Leto rvM štev. 166 V Lfublfanf, petek dne 6. julija 1923 rosnima pnvsftTTtvrti, Posamezna stav. siane 1 OIO hih>|« ott » a|utf |. Stane mesečno 12-60 Oio n inozematvo 25'— . ■eobvcma Oglati po tarifa. Urednl&tvo: lOkloftlieTa cesta št. 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravnlitvo: Ljubljana. Prešernova nI. SL 64. Telet it. 3& Podružnice: Maribor. Barvarska nt L TeL it 22. Celle, Aleksandrova «. Račun pri pošto, čekov, »»vodu štev. 11.842. »Veliki inkvizitor" Ljubezenski roman Iz najsramotnel- Se dobe človeške zgodovine. Prične Izhajati v «Jutru« v torek, 10. t. m. Naročniki In čltatelji, opozorite na to svoje znance, da se lahko Se pravočasno naroče na «Jutro». Ljubljana, 5. julija. k Beograda prihaja vest, da stojimo pred definltivnim prekinjenjem pogajanj za izvršitev rapallske pogodbe. O Veliki noči je nastal v Opatiji zastoj. Pod pritiskom naše ogorčene javnosti se je vlada odločno uprla italijanskim propozicijam o kondominiju nad Reko in Barošem, ki bi bil izročil na Se pristanišče italijanski oblasti. Tako so odSli člani paritetne komisije domov. Nikdo ni verjel, da se po praznikih »npet sestanejo. Italijani so mislili, da bodo Jugoslovani postali mehkejši, ako se pogajanja nadaljujejo direktno med obema vladama. Poskusi se niso obnesli. Končno je odšla jugoslovanska komisija v Rim, da se tam pod vplivom laške javnosti, laških pretenj in obljub vda italijanskim zahtevam. Več tednov je od takrat minilo — pa niti ena oficijelna seja paritetne komisije se nI vršila Sedaj so fašisti Izgubili potrpljenje. Mussolini je v ministrskem svetu v nestrpnem tonu poudaril potrebo skorajšnje likvidacije reškega vprašanja. Vzporedno z njegovimi izjavami je odšla v Beograd diploma ti čna urgenca. Italijanska vlada vztraja pri svojem načrtu, da mora Reka, kl je de facto danes v laški oblasti, priti gospodarsko ln finančno tudi formalno pod kontrolo, to je v roke Italije. In ž njo tudi oni del pristanišča, ki je po bvo-Sano razglašenih pogodbah jugoslovenska last. Zunanja politika Italije je le vsa desetletja sem klasičen primer diploma-ttčne eksploatacije tujih te&koč in žrtev. Splošni evropski položaj je tudi tedaj opogumil laške državnike, da se poskusijo razračimati z Jugoslavijo povsem na svoje stroške. Anglija in Francija sta čez glavo zaposleni z nemškim problemom ter z medsebojnimi diferencami, cela srednja Evropa se nahaja v zarotnižkili krčili, bolgarski prevrat je ustvaril na Balkanu novo ognjišče nervoznosti ln nemira. Rim računa, da je naša država danes najmanj sposobna se upreti njegovim grožnjam. Pojavi separatizma, nastopi Radiča in njegovih zaveznikov ga utrjujejo v prepričanju, da je Jugoslavija tudi notranje oslabljena. Boji se sicer naše sijajne vojske, toda zdi se mu očividno, da se je separatistom posrečilo zanesti strup razstrojstva tudi v VTBte naše oborožene narodne sile. Zato postaja predrzen. In medtem ko oficljelno govori še o gospodarskem kondominiju, že harangira la5ko javnost z aneksijskimi načrti. Senator Grossich je nedavno v parlamentu izjavil, da je treba likvidirati svobodno reško državo ter staviti Reko pod su-vereniteto Italije. Fašistična javnost navdušeno ploska. Laška vlada nima ničesa pripomniti, ko eden izmed njenih najintimnejših proglaša program besedolomstva in najbrezve«tnejšega kršenja svečanih pogodb. Komentar ni težak: kar je Grossich govoril, to rimska vlada misli in za tem ciljem gre Mussolini. Podpirajoč javno in z intrigami vsako proti nam naperjeno akcijo, nas skuša Italija spraviti v položaj, v katerem bi se končno vklonili njenemu pritisku. Laški državniki očividno ne morejo pozabiti, kako so v Rapallu diktirali svoje pogoje, in bi radi sedaj spopolnili, kar so takrat, boječ se, da preveč napeti lok ne poči, zamudili. Mussollnl meni, da je separatistična fronta, kl jo postavljajo Radič, Korošec in Spaho, njegova fronta. Čaka, da se razvije boj med Srbi, Hrvati in Slovenci — on pa da odnese plen. Mussolini se vara. Radič, Korošec, Spaho so prah proti skalnatotrdni solidarnosti celokupnega naroda v boju za očuvanje svojih skromnih nacijo-nalnih pravic v mednarodnem svetu. Italija se bo o tem prepričala, če hoče res postati verolomnica. Naša politika napram zapadnemu sosedu je bila vedno lojalna ln korektna. Nočemo sovraštva z Italijo in želimo sporazuma. Rimski kažipot ne vodi k temu cilju, ne nas, ne Italije. Napram laški politiki izigravanja najsvetejših obvez postavimo svojo politiko apela na mednarodnega razsodnika. Ne bolimo se nreloma. Pred prelomom z Italijo? NEPREMOSTLJIVA NASPROTJA MED NAŠIM IN ITALIJANSKIM STALIŠČEM. Beograd, B. julija, p. Kakor smo Javili, Je Italijanski ministrski predsednik Mussolini poslal naSI vladi noto, v kateri prost naj bi se vprašanje Reke člmpreje reštlo, da bi se s tem odstranile težkoče, kl se zopet pojavljajo. Italijanska delegacija zastopa po nalogu svoje vlade Isto stališče, kakor prej, to je, da mora v gospodarskem ln finančnem ozlru priti Reka pod kontrolo Italije. Radi tega Italijani vztrajajo na stališču, da se ustanovi konzorcij, kl bi upravlial tudi Baroš In Delto. Naša delegacija nasprotno ne odstopa od svojih zahtev, da se Baroš in Delta ne moreta priključiti konzorciju temveč, da se morata Izročiti v suvereno oblast naše države. Ker sta si ti dve stali-ščl popolnoma nasprotni In Ju nI mogoče združiti, kaže vse, da se bodo pogajanja ponovno prekinila. Klerikalci zapuščajo Radiča TAJNA POGAJANJA MED RADIKALCI IN KLERIKALCI ZA SEPARATEN SPORAZUM. Beograd, 5. tulila, p. Dr. Korošec le odpotoval v Ljubljano. V nedeljo se udeleži zborovanja klerikalnih predstavnikov v Celju. Dr. Hohnjec, član Koroščevega kluba. Je izjavil uredniku beograjskih ♦Novosti«, da se dr. Korošec ne ustavi v Zagrebu In da se ne sestane z Radičem. Klerikalnemu zborovanju v Celju bodo prisostvovali vsi poslanci Koroščevega kluba razen onih, kl so zadržani radi dela v zakonodajnem odboru. Na zborovanju bo dr. Korošec poročal o politični situaciji. Dr. Hohnjec Je omenil, da le med klerikalnimi masami veliko nerazpolože-nje. Med njimi se bore pristaši abstinence in aktivne opozicije. Zborovanje v Celju bo sklepalo, kda| se sestanelo zaupniki klerikalne stranke, ki bodo kot najvišja instanca sklepali o nadallni taktiki stranke, zlasti o vprašanlu zapustitve narodne skupščine. Od druge strani Je zvedel Vaš poročevalec, da le dr. Korošec v stalnih stikih z radikalno stranko, katera mu bale ponuja separaten sporazum, ako zapusti Radiča in Spaho. Kot glavna vsebina tega porazuma se navala, da bi vlada v Sloveniji ne izvedla oblastnih organizacij ter bi klerikalni stranki prepustila Slovenijo v popolno politično eksploata-cijo. Le Hnance, voiska, pošta in železnica na i bi bile od tega Izvzete. Ponovna pogajanja, ki so se v te) smeri vršila med radikalci ln klerikalci do-sedal še niso vedla do nobene odločitve. Klerikalcem ta separatni sporazum v principu ugaja, a boK se, da M ž njim tako ne obsedeli, kakor so z Markovim sporazumom v Zagrebu. Zato so začeli radikali poslednje dneve z vso vehemen-co pritiskati na odločitev, uporabllajoč pri tem najjačje grožnje. Zlasti značilen v tem pogledu je oster članek današnje »Samouprave«, oflcljel-nega glasila radlkalske stranke. »Samouprava« piše o Radlčevih pozivih na bo|-kot »antlhrvatsklh elementov« In mu odgovarja: Tako delovanje črno-žoltega mrčesa vodi Hrvate In Slovence do ostrih In krvavih spopadov s Srbi, In sicer na škodo nilh samih. Toda to delovanje vodi Hrvate In Slovence še do hujšega. Oni se vračajo v ponovno suženjstvo tujcev. Ako med Hrvati In Slovenci nI nikogar, da nastopi proti demagogu kakor le Radič In proti Jezuitu kakor Jc Korošec, tedaj nI niti Hrvatom, niti Slovencem več pomagati.« Današnja »Pravda« napada na uvodnem mestu vlado, da preko svojih listov Identificira Hrvate in Slovence z Radičem ln Korošcem. Pravi, da Je treba delati na to, da se Radič ln Korošec od-dvoiita od naroda, ne pa da se preti poštenim Hrvatom In poštenim Slovencem. DUakl In OrlL Beograd, S. julija, p. Dr. Korošec Je stavil ministru prosvete vprašanle, zakaj v Sloveniji ne dovoli gimnazijcem, da bi bili člani orlovskih društev, dočim smejo pristopati k sokolsklm društvom. Šesto poglavje pragmatike sprefeto ZAČETEK DEBATE O SEDMEM POGLAVJU. Beograd, 5. julija, p. Danes ob pol 17. se je nadaljevala razprava o uradni, škem zakonu. Sprejet je bil čl. 26. z iz« premembaml, kl so jih predlagali dr. Kumanudi, dr. Popovič in dr. Peleš. Na« to je zakonodajni odbor prešel na raz« pravo o VI. poglavju, kl govori o oceni uradnikov. Pri čl. 72. je posl. Gjorgje« vič (dem.) zahteval, da se besedi «na. 8tavnikov» doda beseda »vseh Sol», ker bi se sicer stilizaetja nanašala samo na višje grupe prve kategorije, dočim bi Izgledalo, da se učitelji osnovnih šol Imajo ponovno podvreči oceni. Ta do« datek je bil sprejet. Pri čl, 73. je pokrenll Svetozar Pribi« čevič politično vprašanje. V tem členu se predvidevajo oblastne kvalifikacij« ske komisije I. stopnje, katerih ocena je merodajna za uradnika, da postane definitiven. Do danes pa še nimamo ob« lasti. Kako torej naj stopi uradniški za« kon v veljavo? To je nov dokaz, kako vlada spoštuje zakone, kl so podpisani od kralja in javno proglašeni. Minister Trtfkovič se je Izognil direktnemu od« govoru na to vprašanje. Izjavil je, da se vlada sedaj briga predvsem za urad« niški zakon. Živahni ugovori opozicije. Posl. Pribičevlč je razkrinkal nato laž« njivo trditev vla3e, da namerava zbolj« šatl gmotno stanje uradništva. Ako bi vlada v resnici to nameravala, bi po« stavila potrebne kredite v proračunske dvanajstine. Končno je bil čl. 73. spre« jet, kakor je bil predložen z malimi sti« llstičniml Izpremembaml. Pri čl. 74. so bile sprejete nekatere spremembe. Čl. 75. se po predlogu dr. Kumanudija sedaj glasi: «Komisija za ocenjevanje se osnuje 1. januarja vsa« kega leta«, torej ne, kakor je bilo prvotno predlagano «po potrebi«. Čl. 76. do 87. so bili sprejeti deloma s spremembami. Nato ie zakonodajni odbor prešel na pretres VII. poglavja, kl govori o sploš« nih odredbah. Dr. Kumanudi ugovarja čl. 91., kl govori o čuvanju državnih tajnosti. Predlaga, na) se sprejme toč« no besedilo § 14. starega srbskeca za« kona. Dalj časa se ie havil s čl. 95., kl govori o zlorabi državne oblasti in o zlorablianiu drSuvnih nameščencev v strankarske svrhe. Pri ČL 97., ki govori o tem, da državni uradnik ne more biti član upravnih in nadzorstvenih odbo« rov gospodarskih udruženj, je zahteval, naj se namesto označbe «privredna udruženja« postavi »udruženja, ki ima« jo za cilj trgovski dobiček«. Poslanec Reisner je zahteval, naj se vrne sekciji <31. 118 v izpopolnitev. Ta člen govori o pravici brezplačnega zdravljenja uradnikov v državnih bolnicah. Bolnim uradnikom ee morajo priznati ista prava, kakor jih predvideva za častnike zakonski načrt o vojski. Posla-neo Gjorgjevič je ugovarjal ČL 90 ki določa, da mora uradnik izvrševati naredbo svojih predstojnikov, četudi niso v zakonu utemeljene. Zahteval je, da se ii. uradnikom pravica, da takih odredb ne izvršijo, ako pa jih, naj se kaznuje oni, ki jih je izdal. Pri čl. 110 je zahtevah da šefi uradov dovoljujejo dopuste uradnikom in da o tem ministra samo obve-ste. Mita Dimitrijevič je pri čl. 88 1, toč-ka ki govori o prieegi, predlagal, naj se za besedo »kralju« vstavi beseda »in domovini«. Seja je bila zaključena ob 19.20. Prihodnja se vrši jutri. PARLAMENTARNE POČITNICE. Beograd, 5. julija, p. Vlada pravi, da bo uradniški zakon izglasan v parlamentu, ker je v radikalnem klubu močna opozicija zaradi plač, za katere nI kritja. Parlament bo zboroval do 28. julija, nato pa bodo seje odložene do 25. avgusta. SKLICANJE RIMSKE ZBORNICE. Rim, 5. Julija. 1. Italijanski parlament je sklican k prihodnji seji za pondeljek, 9, t. m. ob 15. Začel bo takoj z razpravo o volilni reformi. DOLGOVI BIVŠE AVSTRIJE. Beograd, 4. Julija, p. Oeneralnl ravnatelj Narodne banke Novakovič se le vrnil iz Innbrucka, kjer se le na konferenci nasledstvenih držav bivše Avstro-Ogrske razpravljalo o razdelitvi dolgov bivše Avstrije. Na našo državo je odpadel najmanjši del, ki znaša okoli 200 milijonov zlatih kron. Novakovič bo iutri o tem referlral ministrskemu svetu. Razmah komunizma v Bolgariji VZNEMIRJENJE V SOFIJI. — NOVE ZAROTE. Sofija, K. Julija, p. V Sofiji vlada veliko vznemirjenje zaradi komunističnega pokreta, kl bolj ln bolj narašča. Po Sofiji se razširjajo razburljive vesti o komunističnem gibanju. Kakor znano so oblasti v Plevni razkrile zaroto komunistov In lemljoradnlkovi usmerjeno proti obstoječemu režimu ln proti vladi Cankova. Po aretaciji bolgarskega komunističnega voditelja Kolarova je bila uvedena obširna preiskava o pripravah komunistov za sodelovanj« z zemljoradniki Vlada g. Cankova j« po svojih emisar-jih doznala, da nameravajo sovjeti z vsemi sredstvi podpirati protirevolucijo udruženlh komunistov ta zemljoradnikov ki naj bi se nato polastili vlade. Zarotniki razpolagajo z velikimi množinami oro4ja in municije. Vlada g. Cankova namerava podpirati pristaše starega ruskega režima. V Sofijo je bil pozvan bivši minister in poslanik Miljukov, ki Izdaja v Parizu »rbofobeki list »Posljed-nija Novosti«. Sofija. 5. Julija, r. V Plevni so koaft-sclrale oblasti tudi važne listine. Našlo so je pismo boljše viškega komisarja Zi novjeva, ki daje duška nevadovoljnosti. da v Bolgariji še ni izvršena revolucij«. 1'redbaciva zarotnikom, da so neodločni In neaktivni in jih po&iva naj gredn «rv\ delo«. Sonja, 5. julija, r. Odkrita je 7aro» proti iivljeDju min. predsednika Car kova. Teror nove vlade. Beograd, 5. julija, r. lz Sofije poročajo: Zemljoradnlškl narodni poslanec ln eden izmed šefov oranžne garde Zamlie-nov, )e bil ubit v okolici Sofllc. Po pre vratu se le skrival po vaseh, toda polt cl|a gs le našla in kakor se uradno po roča le bil ubit pri poskušenem begu. Na potovanlu Iz Beograda v Sofijo je bila poleg ge. Stambolijske aretirana tudi ga LJudskanov, mati bivšega bolgarske^ poslanika v Beogradu. Poljska še ne stopi v Malo antanto NA SESTANKU V SINAJI BO ZASTOPANA LE NESLUŽBENO. - NJEN VSTOP JE ODVISEN OD SPORAZUMA S ČEŠKO. Praga, 5. julija, j. Konferenco Male antante dne 24. julija v Sinaji se bodo udeležili ministrski predsedniki in zu- nanji ministri treh držav Male antanto. Poljska oficljelno ne bo zastopana. Vest, da bo Poljsko zastopal bukare-ški poslanik, ni točna. Po nadaljnjih informacijah no znači slnajski sestanek kake svečano konference Male antante, temveč bo služil edino za to, da se vodilni državniki posvetujejo o vesti aktualnih vprašanj. Temu na- sproti zatrjuje najnovejša beograjska vest »Curier Porannlja«, da bo v Sln.v ji svečano proglašen vstop Poljske v Malo antanto. Dr. Beuoša, ki odpotujf jutri v Pariz, pričakujejo sa 18. t id. zopot v Pragi. Varšava, 5. julija, s. Po informacijah »Češkega Slova«, menijo varšavski listi, da je vstop Poljske v Malo antanto odvisen od ugodne rešitve spornih vpražanj med Poljsko in Ceškoslova ško. Ustavitev delovanja Orjune 1 «Hanao» prepovedan. Beograd, 5. Julija, r. Ministrski svet ie na svoji včerajšnji seji razpravljal tudi o delovanju nacionalističnih organizacij Sklenjena Je Izvedba najstrožje kontrolo pri nošenju orožja. Kdor bo za-sačen brez pravilnega orožnega lista, proti temu se bo postapalo po zakonu o zaščiti države. Radi vzdrževanja reda v državi Je vlada sklenila prepovedati delovanje nacionalističnih organizacij In njih shode ter obhode. Zagrebški veliki župan je dobil nalog, da takoj razpusti radičevsko«blokaške organizacije »Hanao« na celem terlto« riju Hrvatske. Ministrski svet Beograd) S. Julija, p. Danes popoldne od 17. do 19. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji bi se imela Izvršiti razdelitev reparacijskega kontingenta na posamezna ministrstva. Stvar pa je bila odložona na Jutri) ker niso bili prisotni vsi ministri. Nato je minister prav-de poročal o zakonskem načrtu, glede izvršitve zapornih kazni, kl ee ima izenačiti za vso kaznilnice v državi. Vlada je pooblastila ministra pravde, da ta zakonski načrt izroči parlamentu. Končno jo vlada odobrila definitivno besedilo zakonskega načrta o škodi, povzročeni po toči. Zakonski načrt predvideva kredit v znesku 50 milijonov Din. Pomoč se bo dajala v gotovini in v naturi. Obnova diplomatskih stikov z Bolgarijo Sofija, 5. Julija, s. Diplomatski zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije, Ru-munl/e in Grške' so danes v Softli izročili bolgarski vladi enako sc glaseče note po katerih se obnavllalo diplomatski od-nošajl med njihovimi vladami in Dolga-rilo. Anglija In Bolgarija. London, 5. Julija, j. «Reuter» javlja k prošnji bolgarske vlade za obnovitev diplomatskih stikov z Anglijo, da zahteva Anglija kot pogo) striktno Izjavo bolgarske vlade, da Je odločena izpolniti v polni meri vse mednarodne obveznosti Bolgarije. OLlMPIJADA V GOETEBORGU. Goteborg, 5. Julija, j. Prlčetek plavalnih tekem le dal lepe rezultate. Pri plavanju na 500 m v prostem stilu ie Arme-berg (Sved) daleko prekašal svoje tekmece in zmagal progo v 6:05, dočim mu ie sledil drugi VierhSlter v 7:09 in El-ckert kot tretji 7:12. Pri šolskem plava- nju v prostem stih! na 100 m Je rabil Armeberg 1:5J, Helnrich 1:5.6 In Tlrnov ski (Madžar) že l :72. V predteku na 200 m le zmagal Bacher s 3:25.5 in Ros«, nach 3:12.3, Mernika kaos Dunaj, 5. julija, z. Iz Nemčije prihajajo vodno bolj alarmantne vesti, ki govore o tem, da preti Nemčiji v najkrajšem času državni prevrat Te vesti so bilo iz Budimpešte lansirane žo v pozitivni obliki, javljalo se je celo, da je ubit predsednik Ebort. Tozadevne govorice so se izkazale za izmižlje ne, vendar prihajajo iz vseh krajev Bavarske, Wllrtemberške in z jugu vesti, da se pričakuje zdaj zdaj vzpostavitev kraljevine. Za kralja bi imel biti proglašen bavarski princ Rnpreht. kl je med prebivalstvom zelo priljubljen. Nasprotno se poroča iz Berlina, da tamkaj socijalistični krogi, ki tr Dajjačja in edina podpora republikanske ustave, z nemirom gledajo v bo dočnost in pripravljajo oborožen odpor za slučaj, da pride do proglaženjs monarhije. Z ozirom na splošni gospodarski kaos obstoji strah, da bi mogla postati Nemčija v najkrajšem času po zorišče državljanske vojne in trajnih notranjih neprilik, kl bi ogrožale tudi mir ostale Evrope. Inozemske borze J. Julija. CURIH. Berlin 0.0030, Newyork 577.50, London 26.29, Pariz 33.90, MIlan 24, Praga 17.40, Budimpešta 0.065, Buki« rešta 2.85, Beograd 6.15, Dunaj 0.008175. TRST. Beograd 24.30—24JO, Pari/ 136-50—137.25, London 105.40—105.65 Newyork 23-23.15, Curih 400-404. Berlin 0.0125—0.014, Praga 70.40—71. Dunaj 0.031—0.033; dinarji 24.30—24.50 dolarji 22.95—23.05, carinski franki (20; 86—86.75. DUNAJ. Beograd 746—750, Berlin 0.325—0.365, Budimpešta 7.75—7.85, Bu karešta 351—353, London 321.600 do 322.600, Milan 3036—3044, NewyorK 70935-71185, Pariz 4124—4136, Prag« 2130—2140, Sofija 718—722, Varšav? 0.67—0.71, Curih 12235—12285. Valute dolarji 70560—70960, lire 3002.50 dc 3017.50, dinarji 737—743. PRAGA. Beograd 35.55, Dunaj 4J0. Berlin 1.59. Rim 141.25, Newyork 33.15 BERLIN. Beograd 1795.50, Dunai 237.40, Budimpešta 19.70, Milan 7182. Praga 5087, Pariz 9825, Newyorl 165.185. NEWYORK. BeogTad 106, London 455.25, Pariz 587, Berlin 0.0525, MIlan 432, Curih 17.40, prag« 300, Dunaj 0.14125. Budimpešta 1.16 Kongres mehanskega ulitellstva Včeraj dopoldne se je vršila v rlsalnlcl flubljanske realke Klavna skupščina Sa-vera meščanskošolskih učiteljev Jugoslavije. Skupščino je otvorll predsednik Saveza g. Josip Kovačevič (Zagreb), kl je po kratkem pozdravu navzočih članov lil zastopnikov oblasti povdarjal, da se nahaja meščansko šolstvo pri nas v težki krizi, ker manjka mod prebivalstvom, a žal tudi med merodajnlmi javnimi či-nltelji pravo umevanje zanj. Tako smo v nevarnosti, da propade pri nas ono šolstvo, ki je dalo Cehom, Nemcem in Francozom tako krepki steber v izobraženem kmečkem, trgovskem in obrtnem stanu. To se pri nas ne sme zgodit!, zato moramo združiti vse moči v delu za uveljavljetije te kategorije šol. Skupščine so sc udeležili med drugimi višji šol. nadzornik dr. Bezjak, dr. Po-ljanec, Gabršček, magistratni ravnatelj dr. Zamik in nar. pos. Q|orgjevič, ki je sam član organizacije. Po pozdravu zastopnika pokrajinske Uprave dr. Bezjaka je preči tal prod-»ednik došle brzojavne in pismene pozdrave, med njimi načelnika dr. Bosanca Iz Zagreba iu meščanskošolsko-ga referenta v prosvetnem ministrstvu ar. Svirčeviča. Tajniško poročilo, ki ga je podal vsled tajnikove odsotnosti predsednik Kovačevič, omenja anketo, ki je v ministrstvu proBvete izdelala zakonski načrt, za meščanske šole, in navaja nato, da se je meščansko šolstvo najlepše razvilo v Sloveniji in v Vojvodini, nato v Dalmaciji in na Hrvatskem, dočim ga Srbija še sploh ne aozna in ga v Bosni nadomešča tr-jovsko šolstvo. Da se razširi misel za meščansko šolo, se je ustanovil list »Gradjanska škola», čigar prva številka je pred kratkim izšla. Skupščina jo nato prešla na glavno točko dnevnega reda: razpravo o enotnem ustroju meščanskih šol v celi kraljevini. Podanih je bilo ve-č referatov, ki so se vsi odlikovali po globoki stvarnosti in vsi temeljili na podstavi, da naj meščanska šola vzgaja učence v prvi vrsti za vstop v praktično pridobitno življenje, v katerem naj tvorijo izobražen in narodnozaveden srednji sloj. Referirali so ravnatelj B r i -n a r o pouku jezika, zeml jepisa in zgodovine; ravnatelj H u m e k o pouku vseh vrst risanja na deških, strok, učit. .Tela Levstikova o istem predmetu na dekliških inežč. šolali; strok. učit. J os. Horgouth o priro-dopisu, higijeni, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci; strok. učit. Prida Š p e c 1 e r o glasbi In dr. Fra-ijo M a n d i č o enotni izobrazbi me-•Sanskošohskega učiteljstva. Referat Ir. Pivka o telovadbi je vsled odsotnosti referenta prečite! ravnatelj Humek. Vsi ti referati so bili prikrojeni za Industrijsko kategorijo meščanskih Sol. Na prihodnji skupščini bodr podani referati o učnem načrtu ua iolah s pretežno kmetijskim znanjem. Po referatu so bile soglasnb sprejeto -©solucije, ki fiksirajo nazore in za-Iteve meščan skošolskega učiteljstva ?lede vseh vprašanj, tičočih se ali šol iot takih ali učiteljstva. Soglasno in z odobravanjem je bila lato odobrena pozdravna brzojavka kralju in ministru prosvete. Prihodnja glavna skupščina se bo vršila leta 1924. v Novem Sadn. Predsednik Kovačevič se je v zaključnem govoru zahvalil referentom in vsem navzočim ter ob 14. zaključil skupščino. Zborovale! so stoje zapeli narodne himne in se nato razšli. Popoldne so si udeleženci kongresa ogledali Ljubljano, zbirke narodnega blaga v »Probudi«, kjer je tolmačil prof. Grebene, Mešt.rovičevo razstavo, Narodno galerijo itd. Zvečer je bil v »Zvezdi« banket, ki je potekel v priletnem kolegijalnem razpoloženju. Prevratne organizacija v Avstri ji in na Madžarskem z. Budimpešta, 4. julija. Današnja seja parlamenta je potekla nad vse viharno. Drug za drugim so poslanci v svojih govorih odkrivali delovanje tajnih organizacij in vprašali vlado, da li je sploh še sigurna državne oblasti. Posl. Rassay je v sen-zacijonelnih odkritjih podal sliko in delovanje tajnih organizacij v zvezi z afero bratov Kovač. Vprašal je ministrskega predsednika, kako smejo ljudje, ld so se organizirali v svrho zločinov, uporabljati mestne telovadne dvorane, da. se tamkaj dogovarjajo o svojih zločinskih načrtih. Brata Kovač sta bila Sele na inicijativo nekega poslanca aretirana. S podzemskimi mahinacija-mi je uspelo njihovim prijateljem jih osvoboditi in šele energična zahteva ministrskega predsednika je povzročila, da sta bila zločinca ponovno spravljena pod ključ. Posl. Rassay je odkril tndi delovanje tajne organizacije »Krvna zveza dvojnega (madžarskega) '.ri-ža». Iz zaplenjenih aktov to organizacije je razvidno, da so morali njeni člani položiti prisego, v kateri izjavljajo, da bodo preko vseh drugih priseg sledili njenim ukazom. Tudi policija je r.e inficiratia od teh tajnih organizacij. Končno je izjavil, da ima v rokah dokaze. da, postoji celo omrežje tajnih dniib. med drusrimi tudi družba Reda sv. Jurija«. Za njim je demokratski poslanec Fabjan podal intoresantno podatke o tajnih organizacijah ter vprašal ministrskega predsednika, da li mu jo znano, da razpolagajo morilsko organizacijo z lastnimi časopisi, ki jih urejujejo poslanci vladnih strank. Vodje vseh tajnih organizacij so aktivni oficirji, uradniki in Javni funkcijonarji. Poslanec Fabjan je interpellral ministrskega predsednika, kaj namerava storiti proti organizaciji, ki je pred kratkim na konferenci v hotelu Pan-n on ta sklenila, da imajo biti poslanci Rassay, Vazsony, Huppert, Drosdy in Štefan Rakovsky umorjeni. Tam je bilo s 27 proti 1 glasu sklenjeno, da se ima umoriti ministrski predsednik Bethlen. Dokazilni materijal ln sploh akti, ki se tičejo atentatorjev, so pri policiji sploh ne registrirajo in kar čez noč izginejo. Tako se je tudi zadeva bratov Kovač obravnavala kot zaupna. Oba Kovača sta pri policiji vse pripoznaia, vendar se pa njihove izjave niso pro-tokolirale. Minister pravde dr. Nagy in minister notranjih zadev Rakovsky sta na vse te gorostasne dokaze odgovorila s frazami. Trdila sta, kako vlada stremi za tem, da vzdrži splošni red itd. Odgovora pa poslancem na njihova vprašanja in interpelacije ne moreta dati, kor je za to kompetenton ministrski predsednik. Preiskava v zadevi atentata v kavarni «Club» dosedaj še ni prinesla novih odkritij. Izmed 17 dosedaj aretiranih oseb, ki so obtožene zaroto v svrho nasilnega državnega prevrata, je osumljenih umora 5 oseb, med njimi brata Kovač. Ti osumljenci so sklenili, da umore rumunskega kralja na dan njegovega kronanja. Nameravali so z aeroplanom priti do Gvula-fehervar in tamkaj vreči bombe na slavnostni sprevod, spocijelno pa na kralja. Izvedba toga načrta je bila preprečena, ker si zarotniki niso mogli pravočasno preskrbeti aeroplan. Razen tega so aretirano! osumljeni tudi ponarejanja čeških bankovcev (klišeji so se našli pri njih) in pa ponarejanja dokumentov. Dunaj, 5. julija, s. Po dosedanjih raziskovanjih je ugotovljeno, 'la je postal Ka.rger žrtev tajne organizacije, ki ga je obsodila na smrt. Novosat je bil izžreban, da izvrši smrtno obsodbo nad njim. Centrala tajne organizacije se je nahajala v stanovanju vdove gimnazijskega ravnatelja Maschke v poslopju bivšega konvikta Piaristov. Organizacija je bila razdeljena na več terorističnih grup, imela pa za člane ve. činoma mlade ljudi. Organizacija je razpolagala z veliko zalogo orožja, municije in raznih strupov, in je bila brezdvomno v tesni zvezi z bavarskimi narodnimi socijalisti. Dosedaj je aretiranih 23 oseb. Novosat se zelo zmedeno zagovarja. Pri drugem zaslišanju je vse svoje prvotne izjave preklical in izjavil, da je izvršil umor iz lastno inicijativo. Svojim tovarišem jo izjavil, da bi bilo treba Kargerja kot izdajalca ubiti. Ker se ni nihče zanj potegoval, si je razlagal molk svojili drogov kot pritrjevanje smrtni obsodbi in jo je tudi izvršil. kati par tednov. Sedaj se Je posrečilo županu dobiti večje posojilo, s katerim si bo mestna blagajna nekoliko podprla rebra. Vsaj za nekaj časa bo zadostovalo 30 milijonov. Dvajset so iih dobili v Rhnu, deset pa v Turinu. Kako Jih bodo vračali, Je seveda drugo vprašanje. • Z vlakom, ki kmalu popoldne prihaja iz Vidma v Trst, se ie v sredo vozil denar, ki ga lnkasirajo železniške postaje. V Trstu so ugotovili, da je na shrambi druga ključavnica. Ko to odprli, sta manj kala dva zavoja s približno 170.000 L. Vse vlakovno osobje so zaprli. * Tržaški listi poročajo, da sc namerava zgraditi železnica Iz Čedada v Trbiž z 9 km dolgim tunelom skozi Predil. Stroški za zgraditev te železnice so prora-čunanl na 500 milijonov Ur. Delo bo trajalo kakih 8 let. Baje vlada temu projektu ni preveč naklonjena, ker smatra, da so stroški preveliki. Votlranlh Je sicer že bilo 300 milijonov Ur, a denar se je porabil za povsem druge svrhe. Italijanski listi se pa za graditev železnice močno zavzemajo, češ, da bl se na ta način močno omejila nezaposlenost. To nazlranje italijanskih listov je sicer pravilno, a gotovo je, da bi do dela prišli le Italijanski delavci, dočim bi domačini zopet ostali na cedilu. > Iz Primorla ml. Trst, 5. Julija. Naše ljudstvo kar ne pride iz razburjenja. Vsa znamenja kažejo, da prihaja nov val fašistovskega terorja nad jugoslovanskim prebivalstvom v Julijski Krajini. Tako poroča današnji »Mali List«, da je jugoslovansko Ijudskošolsko uči-teljstvo dobilo te dni uraden poziv od podpretektur (okr. glavarstev), naj vstopi v lašlstovsko stranko. Pod naslovom «Ne moremo verietl«, pristavlja »Mali List»: »Stvar se nam zdi tako gorostasna da je kar ne moremo verjeti. Kako bi bilo vendar mogoče, da bl držaona oblast nekoga silila, da naj vstopi v to ali ono stranko, pa naj je katerakoli. In pa še učitelja, ki mu njegov vzvišeni poklic naravnost narekuje nestrankarstvo. Učitelj vendar v šoli - drugače pa oblast nima ž njim nič opraviti in mu tudi ne more nič komandlrati, ker je vendar svoboden državljan! — ne sme biti nič drugega kot samo učitelj. Ne fašist, ne nacionalist, ne komunist, ne socialist, temveč edino le učitelj, ki nai otroke pa naj so otroci fašltov, nacionalistov, komunistov ali socialistov, uči, kakor določa učni red In jih vzgaja k vsemu lepemu ln dobremu.« * Kakor smo že poročali, so se odpeljali slovenski otroci lz Julijske Krajine v Rim. Po Trstu se sedal govori, da se Je med potjo smrtno ponesrečila neka 12-letna deklica, ki je padla z vlaka med vožnjo in so jo potem mrtvo pripeljali v Flrenco. Oblasti in Italijanski listi o tem molče, a govorice tudi ne demanti-rajo, čeprav Jim mora biti znana. Samoumevno so zato starlšl otrok, kl so se morali odpeljati na potovanje po Italiji, v velikih skrbeh. • Tržaška mestna blagajna ima nesrečo, da je večkrat prazna kot pa polna. V zadnjih časih Je bilo že nekaj čisto navadnega, da mestni uslužbenci prvega niso dobili cele plače, temveč samo polovico. Za drugo polovico pa so moraii ča- Politične beležke ^ + Naši neinškutaiji iu zagrebški Židje. Pišejo nam: Poročali ste, da je začel izhajati v Zagrebu nov nemški dnevnik pod imenom »Der Morgen«, kl je glasilo bloka, financira ga pa nemški kapital. Po natančnih informacijah pa list ni samo nemški, temveč izrazito ži-dovsko-nemško podjetje, ki mu načeljuje predsednik zagrebške židovske občine dr. Lavoslav Sik in Izdajatelj »Jutranjega Lista«. Tudi odgovorni urednik je Zid Aldo Mandl. Omembe vredno Je, da Je novi Ust izrazito protislovenski in zato se naročajo nanj vsi nemškutarjl po spodnještajersklh mestih, posebno v Mariboru, Celju, Ptuju. Naši nemški naclo-nalcl se torej družijo z Zidi! Kaj bodo rekli na to njihovi bratje v Gradcu in v Avstriji sploh? + K uklnjenju ženske realne gimnazije v LjubljanL Včeraj se ie v tajništvu JDS vršilo posvetovanje raznih činitcljev, ki so posebno intoresirani na vprašanju ženske realne gimnazije v LJubljani. Nato je deptilacija pod vodstvom predsednika JDS dr. 2erjava pri županu dr. Periču protestirala proti odrejenemu uklnjenju I. razreda ženske realne gimnazije v Ljubljani in nameravani opustitvi celega tega zavoda. Stavila je županu konkretne predloge, na katere je obljubil odgovoriti po posvetovanju s svojim klubom. + 1300letnico osnutka slovenske države hočejo baje proslaviti klerikalci. Tako poročajo zagrebški blokaškl listi. Baje bo o tem sklepal glavni odbor SLS, katerega seja se vrši v nedeljo v Celju. Ideja je za klerikalce originalna v času, ko tako krepko pomagajo razdirati živo našo državo. + Čičerinov protest jugoslovanski vladi. Ruski sovjetski komisar za zunanje zadeve Cičerin je poslal dr. Nin-čiču protestno noto, v kateri naglaša, da prodaja general Wrangel v Jugoslaviji inventar petrograjske Založne banke, katerega je svoj čas odpeljal s seboj. Cičerin trdi, da je ta inventar deloma državna, deloma privatna lastnina. Cičerin dolži našo vlado soodgovornosti češ, da naša vlada ni podvzela nikakih protiukrepov. Ob sklepu note poziva Cičerin dr. Ninčiča, da prepreči nadaljno prodajo ruske državne svojine. v. aet splitske sokolske tupe v spil« tu. Dne 21. in 22. julija se bo vršil v SpUtu velik zlet splitske sokolske župe. Starešinstvo sokolske župe v SpUtu opo« zarja vsa bratska sokolska društva, da se prijave za sodelovanje na zletu spre« jemajo le do 10. t. m. Val oni, ki se žele udeležiti zleta, se morajo prijaviti potom svojili društev odnosno žup t natančno navedbo imena in z naznani« lom želijo Ii Imeti skupno (brezplačno) nastanitev ali nastanitev v hotelih ah privatnih hišah in ali žele skupno pre« hrano ali prehrano v gostilnah. Društva naj tudi takoj zahtevajo od zletnega odbora potrebno število legitimacij za vozne olajšave na pnrobrodih in želez« nicah. (Dovoljen je 50 odstotni popuBt pri voznih cenah v vseh razredih.) Zlet« ni odbor poedincem teh legitimacij ne bo izdajal. Zletni odbor je izdal tudi posebne zletue znake, ki jih jo izdelala neka češkoslovaška firma po načrtu prof. Perruzzijo. Vsak imejitelj zletne« ga znaka ima pravico do skupnega pre« nočišča, na popust v gostilnah in prost vstop na vse javne nastope, tekmova« nja, zabave in pristop na športne prire« ditve na morju. Cene za člane 15 Din, za nečlane 25 Din. Sporf Nogomet v Ljubljani. V nedeljo 8. t. m. se vrši na Igrišču S. K. Primorje prijateljska tekma med S. K. Primorje in S. K. Jadran ob 17. Ob 15. predtekma S. K. Primorje rez. : S. K. Slavlja. Floridsdorfer A. C. bo igral prihod-dnji teden dve tekmi v Ljubljani, in sicer v soboto 14. t. m. proti Iliriji, v nedeljo 15. t. m. pa proti Primorju. Da se obe naši moštvi odpočijeta od zadnjih tekem, v nedeljo ne bosta Igrali nobene tekme. Zato upamo, da bosta dobro uspo sobi jeni za boj proti klubu, ki Je dosedaj še v I. razredu dunajskega prvenstva. šah Ljubljanski šahovski klub. Danes, v petek odborova seja ob 20. v Narodni kavarni. Seja za vse odbornike obvezna. Tajnik. 10. julija priredi češka plesalka Rita-Rita (Markita Pešta, hčerka nekdanjega mariborskega vojnega kapelnika J. O. Peste) svoj plesni večer. Velenadarjena mlada plesalka je imela, po mnogih odrih velike uspehe, o katerih pričajo Številne zelo pohvalne kritike češkoslovaških listov. Kot pianist sodeluje kapel-nik H. Frisch. Da bo obisk omogočen čim širšim slojem, so določene dramska cene. X Za Jugoslovensko Matico je nabral g. MIlan Guštin v H. a razredu gremljal-no Sole v Ljubljani znesek 114 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! X Za «De£ji dom» v LJubljani so da-lovale učenke IV. razreda osnovne šole »Mladike« 80 Din preostanka zbirke za venec na krsto ljubljene součenke in prijateljice Jelke Breznlkove. X «Madame Sans-Gene». Kino »Matica« predvaja do nedelje dne 8. julija veliki historični film »Madame Sans-Ge-ne« po motivih Sardouove vesele igre v 6 dejanjih; opozarjamo občinstvo na ta film. X Našla se Je v LJubljani v sredo zvečer pod Trančo denarnica t manjšo vsoto denarja. Izgubltelj naj se iglast v upravi »Jutra«. Po svetu — Turško oboroževanje. Reuter javlja iz Carigrada, da so zavezniške oblasti v turški prestolici ugotovile iz-krcavanjc orožja in streljiva za otoman-sko vojsko. Na gorenjem Bosporu so Turki poslali v utrdbe nove čete. Radi teh akcij so zavezniški komisarji vložili posebno protestno noto, ki tolmači, da Turki s svojim sedanjim postopanjem direktno nasprotujejo določilom mudanske pogodbe. — Kriza v angleški delavski stranki. R3di žaljivega nastopa štirih poslancev angleške Labour Party v dolnji zbor niči je v stranki izbruhnila kriza, ki grozi dosedaj enotno fronto zastopnikov delavstva razklatl na dvoje. Strankin načelnik Ramsey Macdonald se trudi, da vzpostavi staro disciplino, vendar se mu doslej še ni posrečilo. Sokolslvo Sokolska župa v Celju naznanja bratskim društvom in Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, da je dovolila železnica polovično vožnjo ln poseben vlak za celjski okrožni Izlet v Konjice, dne 8. Julija. Od Poljčan v Konjice ter nazaj bo vozil poseben vlak. Sokolsko druStvo v Šiški priredi v nedeljo 8. t. m. svojo vsakoletno javno telovadbo na letnem telovadlSču ob Ga« silski cesti. Ker je naštudlranih nekaj novih točk bo telovadba zelo zanimiva. Začetek ob 3. uri popoldne. Sodeluje godba dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. kapelnika dr. Cerina. Po javni telovadbi prosta zabava. V sluča. ju slabega vremena se vrSi članski se. stnnek ob 3. uri pop. pri bratu Stepicu. Skušnja sc vrši v petek 6. t. m. zvečer ob 7. na tclovadišču. Zdravo! Odbor. Objave X Ljubljanskemu občinstvu! V dneh 5., 6. in 7. avgusta so vrši v Ljubljani kongres jugoslovanskega učiteljstva. Lju bljano poseti nad 3000 srbskega in hrvatskega učiteljstva iz vseh delov države. Ker nedostaja hotelskih prenočišč za toliko gostov, pripravljalni odbor nujno potrebuje tudi privatna prenočišča, da vsaj vnanje goste nastani po privatnih stanovanjih. Apeliramo na vse one, ki bi bili voljni proti plačilu oddati prenočišče za te dni, da javijo to po dopisnici pripravljalnemu odboru. Apeliramo pa tudi na one p. n. obitelji, ki imajo sicer prosta prenočišča, a ne reflek-tirajo na plačilo, da izkažejo svojo gostoljubnost jugoslovanskemu učiteljstvu in sprejmejo po možnosti za prenočevanje kakega učitelja ali učiteljico pod svojo gostoljubno streho. Osebne prijave se sprejemajo v pisarni »Udruženja jugoslov. učiteljstva> v Učiteljski tiskarni L nadstropje, izven nedelj od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Pismene ali osebne prijave je oddati najkasnoje do dne 15. julija. X Poziv Ljubljančanom! Dno 0. julija se je na poslopju I. drž. gimnazijo otvorilo »Svratište F. S.», kjer bodo prenočevali ferijalci. Na razpolago je 50 postelj; celotna uprava je pod stalnim nadzorstvom ki izključuje vsak nered. Služba je dnevna in nočna. Zalibog je meščanstvo pokazalo malo smisla za prizadevanje F. S., ker so pozivu za dobro-tvorstvo sploh ni odzvalo. Uprava F. S. se boji, da bo dijaštvo iz države kljub njenemu trudu dobilo o Ljubljani in njeni gostoljubnosti neugoden vtis in zato ponovno poziva k dobrotvorst vu. Vsak, ki bi bil pripravljen tekom počitnic vsaj dvakrat pogostiti z dnevno prehrano potujoče dijake ferijalee, naj priglasi svoj naslov in pogoje na naslov: Fer. Sav. I. drž. Vodnikova gimnazija, Ljubljana. Uprava »Svratišta F. S.» opozarja tem potom vse dežurne, da pravočasno nastopijo svojo službo. Vsi delegati za IV. kongres F. S. naj takoj javijo svoj naslov na uaslov: Lapajne VI. L drž. gimn. Potem dobe vozovnice za južno železnico. X Selške podružnice Slov. planinskega društva letošnji občni zbor so vrši v nedeljo dne 8. julija 1923 ob J. uri popoldne v Selcih v prostorih Tavčarjeve gostilne. Na dnevnem redu je končno sklepanje o dograditvi Krekove koče na Ratitovcu, za katero je že mnogo materijala pripravljenega. Vsi planinci, posebno pa bratske podružnice v Kranju in ▼ Radovljici najprisrčneje vabljeni. X Rezervni častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, da pošljejo svoje naslove kakor tudi naslove poznanih tovarišev najkasneje do 15. julija 1923 na: Janko Jarec, rovident Mestne elektrarne, Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se je namroč sklenilo, ustanoviti klub bivSih Bosancev v svrho obnovitve in poglobljenja tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da zamoremo pismeno obvestiti vse tovariše zaradi sestanka, kl se ima vršiti koncem julija, oziroma začetkom avgusta 1928. X Plesni večer Rita-Rita v mariborskem narodnem gledališču. V »nre.k dne šolstvo * Letno poročilo I. mestne trazredat deške osnovne šole v Ljubljani o Šol. letu 1922.23 prinaša lepi sliki kralja Aleksandra in kraljice Marije ter dr. Iv. Tavčarja, njegove rojstne hiše in Viso« kega. Poleg običajnega gradiva (učit. zbora, statistike, imenika učencev) pri« naša spisa »Prva jugoslovanska kraljica« in »Dr. Ivan Tavčar« ter šolsko kroniko, vse iz peresa ravnatelja J. Dimnika. Na koncu sta dodejani dve anekdoti o bivanju kralja iu kraljice v Sloveniji (v Boh. Bistrici in na Malem Ločniku). N« šoli je bilo koncem šoL leta 530 učen< cev, med katerimi je 456 sposobnih zs višji razred. * Nekaj statistike z mariborske real« ke. V šolskem letu 1922«23 je bilo vpi« sanih 457 učencev in učenk, od teh v L razredu 118. Ob sklepu šolskega leta jih je še ostalo 434, izmed teh 28 učeDk in 3 zasebni učenci. Slovencev je bilo 333, t. J. 76.7%, Hrvatov 19, Srba 2. Cehi 4, Poljak 1, Rua 1, Ukrajinec 1. Nemcev 64, t. j. 14.75%. Po veroizpo« vedi je bilo: katolikov 422, je 97.2%, 4 pravoslavni, 2 grška katolika, 6 pre testantov. Uspešni pouk je zelo oviralo dejstvo, da je imel zavod 13 razredov, od teh so bili 4 nameščeni v učilnicah kabinetov in risalnic. Za učne sobe bi se lahko dale uporabiti 4 sobe ravnate« Ijevega stanovanja, katero pa je po mi' losti stanovanjske oblasti oddano že od 1. aprila nekemu podpolkovniku. Za I razred je na novo sprejetih 79 učenccv. Ako se vrne še tistih 15 učencev, ki morajo razred ponavljati, bo skupaj 94 učencev, torej dovolj za dva močna od< delka. Eventualni jesenski sprejemni iz' piti bi dali še učencev za tretji odde« ick, za katerega pa ne bo prostora, ako se pravočasno ne izprazni ravnateljevo. to se pravi: podpolkovnikovo stanova' nje. X Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra 1923. Šola je dvoletna. Z njo je v zarezi internat za gojence. Kol kovane,- lastnoročno pisano prošnje (kolek 13 Din) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarsko in sadjarske šole v Mariboru do dne 25. .julija 1923: prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list. 2.) domovnica, 3.) odpustnica odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 4.) izprlčeva lo o nravnosti pri onih prosilcih, kl ne vstopijo v zavod neposredno iz kake drage šole, 5.) izjava staršev, odnos no varuha, s katero se ti zavezujejo pla čevati stroške šolanja, 6.) obvezna, izja va staršev ali varuha, ki reflektira jo na državni ali kak drugi štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v na sprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sred stev; ravno tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, kl ne povoljno napreduje, zgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Oskrbe vainina znaša do preklica mesečno 240 Din. Plačuje se v naprej v dveh obrokih. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta državna mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim izpričevaJom. * Porazen izid šolskega leta na realki v Idi i jI. Tržaška »Edinost® poroča, d» so bili na realki v Idriji letos doseženi tako slabi učni uspehi, da se je temu naravnost čuditi. »Edinost® povdarja. da je slovensko dijaštvo dosegalo dos slej prav čedne učne uspehe in da j£ naravnost neverjetno da bi bili sedai zbrani v Idriji sami lenuhi in tepci. N« idrijski realki je namreč letos dobilo okoli 60 dijakov ponavljalnl izpit, od teh jih je dve tretjini Iz treh višjih razredov, torej med dijaki, kl so že marši' kak razred absolvirali z dobrim uspc< hom. V V. razredu je bilo 43 dijakov, a ponavljalnl izpit je dobilo 20 dijakov, v VI. razredu je bilo 21 dijakov in 11 ponavljalnih izpitov, v VII. razredu j<-' bUo 13 dijakov, ponavljalni Izpit jih ima 7. »Edinosti, ugotavlja, da so to na' ravnost porazne Številke, ki nc mo'»io odgovarjati moralnim ooeoiem. Domače vesti * Poljski profesorji v Sarajevu. To 'dni je dospela v Sarajevo večja skupina poljskih profesorjev. Poljaki so na potovanju, da vpoznajo lepote nale domovine. Sarajevski profesorji eo jih gostoljubno sprejeli in jim dali rama pojasnila o stanju nagega sred-nješolstva. Poljaki odpotujejo iz Sarajeva v Srbijo, nakar se zopet vrnejo v svojo domovino. * Kongres jugoslovanskih srednje-lolcev. V Beogradu zboruje 5., 6. in 7. t. m. kongres Saveza jugoslovanskih srednješolskih organizacij. Na kongres ie dospelo mnogo delegatov vseh na-Jih srednjih Sol. * Z ljubljanske univerze. Delegat fi-naufinega ministra v Ljubljani, dir. Karel S a v n i k, je imenovan za honorarnega profesorja na juridifini fakulteti ljubljanske univerze. Predaval bo fi-nanfino-upravno pravo. * Smrt beograjskega univerzitetnega profesorja. Te dni je umrl v Beogradu redni profesor beograjske filozofske fakultete gosp. Jevta Stefanovič. * Sarajevski trgovski akademiki v Zagrebu. Te dni so dospeli slušatelji sarajevske trgovske akademije pod vodstvom svojih profesorjev v Zagreb. Dijaki so si ogledali mesto in razne kulturne institucije. Mesto samo je nar pravilo na dijake mogočen vtis. * Za katoliško cerkev v Nišu je dovolilo ministrstvo za vere 10.000 dinarjev. Cerkev se začne graditi še leto* in ker prihajajo veliki prispevki lz Hrvatske in Slovenije, bo to monda najlepša katoliška cerkev v Srbiji. * Papirnica v Vevčah je za Sest dni flstavila obrat, baje radi pomanjkanja naročil. Medtem se v tvornici montirajo novi stroji. Čuje se, da bo tvor-nica 8ez poletje obratovala le po nekaj dni na teden. * Jutranja izdaja novosadske (Zastave* prične izhajati v Beogradu. Mestni odbor radikalne stranke v Novem Sadu je sklenil, da bo jutranja izdaja centralnega organa vojvodinskih radikalov »Zastava« izhajala v Beogradu, a večerna izdaja kot doslej v Novem Sadu. Beograjsko izdajo bo rediglrai poslanec dr. Janko Šijačič. * Tujski promet v Dalmaciji se je vsled štrajka pomorcev zelo zmanjšal. Ves tujski promet med južno in srednjo Dalmacijo gre sedaj preko Trsta s parobrodom »Lovrijenao, ki je last Dubrovačke plovitbe. Službo na ladji opravljajo kadeti in nekateri mornarji, ki so ee sporazumeli z družbo. Razen tega parobroda vršijo službo tudi nekatere italijanske ladje. * Železniška proga Gradsko - Štip, t ozirom na veliko nujnost gradnje železniške proge Gradsko - Štip - Ko-cane - Carevo je sklenilo ministrstvo prometa na predlog ministrstva notranjih zadev, da se no čaka na repara-cijski materijal iz Nemčije, temveč se prične graditi takoj z materijalom, ki je ie na razpolago za druge proge, tako da bo proga od Gradskega do KoSane gotova najbrže še v teku tega leta. Ta proga je zelo potrebna iz stra-tegi&nih ozirov Tadi bližine bolgarske meje. * Občinske volitve v Zadru. V Zadru so se prošli teden vršile občinske volitva, pri katerih so pod fašisti združene kandidatne liste zmagale na celi firti. Glasovanja se je udeležilo 60 odstotkov volilnih upravičencev. * Zopet bombe v Trstu. V sredo zvečer, ko je poslanec Buozzi, ki je dospel iz Rima, vodil v delavski zbor niči pogajanja glede vzpostavitve dela v ladjedelnicah, je skupina fašistov hotela vdreti v poslopje, kar pa so kara-binijerji preprečili. Skupina je nato odšla v via Maiolica, kjer se nahaja uredništvo in tiskarna «Lavoratorn», ter tam vrgla petardo, ki pa ni napravila nobene škode. Vdrli so nato v kavarno »Edera«, kjer se Bhajajo republikanci ter pričeli streljati v zrak, kar je med gosti povzročilo precejšnjo paniko. V kavarni, ki so jo nato po nalogu oblasti zaprli, je bila napravljena precejšnja škoda. Posl. Buozzi je član socialistične reformistične stranke. * «čiščenje» v neodrešenem Piimor-ju. Italijanska vlada je umirovila profesorje idrijske realke: Kcndo, dr. Cer-melja in drja. Pirjevca. * Promocija. Na strojnem oddelku brnske tehnike je položil diplomski iz« pit za strojnega inženjerja g. Albert Struna iz Ljubljane. * Jubilej zaslužnega železničarja. Red« fco slavje je praznoval v torek nadzor« nik drž. žel. g. Matija Vriše r. Letos je namreč preteklo petdeset let, odkar je vstopil v železniško službo. "Udruženje železničkih činovnika® porabilo to priliko in je priredilo jubi« lantu v kolodvorski restavraciji častni večer, ki se ga je udeležilo zelo mnogo njegovih tovarišev«žclezničarjev. Slavje jo pozdravil brzojavno ravnatelj za« grebške direkcije inž. Babovič, tukajšne železniške oblasti pa sta zastopala gosp. ravnatelj šega za Južno in šef inspek« torata g. Negovetič za državno železnico. Razni govorniki so se spominjali plodonosnega delovanja slavljenca — vsem iz srca pa je govoril g. Zoreč, ki je v krasnem govoru poudarjal poleg slavljenčcve marljivosti v službi tudi njegovo nesebično in požrtvovalno de« lovanjo na narodnem polju in to tudi v dobi največjih preganjanj slovenskih BeleznliSarjev. Udruženie je izročilo ju« bilantu časten dar. Vse železničarje pa je bolelo, da uprava drž. železnic zu dolgotrajno, vzorno in pošteno službovanje jubilantu ni našla druge nagrade nego — gladko upokojitevl — Splošno priljubljenemu g. nadzorniku želimo še dolgo dobo zadovoljnega počitka po dolgih desetletjih naporne in požrtvo« valne železniške službe! * Srebrna poroka. Danes praznuje ob strani svoje soproge in hčerke srebrno poroko g. Leopold Seljak, tajnik okr. glavarstva v Kamniku. Jubilant je ro« dom Idrijčan in služi že 35 let drŽavi ter je povsod kjer je služboval bil pri« ljubljen kot uradnik in kot prijatelj. Ves čas je zvest narodni ideji in je tu< dl svojo rodbino vzgojil v narodnem duhu. G. Seljak je bil svoj čas morna« riški podčastnik in sc je kot tak udele« žil z bivšo avstrijsko mornarico med« narodne intervencije za časa boksarske vstaje na Kitajskem daljnem vzhodu. Jubilantu iskreno čestitamo! * Smrtna kosa. Rodbino Kuharjevo v Ljubljani je zadela težka nesreča: hčerka Stanka, gojenka tretjega razre« da meščanske šole je umrla vsled za« strupljenja krvi. Pokojnica je bila vrla Sokolica in sotrudnica Kola jugoslovan« sklh sester. Pogreb se vrši danes ob pol 18. uri iz mrtvašnice na pokopališče pri sv. Križu. — V Kranju je umrl, Sele 25 let star, železniški asistent Albin Len« gar. Pogreb bo danes popoldne ob 6. v Kranju. Blag jima spomin! * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega Izkaza se je v LJubljani v dobi od 24. do 30. junija rodilo 27 otrok, med temi 3 mri« vorojenčki, umrlo pa 9 moških ln 10 žensk, skupaj torej 19 oseb in sicer: 3 osebe za jetiko, 4 za srčno hibo, 2 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za dušljivim kašljem, 1 za možgansko kapjo, 7 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzro« kov. Na nalezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 1 na davici, 1 na škrlatici, 1 pa na dušljlvem kašlju. * O poslovnih papirjih. Po novem pravilniku smatra pošta za poslovne pa« pirje vse listine, ki so deloma tiskane deloma pisane ali risane z roko ali pi« salnim strojem, ki nimajo značaja oseb« nega ali stvarnega dopisovanja. Poslov« ni papirji so torej od javnih uradov iz« dane listine, pravdni spisi, tovorni, na« kladni list), računi, poslovne listine za« varovalnic, prepisi ali izpiski iz spisov, rokopisi za knjige, časopise ali muzi« kalije, delavske ali poselskc knjižice 1. t. d. Pristojbina je za tuzemstvo za vsa« kih 50 gr 20 par, a najmanj 80 par, za inozemstvo za vsakih 50 gr 40 par, a najmanj 2 dinarja. Poslovni papirji ne smejo imeti označene vrednosti ter ne smejo presegati teže 2 kg in se morajo predati odprti na pošto. * Sokoiski zlet v Konjicah. Narodno zavedno občinstvo se opozarja na zlet celjskega sokolskega okrožja v Konji« ce, kl je zlasti za Konjičane velike važ« nosti. Prihodnjo nedeljo v Konjicah zbrano Sokolstvo naj konjiškim Nem« cem in nemčurjem, katerih ni baš malo ln ki še vedno žive v trdni veri, da bo« do kmalu zopet zagospodovali nad na« šim življem, pokaže, da je v našem na« rodu jaka narodna zavest ter da se nji« hove nakane ne bodo nikdar več ures« ničile. Zato 8. julija vsi v Konjice! * Poslanec Zebot kot cenitveni agent v Beogradu, Mariborski čevljar Klemen je po čudnih potih tako vzljubil neko brhko Beograjčanko, da jo je hotel cc« lo poročiti, čeprav je bila žc omožena. Ker pa je bila končno tudi ona zado< voljna, se je pred par dnevi napotil Klemen v Beograd. Da bi težavno poroko lažje izpeljal, se je brihtni čevljar« ski mojster obrnil za pomoč na verne katoličane zastopajočega poslanca Ze bota. Ker je Zebot takoj pokazal krščansko sočutje in nenavadno veliko razumevanje za Klemenove srčne bole« čine, mu je ta potožil še svojo denar« no stisko. Zebot je bil zopet velikodu« šcn in Klemen se je trikrat pridušil, da bo izposojenih tri tisoč kron takoj vrnil ko se vrne v Maribor — še pred kon« cem medenih dni z obrestmi vred. Kle« men se je vrnil kot drugi mož srečne Beograjčanke, toda ne v Maribor, kjer so mu medtem sicer borno premožen nje zarubill in prodali, ampak na deže« lo v Slovenske gorice. Sele čez par dni mu je sledil Zebot in prišel včeraj s par drugimi upniki na prazno pogorišče Klemenove domačije ter se tam slino razburil nad črno nehvaležnostjo ver« nega SLSarja. Klerikalni poslanci ven« dar nekaj delajo v Beogradu. * Žrtve izseljenskih agentov. »Hrvati ski Glasniki, v Chicagu poroča, da je na otok Kubo došlo iz Jugoslavije 50 izseljencev brez dovoljenja za naselil tev. Izseljence so spravili tjakaj razni agenti, češ da se bodo od tam lahko utihotnpili v Zedinjene države. Sedaj pa se ti naši ljudje nahajajo v obupnem '» Unija, glasilo strokovne delavske 1 organizacije «Unije» Izhaja redno vsak | petek. V poslednjih številkah je prine« I sla predavanje dr. Žerjava na prvi socialni anketi, k) se je vršila 10. maja t. 1. o stališču delavstva v Jugoslaviji. List stane četrtletno 12 Din in ga pri« poročamo somišljenikom, ki se zanima« jo za delavsko vprašanje. * Povodnji na barju v borovniški in preserskl občini. Poročajo nam: Lctoh imamo deževno loto; Jarki pa niso bili trebljeni že ves čus vojne, vsi so tako« rekoč do vrha zamašeni, tako da kadar je kak naliv, je voda takoj na travni« kih in njivah. Pri Močvirskem odboru se premalo dela, a glavni vzrok je baje, ker ni denarja. Tako sc trebljenje od« laša od leta do leta na škodo nam kme« tom. Zadnje dni je preplavila Borov« nišica vse travnike ln njive; travo, ka« tera je bila pokošena, je čisto odneslo, drugo, katera še stoji, poblatllo ln na« nesla vse mogoče predmete kakor veje, iveri itd. Kar je bila na njivah, je pa skoraj popolnoma uničeno vsled pre« plavljenja, kakor krompir, fižol in dru« go. Do sedaj, ko smo imeli že več let sušo, je še šlo, sedaj pa, ko se kažejo mokra leta, bi morali merodajni fak« torji vendar skrbeti, da se glavna stru« ga Borovnišice iztrebi in razširi obenem pa tudi drugi njeni dotoki. Močvirski odbor bi moral skrbeti, da se denar na kak način dobi ali od pokrajinske upra> ve ali pa od države, oziroma naj si na« jame posojilo za ta res nujna dela. Kje naj dobimo drugače živež in krmo. Le< tos ne bomo imeli ne za ljudi, ne za ži« vino. ker za ljudi se ne bo nič pridela« lo, živinsko krmo pa je vso zablatila povodenj. Tako gledamo « strahom v bodočnost Res skrajna sila je, da se oblasti že enkrat vzdramijo in pomaga« jo kmetu, da ne propade. Denar je za vsako drugo reč, samo za gospodarstvo, kl Je nujno potrebno, pa ni pare. Regu« lacija Ljubljanice gre pravo polževo pot. A koliko bomo pri tem mi kmetje imel) škode, je drugo vprašanje. Prosi« mo zato nujno, da se merodajne obla« sti zavzamejo za to, da nam ne bo vo« da ves naš pridelek uničevala. — Pri« zadeti kmetje, * Redko starost je doživel Zlatko Dodir, delavec, ki je te dni umrl ▼ sta« rostj 102 let v Beogradu. * Revež v čakalnic) mariborskega ko« lodvora. Prijatelj lista nam pošilja kri. čečo sliko socijalne brezbrižnosti kleri« kalno socijallstičnega gospodstva v ma« riborskem mestu: Ko sem prišel v sre« do zvečer krog 21. ure na mariborski kolodvor, sem opazil v čakalnici tretje« ga razreda poleg spečih poljskih potni« kov na trdi klopi tudi obvezanega spe čega moža brez nog, najbrž invalida. Poleg njega ni bilo nikogar in bilo se je vsak čas bati, da bo revež padci čez rob klopi na trda tla. Čez nekaj časa se je začel zanj zanimati službujoči stražnik, kateremu je portir povedal, da so moža prinesli pred pol ure z rešil« ne postaje uslužbenci rešilne postaje, češ da se bo mož brez nog ob polnoči peljal naprej in so ga zato že sedaj prinesli, da ne bodo ob polnoči še po« sebej vstajali zanj in ga nosili na vlak. Kam pa bi se naj mož peljal, kdo ga bo spravil v vlak in potem spremil, kdo bo plačal vozni listek, tega portir ni vede! in tudi nihče drug na kolodvoru ne. Kaj so ukrenili z možem potem, ne vem, ker sem se čez pol ure tudi odpe« ljal. Postopanje rešilne postaje sociall stične občine pa je že radi to krute brezsrčnosti najstrožje obsojati. * Hlapec v ženskih hlačah. V Lajter« šperku pri Mariboru je bilo v torek ukradeno upokojenemu majorju Ipavcu razno perilo iz podstrešja, kjer se je sušilo. Ipavec je drugi dan poklical orožnika, ki jc zaslišal predvsem do mačega hlapca, če je morda slišal po« noči kak ropot v hiši. Hlapec ni nič slišal in še manj sumil koga. Toda ta« koj po zaslišanju je hitel v svojo sobo, To pa se je zdelo orožniku sumljivo in je stopil za njim ter res našel v hlap« čevi sobi več popolnoma novih dežnih plaščev sumljivega izvora. Perila pa ni bilo najti. Toda orožnik sc sedaj ni dal več ukaniti. Hlapec je moral od peti svojo obleko — in izpod umazane« ga cajga so se zasvetlikale bele čipke finih ženskih hlač z monogramom Ipav čeve familije, pod srajco pa si je mo« derni tat oblekel še s finejšim ročnim delom okrašeno žensko jopico. Čudne« ga babjeka, ki je že ponovno nosil tuje ženske obleke — baje iz potrebe — so preselili k sodišču, corpora delieti pa vrnili lastnici, ki jih je zopet Izročila perici. * Odkod beseda «rovaš»? Iz Belo« kranjske se nam poroča: Na Dolenj« skem in v Belikrajini so prejšnje čase manjši kmeti spravljali pridelano vino skupno v en velikanski sod. Da pa so vedeli, koliko je vsak svojega vina po« rabil, so privezali k sodu majhne, po« dolgaste deščice, na katerih je bila za« znamovana količina vsakega posamezni« Gospodarsivo PROPADANJE MOČI DOMAČEGA KAPITALA. V zagrebški »Jugoslov. Nlivl- najdemo člnnek pod zgoralšnjim naslovom, iz peresa uglednega gospodarskega referenta Rijočl« dr. Moskovlča. Njegova vsebina bi gotovo zanimala mnogega našega praktičnega večjega narodnega gospodarja. Olavne misli In navedbe tega pozornost vzbujajočega članka so sledeče: Vsakdo ve, da smo v veliki denarni krizi. Vzrok je tudi sedanja tzv. »deflacijska« politika dr. Stojadinoviča, toda so še drugi globlji vzroki. Vrednost dinarja po vojni konstantno pada, — (seveda krone še bolj!). - ker smo silno potrebovali blaga vsled vojnesa opustošenja in zato morali kupovati. Pasivnost zunanje trgovine pa vedno prinese padanje denarja. Dalje le agrarna reiorma silno slabo Izvedena, kar zadržuje agrarno produkcijo, In carinski ukrepi so notranjo kupno moč dlnarla često po nepotrebnem zmanjševali. Vsled padca vrednosti denarja Je prišel v krizo naš kapital, ki še nima široke baze, kakor n. pr. češki al! avstrijski. Radi kroničnega pomanjkanja gotovine neprestano raste obrestna ttiera. To le Izzval finančni minister. Toda pomanjkanje kapitala Izvira tudi lz padanja vrednosti dinarja samega. To pomanjkanje zopet draži denar, s tem draži produkcijo, odjemlje naši industriji sposobnost konkurence. To pomanjkanje gotovine dalje onemogoča nacionalizacijo, da, cc-lo tam, kjer je nacionalizacija že IzveJe-na, prete podjetja Iz tega razloga zopet preiti v tuje roke. To stanie ie trajna opasnost za našo gospodarsko samo-stainost. Trajno padanje vrednosti našega kapitala se najboljše opaža Iz bilanc naših bank. Pri primerjanju bilanc zagrebških bank, ki delajo s 35 odst. celokupnega jugoslovanskega kapitala, je primerjava nekdanje In sedanle moči kapitala, na do-larje preračunana, pokazala, da le moč zagrebškega kapitala danes manjša, kakor 1914, ko je bil Zagreb še majhno mesto, finančno povsem odvisno od Pe-šte In Dunaja. Lastni kapital bank je od 1912 na 23 porastel za 3322 odst., preračunan na stabilno dolarsko valuto pa |e padel od 8 na 5 mllllonov dolarjev. Tudi rezerve so padle absolutno, zato se sme računati, da le vrednost celokupnega kapitala v zadnjih 10 letih padla baš za polovico. Sllčno je z vložki. V številkah so porastll za 3000 odst., po vrednosti padli za 50 odst. Kreditni posel bank Je porastel z dolžniki za nad 17.000 odst. dolžniki za 11.700 odst., toda od 1. 1922 sc že zopet opaža nazadovanje. Razmerje med lastnim in vloženim kapitalom zavodov le povprečno 1 : 6. Nazaduje tudi menični posel, in vrednost meničnega portfelja je samo 35 odst. onega iz leta 1912. Tudi divldenda 1. 1922 ie manjša ko 1. 1912. Vsakih 100 K delniške glav niče je plačalo dlvldende 1. 1912 poldrugi dolar, 1. 1922 pa samo 0.04 dolarja. To stanje kaže latentno krizo gospodarstva. Banke ne morejo dobaviti dovoli denarnih sredstev, da bi vzdrževale Industrijo, katero so deloma Industrializirale, deloma ustvarile. Naša industrijska podjetja se že obračajo za flnansira-nje v Inozemstvo, tuli sindikati prihajajo in si ustvariajo ter vežejo naša podjetja na tuje interese. Nacionalna industrija avtomatsko zapada v odvisnost inozem stva. Edini lek proti takšnemu pojavu je -jačanje dinarja. Povečalo bi njegov Inter valutami kurz, pojačalo moč kapitala in zmanjšalo krizo gotovine. Potreba po kapitalu Je pri nas silna, ker se tudi in dustrijsko razvllamo. Ce bi pa hoteli, da bi vrednost našega zagrebškega kapitala danes znašala okrog 9 milijonov dolarjev, kakor 1. 1912, bi moral dinar tako porasti, da bi dolar stal le še 40 Din, da dosežemo še le gospodarsko moč, ki smo jo imeli 1. 1912. Ali je to finančnemu mi nistru znano? NI mu znano. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica: baška, nova ponudba 350 76 _ 77 kg, 2 — 3 odst., 4 vagoni 425 — 430, Ista 77 — 78 kg, 2—3 odst. 1 vagon, 430. Ječmen: baški 65 — 66 kg, 1 vagon, 295. Koruza: baška, 10 vagonov, 280 — 285, ista okrogla povpraševanje 285, ista, 5 odst. defektna, 2 vagona 275; Ista, julij, 10 vagonov 285.5. Fižol: bel! baški povpraševanje 700. Mo ka: <0> baška, ponudba MS; »2» ponudba 630; «5», 2 vagona, 570; «6«, 2 vagona, 485 — 487.5, «7«, 1 vagon, 405, «7 ip pol«, 4 vagoni, 382.5. Tendenca nelzpre- menjena. Dunajski živinski beiem (5. t. m ). Dogon živine 1237 komadov, med temi 223 Jugoslovanskih. Notlrajo v tisočih nK. voli 11 — 16, biki ln krave U — 16. mršava živina 5 — 11 za kg žive teže. Novi naslov udruženja l/.voznlčar- Jev. Udrnienje iz rozničar jev Jugoslavije. Iti je imelo dostej svoje poslovne prostore v Knez Mihajlovi ulici >17. je premostilo svojo pisarno v palačo Ee-komptno banke, Skopljanska uliea 8 = Gozdovi v Jugoslaviji. Celokupno zemljišče, ki je otiraščeno t gozdovi zna šh v naši državi 7 In pol milijonov ha. Na poedino pokrajino odpade: Bosna ia\ Hercegovina 2.500.000 ha, Srbija 1,500.000 Hrvatska in Slavonija 1.500.000, južna Srbija 080.000 in Dalmacija 880.000 ha. V ostalih pokrajinah je površina gozdov mnogo manjša. — Čebelarska razstava v Sarajevo. Tokom meseca avgusta se ho vršila v Sarajovu velika razstava vseh čebelarskih proizvodov naSo driave. Prireditev bo subvencionirala dr Javna naredba lo-torije z S6.000 Din. = Upostavitev pnrobrodnega prometa med Beogradom In Budimpešto. Iz Beograda poročajo, da je madžarska pajiv brodna družba NM F. T. R. naprosil* naAo vlado, da stopi v pogajanja za upe stavitev rednega parobrodnoga potniškega in tovornega prometa med Bndlm-pošto in Beogradom. = V trgovinski register so te vpisale nastopno firmo: M. Palouc. trgovina z lesom. Bled; Gabrijel Oblak, proizvajanje in napeljevanje elektrike za razsvetljavo, Brod; Franc Pavovec. trgoivina z mešanim blagom in vinom. Depala vas; Anton VidemSok. trgovina z vinom, Dobf Jožef Smole, trgovina z losom. Dolenji Logatec: Beno Wortman. trgovina z m*-nufakturnim blagom. Dolnja I-endava; Josip Sentoa. trgovina * mešanim blagom, Domžale: Jernej Grad, trgovina i vinom. Dragomlje; Nicifor M. Pivljakt* vič, carinsko posredništvo. Jesenice; Josip Šinkovec, trgovina z manufakturniirt blagom, Kamnik: A. Tršan. izdelovanj« ceninntnlh izdelkov in lesna trgovina. Kranj; Albin Drnovšek- trgovina z gradbenim materialom in rudami na debetoi Ljubljana; Franc Hočevar, trgovina r. železom, jeklom In gradbenim materialom. Ljubljana; Ivan Kordiš. izdelovanje in prodajanje kremo za čerije itd.. Ljubljana; Josip Stopar, trgovina z manufak-t,urnim in galanterijskim blagom, Ljjbljv na: Ivan Slebin, trgovina i apnom. Spo* nljo Stranje; H. Ručigaj, trgovina z mešanim blagom, Veliki Mengeš. IzbriBalt sta se nastopni firmi: Jakob Maček, trg« vina z losom, Dolenji Logatec; Frane Setino, trgovina z mešanim blagom, Stari trg pri Ložu. — Paroplovnl kongres v Beogradu. Na Iniciativo beograjskih privrednih krogov se bo vršil meseca septembra v Boogradu kongres rseh onih gospodar sirih krogov, ki se bavijo z vprašanjem plovbe. Na kongresu se bo predvsem razpravljalo o ureditvi plovbe ob jadranski obali, o postajah in skladiščih in o zvozi obale z glavnim železniškim omrežjem. Kongresa so udeleže zastopni ki naše nartike in tohnike. položaju in ne morejo no nazaj ne na« j ka. In ko je prišel dotičnik h ključarju prej. Sredstev nimajo nobenih, a delo se dobi le pod suženjskimi pogoji in ob strašni vročini, tako da vztrajajo v takih razmerah le zamorci. * Vidovdan. Izšla je skupaj druga in tretja številka glasila jugosiovenske na« predne omladine -»Vidovdan«, z zanl« mlvimi članki, ki naj bi jih čltal vsak dijak. Prihodnja številka izide jeseni in ho potem tretji letnik »Vidovdana« izha« jal redno mesečno vsakoga 15. Urcdni« štvo in uprava se nahaja v Liubljani, Tomanova ulic« it 3. po vino, se je vzeta količina zopet za« znamovala na deščici, na rovaš, kakor so Imenovali te deščice. Danes teh ro« vašev nimajo več, ostala pa je še ta stara in lepa slovenska beseda. * Jajca so draga, meso Je drago, zato uživajte «Pekatete», ki so enako redil« ne, kakor meso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. * «Ito»«pasta za zob« ohrani zobovje lepo in zdravo. Dobiva se povsod. Glavna zalog«: drogerlja »Adrijs«. Ljubljana, Selenburflov« ulica« Domače borze 5. julija. ZAGREB. Na efektnem tržišču jc bil promet zelo živahen, na deviznem i« bila tendenca sprva čvrsta, a je kasne« je popustila, ker so bili iz Beograda javljenl nižji tečaji. Kotirali so: Dunal 0.1335—0.1345. Berlin 0.056-0.058, Italija izplačilo 412—415, London ček 430 do 431, Nc\vyork ček 93.75—94.25, Pariz 555—500, Praga 285.288; dolar 92.2; do 93, avstrijske krone 0.134—0.135. napoleondori 340—350, lire 405-107. BEOGRAD. Blaga dovolj, zanimanje zanj pa slabo, ker so bile ponudbe nad pariteto. Tendenca čvrsta, vse devize so narastle. Notiralc so: London 430 do 431, Pariz 552—560, Ne\vyork 94—94.50. Milan 411—411.50, Praga 285.75—286.50 Dunaj 0.134—0.135; dolar 02.50—93.50. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubljani. Lastnik In Izdaiatel) Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlfc. Vremensko pomočilo Ljubljana, 6. julija 1828 Ljubljana 30ti m n;nl morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavino min 7. 7R7-5 13-7 brezvutra mogla 86 14. :65-2 27-8 ser. rzh. več jasno — 21. 766-i 18-3 brezrotra — 7. 7665 20-0 ser. rih. reč obl. — 7, 764-7 190 brozretra — 7. 768 0 16-0 cev. vih reč jasno — 7. 768-8 18-0 lirejvctra jasno — 7. 766'8 13-0 n » — Ljubijaua , Ljubljana , Ljubljana . Zagreb . . Beograd , Dunaj • < Praga , , luomošt . V Ljubljani barometer nižji, temper. višja. Solnce vzhaja ob 4-13, jabaja ob 19'56 Ako želite kupiti 11B3 arceii sporočite Vaš naslov pod šifro „Parceie" na Atom:« Comoany- anončna družba, I lubljana. Kongresni trg 8. Zvonimlr Kosem: Minko »Prav tako! Človek ni nikoli dovolj nčen, pa 6e bi študiral vse življonje,» je pomodrovala Zal o k ari ca, misleč pri tem na obisk svojega bratranca Kras-nlka, bogatega trgovca v mestu. — »Polda, hitro odpiši papanu, s katerim vlakom namerava priti, da ga pojdo lahko moj mož čakat s kolesljom na postajo.« «ln pozdravlja vas vse skupaj, pa-pa, posebno Vas, mamica ...» je švigala gospodična Polda z očmi po pismu naprej. »Meni pa naroča, naj se zabavam kolikor mogoče veliko v prosti naravi, naj hodim v gozd, naj se kop-Ijem v potoku — da se povrnem potem kakor zagorela, krepka kmetica nazaj v mesto ... In tamburico ter violino mi pošlje v kratkem, da se ne bom dolgočasila samo s klavirjem... Ah, kako dober je moj papanek! . . .» Po končani preprosti predpoldnici se je napotila gospodična Polda v zgornje prostore, kjer so ji bili odbrali Zalokarjevi najlepšo sobo za čas njenega bivanja na deželi. Kakor zvest čuvaj je petero korakov za njo stopal Minko, tiho požvižgavaje predse. Sredi svetlega hodnika je mladenka obstala, zavrtela ključ v ključavnici in odprla vrata svoje sobe. Tistikrat jo Minko poskočil; plešoče se je zavrtel okrog gospodične in prav tako plešoče smuknil pred njo v sobo. »Kaj si res ti, Minko?« se je čudila gospodična Polda. »Piškotov bi rad — nI res? . . . Pa kdaj si se prttfliotapD za menoj?« »Še požvižgaval sem spotoma... me niste nič slišali?« »Glej ga ptiča . . . nisem mislila, da si ti! . . .» Soba je bila elegantno opremljena, vsa garnitura bleščeča, brez najmanjšega praška. Dišalo je po vijolicah in šmamicah, ki so se smehljajo klanjale izmed bujnih šopkov rož v tenkih japonskih vazah. Gospodična Polda je spustila eno gardlno, da se je prej žarka svetloba ublažila ln je prepregla vonjlvo sobo mehka, zelenozlata luč; potem je odprla klavir, sedla predenj na stol in udarila s prožnimi prsti po tipkah. Tre giorni son che Nina al letto se ne sta . . . je zapela 8 sanjavim, za to ljubko Per-golezovo jutranjioo ravno prav meh-kobno tresočim glasom, naslonjena s hrbtom na Btolu, z iztegnjenimi rokami, prste skakljajoče sem in tja po koščenih tipkah. Pa že je razgrnila pred seboj nove note, in po sobi je sladko zadonelo uekaj veselili melodij iz Mascagnijeve »Cavalleria rusticana«. Minko je ves čas tiho slonel za mizo, masteč se s podarjenimi piškoti in poslušajoč godbo, ogledoval zdaj množino skic in še nedokončanih slik m risb, ki so ležale vse na enem kupu med veliko paleto, čopiči različne velikosti in okroglimi tulci i oljnatimi barvami na mizi, zdaj zopet je prebiral naslove knjig, ki so se kupičile na drugem koncu mize in med katerimi je bilo poleg ttebeiega angleškega Slovarja največ Klpllnga, Bellova »Jane Eyre» in mnogo še neprerezanih spisov Darvvlna hi BOlaoheja; odprt je bil samo »Optimizem« slepe pisateljice sov Darvvlna hi BOlaoheja; odprt je bil Helene Keller. Zvoki godbe so nagloma potihnili. Gospodična Polda so je dvignila s stola, popravljajo si z dlanmi lase, zaprla klavir in stopila k mizi. »Čakaš, da bi te naslikala, Minko?« je veselo pogledala dečka in brskala s prsti med čopiči. Minko pa je slonel mimo kakor prej za mizo, vtikal piškot za piškotom v usta, in ee za odgovor dotaknil samo stvari, ki se je zdela njemu najbolj važna ln zanimiva: »Oh, gospodična, Vaši piškoti so ja res dobri. Prav vsi zaslužijo odlično!« »Pa nič!« je rekla gospodična Polda in se zasukala na peti. Razleknila je lakti ln zazdehalo se ji je. — »Dre-mavica se me loteva . . . odpottiti si moram nekoliko . . .» In vrgla se je vznak na široko oto-mano poleg klavirja, da se je ugrezni-lo pod njo in so zaškripala peresa. »Zdaj pa le pojdi, Minko, da bom lahko zadremala ...» je namignila dečku. »Ali pa — veS kaj — na travnik pojdi in natrgaj mi najlepših rož, kar jih moreš dobiti! Nekaj vaz imam še praznih . . . tudi v teh mora biti cvetje. Pa na vodo nikar ne pozabi, da bova lahko zalivala . . .» Minko je naredil zelo kisli obraz, ker se mu je bilo treba ločiti od tako lepe gospodične, vendar je takoj slu-šal in šel, oziraje se še med vrati proti otomanl. , » Ko se je Čez dobre pol ure povrnil, z velikim šopkom rdečih zvezdičastih ključnic, modrih spominčic, potonik, vijolic in maka ter s steklenic/) stu-denčnice, se je pretakalo v sobi tisočero opojnih barv razkošnega opoldanskega Bolnca. Minko je polnhkoma iu brez šuma zaprl za seboj vrata, stopil proti mizi, potem pa nagloma obstal, z zardelimi lici in bleščečimi očmi. Nad otomano je trepetajo visela mehka plast solnčne luči, roseč iz sebe biserne kaplje po vsem životu gospodično Polde, ki je spala in mirno dihala; ena roka ji je počivala na kipočih prsih, druga pa je visela z otomane navzdol, dotikajo se a prsti pisane perzijske preproge na tleh; med spanjem ji je bilo zdrknilo krilo do kolen in leva noga, tudi viseča z otomane, se je kopala v žametni luči gorečih žarkov; nad kolenom speti karminastordeči trak, ki je zavezaval nogavico, je poredno vabil k sebi žarek za žarkom preko sobe valujoče svetlobe. Tako zavita v ves sijaj, kar ga premore solnoe, je gospodična Polda sladko spančkala in v sanjah so vzletavali okrog nje beli angelci, škropeč na njo iz zlatih vrčov zlat blagoslov . . . »Zdaj ali pa nikoli! ...» je šinilo Minku v glavo in vroče mu jo postajalo. »Prav tiho se bom splazil k njej, da je ne zbudim . . . tako tiho, kakor maček ... in poljubil jo bom ... naravnost na ustne ali pa kani drugam, na vrat ali na prsi, kakor je poljubljal Artur Heleno ... Za slučaj pa, da bi se zbudila, ponesem s seboj šopek . . .» Postave je steklenico z vodo m mizo in takoj nastopil težavno p^ proti otomani. Po prstih, e sklonjenim tilnikom, se jo bližal predmetu Bvoje. ga hrepenenja, z desnico veslajoč pred seboj po zraku, v pobešeni levici šo, pek z rožami; tako je tihotapil vedoo bliže ln bliže, že vnaprej veseleč ^ zmage; vendar mu je roka, v kateri i5 tiščal šopek, podrhtevala, in za porode, ma bo mu padale lz nje rože na tla, Ozrl se je, in videč, kako se vleče za njim pisana sled cvetk, ga je Obšlo nc. kaj strahu podobnega pred samim ee, boj. »Še troje korakov, pa bo dobro.. $ je bodril sam sebe. In vzpel se je še bolj na prste tej se trudil, da bi stopal še tiše kakor doslej. Kakor tudi pa si je prizadeval, da bi si ohranil mirno kri, mu je is levice včasih pa včasih le še padla na tla roža. . . Korak pred otomano je obstal in sj položil prst na usta, »Pst! ... Še spi . . . In kako je lepa! Kam bi jo? Hm . . . samo na ust, ne jo bom . . . kakor črešnje, tako jih ima rdeče ...» 2e so je nag tistem trenotk Polda oči in se čudoma zazrla v deffci, »Rože sem Vam prinesel, gospodična .. .» je zajecljal Minko, sileč ee na smeh, ki naj bi zakril njegovo zadre-go. In res sta ga rešila — smeh in šo. pek. »Rože že? ... Saj res, pa še kako lepe . . . Zdaj si pa že priden, Minko!) (Dalje prihodnjič.' agnil . . . Prepozno! ... V >tku je odprla gospodična •tin«|« ■ državnim d»*. situ na upr.