Leto luni. steomta izo. v LjuMjanu v peta zs. nujo 19ZS. ceno Bin rso Ixhafa vsak dan popoldne, isvzentsl nedelje In praznike. — Inaaratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji inserat! petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „llovoaakl Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnistvo: Kn a flora nllea štev. 9, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo; En aH o? a ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon stev. 34, HT Poštnina plaiana v gotovini. Napačen grešnik V zadnjem času doživljamo Številke justifikacije. Zaradi tega je čisto razumljivo, da se teh pojavov loteva tudi dnevno časopisje in da išče globlje razloge podivjanosti poedincev, ki se spo-zabljajo na življenju svojih bližnjikov hi katere mora vsled tega doleteti po sedanjem običajnem pojmovanju kaz-üjfvqsti in pravičnosti smrtna kazen. Številne justifikacije pa morejo le pričati, da ni vse v redu, kar se tiče vzgo?e našega naroda, zlasti njegovega moralnega življenja. Toliko bo menda že vsak priznal, da gre tu za vprašanje vzgoje, zakai iz slabe vzgoje se rode in razvijajo zločinci in njihovo številno nastopanje tvori nekako statistiko rooral-Re~s nivoja poedmega ljudstva, družbe. Reklo se je, da je družba kriva, da se pojavljajo zločinci. Ta razlaga ie pre-splošna! Ker družba ni odgovorna, zato tudi ni kriva. Zločinci so pojavi slabe vzgoje in razmer, ki vladajo. Tu, te razmere moramo raziskovati to slabo vzgojo prijeti in reformirati, ako hočemo iz naše srede odpraviti poboje, rope, umore, zavratne napade, skratka pojave težko kaznjivib dejani. Tudi ni res. da bi bilo materialistično uživanje tisto, kj rodi zločince. Ta obdolzitev je pavšalna in ne drži. Zločine; delajo ponajvec iz nezavestnih razlogov, v trenotkfh. iz nagibov zločinskih afektov, nagonov, jez. notranjih izbruhov. Ti izbruhi, t: zločinski afekti pa niso plod njegove saniovzgoje k zločina, marveč so posledica prirojenih lastnost' ter popolnoma zanemarjene moralne vzgoje. Stvar zločincev je torej eminentno vprašanje temeljite moralne vzgoje v mladih letih. Usfrahovalne posledice ju-stffjka pač učinkujejo, treba pa je moralno obij. - -:vcvm: delovanje nastaviti pred vsem kot rečeno pri vzgoji v mladosti. V tem oziru moramo žal priznati, ca se politične organizacije, ko jih program bi moral biti integralen, ne pa samo gospodarski, soeiialen ali prosveten, vse premalo brigajo za moralno obnčn o in moralno • pod uho vi jenie našega lavnega življenja. V kolikor se brigajo za Šolstvo, zaenkrat obdelujejo le vprašanja prosvetnega napredka, ki pa ne zadošča, kakor vidimo iz slučajev težko feaznjivih dej?ni in zločincev. Tu treba vzgojo izpopolnit: z moralnimi spoznani? in Inspiracijami, s katerimi moramo EoedV»ca uvesti v človeško družbo. Ne zadošča pismenost ter poklic«^*3" priprava. Za redno članstvo v zdravi človeški Č7\;f.b\ ie treba še norainega državljanskega nauka. Kako se ta nauk posre-dirje, kako najlažje v človeško srce vliva, pa je drugo vprašanje. S tem vprašanjem si belijo glave največji vzgoje-sfovci sodobnega sveta. Drugi faktor v moralnem pogledu je cerkev in verstvo. Če se v Sloveniji v zadniem času pojavljajo številni slučaji težko kaznjivih dejanj, moramo jz tega d«istva žal sklepati tudi na našo cerkev in verstvo, da tu nekaj ne more bit? ^r red?<- In v tem oziru moramo konstatiratt, da se naša duhovščina vse preveč ukvarja s političnimi in drugimi vprašani?, zlasti da se preveč pogreza v nečisto politično delovanje in da pri tem mars;kie zanemarja svoj vzvišeni poklic. Zlasti pojmu je morslično obnovo nsšf?2T ljudstva čisto mehanično. Koliko ie naših duhovnikov, ki pravijo, da zadostuje biti član organizacij SLS. pa da si že nopolno moralno bitje. Kakšne zlorabe se vrše z brezverskim strahom! ftUsfsi kaplani kar gore od bojevitosti, mesto tla bi se zavzemali za svoj vzvišeni poklic, prepuščali politiko posvetnim možem ter posvečali svoj čas moralnemu preporodu svojega naroda! orafr?! preporod pa, kakor rečeno, ni stvar članstva v teh ali onih organiza-cö~h. ni zadeva mehaničnega ponavljanja asoMtvic ter udeleževanja ori pro-ce-:?"h, marveč le nekoliko težje opravilo! Na ta način prihajamo do pretresljive ugotovitve, da ni pri nas mesto, ki rodi zločine, marveč da se največ zločinov dogodi na kmetih, kjer bi morali biti taki pojavi izključeni. Nai se zločinov ne pripisuje moderni družbi, lnaterijalizmu in drusrim ta-k'"rn fantazijam, o katerih se zločincem nti ne sanja. Zadeva se tiče zločinskih afektov, razmer, vzgoje, cerkva, prilike! Že površen pogled na našo cerkev in na način, s katerim se njeno vodstvo pri nas javlja v javnosti, zadošča za nrntovitev. da cerkev danes ne vrši vse svoje dolžnosti v zadostni meri, zlasti ne moralne obnove naše družbe, tako kakor bi morala. Imamo številno pro-naz-andno literaturo. Vi se nreoira z mo- Politična sitnarila Rr karanje v opozicifonalnih k cija. — Ker je praznik, vlada — i>cagrad, 28. maja (Tzv. cb i 2.) Parlamentarna situacija je neizpreme:»jeita. Včeraj s tako vehemenoo uvedena obstrakcija ia ofenziva opozicije proti vladi je popolnoma ponesrečila M bankrotirala. Zvečer na sej! skupščine so postali opozicijo-nalci mirnejtl in se je nadaljevala razprava o poljedelskih kreditih. Naravno in politično logično je, da je opozicija izrabila v svoje demagoško strankarske namene invalidski zakon. S tem zakonom si je skušala med invalidi in volilci priboriti svoj ugled in svojo reputacijo. Zato danes unisono vse opozicijonalno časopisje od Ljubljane do Beograda napada vlado, češ da je vlada preprečla invalidski zakon, ki ga je hotela predložiti opozicija in ki da je baje boljši, kakor oni. izdelan od vlade. Treba je konslar'rati, da je invalidske kroge najbolj ogorčilo dejstvo, ker je ta zakon izrabil voditelj proslulih muslimanskih s>šuokorjev<: v Bosni dr. Böhmen. rogih. — Brezuspešna obstruk-v Beogradu politično zatišje. ki je povzročitelj, da so mnogi Bosanci postali pravi invalidi. Ker se je včerajšnja obstrukcija izjalovila, vlada v opozicij; veliko razočaranje. Danes dopoldne je prispel iz Zagreba Pavle Radič. Značilno je, da je odpadla za 9. uro napovedana seja parlsmentarnesa kluba HSS in da tudi ni napovedana za jutri. Parlamentarni krogi smatrajo to okornost za slabo znamenje. Značilno je tudi, da dr. Zanič danes odločno zavrača beogradsko poročilo ljubljanskega »Slovenca«, ki javlja o nezadovoljstvu fiRSS proti Pavlu Harf i ču. V skupščini ni nobenih dogodkov. Radi praznika — pravoslavnega vnebohoda vlada praznično razpoloženje. Tudi v- ministrskem predsedstvu ni bilo nobenih konferenc. Sestali so se nekateri ministri na kratka posvetovanja. Jutri se nadaljuje v skupščini razprava o poljedelskih kreditih. ★ ★ ★ Antiki Avstrijska viada se opravičuje sovjetski Rusiji« — Socijalni demokratke proti Mali antanti Dunaj, 27. maja. (Avala) Zvezni minister za zunanje zadeve dr. Mataja ie v ustmeni izjavi napram sovjetskemu odpravniku poslov naglasil, da s svojim znanim govorom ni hotel kritizirati niti sovjetske vlade in še posebno ne kJDmisarijata za zunanje zadeve, temveč da so se njegove kritike nanašale samo na komunistično stranko. Vsled tega ne more biti govora o vmešavanju v notranje zadeve sovjetske Unije. Poleg tega te dognano. da se ves čas bivaija sovjetskih zastopnikov v Avstriji ni dogodil nikak slučaj, da bi se bili kurirji ali drugi organi sovjetskih zastopstev pečali z zadevami, ki bi ne bile spadale v njihovo področje, ali da bi se bUi postavili v službo drugih organ izacii- Dtteaj, 27. maja. s. Na današnj seji parlamenta so socijalni demokratje ostro napadali zunanjega ministra dr. Matajo radi izjav, ki jih je pred kratkim podal o tretji internacijonali. Pred-bacivali so mu. da so njegovi napadi proti tretji internacijonali povzročili, da so bile nekatere ruske nabave v Avstriji že preklicane. Dr. Mataja se je zagovarjal v tem smislu, da je treba njegovo ostrost opravičiti radi kampanje, ki označuje Dunaj kot dozdevno komunistično centralo, in da njegovi napadi niso namenjeni ruski vladi, temveč samo komuuizmu. Socijalisti so temu nasproti zatrjevali, da je kampanja proti Dunaju inscenirana samo zato, da bi se v Avstriji dosegla sprememba azilske pravice, ker bi nekatere države rade, da bi jim Avstrija izročila ali pa vsa? izgnala politične emigrante. — Dunai, 28. maja. (Izv .V Avstrijski parlament je danes imei prilika razpravljati o boljševiški propagandi na podlagi interpelacije socijalnih demokratov. Debata v parlamentu je bila zanimiva in je prišlo do ostrega konflikta med zun. ministrom in so-cijamimi demokrati. Kakor znano, je zun. minister na nekem zborovanju 22. t. m. naglasa! oz. priznal, da je Dunaj res važna prehodna točka za diplomatične in nediplo-matične sovjetske kurirje. Dunaj je cčutnim za razna pota, ki vodijo potem v Moskvo. Ta govor je izzval v Moskvi veliko ogorčenje ter je Moskva pri avstrijski vladi vložila protestno noto. Poslovni odpravnik ruskega poslaništva Kozubinskii ie včeraj v zastopstvu odsotnega poslanika Joffeja izročil zun. mtrtistru dr. Mataju verbalno noto, v kateri zahteva sovjetska vlada od avstrijskega zunanjega minis+ra pojasnilo in zadoščenje glede omenjene izjave. Dr. Mataja je to stvar mirnim potom rešil s poslovnim odpravnikom in zvezni kan-celar ie danes v zbornici obenem podal za-dovo H rvo iz j avo. Socijalni demokrat je posl. Bauer in tovariši so stavili na zveznega koncelarja štiri vprašanja: 1.) glede vmešavanja v notranje zavede tuje dr/avc, ?.) sled o spoštovanja azilskega prava za politične besun- ce, 3.) slede stalne kršitve suverenih pravic po nekaterih inozemskih vladah, ki vzdržujejo na Dunaju tajno policijo, in 4.) glede odredb zveznega kancelarja proti govoru zun .ministra, ki je škodoval avstrijski trgovini z Rusijo. Zvezni kancelar dr. R a m e k le na vsa štiri vprašanja kratko odgovoril. Naglasa' je, da se Avstrija ne vmešava v notranje zadeve tuje države, da- vedno visoko spoštuje azilsko pravo in da bo tudi dalje dajala zavetja političnim beguncem brez razlike na njih strankarsko pripadnost, toda begunci se morajo čuvati, da ne Škodujejo interesom republike in da ne store ničesar, kar bi bilo škodljivo za javni red in mir v Avstriji Glede tretjega vprašanja je zvezni kancelar izjavil, da mu ni znan noben slučaj, v katerem bi organi inozemske vfade kršili suveren? pravice avstrijske republike. Končno je naglašal, da svoječas^i govor zunanjega ministra ni absolutna nič škodoval eksportu .Avstrije v Rusijo. Socijalni demokrat dr. Renner je naglasa! .da ie bil govor zun. ministra izzivalen napram Rusiji, s katero nima Avstrija nikakega konflikta. Rusija je za Avstrijo največji trg in potrebna je precej velika neumnost, da zunanji rrrinister ogroža s svojim govorom edini trg, ki ga ima bolehno gospodarstvo Avstrije. Državam Male antaste, ki skušajo Avstrijo vpreči v svoj re-akcijonami Izvoz, moramo jasno povedati, da na avstrijskih tleh ni ničesar, kar bi ka-kazalo na centralo komunističnega gibanja. Zunanji minister dr. Mataja je zelo obširno govoril o komunistični propagand: in ornrcžl, ki so jo nekatera mesta spletla c£oH Dunaia. Nagiašal je, da je očitek proTi Dunaju ko: sedežu boljSeviške propagande neutemeljen ter je bilo potrebno enkrat za vselej spleteno mrežo popolnoma pretrgati. V svojem govoru je zunasüi minister omenjal načelna nasprotja med krščanskosoci-jaino stranko irr komunisti. Njegov govor so soc:jalni den-okratje spremljali s hrupnimi medklici. OipIcRiaticni boj med Dunajem, Moskvo in Beogradom Ali je Dunaj središče holjševisKe propagande ? — Beograd, 27. maja (Izv.V Današnja Pravda* objavlja poročtlo z Dunaja, da je bila dunajska poltena pozinvno obveščena o tem, da je na Dunaj prispelo sedem boljševiških atentatoTjev, ki so krenili na Balkan z gotovimi naloga mi. Policija jih je brezuspešno zasledovala. Atentatorji so prispeli iz Sebastopola. kjer so absolvirali teroristično šolo. — Dunaj, 21. maja. (Izv.) Listi objavljajo izjavo pomočnika jugoslovanskega ministra zrni. del glede boliševišlče centrale na Dunaju z ojwrom na ostro pisavo beograd-ske vPoli t 'k e< m >■ Vremena.-. Obenem re-pToducirajo vsebino »Vfemenovega* članka. derno znanostjo, toda kako pičli so prispevki k verskomoralnim vprasani^m. k primerni praksi moderne moralične in verske propovedi! Vprašanje zločincev in uemorsle v človeški družbi se 6če torsi konkretno tistih institucij, k; so v prvi vrst* poklicane, da to vprrvšnnie dnevno, praktično, pokHcno rešnieio! in tu itrimo vzgojo in šolo. družinsko življenje, cerkev in verstvo ter v oosl^n«! irt*truv?i nase politične stranke. Verjamemo, da so poslednje preveč zav/ete s strogo-pohtičnirpi in gospodarskimi vprašanji. S ter* večjo vnemo pa bi se morale lotiti teh vprašani ostale institucije, predvsem cerkev jn šola. S pavšalnimi materiialističnimi ob-sodb?-Tni moderne družbe p j ne opravimo p5č! S takimi obsodbami hočejo gotovi krogi spraviti vprašanje le na na-*»ače» 3či kratko konstanra, da se Dunaj diruž: z Moskvo in Sofijo proti Beogradu. Kakor znano. je avstrijski zunami minister dr. Mataja na zborovanju krščanskih" socijali-stov 22. t. ni. na Dunaju skušal pojasniti razmerje avstrijske vlade do kornunisrično-teroristklne propagande, ki ima svojo centralo na Dunaju. Skušal ie omiliti očitek' svetovne javnosti in je med drugim priznal, ada je Dunaj važno mesto za promet sovjetskih kurirjev*. Več za Moskvo važnih" potov se steka ira Dunai. zlasti pota Dunai-Berlin. Dunaj-Rim in Dimaj-Beograd. Na Dunaju je res mogoče, da se od tu važne vesti, važna navodila in denar odpošiljajo na kraj določbe. Na Dunaju se res sestajajo boljše viški kurirji, ki jih" ali ščit: diplomatska imuniteta ali tudi ne,« Amundsen se še ni oglasil — Newyork. 21. maja. (Izv.) Kapetan Gustav Amundsen, ki je svojemu bratu Ro-aldu pomagal pri pripravah za ekspedicijo, je mnenja, da je Amundsen približno zn pol stopinje od severnega tečaia pristal z letali. Od tu bo skušal doseči peš svoj cilj, severni tečaj, za kar je potreba nekaj dni. Pri povratku se bo Amundsen najhrže zopet poslužil zrakoplovov. Pričakovati je. da se Amundsen vrne sredi prihodnjega tedna. Če so postali strou defektni, se je A munden gotovo napotil proti Grenlandski. — London, 27. maja (FC.) Reuterjev bi-to javlja k časopisnim vestem o možnosti ekspediciie zračnih ladij *Los Angelo s < in > Shenandoah« na pomoč Amundsenu. da Amerika ekspediciie teh* 'dveh zračnih ladij ne razmotriva. Mornariški minister Wilbur je izjavi!, da bi bilo po njegovem mnenju absurdno poslati kako zračno ladjo na slepo srečo Čez ledeno puščavo, ki obsega tisoče in tisoče kvadratnih milj, da h\ tam inkala šesiorico mo . Nikakir? pozitivnih' poročil o usodi Amm'dsenovi. V rem** je izboljšalo. Sestra Amtmdsenovega tovariša Eilswortha iziavlja, da ji je^njen brat prect svojim odhodom dejal, da $$ ni treba imet? nlkakih skrbi zanj do jeseni 1926, ker bo skušal s severnega tečaja potovati na Ala-sko. — Oslo. 28. maja. (IzvO -Sjefarris Ti-d&ade* javljajo :z Spitzbergov: Na krovu spremljevalnih ladij AtnundGenove ekspedt. cije nestrpno priča kuiejo povmtlca Amund-snovega. Nervosmost narašča, če se Amundsen ne vme do danes, so odločeni f>rosi»tt za ponroč inozemstvo. Vreme je ugodno. Na severnih Spat-zbergih eiije slnce. Minister Jakobson je izjavi, da je situacija poeta T n tako resna, da je treba razmišljati o skorajšnji rešilni ekapediciji. Vlada oziroma mornariško ministrstvo je pripravljeno odposlati na sever dva aeroplana. ki na7 "bi ne daleč od Sprtzbergov zabela preiskovati teren na daleč naokoli in iskati Amun-dsenove tovariše. SAMOSTOJNI DEMOKRAT JE IN 2 % DELAVSKI DAVEK. — Beograd. 28. maja (Izv.) Klub samo-stojnlh demokratov v narodn skupščini je razpravljal o finančno-polifičnem položaju in. zlast o izti rje vanju 2% davka, ki ga je finančni minister uvedel za ročne delavce. Finančna uprava je odposlala za izterjevanje tej:a davka navodila, ki nikakor ne odgovarjajo iutencijam finančnega ministra in njegovim izjavam, ki jih je podal v skupščini povodom debate o proračunskih dvanai-stmah. Samostojni demokratje so sklenili, da inrervenirajo slede tesa davka pri finančnem ministru. AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V LJUBLJANI. — Beograd, 28. maja. tl»v.) Ministrstvo poŠte, brzojava in telefona je, kakor poroča današnje •»Vreme.:, odrediio. da se v avgustu tega. leta izvrši montaža nove avtomatske telefonske centrale v Ljubljani. Materij al za to centralo je nabavi j An v Nemčiji na račun vojn in reparacij. Centrala je določena za 3000 naročnikov. Za Ljubljano so naročeni tudi novi telefonski kabli. G. fnž. Osana, pomočnik direktorja pošte v Ljubljani, je odpotoval v Nemčijo, da prevzame telefonske kable Tn drugi materija!. VELIKE DENARNE IZGUBE «SCHULVEREINA». — Dunaj. 2S. maja. (Izv.) Avstrijski soolja.lTH demokrat je nasprotujejo z vso odločnostjo prošnji nemškonačijonalnih borbenih društev • Seimlvereina«. in :>Süd-mark^. da vlada dovoli javno zbirko prispevkov. Socijalni demokrat je so vložili v parlamentu cni- umno gospodariti z denarjem, ker je pri bauirroLni nemškonac-ijona-lističui banki j Deutsche BodenJbank« f«-ÄUbil milijonov avst.riiekih kron. —~ Predsednk te banke je ti*] biv*i predsetjnü avstrijskega parlamenta dr. Oross. ki je š# sedaj predsednik ^cb nI vere in a«-. AVDIJENCA ANGLEŠKEGA POSLANIKA. — Beograd. 28. maja. (IzvJ Pb običajnem dvornem čeremonijefu ie danes Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel v svečani avdijenci novoimenovrurega nngl^-Škega poslanika nn našem dvoru g. na* varda Kenardn. ki je kralju izroči! š primernim nagovorom novcrilnicc svoic vlade. KONGRES ČEŠKOSLOV AŠKIIi PRAVNIKOV. — Beograd, 28. maia. (lz\\> Držav ni sv^etnik Štefan Sagadm je določen /a delegata jugoslovanskih pravnikov, da zastopa Jugoslavijo na kongresu češkoslovaških pravnikov, ki se vrši v Brnu, odnosno v Pragi. KRITIČEN POLOŽAJ V ALBANIJI. — Beograd. 58. maja. (Izv.) Zunanja mdnisfrstvo je obveščeno, da je postal pn. ložaj v Albaniji zelo resen. Obstoji ▼ .Tn/.n; Albaniji zarota protr sedanjemu režimu Abmeda bega Zöge. Vodja zarote je Kenia! beg Brioni, ki je pristaš pobeglega faa;-Nolija. DIJAŠKI NEMIRI NA DUNAJ SKI UNIVERZI. — Dunaj, 28. maja. (Izv.) Radi nem? rov, kf so se dogodili sadnje dneve na dunajski univerzi, je rektor odredil slsÜranje predavam na imn^erzi. Vrrok ütetliniti predavanj je bila demonstracija, ko j« nekr slušatelj druge dunaisfee visoke Sole po-i*kustl pocrvati v žmenu r.emških nacijorralistov sin Lafette tmrverze, da «tvzanacx» s*a-5išče radi krvavih dogodkov v Mödltogii Unrverzltetn! sluga je dotičntka preje! In tf orhredeT na refcforat. kjer je dobil ukor. . Borzna poročila. Ljubljanska borza. Ledni trg. — Hrastore vozove« deščice 45 mn 2.65 m. 53 mm 2.5S m I. in IT. vrsta sen m. denar 1450, blago —. smrekove oz. jeie ve deske 20mm in 35 mm monte feo. nakl postaja blago 550. late 24-24 ort lfi—16 cm 2, 2 in pol. 3. 3 #n pol fco. nakl. postaja 2 vag. denar 230, blago 23*V zaključlc! 2S*j Bukora drva 1 m dol?, stiha, Morapttm blago, fco meja denwr Žitni trg. Pšentca Rosafe 80 kg rinfusa pro* par. Ljubljana —. 490. pšeiica avstralska rinfusa, prpt. par. Ljubljana —. 485 pšenica Hard .Winter 2 rinfusa. prp'. par. Ljubljana —. 500, otrobi pseničnl drobni, par. Ljubljana —. 190. koruz: dobava niaj. junii par. Postojna nevc blago 250. rž makedonska 71-73 kK', par. Lj. bi. 400. ječmen 57-59 kg tcv. makedonska, post. bi. 300, oves mak. donski orig. par. Ljubljana bi. 255 krompir beli fco. dolenjska post. 125-blago —. Efekti: 7 odstot. invost. ^os iz I 193!. blago 62, Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 300, zakTučk: 200, Ljubljanska kreditna banka, de.i ir 225, blase 265. Merkantilna banki, denar >02. bligc 120. Prva hrvatska štedionici. Jemr S1*b blago 810, Kreditni zavod, dena*- 1^5. *j?ago 195, Strojne tovarne hi livarne, blago IßS Združene papirnice, denar i0r3, Stavben;) denar 2o5, blago 28n. 4 ,n pol odstot. kom zad. dež. bke., denar 20, 4 In pol odstpl zast. 1. kr. dež. bke.. denar 20. Zagrebška borza. Dne 28. maja. — Sprejeto ob 13. Devize: Curili 11.65—11.75. Pv*z* 179.30—181.70, Pariz 300—305, Kewyork 60.15—60.93, London 393.75—396^75, Trst 239.50—242.50, Berlin 14.45—14.60, Düna; 0.OS47—0.08SS. Efekti: 7 odstot. invest. posoj. 192. 63. 2 in pol odstot. drž. rente za raniu Šteta 188—191, Ljubljanska kreditna 250—254 Centralna banka 15 — 16. flrv, eskompai banka 105—106. Kredima banka, Zgb. 105 do 1 OS. Hipotekama bankn 50—pO. In«e- banka 100—102. PraStedkma 806-^806, Sla-venska banka 70—71. F.ksoloitacii« 33—38 Drava d. d. Osiiek 150. Šečeraita, OsiieV 560—565. Isis d. d. 69. Nibag 4.V-45. (3ur-mün 365— 385. Slaveks 170-—180, Siavooly-51—53, Union, paromlin 440, Vey5e 100. Inozemske borze. — Cnrili. 28, maja. Borza; Beogra-S.625, Pariz 25.^5^. London 25.12T5, Xer. york 514.75, Milan 29.535, Pixga 15-335, Dunaj P.007275. — Trst, 28. maia. 13orxe: Beo^nn d 41.50—41.*J0. Pariz 12t —!2«.ö0. F^on^lon \ 52.35—122.40. Xewyork 25.11—25.17, Praga 74.26—74.T5. Onrih 488-488.90, Dunst«} 0.03520-^0. 035U- • 8094 Stran »SUDVENSKI NAROD« dne 29. maja 192Ö, Stev. 120. Pismo iz Prage. Otvoritev Tyrtovega doma — Ganglov govor. V J6. maji. včerajšnje nedelj« je bfhi slavnostna otvoritev sokotekega Tyrsevesm doma. SJavtnost se je razvila v mogočno rnantfestacoo bratske zvestobe Slovanov. Svečanosti to se pričele že v soboto, ko le 3a na Tyrsevem doma odkrtta spominska nioica drjo MrrosknTi Tvrsn. Ta plošča Je nsela zanimivo usodo. Leta 1914 je bis osiana na Tirolsko, kj< v e?a bro* po rrvotnern načrtu vxJdana v Oetzu. kjer )• ~yrš umri Vojna Je ta načrt preprečila. Oostfiničar Tobga Haid Je ploSčo skrbno čuval {n branfl tet po vojni Jo Je vrnil, ker h| v i-» zastopniki slovanskih so- organizacä na pokopališča t Olša-ptoetetno spominsko slavnost v Čast m slavo ustanoviteljev Sokolstva J. Fugnerju in Miroslava Tvrsn. Tej siavnosti so prisostvovali za jngosiovensko sokoistvo starosta Jngoslov. sokolskega Saveza Engelbert ö a n g i, za poljsko sokoistvo dr. K1 o s, za rusko sokoistvo pa dr. Dimttrij V e r g u n. Navdušen slovnostan* govor Je hnei dr. Jan Urban, na kar Je imel globoko zamišljen govor starosta Jugoslovenskega sokolstva C G a n g L, ki Je posebno poudarjal, da so ideje ustanovite!Jcv sokolstva prodrle tudi v Slovenijo in da žfve te ideje dalje v srcih vseh prtpadnükov velike sokolske misli. V istem smislu sta govorila tudi dr. KI o s za poljski Sokol in dr. V e r g n n za ruski Sokol. Nato so gostje odšte na grob dr. Jana P o d H p n e s a. kjer so se takisto poklonil: njegoviqn manom. S pokopališča so se napotili nred staro mestno občansko niso. kjer so položili vence na ?»pomtnsko ploščo neznanerrai vojaku. Pravo slavnost orvorrrre TjTsevega doma ie uvedel sprevod po Pragi, pri katerem s* je znova pokazalo, kako veliko ljubezen goji češkoslovaška prestolica napram Sokclstvu Btl je 10 triumfalen pohod Sokolstva, Bilo ie krasno somöno, toplo vreme. Na ulicah, po katerih se ie sprevod premikal, se .ie' gnetra risočglava množica. Načelnik dr. Varciček je toono ob 10. dopokme dal mak za začetek sprevoda. Sprevod je otvorfl ^okolski naraščaj, ki je imel prvtč svoi novi kroj. Za naraščajnfki so nosili ne*cok%o sto sokolsk* praporov, kt so tvora? pre$crr»<*rto sWco narodnih m slovanskih barv. Praporom so sledili na-čefaaci, na čeln jim Erben ki te dni od-jMtja v Srrassfonrg V Četi gostov so bili bratste Sokoli o. Jtrgoslavüe, Poljske *u Jtvsije* nadalje Sofcoti z Draždan. Žitave, Monakovega 1!n % Dimaja. Ljudske množice so goste navdušeno pozdravljale z vzkliki: ^Na »dar! Slava!* Bratom rz Jugoslavije je množica prirejala tako presrčne ovaoiie, da si je marsikatero oko zarosilo od radosti Bile so to ovactje češkega ljudstva onim, ki so nam bili povsodi hi vsükdaT zvesti bratce in sobojevniki. Ulice so bile okrašene z zetenjem in zastavami. Povsodi, s je- se je premikal sprevod, so množice vihamo pozdravljale Sokole, med katerimi je korakal tudi najstarejši član Sokola Josip •Pekelsky iz Snbotk. ki je član Sokola od lern 1869. V celem je štel sprevod 8600 Sokolov. 2400 S okolic in 3600 narašcajnikov. V sprevodu je bilo tu<Ü 100 Sokolov na konjih in 38 sokolskih godb. Zastopane so bile rudi vse župe. zlasti slovaške. Sprevod je trajal celo irro. Red je bil povsodi vzoren. Sprevod se ie ustavil pri Tyrsevem domu. Tam se je sestal ob 9. dopoldne v slavnostni dvorani odbor Češkoslovaške Obci Sokolske fn starosta dr. S c h e i n e r ie pozdravil navzočega predsednika Unije francoskih girrmastikov Sansboeofa, ki Si je leta 1889. pridobil pri prvern izletu Sokolov7 v Francijo velike zasluge za Sokoistvo in je takisto sodeloval pri snovanju čeških legij za časa svetovne vojne. V priznanje njegovih zaslug je bi! v slavnostni dvoram odkrit doprsni kip Sansboeufov, delo akademskega kiparja Hruške. Pri tej priliki je izročfl starosta Jugo-slovenskega sokolskega Saveza Engelbert O an gl dr. Schern erju, dr. Vaničku in St6-paoku plakete JSS, poudarjajoč njihove zasluge za razvoj Sokolstva v oboe m jugoslovanskega še posebe. Ob 10. dopoldne Je prispel prezidem republike dr. M a s a r y k, Id ga je spremljal ministrski predsecmik S v e h I a. Na pragu muzejske dvorane ga je pozdravila nacelaica Milada Mala, ki mu je ponudila Web in soL V telovadnici je pozdravil starosta dr. Schein er brata prež klen ta in ostale goste. Prisotni so bm* med dragimi ;udi ministri dr, Beneš, Bečk a. U držal, nadalje dr. Kramar, Viktor Dyk, člani mednarodnega odbora olimpijskega, prima-tor Prage dr. Baxa, generali teta in razni drugi dostojanstvenikj. Ko Je sprevod dospel na obsežno dvorišče, so z a d on elc fanfare iz »Lfbirše« m z Bendloviml zvoki je bfl otvorjen tabor. Starosta dr. S c h e i n c r je izroči! Tvršv dom članstvu, v imenu Članstva pa je spregovoril načelnik dr. V a n i č e k, ki je v svojem govoru izrazil radost, da je ob zatonu svojega življenja dočakal uresničenje svojih nad — stalno vaditeljsko Šolo. Za mesto Prago je spregovori! dr. Baxa, ki se ie zahvaljeval Sokorstvu. da je Pragi očuvalo eden izmed najkrasnejših zgodovinskih spomenikov. V imenu vlade je govoril minister narodne obrambe Ud rž al, poudarjajoč, da vlada z radostjo spremlja razcvet najvažnejše in najmogočnejše narodne organizacije. Podpredsednik Unije francoskih glmna-stikov W a c h m a r je poudarjal velik pomen prijateljskih stikov med slovanskimi Sokol! in francoskimi gimnastiki. Za Jugoslovene je spregovoril starosta Engelbert G a c g 1. Poudarjal je med drugim: »Otvoritev Tvrševega doma je praznik za nas vse. Dasi k zgradbi gmotno nismo prispevali, vendar smo spremljali zgradbo od temetia do krova s svojo bratsko ljubeznijo. Tvršev dom Je tu zrasel naravnost iz srca slovanske zemlje, kakor wedok velike ideje, ki jo je zasnoval Tyrš m ki jo kot njegovi dediči prenašamo od roda do roda. Ves slovanski svet danes objema Tvršev duh in TvrSevo Sokoistvo. V Tvršev dom je vzidan tudi kamen s Triglava, v katerem Je zapisana preteklost teptanega, umirajočega naroda ta zabeleženi junaški čini našm veSkanov, ki so privedli narod k zmag! m svobod!. Iz Tyr-ševega doma se bo sistematrčno razTtvala po vsem slovanskem svetu rova sveža sila, ljubezen k delu. TyrSev dom naj daje silo tudi jnjroslovenskemu Sokolstvu k plemenitemu delovanju in vero v nepremagljivost vsega dobrega, velikega, plemenitega in pravičnega. V viden znak bratstva m hvaležnosti izročam plaketo Jugosloven-skega sokolskega Saveza, na kateri stoji geslo: -Zvestoba za zvestobo,*- kot večen spomin na ta znamenit! dan. Trigla-vanskl kamen naj bo večni glasnik bratstva fn zvestobe med Jugoslavfjro in Češkoslovaško, naj bo glasnik našo nerazrušne zveze, ki se spojila naše in vaše duše v enem stremljenju: vsi za blagor, slavo in svobodo domovine!« Viharno in navdušeno odobravanje je sledilo prekrasnim, globoko občutenim izvajanjem brata Gangla. V imenu poljskih Sokolov je govoril načelnik Zveze poljskega Sokolstva dr. K los, v imenu ruskega Sokolstva je govoril dT. Verguji, poudarjajoč: »Tvršev dom bodi vseslovanska matica, ki naj gofl slovansko vzajemnost, bratstvo m slovansko uje-dnrjenje!« V imenu lužičkfh Srbov in lužlč-klh Sokolov Je govoril dr. Š1 e c a. Slavnost se je končala z vsemi slovanskftrk? hfrn-narm, ki jih je zaijrrala godba m ki so }?h pe!i vsi navzoči. Slavnosti so sledile popoldne razne prireditve, katere je zaključil slovanski večer na Slovanskem otoku. Svoje poročilo o znamenitem dogodku otvoritve Tvrševega doma zaključujem z besedami dr. Verguna: >V preteklosti smo dokazali, da znamo za Slovanstvo umirat!, tu v Tyrsevem domu pa pokaŽfmo, da znamo za Slovanstvo tudi živeti!« timm m ?oko!$ki Tabor! Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. • Drama: Začetek ob 20. zvečer. Ueirtek. 36. mata: Zaprto. Petek, 29. maja: Pohujšanje v dolini Šent- florijanski. Red C. Sobota. 30. mata: Lizistrata. Red D. O pe ra: Začetek ob H 20. zvečer. Četrtek, 28. maja: Zaprto. (GeneralkaJ Petek, 29. maja: Brivec Bagdad^ki, Pre- mijera. Red B. Sobota, 30. maja: Zaprto. Nedela. 31. maja: Brivec bagdadski. Izven. * — Cerkveni koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani sc vrši definitivno v četrtek, dne 4. jonija t. 1. Vstopnice od 25 Din navzdol so že v predprodaji v Matični knjigarni. — Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest. Spisal Fr. Jaklič. Založila Družba sv. Moharja na Prevaljah, 1925. Mohorjeve knjižnice 6. zvezek. Cena za ude Družbe sv. Mohorja bros. Din 18.—, vez. Din 26.—, za neude bros. Din 24.—, vez. Dm 34.70. — -Napisa! sem povest, ki se je vršila na ribniških tleh, ko se je pisalo 1701 po rojstvu Gospoda ...« Tako nam pisatelj v uvodu začne razodevati čas, kraj in socialne razmere dobe. v kateri se je vršila tista prežalostna — hvala Bogu zadnja — zgodba nedolžne žene KrzniČevke, k: jo je pritirala ljudska zloba in nevednost kot Čarovnico pred sodišče, to pa, prav tako overjeno o svojem pravu, jo gnalo na mori šce — na klado in grmado. — Jaklič je obdelal zgodovinsko snov, ki Je v našem slovstvu že dolgo vabila pisatelje, pa so se je izogibali, tako srečno, da utegne btti to pač ena izmed najboljših naših ljudskih povesti. Ker jo je prinašala »Mladika«, je njeua prežalostna, grozna vsebina že znana čitateljem »Mladike«. Toda povest naj gre kot knjiga vsepovsod in smo uverjeni, da pojde. Kniisa obsega 26$ strani in je zelo poceni. — Vldovieeva škoia proširena na cljetu državu. Na osnovu posebnog pedagoskog sistema, onrobnog u višegodišnjem iskust-vu, Vidovičeva škola za odrasle pokreče svoju dopisnu ffcolu. Cilj je ovc škole da pismenim pirtem 1 naročitim metodama omoguči sticanje znanja i obrazovanosti, te razvijanje etičkih duševnih sila i onima, ko-ji ne mogu redovito polaziti sarajevsko centralni: školu. Svakog mjeseca dobivače ovc dopisne škole naročitu gradju, ude-šenu po rajno vi jim metodima prema psihološkim iskustvima škole u Sarajevu. Ta Ce gradia obuhvačati sve predmete srednje škole, t pored toga još one nauke, koje idu /3. jačaniem duševnih sila čovjekovih i stvaranjem snažnih karaktera, a osobrto u pogledu razvijanja volje, samopouzdanja 1 marljivosti. U dopisnoj Škoti saraditvače veliki broj profesorskih sila pod nadzorom osnivača Miljenka Vjdoviča. Člani dopisne škole dobivače iz svih predmeta domače radnje i zadatke. koje če riješene dostavljati centrali u Sarajevo. Svakog mjeseca profesorski zbor če pregledati i ispraviti riješene zadatke te fh uz pripomene i upa-stva vratiti pojedinim čianovtma škole. Program Vidovičeve dopisne škole šalje se na zahtjev besplatno. Pobliže informacije daje uredništvo -.Uzgajatelfa«, Sara'jevo, Skerliča nlica 7. Politične vesti = Mojstri v varan ju javnosti so opo-riciionairri feH, na čelu jim »Slovenec«. Pretekn teden so z vso resnostjo poročali, da se ie min. predsednik Nikola Pašič z oziram na svoje zdravstveno stanje odio-ČB, da se umakne iz političnega življenja m da prepusti vladno krmilo dragim — »sposobnejšim^ rokam. Tudi za njegovega naslednika so ti auguri že vedeli. Zatrjevali so, da je za Pašičevega naslednika določen sedanji minister zun. del dr. Ninčič. Toda komaj so izlegli to jajce in ga spretne spravili cek> preko službenega češkoslovaškega tiskovnega urada v svet. že jim je stara, a kljub starosti mladeniško sveža, in okTetna grča Nikola Pašič prekrižal vse račune m s svojim nedeljskim odločnim nastopom demarrfiral vse opozicijonalne bajke. Opozicijonalno časopisje m 2 njimi • Slovenec« je bilo nesTrrrtno blamrrano in postavlejmo na laž. člo\rek bi mislil, da bo to časopisje sedaj ?:ehak> na tako brezsti-den načrn z lažmi in izmišljotinami varati javnost. Pa ne! Tako ve današnh Slovenec« zopet poročati nekaj novega: o novem sporu v radikahri stranki. To pot s*ta s* baje v laseh Pašič in dr. Laza Markovič, m sicer radi tega, ker je Laza Markovič proti Pribičeviču, dočim ga Pašič forsbra. Koliko je resnice na tej sSlovenčevi^ vesti, je razvidno, ako ugotovimo, da ie isti »Slovenec« še nedavno tega bas dr. Lazo Mar-koviča iiailjuteie napadal zato. ker se je med vsemi radikali zavzemal za koafecijo radikalov in samostojnih demokratov. Poleg rega, baje grozečega razkola v radikalni stranki, ve »Slovenec« povedati tudi o predstoječi novi vladni krizii. Napoveduje razpad Narodnega bloka hi sesravo homogene radikalne vlade. Tudi ta vest nosi vse znake tiste tendenoijoznosti. ki jo je imela vest o umiku Nikarte Pašiča iz političnega življenja m o njegovem nasledniku dr. Ninčiču. Pa so še na svetu ljudje, ki ver-jameki ^Slovenčevim« bajkam! Povišanje najemnino jo je pognalo v smrt? Danes zjutraj se je obesila v Kirbischevi hiši na Kongresnem trgu vdova bivšega dvornega svetnika Schaschla* — Vzrok samomora — povišanje najemnine? Danes dopoldne je bila Ljubljana zelo razburjena in vznemirjena. Najemniki so prejeli na podlagi novega stanovanjskega zakona obvestila hršnih lastnikov, s katerimi jrm povišujejo najemnino, po nekod za horendne cene. Hfšni posestniki so zahtevali obenem, da jim morajo najemniki 1. maja t. L plačati tudi diferenco, ki rim gre po novem zakonu za 2as od 16. maja dalje do konca II. četrtletja. Ta diferenca znaša pri nekaterih znatno svoto v dinarjih. Nafbolj so bili danes razburjeni državni uradnik! in drugi socijarnogospodarsko slabše situirairi sloji, ker so z veliktm presenečenjem zrli v ogromne svote, k! jih morajo plačati za stanovanja. To razburjenje je še povečala vest, da se je na Kongresnem trgu radi povišanja stanarine danes zjutraj obesila h obupa neka uradniška vdova. Tragični dogodek je ta: V Kirbischevi hiši na Kongresnem trgu je Že dolgo let stanovala vdova po dvor- nem svetniku Feliksu Schaschlu, okoli 75 let stara Marija Schaschel. Imela fe stanovanje obrnjeno proti poslopja FiHiarmoniČ-nega društva oziroma v Gledališki stolbi št. 1., v I. nadstropju. Stanovanje je obstojalo iz 6 sob. Imela je ponajemnico profesorico konservatorlja Marijo Schweiger. Stregla je vdovi služkinja Pepca Prime Tei se je zelo čudno zdelo, da gospodinja ob 8. še ni vstala, vstopila je okori 8.30 v njeno spalnico. Tu se ji je nudil pretresov prizor. Gospodinja je visela obešena pri oknu. Eno nogo je mela sključeno na stolu, z drugo se je dotikala tal. Vrv je bila pritrjena na železni križ v oknu. Bila je mrtva. Služkinja Pepca Prime je takoj hitela po stražnika. Na Kongresnem trgu je ob 8.30 dopoldne naznanila tragični slučaj stražniku Ivanu Abramu, ki je na to obvestil policijsko ravnateljstvo, da je prišla na Hce mesta komisija. Pol. zdravnik dr. A v -ramovič je na licu mesta konstatiral sa- Strašne so te zobne bolečine! P o Lajšava i o jib jed in o Aspirin- tablete -Mtti, je bila obtožena, da je dne 3L marca t 1. vzela iz miznice svojega bivšega gospodarja Valentina Kunsta na Ilovici denarnico z 3000 dinarji. Vsled pomanjkanja dokazov jo je sodišče oprostilo. Na predsednikovo vprašanje, ali zahteva odškodnino za zapor, je takoj prikimala, naj U plača odškodnino Kunst. Ko pa M ie predsednik pojasnil, da ima pravico zahtevati odškodnino le od države, se je temu odpovedala z vzdihom: -Oh. kaj mi more dati država! — Sraka. Marija Gros, rojena Bevc u Kamne gorice, omožena posesrnikova žena, radi tatvine že predkgznovana. je leta 1921 vzela gostilničarju Ivanu Trohi 'zza /:anire» žene ga okna Žkatlo z razno zlatnino in brc-brnino, kakor uro, uhane, verižico, obesek, broško itd. ter te reči deloma razdelila, dc^ loma prodala. Obsojena je bila na ?est me secev ječe. Samomor Francoza na Bledu Trgovec in importer francoskih parfumov g. Emil M a 1 b a p e, ki je stalno bival v Ljubljani in je imel tu na Bledu svoj avto v avtogaraž! nekega hotela, je prispel pred tremi dnevi na Bled ter se prvo noč nastanil v nekem hotelu blizu Zdraviliškega doma. Drugi dan se ie že precej zgodaj odpeljal na Otok ter je tam ostal skoraj dva dni sam, stanujoč v starem župnišču. Ves čas je pisal in urejeval razne spise. Končne jih je uredil in zavil v ovo», ki je zapečatil ter naslovil na francoski konzulat v Ljubljani. Napisal je tudi kratko pismo na tukajšnjo orožniško postajo, v katerem naznanja, da je šel prostovoljno v smrt. kc: mu ni nič za življenje in da orožništvn : treba poizvedovati po nadiljnih raalnglh. Včeraj okoli 17.30 popoldne jc g. K. MsJU hape zapustil staro župnišče ter 'dljl k znamenju Matere božje, ki stoji tik ob bregu. Tu je vzel samokres ter s; pognal kro glo v desno sence, k? je šla skoz: levo. Pri njem so našli samo 13 Din *n aktno t.^rb-co. Prenesli so ga nato po zdravniškem ogledi' v blejsko mrtvašnico. OSKAR H. 60 (0^a%pad c ar sto a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Nadvojvodinja je v pravem presenečenju napravila kretnjo nepotrpljenja, nakar je ^rof umolknil. Nato pa je razmišljala in počasi pripomnila: i Nisem šc nikdar razmišljala o kakšni ženlrvi. Nisem hotela svoje dete zgubiti na kako tujo žensko. Ako se poroče sinovi, so matere ia njih izgubile svoj delež, ker preide njih najboljši del na žene. Pa že mora biti tako, zakaj nobena žena ni srečna, ako soprog uvažale bolj mater negro njo. Žena ga mora odtujiti materi. Med materjo in ženo je vedno tiha, toda ogorčena borba. Sreča v zakonu klije iz zrnate žene. Ali se naj že sedaj zadovoljim s hladnim ostankom sinove ljubezni? Ah mi morate v tem oziru svetovati, Wolkenstein?« »To je naravni življenjski razvoj, cesarska visokost. Mati. ki se v spoznaniu ženinih pravic umakne pred njo, ostane vedno dober angel varuh za zakoi.« »Usoda žensk!« je otožno pripomnila nadvrjj-vodinja. >Nikdar ne sme ženska živeti zase, vsikdar mora žrtvovati najboljše, kar ima, duSo in telo soprogu, svoji deci in mora iskati svoj»*> srečo v sreči teh. Wolkenstein, žalostno je, biti ženska.« »Stvarnik je položil moževo srečo v ženskino najti primerne neveste. Princezinja pa mora biti lepa, pametna in odločna. Ako bi bito visoke mogoč ie rodbine, katere ugled dviga njen pomen, bi bil s tem cilj ženitve še bolj dosežen. »Ne, ne, iz mogočne rodbine, je odklanjala nadvojvodinja. »Ne sme hneti opore izven svojega zakona. Mora biti, mora postati popolnoma njegova soproga, moja hčerka. Mora se z nami takorekoč duševno združiti^ Grof je bil v dvomih. »Zveza s kako vladajočo rodbino, cesarska visokost, bi bila koristna. Že zaradi soproge gospoda prestolonaslednika. Ne mislim ničesar svetovati, marveč amo svoje nazore izraziti. Princezinja Margareta danska, hčerka princa Waldemara, 19 letna, Tepa, pametna bi prihajala tu pač v poštev. Katoliška princezinja ne najde žeiina na protestantskem severu, in vendar bi bila vredna krone največjega kraljestva. V sorodstvu z angle-s"ko-ruskv> in grško vladarsko rodbino bi princezinja Margareta zopet tesneje vzpostavila nekoliko razmajane odnosaje s temi državami. Mnenja sem, da bi ta ženitev ntichla vse željene koristi.« Nadvojvodinja je zmajala z glavo. Politični ozi-ri ne smejo odločevati. Srčna nagnenja 'iaj samo zaključijo to zvezo. In kaj. ako nadvojvodi ne ugaja ta princezinja?« »Njegova cesarska visokost ima smisel za žensko lepoto hi nežnost. Princezinja Margareta mora očarati vsakogar.« Grof se je moral v svoji notranjosti smejati o inaterm domišljavosti, ki ji niti ne prihaja na misel, da bi mogel nadvojvoda biti morda zoprn svoji bodoči nevesti. Otožno je pripomnila -ladvojvodinja: ^>čar, ki obvladuje čustva, ne ustvarja sreče, ako srčne vrline ne vežejo Človeka.« »Prepričan sem, da se v tem slučaju najdeta nadvojvodinja in princezinja.« ->Moram se Šele na to misel privaditi, grof. Ta L rnisel me še preveč razburja. Hvaležno priznavam vašo skrb za svojega sina, vendar ima vaš predlog tako dalekosežne posledice, da se moram v polnem obsegu šele vglobiti vaiu> • Grof je spoznal željo nadvojvodinje, da bi dalje ne razpravljal o tej temi. Okrenil $s razgovor na druge stvari in se kratko nato poslovil. Kljub temu, da je nadvojvodinja sprva odkla-rjala vsak ženitovanjski načrt, vendar ni opuščala enkrat sprožene misli. Vedno in vedno se jc vračala na to misel in se polagoma ž njo sprijaznila. Prišla je sama do prepričanja, da bi bila ženitev njenega sina zanj v marsikaterem oziru koristna in bi njegovo življenje usmerila na druga pota. Samo nevesta, ki jo Je predlagal grof. ji ni Ugajala. Princezinja Margareta danska, ki jo je nekoč videla na Dunaju, je bila sicer lepa, pametna m odločna dekle, pa tudi ženska, ki bi se rade voljno ne podrejala svoji tašči. Dasi je bila katoliško vzgojena vndar se je navzela na protestantskem dvoru v verskem oziru nekaj svobodomisel losti. ki je nasprotovala neomahliivi zvestobi nadvojvodinje do katoliške vere. Pri tem je igralo vlogo tudi sorodstvo z vladajočimi rodbinami, ki je nudilo princezinji močno oporo in zagotovljen položaj. Ta princezinja iz visoke radbine bi najbrž ne bila posebno ponižna in bi najbrže tudi v možitvi ne zri a posebne sreče. Zato je nadvojvodinja premotrila s svojim duševnim očesom vse nji znane hčerke po stanu enakovrednih rodbin, a je skoraj na vsaki našla nekaj, kar ji ni ugajalo. Zadovoljno je končno vzdihnila, ker je vendar le našla princezinjo, ki te ji je zdela vredna, da postane soproga njenega a. 7507 štev vaü. »SLOVENSKI NAROD« dne 29. maja 1925. Stran 3. iievne vesti V Lmbctanr. dne. 28 maja 1925. — KOMUNIZEM NA SREDNJIH ŠOLAH. Šolske oblasti so prišle na sled tajnim komunističnim organizacijam po vseh srednješolskih zavodih v Slox'eniji. Ors ganizacija sega tudi V nižje razrede, prešteta vse zavode in dobiva idejno moč in lenamo podporo iz sklada ruske «Rdece pomoči* z Dunaja. — Ker vse duševne in materijainc niti komunizma med našo mla= lino vodijo v inozemstvo, fe stvar resna in naravno, da te v takem -slučaju vsaka sem timentalnost odveč. — Nova določitev policijske ure v ljubljanski in mariborski oblasti. Velika župana ljubljnske in mariborske oblast: razglašaj uradno, da veljajo izza dne 27. maja t. !. glede poiioijske ure nastopna do-ločila: Kot policijska ura se določa: 1. V mestih Ljubljani in Mariboru: za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura. 2. V zdraviliščih. Bledu. Rogaški Slatini in Dobrni: med sezijc, to je od dne 1. junija do dne 30. septembra: za gostil-ne 24. ura, za kavarne 1. ura. Izven sezije, to je od dne 1. oktobra do dne 31. maja, veljajo za te kraje določila C. 3. V krajih, £jer so sedeži sreskih poglavarjev: za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura. 4. Za vse druge kraje: a) poleti, to je od dne 1. aprila do dne 30. septembra: za gostilne in kavarne 23. ura: b) pozimi, to je od 1. efe-tobra do dne 31. marca: za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura. 5. Gostilne In kavarne se ne smejo odpirati poleti pred 5. uro, pozimi pa ne red 6. Uro. 6. Točilnica fvinotoei. vštevši vinotoče pod vejo), ki ne spadajo v kategorijo rednih gostiln, zapirajo in odpirajo svoje obrate ob času, ki velja za druge irgoveke lokale. — Za po-=amne izjemne prilike dovoljujejo podali-savD policijske ure policijska oblastva T. stopnje. — železniške restavracije smejo biti odprte -v- krajih, kjer ni dovoljena fces-nej^a policijska ura. Čez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega vlaka pred polnočjo. — Na podfltavf par. 54. obrtnega reda sme odrediti obrtno oblastvo za po. sartne kraje, obrate ali prililce policijsko t irr» tudi bolj zgodaj, nego je določeno spredaj. Obrtni oblastvi v Ljubljani in Mariboru pa morata v takih primerih prej zaslišali pristojno državno policijsko oblastvo. — V gostilnah s pravico prenočevanji tujcev ?e smejo sprejemati potniki tudi po policijski url. — Prestopki »prednjih določil se kaznujejo z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni. — Cestni predpisi. Radi številnih ust-menili in pIsrrrenFn pritoži) s strani pešcev, ki uporabljajo pešpoti ob Dunajski in Dolenjski cesti glede breobzimesa kolesare-nja po pešpotih navedenih cest. odreda policijsko ravnateljstvo v Ljubljani za svoj okoliš sledeče: I.) Levi banket Dunajske ceste v smeri iz Ljubljane, dalje proti Jezici, je rezerviran Izključno za pešce. Uporaba tega banketa je kolesarjem in za ročne vozičke prepovedano. Uporaba desnega banketa v isti smeri se dovoljuje tudi kolesarjem in za ročne vozičke, vendar se morajo eni in drugi brezpogojno umikati pešcem. ?.) Uporaba banketa D o-I e B j s k e ceste se dovoljuje kolesarjem in ročnim vozičkom le od 2.4 km dalje proti Rudniku, eni in drugi se morajo pa brezpogojno umikati pešcem. Vožnja po tem banketu iz mesta do 2.4 km je prepovedana. 3.) Vozniki z motornim kolesom v nobenem slučaju ne smejo uporabljati nobenega banketa Dunajske ceste, kakor tudi ne banketa Dolenjske ceste. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Prestopki se bodo kaznovali. Nadalje se kolesarji, vozniki in šoferii opozarjajo na določbe cestno-pori-cijskega reda za Ljubljano, na te-le predpise: 1.) da je nagla vožnja šoferja po citirani avtomobilski naredbi strogo kaznji-va; 2.) da morajo vsa vozila od mraka do zore biti opremljena s predpisano prižgano lučjo: 3.) da morajo kolesarji, vozniki in šoferji voditi svoja vozila \ edno po levi strani ceste, prehitevati pa vedno na desni strani: 4.) da se vsi vozniki morajo na dano znamenje varnostnega organa takoj u^aviti in se odredbam slednjega brezpogojno pokoriti. — Policijska direkcija v Ljnbljan3. _O cvetličnih dnevih ni javnih zbirkah. Pred kratkim smo grajali razvado, ki se je razpasla zlasti V Ljubljani, da prire- lalo razna društva skoraj vsako nedeljo m praznik v poletnem času Javne zbirke m cvetlične dneve. Ne glede na to. da ni nobene kontrole, kako se porabi nabrani denar, prireiajo take zbirke cesto organizacije, ki nimajo prav nobene pravde, da jih podpira široka javnost, ker služijo zgolj zabavi in nimajo prav nobenih ne kulturnih, ne -^ar^dnih. še manj pa človekoljubu h ciljev. Takim orgarazacnam naj se v bodoče energično zbrani, da bi izrabljale darežljrvost dobrodušnega in potrpežljivega našega občinstva. Kdor se hoče zabavati naj to stori na svoj, ne pa na tuj račun. Pa tudi oblast: bi morale na te javne zbirke bolj paziti .kakor doslej. Cvetličnih dnevov se Je v zadniih letih priredilo toliko, da moramo domnevati, da se je večina teh vršila brez oblastnega dovoljenja. Ne moremo si namreč misliti, da bi bile oblasti v dandanašnjih rezkih časih tako brez prevdarka dovoljevale tako sistematično izžemanje občinstva v cesto naravnost sumljive in dvomljive svrhe. In če niso teh zbrrk dovolile, čemu niso nasf pile proti njim? Zato bi našim oblastem priporočali, naj b! si v tem ozira vzele za vzgled energičen nastop dunajskega mestnega magistrata, ki je z odločno gesto, ne da bi se bal zamere, prepovedal vse javne zbirke, ki ne služijo v resnici človekoljubnim* dobrodelnim in drugim plemenitim namenom. lavne zbirke, predvsem pa cvetlični dnevi naj bodo redki in pod oblastno kontrolo, zlasti pa mora oblast zahtevati, da prireditelji predbže točne račune, koliko se je denarja nabralo in v katero svrho se je ta denar porabi!. Predvsem pa mora prenehati razvada, da s« ti vsak dan DOfccvi v hiši kak neznanec, I ki ti pomoli ped nos polo s podpisom po največ čisto neznane osebe ter zahteva mi-iodare in podpore za društva v Zalužja ali Zamlaki, o katerih eksistenci ne ve živ krst. Nadejamo se, da bodo naše oblasti končno vendarle zajezile sistematično zlorabljanje javne darežjjivcsri, ki je postalo predvsem v Ljubljani :e prava nadloga in nadlega! — Napredovanja in vpokojitve v naši vojski. Napredovali so za pehotne podporočnike enoietni prostovoljci - naredniki: Ernest Mi gier, Ciril Nemec, Peter B o -ž i č, Anton Ječ, Alojzij Fink. Fran K a-š p a r, Josip P o h a r in Josip Ž n i d u r -šič, v konjenici: Jože Sob er in Lenard Taus, v inženjerski stroki: Fran P u n -Č u h, Viktor Sen in Vladimir Juvanec, v sanitenrni stroki Srečko Deperer. — Vpokojeni so: bivša pehotna kapitana avstro - ogrske vojske Frar.jo T a š d Julij K r a m e r, dalje bivša pehotna poročnika Matija Sol in Anton Sirka, nadintendaat Vilko Begič in računski uadoiicijal Dra-gotin V an z e r. — Iz državne službe. Premeščen je od davJue^a urada v Blatu (Dalmacija) k davčnemu uradu v Mursko Soboto davčni ofi-cijal Štefan Kramar; iz Cavtata je premeščen k davčnemu uradu v Mursko Soboto davčni asistent Rudolf L o t r i č. — Vpokojen je računski revident pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Vladimir B i č e k. — Iz carinske službe. Od glavne direkcije carin je premeščen na lastno prošnjo h glavni carinarnici v Cakovec carinik Janko SrimŠek; iz Ljubljane je premeščen k carinarnici na Jezerskem carinik Dragotin Š t i p a n o v i č. — Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naš: državi te-le liste: -/Teniesvarer Tagblatt«, i.Schwabische Voikspresse^ in »Temesva-ry rfirlapc, 'zhajajoče v Temešvarn ter >HanrfeIder Zeitung« in »Hanrfelder Volks-blattc, izhajajoča v Džorn-bolju in ^Deutsche Welt«, izhajajajoč v Berlinu, ker pišejo proti interesom Jugoslavije. — Vzorci novega kovanega ednarja so že prispeli v finančno ministrstvo. Xajprej bodo izdelani novi 2=dmarski novčiči, po* tem pa dinarski in poldinarski. Koncem ju* Hja bo ta kovani denar izdelan, nakar se prepelj Beograd :- pride takoj v pro* met. Odgovarjajoči papirnati denar bo vzet iz protnC a. Naš ' ovani denar se izdeluje v francoskih Tr. belgijskih drzavrir. dela^ ni cah. — Wilsonova vdova posetf tudi Jugoslavijo. Po poročilih iz Amerike, je te dni odpotovala vdova pokojnega velikega pre-zidenta Ameriških združenih držav iz New-vorka v Evropo. Odpeljala se je na krovu parnika »Majesiic«. Gospa Wilsonova namerava prepotovati večinom evropskih držav, predvsem namerava posetiti Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Poljsko. Ako res posetS tudi Jugoslavijo, je naša dolžnost, da čim najiskreneje sprejmemo vdovo velikega prijatelja in zaščitnika Jugoslovenov, zlasti pa Slovencev. BTez Wilsona bi biti Slovenci najbrže še danes robje Avstrije ali pa Italije! — Smrtna kosa. V ^turijah pri Ajdovščini je 27. t. m. po dolgem trpljenju umrl g. Ivan S a p 1 a, posestnik, toteliT Ln bivaj župan v 69. letu svojega življenja. Pokojnik je bil ugledna oseba v svoji občini, ki je užival spoštovanj .e ln zaupanje vseh svojih občanov. Dclga leta je bil župan in si ie kot tak pridobil velSke zasluge za svojo rodno občino. Bil je navdušen narodnjak naprednega mišljenja., ki je imel vsi(k_ dar odprte roke za vsako narodno stvar »n prireditev. Njegova gostilna je slovela kot ena najboljših na vsem Vipavskem. Pokojnik zapušča soprogo Antonijo, sina Vladimira in hčerko Pijo. Pokopljejo ga na domačem pokopališču. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi cenjeni rodbini naše eožalje. — Včeraj je v Krakovski ulici št. 11 umrla ga. Iva S 1 a n o v i c, roj. Justin, soproga upokojenega železniškega poduradnika g. Frana Slanovica. Pokojnica je bila vrla slovenska žena, ki je vzgojila vso svojo deco v krepkem narodnem duhu. Vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali in cen in. Pogreb bo v petek ob 16. Bodi blagi pokolnici ohranjen prijazen spomin! — Iz trgovskih krogov nam pišejo: Ponovno se dogaja, da pošiljajo gotove dunajske rvrdke v Jugoslavijo svoje zastopnike, ki nadlegujejo privatne stranke s prodajo raznega blaga, pri čemer pa so kupci navadno le oškodovani, ker kupujejo nič- ali pa zelo malo vredno blago kar na slepo, katerega preje sploh niso videli, omamljeni le po navidezno nizkih cenah. Med drugimi krošnjari zadnjih 14 dni po Ljubljani r.eki g. Rudolf Josip Giirschek, stanujoč v hotelu Union, kateri se izdaja za zastopnika tvrdke Emil Wolfer če Ko.. Wien IX., Lichtensteinerstrasse 41. ter prodaja privatnikom vsakovrstno perilo, čeprav ne plačuje od tega posla niti on, niti tvrdka nobenega davka in je s tem oškodovana država, še -bolj pa trgovci domačini, ki morajo nositi ogromna davčna bremena, zaslužek jim pa odjeda inozemec. Zelo umestno bi bilo, da se vendar enkrat že zgane obrtna oblast ter nastopi najodločneje proti takemu krošnjarstvu, da zaščit? domačine. Zlasti bi pa naj davčna oblast malo poti-pala take privandrance (saj domačine ima v točili evidenci), posebno pa bi bili hvaležni polici;:, ako bo strogo kontrolirala delovanje takih tujerodcev, ki se izdajajo za zastopnike in potnike raznih inozemskih tvrdk, čeprav dobesedno krošnjarijo in nadlegujejo privatnike z raznim ničvrednim blagom. Morda bi bilo tudi zanimvo vedeti, kakim petafm pride tako naročeno blago v državo in ako pride carina na svoj račun? — Učiteljska stalnost. Ministrstvo pro-svete je odločilo, da morajo vsi oni uelto. Iji, ki jim je sedaj priznana stalnost, v n^l^kraJšetm časo pre*öo&rri tmomastreevu * prošnjo za prevedbo v vjgjo skupino in višjo stopnjo osnovne plače. Pri oddelku za osnovne šole je imenovana posebna komisija, ki prevzame pse! prevedbe. — General Vrangel v Splitu. Genera: Vraiigel, bivši vrhovni poveljnik protiholi-ševiske armade v južni Rusiji, je prispel v Split ter TM35etil ondotuega veSkega župana. — Iz Rogaške Slatine. Pišejo nam: L. 1919. j€ minilo sto let. od kar je bil zajet nas, najstarejši -Tempel-- v isti obliki, kakor ga vidimo das es. Obdan z istrskim mra-morjem ima nad seboj streho, ki jo nosijo jomčni stebri. Koliko sto, mogoče tisoč let ie že preteklo, od kar napaja ta vrelec bolne na želodcu, črevesu, jetrih in ledvicah itd. Kot najstarejše poročilo nam je zgodovina ohranila to, da je leta 1640. bival tukaj grof Zrinjski, ki je bolehal na jetrih. Pil ravno iz tega vrelca, ki pa je bil takrat zelo primitiven. Skozi votlo vrbo je vrela mineralna voda iz skale. In isti vrelec napaja vsako leto tisočere, ki hodijo semkaj iskat si zdravja. Leta 1*86. so zajeli drugi, zopet močnejši vrelec > Styria«, ki je oddaljen od vrelca »Tempel« le par korakov. Leto 1908. pa je za Rogaško Slatino najbolj pomembno, zakaj takart so se pri vrelcih izvršila velikanska mojstrska dela, kojih končni rezultati obstoja v tem. da so našli novi, po svoji solni koncentraciji naj-jačji vrelec »Donažc Pri te: priliki so se uredili vrelci tako. da odvajajo po posebnih ceveh preobilno prosto ogljikovo kislino, ki je bila na kvar marsikateri bolezni. Napačno mnenje marsikaterega ie. da le voda z veliko količino ogljikove kisline deluje blagodejno na razne bolezni. Vse mineralne vode z močno ogljikovo leslino napnejo želodec in črevo, vsled česar potiskajo prepono navzgor. Posledica tega pa je otež-kočeno dih?nje in pritisk na srce. Zato se je v prejšnjih časih cesto dogodilo, da sc ie onesvestil kale pacijent s srčno pogreško, ki se je navži! take z oglrkovo kislino pre-nasičene vode. Istotako je tudi pri želodčnih čirih m zarastlinah, kjer lahko povzroča monča ogljikova kislina zbog svojega plina fatalne posledice. Iz tega je razvdne, da je ogljikova kislina le v toliko koristna, da ohrani vodo v steklenicah za daljšo dobo svežo. Glavni zdravilni faktorji so soli, ki se nahajajo v m'neralnTh vrelcih v Rogaški Slatin; in ki po svoji koncentraciji nadkriljujejn celo vrelce v Karlovih Varih. — vBeogradski Dom« je znova preurejen. Z junijem sc otvori v tej krasn- zgradbi penzljonat, ki ga bo vodrl gosp. Fflavič. Pred poslopjem se ureja park. — Po zadnjem dežju se je vreme ustalilo, postalo ie prijetno toplo. Tuici prihajajo hi po kopališčih ie že mnogo posla. — Nekateri listi in tudi del občinstva na Hrvatskem m v Srbiji poznajo še vedno ^Rochitsch Sauer-bnmn« in v listu »Morgen« čitamo og'as za turiste z naznanilom, da voz~'jo avtomobili iz Zagreba (zakaj ne iz ^Aarrama«?) rudi v ->Roch;tsch Sauerbnrrm«? Zadnji čas, da ?zgine ta grda nemška označba za našo slovensko Rogaško Siatino! Striiek!? Dragi striček, dobro da si nam prinesel MIRIM čokolado n *e celo mlečno! Jako dobra je in izdatna. Ma na pravi, da odkar kupujemo Mirim čoke a do in Mirim kaka o, smo vsi vedno zdravt, debeli in veseli. ieo9 — Smrtna kosa. Umrl je dne 27. maja g. Anton T i r a n, ptsarnik juž. žel. v pok. Pogreb bo v petek ob po 15. popoldne — Blag mu 6omin! — Pravila prosvetnih društev potrjuje prosvetno ministrstvo. Notranje ministrstvo je odposlalo vsem oblastnim velikim županom in ostalim upravnim oblastim navodila glede potrjevanja pravil prosvetnih društev .Oblasti ne morejo popreje potrditi pravil posamnih prosvetnih, kulturnih in javno humanitarnih društev, dokler teh pravil ne pregleda in odobri prosvetno ministrstvo, ki vod' kontrolo nad temi društvi. — Nova dnevnika v Zagrebu. Zagrebška »Sx|e6« je pred dnevi javila, da pričneta v Zagrebu izhajati dva dnevnika v latinici in bosta vsebinsko odgovarjala beogradski .Samoupraviv- odnos, beograd-ski »Politiki-. Narodnoradikatna stranka v resnici pridne izdajati prihodnji mesec glavni strankin organ Samoupravo« v latinici v Zagrebu. Glede ^PorJtfke^. ki naj bi tudi izhajala v Zagrebu, pa zatrjuje stalni zagrebški dopisnik tega lista B. Proda-novič, da je ta vest netočna. — Vremenska napoved. Vramensike opazovalnice napovedujejo za petek: precej jasno, suho in malo toplejše vreme. — — Hrastnik. V nedeljo dne 31. maja t. 1. r tt««/>__7ri. TTT. 6—S* b*ki 0—10, !:ra* ve I. 10.50—11. TI. 8—9, TTT. 5—7* Mtee T. 10—11, IT. 9—10; junci L 10—11, II. 9—9.50; teleta 13—1* Pra&tS, d^-na'i, 13.50—15, sremski zaklan? 14—15. mladi do 1 leta 10 d~ 10.50, nad 1 ?cto 10.25—12. Konji, težki, 500O—7000. lahM 5000—6CC0. 1 .-etski 6000 do 7000, vprežni lahki 4000—5000, srednji 4000—5500, z* Manje 3—3.50 kg; žrebeta od 1 leta 1500—20*"*). To in ono Norvežani se ne boje za Amundsena Na Norveškem ni opažati vznemirjenja in bojazni glede Amundsenove ekspe-dicije. Razne pretirane vesti o uspehu in neuspehu poleta, ki so jib začeli Širiti angleški, nemški, ameriški in drutri listi, so vplivale na norveško javnost samo v toliko, da se je radovednost siopnjevala. Uredništva glavnih norveških listov so v soboto oblegale množice radovednega občinstva do večera, ker listi v nedeljo ne izhajajo. Agentura »Luftseillasf oren ing,-, čl je poročila so avtentična, in informativni urad I ladjf« vFarmr sta sklenila pogodbo, da v nedeljo sploh ie priobčita nikakih poročil, ker so bili vsi prepričani, da bo v ponede. Ijek zjutraj znano, kaj je z Amundsenom. To se pa ni zgodilo in bo treba čakati še nekaj dni, preduo bo znana usoda Amundsenove ekspedicije. Urednik Freisland. intimni prijatelj Amundsena. je priobčil v -..Aftenpostnu« obširni članek, v katerem izraža domneve, da se Amundsen ne misli vrniti na Spitz-berge v kratkem času aH pa da se po tej poti sploh ne vrne. Pred 14 leti je dospel Amundsen na južni tečaj s štirimi tovariši in dasi so morali račimarti z vsako minuto dragocenega časa. je ostal tam Štiri dni, da prouči ta neznani del zemlje. Pred poletom na severni tečaj je jasno povedal, da se mu nazaj ne bo nič mudite, ker si hoče temeljito ogledati skralno točko zagonetnih polarnih krajev. Amundsen je fz-tzjavil, da hoče premeriti te kraje, da za-plapola norveška zastava na severnem te-Čju tako, da ostane tam vedno. Ne smemo pozabiti, da je moral leteti do tečaja 9 do 15 ur. Po takem naporu letalcev je potreben daljši počitek. Tudi zemljepisne Izmenjave zahtevajo mnogo časa in za/to so bila vsa pričakovanja na nagli povratek neumestna. Mogoče je tudi, da se Amundsen nalašč noče oglasiti, ker ve, s lcaksno nestrpnostjo pričakuje ve« svet njegovih prvih poročil. Važno je tudi, da je Amundsen nameraval preletetl polarni baeen naravnost proti rtiču Kolumbia ic da je računal še s tretjo možnostjo, namreč da pošlje eno letalo nazaj, sam pa poleti na svojo ladjo y.Maud*, ki je ostala v ledenih plasteh No. vOfcibirskih c.< 'ov. To nabiranje potrjuje danski raziskovalec Peter Freucben, Rass-musenov tovariš, pa tudi knpitan Sver-drnp, major Tsacbson in ustanovitelj norveške aviatike Sem-Johnseu, ki je nčil Aznundsenova zrakoplovstva, so mnenja, da se za Amundsena ni treba bati. O Amundsenovi ekspediciji na severni tečaj poročajo berlinski i&tS iz Osla. da je F. Nansen v nasprotja z vsemi vznemirja-jočimi vestmi izjavil, da je bojazen neutemeljena. Nekaj dni zakasnitve je brez pomena. Tudi ravnateljstvo Doruerovih tvor. nicT kjer sta bila oba aeroplana izdelana. Izjavlja, da ni verjetno, da bi se bili obe letli pokvarili. Motorje so temeljito preizkusil!, poleg tega so pa preskrbljeni z oljem tako, da jim nizka temperatura ne more škoditi- Tudi šef danske aviatike. preizkušeni polarni raziskovalec polkovnik Koch men!, da se za Amundsenovo usodo ni treba bati. Amundsen se je moral bržkone večkrat spustiti In zopet dvigniti aü pa napraviti več j! krog, preden se je spustil na severni tečaj. Včasih je treba krožiti po zraku ves dan, preden najde letalee v gosti megli primeren kraj, kjer se lahko brez nevarnosti spusti. Grozote potresa na Japonskem Poročali smo te dni o novi potresni katastrofi na Japonskem, ki ie predvsem prizadela mesto Toyooka, Kinosaki in Tsuja-ma. Še vedno prihajajo poročila, da se zemlja še ni urrrirla in da je še vedno čuti močne potresne sunke m to predvsem v Tokiju. Prebivalstvo kampira na prostem, ker se ne upa prebivati v hišah. Vse ulice so prenapoljene. Vlada je za slučaj novega potresa izdala vsa potrebna navodila, !r Tokija prihajajo sedaj podrobna poročila <■ grozni potresni katastrofi. Mesta Tovookr. Kinosaki in Tsujama so skoraj izsimla * površja zemlje. Ta tri mesta leže 100 kilometrov severno od Kobe. iMestl Kobe i: Osaka od potresa nista bili prizadeti. Ev-ropejci se pri katastrofi niso ponesrečili dasi so angleške kolonije v zgoraj omenjenih treh prizadetih mestih uničene. V Toy« ooki je bilo 1530 hiš izravnanih z zemljo 63 oseb je izgubilo življenje, 300 pa flh j€ bilo ranjenih. Kopališče v Kinosaki je bilo razen 400 hiš popolnoma uničeno. V gorkih vrelcih ECmosake so se odigrali pretresljivi prizori. Kopalo se je tam okoli štiristo oseb, ki so se dobesedno skuhale, kajti voda je pričela povodom po tresa vreti. Vodovodne cevi so popokale ir: cel kraji so poplavljeni. V Kinosaki je nastal strahovit požar. Mnogo oseb se je v plamenih zadušilo. Škoda znaša baie okoli 7C milijonov ven, po drugih vesteh okoli 5C milijonov dolarjev. Skupno število Slove« sirih žrtev znaša 1300 do 1500. V bližini Kinosake sta bila razrušena dva železniška predora, V enem je pokopalo cel vlak, vendar so bili vsi poizkusi, da se ponesrečence reši. zaman. V zvezi s potresom so nastale poplave, gozdni podari itd. S poprav Ijamimi deli se je Že pričeta. * * 4000 dolarjev odškodnine ie prejel? rojakinja Elizabeta Škrabar iz Brooklyna« ki je tožila Coney T. R. R. De Kali Ave Line za 100.000 dolarjev odškodnine, ker je voz te železnice lansko leto povozil nega moža Vincenca, kateri ie čez nekaj mesecev umrl. Sodišče je vdovi prisodi'o omenjeno svoto (4000 dolarjev je okoli 240.000 dmarjev). — V Biooklynu je umrla 41iefna Marija Mehner, ki je bila doma iz Hi an a pri Domžalah. Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR K A PUS Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA* Samo Selenburgova ulica. t 1614 Naša nadvse ljubljena soproga, skrbna mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Iva Slanovic ro!. Justin soproga poduradnika južne železnice v p. nas je danes, vdana v božjo voljo, previdena s tolažili sv. vere, zapustila, preselivša se na oni boljši svet. Truplo nepozabne pokojnlce položimo k večnemu počitku na pokopališče prt Sv. Kižn, kamor se vrši pogreb v petek, dne 29. t. m. ob štirih popoludne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 11. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi. Vsi, ki ste poznali njeno blago srce, ohranite fi prijazen spomin. LJUBLJANA, 27. maja 1925. Iva poročena Selan, Fran, Karel, Pavla poročena ^Ofjač-Mk, Marta, Ivan, 2* ar Ha por Antonioli, Doro, Cilka poročena BHiskec, Edl, Gre« poročena SrenoveCj otroci, fin ostali soroinikf. 1601 Dr. med. Elceecra JeiMeywa do objave ne ordin i r a 1613 avtomobili _SPA*\ zaprt, v dobrem stanju. 35 H°, lir 14.50^ 6 kamionov, .FIAT", Dtmai, 50 metrskih stolov, lir 14.5r0 vsak, 2 kamiona, .DA' MLER", eden 80 metr. stotov, lir 9000, drugi 35 metrskih stotov, lir 12.500 preda PSCCHfAHI, Trst« Via Geppa 8, tel. 33-99 «■ Ii Gospe! Vrhunec elegance je, ako nosite ki jih dobite pri vseh prvorazrednih tvrdkah. Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAČIČEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. 1608 m Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodmkom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčholj ubij eni soprog, oče, brat, stric, in svak, gospod IVAN ŠAPLA posestnik, hotelir, bivši župan v Sturiji i. t d. dne 27- maja t. I. po dolgi trpljenja polni bolezni, v 69. letu svoje starosti mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v Štuiiji iz hiše žalosti na farno pokopališče Motam. ŠTURLJE-AJDOVŠČINA, dne 27. maja 1925. PIIaf hčerka Antonija Šapla, soproga. Vladimir« sin. I Ü I» i i i m Mall oq'sti, ki ««u*f jo v oosredovalne in ftoelal« ne namens občinstva, vsaka beseda 60 r»ar. Majmanjal znesek Din B. mRLI OGLASI Zenitve, doplsovenfe ter OQlasl strogo trnov* skega znaöafa. vsaka beseda Din t"—« Hafmanlllznesek Din tO Vabilo na 40. redni občni zbor Posojilnice v Črnomlju, registrovar.c zadruge z neomejeno zavezo, ..cte* ri se bo vršit v nedello dne 7. junija t. h ob i4. uri v zadružni pisarni s sledečim dnev.i im redom: L G ta nje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva o računskem zaklj 'čku in razdelitev čistega do« bička; 4. čitanje poročila Zve* ze slovenskih zadrug v Ljubljani o izvršeni re* viziji; 5. slučajnosti. V «lucaju, da ne bo prvi .»bčni zbor sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ne oziraje se na njegovo sklepčnost. Glasom § 10. druStve* nih pravil je letni račun in bi'anca za leto 1924. ter predlogi in poročilo radzorstva zadružnim članom osem dni pred občnim zborom v za* družni pisarn! med urad« nimi urami na vpogled. K obilni udeležbi vabi r.ačelstvo. Črnomelj, 27. V. 1925. Posojilnica v Črnomlju. 1611 Dva mehanika (dobra) za motorna kole* sa — se takoj sprejmeta. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovsk* cesta 4. 1590 Gcsoodična išče službo kontoristinje ali blagajničarke. Vešča je slovenskega, nemške* ga in italijanskega jezi* ka. — Ponudbe pod «Korespondentinja/1603» na uuravo «Sl Naroda». Sprejme se takoj več dobrih BETONER* J EV . OPAŽARJEV in ŽELEZOKR1VEC (Eu senbieger). — Stavbno podjetje A. Černe, Lin* hartova ulica 9, Ljubi i a* na. 1615 I Ktnm Kromoir (bel ali roza) — vsako množino — kupuje, p7ača in prevzema na tovorni postaji: Novak, Zagreb, Maksimirska 64. Telefon 20—60. 1588 I Stanovanja | Majhno sobico išče šivilja, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Postena/1612». Zamenjam ! Lepo stanovanje v cen* tru. obstoječe iz treh ve* likih sob z vsemi priti* klinami ter kopalnico, po^ leg tega jako nizka najemnina — se zamer 'i z večjim stanovanjem od 5—6 sob. — Ponrdbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Vecje stanovanje 1610». « I Košnja! Zadruga «Stan in Dom» oddaja na svojem svetu na Tržaški cesti ob državni drevesnici pr* vo košnjo trave. Tnfor* macije daje v petek od 17. do 19. ure na Ale* ksandrovi eesft št. 5 in pri ogledu na licu mesta, Id se bo vršfl na bin* kostno nedeljo ob 10. uri dopoldne. — Ponud* be je poslati na «Stan in Dom», Aleksandrova ce* sta 5 do 4. junija t. 1. 1604 Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na dr. G. Piccoli, Ljub* Ijana. 108/L «Frera» najnovejša dirkalna dvo* kolesa, lahka, luksus — so došla. — Motorji, zni* zane cene — «TRIBI-NA» F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 112/L Otroški T3zički dvokolesa. motorji, pneu natika — najceneje. — Sorejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — «TRI* BUNA» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Vrtne stole prodaja najceneje Rož« mane & Komp.. Ljub ljana, Mirje 4. 78/1 Špago, dreto in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Kon op juta* Ljubljana, Gosposvrtsk-% cesta 2. 103/r Krasna vil; pred vojno zidana, z dve* ms velikima stanovanje« ma, z vsem modernim konfortom in 1000 nv krasno urejenega vrta nai prodaj Plač. pogoji j ako ugodni. Stanovanje takoj na razpolago. — slov pove uprava «Slo-Naroda». 1605 Proda se vsi cd premembe bivališča veliko graščinsko velenosestvo, lepo urejeno, z industri jo. večinoma gozd ter vp lika ekonomija s hmeli skimi nasadi, gospodar ska in stanovanjska po» slopja. — Kupci naj piše« jo pod aGrnščina'1597i na upravo «Slov. Nar.» II/AN ZAKOTNIH UlSSLJANA CinMsIa cesta št 46 Telefon 37» mgstn| tesarski mojster TelcfoD 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvon;ke; stropi, razna tla ftopnice, ledenice, paviljoni, verande. 1es*ne ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga« 161 T Tovarna furnirja. 4 ZA BtNKOSTg iTlIilllltH'Ulfil'HIIIIUJrilllllltllliHIUIIllllUllltllUitlllhll se priporoča CVETLIČARNA „ISIZZA" Vsak dan sveže cvetje na drobno in na debelo. Sprejema naročila za šopke, vence, aranžiranje in dekoracije dvoran. Cjubljana, Prešernova ul. it 30. tFani JCvala. 1602 GOSTILNA FEI „K0V&CU" = KOLODVOR3SA ULICA = nudi naibcllša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Pristna domača in srbska kuhinja. Dnevno čevabčiči in ražnjiči. Vsako soboto in nedeljo pečenje na ražnju. Vedno sveže pivo. — Se priporoča A. M O D I C. 1607- edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrntS nf flši in izP*danJu las ter prhutam Za eno ro-Pl Uli |/ICal polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 ( n 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmeiičkt ia»od LESA. Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za Ljub ;ano: .SALUS* d.d. 113—L Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««