pa mora nuditi svojcem zavarovanca v slučaju njegove smrti večji znesek, da so pri taki nesreči obvarovani najhujših skrbi in bede. S takim zavarovanjem je združiti tudi zavarovanje za slučaj nezgode in zavarovanje za slučaj popolne delanezmožnosti. Zavarovanec ne sme pri takem žalostnem slučaju izgubiti svoje prihranke, ki jih je plačeval za zavarovanje, kajti kje bo revež dobil denar, če je za vsako delo nesposoben, da bo mogel izpolnjevati obveze rednega vplačevanja premij. Vse to mora tako ljudsko zavarovanje predvidevati in mora biti v zavarovanju uključen pogoj, da zavarovancu, ki postane invalid vsled nezgode ali bolezni, ni potrebno plačevati na-daljne premije in se mu mora zavarovalnina ob času navzlic temu izplačati. Tako ljudsko zavarovanje se upeljava povsod. Princip tega ljudskega zavarovanja je sledeč: Zavarovanje je za doživetje, za slučaj smrti, za nezgode in za popolno delanezmožnost. To zavarovanje traja 15 ali 20 let. Zavaruje se lahko vsaka zdrava oseba brez zdravniške preiskave v starosti najmanj 20. let do največ 50. leta. Za zavarovanje za 10.000.— Din za 20 letno dobo se vplačuje po dva dinarja dnevno. V to svrho dobi vsak zavarovanec brezplačno domač hranilnik, kamor mora vsak mesec z dnevnimi vlogami vplačati 60.— Din. Za to pa dobi zavarovanec pri dnevnem vplačilu p o 2 Din po preteku 20. let, če doživi to dobo, izplačano 18.000.— Din, pri tem, ko je vplačal vsega skupaj samo 14.400.— Din. Če pa umre, dobe njegovi dediči, ali pa tisti, ki ga on določi, če tudi bi smrt nastopila že prvi dan zavarovanja znesek 10.000.— Diin. Ta zavarovalnina se od 12. leta dalje zvišuje po 800.— Din letno do zne- ska 18.000.— Din. V slučaju invalidi-t e t e (popolne delanezmožnosti) pred 60. letom odpade nadaljno vplačevanje premije, pri tem ko se zavarovalnina vseeno izplača nepri-krajšano v polnem obsegu. Če se dnevno vplačevanje podvoji na 4.— Din, tedaj se dobi izplačano po 20. letih 36.000.— Din. Vplačevanje po 3.— Din dnevno za zavarovanje po 10.000.— ozir. po 6.— Din za 20.000 zavarovalnine pa zmanjša dobo od 20 let na 15 let in se dobi izplačano pri doživetju teh 15. let 18.500, oziroma 37.000.— Din. V slučaju smrti se pa zavarovalnina izplača (z dnevnimi vlogami po 3.— Din) od prvega dne do 6. leta po 10.000 Din in od 6. leta dalje pa vsako leto 850.— Din več do 18.500.— Din. Ugodnosti tega družinskega zavarovanja z domačimi hranilniki, se iz teh številk takoj razvidijo. Zato moremo to karitativno zavarovanje le pozdravljati, posebno še iz razloga, ker je z ozirom na jamstvo svetovnih zavarovalnic podana vsa varnost za vložene prihranke. Visa pojasnila daje Spl. zavarovalna zadruga v Ljubljani. Obenem prinašamo vrlo zanimivo statistiko umrljivosti. Od enega milijona ljudi je koncem 45. leta polovico umrlo. Samo ena tretjina jih doseže 60. leto in samo 20. del 80. leto. Nihče ne ve, v katero rubriko te tabele kdo spada. Nihče ne ve, bo li živel še trideset let. Vsak tretji tridesetletni mož umrje, predno doživi 55. leto, tako, da je tekom 20—30 let vsaka tretja žena vdova. Pri starosti let: Izmed 100 ljudi umre v 15 letih 80 letih 25 letih 30 letih 20 13 18 24 30 . 25 - 14 20 28 36 30 17 24 33 43 35 20 29 40 52 40 25 36 49 64 45 31 45 51 76 50 40 57 74 88 55 51 71 86 96 60 65 84 95 9 POZORI Eau dentifrice? (ustna voda)7„POPPAEA“ je po današnjih izkušnjah strokovnjakov najboljša za snaženje in izpiranje zob in ust. Zato jo vsakemu priporočamo in mu garantiramo, da nihče, kdor jo je in jo bo poizkusil, ne bo nikdar več uporabljal kake druge ustne vode kakor le znano ustno vodo „POPPAEA“, ki prekaša po kakovosti vse druge take izdelke sedanjosti. Ustna voda „POPPAEAu zabranjuje gnitje in izpadanje zob ter zobne bolečine, ako jo uporabljate po predpisu, to je zjutraj, opoldne in zvečer, predno ležete k počitku. Grgranje z ustno vodo „POPPAEA“ Vam zabrani inhalacijo bacilov ter zahrbtne španske bolezni. — Navodilo je enostavno. Vlite v kozarec vode — kakor želite pač močno — več ali manj kapljic ustne vode „POP?AEA“ zmešajte, namočite v mešanico ščetko ter drgnite z njo zobe po dolgem in ne počez, to je od dlesna proti kronam in ne paralelno z dlesnom. — Ustna voda „POPPAEA“ kraljuje nad vsemi ustnimi vodami, ki prihajajo danes na trg, že po nizki ceni in učinkovitosti o čemer se lahko in naj se tudi vsakdo sam prepriča. — Da olajšamo cenj. odjemalcem ugodni poizkus razpošilja Depot parfumerija Poppaea V Ljubljani po povzetju franco omot, franco poštarina. Steklenica ustne vode „P0PPAEA" z vsebino 55 g garan. kakovosti stane samo Din 18. Gg. trgovci naj zahtevajo pismeno ponudbo z navedbo količine. Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. Pred kratkim je izšla v založbi Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani po vsebini in opremi znamenita knjiga pod gorenjim naslovom, spisana od naših prvih planšarskih strokovnjakov in vzorno urejena po znanem našem agrarnem komisarju dr. Franu Spiller-Muysu, ki je dal idejo in inicijativo za to delo in spisal sam obširen uvod o planšarstvu po drugih evropskih in izvenevropskih državah ter za- Leseni hlev na Itečiški planini (Pokluka). Iz knjige ..Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah". ključno poglavje o „P 1 a n i n s k i agrarni politiki in planinskem pravu." Knjigo krasi nič manj nego 200 po večini izvirnih slik, 17 načrtov in 4 umetnostne priloge na finem papirju. Cena 120 Din je z ozirom na bogato vsebino in opremo resnično nizka. Po svojem bistvu je to strolcovno-poučna knjiga za naše narodne gospodarje, planinske kmetovalce in živinorejce v obče, ki z uspehom lahko tekmuje s sličnimi poblikacijami inozemstva. V petih obsežnih poglavjih je tu obdelano vse, kar tiče našega planinskega kmetijstva v obče in planšarstva (planinskega pašništva) posebej. Prvo poglavje nam nazorno podaja bistvo in pomen planine in planšarstva. Planina preživlja povprečno skozi tri mesece v letu živino planinskega kmeta in mu omogoča na ta način rentabilno živinorejo in gospodarski obstoj. V našem najbolj izrazitem planinskem predelu v Bohinju pase planšar svojo živino spomladi na dolin- skih domačih pašnikih, nato jo odžene na pred-planine (1000—1400 m n. m.), kjer ostane do konca junija in od koder se preseli potem na visoke planine (1400—2000 m n. m.). Tu ostane do začetka septembra, ko se vrača po istih stopnjah zopet v dolino na prezimljenje. To vsakoletno potovanje iz doline na planine in zopet nazaj v dolino je smatrati za zadnje ostanke nekdanjega nomadskega življenja narodov v Evropi. Ker se vrši to preseljevanje stalno vsako leto, so si planšarji zgradili na predplaninah in visokih planinah stalna planinska stanovališča, ki jih imenujejo planinske stanove in ki povečini obstojajo iz koč za pastirje, hlevov za živino in če se na planini predelava mleko v sir, tudi iz sirarne ali „sirarice“. Dočim pa so bili v prejšnjih časih ti planinski stanovi še bolj skromni in borni, se v novejši dobi gra-. dijo tudi na planinah modernejše planinsko-kmetijske stavbe tako za ljudi kakor za živino, osobito pod vodstvom našega špecijal-nega urada za Agrarne operacije. O modernih planinskih melioracijah prinaša četrto poglavje imenovane knjige ne samo podrobna navodila in nasvete, marveč tudi obilico nazornih slik in načrtov. Z dovoljenjem založnice in avtorjev bomo prinašali slike in opise iz te lepe knjige o ..Planšarstvu", da vidijo naši čitatelji moderne planšarske stanove na naših planinah. Haš poštni predal. Pod tem naslovom bomo prinašali za vse naše naročnike odgovore na vprašanja gospodarskega značaja, trgovine, obrti, poljedelstva, vrtnarstva, perutninarstva, gospodinjstva in dajali tudi pravne nasveta Vprašanja in odgovore bomo oglašali na tem mestu one, ki bodo zanimala tudi vse ostale naročnike. S tem predalom hočemo biti z naročniki in naročnicami v stalnem stiku in smo prepričani, da bodo odgovori koristni za vise čitatelje. Praktični nasveti '^asBw —.....— Strah. Veliko mater strahuje svoje otroke s strahom. Že malemu otroku, ki se komaj zaveda svojega življenja, grozi, kadar joka, da ga bo mož ali „bav, bav“ vzel. Kasneje mu grozi s parklom, s hudobo in podobnimi strahovi. Poznam otroka, ki je vsled tega strašenja tako preplašen, da se zgrozi pri vsakem sumu, v obraz postane bled, poprime se ga taka grozavost, da revež trepeta in šklepeta z zobmi. Takega otroka ni mogoče spraviti v temi v posteljo niti z lepimi besedami niti z grožnjami. Navadno mučijo na ta način strahovanega otroka težke sanje, vidi vse mogoče spake in pošasti, v sanjah vpije in se ne more utolažiti, če se prebudi sredi noči. Ta grozavost ga spremlja celo življenje. Strah ga je, ko je že odrasel mož. Predno gre h počitku, pretakne vse prostore, pregleda vsako luknjo, če ni kje kdo skrit. Sam si ne more pomagati, ker mu je talkorekoč „strah v kosteh“. Kdor tega ne pozna, ta ne ve, kako neprijetni so starejšemu človeku taki občutki. Veliko mater je, ki same verujejo v strahove in spomine in žive v domišljiji, da so strahove same videle. V kričečih barvah pripovedujejo o strahovih svojemu otroku, ki seveda verno in napeto posluša take bajke in jih smatra, ker so pripovedovane od lastne matere, kot čisto resnico. Tako živi že od rane mladosti v fiksni ideji, da so strahovi povsod okrog njih. Ko hi vedele koliko energije vzamejo lastnemu otroku s pripovedovanjem o strahovih in strašenjem z raznimi bavbavi, pa bi se skoro vsaka premislila, predno bi napravila otroka strahopetca. Poleg tega trpi tudi telesno, ker nima mirnega počitka. To ni dobra vzgoja; s strahom se ne ukroti otroka. Otroka se mora vzgojevati na ta način, da se ga navadi že takoj s početka na brezpogojno ubogljivost. Pri tem ni rabiti trdili besedi, ostre kazni, še manj pa grožnje s strahom, bavbavi, cigani in drugim. Na otroka je skušati uplivati z dobro besedo, šiba naj se ne uporablja pregosto, ker sicer otrok otopi in izgubi pred palico rešpekt. Še enkrat pa ponavljamo, proč s strahom, ki spada med staro šaro. Krofi. (Bobi.) Postavi kvas iz 3dkg droži, malo mleka, sladkorja in moke. — Medtem, ko ti to vzhaja zamesi: A kg moke, % do X l mleka, lOdkg raztopljenega masla, 10 dkg sladkorne sipe, 5 rumenjakov, žlico ruma in nastrgane limonove lupine, ter soli. Naposled prideni še vzhajani kvas. Testo dobro stepaj s kuhalnico, da postane lepo gladko. Nato pusti, da vzhaja. — Vzhajano testo zvrni na ploh, katerega si ogrela ter dobro potresla z moko, ter ga razvaljaj za prst debelo. Potem zreži kroge. Na polovico istih deni nekoliko dobre marmelade, ter pokrij s praznim krogom. Krofe pritisni okrog roba, ter jih še enkrat izreži z obodcem. Nato jih polagaj na toplo z moko potreseno desko, pokrij jih s prstom in postavi na toplo, da še enkrat vzhajajo. Odrezke dobro ogneti in zopet razvaljaj. — Ko so krofi vzhajani, jih polagaj v pripravljeno mast, in sicer tako, da pride ona stran, ki je bila na plohu gornja, obrnjena navzdol. Cvri pokrite. Ko so na eni strani lepo rumeni, jih obrni in cvri nepokrite dalje. Pečene vzemi ven, ter polagaj na kako posodo, da se odteče mast. Nato jih lepo zloži na krožnik, jih potresi s sladkorjem, ter gorke serviraj. — Čaj. Rafinirani gurmani trdijo, ako hočeš dobro kavo, idi v Carigrad, ako hočeš piti dober čaj idi v Moskvo. Ta trditev je istinita, ker čaj, ki ga pijemo mi, mnogo zaostaja za čajem, ki smo ga pili kot v jetniki v Rusiji, navzlic temu, da uporabljamo tudi pri nas isto kvaliteto in kvantiteto. Kaj je vzroki Vzrok je samo v načinu, kako pripravljamo čaj. Evo vam ruski način kuhanja čaja. Najprvo pripravi vrelo vodo. Potem deni v drugo posodo za vsakih 5—6 čajnih skodelic polno kavino žlico dobrega Buddha čaja, nalij nekoliko kropa, dobro premešaj in krop takoj odlij. S tem se je čaj opral, ker je običajuo vsak čaj prašen, vsled česar je naš čaj moten. Oprani čaj polij zopet z že pripravljenim kropom na dva prsta višine in drži istega od 3—5 minut na toplem. Ko se čajni lističi popolnoma odpro in odmotajo, tedaj dodaj še skodelico kropa in čajni ekstrakt je gotov. Vlij ta ekstrakt v skodelice in prilivaj toliko kropa, kakor si močnost čaja sam želiš. Šele potem dodaš čaju sladkor, kos limone, rum, ali mleko. PERILO Našim čkateljicam. Vedno iskan tema — moda, garderoba, perilo. — V prvo hočemo govoriti o najintimnejšem delu garderobe, o perilu. Dovolj ima sicer ženstvo študirati modno perilo, v listih* bolj v izložbah, a vkljub temu rade pre-bero tozadevne članke. Danes živimo, da smelo rečem v dobi figovega peresa. Majhen in tenak svilen ali batisten kombine, jedva tolik, da ga stisneš v pest, je najpriljubljenejši in najinteresan-tnejši predmet iz moderne perilne omare. Seveda v strogi zimi se ženska ne sme omejevati zgolj na ta ko-madič, ako se noče izpostavljati nevarnemu prehladu. V to svrho je na razpolago vsakovrstna trikotaža od najfinejše do najpreprostejše kvalitete. Z ozirom na damsko telesno perilo, je poleg kombineže vsekakor omenjati tudi esparatno srajčko, hlačke, kakor tudi nočno kimono srajco z dolgimi ali po-dolgimi robovi. Izdelana je vsa ta zapeljiva roba po največ iz batista odnosno opala in crepe de china. Razen v beli se masi omenjeno perilo tudi v gotovih modrih,. rožnatih, rumenih in lilastih barvah. Okrašeno je vse po največ preprosto, s čipkastimi vstavki, ažurji, vezenjem, motivi, venčki, girlandami i. t. d. Nosita pa to preprosto razkošje dve do tri naramnici. Glede perila smo danes z ozirom na preprostost, varčnost, komodnost in higijeno brez-(Nadaljevanje na strani 20.) Miroslava Leitgeb Posteljno perilo Vsakovrstne vezenine za perilo ročno in strojno vezenje LJUBLJANA, Jurčičev trg št. 3 Krasni robci Najfinejše damsko perilo Ročno vezenje, strojno vezenje do najfinejšega umetnega izdelka Bogata izbira najlepših vzorcevza zastore -m?* dvomilo .iiu.vi^šku. — Zbog .tega- io 'samo ob sebi " umevno, da s'eTčaši naših mater in babic — doba težkega in številnega pcrrlane more več vrniti.-— Ob zaključku naj'bb citate! jiearri omenjeno, da bo »Domači prijatelj« vedno skušal prinašati interesantnih opisov in lahko uporabnih predlog, s čemer bo, kakor upamo, meščanki kot deželanki prijazno ustreženo. M. Š. _o o o ....... o O 0 o O O o o o ...................^ O O °o o° — °D o° Danes prinašamo na sprednji strani modele modernih kombinejev, ki so vzor enostavnosti in elegance. Istočasno prinašamo na srednji dve sliki dveh luknjičastih, oziroma ažuriranih vzorcev, ki jih je na kombineju trikrat povečati. Svoječasno bomo prilagali priloge vseh ročnih del v naravni velikosti za ta oddelek (vezenine, čipke, monogrami, batik, inkrustacije itd.) V drugi številki bomo opisali interesantno ročno delo o »Batiku«, tako, da bodo mogle naše čitateljice same okrasiti blazine, obleke, šale, robce i. t. d. z očarljivimi modernimi barvnimi vzorci. Modni atelje (modni nasveti) M. Šarc, Ljubljana, Kongresni trg. št. 4./I. Z ustno vodo Poppaea si ohranite zdrave zobe. Kadar rabite pis. potrebščine (trakove za pis. stroje, karbon papir, role za reg. blagajne, hekt. zvitke i. t. d.) se obrnite vedno na L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova 6/1, ki je znan po svoji solidni postrežbi. Trboveljski premog in drva dobite najceneje pri Produkciji, Ljubljana Tržaška c. 26. ALBUMI! KROJI! FAVORIT! Svetovnoznani „Favorit“ - Album (sezonska izdaja) in novo izišli „Favorit“ mesečnik, nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim odgovarjajoče zrezane kroje v vseh velikostih vedno v zalogi samo v veletrgovini Ant. Krisper, Ljubljana Stritarjeva ulica 2. Mestni trg 26. Edino zastopstvo za Slovenijo. Istotam velika izbira krojaških modelov (pupe). V zalogi so tudi vse potrebščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galanterija, igrače. Na drobno! Na debelo! JVIladim prijateljem. la mesec Vam prinašamo nekaj primerov, oceno. Dobro uspele risbe bomo ponatisnili in kako se napravi z eno potezo sliko. Sedaj pa je najboljšega malega umetnika med našimi na-vrsta na Vas, da tudi Vi poizkusite napraviti ročniki obdarili, z eno potezo lepo risbo, katero nam pošljete v Žive sence. Postavi se pred svetiljko, skleni roki kakor kaže slika in dobiš na steni žive sence. ' ^Otroci v kuhinji. Tonček: „Kaj bomo danes jedli ?“ Francka: „Pe“ Ivan: „Ka“ Lojzek: „Te“ Mina: „Te“ Metka: *ki so najboljša jed. Ju-hu-hu.“ pri"vsakcmfobedu na) bodo na mizi Zajec. Tiger. Oča. i SPEŠrilCE. VOJSKA. Predno so šli na stražo, je komandir vse dobro poučil: „Ko pride kaka nepoklicana oseba, ji morate zavpiti trikrat: „stoj“ — če se ne ustavi, streljajte!" In so šli. Cigan Janko je imel prvi izmeno. Kar nekaj zašumi. Hitro nastavi puško ter zavpije: ..Trikrat stoj!" — in naglo ustreli. Bog ve, če je zadel in koga. SLOVNICA. Učiteljica: ..Kakšnega spola je drevo, ljubo moje dete?" Janez: „Moškega!“ Učiteljica: „Beži vendar — srednjega spola jel" Janez: „Jaz sem tudi srednjega, ko sem dete — pa sem vendar fant!" NAS RAZUME CELI SVET. Šel je Srb po Dunaju in Hrvat, njega prijatelj. Pa pravi Srbin: Stavimo kolikor hočeš, da srbsko zna vsak Dunajčan!" In sta stavila. Naproti pa pride posta. ren gospod, Srbin ga ustavi in ga naglo vpraša: „Ka-terega imaš raju, mene ali tegale?" Dunajčan začuden odpre oči in pobara: „Was?“ Srbin pa pogleda Hrvata in reče: „Evo — mene ima rajši — ali me ni razumel? Ali ni rekel: „Vas!?“ Tako se je Hrvat prepričal, da ga res celi svet razume. Janezek: „Povej mama, ali letijo vsi angeli?" Mama: „Seveda.“ Janezek: „Ampak, naša Micka pa ne leti, kaj ne?“ Mama: „Seveda ne, saj Micka ni angel!" Janezek: „Je, je angel, saj ji papa vedno reče: Ti moj angel!" Mama: „Tako? Potem boš pa že videl, kako bo letela!" Da se vpelje t,Juhan((, zlasti po deželi, razpisuje ,,ALIMENTAU d. z o. z., Ljubljana, Zg. Siika 17 sledečo nagradno križanko: 1.1| 2 4| 5 II. | 6 | 7 | Im. s 110 IV 112 113 | 114: 16 il P~ P! Pi Pl P PP Pl V. PVM P ' (1 kg), dve drugi nagradi po 300 g ,,J «hana“ in tri tretje nagrade po 90 g našega izbornega izdelka. Rešitve naj se pošljejo na tvornico. - Pol čajne žličke ,JUHRNR" daje mesni In drugi juhi, kakor tudi prikuhi nepopisno okusnost in moč ter sploh predrugači ves okus tako, da vsakomur izvrstno tekne. Z eno čajno žličko ,JUHANA< in krožnikom kropa si takoj pripravite izvrstno govejo juho. ,il I MM/HAM Umna gospodinja bo v bodoče skuhala za juho samo polovico toliko mesa kot dosedaj, pridala juhi „JU-HRNR" in si tako prihranila veliko denarja, ali pa bo ostalo polovico mesa uporabila za zreške v priboljšek možu in deci. ,,Juhan‘‘ je izvleček naj-redilnejših mesnih in rastlinskih beljakovin. Dobiva se povsod. Je etMini pravi tiotialek St vsaki Juhi in pvikuki. Najcenejši jb STOEMfER šivalni stroj ker je najboljši! Vsled naj popolnejše precizne in solidne izdelave prekaša vse do sedaj poznane stroje. Poseben aparat za entlanje (všivanje), vezenje in krpanje. Pouk brezplačen samo pri Liid. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1. 15 letno jamstvo. Ugodni plačilni pogoji. M TEHNIČNI BIRO ARH. IVAN ZUPAN Izvršuje načrte vsakojih zgradb, zunanjo in notranjo arhitekturo, interijerje, proračune; stavbno vodstvo, strokovna mnenja, dekoracije i. t. d. Ljubljana, Gradišče št. 13. Napake, storjene pri projektiranju in gradnji stanovanjskih hiš, gospodarskih in tvorniških poslopij imajo dalekosezne posledice. V večini slučajev jih ni mogoče več popraviti. Even-tuelne naknadne preureditve prostorov so zvezane z visokimi stroški. Zato se obrnite predno projektirate in gradite na nepristranskega tehnika, ki Vam bo stal z nasvetom na strani in bo ščitil Vaše interese. Nasveti Btavbnega podjetnika ne morejo biti za Vas v vsakem slučaju merodajni, ker je podjetnik primoran kriti predvsem svoje lastne interese. S tehničnim zastopstvom zvezani stroški so minimalni v primeri s tem, kar si lahko v vsakem slučaju prihranite na gradbenih stroških, poznejših popravilih, preureditvah itd., če so načrti racijonelno zasnovani in je tudi stavba tehnično brezhibna. Zato se obračajte pismeno ali ustmeno na edino tehnično pisarno te vrste, ki sama nima interesa na izvršitvi gradbenih in drugih profesijonističnih del, ker ščiti v vsakem slučaju le stavbnega gospodarja. Izkoristite naše dolgoletne izkušnje v tehničnem in pravnem oziru in nam sporočite Vaš cenj. naslov^ da Vam moremo staviti podrobno oferto.