P slišano Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzborl.sl, obdajte svoj mah oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po ramenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. ovsKega župana li računskemu Cena kurilnega olja s prevozom 95,00 sit. Cena diesefskega goriva D-2 s prevozom 167.80 sit PROlZvnnu Coni sta *e|J»*nl od 14, 4. do 27. 4. 2004. — NAFThih DERIVATOV d. o. o.. Redarska ulica 1, 9230 Lendava Brezplačna telefonska številka ((• 0801045^ ^slovenski portal n oglasov Zločini nad naravo »Urejanje« melioracijskih jarkov ob Ščavnici Matej Ste bili poškodovani doma, na delovnem mestu ali »prometni nezgodi? Želite primerno denarno odškodnino? www.novaodskodnlna.si 08020 21 Gomboc s svojimi modnimi kreacijami presega okvire lokalnih ODŠKODNINA MARIBOR. Komika c. 10$, FE FTU1. e. s. MURSKA SOBOTA. Trg mug« 8, tal: OZ 537 10 21 GSM 04 1 45« 703 Mercator ° m.t ljubljanske irilekarftf 990.- 79 999.- Posebna ALPSKO MLEKO 3i5 % W-U' J A/cj; Ljubljanske MLETA KAVA BARCAFFE JOOg, Droga, Portorož DEIT LIMONA J, 5 tir m, Kfflfuska, Rogaška S/atma ZB ponudba ^N' 379 SET BOSCH Str. 8 - Tudi Regina Olah iz Dolge vasi se je znašla med izbrisanimi »V Slovenijo sem se poročila, tu imam družino...« Str. 2 - Z gradnje ljutomerske čistilne naprave še niso začeli Je Janez Kopač pogodbo o sofinanciranju podpisoval s figo vžepu? Str. 23 - Terapevt Andrej Trampuž o dobrih zvezah Skok čez plot je trenutni balzam NAROČNIK ra S Ponudba velja do prodaje zalog. £ 2 AKTUALNO 15. april 2004-VEll Nekatere pasti in težave predloga novega zakona o (regionalnem) razvoju Kaj pa pokrajine? $ formalno ustanovitvijo regionalnega razvojnega sveta in možnostjo ustanovitve razvojne zveze občin predlog zakona posega v prizadevanja o krepitvi lokalne samouprave in ustanavljanje pokrajin. Da se vlada ne more dogovoriti o številu pokrajin in regij, je moč razumeti, da pa odločanje o tem da v roke oblasti željnim županom, pa je v letu državnozborskih volitev milo rečeno - nespametno Kot da ne bi pričakovali, da se bodo sedaj odvijale glavne besedne vojne okrog forme (torej števila regij, saj le to zagotavlja dodatne inštitucije in torej sredstva iz proračuna), nikakor pa ne okrog vsebine, ki naj bi jo predstavljala učinkovitejša in uspešnejša regionalna politika ter bogate, uspešne in močne slovenske regije v EU Medtem ko delovna gradiva Ministrstva za notranje zadeve razglabljajo o možnosti 6,8, 10 ali 12 pokrajin, pa predlog regionalnega zakona zapiše številko 14 razvojnih regij. S tem ko se je število regij iz 12 statističnih povečalo na 14 razvojnih, je bila Pandorina skrinjica odprta in lahko se je začel divji ples v maskah; Še tako pametni argumenti in razlage, da »razvojne regije« ne prejudicirajo pokrajin, so v istem trenutku izgubili »ukaželjno« poslušalstvo. Strateški razmislek ati politika? S tako zastavljenim zakonom (regionalna) razvojna politika težko postane bolj transparentna, bolj usklajena in bo Še bolj odvisna od javnofinančnih virov. Da sploh ne govorimo o tem, da bo na regionalni ravni tudi manj avtonomna, saj bo še bolj, kot je, to sedaj, odvisna od proračunskega denarja. Mirno lahko trdimo, da je »med vsemi slabimi alternativami« še najmanj slaba tista, ki je v veljavi. To pa pomeni, da lahko sedanji sistem regionalne politike, ki je bil postavljen v letu 1999, še naprej - enako uspešno - služi potrebam slovenske regionalne politike. za njegovo »nadgradnjo« na državni in »poglobitev- na regionalni ravni pa bi lahko poskrbeli s sprejetjem ustreznih podzakonskih aktov. V času pogajanj z Evropsko unijo je »stari« zakon več let operativno dozoreval v skladu s prilagoditvami, potrebnimi za izvajanje strukturne politike EU v Sloveniji. Lahko pričakujemo, da se bo »implementacijski deficit« na področju razvojne politike, na katerega je že večkrat opozoril vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj ter je bilo za področje regionalnega razvoja nanj opozorjeno tudi v lanskem Poročilo o regionalnem razvoju, s takšnim zakonom še povečal. Tako temeljito poseganje v ustroj in spreminjanje izvajalskih inštitucij, ki so zadolžene za izvajanje strukturne politike EU v Sloveniji tako na nacionalni kot na regionalni in občinski ravni, namreč ne more prispevati k uspešnejšemu koriščenju evropskih sredstev, za katera imamo na razpolago manj kot polovico Časovnega obdobja, ki je bilo sicer na razpolago sedanjim državam članicam. Kot da ne bi imela velika večina izvajalskih inštitucij za strukturno pomoč EU že sedaj veliko dela z novitetami, ki jih predpisuje EU. Kljub dobrim namenom - ukvarjanje s samim seboj na ta način in v tem »pripravniškem« obdobju pred vstopoip v EU Sloveniji nikakor ne koristi. Aprila pred dvema letoma je direktor Komunalno-sta novanjskega podjetja Ljutomer Stanislav Klemen v imenu pooblaščenega investitorja z občinama Ljutomer in Križevci ter podjetji Krka, Mlinopek in Ljutomerčan podpisal pogodbo o nameri gradnje centralne čistilne naprave z napovedjo, da bo zgrajena do leta 2004. Prišel je torej napovedani čas, vendar z gradnjo sploh še niso začeli, čedalje bolj neuresničljiva pa postaja tudi druga napoved iz decembra ob podpisu pogodbe o njenem sofinanciranju, in sicer da bo zgrajena do pomladi prihodnje leto, saj ni bil objavljen niti razpis za izvajalca del. Jožef Špindler je na zadnji seji občinskega sveta na svetniško vprašanje, zakaj z gradnjo še niso začeli, odgovoril, da zato, ker finančno ministrstvo ni nakazalo državnega deleža, brez tega denarja pa po zakonu o javnih financah in zakonu o javnih naročilih ni mogoče objaviti razpisa za izbiro izvajalca oziroma bi v tem primeru ostali brez državnega prispevka. Je torej minister za okolje, prostor in energijo decembra pogodbo o državnem sofinanciranju Koordinacije županov - sestanki zaradi sestankov Kje imajo sedaj župani svoja jajca? Franc Možnar Le kakšne koristi so bile od zadnje 9. koordinacije pomurskih županovv Murski Soboti? Pri točki o ustanovitvi Zveze občin Pomurja se odloka o ustanovitvi zveze sploh niso dotaknili. Resda pa so veliko govorili o tem, kakšno zvezo potrebujejo - in bolj malo povedali. Odlok, ki ga je pripravila Mestna občina Murska Sobota, je ostal nedotaknjen. Zato so na koncu sprejeli sklep, da ga bodo župani obravnavali na občinskih svetih, predloge in mnenja za spremembe in dopolnitve odloka pa Mestni občini posredovali do 15- marca. Do tega roka pa ni prispel prav noben predlog za spremembe, pa niti to, da se s predlaganim odlokom strinjajo. Soboški župan Anton Slavic je v spremni besedi v dopisu, ki ga je poslal županom in tudi medijem, zapisal; »Trdno sem prepričan, da je formalno povezovanje občin nujno, če želimo Pomurje narediti prepoznavno in izpolniti obveznost do svojih občanov. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa je prepoznavnost pokrajin Še toliko bolj pomembna« Nadalje navaja: »Upam, da neprestano izražena potreba po povezavi pomurskih občin na pogostih koordinacijah pomurskih županov in tudi sicer ni bila zgolj deklerativna. V tem primeru so koordinacije županov zgolj sestanki zaradi sestankov in medijske pozornosti« V prepričanju, da ni tako, pričakuje od županov, da bodo osnutek posredovali svojim občinskim svetom. Kot razumni rok, da se odlok sprejme v vseh občinah, pa naj bi bil, kot ocenjujejo, do maja. Z gradnjo ljutomerske čistilne naprave še niso začeli Je Janez Kopač pogodbo podpisoval s figo v žepu? Občina krivi državo, finančno ministrstvo pa pravi, da je občinska dokumentacija nepop0* In kaj o zamudi pri gradnji centralne čistilne naprave pravijo v ljutomerski Krki, ki bo zanjo prispevala 296 milijonov tolarjev, in Mlekoprometu, ki bo dal 184 milijonov? Krkina služba za stike z javnostmi nam je sporočila, da kljub zamudi pogodbe o sofinanciranju ne nameravajo prekiniti, za gradnjo lastne čistilne naprave pa bi se odločili, če bi prišlo do večletne zamude. Za sofinanciranje skupne čistilne naprave so se namreč odločili tudi zato, ker tako želijo pomagati pri rešitvi ekološkega problema lokalne skupnosti v Ljutomeru, so še zapisali v odgovoru. Mlekoprometu odlaganje začetka gradnje zaradi trenutnih finančnih težav po svoje celo ustreza, ne pa tudi dolgoročno, je povedal direktor družbe Ernest škraban, saj želijo pridobiti okoljski certifikat in s proizvodnjo zadostiti visokim tehnološkim standardom. S fizikalno in biološko čistilno napravo, ki jo imajo znotraj podjetja, so problem odpadnih voda delno sicer že rešili in tako izpolnil i evropske norme, vendar jim je zaradi varovanja okolja veliko do tega, da se čistilna naprava zgradi, sami pa obljubljajo, da bodo poravnali svoj del obveznosti. čistilne naprave v višini 206 milijonov tolarjev podpisoval s figo v žepu? Po poizvedovanju na finančnem ministrstvu so nam odgovorili, da jim je ljutomerska občina vlogo za izdajo soglasja k investiciji poslala trinajstega januarja, vendar so po pregledu ugotovili, da je bila nepopolna. Manjkali so proračun obeh občin in pisna dokazila vseh drugih sofinancerjev, pomanjkljiva in neusklajena pa je bila tudi investicijska dokumentacija. Po pozivu k dopolnitvi vloge je potem občina petega in petnajstega marca poslala dopolnila, vendar so na ministrstvu po ponovnem pregledu ugotovili, da dokumentacija še vedno ni popolna, in občino prvega aprila zaprosili za dopolnila. »Občina mora dopolniti vse dokumente, v katerih se prikazujejo viri za financiranje navedene investicije (proračun občine za leto 2004, investicijski program in obrazec 3, s katerim se prikaže zapiranje investicije po virih in letih), kajti po izjavah Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 8.3- 2004 bosta obči- Se zavedajo skupnih interesov? Dokument, ki je bil že na prejšnji koordinaciji predložen vsem pomurskim županom, govori o sodelovanju in upravljanju pomurskih občin na različnih področjih. Pri tem gre za področje komunalnih, energetskih, prometnih ter drugih infrastrukturnih naprav in objektov, ki presegajo posamezne občine, za pridobivanje in ohranjanje programov bolnišničnega zdravstva, pridobivanja programov višje in visokošolskega izobraževanja, pridobivanja sredstev iz državnih skladov in skladov Evropske unije, za delo na področju ustanavljanja bodočih pokrajin, spodbujanje regionalnega razvoja, povezovanje in sodelovanje z regijami v državi in z regijami v državah Evropske unije ter druga področja Širšega na Ljutomer ževci v letu uporabili tudi takse za obreme#^ lja.TavhpavV*^ tih ni upoštevaj ru zapisali z M®* ^ .s ce.Ob tem mora 00°® ^ še investicijski bela 3 »Viri m ranjaCČNLiutofl^jpI cenah« ne zajema odobrenih z ' ,.^4*' izkazati pa moram« > namiko odobrenih'^? žavnega obveščena s stva za okolje, P^ ' takoj, ko bo na v bren Razdeli**^ sredstev občina®2 2004-2006.« / Ministrstvo za I rej izdalo soglasje- . ■ polnjeni vsi P°8° ’ ko s finančnega®^-gre za to, da bi> X Zagotovitev sred v pristojnosti M«*' okolje, prostor J ima v ta namen P stva,»- nimapr2vri^ Vključenih načr programov > kot to zahteva z»7JlU# juČitvijo^t’ dnjo čistilne fDI, izpolnjeni P08^ odobrenih do občini nas vljenih ‘ ložitvi ^“^vneH’/i za pridobitev ;Vu>1 ; zapisali z " ^,3* j pomena. In ta odlok imajo župani na svojih mizah že nekaj tednov, vprašanje pa je, koliko se jih ga je sploh dotaknilo ali obravnavalo. Če bi ga vzeli v roke ali prebrali, bi verjetno tudi podali in poslali svoje mnenje. Torej dokument stoji ali leži nekje v predalu župana in Čaka na naslednjo koordinacijo županov, kjer spet ne bo pomursko naravnanega župana, ki se ne bi javil k besedi In povedal »nekaj pametnih« na temo, kako pomembno je povezovanje občin in da je on »ZA« Zato, ker so tam novinarji in mediji. Edino to šteje. Da bi kdo odlok v miru preštudiral, pa ni časa. Na zadnji koordinaciji so največ govorili o tem, kam bo kateri župan nosil jajca Pozabili pa so se celo dogovoriti, kateri od županov je na vrsti, da skliče 10 koordinacijo županov. To vlogo je kasneje sprejel lendavski župan Anton Balažek. Takrat bo spet priložnost, da si vzamejo cel dan za sestanek ter da na široko in dolgo razpravljajo, kako bo ali je potekalo slavje ob vstopu v EU Za pomembna vprašanja, ki se tičejo vseh občin in tukajšnje ljudi, pa bo spet zmanjkal časa. A. Nana Rituper Rodež Puconski svetniki ugodili študenti1 Rastku Ladinku n« naoinu uauiiirw ’ a treba vračati obr^ Svetniki puconske občine so obravnavan i . Ladinka za oprostitev obresti pri vračilu je namreč prejemal kadrovsko štipendijo ob« •’ । m* poučevanje angleškega jezika na puconski us®, mu je po njegovih besedah precej olajšalo ¥ V skladu s pogodbo o štipendiranju bi moral >"1'' ',1(4^1? merje na osnovni šoli po koncu študija kot učitelj h,| s* vendar se je zaradi želje po podiplomskem študij«' ' j delovnega mesta v Ljubljani, kjer bi študij tudi na^1' , ,jt . Do sedaj je opravil vse obveznosti na I akni«"1' c n \■ plomske naloge. Na zagovor Še vedno čaka, *1 ® Jp g ampak čaka, da mu predpišejo rok Predvidoma1,1 ./ semester začel s podiplomskim študijem, še prej Pa jof pedagoškega izobraževanja na fakulteti. Seveda Je tudi s stroški, sam pa še ni zaposlen, zato je na obLL |(j||r«' prošnjo za oprostitev vračila obresti od prejete sti|> možnosti za obročno odplačevanje le-te Svetniki so njegovi prošnji ugodili in ga i»pr....ili'J .'. ', višini 244 tisočakov, glavnico v višini 930 tisočak® n'1 ,! v osmih zaporednih mesečnih obrokih do j -■ »Takrat nam je manjkal učitelj angleškega |C^kJ spremenile, čeprav bi raje imeli domačega učite1!-1 | Moje mnenje je, da Rastko Ladinek mora povrn1 p . d bila to izključno namenska sredstva, obresti pa m1' |^rrJ r [ je predlagal podžupan občine Ernest Nemec, ki ie' vne šole Puconci. . ( Svetnik Evgen Sapač pa je bil še realnejši. »V , distov nikoli ne dela tam, kjer so dobivali štip^0^' t VESTNIK T15. april 2004 AKTUALNO basovskega župana prijavili računskemu sodišču Glavni greh občine je naložba v izgradnjo šole ’ve bi bili gospodarsko podjetje, bi bili zreli za stečaj,« je povedal Jaušovec Jaušovec »alba, od- Bi‘a,aaL ". ' Kenije. Me ln "e&wLj nezakonito čin^r^no ravnal z ob-no ln. . ^’os«btio lastniških na sk°do rogašo- damhvinarske konfe-Mej . V5«1” javnost, še » J 6 e 1 n občanke c'he ° priiav' žuP»na ob-eiJ«iskeL VciJanka Halba Ra- »!°sPodarn 1 nezakonitega in ^1^.. ega riVnanja z ob-' "čicinp PTipt’|j- 'htit j . likvidnostne SL’Kih V konec 11 župan nehal pla- O2iroina kratko-’"Mnzvajalcemno-ž* osnovne šole fPom-'''"'Ur, ltK] Je>davletu Noii!-1?“^la izpolnje-J Onskih obveznosti .... h^^JurijinOŠ t r ''^iznašata 13,2 ^'Raitnk^ P°katC' 5^n'ob<‘na Zavodu za 3 ’’Inna tolarjev in U dmJmUd "'11 obre' 11 n ’ k pa je podjetju 260 ' Mto, " zuPan pa » l“ski s katero do $oročno fi-C"' ZaMe?ZirOmado1' n'V:;k j I Vani£- kar pa ’Ubda petkova se- ja občinskega sveta, na kateri je svet na predlog podžupana Stanka Štotla (SDS) razrešil člane nadzornega odbora s pojasnilom, da nadzorni odbor ne opravlja svoje funkcije. »To moram demantirati,o pravi Jaušovec, »nadzorni odbor je svojo funkcijo opravljal korektno, poročilo zaključnega računa za leto 2003 je poslal županu, župan je na to poročilo napisal ugovor, vendar predsednik nadzornega odbora Drago Lang ni sklical ponovne seje odbora in poslal dokončnega poročila občinskemu svetu v vednost. V poročilu se je jasno videlo, da župan dela v nasprotju z zakonodajo.« Tako je bilo v letu 2002 predvidenih 200 milijonov tolarjev investicijskih stroškov za gradnjo šole, župan pa je, po Jaušovčevih besedah, sklenil pogodbo za 300 milijonov in tako za približno 50 odstotkov presegel proračunska sredstva. Jaušovca moti tudi to, da zara- di tega, ker župan še vedno ni predlagal izplačevanja nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačujejo v večini občin, njihova občina pri 320-milijonskem letnem proračunu izgubi okrog 15 milijonov tolarjev letno. In kaj na očitke pravi župan? »Presenečen sem nad odzivom medijev. Tak način medijskega nastopa je simptomatičen glede na trenutni Čas, ko je leto volitev, ko je SLS izstopila oziroma je bila odstranjena iz vladne koalicije in seveda po seji občinskega sveta, ki je z odlokom sprejel in potrdil zaključni račun za leto 2003, in ko je zaradi neučinkovitosti oziroma nedelavnosti razrešil celotni nadzorni odbor, katerega članica je Janko Halb, SLS, župan občine Roga-šovci: »Ni res, da ima občina neporavnane obveznosti, kjer so socialni oskrbovanci. Torej niti tolarja in niti ni zavoda, ki bi karkoli terjal občino, da ne bi imela neporavnano.« tudi Tamara Gaber, osebna partnerica Zvonka Jaušovca. Kaže, da je celotna zadeva politično »V poročilu se je jasno videlo, da župan dela v nasprotju z zakonodajo,« navaja Jaušovec. motivirana, in politični motivi se preoblikujejo v zelo konkretne, da ne rečem polkriminalne trditve. Obžalujem, da gospod svetnik, ki je zadevo predstavil tako pomembno ali fascinantno, ni zadnjič diskutiral na to temo na občinskem svetu, ko je svet o b rav na val zakl j učni raču n.« Najbolj sporna investicija, na- '£ X z REHA Klinik Maria Theresia v Bad Radkersburgu (v Avstriji), zasebna rehabilitacijska klinika za ljudi z nevrološkimi in ortopedskimi okvarami ) . " p^,. ’’ 1,0 (zdravstveni tehnik s strokovnim izpitom), . , HA-lioika, hkuJnjg - . Izstop k zdravstveni negi, negi, ue|;j '' ’• stimulacije in kinestetike, Cr,Pravijer ^ravi jenn^ ' ultid isc i pl (nam e ga sodel ovan ja, ^'“b^anja. 'At„ ^^^'emere, ’ an9ažiranem timu, ■ '1 (eder, letne 'Zobraževanje ter možnost osebnostne rasti. v nem®kem jeziku na naslov; u„ Phnik maria theresla 7®'delinde Mate i .^en5trarje 24 Bad Radkersburg Odva Medicinsko sestro . 93 nn,-. . ZvonkoJaušovec.ZLSD, rogašovski občinski svetnik: »Tukaj so opomin OŠ Sveti Jurij, OŠ Cankova, opomin Davčnega urada Murska Sobota za zdravstveno zavarovanje za leto 2003, naj večji dolg pa je podjetju Pomgrad.« trenutku izgubila okrog 120 do 130 milijonov in investicija se je tako podražila na okrog 700 milijonov Šolska oprema, kuhinja in čistilna naprava pa stanejo okrog 54 milijonov. Tako je kompletna pogodbena vrednost okrog 740 milijonov.« Halb je povedal, da je znašala glavnica dolga konec leta 2003 glavnemu izvajalcu, podjetju Pomgrad, 163 milijonov tolarjev. V predhodnem dogovoru z glavnim izvajalcem del in v soglasju z občinskim svetom so se dogovorili, da se plačilo porazdeli tako, da bodo mesečno iz proračuna plačali 8,4 milijona tolarjev in bi »Kaže, da je celotna zadeva politično motivirana, in politični motivi se preoblikujejo vzelo konkretne, da ne rečem polkriminalne trditve,« pravi Halb. ložba v novo šolo, se je začela 1998., kot je pojasnil Halb in kar nekajkrat poudaril, da se je zanjo odločil občinski svet in ne župan. Predračunska vrednost in kasneje pogodbena vrednost za objekt nove šole brez opreme je bila ocenjena na 560 milijonov tolarjev, 359 milijonov ali 64,5 odstotka pa je v treh obrokih zagotovilo ministrstvo za šolstvo. »V letu 1999 je zaradi uvedbe davka na dodano vrednost občina v dolg tako poravnali do junija 2006. Halb je še poudaril, da: »Župan deluje popolnoma transparentno v skladu z zakonom kot varuh zakonitosti in nobenih projektov ne vodi ne zasebno in ne prikrito ali kakorkoli odtujeno od organa, ki sprejema dokumente.’ Na koncu je še zavrnil očitke, da bi bila občina kakorkoli dolžna zavodom, kjer so socialni oskrbovanci. Vanja Poljanec Karntner Sparkasse svetuje: Korak pred konkurenco s krediti za podjetnike Dobre poslovne ideje zahtevajo dobrega poslovnega partnerja. Želite ustvariti poslovne prostore, povečati obstoječe ali posodobiti njihovo infrastrukturo? Karntner Sparkasse je partner, ki se odzove na vaše zahteve s celo vrsto prednosti. Naš investicijski kredit z devizno klavzulo med drugim omogoča: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let • možnost moratorija na odplačevanje glavnice • izplačilo kredita v več delih • mesečni ali četrtletni Interval odplačevanja • svetovanje na sedežu vašega podjetja Komentar Čez petnajst dni bodo maratonci začeli teci častni krog. Tako je videti pred evforijo, ki zajema mejno pokrajino v mrzličnih pripravah na počastitev našega vstopa v Evropsko zvezo. Prireditev bo veliko. Nič hudega, saj le gre za neki dosežek in nov začetek, upajmo da boljši, v veliki Evropi, ki pa zgodovinsko gledano do slovanskega porekla ni imela vedno dobrega odnosa. Upajmo, da so časi drugačni in tudi pogledi širši Predvsem sami si bomo postiljali postelje, na katerih bomo spali. Vtem smislu si lahko zastavimo vprašanje, ali smo čas za pripravo postelj dovolj izkoristili, mislim seveda v ožjem lokalnem smislu. Tudi Evropa ni brez ran in to Je že zaznala. Že nekaj časa se srečuje s krizo, ki jo je zajela po evforičnem političnem času iz začetka devetdesetih s padcem berlinskega zidu, ki je posledično odprl mita tudi nam. Zdaj je na razpotju in to razpotje se kdže že nekaj časa in ga močno čutimo na lokalni Finiš ravni. Z Lizbonsko strategijo sije Evropa začrtala prehod iz tradicionalne industrijske družbe v družbo znanja, inovativnosti in konkurenčnosti. Žal nas je naša ekonomska vezanost na tradicionalno »prijazni nemški trg« za naše izdelke oziroma delo odrinila na rob nove zgodbe. Na eni strani nam je omenjeni trg, ki je začel pešati s krajšo časovno zamudo, resda navidezno pomagal, da smo brezskrbno zaužili uspehe z začetka devetdesetih - ne samo r evropskem kontekstu, ampak tudi ob lastni osamosvojitvi. Hkrati nam je to pomagalo, da nas je balkanski gospodarski polom le oplazil. Toda vse to je udarilo na dan toliko intenzivneje pred dobrimi tremi ali štirimi leti. In temu, kot kaže, ni videti izhoda. Rezultati »našega varuha« in »paradnega nemškega konja« Mure niso ravno obetavni. Pa ne samo Mure, tudi češe ozremo na domačo sceno, ni opaziti miselnih premikov. Lokalni oblastniki očitno še niso izživeli akumulacije »prvobitne oblasti«, zato ni nobeno presenečenje, da še naprej vsak vztraja za svojim okopom. Zato tudi ne zaznavajo, morda pa tudi ne razumejo cilja iz Lizbone. Če bi ga, bi že bistveno prej razumeli potrebo po študijski knjižnici kot enem od predpogojev za tehnološko prestrukturiranje, da o sedanji nameri ali o odloku o povezovanju ne izgubljamo besed. Čeprav je tudi res. da vse to počnejo preveč un ificirano, po podobi enega prepričanja, kot da drugih ne bi bilo in kot da ne bi bila legitimna. Ali povedano drugače, preveč se poskuša narediti po podobi enega lobija. Kljub vsemu seje nekaj le premaknilo. Četudi vsi po vrsti odpisujejo kmetijstvo, to vsaj v enem delu kaže zobe in dokazuje, da le ni tako zanič, da se nanj ne bi splačalo nič staviti. Tu pač ne moremo prezreti KG Rakičan in njegove povezanosti s predelavo na eni in z vzpostavljanjem partnerskih povezav s kmeti, ormoške Tovarne sladkorja in vsega, kar veže nase. Na drugi strani je tu investicijska dejavnost, ki je zelo povezana s storitvami in ki ima v Evropi svoje mesto. In navsezadnje je se turizem, ki se dviguje In kjer se kažejo pozitivni » učinki« tujih naložb. Tu pa smo pri zgodbah, ko lahko pričakujemo povratne pozitivne evropske učinke, tudi kapitalske, ki bodo vplivalipre- dvsem na kakovost življenja. J. V. Postopku za opremljanje porodnišnice zelena luč? Po sicer neuradnih informacijah naj bi republiška revizijska komisija glede pritožbe na razpis za dobavitelje medicinske opreme za murskosoboško porodnišnico odločila, da se s postopkom lahko nadaljuje, seveda brez izbire dobavitelja operacijskih miz, zaradi česar je tudi prišlo do pritožbe potencialnega dobavitelja. Če informacija drži, to pomeni, da ne bo potrebna objava novega razpisa, ampak bo komisija za izvedbo postopkov javnega naročila, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravje, z delom nadaljevala tam, kjer je vsa zadeva zastala, torej pri odpiranju ponudb, ki pa jih bodo morali ponudniki zaradi časovnega presledka v določenih delih Še osvežiti. Glede na to, da je imela pritožba odmev tudi v medijih in javnosti, ter na aktualne politične razmere lahko pričakujemo, da bo komisija za izvedbo postopkov sedaj pohitela z delom. Kljub temu se bo glede na vse roke, ki jih določa zakon o javnem naročanju, opremljanje porodnišnice v najboljšem primeru lahko začelo po poletju. M. H. Več na www.sparkasse.ai Klaudija Kuhar Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Murska Sobota Slovenska ulica 29 Telefon; 02/512 45 20 info@sparkasse.si Zaupanja vredni strokovnjaki so vam vedno na voljo. SPARKASSE Moderna evropska banka LOKALNA SCENA 15, april 2004r VESI OBVESTILO o spremembah poslovnega časa in uradnih ur v Upravni enoti Murska Sobota Na podlagi Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS št. 21/2001, 54/ 2002, 31/2003 in 18/2004) objavljamo spremembo poslovnega časa in uradnih ur v Upravni enoti Murska Sobota Poslovni čas v upravni enoti Murska Sobota (sedež UE, Kardoševa 2, Ljutomerski zdravstveni dom brez izgube I Od ustanoviteljic niti tolarja Še letos novi prostori za nujno medicinsko pomoč Murska Sobota) je v: - ponedeljek - torek -sredo - četrtek - petek od od od od od 8.00 do 15.00 8.00 do 15.00 8.00 do 17.00 8.00 do 15.00 8.00 do 13.00 Enak poslovni čas velja tudi za Izpitni center Murska Sobota in KU Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Martjanci, Puconci, Rogašovci in Tišina. Znotraj navedenega poslovnega časa so uradne ure v: - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 -sredo ■ petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 13.00 Enak razpored uradnih ur imajo tudi KU Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Martjanci, Puconci, Rogašovci in Tišina. V Izpitnem centru v Noršinski 8 v Murski Soboti so uradne ure vsak poslovni dan, in sicer: - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 - torek ■ sreda - četrtek - petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 Od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Od 8.00 do 13.00 Teoretični del vozniškega izpita se opravlja v sredo ob 11.00 in 14.30. Poslovni čas in uradne ure na preostalih krajevnih uradih; 1. Krajevni urad Šalovci Ponedeljek Sreda Četrtek Petek od 8.00 do 15.00 od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 15.00 Od 8.00 do 14.00 Uradne ure na krajevnem uradu so v: ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 - sredo - petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 13.00 2. Krajevni urad Prosenjakovci Ponedeljek Torek Sreda Petek Od 8.00 do 15.00 od 8.00 do 15.00 od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 13.00 Uradne ure na krajevnem uradu so v: - ponedeljek - sredo - petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 od 8,00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 od 8.00 do 13.00 3. Krajevni uradi: Bodonci, Bogojina, Križevci in Mačkovci poslujejo v: Torek Četrtek Od 8.00 do 15.00 Od 8.00 do 15.00 V navedenem poslovnem času so na teh krajevnih uradih uradne ure v: ■torek ■ četrtek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Uradne ure po telefonu in elektronskih medijih zagotavlja upravna enota vsak dan v času uradnih ur. V sWadu s 3. členom Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami upravna enota zagotavlja dajanje informacij strankam po telefonu v okviru poslovnega časa vsak poslovni dan. Nov poslovni čas in razpored uradnih ur velja od 27.04.2004 dalje. Načelnik Upravne enote Geza FARKAŠ, univ. dipl. pol. Geza FARKAŠ, univ. dipl. pol. I.r. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LENDAVA Sprememba uradnih ur v upravni enoti Lendava Obveščamo vse cenjene stranke, da bo na osnovi določil uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave, ki jo je sprejela vlada RS, od 27. aprila 2004 dalje spremenjen čas uradnih ur za stranke v upravni enoti Lendava (občinska zgradba). Uradne ure za stranke bodo: Dopoldan Ponedeljek od 8. do 12. ure Sreda od 8. do 12. ure Petek od 8. do 13. ure Popoldan od 13. do 15. ure od 13. do 17. ure Uradne ure na krajevnih uradih v Črenšovcih, Turnišču in Dobrovniku bodo v istem času kot na sedežu upravne enote. Na KU Velika Polana bodo uradne ure v ponedeljek in petek, v istem času kot na sedežu UE, v sredo pa od 13. do 17. ure. Na KUGaberje bodo uradne ure vtorek in četrtek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo pa od 8. do 12. ure. Krajevni urad v Centihi bo še odprt do 30. junija 2004, ob torkih od 8. do 15. ure, po tem datumu pa se KU Centiba ukine in se bodo upravne naloge izvajale na sedežu UE v Lendavi. V času uradnih ur občani lahko dobijo informacije tudi po telefonu in elektronskih medijih. Svetovalec za pomoč strankam (sprejemna pisarna) pa daje informacije vsak delovni dan od ponedeljka do petka po tel. št.: 574 1180 in 574 1181. NAČELNIK UE Stefan GJERKEŠ, univ. dipl, ekon., I.r. Zdravstveni dom Ljutomer je lani pozitivno posloval, presežek prihodkov nad odhodki pa je bil 135 tisoč tolarjev. Ob nizki rasti prihodkov, ki so bili višji le za poldrugi odstotek, jim je tak poslovni izid uspelo doseči z zmanjšanjem stroškov, oziroma varčevalnimi ukrepi, ki jih je svet zavoda sprejel po lanskem negativnem poslovnem izidu. Ljutomerski zdravstveni dom je lani ostal brez državnih sredstev za demografsko ogrožene, kar je prejšnja leta znašalo okoli dva milijona tolarjev. Ministrstvo za zdravje je namreč pripravilo nova merila,»... kjer pa niso upoštevali tega, da zdravniki na sedežu zdravstvenega doma dejansko delajo za vse štiri občine«, je povedal direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Jože Šumak, dr stom Manj prihodka je imela tudi medicina dela, saj so odpadli pregledi nabornikov, kar jim je letno prinašalo dobra dva milijona tolarjev, ter delavcev v živilski industriji in kuhinjah. Niti tolarja lani niso dobili tudi od ustanoviteljice, to pa so občine Križevci, Razkrižje, Veržej in Ljutomer, saj jim denarja niso namenile ne za nakup medicinske opreme niti za investicijsko vzdrževanje. »Ob tem pa Občina Ljutomerjpobira najemnino od dveh zdravnic s koncesijo, ki sta v prostorih zdravstvenega doma, mi pa moramo skrbeti, da so ti prostori in pa tisti, ki jih imata v skupni rabi, primerni za uporabo,« je izjavil Jože Šumak. Še letos bo tu potrebno zamenjati okna in obnoviti sanitarije, kar je zdravstveni dom še pred sprejemanjem občinskega proračuna najavil občinski upravi, vendar tega potem niso uvrstili med proračunske izdatke, prav tako pa se na občini ne strinjajo s pre- dlogom, da bi zaradi tega najemnino prepustili zdravstvenemu domu. >Na srečo pa so tudi odhodki porasli le za slab odstotek,« je v nadaljevanju pogovora dejal sogovornik. Po odločitvi sveta zavoda so zmanjšali delo po pogodbi, manj je bilo tudi dežurnih ur pri zdravnikih in v reševalni službi, stroške pa so zmanjšali tudi s skupnimi javnimi razpisi oziroma naročili pomurskih zdravstvenih domov, in sicer za nabavo različnih materialov. »Še najbolj pa se je poznalo to, da smo v kliničnem laboratoriju prešli na novo tehnologijo.* Leto prej so laboratorijski stroški znašali Štirinajst milijonov tolarjev, lani pa zaradi uporabe nove tehnologije samo deset Tako kot v ostalih zdravstvenih domovih so tudi pri njih več dela, kot so se pogodili s plačnikom, opravili v splošnih ambulantah, predvsem zaradi kura tivnih pregledov; pi,nlt služba je opravila ve • : domu, z reševalnimi vo®!1 opravili kar za 50 trov več, kot jim /e thh »in to kljub tem«, ze organiziramo skupi 11 Pomurje,« je povedalM nik Prevozi z resevi^' vozi so se povečali prt ' dnevnim prevažanje®1 - ‘ na zdravljenja na onb> *1 delek kliničnega ce0 bljano. V vseh ostalih0 stih so dosegli načrto’®* dela. Ljutomerski zdravi ■' se lani ni loteval vecjk ■ so pa nadomeščali opremo, /jinčuni1 vozilo za prevoz K*1 j nikov in kupili novo ir dializnih bolnikov,^ " čaka gradnja prostor® medicinsko poino^ i kliničnega laboratonp t s 1 l t ( i I ( 1 ! S 5 1 I 1 j I 1 I i I I i Občina Gornja Radgona pomaga En evro na prebivalca Sredstva za mariborsko Medicinsko fakulteto Univerza v Mariboru in splošna bolnišnica v Mariboru sta zaradi pomanjkanja zdravnikov ustanovili Medicinsko fakulteto pri Univerzi v Mariboru. Da bi delo in izobraževanje novih kadrov potekalo nemoteno, morajo biti zagotovljeni tudi ustrezni prostori in oprema. Večino prostorov je zagotovila Univerza v Mariboru, treba pa je zagotoviti tudi del iunkcional-nih prostorov in opreme pri predkliničnih predmetih, kot so biokemija, anatomija, patologija, fiziologija in tako dalje, za kar je potrebno približno 220 milijonov tolarjev. Tako kot večini prebivalcev Pomurja, se tudi občinskemu svetu Gornja Radgona zdi pridobitev Medicinske fakultete izjemno pomembna, zato so se svetniki odločili in soglasno podprli sklep o pristopu k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za razvojni projekt Medicinske fakultete pri Univerzi v Mariboru. Občina Gornja po popisu 2002 12.416 vsakega prebivalca bo odštela en tolarski vrednosti s- . lijone tolarjev. Svoj ski delež bodopok^F tih. Sredstva za črpali iz splošne P rezervacije, za1 .y v ■’ pa jih bodo zag^N letnem proračun^ Predsednik °d^jji)f| bene dejavnosti, ■ menčič, jesve^ je enako treba Pokrajinsko in nico v Murski SoW* sti občine do nje1 poli’ VanP , Na vidiku spremembe in dopolnitve zakona o osnovni šoli Lahko samo dva izbirna predm^ Z Ministrstva za Šolstvo, znanost in šport so nam sporočili, da je Vlada RS že določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in predlagala Državnemu zboru, da ga sprejme po skrajšanem postopku. S predlagano spremembo zakona število izbirnih predmetov, ki jih izberejo učenci v tret- Republika Slovenija, Upravna enota Ljutomer objavlja v skladu z Uredbo o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS št. 21/01, 54/02,31/03 in 18/04) naslednji Razpored uradnih ur v Upravni enoti Ljutomer in krajevnih uradih 1. URADNE URE - najmanj trikrat tedensko: - ponedeljek od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 15. ure - sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 17. ure - petek od 8. ure do 13. ure jem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ostaja enako (trije predmeti), pri čemer ima vsakdo možnost (po lastni presoji), da lahko iz celotnega nabora izbirnih predmetov v sedmem, osmem in devetem razredu namesto treh izbere dva predmeta. Obenem pa bodo imeli vsi učenci pravico, da izberejo tri izbirne predmete. Predvideva se, da bo dolgoročno prevladala izbira treh predmetov, ki bo učencem omogočala pridobiti več znanja. V primeru, da učenec izbere tri izbirne predmete, se bosta pn določitvi splošnega učnega uspeha upoštevali le najvišji oceni dveh izbirnih predmetov Spremembase 'overjanje znar J ‘ preverjanje zna' J mi preizkusi obdobij. Po vsebinsko ustrezni' tev standardov zi’ ,,m erit z preizkusi znani' j. ■ , dobij. Gre z« st,J' ki so določen* ■ . ^ijit* v razponu o« 1 višjih. ixir*’ J/ Čebodod-^' membe Pll(r,4"0 ,^1 zboru, bodo n‘ , „1^ Ijati ževnove«1 2004/2005. 2. RAZPORED URADNIH UR V KRAJEVNIH URADIH NA 08M0ČJU UPRAVNE ENOTE LJUT03MER Križevci pri Ljutomeru Mala Nedelja Razkrižje Veržej ponedeljek 7.30-10.30 in od 11.00-15,00 zaprto zaprto zaprto torek 11.00-15.00 zaprto 11.30-15.00 7.30-10.30 sreda 7.30-10.30 in Od 11.00-16.30 zaprto zaprto zaprto četrtek 11.00-15.00 zaprto 11.30-15.00 7.30-10.30 petek 7.30-10.30 7.30-10.30 in Od 11.00-13.00 zaprto zapito Novi razpored uradnih urzačne veljati od 27.4.2004 dalje. NAČELNIK Tomislav NEMEC, univ. dipl, ekon., I.r. Goljufiva vedežev^ Neznana ženska je potrkala na vrata ■ h111 ; Z jo pregovorila, da ji bo prerokovala p rib n*1 V , la ji je temno usodo in hkrati zatrdila, 1,11 r d meni, vendar za to potrebuje kos mesa i” . J h da ji bo naslednji dan vrnila pepel od denar, A glej ga, zlomka, vedeževalke s pepc huti11 j nazaj, zato so se v izsleditev le te intenzivno v-' na. VESTNIK^? . april 2004 LOKALNA SCENA Slovesnost ob svetovnem dnevu Romov Težko je, ampak vredno je vztrajati V kinodvorani v Murski Soboti je bila v soboto za prekmurske Rome osrednja prireditev ob svetovnem dnevu Romov lojelillčz« ko so lahko Romi za 'o nutek pozabOi na svoje težave, na stiske in« v polni dvorani pnpnMt-1 »v Aoa narodnosti, predstavniki ob-^i-kjtr živijo Romi, in drugi, v pro-šramu n» so sodelovali številni rom-skiustvat-ph i, y w ukvarjajo z rom-glasbo plesom ali poezijo. Ni pod nunske problematike v >•' *■ času res veliko spreme- m Mjše, veliko pa je Še treba na-^čiti Z 11 x, ms4Uj)U nuts Romi, ki se ^cdiio, dimoraio za izboljšanje svo-'ul' tolam Matusa marsikaj naredi-ter da ne morejo vsega pričako-'”’ oddtžnr in oblasti. Najboljše te-"'dje pa j; pridobijo prav z izobrazbo 10 ^rum tibrGuvanjem šole. In prav 'ludimni. da je bil osrednji kotnik na । prireditvi ob dne-' minister za šolstvo, znanost siOTko Gaber. svoiem govoru ir poudaril: »Obstaja-" tolžnosti - država mora zagotovi-/^most ?a šolanje in dolžnost staršev, । Pobegi v Joku V šoli ni vedno o.včasihtežko, vendar je vredno odnosa in ^jenja dr. Ivana ^arca sem zelo a 1 Ji /I z n'tkania H ^9- seP ^1^5 iprep-r na interni oddelek .J3-'** M . Mmu Od doma sem vzel vendar mi je bolnišnični g j’/1 Ivan Gašparac dejal, da ima-’1 ■ tudi v bolnišnici, sploh pa me $ 4 ima'' dode>'Zarl" sem zdravila poslal do-VK'v u. ki so mi jih dajali nlt' *etl) P°*-Utd’ vprašal, ali bi lahko šel i»~^’*eir. umi desetega oktobra V '! Zdn'.-rnk mi je odgovoril, da ,nPa mi trn, ।sail, zakaj Enajstega 1 'eudda blaga kap, kar sem M oaa sk' Povedal predstoj-, rika At. Vlam Petrič, To je za- > Rnm temperaturnega -< zaradi tega potem ni nič lAiolirasembil V odpustnici je ' him * d,dt0 sodeloval pri zdra- odklanjal hrano. To me Hm zdravljenju nisem ?b| zdravnik z mano ^varjai.Tud' hfane ksti v. ani^' je nisem mogel J. in, 'danila jemal po navodi-u!' Podpisd holnUmčm ro 'a 7" kap, / ar uh kan ’ ’ k meni 'lr Naa^\' ' ■ 'srhna zdravnica ■1 'švagelj. pogledih jr ':*'U|rimli'In' mi dejala. ' '*am ono tableto za „neM zdra "^iluv "'U l sem P° njenem W'” '‘n"e8a daka '"lil; n- ! , V11 n’ 'hn, bolnišnični tla a " ^PredptMl sarin mn U1'4'”111’ mJi napntnl ?*Hia"'1^h‘ l^k „■: Mi pri dl K^Xposllli Ulma Mu ^Sobota V nabito polni kinodvorani v Murski Soboti je donelo ob romskih ritmih in romski glasbi, ki lahko hitro ogreje publiko. vztrajati. To je priložnost za prihodnost. V šolah pa želimo omogočiti tudi gojenje vaše kulture, jezika, najbolj pa si želimo, da v šolo pridete in v njej tudi ostanete.« Zbrane pa je pozdravila tudi podžupanja Mestne občine Murska Sobota Nadja Ivanc Miloševič, ki se je prav tako dotaknila napredka, ki ga je zmogla romska skupnost, in omenila dve ženski, na katero so lahko vsi slovenski Romi upravičeno ponosni. To sta Vera Ratko, romska svetnica iz Dobrovnika, in Janja Rošer, študentka tretjega letnika Fakultete za socialno delo v Ljubljani. Na prireditvi so nastopile folklorne Varnostni sosvet tudi v Veržeju mO|> Prvi varnostni sosvet PMP Ljutomer Policist vreden zaupanja Občinski svet Občine Veržej je že pred časom sprejel sklep o ustanovitvi varnostnega sosveta. Konec preteklega tedna pa so skupaj s predstavniki Postaje mejne policije (PMP) Ljutomer podpisali sporazum o njegovi ustanovitvi. Veržejski sosvet je tako prvi na območju PMP Ljutomer. Po besedah Borisa Žibrata, komandirja PMP Ljutomer, je občina z ustanovitvijo varnostnega sosveta pokazala, da se zaveda varnosti, sploh v današnjih časih, ko je ta vrednota vedno bolj cenjena, in da se zaveda, da za varnost ni odgovorna samo policija, ampak da zanjo lahko marsikaj storijo tudi lokalna skupnost, institucije, ki delujejo na tem območju, in seveda občani sami. Spekter delovanja sosveta bo zelo širok in bo segal na področje javnega reda, prometne varnosti in kriminalitete; aktivnosti bodo predvsem preventivne narave, največ energije pa bodo vlagali v izobraževanje in osveščanje občanov. Podpisa sporazuma se je udeležil tudi direktor PU Murska Sobota Aleksander Jevšek, ki je povedal, da vidi dodatno vlogo varnostnega sosveta na področju oko-lievarstvene problematike, saj je na žalost Še vedno veliko mest, kjer ljudje neodgovorno odlagajo odpadke. »Varnostni so- J-22. 26 col, 24 prestav, velikost okvirja 16-18-20- kolesa: Ž8mm/80A 1 ahj. ^vozje ABEC 5 ležaji - Motte St 3S-4C Ženski št. 3C-43 IB ''J 18.990,00 AKCIJA C= C«nlce> k«h> CLIFF HAMMER skupine Zeleno vejš, Pušča, Sumnakune čerhenji, Zeleno dmbo, Čapla, Veverica na veji, Rjavo dombo, Romano jilo, Romani union m Romano sam, poleg tega pa še skupine Bccara, Zoltan, Halgato, Popo s svojo poezijo in drugi. Letos je bil viden še posebno velik napredek na področju kulturnega ustvarjanja tako pri folklornih skupinah kot tudi na glasbenem področju. In če so se še pred leti romske folklorne skupine predstavljale z nekaj stereotipnimi plesnimi gibi in tematiko, je bilo letos videti veliko novega Namesto posnete glasbe so jih spremljale domače romske glasbene sku- Boris Žibrat, komandir PMP Ljutomer, in Drago Legen, župan Občine Veržej, ob podpisu Sporazuma o ustanovitvi varnostnega sosveta. Foto: V. P. sveti niso ustanovljeni samo zaradi reševanja težav na področju prometa in kriminalitete, ampak tudi na drugih področjih, kjer občina pogosto naleti na vprašanje, kaj narediti, kako preventivno ukrepati. V policiji želijo, da bi bil vodja policijskega okoliša (v Veržeju je to Franc Flegerič, op. p.) tisti, ki bo gonilna sila tega varnostnega sosveta v občini. Prav tako bi radi zopet vzpostavili policista ki bo v občini zadolžen za to, da prisluhne občanom in pine. Ob svetovnem dnevni Romov sta predstavnike romske skupnosti posamezno sprejela tudi premier Anton Rop in predsednik države dr. Janez Drnovšek. Seznanili so ju s perečimi težavami romske skupnosti v Sloveniji, to so bivanjske razmere in infrastruktura ter zaposlovanje in sociala. Na državnem nivoju so jim obljubili, da bodo kmalu pripravili analizo s predlogi ukrepov za reševanje romske problematike, poseben poudarek pa bi dali pri tem bivanjskim razmeram. A. Nana Rituper Rodež za katerega bodo le ti vedeli, da se lahko obrnejo nanj s težavami, on pa jim bo poskušal poiskati odgovore na njihova vprašanja in najti rešitev. »Želimo si, da bi se zopet tako kot včasih ali še bolj usmerjali v lokaino skupnost, da ne bi bil policist samo tisti, ki ustavlja na cesti in kaznuje, ampak tudi oseba, v katero bodo ljudje zaupali in jim bo v pomoč, kar je njegova osnovna funkcija « Vanja Poljanec * Moik® Mače 7/8 OXLER 100 % poliester,, microfibra, 5 » «9,00 $ 4.990,00 Od 15. do 29. aprila 2004 Ernest Škraban, direktor Mlekopro-meta: »Odlaganje zate tka gradnje nam zaradi trenutnih finanč nih težav po svoje celo ustreza, ne pa tudi dolgoročno, saj želimo pridobiti okoljski certifikat in s proizvodnjo zadostiti visokim tehnološkim standardom. S fizikalno in biološko čistilno napravo, ki jo imamo znotraj podjetja, smo problem odpadnih voda delno rešili in tako izpolnili evropske norme, vendar pa nam je zaradi varovanja okolja veliko do tega, da se Čistilna naprava zgradi.« Zvonko Jaušovec, ZLSD, roga- j šovski ob- I činski svet- I nik; »Tukaj so opomin OŠ Sveti Jurij, OŠ Cankova, opomin Davč nega urada Murska Sobota za zdravstveno zavarovanje za leto 200J, naj večji dolg pa je do pod- jetja Ponigrad.»r Milan Miklavič, trener Mure: »Ne vem, ali smo z rezultatom lahko povsem zadovoljni To bo pokazal konec pr- venstva. Zelo pozitivno pa je, da smo v obrambi zaigrali dokaj zrelo, saj nasprotniku vso tekmo nismo pustili, da bi se razigral. Upam, da bomo nadaljevali v tem slogu. V boju za naslov še nismo rekli zadnje besede.« Jurij Ber-talanič: »V Agro mer-kur ju smo zastavili proizvodnjo, ki zagotavlja sledljivost »od vil do vilic«.« Jože Kamenšek: »Ocvirkove pogačice so dale domačnost. To so pokrajinske značilnosti, ki krasijo naše poslanstvo v gostinstvu. Presenetili pa ste me z izbranim naslovom svečane večerje. To je dobro. Na eni strani ste pri izpitu morali upoštevati vse strokovne vsebine našega poklica, po drugi strani pa to našo novo ureditev.« Marc Girardelli, nekdanji alpski smučar, o Blaguškem jezeru: »Naši interesi so dolgoročni. Vsak premik na tem območju bi se prej ali slej, posredno ali neposredno, zaznal kot premik v kraju samem. Turisti, na primer, se ne bi zadrževali samo na območju jezera, ampak povsod, kjer bi v bližini naleteli na marsikaj zanimivega. Tega pa je v tej občini več kot dovolj, le z malo dobre volje jim bo te zanimivosti treba pokazati in jih tudi unovčiti. Tukaj bi najprej morali postaviti sanitarni objekt, prhe, garderobe in vse drugo, potrebno za kopalce in ribiče. Za jezom bi lahko uredili otroški park z lesenimi igrali, odbojkarska igrišča na pesku, trim-sko stezo v gozdičkih in razvili či-mveč rekreativnih možnosti...« 6 Agrooprema Kaj se je zgodilo Na zapis o predvidenih organizacijskih spremembah nekdanjih Potrošnikovih trgovin, ki so sedaj v lasti Mercatorja, se je odzval Andrej Šajnovič, do prvega marca še direktor tega programa. Potrdil je, da s prvim marcem res ni več direktor programa Agroopreme, in to iz dveh razlogov, zaradi katerih se je razočaran razšel z Mercatorjem. V času dogovarjanja o povezovanju Živil z Mercatorjem so bili rezultati razvoja tega programa, ki ga je vodil dvajset let, argument, da je program ostal samostojen in pod lasno blagovno znamko dehtje naprej. To smo tudi zapisali, kot tudi to, da je priključen matični družbi Mercator. Andrej Šajnovič je poudaril, da so se z Mercatorjem razšli zaradi njegovega vztrajanja, da sedež programa še naprej ostane v Murski Soboti in da z večjimi partnerji, to pa so predvsem kmetijske zadruge, posle še naprej sklepajo z blagovnimi protidobavami. Na to pa v Mercatorju niso pristali in bo sedež prenesen v Ljubljano, zadruge in s tem kmetje pa bodo morali reprodukcijski material plačevati z gotovino, kar bo imelo po njegovi oceni ponovno negativen učinek na pomursko gospodarstvo - predvsem kmetijstvo. Posredno pa se kmetijstvu zapira del trga, na katerega je prej v okviru Živil lahko plasiralo svoje pridelke. Andrej Šajnovič je še poudaril, da nikoli ni bil član uprave Potrošnika in ne uprave Živil, zato ga nevmestno povezovati zs prevzemi in razprodajami Potrošnikovega premoženja. J. V. GOSPODARSTVO 15.april 2004rM ' I Cesta od Lendave do Pinc se bo izognila vrtinam Nafta Geoterm ne more ustaviti gradnje Neupoštevano opozorilo - zaradi globine Pg 1 potreben večji odmik Bo 26. maja splošna stavka? Če v aprihi ne bo sklenjen nov dogovor o politiki plač in ne bodo podpisane nove tarifne priloge, bodo svobodni sindikati 26. maja izvedli splošno stavko. Industrijski sindikati in sindikati storitvenih dejavnosti, združeni v ZSSS, bodo vztrajali pn zahtevah, da se s podpisom plačnega dogovora in novih tarifnih pogodb s panožnimi tarifnimi pogodbami doseže dvig plač, predvsem najslabše plačanih delavcev. Pri usklajevanju plač z rastjo inflacije predlaga ZSSS nominalno rast plač in enak znesek povečanja za vse zaposlene. Dosedanji način usklajevanja namreč po njihovem bolj povečuje visoke plače. M. J. Po prvotni zamisli trase avtocestnega odseka od Lendave do Pinc bi ta ob prečkanju petišovskega naftnega polja ogrozila sedem vrtin, od tega dve opuščeni, dve opuščeni v fazi raziskovanja ter tri proizvodne vrtine, vendar so jo potem po ponovnem preverjanju njenega poteka in z namenom zmanjšanja stroškov gradnje pomaknili južneje. Po veljavni zakonodaji so namreč za sanacijo (likvidacijo) naftnih vrtin predvidene tiste, ki so od skrajnega zunanjega roba cestnega pasu oddaljene najmanj trideset metrov. Ocenjena vrednost sanacije po prvi varianti sedmih vrtin in vrtanje nadomestnih bi brez davka na dodano vrednost znašala 777,7 milijona tolarjev, s tem da v to ceno niso bili zajeti stroški prestavitev, križanj in sanacije naftovodov, plinovodov in termalnih vodov Do tega zneska sta prišli projektantski hiši BP Lineal, d o. o., in BPI, d. o. o., s podizvajalci, ki sta v skladu s pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije pri pripravi idejnega projekta, na osnovi katerega je bil potem izdelan državni lokacijski načrt, pripravili tudi opis del z oceno stroškov investicije Ocenjena vrednost torej ne predstavlja odškodnine za »povožene« vrtine Nafti Geoterm, ampak stroške pripravljalnih del avtocestnega odseka, je pa res, da bi se za tak posel lahko predvsem potegovala prav Nafta Geoterm. Odškodnina se bo torej določala šele v času pridobivanja dovoljenj za gradnjo oziroma v času urejanja odškodninskih razmerij, in to na podlagi cenitev sodno priseženih cenilcev ter po veljavni zakonodaji V času javne razgrnitve predlaganega državnega lokacijskega načrta je prišlo potem z namenom racionalizacije stroškov gradnje do ponovnega preverjanja poteka trase prek naftnega polja. Izdelan je bil variantni potek trase in dopolnjen elaborat, ki je evidentiral vse vrtine, naprave in objekte na predvideni trasi avtoceste. Po proučitvi tega je bil pripravljen predlog, po katerem bo trasa avtoceste pomaknjena južneje za približno 150 metrov, tako da bo, upoštevajoč tridesetmetrski pas, sanacije potrebna le ena dejavna vrtina, ob drugi pa bo treba prestaviti baklo. Znotraj območja sta sicer še dve nedejavni vrtini, ki pa sta, tako vsaj so nam v svojih odgovorih sporočili z Darsa, d. d., že sanirani. Toda na javni predstavitvi spremenjenih rešitev, ki je bila desetega marca v lendavskih občinskih prostorih, je predstavnik družbe Nafta Geoterm opozoril na še vedno premajhen odmik trase avtoceste od plinske vrtine Pg 1. Kot je bilo takrat rečeno, naj bi se o tem Dars in Nafta Geoterm pogovarjala posebej Na vprašanje, ali je z Nafto Lendava že prišlo do zanjo sprejemljivega predloga, so nam z Darsa odgovorili: »Predstavnikom je bilo pojasnjeno, da je projektant v skladu s 157. členom pravilnika o zahtevali za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izko- riščanju mineralnih t globinskim vrtanje® ( 27. členom pravilnik'^ f nih pogojih in norm- ’ s ren transport tekoča ' ( vodikov po magistran’* , d narodnih naftovod \ vodih dolžan upom>'4 j tonsko določeno'»r1'L’ močje - najmanj 3' roba pasu ceste, predstavniki Naftehf -° o., menijo, vati širši pas, ker>: >f* no globoka.* .ujM Pripomba družb term torej ni bil* _ I,*! dar pa to ne bo o rejemanja lokacij* ‘ . potem roka z* " .. »Glede na to »i jj|Z v skladu s J" (lrl".' urejanju prostora® jan j a prostora, ki ■' in mnenja, temve-zemljišča in m P" nestrinjanje ne postopka »prci^i* I kacijskega načrta m dnje,«so'por'^X Zločini nad naravo »Urejanje« melioracijskih jarkov ob Ščavni( Deževni aprilski dnevi očitno ne motijo delavcev Vodnogospodarskega podjetja Mura, ki že lep čas v okolici Vidma ob Ščavnici vztrajno čistijo melioracijske jarke ob Ščavnici. Grobi posegi v naravo so povzročili razburjenje med lokalnimi okoljevarstveniki, ornitologi in lovsko družino, ki opozarjajo na posledice takega nemoralnega dejanja. Melioracijski jarki, ki so dediščina pretekle preživele študije o intenzivnem kmetijstvu, ko so se površine travnikov na veliko spreminjale v njivske površine, so v zadnjih letih pod skrbnim nadzorom lovskih družin in ljubiteljev živali privabili številne živalske vrste, ki so si v vejevju vrbe, grmičevju in visoki travi poiskale udobno zavetje pred zunanjim vsiljivcem - človekom. Elegantno zaobšli zakon Naročnik, kmetijsko ministrstvo, je z izdajo odloka o čiščenju melioracijskih jarkov prišel v nasprotje z zakonom o ohranjanju narave iz leta 1999, kjer že 1. člen tega zakona govori o »ukrepih ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistema var- Luka Božič, ornitolog: -Melioracijski posegi, ki so se izvajali pred desetletji, so bistveno vplivali na nadaljnji razvoj okolja. Ščavniška in Pesniška dolina sta bili v preteklosti zelo vlažni in poraščeni z ekstenzivni travniki, ki pa so jih z melioracijo izsušili in omogočili kmetovanje. Že to je povzročilo preselitev številnih ptičjih vrst, ki jih sedaj ne opažamo več. Današnji novi posegi v melioracijskih jarkih so izvedeni v neprimernem času, v vegetacijski sezoni, v času gnezditvene sezone, ko večina ptičev že vali oziroma redi mladiče.« Anton Holc, Lovska družina Videm ob Ščavnici: »Grobi posegi v naravo, ki se v zadnjem času izvajajo na področju Prlekije, ob strugi potoka Ščavnica, lahko imajo v prihodnosti katastrofalne posledice. Tako fazani kot jerebice in številne ptice pevke bodo z uničenjem rastja izgubile številna zavetišča in gnezdišča in kritja pred plenilci. Gnezdenje je namenjeno ohranjanju živalske vrste, ki je z izgubo gnezdišč tudi neposredno ogrožena.« stva naravnih vrednot z namenom, prispevati k ohranjanju narave«. Po podatkih lovske družine je na tem območju okoli deset gojišč, to pa pomeni tudi izgubo zavetja in doma za okoli 50-100 fazanov in jerebic, da o drugih ornitološko pomembnih ptičjih vrstah sploh ne govorimo. »Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja,« pravi drugi odstavek istega člena. Zakon torej eksplicitno govori o ukrepih ohranjanja Živalskih vrst, ki so se z leti prilagodile z melioracijskimi deli spremenjeni okolici. Omeniti je treba tudi zakon o ptičjih direktivah, ki ga poznajo v evropski zakonodaji od leta J979, ki bo avtomatsko oziroma vsaj formalno stopil v veljavo z vstopom Slovenije v EU, kjer se že 1. člen nanaša na »ohranjanje vseh prosto živečih vrst ptic ter njihovih jajc, gnezdišč in habitatov«. Naslednji je tolikokrat opevani zakon o divjadi in lovstvu, sprejet 20. februarja 2004, ki bo vstopil v veljavo 20. maja 2004, ki v 32. členu govori, da je »sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmiŠč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1 marcem in 1. avgustom«. V nadaljevanju tega zakona se omenja kazen od 500 000 do 30 000.000 tolarjev V prid ministrstvu, ki je za vzdrževanje melioracijskih jarkov že"v preteklem letu od vsakega lastnika zemljišča odtujilo od štiri do šest tisočakov na hektar, govori 15. člen že prej omenjenega zakona o ohranjanju narave, ki pravi, da »minister, pri- stojen za ohranjanje narave, lahko predpiše v soglasju s pristojnim ministrom za rastlinske ali živalske vrste ali za habitate njihovih populacij najmanj moteč način in pogoje poseganja v naravo iz prejšnjega odstavka in časovno omeji posege v habitate populacij živalskih vrst v času, ki sovpada z njihovimi živ- Ijenjskopome^' po* Kateri z’k°" kak" dnje upošteval* ui e y terpretiral, je F’ f J J j i vornim, srečaj^ j gle živalske obstoječe zak"1' ..,A puščajo lastni / nu preževri'* ujd* I Oskar »* PDU, d. d., in Banka Koper, d. d. sta oriP^ za vlagatelje v VS Primus posebno ponudb jemnega sklada na dan j 11.149 milijard SIT, na JJ11 1J 675 milijard Uv' । milijonov SIT. t Ml15. april 2004^GOSPODARSTVO Agromerkurju uspešno izvajajo načrtovani program naložb Primus uspešno na trgih kapitala Ze kmalu valilnica dan starih piščancev gaganjih v lastno proizvodnjo ne zanemaijajo kooperacijske reje lij potr- r_. .vuncjpi podjetja i "t pomeni tudi likvidacije proizvodnje, zgovorno potr-, Me priwT soboškega Anro-’ nitrtnu|a la se je po večletnih težavah znašel v stečaju, po spremembi lastniške se-'j£ " |S' . _ lastniSKe se-'h« pa je podjetje pred dve-nnlrtntna začelo povsem na novo. it n L' 4 gH d ^merkuqu, kjer je trenutno zaposlenih sto •te'xeN, ob posodobili lastne proizvodnje ne tndi koope-radjske reje, kjer prav M tiNEka investicijska Vanjo se po-dlKjsKnanfcno sicer ne VkV»».- • Z^Jepapred,-saUe raven prireje - 80dto novim razme-Predpisom. urski sejem zaprl 17. sejem MEGRA 'ed stava je bila uspešna tudi prvi regijski sejem obiti in podjetništva ob‘skovalcev, ucev. urhi drugih, ki 4 ■? * č I da*ta [ ^-„r 8radKe ’ m 8radbeni- I C^Xn^^'Poslov- I sobili SAjtU nasejniuv '■''■o W P“Va|Po-‘’P T- ■ ‘---i Saj u UsPeŠno /"^J'^nosti L kar los. Dt“ daje bilo nevzdržno živeti zaradi smradu Krajani Malih šalovec so prijavili Mirka ’ita.lastnik#Mesarije Hanžekovič b »iivah, ki je Um kupil, kopiči živalski odpad, naj hi smrdelo. vaščani pa so tudi ® 1 ’ d ^»iekovič trga ne bi smel početi. Obločni Veterinarski.- uprave Murska Sobota je i «kovič izrekel denarno kazen in odredi ^etijskf površine, na katero so bili navozen s ski in anorganski odpadki. M —ng Hanžekovič ^pil J< približno 10 hektarjev zemlje v Malih ^želi zgraditi turistični center z in * Ni mi bi u mr l|tl.. na ponudbi naravnih izde kovi ^nosti j naravnim okoljem. Na eno od svophnp j s tovornjakom dvakrat odpeljati konjski gnoj, saj 1^ ^lfHignu|i|i n|i«r Mrd ta gnoj pr^le med ct ’ predelovalnega obrata v Veržeju tu * k*ne živalskega odpada (različne kože, svinjske g ' •] op. p). Za odvoz živalskih odpadkov! ^l-ia pogodbo s podjetjem Koto, ki edino v ukšiio vnu. odpada. Hanžekovič pravi, da m ved ’ t sne početi, po drugi strani pa opozarja, doma opravi ogromno kolin in da 1 T’tasau, kam gre odpad. Pa tudi na nevoš j s®cmo pozabiti, dodaja. >' A ej4 Gl t j! ■ 'Jo prijavi JanezaTibo-"i Ludvika Črnka si je ^terinarski inšpektor marca ogledal spor-n( odpad na njivi in kot ^-kaz odvzel večje števi-Kosti, izdal je tudi od-da mora biti živalci Odpad odstranjen. I K'lub Hanžekovičevemu številu 5. aprila ni bil odvoz vseh od-^dkov, zato je inšpek-drugič naložil, da mo-15 biti odpad saniran do $ aprila. Hanžekovič je ra svoje početje kaz-s 1U0 tisoč tolarji ^anic kazni. £ p * f Ki Zraz meseca: kolo Vaščani Malih Šalovec Hanžekoviča so prijavili, ker je zaradi odpada na njivi (njiva je slabih deset metrov oddaljena od stanovanjskih hiš prijaviteljev, op. p ) močno zaudarjalo oziroma smrdelo. Pravijo, da je bilo nevzdržno živeti zaradi smradu. Ludvik Črnko, ki boleha za astmo, je povedal, da je tiste dni, ko je bilo toplo in je še posebej smrdelo, zelo težko dihal Vaščane moti tudi to, ker so poleg površin, na katerih je bil nakopičen živalski odpad, vodna zajetja in studenci, iz katerih dobiva več ljudi pitno vodo. Po nekaterih izjavah je menda Hanžekovič podoben odpad že večkrat pripeljal v Male Šalovce, med drugim naj bi ga tudi zakopaval v gozdu. Epilog Veterinarska inšpekcija je Hanžekoviču odredila, da mora počistiti površino, na kateri je bil odpad. Poleg tega ga je tudi denarno kaznovala. Hanžekoviču se bo s tem, da bo sedaj ves odpad moral dati Kotu, povišal strošek odvoza. Ljudje iz Malih Šalovec pa bodo verjetno zadovoljni, da v svoji bližini ne bodo imeli več živalskega odpada in neprijetnega smradu Kako pa bi se razpletla zgodba, če nanjo ne bi opozorili? n nagrajuje A. B., foto: N. J. Živalski odpad v plastičnih vrečah, kije prejšnji četrtek čakal na inšpekcijski pregled. Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vrstnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. April - kolo Aprila bomo sestavljali kolo. Na mrežo prilepite tretjo sličico. 29. aprila bomo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in jo do 5. maja 2004 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za sušilni stroj; prekmurskih, prleških, štajerskih... Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila posebna komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 5. maja, na Radiu Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 6. maja. Nagrade: 1. nagrada KOLO in 10 jubilejnih Vestnlkovih majic ter knjiga za domači izraz Mirko Hanžekovič, ki smo ga ujeli med čiščenjem površine, na kateri je bil odpad: »Če bi vedel, da tega ne smem narediti, tega ne bi storil.« Barometer . Anton Kampuš, radgonski župan, se je s svetniki odločil, da bo dvignil zdravstveni standard svojih občanov. V novo Medicinsko fakulteto v Mariboru bodo vložili evro po glavi. Klavdija Celec: »To, kar je bilo na njivi, je zelo smrdelo. Tega si sploh ne moreš predstavljati. Predvsem tiste dni, ko je bilo malo topleje. Poleg tega so potepuški psi naokrog vlačili kosti, črevesje in druge odpadke. V stanovanju nismo mogli imeti odprtih oken. Nevzdržno je bilo. Zaradi smradu sploh nisem mogla z otrokom na sprehod. Še spati ni bilo mogoče.« Ludvik črnko: »Nič nimamo proti gospodu Hanžekoviču. Alenka Brulc - ŠipliČ, dirigentka pevskega zbora Štefana Kovača, se je z zborom izkazala na letnem koncertu. Za življenje brez bolečine Bolečina je kot potuhnjenka. Pride, ne da bi jo videli, potem pa v svojem uničujočem pohodu načne telo in duha. Ljudje se v najhujših trenutkih najraje umaknejo pred svetom, ker jih trpljenje ohromi do te mere, da ne morejo delati, ne razmišljati, se ne pogovarjati. Z neznosno bolečino se zatečejo v samoto tudi zato, ker o tem ne morejo razlagati vsem okoli sebe, saj bolečine ni videti na zunaj, pa tudi razumeli ne bi, če sami niso imeli že kdaj podobne izkušnje. Bolečina v človeku ubije občutek pomembnosti in koristnosti, ga trga iz družbe prijateljev in družine ter potiska v osamljenost Najhuje je takrat, ko bolečina ostane edina Človekova družba, po svoje pa zaboli tudi to, da ti tega nihče ne verjame. Celo zdravstveni delavci ne, dokler je ne potrdijo izvidi. Člani Društva bolnikov s kronično bolečino Murska Sobota se na svojih mesečnih srečanjih pogovarjajo tudi o tej socialni prikrajšanosti, ki jim jo ob trpljenju prinaša bolečina. Vsak s svojo zgodbo in svojimi izkušnjami prihajajo na srečanja, za lažje premagovanje težav pa si želijo tudi več strokovnih informacij, zato medse vabijo tudi strokovnjake. Na zadnjem srečanju se je z njimi pogovarjal predsednik društva Mensur Salihovič, dr. med Društvo so ustanovili februarja letos, kot je povedala podpredsednica Slavica Jaušovec, iz potrebe, da si ob medicinski pomoči protibolečinske ambulante s svojimi izkušnjami pomagajo še sami. V društvo je včlanjenih osemindvajset bolnikov s kronično bolečino, vabijo pa tudi druge, ki jim je bolečina stalnica življenja, pa tudi njihove svojce, posebej svojce bolnikov z rakom. Razmišljajo tudi o ustanovitvi skupine za samopomoč. »Člane pa obiskujemo tudi na domu, saj se nekateri bojijo udeležiti srečanja, ker so na bolniškem dopustu To pa je za nas nesprejemljivo, namesto da bi nas v skrbi za lastno zdravje podpirali, nas omejujejo,« je povedala Slavica Jaušovec. Društvo bolnikov s kronično bolečino nima svojih prostorov, sestajajo pa se vsako prvo sredo v veliki sejni sobi murskosoboške območne obrtne zbornice. Vsi, ki bi se hoteli včlaniti ali dobili dodatne informacije o delu društva, se lahko oglasijo Slavici Jaušovec (031 337 272) ali Darku Miho-liču (041 364 955). M. H. Ampak red je red. lahko seje zdaj izgovarjati, da ni vedel, kaj lahko in česa ne sme početi.« Matej Gomboc, študent modnega oblikovanja iz Rankovec, se je že izkazal z nekaj opaznimi kreacijami. Janja Rošter kot študentka tretjega letnika Fakultete za socialno delo dokazuje, da romska skupnost ob lastni volji lahko presega stereotipe, ki se je držijo. Michael McKinney, ameriški oficir, sicer koordinator med ameriško in slovensko vojsko v Ljubljani, je bil ponosen, ker je v Ljutomeru na kasaških dirkah našel svojega Denverja. + 10 OSEBNI PEČAT 15. april 2004 - VBH H iZDSPLSI Vseslovenski portal tnalih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www Jzberl.si, oddajte svoj maži oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasit Brskanje po matih oglasih še n&o« ni bilo tako udobno. Matej Gomboc - modni oblikovalec iz Rankovec VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje 23 irfofRUranJe* d- d., VI. a Novaka 13, Murska Sobota Naj... domačija 2004 Najboljši trenutki našega podeželja Nekje marca, ko začne popuščati zima in se v naravi začne brstenje, se sreča komisija za Naj... domačijo. Ob tem se vedno sprašujemo, ali nadaljevati z akcijo ali ne, ali nismo doslej videli že vsega, obiskali vsake kmetije, prevozili vsake ceste in celo vsake poljske poti. Kaj sploh lahko še doživimo ali odkrijemo novega. Pa nas vedno znova prepričajo reakcije, posamezniki, morda instinkt, da je akcija, ki raziskuje in proučuje naše okolje, še kako zaželena. Spremembe na podežel ju so v zadnjem času največje in najopaznejše. Danes kmetija še zdaleč ne pomeni ene krave, nekaj prašičev, kokoši in njive. Je veliko več, zato mi že četrto leto iščemo naj ...domačijo in opozarjamo na sedanje trenutke spremi- 2004 o tor a njajočega se podeželja. In ko bodo cvetele in zorele češnje, se bomo mi odpravili na teren, morda tudi k vam. Naša komisija je sestavljena iz strokovnjakov s področja kmetijstva urejanja okolice, arhitek- ture. etnologije, živilske tehnologije ter zdravega življenje in prehrane. Letos bomo iskali: 1. Prva kategorija: Naj... domačija Prijavite lahko družino in domačije iz levega in desnega brega Mure, kjer so ljudje prijazni, odprti, dobri gospodarji na svoji kmetiji ali se ukvarjajo s kakšno drugo dejavnostjo, imajo urejeno kmetijo, skrbijo za privlačno okolje, za zdravo življenje in prehrano, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem življenju in sploh živijo s krajem in krajani ter so zgled vasi in širši okolici. Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju družino, ki bi jo želeli izpostaviti in s tem tudi svoj kraj. 2. Druga kategorija: Vredno posnemanja V okviru druge kategorije bodo člani komisije podelili strokovne nagrade s svojega področja. Izbirali bodo med prijavljenimi za naj... domačijo, lahko pa prijavite tudi nekoga, ki je izjemen ali izstopa v eni ali več od teh kategorij: - Pri kmetijstvu bo poudarek na okolju prijaznem kmetovanju in ekonomični pridelavi, ki je primerljiva z evropskimi standardi. - Pri arhitekturi bomo opazovali kakovostno obnovljeno in vzdrževano staro hišo ali novo gradnjo na podeželju, ki se vključuje v okolje in pokrajino. Iščemo tudi uporabo alternativnih virov, kot so zbiranje deževnice, sončni kolektorji... ■ - Pri urejenosti okolice bo poudarek na kulturi bivanja Ugotavljali bomo, ali v svojem bivanjskem vrt tudi posedite, kakšna je pestrost v zelenjavnem in sadnem vrtu ter kako pridelano prilagodite jedilniku skozi vse leto. ■ V okviru življenjskega sloga bomo pogledali, kako na podeželju skrbijo za zdravo življenje in prehrano. Povprašali jih bomo o zanimivih receptih s kašo. • V okviru ohranjanja tradicije in tudi akcije dajemo največji poudarek ljudem na podeželju. Pri tem pa tudi, koliko ohranjajo tradicijo in jo prilagajajo sodobnemu načinu življenja. 3. Tretja kategorija: Hišna vrata Vrata simbolizirajo kraj prehoda med dvema svetovoma in odpirajo skrivnosti. Hkrati vabijo in pozivajo, da se prestopi in vstopi. Naša komisija bo pozorna na vrata, portal , »šator«, »tmac« ali »podstinj«, rastlinsko in drugo okrasje, ki spremlja vhod, ter na besede, s katerimi sprejmete goste, in tudi na to, kaj jim ponudite. A. Nana Rituper Rodež TONDAtH* ________ L_J »Moda ni samo kroj, je tudi filozofija« Nekatere večje firme pri nas je v oblikovalskem smislu povozil čas Čeprav je splošen vtis takšen, da je tekstilna industrija pri nas, še posebej je to čutiti na tej strani Mure, v krizi, se nekateri mladi držijo tega področja, prepričani, da se bo zadeva nekoč izboljšala in da bo vztrajnost pri delu poplačana. Eden takšnih je tudi Matej Gomboc iz Rankovec, ki mu je modno oblikovanje postalo življenjski cilj in je v zadnjih letih njegovo delo in kreacije bilo mogoče opaziti na modnih pistah in v znanih slovenskih revijah. Matej pravi, da se je za modno oblikovanje odločil že v osnovni šoli, ko mu je priznani prekmurski akademski slikar povedal, da ima talent za risanje. Tako se je takoj po osnovni Šoli podal v Ljubljano na Srednjo Šolo za oblikovanje in fotografi jo ter se pred kratkim vpisal v prvi letnik študija na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani - smer oblikovanje oblačil in tekstilij. Pravi, da sam poklic modni oblikovalec ni zgolj oblačenje manekenk, kot si mnogi domišljajo, ampak je treba znati krojiti, šivati, risati, biti inovativen in konec koncev tudi razumeti potrebe in želje ljudi. »Skratka, moda ni samo kroj, je tudi filozofija,* dodaja Matej. Priznava pa, da sta za Prijavnica 1. Naj... domačija Prijavljam družino: Naslov: Po domače: uspeh vtem poklicu želja in talent premalo. Treba je imeti poznanstva in srečo, kar je pri mladih oblikovalcih, kot je on, v začetku težko doseči. Kljub kriznemu stanju, ki je nastalo že takrat, ko je šel v ta poklic, se ni ustrašil, ampak si je tega preprosto želel. Krizo v tek- ki- 2. Vredno posnemanja (Lahko prijavite domačije, ki izstopajo v posamezni kategoriji, glej točko 2) stilni industriji pri nas vidi predvsem zaradi propada jugoslovanskega trga. Vendar pa to ne bi smel biti ključen razlog »Pri nas je premalo »medijskih zvezd«, ki bi oblikovale trende in s tem potegnile za sabo tudi tekstilne izdelke, še posebej, če bi se te zvezde oblačile v domače proizvode. To je v tu jini zelo opazno, zato tudi pri nas oblačimo tuje blagovne znamke. Problem pa je tudi v tem, da vse premalo vzpodbujajo sveže ideje in mnoge naše firme je v oblikovalskem smislu povozil čas. Prav večje firme bi morale biti drznejše, prilagodljivejše in poskušati z večjo paleto različnih izdelkov, manjša družinska podjetja, ki se že pojavljajo pri nas, pa naj gojijo eleganco in svoj stil, s katerim se istovetijo posamezniki,« meni Matej. Glede študija pravi, da mu daje nekaj znanja, vendar je to premalo, zato tudi občasno honorarno sodeluje z domačimi ali tujimi modnimi in oglaševalskimi agencijami Tako se njegove kreacije tudi že. dijih. Posebej opazna je*' . časom njegova nosila ena od finalih Naj soseda, ki ga l* eden od znanih slove 1 . J nikov. Pred leti pa* kreacija, ki jo je tžJdJ ' no revijo ob zakljucl" šole, pritegnila jega števila domacil’r! . sopisov za modo. ■',l' ambicije, ob naslednje®^ miss Slovenije *1^*^* acijo oblek, če ga b° jo* la. Mnenja je namn’1 > ^fi peha v tem pokin'1* pelje predvsem zato tudi želi sodeloTa0 nih prireditvah. . '■ Zaenkrat še nima d** cilja, kje delati po - doma ill v cupo' možnosti, ki se hi."1" Izkušnje si je vsekaW^j,;^ hirati tudi v niiim v ' - <-.lri y kljub trenutni« daja: »Bolje bit’ Pr' u zadnji v mestu.’^ Domačija izstopa po: 3. Hišna vrata Posebnosti: IN SHOE TUS Ljutomer zaposlimo: - prodajalke in prodajalce čevljev Podružnica riarnurfv I Izpolnite prijavnico in jo pošljite do 21. aprila 2004 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, ali na elektronski naslov Nana.RK@p-inf.si. ljubljanska banka ^^1« syngenta Syngenta Agro, d.o.o., Kržičeva 3, Ljubljana Tel.: (01) 436 12 03, faks: (01) 436 12 14 JZL k Spolna zanesljivost, idealna 0# p* n*1 . Pridružite se nam Z vami lahko sklenemo delovno razmerje z možnostjo zaposlitve za nedoločen tas , Vašo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju n 1 naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko ' pošljite v osmih dneh na naslovč r Engrotuš d. o. v, Cesta v Trnovlje 10/a. 3000 Celje. ■ TUS Kjer dobre stvari stanejo VESTNIK 15 april 2004 KULTURA Razstava Mitje Ficka Kultura brez meja v Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava del akademskega slikarja Mitje Ficka (roj. 1973.) iz Ljutomera ^stai u bo na ogled do 30-2*0-». Mitja Ficko je leta WJi lUplmuiral na Akademiji I* likovno umetnusi v Ljub-’^kjer je leta 2002 tudi ma-B'sttlrai j m je dobil na-*::,iti iJau ptica. Nagrada se pljuje perspektivnim mla-urnetnikorn. Priču)0^-1 je Fickova tretja in .1 n a (večja samostojna ^vh. Um ion; je razstav-C” Atriji Fxjuntn v I jublja-JŽM3 pa v galeriji An- v Ljutomeru. Ficko je začel svoj najmJ-^Vais slik, ki ga je začel sli- Stepi »vidijo« tudi v temi i' ■ Fokralinskvg.-1 Kokota so od-Fdl nagico ( naslovom Bdi-^teuu je nemarne s podna-’"''•'Wtatavo ta skrb xa sle-sXaluwldne na Slovem '**Gre t« goMujnčo tal' Vuhtn(in-kega muzeja a predstavlja pa te • bi slabovidnlb n*«0444vn,b na njihovo \n ustvarjalnost, “tsikdo si namreč ne mote kako m n vi predsta-mnenje Vendar je že Operne aeLoč zapisal, da je kati po opravljenem magisteriju, s ciklusom upodobljenih kamnov Ta cikel pa s časom preide v slikanje nežnih, skrivnostnih in tihih vrtov, šipkovih cvetov ter podob mladih žensk, ki so izpolnjene z zelo osebno simboliko, Zakaj je slikar začel s tako vsakdanjimi predmeti, kot so kamni, ki že pregovorno označujejo brezčutnost in trdoto, ter nato povsem nenasilno in spontano prišel do slikanja meditativnih vrtov, saj gre ne nazadnje za stvari, ki se med seboj izključujejo? Odgovor na to vprašanje nam ponuja starogrški mit o Devkalionu in Piri, ki sta dobila edina tema neznanje. Razstava prav tako prikazuje zgodovinski razvoj slovenskega zavoda in šole, pri čemer poudarja predvsem njuno delovanje v Kočevju. V Sloveniji deluje 9 medobčinskih društev slepih in slabovidnih, med drugim tudi v Murski Soboti, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pa ima 3521 članov. Na razstavi smo izvedeli tudi to, da slepi ljudje vidijo manj kot 5 odstotkov tistega, kar zaznavajo videči brez očesnih okvar. To pomeni, da lahko preštejejo prste na razdalji največ treh metrov. Slepi navodilo, naj si zakrije« obraz in vržeta čez ramo kosti svoje babice. Kosti so seveda pomenite kamne, ki so prekrivali njuno babico zemljo. Tisti kamni, ki jih je vrgel čez ramo Devkalion, so se spremenili v moške, tisti, ki jih je čez ramo vrgla Pira, pa v ženske Človeštvo je bilo obnovljeno z novim rodom pa tudi besede človek (la-os) in kamen Haas) so skoraj iste v mnogih jezikih. Mitja Ficko na svoji najzgodnejši sliki z motivom kamnov upodobi - skrita med mnoštvom kamnov - osnovna geometrijska telesa; piramido, kvadrat in kroglo ter s tem aludira na možnost nastanka raznovrstnih form. Da pa ne bi vse ostala le samozadostna forma, doda slikar še ptico kot starodaven simbol človeške duše, ki dobi v slikarjevem primeru status vseprežemajočega duha, ki je navzoč zato, da naredi stvari in forme žive Brezoblične gmote kamenja torej v sebi skrivajo vse možne forme, iz katerih bo lahko pognalo življenje. Vendar pa je tako življenje, ki je zgolj vegetiranju sorodno bivanje, za Ficka samo osnova, ki človeški duši šele omogoča dvig na stopnjo notranjega razsvetljenja. Da bi upodobil to stanje, uporabi slikar metaforo skrivnostnega vrta, v katerem se izničijo vsa nasprotja. Njegovi tihi vrtovi so seveda aluzija na izgubljen rajski vrt, a slikar tukaj ne posega za tradicionalnimi zahodnoevropskimi vzorci, ampak svoje vrtove izpolnjuje z vzhodnjaško retoriko šipkovih cvetov, vzhodnjaško oblečenih čepečih figur, za katere se na prvi pogled zdi, da sedijo v meditativni drži »lotosovega cveta*. Fickove krhke deklice imajo ponavadi pred sabo odprto knjigo. Ta odprta knjiga nas po svoji funkciji zelo spominja na Aladinovo svetilko, zato opazujejo s tipom, z zaznavanjem vonja, okusa in s poslušanjem. Slabovidni vidijo do 30 odstotkov, zato potrebujejo več časa za opazovanje in spoznavanje okolja, pa tudi posebne pripomočke, ki jim to olajšajo. Razstavo, kjer so slepi in slabovidni z lastno aktivnostjo (glasbeni ansambel, izdelovanje ročnih predmetov...) pokazali, za kaj vse so nadarjeni, je odprl direktor Pokrajinskega muzeja Kočevje Ivan Kordiš, na ogled pa bo do 12. junija. T. K., foto: T. K. Duh, ki ga osvobodi, ustvari Fi-ckovim figuram nenasilno in halucinogeno okolje, ki je v svoji osnovi zelo blizu orientalskim pravljicam. Kot pravi duh naposled tudi izgine in iz slik potegne precej energetskega naboja. V tem retoričnem okvira najdemo tudi skrivnostni znak, ki je še najbolj podoben srčevi Šestici ali osmici. Verjetneje pa je, da gre za slikarjevo lastno impreso amoroso, ki se pojavi v smislu tančice, s katero skrivnostna ženska figura prikriva svoj obraz in hkrati z njeno pomočjo spregovori v samo slikarju razumljivih znamenjih. Fickove slike so zabrisane, kot da bi jih gledali skozi motno steklo ali nestvarno formo spomina, Razumeti jih docela ne moremo, ker nam to preprečujejo tudi njegova izrazito osebna simbolika in navsezadnje tudi slikarjevi osebni grafizmi -apotropejska znamenja, ki prav ljubosumno čuvajo slikarjev duhovni svet. Upam, da bo Mitji Ficku v prihodnosti bogatim in izvirnim vsebinam uspelo najti tudi ustrezen in prepričljiv likovni jezik Nekatere slike so namreč naslikane malomarno in dekora-tersko ter dajejo vtis, kot da se je slikarju nekam zelo mudilo. Nekatere so komične, ne da bi bile hkrati tudi duhovite. Nekaj pa jih je resnično dobrih, vendar vrednost teh pod težo bremena preostalih slik kar izgine v nerazpoznavnost. Da bi bil mladi slikar v prihodnosti prepričljivejši, so nujno potrebni visoka stopnja samokritičnosti, selektivni pretres njegovega opusa in nadaljevanje likovnega snovanja na tistem, kar bo ostalo po strogi selekciji. Ne mudi se namreč nikamor, slika pa zahteva svoj čas. Razstava v murskosoboški galeriji pa je za umetnika izrazito pogumno dejanje Ne le da gre za izjemno velik prostor, ki ga je težko zapolniti, ampak gre tudi za izjemno zahtevno občinstvo, ki še ima to - dokaj redko ■ navado, da si eksponate resnično ogleduje, se o njih pogovarja in kar odkrito pove, kaj se mu zdi v redu in kaj narobe. Pred to živo in neposredno kritiko ni varen niti razstavljajoči niti kustos, ki razstavo postavlja. Soboško občinstvo, ki ga zanima likovna umetnost, ne funkcionira po principih namišljene vljudnosti in prijateljstva, ampak se osredotoči samo na razstavljena dela. In kaj lepšega bi si sploh lahko želeli? Robert inhof Tudi na območni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnostiv Ljutomeru so se odločili, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pripravijo sklop prireditev, ki so jih poimenovali Kultura brez meja. Sklop aprilskih kulturnih prireditev je tako z letnim koncertom pretekli petek začel Ljutomerski oktet, ki se je obiskovalcem predstavil v družbi Ormoškega okteta. Umetniški vodja Mirko Prelog je Ljutomerčanom izbral zelo širok repertoar pesmi. Petnajst pesmi, s katerimi so se predstavili, so zapeli v kar osmih jezikih: češkem, ruskem, madžarskem, angleškem, hrvaškem, italijanskem, nemškem in seveda slovenskem. Med koncertom so se predstavili tudi trije solisti - pri Ljutomerčanih Miro Steržaj in Tonček Marinič, iz Ormoškega okteta pa Rado Munda. Ob koncu pestrega glasbenega večera sta seveda oba okteta zapela skupaj. Vanja Poljanec Naveza Celje - Beograd - Lendava Slikar Božidar Srdič in kitarist Relja Turudič Minulo soboto so v lendavski sinagogi odprli likovno raz stavo Božidarja Srdita (olja na platnu), pred otvoritvijo raz-stave pa so obiskovalci prisluhnili koncertu na kitari učitelja kitare na Glasbeni šoli Lendava Relji Turudlču. Božo Srdič prihaja iz Celja, vendar veliko sodeluje in se druži s pomurskimi slikarji. Končal je Pedagoško akademijo v Mariboru na likovnem oddelku priznanih profesorjev, kot sta Lajči Pandur in Bojan Golja (Golja se je tudi udeležil otvoritve razstave). Srdič je vrsto let prenašal svoje znanje v šolah na mlade, pred sedmimi leti pa je sklenil, da se bo posvetil le slikanju. Njegove podobe nastajajo s silno natančnostjo, v njih pa je veliko simbolike in tudi v mnogih detajlih najdemo skriti pomen. Relja Turudič, ki se je rodil v Beogradu, pa se je letos zaposlil kot učitelj kitare na Glasbeni šoli Lendava. Končal je fakulteto glasbene umetnosti v Beogradu z odliko leta 2001, že od leta 1992 pa je nastopal kot solist in v komornih zasedbah po Srbiji. Po mnenju glasbenih kritikov njegovo igranje odlikuje tehnično in muzikalno dovršeno igranje. Je urednik biltena združenja klasičnih kitaristov Srbije in Črne gore Gitarinfo in strokovni sodelavec beograjskega Gitar art festivala Na koncertu v Lendavi je med drugim zaigral dela Albeniza Asturias Cadiz, Tarrega Spomin na Alhambro ter skladbe skupine The Beades na njegov način. J. Ga. Pomladni koncert MPZ Štefana Kovača Zbor pod vodstvom Alenke Brulc - Šiplič se je predstavil z osemnajstimi pesmimi (in še dvema v dodatku), kot gostje pa so nastopili Prekmurska godba Bakovci pod vodstvom dirigenta Željka Ritlopa, Majda Bicskey na klavirju ter Klaudija Vbroš in Iztok Kodila kot solista. V programu so se zvrstile skladbe Cantemus!, Pustna, Vesna, Waldesnacht, Poljske raze, Sedentem in telonio, Ave Maria, Cantate Domino, Omnis homo nihil est, Ti si urce zamudila, Sutka je Tisa, Magdalenca, Še rožce so žalovale, Čiči Nana Maričica, Poletna noč, 1492 The Conquest of Paradise, Bohemian Rhapsody, Time To Say Goodbye, v dodatku pa je zbor nastopil skupaj s pevko Matejo Baler, ob spremljavi bakovske godbe pa zapel še skladbo We Are The Champions. T. K., foto: T. K. 12 KARIERE is.apni2004- VRH Viktor Vlaj, Damir Pintarič in Franc Vučina z nazivom sommelier 2 Omizje je posvečen prostor zbranosti, veselja in dobrot Vino in hrana - harmonija in užitek Vino in hrano sestaviti v tako družbo, da dosežeta ubranost, ter omizje popeljati do užitkov prefinjene popolnosti, slavnostno večerjo pa v eno samo hvalnico naravi in delu človeških rok, je bila naloga Franca Vučine, Damira Pintariča in Viktorja Vlaja. Po teoretičnem delu izpita za pridobitev naziva vinski svetovalec druge stopnje ali sommelier 2 jih je namreč čakal Še tisti najpomembnejši, praktični del naloge. »Omizje je posvečen prostor zbranosti in veselja, dobrote, ki vam jih ponuja, so sad narave in naših spoznanj o zdravi hrani in dolgem življenju. Prejmite te darove z naklonjenostjo, ker so izraz naše ljubezni do poslanstva plemenite kulinarike, na katere smo ponosi,« so vinski svetovalci zapisali na svojem vabilu Da jim je to, kar so napovedovali, tudi uspelo ustvariti, pa so potrdili Člani komisije, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora Slavica Strežba po pravilih in priporočilih Pred vitrino arhivskih vin Ignaca Rajha. Za goste je bil izbran dvajset let star renski rizling. Za kulinarični del sta skrbeli Majda in Tanja. Dobnik in profesorji Janez Štrukelj, Jože KamenŠek in Janez Verboten ter drugi povabljeni. Svečano večerjo so naslovili Slovenija na poti v Evropo - izziv kulinarika in vino. S to noto so ujeli aktualni čas ter se izkazali kot poznavalci slovenskih in evropskih vin, kar se od višjih vinskih svetovalcev tudi pričakuje. Vsako jed so namreč postavili v družbo dveh vin, domačega in tujega, kar je bil po mnenju vinskega strokovnjakajaneza Ver-botna svojevrsten izziv. Dajal jim je samo dve možnosti, ali zadenejo v polno ali pa v celoti pogrnejo. In prvi trije vinski svetovalci druge stopnje v pokrajini ob Muri so zadeli v polno. Z izzivom, ki je že mejil na drznost, so prepričali, Čisto desetico pa so si zaslužili za našle d njo družbo: k poši ranemu smučevemu fileju na grahovem pireju in penasti žajbljevi omaki so ponudili vrhunsko suho vino keener, Mariborski v. o., letnik 2002, družine Gaube iz kraja Svečina - Špičnik ter suho vino Damjan Pintarič: »Pot do tega naziva ni bila lahka, vendar sta me pri tem podpirala žena Tanja in tast Ignac, katerima sem za to hvaležen. V določenem pogledu pa je bil dosti težji prvi del, ko smo se učili o vinogradništvu, ekonomiki ter spoznavali slovenska vina, v drugem delu pa še tuja vina, ki smo jih družili z domačimi in spoznavali nove izzive pri druženju s hrano.« Franc Vučina: »Vesel sem, da seje tako izšlo. Priprave niso bile ravno dolge, je pa vsak prispeval svojo zamisel. Na manjši generalki smo potem vse to preizkusili, in ker je bilo dobro, smo potem to tudi izpeljali. Upam, da bo prišel čas, ko bom to znanje lahko tudi unovčil, pomembno pa je, da se o tem širi glas in da ljudje spoznajo, kako lepo je to delo.« Pomembna podrobnost iz ozadja Claus C. Jacob, riesling QW letnik 2002, tz Pfalza v Nemčiji. Večerja, odeta v mehkobo m-elanholične glasbene zavese, ki jo je iz cimbal izvabljala Andi-jeva učenka Anja Sraka, je bila zgodba usklajenosti. Jedi in vina so si sledili natančno tako, kot je pisalo na karti, pred vsako strežbo pa je trojica izpitnikov izmenično predstavljala izbrano ponudbo. Drobne nerodnosti in zadrege, ki jih je tu pa tam izva Viktor Vlaj: »Človek si vedno želi nekaj več. Vino - to ni nikoli izpeta zgodba. Prinaša vedno nekaj novega, ker je vsaka letina nekaj novega in ponuja nove izzive, še posebej, če ga družimo s hrano. Ni večjega zadovoljstva od tega, ko ti gost, ki odhaja od mize, pove, da si vino in hrano povezal v odlično družbo. So pa okusi različni in včasih nam tudi ne uspe povsem.« bljala trema, je vsak po svoje znal obrniti sebi v prid, Franc s pravo mero hudomušnosti, Damir z očarljivim nasmeškom in Viktor s samozavestno držo Tudi pri strežbi hrane so bili kot uigrana ekipa, ki je, sodeč po prikimavanju elanov komisije, upoštevala vsa navodila, slišana v Času šolanja. Za svojevrstno presenečenje večera in v čast pomembnih gostov ter dogodka pa je poskrbela tudi hiša gosti- teljica, gostilna Rajh e Ignac Rajh, ki je bil hkrati^ telj in gost zeta Damrij1^ riča, je namreč omizje vinsko klet in kot se n p**" priložnost spodobi, iz^ noteke izbral nekaj naj W arhivsko vino Ptujsko-H* goric, renski rizling * I 1983. K vinu se je pril«1 mač ajdov kruhu, oreW lahko lomil vsak sam. ’ taka »dama« kleti zasluziti”' besednega dvorjenja.je ' koncu dobronamerna ba poznavalcev, vsi pa mnenja, da je bil to prijd hod v drugi del slavo®*11'; ■ rje. Spremljavo leju z orehovo skorji omaki, ki sta ga dopoW koruzni narastek z rukljem s skuto m kul*3 ‘ ška z brusnicami, sta d' - . vino Chianti Riserva1 a'** lla Paneretta, Chian0' 1, DOCG, letnik 1999.1^ suho veliko rdeče - M'* o. Goriška Brda, letnik ' . rka in Aleša Kristani ‘ . večerjo pa je zaokrožil* 1 ( va strjenka z jagodo- '■ , kateri se je pilo -’1^’ Ji vino laški rizling. R*-Kapelski v. o., letnik - ’ gradništva Steyer* ' sladko vino izbrani P w MOVIA, v. o Goriška nik 1997, Mirka in d' *rji tančica iz i egla ,A tem za izpitnike kotk3 sedo je dobila konus1!1 Predsednica konus*)'ti Dobnik se je v zahva ■ ■ so prispevali k temu, rja izzvenela v | svojo oceno pa strnila _ . mi: »Lahko vam čudovito « Janez Verb kovnjak, je poudan. ... člani komisije opt^k ^^ I podobnih izpitov iO । c »... ste vi pri tem bh'P jitjq vativni Poskušali s*' 1 ,is|^ ki je malo novo zgodbo«. S Pa' . ■ skoparil niti Janez podrobneje - or riko, ki je bila P°2 teijske hiše in Tanjc pi« lo kuharice Majde. P* plomantke marib*^ # gostinstvo in Kamenška je navdu saj so mu ocvirke^ dale domačnost, jinske značilnosti, D še poslanstvo v P1*1' senetili pa ste * naslovom svečan' dobro. Na eni st^11 tu morali upošteva" ^»r vne vsebine na drugi strani pa '' ureditev,« je delal- VESTNIK -15-april 2004 KMETIJSTVO 13 I * * 'K I d ft t I F J Ji i’ Uporaba fitofarmacevtskih sredstev Strožja zakonodaja (Nadaljevanje iz prejšnje Pravilnik uidi ido natančno opredeljuje vvi je o uporabi FES na prostem ter v zaprtih pro ’(J^ne obvezno praktično za vse uporabnike, še P^se 2? tržne prl-pridelovalec rastlin za prehrano ljudi in ziva11 po Slovake okr»nlh rastlin. Evidenco je potrebn bsegu parcelah in kulturah na evidenčnem listu najmanj ^pOnlrka pravilnik. Murno ■ biti vpisani podatki o: •imenu in številki parcele/objekta in tretirani povr. •datuniu spravila pridelka (po kulturah, če jih je ve , . • WeUrjnjth (zaporedna številka tretiranja datum na, taoja, kultura, opis razvojne faze tretirane rastline (v g . wa tteti.-.!n|.. bolezni škodljivci pleveli), »govsk o im uporaba škj- ipijne mešanice na površino (odmere dWko, (hHr< pgfctk v ut'). • •pombe . ffS, saj ' !l> "• -nm naj k na redne preglede naprav za n . . e imetniki uporabljajo le naprave, ki so redno p g bn0 W znak o rednem pregledu Redni pregled naprave je p vsaki dve leti. . . „.uelovalci) prwtako v । nkicah izvajalci varstva rastlin (vsi trzni p aj0 ‘L “Poviti predpisan tečaj za izvajalce varstva rastlin, ^^^n^puirdilo f-mMe inter- b kor 4 tu rl(j opozoril vse, ki vlagajo vloge za i sre. W ■ kcnntmvu a kio 2004, da je pogoj z» P«d°b‘ v k0. 5 evJudi Izvijanje dobre kmetijske prakse varstv - .unimkraml vlagateljih ugotovljeno edn0 'predpisanih dolžnosti uporabnikov , P c nredoisi« le , ’P1*« skupaj nr bo samo »inšpektorska gro nja- P ' nasvet, ki vam lahko pomaga, da boste predpise Prevali brez velikih težav. . „c„, . ku0 FFS, mprjviic prvi konkretni korak v zvezi s ~ dobrem jn trapita mcšurtcv izvedba tretiranja...), sipo nem premisleku odgovorite na nekaj vprašanj. J " Pregledani»napravo z veljavnim znakom? '^ESXnco za vsako parcelo in ? wn izbi ir in delovanje FFS, ki jih namera 2ncentracijo? ^Rbtatj pravo sredstvo in izračunati pravi n obvestil vse, ki bi j W ., iben izvesti tretiranje tako, da ne no p n jSudjim prebral in razumel navodilo za up • fneut motilo, če bi sosed opravil treuranje ta , ^®pz? y^bfanje, ki ga nameravam opraviti, sploh potre: n . pozitivno, lahko mirno nadaljuje d tr«^,. skladu s predpi8i, če pa se vam p katerem '' ' “*«vl, Ra lulpct) razrešite in potem na)nšpektor Ludvik Lazar, univ, dipl- kmet- Inz., km Ukrepi programa razvoja podeželja Zgodnje upokojevanje Novost, ki jo kaže izkoristiti Med novosti v ukrepih Programa razvoja podeželja za leto 2004 vsekakor sodi zgodnje upokojevanje, ki ga v državah Evropske unije že poznajo, pri nas pa ta ukrep letos uvajamo prvič. Namen ukrepa je, izboljšati neugodno starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, saj želijo % finančnimi podporami spodbuditi starejše kmečke gospodarje, da svoja gospodarstva prepustijo mlajšim naslednikom. Za vključitev v ta ukrep je seveda treba izpolniti določene pogoje. Prenosnik zemljišč mora biti v letu vstopa starejši od 55 in mlajši od 65 let, 10. marca 2004 (.velja za vstop v ukrep letos) je moral imeti v lasti najmanj 3 hektarje primerljivih kmetijskih površin, kmetijsko gospodarstvo pa mora predati nasledniku v stanju, kot je bilo 20. marca 2004. Prenosnik je moral kmetovati vsaj zadnjih deset let, vsaj zadnjih pet let pa je moral biti tudi pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali kot član kmečke družine. S predajo gospodarstva se mora obvezati, da bo trajno in v celoti prenehal s komercialno kmetijsko proizvodnjo, za lastno uporabo pa lahko obdrži največ 0,5 hektarja zemljišč. Prenosnik Še ne sme biti upokojen po nacionalni shemi. Prevzemnik mora biti ob vstopu v ukrep starejši od 18 in mlajši od 50 let, postati mora lastnik in nosilec kmetijskega gospodarstva ter se obvezati, da bo na prevzetih zemljiščih vsaj deset let kmetoval v skladu z načeli dobre kmetijske prakse Prevzemnik mora imeti najmanj pet let izkušenj s kme- tovanjem ali dokončano najmanj 3-letno srednjo Šolo kmetijske ali druge ustrezne smeri ali pa mora imeti najmanj tri leta izkušenj s kmetovanjem in opraviti mora izobraževanje s področja kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti v skupnem obsegu najmanj 50 ur. Letna renta je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša za leto 2004 1 000.000 tolarjev na kmetijsko gospodarstvo, in iz obsega prenesenih zemljišč. Za leto 2004 znaša ta del 85.000 tolarjev za hektar primerljivih kmetijskih zemljišč, vendar lahko ta dosegajo največ 24 hektarjev. Če je kmetijsko gospodarstvo večje od 24 hektarjev primerljivih zemljišč, se presežek v izračunu rente ne upošteva. Letna renta se izplačuje mesečno, višina letne rente pa se vsako leto ustrezno revalorizira. Renta se izplačuje za obdobje 10 let. Če je več solastnikov kmetijskega gospodarstva in vsi izpolnjujejo pogoj za vstop v ukrep, lahko vsi prejemajo pripadajoči delež rente. Če prejemnik rente umre v obdobju prejemanja, se ta lahko prenese na zakonskega partnerja (tudi zunajzakonskega) ali na nepreskrbljene otroke, če dohodki partnerja ne presegajo minimalne bruto plače zaposlenega v RS v preteklem letu. Med prejemanjem rente mora upravičenec plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine po nacionalni shemi. Ko izpolni pogoje za pridobitev pokojnine po nacionalni shemi, mora to sporočiti agenciji za kmetijske trge. Če se upokoji med prejemanjem rente, le-to prejema do izteka 10-letnega obdobja, vendar se mu višina rente zmanjša za znesek pokojnine. Ludvik Kovač Društvena ocenjevanja vin V prejšnji Številki Vestnika smo zapisali, da je bil na ocenjevanju v Dobrovniku za šampiona razglašen beli pinot, jagodni izbor Vinogradništva Urisk iz Dobrovnika z oceno 19,15- Kot so nam sporočili iz Dobrovnika, šampionskih naslovov na ocenjevanju niso podeljevali, naj- boljšo oceno pa je dobil renski rizling - ledeno (letnik 1999) družina Hančik, Dobrovnik (19,23). Se opravičujemo! Strehovci Vinogradniki so prinesli na ocenjevanje 71 vinskih vzorcev, ^encije 2004 Mrazel za neposredna plačila prihajajo denar so popolne in pravilno izpolnjene vloge r v«. Ohraczcc t>G|2pra;ij(ltt'bbfaz«v.v Sa^jena ^’^^Pfavil-lenr>l ianr?rn|h’1^^ "S' ^[Q™>ht(<'vsub- hi ^hsvetX r1" n« 111 raJu b|n iih obrazcih. zato lanskoletni obrazci niso veljavni. Največ novosti je na področju Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, letos pridelovalci ne bodo dobili plačil za sladkorno peso, pomembni novosti pa sta akta Zgodnje upokojevanje in Podpora izvajanju standardov EU na kmetijskih gospodarstvih. Upravičenci morajo oddati zbirno vlogo med 1 aprilom in 15. majem, na agenciji pa bodo sprejemali tudi vloge, ki bodo prispele po tem roku. Vloge bo namreč mogoče poslati še v 25 dneh p,o preteku roka za oddajo (15. maj), vendar se bo znesek pomoči za vsak zamujen dan znižal za en odstotek. Tisti, ki z oddajo vloge zamudijo več kot 25 koledarskih dni, subvencij ne bodo prejeli. L. Kovač najboljše ocene pa so dobili: zvrst, Peter Muršič, Maribor (18,22), zeleni vetliner, Robert Kepe, Strehovci (18,06), sauvi-gnon, Dejan Varga, Gorica, (18,18), renski rizling, Anton Horvat, Bogojina (18,20), traminec, družina Slepec, Strehovci (18,20), modri pinot, Vinogradništvo Unsk Dobrovnik (17,42), renski rizling - pozna trgatev, družina Lipič, Strehovci (18,16), beli pinot, vinogradništvo Urisk, Dobrovnik (19,58), laški rizling, Dejan Kepe, Gorica (18,24), ker-ner, Dejan Varga, Gorica (18,18), Chardonnay, Marika in Marjan Kardinar, Dobrovnik (18,20), Chardonnay, letnik 2000, družina Slepec, Strehovci (18,22), Chardonnay - pozna trgatev, družina Lipič, Strehovci (18,23) in beli pinot, Vinogradništvo Urisk Dobrovnik (18,40). J. Ž Vam skrbi v sladkorni pesi povzročajo pleveli? Rešitev vam nudijo sredstva Beetup dvojne in trojne herbkidne kombinacije uspešno zatirajo semenske širokolistne in ozkolistne plevele nepogrešljivo dopolnjujejo herbicide na osnovi metamitrona, kloridazona, klopiralida Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah Trgovina Roberta Hozjana Žižki Naziv sredstva Cene v sit fungicidi cuprablau z 1/1 860,00 baycorwp25 100 g 1.430,00 bayleton special 100 g 430,00 chorus 15 g 1.020,00 del an 0,1 1.680,00 pepelin 1/1 540,00 rubigan 100 ml 1.490,00 topasc 15 g 565,00 topasec 100 ml 1.390,00 antracol 1/1 1.730,00 antracol bt 1/1 2.390,00 antracol combi 1/1 4.050,00 dithanem-45 1/1 1.410,00 foilcur ew 250 100 ml 1.803,00 impact 1/1 6.130,00 ridomil gold 1/1 4.385,00 artea 330 ec 1/1 12.450,00 folpan 80 1/1 2.620,00 diazinon 20 100 g 290,00 Insekticidi oleodiazinon 1/1 320,00 belo olje 1/1 606,00 acta re 40 g 1.720,00 mimic 200 g 2.490,00 orthos 0,1 1.645,00 th Iodane 1/1 2.750,00 reldan 40ec 1/1 1.810,00 actelic 0,1 1.295,00 match 0,1 990,00 prestige 0,1 1.650,00 bulldock 0,21 1.580,00 fastaclO% sc 0,251 2.730,00 metasystox 1/1 3.510,00 zobne liquid« 200 ml 1.010,00 ¥Olatonec500 11 4.530,00 mesurolfs300 0,21 3270,00 herbicidi roundap It 2.360,00 sencor 0,1 2.320,00 goltix 1/1 6.395,00 betanal tandem 11 4.950,00 pyramin turbo 11 4.995,00 sekator 600 g 7.660,00 sekator 0,3 kg 4.280,00 stomp 330e 11 2,095,00 frontier 1/1 6.310,00 herbocid 1/1 1.098,00 stomp 330e 51 9.980,00 močila pinovHN 1/1 1.550,00 pinovit K 1/1 1.380,00 foliarna gnojila protifert (proti stresom) 1/1 1.420,00 Agroservis, d. d., Krožka ulica 58,9000 Murska Sobota TEHNIČNI PREGLEDI KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU - POMLAD 2004 t|r^k n ' Sci na’ aPnl». so 18 do 'Odj. ” Pujska „ 'Hur,.. 'I H hllutrr. t'tn" Veliko^ P" puP fr Vaš uspeh je naš ponosi toPINUS ^4-^ na Race«. S m vit Mr o r^Etnin P1 -tčc' PINUSTKI d d Glaski Ofl 21, 2327 RAČE (02) M 90 311, Fm (02) 00 M 4i0 IMuštpinuB-ikj.Bi GRAD MOTOVILCI MAČKOVCI SELO-FOKOVCi TRDKOVA BOGOJINA KUZMA 19.04.2004 20.04.2004 21.04.2004 22.04.2004 23.04.2004 4.04.2004 24.04.2004 8.00-18.00 8.00-18.00 8.00-18.00 8.00-18.00 8.00-16.00 8.00-18.00 8.00-18.00 Agroservis, d. d., TEHNIČNI PREGLEDI v Krožki 58: • Registracija novih vozil • Zamenjava prometnih dovoljenj zaradi tehničnih sprememb na vozilu . Odjava vozila ob takojšnji ponovni registraciji ■ Ponovna registracija rabljenih vozil na istega lastnika • Registracija ob spremembi lastništva • Odjava vozila iz prometa brez hranjenja registrskih tablic Za dodatne informacije smo Vam na voljo v Krožki 58 ali po telefonu 53018 24. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 15. april 2004 - VEH Lepo bi bilo, če... - h" yi'.Vi'j.y RfcMlIH lk A >LOV) hllM , - '? MINIM RSI 1 O ZA 6KOUH Hm)6>OR JN FNfekGMO -iff. i' (Mo TcMuf [IHH7ST*J»*T^LAs C'” J J’R7 422 Številka 354-06-15/97 Djrum: I 3.2004 Občiai Cinkava Dnb ravnil_________________ Občina Grid Oti^oa Puconci Občina Gornji Petrovci Občiaa Snlnvci Občim Kuzma Občina Moravske Toplice Občina Kobilje Občina Občina Rojašovo Kaže, da je Ministrstvo za okolje in prostor zefo prijazno do Prekmurja, saj mu prišteva tudi občine, za katere niti sami Prekmurci ne vedo, da so »njihove«. Ker pa so po naravi nezaupljivi do novosti, se še niso začeli veseliti nove pridobitve. Sicer bi bilo lepo, ampak... T. K. Zlatoporočenca Gonza z Gor. Bistrice Pisalo se je leto 1954, ko sta se v župnijski cerkvi v Čren-sovcih poročila Anton in Cecilija Gonza z Gornje Bistrice, Anton, rojen leta 1928, je večji del življenja preživel na različnih gradbiščih kot strojnik pri ljubljanskem Gradisu pa tudi na porečju rek Drava in Mura. Žena Cecilja, rojena leta 1931, je bila doma; delala je na manjši kmetiji, vzgajala otroke... Že vrsto let jo je moč srečati na poletnih bistriških Mlinarskih dnevih, kjer peče kruh in drugi jedi iz moke. Je tudi dobra pevka v pevskem zboru KUD Ferda Godine Bistrica in cerkvenem pevskem zboru Črenšovske župnije (pod-župnija Gor. Bistrica). V zakonu so se jima rodili Terezija, Marija, Anton in Ivanka, ponosna sta na devet vnukov in pravnuke Janjo, Mitjo, Amadeja, Jana, Majo, Tio in Luko, Sta člana Društva upokojencev Črenšovci. Na jesen življenja živita pri hčerki Tereziji z družino, a kljub letom Še poprimeta za manjša dela. Besedilo in foto: J. Ž. BOLEHNEČICI - Na občnem zboru Gasilske zveze Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bil v gasilskem domu v Bolehnečicih ob navzočnosti 18 delegatov iz devetih društev in številnih gostov, med katerimi sta bila Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije, in Anton Slana, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, so ugotovili, da so bili lani gasilci zelo uspešni. Izvedli so tri intervencije na svojem območju m sodelovali še pri nekaterih drugod. Med letom so oskrbovali tudi številna gospodinjstva z vodo Letos bodo dobili gasilci iz občinskega proračuna za dejavnost gasilskih društev 1,7 milijona tolarjev ter še 2,3 milijona namenskih sredstev za nabavo vozil v gasilskih društev na Stari Gori, v PGD Selišči - Ku-petinci in v Sovjaku. Na občnem zboru so podelili priznanja Ireni in Slavku Kolmaniču, Radu Bojaniču, Francu Zamudi in Simonu Šipku (F. KI.) Nezaslišano onesnaževanje bisera Slovenskih goric - Blaguškega Krapi ne jedo mrtvih mačk .. Prav neverjetno je, kaj vse ljudje mečejo v jezero, kjer drugi ribarijo, se kopajo, sprehajajo... - Marc Girardelli sije premislil Blaguško jezero, nedaleč od Svetega Jurija ob Ščavnici, gotovo sodi med slovensko-goriske oz, prleške bisere. Žal pa v minulem desetletju ni bilo veliko narejenega, da bi omenjeni biser zaživel v pravem pomenu besede. Znano je namreč, da je bil pred slabimi desetimi leti za ^prevzem" in popolno ureditev jezera in območja v njegovi okolici zelo resno zainteresiran nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardelli. Bil je menda pripravljen vložiti tudi več milijonov takratnih mark, žal pa sta naša državna birokracija in domnevna bojazen, da bo „tu jec odnesel kakšen kos slovenskega zemljišča ali vode«, povzročila, da se je Avstrijec z lichtensteinskim potnim listom premislil in je svoje marke investiral nekje drugje. »Naši interesi so dolgoročni. Vsak premik na tem območju bi se prej ali slej, posredno ali neposredno, odrazil kot premik v kraju samem. Turisti na primer se ne bi zadrževali samo na ob močju jezera, ampak povsod, kjer bi v bližini naleteli na marsikaj zanimivega. Tega pa je v tej občini več kot dovolj, le z malo dobre volje jim bo te zanimivosti potrebno pokazati in jih tudi unovčiti. Tukaj bi najprej morali postaviti sanitarni objekt, tuše, garderobe in vse drugo potrebno za kopalce in ribiče. Za jezom bi lahko uredili otroški park z lesenimi igrali, odbojkar ska igrišča na pesku, trim stezo v gozdičkih in razvili čimveČ rekreativnih možnosti «nam je pred približno sedmimi osmimi leti ob obisku občine Sveti Jurij pripovedoval Marc Girardelli. In od vsega tega žal ni bilo nič. Zato Blaguško jezero kljub veliki zagnanosti domačih ri- bičev, občine in še koga dobesedno umira ob neorganiziranih dejavnostih in početju, ki so mu lahko priče številni turisti, ki se tukaj zadržujejo skozi celo poletje. Divja šotorjenja, pikniki na lokacijah, kjer se komu zahoče, in nočna razgrajanja so ob skromni gostinski ponudbi vse, kar lahko popotnik tukaj najde. Žal pa to ni tudi vse, kar je doletelo slovensko goriški biser Blaguš. Še zlasti pomladno prebujanje narave in priprave na novo ribiško ter poznejel"'1 JI zono pokažejo, kak '' ,1 vedejo do narave biči so pred nedavni 'r I jezero nad Šest toni .. vodi pa je možno ioil f kar ne sodi niti na , ■ gališče smeti I crknjene mačke, p* sebej skrbi in boli seda Alojza Keglja, U , svojih močeh, da bi ce onesnaženja či® Besedilo in fot# Velika spomladanska očiščevalna ak^1 Čeprav ima sneg rad le malokdo, je pa prav sneg tista odeja, ki pogosto pokrije plastenke in papirje, ki jih je prinesel veter, najverjetneje pa jih je človek odvrgel skozi okno avtomobila, ko se je peljal mimo ali se sprehajal po peš poteh. In spomladi, ko se sneg stopi in se narava začne prebujati, te smeti lahko pokvarijo še tako lep, sončen in v zelenju prebujajoč se dan Mnogo krajevnih skupnosti, občin in drugih društev v okviru vseslovenske akcije »Moja dežela lepa, urejena in čista« zato organizira očiščevalne akcije. In velika spomla- danska očiščevalna akcija, ki jo je organiziralo Turistično društvo Moravci Moravske Toplice v sodelovanju s krajevno skupnostjo, gasilskimi in športnimi društvi ter lovsko družino in šolarji, se je zgodila tudi pretekli konec tedna v Moravskih Toplicah. Čeprav se je povabilu odzvala le peščica krajanov, to ni zmotilo njihove dobre volje. Hitro so si razdelili območja, ve- like vreče in se1' ( za smetmi. V , t so nabrali kar dkov, ki jih je Krajani Moravskih Toplic, ki se držijo slogana »V urejenem kraju živimo lepše in privabimo turiste"- Fot 60. obletnica boja pri Ribičevem mlinu Dva proti številnim Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici je pripravilo na cvetno nedeljo v večnamenskih prostorih župnišča pri Sv. Juriju ob Ščavnici 11. velikonočno razstavo jedil, ki so jih (in jih še) pripravljajo gospodinje ob prazničnih dneh velike noči. Ob tem so gospodinje, žene in dekleta razstavile tudi veliko število ročnih izdelkov. V posebnem kotičku pa so pripraviti razstavo jedil, ki sojih spoznali ob letošnjem predavanju Živimo zdravo. Razstava je bila dobro obiskana. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger Četrtega aprila leta 1944 sta se v Ribičevem mlinu v Ceza-njevcih ustavila partizanska kurirja Hojs in Belšak. Ker je prišlo do izdaje, so ju napadli nemški orožniki. Kako je potekal spopad, nam je pred leti pripovedoval Ljubo Hojs. Povedal je, da je moral gospodar Ivan Ribič iti kazat, kje sta skrita borca. Vzpenjal se je po lestvi na podstrešje, za njim pa je šel šef ljutomerskega gesta- pa. Tega je Hojs brž ustrelil s pištolo, tako da je nemški vojak mrtev padel z lestve. Njegovo orožje je vzel v roke Ivan Ribič. Začel je streljati tudi kurir Belšak. Ko je skočil s podstrešja, ga je zadela krogla nemškega orožnika. Nadaljevala se je borba, ki je trajala okrog dve uri. Z Nemci je bil tudi izdajalec Vreg iz Ljutomera, ki je začel prvi streljati od transformatorja. Ko je bilo že Nem^1!1 pet mrtvih na pomoč p- jjr/ tomera. ■ Hojsinlvan^^f gniti. Še pol od mrtvih šel med Ribič pa tal dokonča * 25.^^:’ / Ribičevem" / pet ubitih Ne )de VESTNIK z 15. april 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 LENDAVA - V Dekaniji Lendava bodo letos številni mašniš-ki |uMeji, kajti obletnice bodo obhajali duhovniki, ki so rojeni v Prekmur ju, svoje po-slmtvo pa nadaljujejo po č pa ni povsem ’in sem »outc Estetika vezana na posantfttrV^ ka, ki zna sam netilih vzorce, dolžino in kV Tisti večer, ko jedišw ju in po pomladi, so njaliotem, kakoVt1^ lom dati svežino mp\ navdih, ter yn rii’l1^ koli več ne bo zapuf^। J garderobne omaft-tem, kako se v prijel" >j in vročih poletnih zavestno in odločno po mestu, ob mor« f I Dobra obleka res n‘ veliko In da tisti ve^ lo preveč vročih kosih oblek, so kuharski mojstri za pfl skimi specialiteta®^ čkom vina. ur A. Nana Hl,uC^ foto: Nata53 VESTNIK aPril 2004 KRONIKA Rezultati * z pripnise! Med poostrenim nadzorom n»d uporabo varnostnega pasu med jo nurcvin m i aprilom (po policijsko »metodologija pas«) so murskosoboški možje postrvi denarno kaznovali '404 udeležem e '■ uti inter a Uli pa W jih ptrdlijuli T pustil l«ene-ln garanc'ie se dodeljujejo za naslednje na- žbo"J' družbah štejejo za majhno u ki imajo status samostoj- sov ''dotika, ter fizične in pravne osebe, ki he ' nejavnosti na območju mestne obci-ttianj lnanciranja imajo zagotovljenih naj-4. lastnih sredstev 'ki S ' na območju mestne občine Mur-P^*4**5^ kriteriji za dodeljevanje sredstev Slu kreditov bodo imeli pro- '"^kti poleg pogojev, ki jih zahteva ri'ey '^^iujejo še večino od naslednjih krite-BT4mi PI0Mta z občinskimi razvojnimi ptO" ’hit? "r'n VP1’V projekta na razvoj občine, Kah SKB banke ali na spletnem naslovu www.sWl.si A. B. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Francoski večer v dvorcu Rakičan Rakičan - V petek, 16. aprila, ob 18. uri se bo začela v Modrem salonu dvorca Rakičan prireditev 1. Francoski večer, kjer bodo predstavili Francijo kot deželo kulinarike, vina, bogate zgodovine, umetnosti, jezika, zaljubljenih tn drugega. Prireditev organizira Izobraževalni center Rakičan. Francistka in umetnostna zgodovinarka Lidija Kos Ulčar bo ob zgodovini Francije predstavila še njeno književnost in druge zvrsti umetnosti. Predstavila bo tudi severovzhod dežele, pokrajino Bretagne, katere skupna točka s Pomurjem ni Je ajdova moka. Ob francoski glasbi, fotografijah, knjigah in slikah bodo obiskovalci spoznali tudi francosko kuhinjo oz. njene bretonske specialitete in njeno okusno vino. Z gibanjem do zdravja v Radencih Radenci - Turistično društvo Radenci pripravlja v okviru akcije Z gibanjem do zdravja poskus hoje na dva kilometra in cooperjev test. Poskus hoje bodo organizirali v soboto, 1“ aprila, med 14 in 16. uro v Športnem centru Slatina v Radencih. Poskus hoje bodo izvajali pod zdravstvenim vodstvom in omogoča določitev telesnih zmogljivosti odraslih med 20. in 65. letom starosti in je primeren za telesno nedejavne in zmerno dejavne ljudi. Pomurski planinci po Malem in Velikem Lošinju Murska Sobota - Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote bo organiziralo od 23- do 26. aprila pohod po Malem in Velikem Lošinju na Hrvaškem, povzpeli pa se bodo tudi na najvišji vrh tega otočja, 589 metrov visoko Osorščico. Na pohod bosta pomurske planince odpeljala dva avtobusa in prijave še zbirajo. J. Ga. Markovci-Cepinci-Neradnovci Dežela mlinov in poto(č)ko< Do krajev, ki jih opisujemo tokrat, najlažje pridemo po cesti Murska Sobota-Hodoš, ob kateri nas večji del spremlja železniška proga, ki vodi na Madžarsko. Ko prispemo v Šalovce, pri bencinski črpalki, zavijemo levo in se mimo novozgrajene tribune na nogometnem igrišču in šole odpeljemo še štiri kilometre do Markovec. To je pokrajina, za katero bi lahko rekli, da je to »pravo« Goričko v naj- Vodno kolo pri Lenarčičevem mlinu v Nera-dnovcih, kakršno je danes, se je uporabljalo že leta 1870.Tudi mlinski kamenje mlel že od vsega začetka. Mlin stoji v ozki dolini ob neradnovski Mali Krki, majhnem potočku, ki teče izpod slemen, ki potekajo po slovensko- madžarski meji. Žido - Lenarčičev mlin v Markovcih datira v leto 1876, obnavljati pašo ga začeli 1999. leta. Ob njem še vedno živi družina Žido, v enem od poslopij pa je urejena spominska soba. Skupaj z drugimi mlini v širši okolici tvori del t. i. mlinarske poti. lepšem pomenu besede. Tukaj še vedno srečamo ženice, ki same vozijo traktor, velike pasje ljubljenčke, ki se brez verig sprehajajo po svojem dvorišču in travniku, mačke, ki družno lovijo pri potoku, kanje, ki krožijo po zraku, veliko srnjad, ki se mirno pase ob cesti, ljudi, ki sproščeno posedajo na svoji klopi na vrtu, krčmarice, ki se dopoldne med vrati ozirajo za redkimi gosti, in predvsem mir. Mir, ki ga zmotita samo sum oddaljenega letala in ptičje petje. Vsenaokrog pa so grički vseh vrst in oblik ter neokrnjena narava. Pozna se, da smo tukaj že visoko na severu, saj vedno bolj prevladujejo iglasti gozdovi. Ob Lenarčičevem mlinu je umetno jezerce i kom, na katerem je lesena miza s panji namesto je potoček, na drugi strani pa so klopi, s katerih labW damo na celoten objekt. Značilna pokrajina pn Čepincih je m bo pravi magnet za ljubitelje neokrnjene fr’■ po tem, ko bo odpravljena tudi meja med Slovenijo in Madžarsko. Do self” marsikaterega Pomorca, prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec, pa Je občutek j čeprav je več hiš lepo okrašenih. V te kraje se mora še vedno odpraviti Tudi letos akciji Gostišče osvežišče in Naj natakar(ica) Urejenost, prijaznost, kulinarika in cene v gostinstvu Med najpomembnejšimi dejavniki turističnega razvoja v Pomurju sta prav gotovo dvig kakovosti in izboljšanje naše gostinsko-turistične ponudbe. Čeprav se lahko v Pomurju pohvalimo s kar nekaj gostinskimi lokali, ki so lahko zgled tudi v slovenskem in evropskem merilu, pa po drugi strani moramo priznati, da na tem področju še vedno marsikaj šepa in da pomanjkljivosti hitro opazimo ob naključnem obisku gostinskih lokalov. GOSTIŠČE^V V osvezisce Pozitivne strani in pomanjkljivosti pomurskega gostinstva Zato smo se pred leti tudi lotili akcije Naj terasa, ki smo jo potem razširili v akcijo z naslovom Gostišče osvežišče, da bi pokazali na pozitivne strani pomurskega gostinstva pa tudi na pomanjkljivosti, obenem pa gostince spodbujali k tekmovalnosti in inovativnosti Po eni strani v nekaterih odmaknjenih krajih in v krajih, kjer je na manjšem prostoru veliko gostinskih lokalov, tožijo, da se borijo za preživetje in pn tem krivijo objektivne okoliščine. Po drugi strani pa nekateri bolj podjetni dokazujejo, da z zanimivejšo ponudbo in inovativnostjo lahko dose- žejo, da so njihovi gostinski lokali pogosto polni gostov. Tudi letos bosta tako potekali naši akciji Gostišče osvežišče, ko bomo izbirali gostinski lokal, kjer bomo ocenjevali v prvi vrsti urejenost, prijaznost, kulinariko (hrano in pijačo) ter seveda primernost cen glede na ponudbo. Zaključna prireditev bo v sredini avgusta, izbrali pa bomo dva zmagovalca, enega po glasovanju bralcev Vestnika, ki bodo izpolnili prijavnice, ki jih bomo začeli objavljati junija, enega zmagovalca pa bomo razglasili na podlagi ocenjevanja naše komisije, ki bo nenapovedano obiskala gostinske lokale, ki po “ljudskem glasu’ in našem opazovanju veljajo za kakovostnejše. Obenem pa bodo v Vrstnikovi prilogi Pen vsak mesec objavljene glasovnice za naj natakarico oziroma natakarja, razglasitev zmagovalcev pa bo prav tako na zaključni prireditvi v sredini avgusta Pri organizaciji akcije sodelujejo radio Murski val, agencija za trženje Venera in časopis Vestnik. Finalisti akcij bodo predstavljeni v tednih pred razglasitvijo zmagovalcev na straneh Vestnika in na Murskem valu Ptice mamimo s piščalko, ki posnema njihove glasove, ljudi pa z besedami, ki se najbolj ujemajo z njihovimi lastnimi mnenji. Butler Vinski hram Jeruzalem lani, kdo letos? N prejšnjih letih smo tudi ugotovili, da se mnogi gostinci vse premalo zavedajo pomena kulinarike v svoji ponudbi, zato bomo namenili letos pri ocenjevanju posebno pozornost ponudbi hrane in pijače. Pn ocenjevanju pa ne bomo pozabili tudi na poseben prostor, ki daje čar gostinskemu lokalu, terasi, ki naj bi bila prijetna, senčna in prijazna tako v vročih pasjih poletnih dneh kot v prijetnih pomladnih in jesenskih dneh Pričakovati je, da se bo tudi položaj pomurskega in sploh slovenskega gostinstva v združeni Evropi precej spre menil. Čas je, da tudi pomurski gostinci malo pogledajo čez mejo v avstrijske in madžarske gostilne in ugotovijo, kaj je tisto specifično, kakšno »zgodbo«, ki jo Še ni slišal, pa lahko.gostu ponudijo v svojem lokalu in njegovi okolici, pa tudi na krožniku. Lanska zaključna prireditev je bila pri zmagovalcu akcije Gostišče - osvežišče 2003 v Vinskem hramu Jeruzalem Vesne in Vinka Brenholca ob glasbi, zabavi, dobri hrani in pijači. Prireditev je prenašal tudi Murski val. Prispelo je veliko prijavnic za 30 gostinskih lokalov po vsem Pomurju, od katerih se jih je v finale uvrstilo sedem, ki so izstopali po kriterijih, ki smo jih zastavili. Spomnimo se, da so posebni znak prejele gostilne Marič iz Sebeborec, Gaberšek iz Kuzme, Ajda s Cankove, Rajh iz Bakovec, Prekmurska iža iz Iža-kovec, K rotundi iz Sela in Vinski hram iz Jeruzalema. Naj natakar in naj natakarica 2003, ki sta zbrala največ glasov bralcev, pa sta bila Dušanka Ctglar iz okrepčevalnice Gol in Goran Kološa iz gostilne Marič. Jože Gabor Markovci so razloženo naselje v zgornjem delu doline potoka Velika Krka V širokem dolinskem dnu prevladujejo travniki njive in zaplate vinogradov na zložnih pobočjih, na višjih legah pa so mešani gozdovi. Župnijska cerkev Manjinega obiskanja je dobila sedanjo podobo konec 19. stoletja, tu pa so še igrišče, šola, gostilna in trgovina, ki dajejo središču vasi videz sodobnosti. V zadnjih letih pa je največja zanimivost Markovec obnovljen Žido-Lenarči-čev mlin ob Veliki Krki. Čepinci se vsaj po kažipotu čisto držijo Markovec, čeprav to v praksi pomeni, da je nekaj hiš na tem bregu, nekaj pa na onem. Kajti največja značilnost Čepinec je prav gotovo izredna razpršenost. Domovanja dobrih 400 prebivalcev so raztresena na več kilometrih in le redko se v. Čepincih več hiš drži skupaj. Tukaj prav čutimo odmaknjenost od prometnih poti, zato je ta kraj v preteklosti občutil izredno veliko demografsko ogroženost. V zadnjem času se spet pojavljajo poskusi, oživiti življenje mladih in malo manj mladih, ravno sedaj pa tam gradijo vodovodno omrežje. V enem od »centrov« Čepinec so še vedno neobnovljene stavbe, je pa tam kot posebnost velika lipa, ki raste pred okrepčevalnico z enakim imenom. Tukaj srečamo več avtomobilov z madžarskimi registracijami, saj je v bližini mejni prehod z Madžarsko Cepinci - Verica, in tudi v zgornjem delu Čepinec nas pot vodi tik ob meji z našo vzhodno sosedo Po več podatkih je na pobočju Kalcinega brega najsevernejša točka Slovenije. Po drugi strani je ta odmaknjenost poskrbela za to, da so Čepinci pravi turistični biser za ljubitelje miru, tišine in narave, zato ne čudi, če se mimo nas pripelje tudi avto z britansko registracijo. Človek Prav čuti, da bodo Slovenije čez nekaj M pejci kot na raj na /zmlU > razvitem svetu vse bolj SP' trend odseljevanja pincih je obilo možnos*1 ।' ,n kolesarjenje, saj po“' strani. Tukaj se mna Če nočemo peljati a‘i"f makadamu, do Nerada" c' pridemo tako, da se vce in pri kmetiji desno. Skozi Adrijam1’()1 fr tako približamo nasee- ' občutka odmaknjeno'1 i' 160 prebivalcev strnp''^^ paj kot npr v Čepm^ |r»e aktivnost po čedalje \ bljanju, Neradnovct p1" po poletnih priredil' r krat pripravijo. Na pobočjih uspevata p“' ca m koruza, travniki i11 । Pa so samo v bhžmi1 legah so v glavnem zdovi. V Netadirovhl^^afC I vrhunec potovanja vljen Lenarčičev ,,jtijLi Ker posebnih "znak nl’ 1^ da zanj vprašamo pa se na robu vasi po stimo v globel 1 jjPL/ turistična atrakcija ampak prijetno okolica, parkirni p1^ ..,rtij't pi, tukaj pa sta ceh'" j( igrišče in priprava ta ■ jV > hpie pri ti ne >r prireditve, ampak rJ'1 ,. / ladi, ko lahko 'H”'up1'4 ■ ' ri itiu vode in raz'^' i Idealno mesto ra p' './ družbi v s< i/voqU z 11, mo čas, lahko ai^ Ženavelj, kjer je pristal belgijski (rIN'‘ Besedi' 19 VESTNIK 15. april 2004 ŠPORT . — - - — Tiskovna konferenca pred 24. maratonom treh src v Radencih Vključeni že v letni svetovni koledar maratonov je proga na 10 kilometrov Informacije o radenskem maratonu so dosegljive tudi na spletnih straneh http://mara-ton.radenska.si. Zadnji rok za prijavo na vse teke 24. maratona treh src -izjema so teki najmlajših, planinski pohod in humanitarni tek-je 11. maj 2004. Poznejše prijave ne bodo več možne. Pogovor z Mimo Jaušovec »Pri šestnajstih letih se običajno lomijo kopja!« Pntwnnri je pred vrati pra/ '-u u ka tu rekreacije. Tokrat prvič v otvini Evropske unije. Zato organizator ji tokrat ir 24. tekaškega maratona wt.kl bn potekal v sobo-15. nuja, s startom In d-'Um pred hotelom Radin v •Mentih, upravičeno priča-še večje število aktiv-ni: uiMciimcev v vseh šport-rekreativnih panogah. Ta-™ predsednik organizacij- Mbora Sašo Zidar me-M 'labodu maraton, polma-ter teka na 10 in 5,5 km okrog 2.500 tekačev, f n vi ivga računa na blizu ti-na njihovih tekih iti srčkov, pvnuvno ?[ km fino pohodnikov na /^»inskem pohodu in *«t lD,m obiskovalcev, -Mo »e, dan zabavali v trtnem duhu, ^“Rsitno jkiivnmii št dodat-v pestrost tekaške '■ te bol pogoje ob udi ni. Ijsti >■ tekačev, predvsem na spek-i. ied katerimi je novost 10 km. Ohriti].nuu do-okrepčevalnice ■^ih 2,5 km. kar je enkrat i. '^ipnilpiMiiejo pravila at-u, £Vtte Dodatno smo po-^'WiMeva--- c-ra ora S tiskovne konference v Radencih (od leve) Sabina Barbarič, podpredsednica organizacijskega odbora, Drago Jug, sekretar, Sašo Zidar, predsednik organizacijskega odbora, Zlatko Hohnjec, direktor Radenske, Milan Verdev, predstavnik za stike z javnostjo, in Gorazd Gider, marketing. Foto: Natalija Juh nov ora o®® x osa ora »Dobro vem, kako težko je biti sam v enem klubu Za to je bila potrebna velika volja igralca in njegovih staršev ter brata, da so nadaljevali to športno pot. Jaz sem Zorana opazila že pri 12 letih. Nekako je bil v svoji konkurenci vedno pri vrhu, in sicer v kategorijah do 12 in 14 let, sedaj pa med dečki do 16 let. Bil je zares izjemen talent. Zdaj je prišel do neke meje, ko je treba storiti nekaj več. Samo podpora družine ni več dovolj, saj je treba iti v svet in najti konkurenco tudi v Evropi. Vse to pa je seveda povezano z velikimi finančnimi sredstvi, ki pa jilt na žalost v Sloveniji ne zmoremo. Šestnajsto leto je običajno velika prelomnica v življenju športnika. Tu se tako rekoč lomijo kopja, pri Čemer večina mladih izgubi voljo. Nekateri se bolj posvetijo Šoli, najbolj vztrajni in talentirani pa iščejo pravo pot proti svetovnemu vrhu. S svojim velikim talentom in voljo je Zoran na prati poti, zato je izrednega pomena sodelovanje Športa in podjetja Lek, ki je priskočilo na pomoč v tem najbolj kritič- nem trenutku, kar je pohvale vredno. Prepričana sem, da bo to sodelovanje uspešno v obojestransko korist,« je izjavila nekdanja slavna teniška igralka Mima Jaušovec o možnostih obetavnega teniškega igralca Zorana Goluboviča s Hotize. 4 r % kuL , ar«onu, in sicer ;'hna5u,hZkUplnah’razdelit j.’IhPiDr, »Z marato- i - _______ J urSe h>nm , P Slstemom. " maraton- 's’’'*"-11' uradno izme- rjena s strani AIMS-a, kar nedvomno prispeva h kredibilnosti maratona. S članstvom v organizaciji AIMS smo tudi vključeni v letni svetovni koledar maratonov,« z zadovoljstvom ugotavlja Sašo Zidar. Sicer pa se bo program v start-no-ciljnem prostoru, ki ga bosta povezovala nekdanja miss Slovenije Miša Novak in Dušan Zagorc - Dule, voditeljica otroškega programa pa bo Lucija Čirovič (znana Fata iz TV-nadaljevanje), začel že ob 8. uri. Po pozdravnem nastopu pihalne godbe se bodo številni pohodniki odpravili med Radgonsko-Kapelske gorice. Teki najmlajših bodo na sporedu od 10.30 dalje, ob 13- uri pa bo humanitarni tek v organizaciji z UNICEF-om. S prostovoljnimi prispevki udeležencev in drugimi zbranimi sredstvi v okviru celotne prireditve bodo denar namenili za otroke v BiH, ki so ostali brez družin in so nastanjeni v sirotišnicah ali drugačnih ustanovah za sirote. Takšnih otrok je 3.500. K zastavljenemu cilju je veliko prispevala tudi Radenska, ki je sicer generalni sponzor UNICEF-a Slovenija. Zelo pohvalna pa je bila tudi pobuda direktorja Zlatka Hohnjeca, da bodo prostovoljne prispevke maratoncev namenili za potrebe soboške bolnišnice. Prireditev, ki je z odlično organizacijo z leti postala prava romarska pot slovenskih in tudi tujih tekačev, atletov, planincev, otrok in vseh zaljubljencev v tek, rekreacijo in življenje, bo dosegla svoj vrhunec ob 15. uri. Takrat bodo namreč štartali maratonci na 42 km, ki bodo tekli dvokrožno na isti progi čez Muro v sosednjo občino Tišina in nazaj, in udeleženci polmaratona na 21 km Progi na 10 in 5 km pa bosta potekali na levem bregu reke Mure v okolici Radence. Naj dodamo, da bo istočasno tudi državno prvenstvo Slovenije v maratonu na 42 km, prt čemer se bo zmagovalec uvrstil na olimpijske igre v Atenah Pričakujejo najboljše slovenske tekače in tekačice, ki bodo lahko preizkusili svojo formo v konkurenci z znanimi tujimi tekmovalci. Milan Jerše Kol legenda slovenskega tenisa Mirna Jaušovec v svojem teniškem centru v Mariboru zagnano skrbi za mladi teniški naraščaj, iz katerega bo nekega dne morda zrasla še kaka Mima. Pri tem svoje bogate športne izkušnje prenaša na mlade generacije. Kako ocenjujete, da seje farmacevtska družba Lek odločila sponzorirati mladega teniškega igralca? »Sem zelo prijetno presenečena, da so v teh odročnih krajih, kjer se tenis še ni toliko razvil, našli posluh Zato se mi zdi zelo pozitivno, da so mladega, v svoji kategoriji najboljšega slovenskega tenisača podprli, saj enostavno brez sponzorjev« danes ne gre. Veseli me, da so našli skupni jezik. Predvsem zato, ker je Zoran eden od velikih talentov, ki želi uspeti in ima veliko voljo. Zato je ta podpora hvale vredna « Mirna Jaušovec pa je dokaj uspešna tudi kot kapetanka slovenske ženske teniške reprezentance, ki se bo v 1, krogu pokala Fed čez dober teden v Portorožu pomerila s ameriško reprezentanco Kaj pričakujete od tega dvoboja? »To bo zares velik dogodek, saj sestri Williams, Navratilova in Ray-mondova niso vsak dan v Sloveniji. Seveda so Američanke velike favoritinje. Naša dekleta počasi prihajajo v formo, zato upam, da bodo zaigrale na taki ravni, da se bodo lahko resneje upirale reprezentanci Združenih držav .Amerike. S tem pa bomo pokazali, da tudi naša dekleta znajo igrati tenis. Pri tem računam, da bomo imeli tudi kanček Športne sreče.« Kakšni pa so reprezentančni načrti v letošnji sezoni? »V primeru poraza z ZDA se bomo konec julija, najverjetneje zopet v Sloveniji, pomerili za obstoj ali napredovanje v svetovni skupini. Vse druge niladinske reprezentance pa čakajo evropska ekipna in posamezna prvenstva To kaže, da bo v naslednjih mesecih zares veliko teniških aktivnosti. Talentov nam ne manjka, zato bo nujna večja podpora, da lahko izpeljemo začrtane programe,« Milan Jerše, foto: N. J, W. ?*hreču < 'Uri Pdzo-SOn > nai ’^^^- s 'rl <’ ki b„ ‘r’1«» *S" .flS1 mladinec s 6 toc* ^ > mesto. Najbolj^ Števanecna 16 ke, najboljšipi""" mestu Uroš Zizefc lednji turnir bo / možu. ' 'A Golf-Od^" start Vanj6 Na drugi dimpešti,kjer' mladinski turn"^^ sberger, pfdUjI ravske Toplih osvojila odlični jj^ lem rt kluba v novi «c':irfU r' potekala v ce^1' ^ild je dva dni °0^ rf, trov prosto. I ’vetji meni delfin in na IB'' "j ŠPORT Nogomet d »s .i i j * * 4 r' 4 f r * r Križevci gredo dalje '> pni polfinalni tekmi po-UtMntkniw«n|a MN? Mur slu Sobota je ttetjeligaško moštvo Križevcev gosteh z 2 0 <6; m vodilno moštvo 1 \'M Muokakihitw^ R> Makoter. Tako so se uvr-gufc pctoVa NZS na ob-«tČN MM2 Murska Sobota, '■■‘gi polfinalni dvoboj bo ntlcUpaj UjtSjjmin Arcont 11 ■ sinu Ne glede na izid fi-tnlnega srečanja se bosta oba ttogoulea polfinalnih tekem mrd U na|tM*)Wh mo-'' ■m pokalu. ^’Makoter-Mura ’•‘bAi Mura jr n- gostova-na Cvenn pri vixWikiw mo-^1W Mu;ska Sobota Set's1'- Mikan- 1,1 dosegla viso-^ n«ai) Končni izid je bil kat 15:6(5 (BvkorW črno-belih. ' 7:n 8A nastopili brez Rako-h jv; Mišeja in Ka- polno so zadeli Ipavec ”^12, Jelačič i. Obilinovič ^nitt 2. H Milosavljevič in M J "*« nogomet ’^nkallga ,l,cdw»-Cernelav- V ajna gost. Metuljček r^OskleMTjr: 9 1 ^”4 - Mister Baby 5:4, VKutnl« v?^aci 3 :2, Old Boys - 1310 13 13 12 13 '3 13 13 13 13 13 2 9 8 8 ■ 7 5 5 4 3 2 1 1 3 4 0 2 1 2 0 0 2 1 4 4 S 6 40 ■ 9R Ji 56:25 30 39:23 28 55:27 24 41 ;31 23 46:58 22 :*> Onli.. .:->4 t i. /G.:, ' ^Trdkova Repinci - C'uva '610 2’S i6 15 51:48 17 8 37:6615 9 35: 49 12 8 31 4211 °11 26:53 6 10 27 47 4 Ženska nogometna liga Učinkovite Pomurke V 12. krogu ženskega državnega prvenstva je ekipa Pomurje Len Filovci zabeležila prepričljivo zmago 8.0 (5 : 0) proti Mariboru. Čeprav bi tekma morala biti v štajerski prestolnici, so jo odigrale v Filovcih Še zlasti je bila razpoložena veteranka in slovenska reprezentantka Anica Korpič, ki je kar štirikrat zadela v polno. Dva gola je prispevala Gla-vačeva, po enega pa Puhanova in Makovčeva Pomurje Len Filovci: Vuri, Nemec, Zelko (Špur), Milkovič (Pe-tričevič), Gabor, Novak (Bara- nja), Glavač, Zver, Korpič (Kozic), Puhan, Tibaut (Makovec). -Sodil je Bukovec (Trimlini) Še izidi preostalih srečanj: Skale - Jerič Velesovo 3:1 in Krka -Domžale 4:0. V naslednjem krogu bo ekipa Pomurje Len Filovci igrala doma z ekipo Senožeti -Dol. Krka 11 11 0 0 90:6 33 Pomurje 11 8 1 2 62:24 25 Senožeti 10 6 0 4 25-31 18 Domžale 10 4 2 4 32 :17 14 Škale 10 3 1 6 19:55 10 Maribor 10 2 0 0 15:60 6 Velesovo 10 0 010 3:73 0 M. J. Nogomet Slovenija druga V finalu mednarodnega turnirja mladih nogometašic do 19 let v Zrenjaninu je reprezentanca Srbije in Črne gore premagala Slovenijo s 5:0, v boju za 3. mesto pa Makedonija Futuro Zrenjanin z 1:0. V prvem srečanju je Slovenija s 3:1 premagala Futuro Zrenjanin. Slovenska reprezentantka Mateja Zver, Članica Pomurja Len Filovci, je bila s tremi zadetki najboljša strelka turnirja. F. B. Košarka Poraz z vodilnim Z derbija v Murski Soboti. Foto: N. J. V 24. kolu 1 B-lige za moške so košarkarji Radenske Creativa Sobota na domačem parketu pričakovano izgubili proti vodilnemu moštvu mariborskega Branika. Rezultat je bil 78: 88 (63 :63, 3*9: 50,1.5 : 21). Ob polčasu so zaostajali za 11 točk, v tretji Četrtini pa so celo izenačili, vendar so na koncu morati priznati premoč gostov. Še strelci Soboča- nov: Milič 26, Vereš 4, Bratkovič 15, Ravnikar 13, Dominko 10, Maje 3, Pok 7. Na lestvici vodita Maribor Branik (-1) in Parklji Bežigrad, po 44, pred Loko kava TCG, 43, Novo Gorico (-1), 39, Banexom, Radensko Creativom in GD Hrastnikom, po 38. Sobočani gostujejo v soboto v Ajdovščini. M. J. Liga Si.mobil Na vrhu status quo Izidi 1. kroga lige za prvaka: Gorica - Mura 0:0, Maribor Piv. Laško - Primorje 1:1, Olimpija - Koper 2: 2. Gorica 23 12 7 4 46:21 43 Olimpija 23 12 6 5 44:29 42 Maribor 23 12 6 5 30:24 42 Primorje 23 10 9 4 50:26 39 Koper 23 10 8 5 30:19 38 Mura 23 10 5 8 41 :41 35 Mura je že včeraj popoldne igrala doma s Primorjem, konec tedna pa se bo v Ljubljani pomerila z Olimpijo. Liga za obstanek: CMC Publikum - Drava 0:1, Domžale - Ljubljana 0 :0, Šmartno - Dravograd 2 :0. Vrstni red: Šmartno 29, Publikum 28, Domžale 25, Ljubljana 20, Dravograd 19, Drava 18. 1. MNL M. Sobota 14. krog: Segrap Makoter -Grad 1: 0, Bogojina - Lipa 3 :1, Rakičan - Ižakovci 2:1, Roma - Serdica Klep. Šinko 3 1, Šalo-vci - Kerna Puconci 2 : 0, Go-ričanka Liv - Apače 0: 2. F5 x. 15 16 't 16 16 :6 15 s B 6 6 t 5 4 3 2 o n 2 3 Olg 2 7 Oil O17 211 310 '118:43 43 3 59;3a 34 3 u1 3(32 ’ 81 , 5B27 ”1:49 26 7 50; 69 21 42 u 49:71 17 ti; 65 15 39 g j i? 41:6611 33:70 9 ^akokadri Am mlwUnu M> osk mUt, s>, (i\Atv nn pt-'''Mvcru। zmagsi s si ri inv 1 z /"jMujnksi V*«* ' b 4 ir, Jipaiu- m K Aiek > in Mm., i« vrhu wwe v , hgi, drugi W.J- Tenis - Geotim in Mir v finalu Na prvenstvu pomursko-štajerske zimske teniške lige v Radencih so odigrali že polfinalne dvoboje, kjer sta ekipi Geotima in Mira upravičili vlogo favorita iz predtekmovanja Izida: Geotim - Rebel 3 :0 (Potočnik, Kelemen in Vogrinčič/Rijavec) in Mir - TK Ljutomer 3 O (Žnuderl, Zrini, Zemljič/Zrim). V četrtfinalu so igrali: Mir - SKP Radgona 3 : 0, TK Ljutomer - Zavarovalnica Triglav 3:0, Rebel - Electrum 2 :1, Geotim - TK Skorba 2:1. Finale bo v soboto, ko bo odigran tudi turnir dvojic za prvaka v sezoni 2003/2004. M. J. Kolesarstvo - Špilak četrti v Franciji Kot profesionalni kolesarji so se na velikonočno nedeljo s »Severnim peklom« spopadli tudi najboljši svetovni mladinski kolesarji. Med udeleženci je bila tudi ekipa Radenska Rog Tropovci s kapetonom Simonom Špilakom. Tudi tokrat je posegel prav v vrh, a mu je za stopničke za las zmanjkalo. Zasedel je namreč odlično, a nehvaležno četrto mesto. S tem rezultatom skupaj s trenerjem Dahvojem Titanom dokazuje, da se forma dviguje in da je začrtano delo pravilno. M. J. Nogomet - Koblencer znova v Nafti Nesrečen poraz lendavskega tretjeligaša NK Nafte v srečanju s Črenšovci je prinesel spremembo na vroči trenerski klopi. Dose danjega trenerja Tomislava Totha je zamenjal trener 12 Murske Sobote Milan Koblencer Ta je na Naftini klopi ze sedel, ko je ta igrala se v drugoligaški konkurenci. Dosedanji trener Toth naj bi še dalje ostal v klubu in prevzel delo z mladimi. Ali je bila zamenjava potrebna, bo pokazal čas, kajti Lendavčani v prvenstvu merijo visoko, ker računajo na dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 2, ligo. F H Atletika - Šiftarjeva vnovič prva Na Muti je bil 40. tradicionalni mednarodni tek na 8 km z udeležbo blizu 200 domačih in tujih tekmovalcev. Znova x |t uka^h tckadcj iz Gornje Radgone Jožica Šiftar, ki je v svoji kategoriji zmagala, absolutno pa je bila tretja. M. J, Namizni tenis - Veren pred Onišakom v finalnem srečanju rekreativne namiznoteniške lige puconske Kerne za sezono 2003/2004 je Vlado Veren (KA-E1 Puconci) s 3:0 premagal Andreja Onišaka (Beltinci), v boju za tretje mesto pa Jože Zekš s 3:1 Mateja Zadravca (oba Jelenov hram Beznovci). V polfinalu je kasnejši zmagovalec Veren s 3:2 ugnal Žekša, Onišak pa s 3:0 Zadravca. M, J. Segtao 14 12 Roma 14 9 Kerna 14 9 Serdica 14 8 Rakičan 14 7 Apače 14 6 Grad 14 5 Šalovci 14 5 Ižakovci 14 5 Bogojina 14 4 Goričanka 14 3 Upa 14 1 2 9 44:14 38 2 3 45: 23 29 0 5 29:13 27 1 5 32:24 25 4 3 28: 21 25 3 5 28:24 21 3 6 18:20 18 2 7 20:31 17 1 8 21:28 16 010 14:31 12 2 9 9:21 11 013 17:55 3 1. MNL Lendava 14. krog: Olimpija Dolga vas -Tip Tours Kobilje 3:1, Polana - Mostje 0:1, Renkovci - Panonija 2 :1, Veterani Turnišče -Nedelica 4 : 2, Dobrovnik - Čentiba 2:2. Renkovci 13 9 čentiba 13 8 Petišovci 12 7 Vet. Turnišče 13 6 Mostje 13 7 Panonija 13 6 Polana 13 5 Dolga vas 12 4 Dobrovnik 13 3 Nedeiica 13 3 Kobilje 12 1 1 3 26:12 28 1 4 32:23 25 3 2 31:13 24 5 2 25:16 23 2 4 26 :18 23 4 3 20:11 22 2 6 24:15 17 1 7 16:39 13 2 8 16:28 11 010 18:34 9 110 11:36 4 2. MNL Murska Sobota 10. krog: Cankova - Rotunda 5 : 2, Bratonci - Hodoš 2 : 3, Dokležovje - Pušča 1 : 0, ŠD Motvarjevci - Slatina 1:3-Hodoš 9 6 2 1 20:8 20 Slatina 9 5 3 1 19:11 18 Pušča 9 5 2 2 15:6 17 Dokležovje 9 5 2 2 14:6 17 Cankova 9 5 0 4 17:20 15 Gančaoi 8 3 1 4 15:15 10 Motvarjevci 9 2 1 6 5:19 7 Bratonci 9 2 0 7 17:21 6 Rotunda 9 1 1 7 14:30 4 2. MNL Lendava 12. krog: Graničar - Nafta veterani 2:1, Dolina - Žitkovci 0: 0. Naftavet. 10 6 2 2 24:17 20 Kapca 9 6 12 29:12 19 Žitkovci 9 5 3 1 14:718 Graničar 10 2 0 8 7:27 6 Dolina 10 1 2 7 12:23 5 Nogomet Mura bliže zmagi Športni par v Novi Gorici, gledalcev 1.000, sodnik Peter Šart (Prevalje). Gorica: Pirih, Mavrič, Kokot, Srebrnič, Šabec, Kršič, Živec (Težački), Puš, RaniČ, Rodič. Ne Kovačevič (BurgiČ). Mura: Mujči-novič, Mejač (Jeličih), Fridl, Miše, Lunder, Kokoi (Vogrinčič), Peršič, Ipavec, Kapič, Halilovič, Radosavljevič. Po pričakovanju so začeli Sobočani tekmo v gosteh proti prvouvr-ščeni Gorici izredno previdno, domačini pa so jim sledili z enako mero. Kljub temu so imeli prvo lepo priložnost gostitelji, ko je Nebojša Kovačevič v 16. minuti s kakšnih 20 metrov po silovitem strelu zadel prečko. V18. minuti je imel veliko priložnost Aleš Mejač, vendar je po lepi podaji Fridla iz ugodnega položaja poslal žogo mimo desne vratnice goriških vrat. V 20. minuti se je Mejaču po podaji Ipavca z desne strani ponudila vnovična priložnost za dosego zadetka, vendar je žogo vratar Pirih z nogo odbil v polje. Potem ko je v 41. minuti Fridl streljal čez vrata, je Rodič iz bližine meril previsoko. V 47. minuti je imel priložnost Šabec, vendar je slabo streljal. V 52 minuti je po odličnem predložku Haliloviča Ipavec z glavo iz neposredne bližine streljal tik ob levi vratnici. V tem delu igre je bila Mura nevarnejša, čeprav so imeli Goričani žogo več časa. V 82. minuti pa se je zgodil sporni trenutek, ko je po prerivanju s Kršičem v kazenskem prostoru novogoriških vrtnic padel Ipavec, a je Šartova piščalka ostala nema. Milan Miklavič, trener Mure: »Ne vem, ali smo z rezultatom lahko povsem zadovoljni. To bo pokazal konec prvenstva. Zelo pozitivno pa je, da smo v obrambi zaigrali dokaj zrelo, saj nasprotniku vso tekmo nismo pustili, da bi se razigral. Upam, da bomo nadaljevali v tem slogu. V boju za naslov še nismo rekli zadnje besede « Pavel Pinni, trener Gorice: »To ni bila naša igra, ker se pred tekmo nismo tako dogovorili. Razlog je treba iskati tudi v Murini ostri in Čvrsti obrambi. Ker pa smo hoteli na silo nekaj doseči, nam to ni uspevalo« Milan Jerše 3,SNL-vzhod, 17. krog Križevci spet na vrhu Hotiza - Odranci 0 : 2 350 gledalcev, sodnik Fekonja (Beltinci), strelca: 0:1 Gostan (14), 0: 2Zver(83). Hotiza: Žižek, Šooš (Farkaš), M. Cigan, K Hozjan, I. Cigan, Oletič, Čurin (Kocet), Kranjec, GyerkeS, Ritlop, Lackovih (D. Hozjan). Odranci: Ščančar, Kreslin, D Borovič, Kolar (J. BoroviČ), Duh, Jerebic, Erjavec, Zadravec (Zakojič), Gostan, Antolin, Zver (Pozderec). Črenšovci - Nafta 3 :1 200 gledalcev, sodnik Habjanič (MS), strelci: 1:0 Kustec (5), 1 : 1 Utroša (27), 2 : 1 Matjašec (56), 3 :1 Kustec (65). Črenšovci: Litrop, Pintarič (Padar), Matjašec, G. Horvat, Posavec, Hozjan, Tkalec (Vi-rag), Kavaš, Kustec, Plej, D. Horvat (Kutoš). Nafta: Pečelin, Hozjan (Prei-ninger), Horvat, B Tratnjek, Gone (Bažika), KulČar, Mavri-ček, Koša (Doma), Utroša, Gerenčer, Celcar. Čarda - Bakovci 2 : 4 80 gledalcev, sodnik Bukovec (Trimlini), strelci: 0 :1 Kerec (13), 0 : 2 Kerec (19), 1 : 2 Kerčmar (44), 1 ; 3 Vogrinčič (54), 1: 4 Zavec (86), 2:4 Titan (89). Čarda: Špilak, Banfi, Godvajs, Kerčmar, VickoviČ, R. Beren-dijaš, Kerec (Kreft), Titan, Z Horvat, B. Berendijaš, Cotter (Lepoša). Bakovci; Gergorič, Matuš (V. Buzeti), Baler, R. Buzeti, Jaklin, Vogrinčič (D. Donša), Kerec, Cmor (Z. Donša), Zavec, Sabotin, Kovač. Turnišče - Križevci O : 5 200 gledalcev, sodnik Vrbanec (Ptuj), strelci: 0: 1 Pojbič (11), 0: 2 Bencik (26), 0:3 Bencik (41), 0:4 Pojbič (55), 0: 5 Gr-kinič(87). Turnišče: G, Zver, D. Prša, Zadravec, Verbančič, R. Lutar, Škafar (P. Zver), B. Lutar (Cigan), Zelko, D. Lutar, Prša, Sobočan (izklj. 39). Križevci: Kamnik, Pondelek, Ulen, Malačič, V. Kerčmar, Škerlak, Lepoša (Šnepf), Horvat, Pojbič (Lainšček), Grkinič, Bencik (Kutoš). Beltinci - Tišina 1: 3 150 gledalcev, sodnik Polegek (Slov. Konjice), strelci: 0:1 Gomboc (33), 0: 2 Verban (47), 1: 2 Kutoš (50), 1:3 Vrečič (89). Beltinci: Zadravec, Balažič, D. Horvat, S. Antolin, M. Horvat, Zlatar, Tkalec, Slana, C. Antolin (izklj. 68), Škaper (Kutoš), Gruško-vnjak (Pertoci). Tišina: Miličevič, Bagola. Pucko (Detelbah), Šnurer (Ulen), Gomboc, Verban, De, Grah, Živič, Kous, Z. Hozjan (Vrečič), Poredoš. Arcont Radgona - Bistrica 0:1 300 gledalcev, sodnik Babnik (LJ), strelec: 0:1 Kuzma (49) Arcont Radgona: Basarič, Fajfar, S. Štrakl, Pintarič (Peterka), Jagetič, Krajnc, Osojnik (Senekovič), Horvat, L Štrakl, Podlesek (Veingerl), Bezjak. Bistrica; Kusek, Zver (Lazar), Kustec (Kuzma), Fifonja, Godina, Balažič, Tompa, Biro, ŠČerbič, Kolenko, Šimonka (Cigan). Veržej - Tromejnlk 4 :1 150 gledalcev, sodnik Tkalčič (MB), strelci: 1:0 Košar (6), 2:0 Mertuk (29), 2 :1 Dravec (73), 3 : 1 Simčič (80), 4:1 Puhar (87). Veržej: R. Hanžekovič, Kovačec, Osterc (Rantaša), Vidmar, Sunčič, Mertuk, Košar (Rihtarič), Kaučič (Puhar), Rajh, Kosi, A. Hanžekovič. Tromejnik: Zver, Emberšič, Kren, Balažič, M. Sukič, Bokan, Dravec, Šalamon, S. Sukič (Šnurer), Čontala, Kovač (Horvat). Križevci 17 13 2 2 45:18 41 Nafta 1713 1 3 42:18 4G Veržej 17 12 0 5 49:23 36 Tišina 17 11 2 4 33:22 35 Odranci 17 8 3 6 33:27 27 Bakovci 17 8 1 8 28:25 25 Bistrica 17 6 3 8 24:25 21 Beltinci 17 5 5 7 22 : 28 20 Črenšovci 17 5 4 8 26:32 19 Arcont 17 6 1 10 22:38 19 Tromejnik 17 4 6 7 26 : 35 18 Hotiza 17 4 4 9 20:38 16 Čarda 17 4 310 21:35 15 Turnišče 17 2 1 14 16 : 43 7 18. krog: Bakovci - Črenšovci, Nafta - Hotiza, Križevci - Čarda, Odranci -Beltinci, Tišina - Veržej, Tromejnik -Arcont, Bistrica - Turnišče. MULARIJA Tudi mi smo pomagali Na Uroša so se že v zgodnjih otroških letih zgrnile vse tegobe tega sveta. Najprej je v petem razre du izgubil očeta, na začetku šestega razreda pa še mamo. Čeprav mu je bilo težko, se je tudi z našo pomočjo pobral. Na žalost pa seje moral preseliti k svoji sestri in babici na Vanečo. Tako se je moral posloviti tudi od nas, sošolcev, ki smo mu bili v njegovih najtežjih trenutkih vedno v oporo. Sedaj obiskuje osnovno šolo v Puconcih. Pred kratkim je njegovo družino doletela nova tragedija. Ponoči je prišlo iz neznanega razloga do požara in Uroš je ostal brez doma. Tudi na naši šoli smo se pridružili akciji za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Učenci in delavci naše šole smo zbrali 225.000 tolarjev. Upamo, da bomo tako vsaj malo pomagali in Urošu olajšali življenje. Vedno se ga spominjamo kot prijaznega in dobrosrčnega fanta, predvsem pa kot dobrega prijatelja. Želimo mu mnogo sreče! Sošolci iz 7. c-razreda OŠ Tišina Poslednje slovo Vidim jo tam, hladno, črno! Preži na mene. Rada bi jo spoznala. Okoli mene pletejo se nevidne sile, postanem lahka kot pero, lebdim - ni lepšega kot to! Pred mano mračen predor, a na koncu svetla zarja! Hitim proti njej, vem, da tam bo lepše, kot bilo je prej! Ustavim se - svetloba! Le malo zaskeli, le malo srce zaboli... Zbogom, vsi, to poslednje moje je slovo, verjemite mi -tam drugje mi lepše bo. Špela Frančič, 8. a/9, OŠ Črenšovci Velikonočni sejem Po izredno uspešnem božičnem sejmu so se učenci m učitelji OŠ Odranci odločili, še sejem velikonočnih izdelkov. Veliko so premišljevali, kateri izdelki bi bili tisti, M v velikonočnem času. Njihovi spretni prsti in bogate ideje jih zopet niso pustile na c je na njihovih stojnicah pred občinsko zgradbo našlo veliko lepega, pa tudi kocistneF no razstavo so pripravili tudi na šolskem hodniku. . Učene' Morska deklica Nekega lepega dne je Tinkara sedela na skali in premišljevala. Bila je morska deklica. Želela je postati človek. Čez nekaj let se jih želja uresničila. Bila je vesela. Kralj Triton pa je bil jezen. Urška Žižek, 1. a/9, OŠ lil M. Sobota VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje infomlfiDje d. d., UL ». Novaki 13, Merska SoSoU Hišice za ptice Stara drevesa podiramo, s tem pa onemogočamo pticam, da bi si delale v deblih svoja varna gnezda. No, v okolici domačije Škerlak - Berke na Goričkem je poskrbljeno za »umetne« gnezdi-inice. Naredili so jih blizu dvajset, tako za majhne kot tudi velike ptice. - Foto: Škerlak 0 puncah, fantih in drugih rečeh Mislila sem, daje to samo čvek, samo nakladanje, ljubezen gor, ljubezen dol; pa je res, udari, zabliska se, zgodi se in ti nisi več ti. Lina je s svojimi prijateljicami sedela na klopi ob šolskem dvorišču. Kot vedno je bila tema njihovega pogovora o fantih. Ampak o fantih dekleta niso imela dobrega mnenja, saj sojih ti vedno zafrkavali in bili kritični do njihovega stila oblačenja. Seveda to punce najbolj prizadene. Linije pogled uhajal proti vhodnim vratom Šole. Vsak čas bi moral skozi vrata stopiti Nejc. On, kije bil za Lino največji frajer na Šoli. Pa Še učiteljica ji je naredila največjo uslugo, ko je zaradi razgrajanja v razredu Nejca presedla k Lini. Od takrat naprej je bila Lina v oblakih. Ko so pri matematiki pisali test, pa še snovi ni razumela, je bi njen rezultat čista polomija. Pri uri slovenskega jezika so se začeli pogovarjati o ljubezni. Vsak je dobil lep listek in je moral napisati pismo svoji simpatiji. Listek so morali skrivoma dati osebi, kateri je bil namenjen. Doma je Lina brskala po torbi in našla Je listek. Srce ji je močno razbijalo, saj je bila radovedna, čigav je. Močno je upala, da je pisava Nejčeva, saj se na listek niso podpisali. Imela je prav. Pisava je bila Nejčeva. Lina ni mogla spati celo noč. Le kako naj se obnaša jutri v šoli? Ali naj ne pokaže svojih čustev. Kako bi reagiral Nejc, če bi mu sama povedala da ga ima rada? Kaj bodo rekle prijateljice, ko pa so vedno bile kritične do fantov, najbolj pa do Nejca? Prišlo je jutro. Ko Je bil že čas v šolo, je Lino zgrabila panika. Sedaj je bilo vprašanje, kaj naj obleče. Na sebi je imela že vse hlače in majice, vendar z ničemer ni bila zadovoljna. Končno je našla pravo kombinacijo. Zaradi vseh težav je zamudila pouk. Pred vrati učilnice se je spraševala ali naj vstopi altane. Končno Je odprla vrata. Pogled ji je najprej ušel k Nejcu. Videla je, da je njegov obraz žalosten. Ko se je Nejc obrnil k vratom in se zazrl v Lini ne oči, je obema bilo Jasno, da sta zaljubljena drug v drugega. Lara Perša, 3. a, OŠ Miška Kranjca Velika Polana Trofceng pripoved^ Sem rumena in potoku na sončni s' ' r' r Rada ima sonce in ,J' 5fljce. imam koreniko in ■ . jejo hrano in vlago-pave liste. meje skoraj pohodi' I živi trobentica, kije F teljica. Imava se zelo ” # p- Glorija Lang- * Pornič Potok žubori, Oreh že brsti. Mami trobentice & _ Lakoto ptičkom Adijo, zima nami? . Drugim sneg P0^3 a sonček- 5 in sonce z / poje pesmico o j Zvonček Jn pn£J8 x.| Znjopa^'%r^/| U^ka^X k OŠ Miška J IBM 15 april 2004 NA SCENI 23 ^nižinski terapevt Andrej Trampuž o dobrih zvezah Skok čez plot je samo trenutni balzam ™ začetku zveze, v času romantičnosti in zaljubljenosti, je vedno lepo in popolno Irc st Sn najraje vs X si“*aciji, ko bi ao. To L,, stdi a*1 v novo zve-^“l*^rrfhfTh.pobeS, ^'tze, ki bi ^bujrmn 111 Usto. kar po-Kolog A, j' kj ter»pevt in J® imaEo 1»s pomoč-pajspaMr. Jh delavnic sku-। ■111 ■ ’,1 pot do novega partnerskea ''' 7 in do dobrega ’1?:i odnos tele in IPmnerie«L ko se počuti-)c enkrat kdnča, Na Wed...... in različni pW(lo nT/1''?1 nas |L v začetku Mlem Zatne in postane ’^‘nisoDr.r inkonfIiktov. Nobeni । v /an>en<- Ko smo v krizi, 1r'ibnn :;>i,SntlS'a’pa vendar je po-'tč; ■ ' * FOt' se v odnosu 'n.j 0 na)ti nove komu-r" Fin. ' Pndemo v odnos z določe-otWa naŠe8a Preišnjega živ-reaWramo na podlagi l. Idi izku.teJS| Konflikti niso boleče izkušnje v zvezi razvoj, in da zacelimo onočne delavnice v muzeju Jajc so nastale »remenke« dneh so pripra-" J muzeju Murska ' remenke-, izdelo- Inrc, igrali družabne I j ” £ ■ prltrkavall so “J’*1 Ponočno ragljo ter (J ob velikonočnih * , l .^foti*^ ledvicah. Kljub dobrim rezultatom testiranj cep* strokovnjaki poudarjajo, da so to še vedno sa ... vajanju in da brez pomoči in močne volje tudi šport, predvsem vzdržljivostni Med te možganih tvori povečana količina endoriin°v* sp občutek sreče. Med napornim Športom tudi srečo ne potrebujejo cigarete. VESTNIK -15. april 2004 DOBRO JE VEDETI 25 Cvetni odtisi Ko prikukajo iz zemlje prve cvetlice, ko zažgolijo ptice, ko vse zadišije tu pomlad. Nobena pomladna moda se n® more izogniti cvetnim motivom. ' mgas v6dni> spravlja v hull-ki roli j iu gledi na to, v kakšni obliki sc pojavlja. Tudi tiski bo-ioleteinisj pntnlad in poletje •etilni tako na majicah, krilih, Matih, plovili ki o tudi jaknah. Tisk1 if ndikujčjo klede na detent irglcil, predvsem pa glede na yum tkanine. Na bomba- žu je največ pigmentnega in transfernega tiska, pogost (v mešanici) pa je tudi tridimenzionalni in izžigalni tisk. Takrat se lahko naravna komponenta po vzorcu izžge. Možnosti je veliko, vendar ponavadi zasledimo največ oblačil v pigmentnem tisku. Poletne majice, ki nam jih kar po želji odtisnejo s pomočjo likalnika, so rezultat transfernega tiska. Batik Zgodovina barvanja m tiskanja je zelo bogata, zato je včasih zelo težko ugotoviti, na kakšen način je bila tkanina vzorčena. Tehnike se med seboj lahko dopolnjujejo, kar je vidno predvsem v vzorcih, ki prihajajo iz Indonezije in Indije. Ročno slikani batiki, ki prihajajo iz Indije, so narejeni s posebno tehniko, ki vsebuje palčko z vročim voskom. Potem ko motive ptičev, metuljev in čebel izrišejo, tkanino namočijo v barvo ter nadaljujejo z barvalnim postopkom. Zanimiva je tudi zgodovina indonezijskih sarongov. Daleč nazaj jih je nosila aristokracija, danes je postala nacionalna noša Vsako obarvano oblačilo je bolje skrivati pred močnimi sončnimi žarki. Tisk potrebuje še pazljivo likanje, predvsem majice, ki so polne bleščic. Tatjana Kalamar Morales v dvoje je laže v "'eva 'n slanino 1,1- Ih -7 '^'Piri.i :• ■’ 2’5 kkj ° * tnasla, 100 g pora, 80 g juh,, . Smetane, 3 stroke česna, 11 Na hd:r»llt;a sot poper, muškatni eselclian ■, na drobne kocke narezano ali t i Robarje narezan por, '■'slthk ' dodamona kocke narezan minut. Ko je krom-L,l|''iir,nd?*1 *^nr. 'v,ne®aln*k,dobrozmiksamo ra|kn 81 'trešekom .'. Popramo, odišavimo z n ter Jr Pijemo kislo smetano. Na '“rkamj sesekljano baziliko s ’u* *. parmezanovl svinjske mre-gls te Smetane, 2 beljaka, Besede Mode L Svetujeta mat. BMnislava ur. nwd^an Gordana Toth, univ. dipl. inž. živil. Tehn. Rudnine - za dobro zdravje in počutje Za dobro zdravje, počutje in dolgo življenje potrebujemo številne snovi. Zagotovimo sl jih s pestro prehrano. Kako izbiramo živila, potrebna za vsakdanje jedilnike? S pomočjo prehranske piramide, ki si jo predstavljamo kot polico v naši shrambi. Na spodnji največji polički so žita in žitni izdelki, na drugi nekoliko manjši zelenjava in sadje, na tretji manjši mleko in mlečni izdelki ter meso in mesni izdelki. Na najmanjši polički pa so maš- L Bolj učinkoviti... Kje na prehranski piramidi jih najdemo? Koncentracija v živilu: “‘velika, “srednja, ‘majhna Stanja, ki povzročajo pomanjkanje Ca kalcij vitamini A, C in D, z železom, magnezijem, manganom, fosforjem in nenasičenimi maščobnimi kislinami na drugi in tretji polički “* mleko, jogurt, siri “ zelena listnata zelenjava nosečnost, dojenje, starejša doba, neuživanje mleka Mg magnezij vitamini B6, C, D in A, kalcijem, fosforjem in beljakovinami na prvi, drugi in tretji polički “♦ ovseni kosmiči, zelena listnata zelenjava ” suho sadje in zelenjava, žita, orehi * dateljni, meso starejša doba, alkoholizem, diete za hujšanje, diuretiki, kontracepcija, sladkorna bolezen, bolezni ledvic Fe železo vitamini C, B12, B9, s fosforjem, bakrom in kalcijem na drugi in tretji polički ribe, rdeče meso “ zelenjava, soja, breskve * kakav, rumenjak krvavitve, nosečnost, dojenje, rast in razvoj, vegetarijanska prehrana Zn cink vitamini A, B6, D, E, s kalcijem, bakrom in fosforjem na prvi, drugi in tretji polički *** morske ribe “ kvas, gobe, oves, žitni kalčki * suha zelenjava, sadje Starejša doba, nosečnost, vegetarijanska prehrana Se selen vitaminom E na prvi, drugi in tretji polički “* rž, žitni kalčki “čebula, kvas ‘jajca, česen, morski sadeži izpostavljenost ioniziranem žarčenju in težkim kovinam Cu baker železom in cinkom na prvi, drugi in tretji polički “* žitni kalčki, orehi “suho sadje in zelenjava, žita, stročnice, * kakav zelo redka P fosfor vitamini D in A, s kalcijem, železom, nenasičenimi maščobnimi kislinami na prvi In tretji polički *“ siri “ ovseni kosmiči, siri s plemenito plesnijo, perutnina * morske ribe, orehi, mandeljni zelo redka : * K kalij na drugi in tretji polički “* suho sadje: marelice, fige, slive, dateljni, “ paradižnik, banana, fižol, ♦ nemastno mleto v prahu močno znojenje, jemanje diuretikov za uravnavanje krvnega tlaka 1 60 g parmezana, sol, grobo mleti črni poper, mleta kumina, vejica rožmarina Svinjski file solimo in začinimo. Na vročem olju ga počasi opečemo z vseh strani, damo na krožnik in počakamo, da se malo ohladi. Med tem časom si pripravimo zmes za parmezanovo skorjo. V posodi zmešamo drobtin?* parmezan, kislo smetano, beljak in sol. Z rokami nato pripravljeno maso obložimo okrog ribice, na vrh položimo vejico rožmarina ter zavijemo v svinjsko mrežico. Pečemo v pečici 30 minut pri 180’ C. Currvjeva omaka: 100 g šalotke, čajna žlička curryja, 1 del belega vina, 1 jušna kocka, 1,5 del kisle smetane, 1,5 del vode, 2 čajni žlički zelenega petršilja Na preostanku maščobe prepražimo šalotko, potresemo s curryjem ter zalijemo s sladko smetano in vodo Umešamo jušno kocko in prevremo. Na koncu izboljšamo okus z belim vinom in sesekljanim pe-tršiljem. Pečeni cvetačni in brokolijevi polpeti 400 g krompirja, 150 g cvetače, 130 g brokolija 80 g moke, 1 jajce, 60 g masla, 80 g drobtin, 50 g sesekljanih bučnih semen, sol, poper, olje za pečenje Krompir operemo, skuhamo, olupimo in pretlačimo Posebej skuhamo cvetačo in brokoli, odcedimo, grobo nasekljamo ter dodamo krompirjevi masi v katero smo dali jajce, moko, polovico drob- čobe in sladkor Večja je polička na piramidi, več živil izbiramo z nje. Kaj pa rudnine? Je potrebno uživati kakšna posebna živila ali se držati diete, da si zagotovimo vse potrebne rudnine v zadostnih količinah? Nikakor ne. Uživajmo pestro hrano. Izbirajmo jo z vseh poličk prehranske piramide. Spoznajmo glavne rudnine in poglejmo, kje na prehranski piramidi jih najdemo. Spomladanska solata (4 osebe) 20 dag kuhane govedine (nemastne), 2 žlici olja, sol, poper, 20 dag rukole, 2 papriki, 1 čebula, 2 žlici gorčice, 3 žlice vinskega kisa, po želji malo kopra Očistimo in operemo rukolo in papriko. Meso narežemo na rezance. Papriko na manjše kocke, čebulo na kolobarje. Umešamo gorčico s kisom in vodo. Dodamo olje. Koper sesekljamo in dodamo v preliv. Sestavine pomešamo in prelijemo z omako. Takoj ponudimo. K solati tekne kruh iz polnovredne moke. Za spremembo lahko solati dodamo 4 manjše kuhane krompirje, narezana na kolobarje. Ponudimo kot samostojni obrok. Po osebi približno:24S kalori, 15 g maščob, vlaknine tin, maslo in začimbe. Iz mase oblikujemo hlebčke, povaljamo v mešanici drobtin in sesekljanih bučnih semen ter spečemo na vročem olju z obeh strani. Zelena solata z jabolki 400 g mehke zelene solate, 2 jabolki, 30 g sesekljanih orehov, 2 čajni žlički gorčice, 60 mi olivnega olja, 40 ml vinskega kisa, 1 čajna žlička mlete rdeče paprike Solato očistimo, operemo in damo v skledo. Jabolka olupimo, izdolbemo peške, narežemo na drobne kocke in potresemo po soliti. Posebej si pripravimo dresing iz olivnega olja, kisa, vode, orehov in rdeče paprike. Dresing prelijemo čez solato in narahlo premešamo. Bananina torta z mandeljni 100 g margarine, 80 g sladkorja, 140 g rjavega sladkorja, 2 jajci, 350 g moke, 2 čajni žlički pecilnega praška, 1 čajno žličko vanilijevega ekstrata, 250 g pretlačenih banan, 2,5 del mleka, 80 g sesekljanih mandeljnov Model v obliki kolobarja premera 25 cm namažemo z maslom. V skledi zmešamo margarino, sladkor in rjavi sladkor. Primešamo jajca in vanilijev ekstrat V drugi posodi zmešamo suhe sestavine ter počasi dodajamo prvi mešanici, prav tako tudi banane in mleko. Na koncu vmešamo mandeljne, vlijemo v pripravljen model in pečemo v pečici pri I75’C 35 minut. Rdeče žilice na licih Pomlad je čas, ko se pokaže razdejanje, ki ga je mraz naredil na naši koži, na primer rdeče žilice. Popolnoma jih lahko odpravita le zdravnik ali usposobljena kozmetičarka, mi pa jih lahko le prikrijemo. Za to potrebujemo poseben svinčnik za prekrivanje napak na koži (lahko tudi tekoči puder, ki naj bo za odtenek svetlejši, kot ga ponavadi uporabljamo) ali kremo za prekrivanje. Najprej prekrijemo (ali namažemo) prizadeta mesta, nato obraz ličimo kot ponavadi. Če smo nagnjeni k pokanju žilic, je bolje, da si pred močnim soncem dobro zaščitimo obraz. Zvonijo tudi med poukom Mobilni telefon je postal tudi obvezna oprema šolske torbe skoraj vsakega šolarja, ne samo v srednjih, ampak tudi v osnovnih šolah. Pa je nakup mobilnega telefona za otroka pametna odločitev? Starši pravijo, da so tako bolj brez skrbi, saj lahko kadarkoli preverijo, kaj počne njihov otrok, pa tudi otrok jih lahko pokliče, kadar se. na primer, zamudi na poti domov. In ker najstniki pogosto »zasedajo« linijo domačega fiksnega telefona, je to za starše še en razlog več, da jim kupijo mobilni telefon. So pa nad njimi precej manj navdušeni učitelji v šolah Nekaterim učencem namreč te moderne igrače nenehno zvonijo in tako motijo pouk. Da pa ne bomo mladini delali krivice, je treba povedati, da brezobzirnih in neolikanih mobilnih uporabnikov, ki so javna mesta spremenili v svojo osebno klepetalnico, ne manjka niti med odraslimi. Spet drugi, bolj iznajdljivi šolarji ali pa študentje, mobilni telefon uporabljajo tudi v nepoštene namene, in sicer kot »plonk listek«. Kratka sporočila so bolj diskretna od počečkanih listkov, wap (ki ga večina uporabnikov mobilnih telefonov sicer ni sprejela z velikim navdušenjem) pa omogoča priklop na domačo spletno stran, na kateri je iznajdljivi šolar shranil učno snov Vitamin C v kremi Pogoste sestavine krem za obraz so tudi vitamini. Ti varujejo kožo pred onesnaženim zrakom, pred prostimi radikali in sončnimi žarki. Vitamin C uravnava nastajanje kolagena, zaradi česar postane koža mehka in prožna ter bolj sveža in gladka. Skupaj z nekaterimi rastlinskimi izvlečki vitamin C nežno beli in svetli starostne pege. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Reklamno darilo V našo pisarno smo prejeli vprašanje, kaj storiti z blagom, ki ga niste naročili, a vam ga je podjetje kljub temu poslalo na dom. Zakon o varstvu potrošnikov (45. Člen) pravi, da če podjetje z namenom, da bi sklenilo prodajno pogodbo, pošlje potrošniku blago, ki ga ta ni naročil, se takšna pošiljka blaga šteje za reklamno darilo. To pomeni, da vam. takšnega blaga ni potrebno plačati niti vračati, se pravi, da ga lahko zadržite. Včasih so potrošniki na dom prejeli blago s pripisom, da v kolikor ga ne vrnejo npr. v osmih dneh, se šteje, da so blago sprejeli in da ga morajo tudi plačati. Takšno določilo ni v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov, zato potrošnika tudi ne zavezuje Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek -telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina, 3- nad.), Ljutomer. Tel: centrala (02) 584 90 44 - int. 75, faks: (02) 581 Ib 10. Andrej Čimer, vodja pisarne 15. april 2004- hm MERJENJE VESTNIK DELAVEC GLASBEN« CLAPTON REČ, PREDMET EGFČANSM BOG SONCA ZAČETEK [STAR) ŽELJKO OBRADOVIČ GLAVNO MESTO GRčue PESNIŠKO MEŽA FSKO DRŽAVNA BLAGAJNA MALAJSKA POLOPICA Z VELIKIMI OČMI AZIJSKA DRŽAVA OB EVFRATU MEHKO POKRIVALO SINTETIČNO TEKSTILNO VLAKNO TRS, LOČEK MESTO V MONGOLU! ZAPIRANJE VRAT ZAPAH GRŠKIBOG PASTIRJEV tirtM poko* BENETKE ALHHBt Španski PESNIL (EU.OGI0FJ TVORBA V JAMI HRVAŠKI POLITIK (SVETOZAR) PLANTAŽA ČEŠKI SLIKAR VANJE DIVJAD« ANSAMBEL IZ MENGŠA NAJVEČJE TURŠKO JEZERO AVTOR: ŠTEFAN HAJWNJAK SALON ZA MASAŽO BOLEZEN SKLEPOV MANJŠA MORSKA RIBA ZVIŠAM TON-E” RAVNA SABLJA PREDMESTJE PARGA TOVARNA VZREČAH NEKDANJI IZRAELSKI POLITIK GLAS, CGOVORJ0J SPRCHOM GOROVJE V MJANMARU BIVALIŠČE MUNIH M0WOV PARKLJASTA GOZDNA MORSKA NIMFA V GRŠKI MTTOLOGLJI EDEN OD VITEZOV OKROGLE MIZE DALMATINSKO ŽENSKO IME KAMBOŠKI GENBIAL |LON) NRAVO* SLOV JE REKA V NEMČIJI. PRITOK DONAVE Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Pošilja; *7 . JP ONA: V vaše življenje bo vstopil neznanec, ki •• j vam bo v prihodnosti veliko pomenil. Toda ■A M nikar preveč ne hitite, ampak pustite iniciativo njemu. Na koncu bosta tako ali tako zadovoljna oba, kar pa je tudi najvažnejše... predvsem v ljubezni! ON: Nekoliko bolj boste morali paziti na svoje zdravje, saj se vam neprevidnost lahko še kako maščuje in boste morali ostati v postelji. Izogibajte se večjih telesnih naporov in si skušajte dobro odpočiti. ONA: Vaši poslovni nteresi trod o prišli do polnega izraza, saj vam bo uspelo pridobiti na svojo stran osebo, ki ima v vašem poslu kar precej vpliva. Ta kooperacija bo imela zelo daljnosežne posledice. ON: Še vedno boste imeli dobre možnosti za osvojitev srca neznanke, ki je pred kratkim vstopita v vaše življenje. Treba bo le narediti odločilni korak in stvari se bodo razpletale kar same od sebe, m ONA: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Vaši načrti so povsem uresničljivi, toda za to I 4i I je treba imeti kaj več kot samo dobro voljo. Prijatelj vam bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti. ON: Partnerka vas bo povabila na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite ji tudi vi pripraviti kakšno majhno presenečenje, saj uotako dogodek več kot idealen. ONA:Pokazatijezom čustva je n ekaj pov-i i sem človeškega in tega se nikakor ni treba ' sramovati ali skrivati. Nekdo od vaših prijateljev bo šel tokrat v svojih namerah malo predaleč, zato vam bo enostavno prekipelo in prepir bo takoj tu.ON: Dobro premislite, preden izrečete kaj usodnega, saj trenutno obdobje ni ravno ugodno za sklepanje novih poznanstev. Držite se raje starih prijateljev, na katere se lahko zanesete - tudi v najhujših težavah. NEKDANJA ZLOGLASNA VZHODNONEMŠKA policija HOTEL V DRSALKA ZATAK ZRAK (LAT} OTOK V ALEUTIH FARMACEVT BRITANSKI IGRALEC mSc CERKEV KUCW USTI RASTLIN. EMBRIA ATENSKI NOG KLUB KAJENJE ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER ROMAN VLADMRJA NABOKOVA JESENI POSEJANO ŽITO IZVIRNI KRAK REKE MENAM NA TAJSKEM okoe v OBLIKI POLMESECA GROFIJA HA ŠKOTSKEM . IVAN MINATTI ZEHA DAVČA B0W1EJA SKUPKA EVROPSKW NARODOV OBZftDO POKOJNIH GRŠKA REKA, EVROTAS POSUŠENA M V SOU KONZERV, WBASLED KRAJ PRI DUBROVtiKU ENRICO CARUSO SLOVENSKI SMUČAR (URBANI SPOPAD DVEH EKIP BEKETANJE LANTAN OSNOVNA ENOTA ZA DOLŽNO PROTISTRUP PRI KAČJEM PIKU HOKEJIST KASTELIC LUČAJ POLOŽAJ TELESA ZOLAJEV ROMAN POMURSKI DOPISNIK DELA (IVAN) GLASBENIK GARFUNKEL Izžrebanci nagradne križanke oi Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE - LETEČI KROŽNIK, RAKETOPLAN, MARS 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Jani Božič, Postružnikova 4, 9240 Ljutomer -72755555 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: Jože Mikola, Bodonci 109, 9265 Bodonci 3,-7, nagrada VESTNIKOVA MAJICA Marija Pihler, Bodonci 7a, 9265 Bodonci Štefan Cipot, Sebeborci 68, 9221 Martjanci Štefan Balek, Bucinci 7,9204 Šalovci Ivana Fantek, Pečarovci 41, 9202 Mačkovci Katja Šinko, Gornji Slaveči 112, 9263 Kuzma ONA: Oseba, na katero bi radi narediti dober vtis, vas zelo dobro pozna, zato se ne trudite preveč. Pustite Času, da bo povedal svoje. Vsekakor imate veliko boljše možnosti, kot si mislite... ON: Ponovno si boste pridobili samozavest na poslovnem področju m na ta način uspeli rešiti težave, ki so se zadnje čase kar nekako nabirale okoli vas. Uporabite ponujeno pomoč* M"} ONA: Ne predajajte se sanjarjenju, temveč ™ | odprite oči in poglejte naravnost, saj boste ” la hko le tako dojeli situacijo i n tem u pri mer-no tudi reagirali. Možnosti so odprte - treba jih je le še izkoristiti. ON: Prepustite se svojim čustvom do partne rke, ki si že kar nekaj časa prizadeva izboljšati vajin odnos. Za to niso potrebna kdo ve kako velika dejanja, dovolj bosta že prijetna beseda in nedvoumno povabilo k ljubezni. ONA: Napotili se boste na sprehod s prijatelji in se prav prijetno zabavali. Kar na M enkrat pa bo v vaše življenje vstop il neznanec, ki vas bo dobesedno vrgel s tira. Nikar ne stojte odprtih ust, ampak nekaj storite! ON: Zadel vas bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimete, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine... ONA: Čustva so sicer lepa stvar, vendar dostikrat docela neuporabna. Dobro bi bito, da bi se odločali na podlagi razuma in ne čustev. Seveda se boste morali za dokončen korak odločiti predvsem vi sami... ON: S prijatelji se boste domenili za prijetno ponočevanje, ki pa se bo končalo na prav nepričakovan način, vendar se nikar ne ustrašite, saj vam bo nadvse prijetno. Pazite le, da tega ne izve vaša partnerka. '8 E * R ® =i NAIVNA UMETNOST KONEC POLOTOKA ONA: Po krivici se boste znesli nad nekom, ki vam želi samo dobro. Poskusite čimprej popraviti storjeno napako, saj vam lahko ta oseba v prihodnosti pnde še zelo prav. In začnite že paziti na svoje zdravje! ON: Vsaka stvar se da prodati, le ponuditi jo je treba Ne odnehajte, še preden resnično začnete. Kaj kmalu se bo pokazalo, da ste imeli po polnoma prav, zato nikar ne nasedajte tistim, ki še sami ne vedo, kaj bi radi. ■ ONA: Vašapredvidevanja na poslovnem ** področju se bodo izkazala za povsem pravil na, kar vam bo omogočilo precejšnje na pre dovanje v službi, in 10 v najkrajšem možnem času. Očitno ste na pravi poti. ON: Končno boste naredili potezo, ki vam bo na poslovnem področju prinesla tisti položaj, ki si ga po mnenju vaših prijateljev tudi zaslužite. Pustite skromnost ob strani in pojdite uspehu nasproti. ONA: Na poslovnem področju se vam bo odprla izredna možnost, da končno postavite temelje svojega poslovnega življenja. Prav tako boste spoznali nekoga, ki vam bo pri tem precej pomagal. ON: Zapleti z vašo partnerko se bodo začeli pojasnjevati in spoznali boste, da sploh ni tako hudo, kot ste si predstavljali. Poskusite z manjšim, vendar iskrenim opravičilom, ki bo vse kakor dosegi o svoj namen. ONA: Zaupali se boste človeku, za katerega veste, da vam je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boste približali cilju, ki si ga tako zelo želite. Predvsem pa nikar ne hitite, ampak vsak korak dobro premislite! Of| Vsi okoli vas si bodo želeli vaše družbe, saj ste v zadnjem času naredili kar nekaj reči, zaradi katerih ste pridobili sloves zelo uspešne osebe. Vi pa dobro premislite in izberite tiste, katerih prijaznost je tudi iskrena. ERMW OSEBNI ZAIMEK LEVI PRITOK RENA V ŠVICI MESTO POO URALOM, % TOVARNA vcaju_ ASTAT HUMORISTKA PUTRIH Med reševalce bomo razd* 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjig3 1 žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na vi na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13 Sobota, do petka, 23. aprila 2004. Ime in priimek: Rešitev: Naslov: Davčna številka: Brat DžoU^ Vsi bi radi živeli v miru, pravimo. ^3 gdar v nekšoj bojni. Pri nas mamo v 0^ ,JIKl ' L no vojno, štera se je pokazala v obliki refer^ $ minoučo nedelo. Zavolo te bojne fala h j mrtvi. Jih je pa bilou dosta pred kratkin v j,,.^ k bratskoj republiki, ge so gorele tildi • ■1L , „ ovakše. Podobne bojne so pogouste tildi pa Bela moj pajdaš pravi, ka za saku >! stoji nekši Boug. Sakši od vsej Bogouf 1 ^n- spoštovati sakše živlenje, štero je stvorjetto|A pa po istini to ide se pijta Bela, pravoga odg nindri dobiti, pa sipopejvle: Pri farni cerkvici vsak dan nam -tam na Balkanu pa cerkvica -" Enkrat je cerkev, drugič med njima mnogokrat več j L Zakaj balkanski ta ogenj tam -če misel božja drugače govo Odpusti naše nam t>sed>dg',} kot jih odpuščamo premnogi Bogovi ste po svetu mnozič^ le o dobroti vsak od vas ačt A prepogosto se le dagdi*1 da t* vernih dušah sovraštvi '* VESTNIK 15. april 2004 Mali oglaal potlej tudi m portalu izberi .»N ■ Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika Mate ogtese sprejemamo vsak delavnik od G. do 14- ure, v pcmdeljak du 15+&O, ep objavo v nattednjl Številči Vestnika, Oglasa lahko oddale po leiefonui 02 531 19 38 ali po *-puliti oqla«I.VBtrtnIk^p-inf+»l bJ! na Spletnem mostu llbBrl.ii »'jHibwUi n □glasi, orrkočenl s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu ww-.lrberi.si, kjer el lahka ogledate tudi elikt In daljSI opit ogiačevanega predmeta ali alcrkve, gtongrozila Eistrin- 1991, dobro branjen, re- 5urat’ P'* Ste J NOVO HIŠO na Kapci, z velikim sadovnjakom in parcelo, prodam. Tel: 0043 55 22 46 697 ali 0043 5522 38 863. ml8887 STANOVANJSKO HIŠOVČENTIBlugodno prodam. Tel.: 031 633 756. m 18893 VEČJO KOLIČINO VINA, različnih sort, prodam. Tel:. 57518 77 ali 041 773 370. ml8525 Uredništvu Vestnika ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Lju bljani Šentvidu damo od 1. maja dalje v najem prekmurskim študentom. Tel.: 532 13 73. ml8896 razno POHIŠTVO ZA KUHINJO ugodno prodam. Tel:. 041 339 583.ml8881 (me, bm r., ■ 'Hve, gra haste in Hi irui.n 1°Pravljena vsa cer MOSTU-Vzre-gostilna 52811 90, Franc 54910 25-gostil- ^^^V3 5i53.mi8573 riavs ' -----“------- '^jinia n«, ' zagotovljena 77? ^i" nesnic Tibaut, ^^>'_S®214 01.ml8785 ^^'StTPTfV.s« --------- !a zako| aij „7" enoletne ijave kokoši Mek.U i» a reJ°'Prodajajo v ^cečovCi ta/'n?'11'' 'T aPnla Farma -~^^868 731.ml8845 ^Hlo ■ '---------------- ^f Pfodam.Tel.:O31 V MORAVSKIH TOPLICAH PRODAM STA NOVANJSKO HIŠO S SOBAMI ZA TURISTE, 4 gr. faza. Tel.; 041941906. m 18901 ENOSOBNO STANOVANJE V RAKIČANU, 43 m2, CK, balkon, prodam. Tel.: 031 337 612. ml8905 delo ZAPOSLIMO NATAKARJA ALI NATAKARICO ZA DELO V STREŽBI. Gostilna Rajh, Bakovci. Soboška 32, M. Sobota, tel.: 031 7O5OO7.ml8912 kmetijska mehanizacija RAU KOMBI, širine od 2,30 do 2,70 m Tel.: 01363 17 86. ml8880 NAKLADALNIK ZA GNOJ, HU 6, premični, nakladalko 19 SIP, škropilnico, 300 I, prodam. Tel,; 568 17 74. m 18894 storitve KVALITETNA IN UGODNA IZDELAVA STROJNIH ESTRIHOV. Tel.: 031 630 211.KMD Estrih, Miran Kolarič, s. p., Gajevci 6a, 2272 Gorišnica. ml8866 Usesti wMa * PomurJp ^Pim, od-W 7 * ReSTAVRACUO v Črenšo-051 214 190. ----------------■--- ^otiV ulici v Mor °31 218 279 ali 0118768 PR0DAJ0 N°V0 PRITLIČNO 9-65 ara.Tel:. SNOVANJEr opre-^■Tei -7°. dtl ‘h okolici vzamem v ■-<^390 984. mi8886 4-REDNO IN 6-REDNO PNEVMATSKO SEJALNICO ZA KORUZO Z DOGNOJEVALNIKI IN DOZATORJIZA GRANULATE ter 2- in 3-brazdni OBRAČALNI PLUG, visok kllrens, prodam. Tel.: 041 293 074 ml8906 TRAKTOR ZETOR, 77-45, s čelno hidravliko in kardanom, letnik 1994, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 031 213 430. ml8907 TRAKTORSKO KOSO z dvojnimi noži prodam. Tei : 070812 386. ml8908 CISTERNO CREINA, 27001, z novim rezervoarjem, In »gruber«, prodam.Tel.: 031 416412.ml8911 KOSILNICO BCS in traktor KUPIM. Tel.: 031 201825. ml8914 TRAKTOR IMT 542, z ogrevalno kabino, letnik 1987, in balirko za 4-oglate bale, znamke Poljska, prodam. Tel: 041 724 028. ml8915 iZDBPi.Si Vseslovenski portal malih oglasov NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole, pripravljam na maturo in zaključni Izpitter prevajam. Tel.: 541 14 56, 031 718 972, prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, M. Sobota. ml8882 NOVOll! POLITERM TLAKI, lahki izolacijski beton za vašo hišo ali stanovanje. Pokličite še danes. Ernest Mešič, s. p., Murska 89 Krog, tel.: 041 756 150. m!8897 Ko je hudo, me pokliči! -m- telefon 08n?U3 Kile Ja bmofoča j* |rlrj»mVJ ■ Z boljšim razumevanjem v boljši jutri Ob prebiranju časopisja opažam, da je na njegovih straneh pogosto vedno aktualna tema zdravstveno varstvo. Opisi so različni, največkrat tendenciozni, občasno zavajajoči in pol resnični. Pri tem pa so večinoma predstavljeni pogledi samega avtorja članka, brez komentarjev prizadetih oseb ali predstavnikov ustanov To meje tudi spodbudilo k pisanju tega pisma. Komentiral bi rad članek gospe Majde Horvat Krivica pravice z dne 25. OJ. 2004. Menim, da članek potrebuje dodatno razlago, da bi bil potem prikaz problema res »fer« tudi z novinarske strani. Poročanje bi moralo biti objektivno brez vnaprejšnjega obsojanja, pa četudi gre za zdravstvo, ki ga trenutno vodi minister iz vrst LDS. Deloma se strinjam z drugim delom članka, ko opisuje finančne učinke reforme. Namreč po zdravi »kmečki pameti« in lastnih izkušnjah še nobena reforma ni prinesla nečesa več, kvečjemu nekaj manj, predvsem pa na drugačen način, po možnosti boljši Reforme se ne delajo, ko imamo vsega dovolj, ampak, ko imamo nečesa premalo. Ob tem sem se namenoma izognil besedi denarja, saj lahko gre tudi za druge stvari. V našem primeru mogoče verjamem, da denarja v celoti za zdravstvo ne bo manj, bo pa drugače prerazporejen (beri centraliziran). Ne bi komentiral pobiranje prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje, saj je skoraj obvezno in večina ga tudi plačuje. Dotaknil bi se le dostopnosti zdravstvenega varstva tako imenovanih »bogatih«. Na zahodu je mogoče imenitno, če si je posameznik sposoben plačati posebne zdravstvene usluge, vendar ne se pri nas. Mi smo še vedno »malo večja vas«, kjer vsak skoraj vsakega pozna. K Času študija ter pozneje si ustvari vsak svoj krog znancev in prijateljev, da o sorodstvu v Prekmurju niti ne govorim, ki lahko pridejo na vrsto zunaj vrste. Menim, da tega problema nima tudi imenovana novinarka. Kar se mene tiče, take izjemne preglede opravim zunaj rednega dela ambulant ob veljavni napotnici, Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so »leer opjavgenl v sedmih nulltnki tiskanih tswplsti po Sloveniji Široka ponudba, lalla Izbira. Na spletnem naslovu www.tabarl.al pa imajo mali oglasi tudi vet vsebina: dodatne podatke, opisna besedila ter izdani pri izbranem zdravniku, in zaradi tega redno naročeni bolniki ne čakajo nič dlje. Sedaj pa k tistemu, kar meje privedlo k pisanju teh vrstic. Pred tem bi rad izpostavil posebno poudarjene besedne zveze v članku, kot so: zvijača zdravstvenega sistema, pravica bolnika, pravičnost zdravstvenega sistema, dostop do zdravstvene storitve, fer odnos, fer poteze in svetniškost zdravstvene pravice. Ob tem se sprašujem, zakaj so napisane, proti komu in čemu koristijo?Jaz jih razumem kot hujskanje ljudi proti zdravstvu in s tem spodkopavanje osnovnega elementa odnosa zdravnik-boinik v procesu zdravljenja, to je zaupanja. Sedanje stanje bi strnil takole: Odločilen element zdravljenja bolnika je izbrani zdravnik na primarnem nivoju. Ta v primeru potrebe po svoji presoji napoti bolnika k specialistu na sekundarnem nivoju z napotnico, kjer je izražena Želja o vrsti pregleda, trajanju in vrsti pooblastil, ki jih prenese nanj. To imenujemo prvi pregled. Ločimo dve vrsti prvega pregleda: nujni, ta gre v sprejemno urgentno ambulanto in se opravi Še na dan napotitve, bolnika se po potrebi tudi sprejme v bolnišnico, in ne nujni, ki ima značaj posvetovanja s specialistom. Ta pregled je lahko z odlogom, vendar ne več kot 14 dni. Za te preglede so rezervirana posebna mesta. Omejitveni faktorje le število napotitev na specialista, kije trenutno na razpolago. Specialist svetuje izbranemu zdravniku postopke diagnostike in zdravljenja, katere pa lahko izbrani zdravnik upošteva ali pa tudi ne, Drugipregledi, ki so verjetno bili tudi tema članka, pa so kontrolni pregledi, Ti pregledi so lahko nujni, če jih naroči specialist na sekundarnem nivoju v času diagnostike in ob uvajanju zdravljenja. Bolniki dobijo datum pregleda, običajno po preteku 3-4 tednov, lahko tudi 3 ali 6 mesecev. Vsi drugi kontrolni pregledi niso nujni, lahko so le občasni na eno ali dve leti. Te bolnike pa naročamo na tak način, kot je opisano v članku, če so za to razpoložljiva mesta zasedena. Ta bolnik je še vedno pod zdravstveno kontrolo izbranega zdravnika, ki opravlja potrebne laboratorijske kontrolne preiskave in predpisuje zdravila. Če pa pride do poslabšanja kronične bolezni, pa ga ima možnost napotiti na nujni pregled v urgentno ambulanto ali pa se telefonsko dogovori za predčasni kontrolni pregled pri ustreznem specialistu. Vedno ima možnost tudi telefonske konzultacije. V vsem zgoraj navedenem ne vidim nepravičnega odnosa in menim, da je to kvečjemu »fer« odnos do bolnega človeka, ki resnično potrebuje čimprejšnjo specialistično pomoč, in to lahko že jutri potrebujemo tudi mi. Z boljšim razumevanjem v boljši jutri. Lep pozdrav! Rudolf dr. Mikolič, spec. Int. diabetolog Hiša z vrtom, na mirni lokaciji, blizu glavne ceste, delno obnovljena, primerna tudi za vikend. Takoj vseljiva, prodam ali zamenjam za avto- 1179.KH.23 A 'i s™. fotografije. Tu lahko prebrskaj rumene strani, najnovejse katbovske oglase, arhiv svojih In drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mah oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter ne spletu. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni Mio tako udobno. Potrdi DELO \NQVIČl VESTNIK Lednik ®Tke 15. april 2004-y OBVESTILO ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE. OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA sporoča vsem zainteresiranim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršnokoli pojasnilo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja oz. rentnega zavarovanja v Avstriji. Govorilni dan bo v Murski Soboti v petek, 23. aprila 2004, od 9. do 12. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - Območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12 d. Kogar imaš rad. nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Martin Malačič iz Noršinec 27 Le sree in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več d ZAHVALA V 54. letu nas je zavedno zapustil naš dragi sin, mož in oče Stefan Duh iz Nedelice Na podlagi d. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS št. 62/94 in 17/97) ter 17. člena Odloka o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava (Ur. I. RS št. 11/2001) določa župan Občine Lendava vsem organizatorjem volilne kampanje naslednje POGOJE za lepljenje in nameščanje volilnih plakatov v Občini Lendava v času volilne kampanje za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 1. V času volilne kampanje lahko organizatorji volilne kampanje (v nadaljevanju organizatorji) v mestu Lendava izobešajo plakate z volflnopropagandnimi sporočili na stalnih in premičnih plakatnih mestih, ki jih upravlja podjetje Komunala, d. o. 0., Lendava, ter na način in pod pogoji, ki jih določa Odlok o plakatiranju in neprometnih znakih v Občini Lendava 2. V mestu Lendava lahko organizatorji izobešajo plakate z vulilnopropagandnimi, sporočili tudi na drugih mestih, s tem da za to prej pridobijo soglasje lastnika. 3. V vseh naseljih občine Lendava zunaj mesta Lendava lahko organizatorji izobešajo plakate z volHnopropagandnimi sporoča na mestih, ki jih določajo krajevne skupnosti, oziroma na vseh drugih mestih pod pogoji, ki so določeni v 2. točki teh pogojev. 4. Organizatorji so dolžni plakate z volilnopropagandnim sporočilom (ob ustreznem plačilu) odstopili podjetju Komunala, d. o. o., Lendava, Glavna ulica 109, pristojnemu za lepljenje oz. nameščanje plakatov, najkasneje 10 dni pred začetkom volilne kampanje. 5. Vsak organizatorje upravičen do uporabe enega brezplačnega plakatnega mesta na mestu, ki ga določi podjetje Komunala, d. o o., Lendava. 6. Podjetje Komunala, d. o. o., je organizatorjem dolžno pri lepljenju oz. nameščanju volilnih plakatov zagotoviti enakopravnost tako glede na površino kot glede plačila stroškov. 7. Organizatorji so dolžni najkasneje v 15 dneh po poteku volitev odstraniti vse svoje plakate in druga volilnopropagandna sporočila, v nasprotnem primeru bodo !e-ta odstranjena na stroške organizatorja. 8. Nadzor nad izvajanjem leh pogojev opravlja občinska komunalna inšpekcija. 9. Za kršitelje leh pogojev so predvidene sankcije po 24. členu Odloka o plakatiranju in neprometnih znakih v Občim Lendava. 10. Ti pogoji se objavijo v javnih glasilih in drugih lokalnih medijih. Mag. Anton BALAŽEK ŽUPAN-POLGAR MESTER Z globoko bolečino in žalostjo v srcu sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, ža svete maše in dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej hvala g. župnikoma za opravljen pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter hvala stanovskim kolegom ZŠAM M. Sobota za častno stražo in poslovilni govor ter pogrebništvu Banfi. Hvala tudi osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč, posebej prim dr Arpadu Norčiču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedo®1 in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, a svete maše ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku, pevcem z® odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak Žalujoči: oče, žena Ana, hčerki Anttd in Simona ter brat Jože z družino Vsi njegovi najbližji V SPOMIN Februarja je preteklo 6 let od izgube drage žene, matere, tašče, babice in prababice Kristine Čemela roj. Rous iz Filovec 26 Eno leto ni več med nami tudi drage žene, matere, snahe, tašče in babice Eme Čemela roj. Lovrenčec iz Filovec 26a Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanju. Vs/ njuni najdražji Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti le našega dragega moža in očeta nihče ne more ndki ZAHVALA V 58. letu nas je za vedno zapustil naš dragi (nož in ocC Štefan Gubič trgovski poslovodja iz Dolnjih Slaveč 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospr« mil' 1 J zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, s* ’ mrliško vežico. Posebej hvala družinam Kranjec. Bcf Lepoša, Horvat in Frumen. gup. Za svečan pogreb hvala gospe duhovnici Simoni Pf0‘ pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in k® Bunderla, predvsem pa lovskim družinam Grad - , ^r, Rogašovci, Cankova in Pečarovci ter vsem drugi®1 ^|l(. I ki ste ga z vsemi lovskimi častmi pospremili v večna Posebej hvala Francu Solarju za lovsko slo*0 Hvala tudi gasilskim društvom in Jožetu Pozveku za H* Vsem in vsakemu posebej Se enkrat - iskrena h' Žalujoča žena Marija in sin Siejn Regionalna razvojna agencija (RRA) Mura, d.o. o., Lendavska 5a, M. Sobota, in Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška ulica 12, ter lokalne razvojne iniciative; Razvojni center Murska Sobota, Trg zmage 4 Razvojni javni sklad Lendava, Glavna ulica 9 Razvojna agencija Sinergija Moravske Toplice, Kranjčeva 3 Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3 Podjetniška razvojna agencija v ustanavljanju, Trg svobode 9 (OOZ G. Radgona), G. Radgona v sodelovanju z: Novo Ljubljansko banko, d. d., Podružnica Pomurje Raiffeisen Krekovo banko, d. d. Maribor, PE Murska Sobota SKB Banko, d. d., Ljubljana, PE Murska Sobota Banko Koper, d. d., PE Murska Sobota Novo KBM, d. d., Podružnica Pomurje - LLT RAZPISUJEJO kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov In odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v letu 2004 RAZPISNI POGOJI 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je kreditiranje odpiranja 50 novih delovnih mest v Prekmurju in Prlekiji (Pomurju). 2. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), OS Murska Sobota v skladu s programom pospeševanja samozaposlovanja, oziroma gospodarske družbe in samostojni podjetniki z do 50 zaposlenimi osebami, ki bodo zaposlili za nedoločen čas s polnim delovnim časom brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, OS Murska Sobota. 3. Pogoji za dodeljevanje kreditov Interesenti, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz točke 2 tega razpisa, lahko zaprosijo ob izvedbi samozaposlitve in/ali zaposlitve brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, OS Murska Sobota kredit v višini 1.000.000,00 SIT (za eno delovno mesto) po nominalni letni obrestni meri 5 %, z dobo vračanja 3,5 ieta z možnim 6-mesečnim moratorijem. 4. Možne oblike zavarovanja kreditov Kredit se zavaruje v skladu s pogoji banke kreditodajalke. Člani Garancijske sheme za Pomurje pri RRA Mura, d. o. o., lahko pridobijo poroštvo v višini 50-80 % odobrenega zneska jx> veljavnih pogojih Garancijske sheme. 5. Drugi pogoji Razpis velja do porabe kvote za 50 novoodprtih delovnih mest oz. najkasneje do 31.12. 2004. - Prosilci bodo prejeli pisne odgovore najpozneje v 15 dneh od obravnave vloge na kreditnem odboru. Vse dodatne informacije o tem razpisu in potrebno dokumentacijo dobijo interesenti pri: - za območje mestne občine Murska Sobota - MO Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, g. Štefan Cigan, tel. 02 527 18 19; RRA Mura, Lendavska 5a, M. Sobota, g. Roman Wolf, ga. Vesna Vitez Gomboši, tel. 02 536 1467; - za območje občin Ljutomer, Veržej, Križevci pri Ljutomeru in Razkrižje - Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3, Ljutomer, g. Goran Šoster, tel. 02 584 8120; - za območje občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Dobrovnik, Velika Polana - Razvojni javni sklad Lendava, Glavna ulica 9, Lendava, g. Mihael Feher, tel: 02 578 9360; - za območje občin Beltinci, M. Toplice, Puconci, G. Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Cankova, Grad, Rogašovci, Tišina -Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, M. Toplice, ga. Renata Kočar, tel. 02 538 1350; - za območje občin G. Radgona, Radenci, Sveti Jurij - Podjetniška razvojna agencija v ustanavljanju, Trg svobode 9 (OOZ G. Radgona), G. Radgona, tel. 02 564 8090, ga. Janja Brumen. KOMPLETNE POGREBNE , UREJANJE POKOPALIŠČ IN • Brezplačni prevozi opreme na dom. brezpUim do 40 km. plačilo na vez obrokov brez obr Vladimir Hozjan s. p. Šulinci tl Tel.: (02) 55 69 046. GSM 04I 712 5’ KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREV — NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO - ' " PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. KOMUNALA Juro podjetje, d. o. o. Kipiliška ul- 2. Mucka Sobota D. E. POGREBNIŠTVU ledina 02/521 3? If TEL.: (02) S3 <8 OM. f AX: (021 52 51 170, DAMIR BANFI., KOMPLETNE P0GRE8NE STORITVE UREDITEV 01^^- UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME OBJAVA OSMRIN BREZPLAČNI PREVOZI Ml 30 km “RODNA VENCEV Ib DRUGEGA CVETJA — 24-URNA DEŽURNA Sl II7BA. GSM: OjlZŽa plačilo na več Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnic®' kamnite mize, pulti, vaze in drugi i* marmorja. I Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24- Jlt( ’ KEB - kamnoseštvo Erjavec. Marj®® Ribiška pot ta, 9231 Beltinci POGREBNE POTREBŠČINE - PREV021 IN UREJANJE ZELENIC 5i MILORAD JURIČ, s. p. 3j Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA. .. Tel: 02/542 22 40, GSM 041/641 14B ' V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU P® ■F 29 VESTNIK -15. april 2004_________ ZAHVALA ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica in prababica ZAHVALA V 75. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric Ludvik Ebry s Hodoša 62 ’ bildšno v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosed ’ botrini in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu p P li na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darova i sveče in prispevali v dobrodelne namene. Hvala t iscbiu imimrga oddelka soboške bolnišnice: z' Iskrena hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, p 11 odpete žalostinke, govorniku gospodu Orbanu, ga pogrebništvu Banfi Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji Moš papa, pogrešata te pravnuka Vanesa in Aleš Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedi Stefan Šiftar Iz Strukovec 2 Ko si se dan za dnem žrtvoval za ljudi okoli sebe, si pozabil nase, da bi lahko užival lepote, ki ti jih je ponujalo življenje. j bo obrisal vse solze iz oči tvojih dragih žalujočih in smrti ne bo več... Odpočij se in tvoja duša naj počiva v miru ' " hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za °dPete pesmi, govorniku za besede slovesa, gasilcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Frančiška Panker iz Dokležovja, Glavna 6 1 ^tc n j hvala vsem, ki ste jo pospremili na I'tni Mdnji putt ter darovali vence, za svete in prispevke v dobrodelne namene. Posebna hvala kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu in vsem, ki ste jo tiled njeno boleznijo obiskovali. Žalujoči: vsi njeni najdražji V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin nate živi, čeprav teže dve leti ni. V SPOMIN Kristini Potočnik iz Sebeborec 48b Iskrena hvala vsem, ki pcisv^ne nicnrm grobu 1 I 'k b mne cvetje in prižigate sveče. Žalujoči mož z družino Edino upanje, edini moj zaklad, zakaj si moral v hladno zemljo spat? Ljubezen moja naj te tudi tam ogreva, a srce moje tukaj zdaj sameva. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 50. letu tragično zapustil predragi sin, oče, nečak, bratranec in prijatelj Štefan Pintarič iz KrupHvnika 81 Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za požrtvovalno pomoč v teh težkih dneh. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za mrliško vežico, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: mama Marija in vsi, ki smo ga imeli radi Zakaj, zakaj prav zdaj, ko sva se tako vzljubila in se zadnji dan se skupaj veselila? Vedel nisi ne ti ne jaz, da stisk roke je zadnjikrat. Za sabo pustil si praznino in v mojem srcu tiho bolečino. Ob tragični izgubi dragega očeta Štefana Pintariča iz KrupHvnika 81 se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sorodnikom iz Boreče, Murske Sobote in Černelavec ter sosedom izKruplivnika za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat - iskrčna hvala! Žalujoči: sin Darko Ropoča, 6. aprila 2004 Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših Še živiš, rožice ti grob krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. Ostali so spomini tvojih pridnih rok in večen spomin nate. V SPOMIN 17. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in brat Jožef Idič 99 iz Bakovec Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, poklonite cvet in prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi naj dražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 18. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil dragi sin Marjan Smodiš iz Stanjevec Iskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in mu prižgete svečo. Njegovi naj dražji Spomin je edini cvet, ki ostane, ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 8. aprila mineva pet žalostnih let od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Štefan Rogan iz Sotine Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Tvoji najdražji Je čas, ki da in vzame. Je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine. ZAHVALA V 76 letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra Zlatica Šibanko iz Ul. Staneta Rozmana 9 v Murski Soboti Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Puconec in Murske Sobote, prijateljem, znancem in sodelavcem hčerke Mire iz Agromerkurja, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki so darovali za vence, sveče in v dobrodelne namene. Posebej hvala osebnemu zdravniku dr. Aladiču za dolgoletno zdravljenje ter dr. Liljani Velemirov in dr. Kovešu, ki sta ji nudila nujno medicinsko pomoč. Hvala g duhovniku Leonu Novaku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji Zunaj so že pomladni cvetovi, vse zeleni, a ti, dragi oče, zavedno zaprl si oči. ZMVMA V 72. letu nas je nenadoma zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Geza Gorčan iz Moravskih Toplic Cuber 34 2 bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem. ki ste darovali cvetje, sveče in za mrliško vežico. Posebej hvala g. škofu Erniši, g. kaplanu Vukanu in pevcem žalostink. Hvala vsem gasilcem, upokojencem in pogrebništvu Banfi Vsem še enkrat ■ iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zavedno zapustil dragi mož, oče, stari ata in tast Slavko Krpan iz Plnce-Marofa 35 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene. Iskrena hvala župniku za pogrebni obred, pevkam in godbi za odpete in odigrane žalostinke ter pogrebništvu iz Pinc. Žalujoči vsi njegovi 30 OGLASI 15. april 2004- ŽIVLJENJE NISO ,1^'1^ Infonnadje M3 »1^®* narodtM MoMtd 03 Moblii|joraD*iB(E 031/^4^**^^ OOO 70 70 Popolni! Pomladna narocniško-prodajna akcija. Ugoden nakup enega od osmih sodobnih mobitelov + sklepitev/podaljšanje naročniškega razmetja + pravilno rešena križanka = nagrada po izbiri; 50 MMS-ov ali SMS-ov. Knžanfcc peklite v drtevri^i časopisih, r^a^ vMofrteKMh cerdrih m na spteirti straneh www.rnotikeL^ *i www.pinkponfc.ccnt Pravdno- izpolnjeno do konca aprila prinesite v Mobitelov feeler ah k pootdafčenem prcnajafcu. Ponudbe ob sMenihi/podaijšanju nar w ruskega raxmena MobiM GSM/UMTS za 24 mesecev. MobMek, ponujeni v akciji, so porejeni za uporabo v omrežju Motita GSWUMTS. zato jh lahko uporabile les5W kartico Moori*! g$m/umT*l Cene vkjučuj^o DOV. Ponudba mobitetov traja do odprodaje zalog in vefe za vse. ki nimate podpisanih več M dveh veljavnih aneksov k pogodbL PtMiurDa velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket in paket Podatkovni bonus. E3 KOM« ZA ADMAMC Zahtevajte brezplačne kataloge: Slovenija, Hrvaška, Črna Gora, SENIOR 2004, ARkRTMAJf 2004 BiH, Albanija, Grčija, Italija, in POLETJE 2004 na 300 straneh Bolgarija, Romunija ... tZMMTF. SiSVOJ!Pm ITMCEZRUlMm H HIZEM. Slovenska 25, KMM Murska Sobota, tet.: t>2 53» 37 8», »’ 530 37 «4, GSM: 031 375 457 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico: Družina Kerčmar namesto cvetja za pok. Vilija Erveša - 10.000; družina Bošnak, Moravske Toplice namesto cvetja za pok. Janeza Kereca iz Moravskih Toplic - 10.000; Ginekoioško-porodni oddelek, prispevek od laktovita - 1.470 družina Lovrenčec - Nemec. Moravske Toplice, name sto cvetja za pok. očeta Sarike Kerec iz Moravskih Toplic - 10.000 Erika Celec, Vaneča 18, namesto cvetja za pok. Štefana Temlina - 5.000; Sindikat Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci namesto cvetja za pok. moža nekdanje sodelavke Helene Dane - 15.000, Vlado Karoli, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Viljema Erveša iz Radenec - 10.000; prijateljice Fini, Olga, Ilonka in Vera namesto cvetja za pok Marjeto Rues iz Murske Sobote - 20.000; Marija in Stanko Domjan, Bogojina 159. namesto cvetja za pok. Štefana Peterko iz Martjanec - 2.000; družina Slavic iz Dobrovnika in družina Gjerek iz Dolnje Bistrice namesto cvetja za pok Zlatka Kusteca iz Turnišča - JO.OOO, sodelavci Galexa, d. d.. Murska Sobota namesto cvetja za pok. sestro Marije Horvat -15.000; Služba AIKS Mura Murska Sobota namesto cvetja za pok. Jožefo Titan iz Kroga - 21,000' Monika Škrilec iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Boni Stubel iz Ljubljane - 10.000; Čurmanovi iz Martjanec namesto cvetja za pok. Stefana Peterko - 5.000; Davidovska Zadravec namesto cvetja za pok. Jožeta Hozjana iz ČrenŠovec - 6.000; kolektiv G.MT namesto venca za pok. očeta Štefana Danča iz Prosenjakovce -15.000. Sindikat Pomurke Mesne industrije Murska Sobota namesto cvetja za pok Silvestra Perša - 15.000; Soboslikarstvo Janez Škraban, s. p.. Murska Sobota, namesto novoletnih voščilnic - 200.000 sit. Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p. Filovci 110,9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14, GSM: 041 631 193 T Flamin MS d.O.o., £ 02 53CM6-60 Industrijska 1a. 9000 Murska Sobota www.flamin-ms.si VSA VOZILA NA ZALOGI! CENTRALNI SESALfil SISTEMI -rrHMttoia sistemov v bivaki* m g»iHb4a1*SiCHwlrHi uporabo v * jp^pod^sTvsi htiHlan^veh GLOBINSKI SESALNIKI za ge^pedkij^fronpotraiiti tnaterčtrf {vrečke Speedy. WhapflG ViXWerk Spbo, flitavtr. /etiki »4 Min frt. Wv» tt hrana, izbrana pijača, ugodna lokadjoJ^P^^F ut _____________________; VRTNARSTVO ŠABj^ Ureditev, načrtovanje in vzdrževanje .,1# Obrezovanje in škropljenje sadnega drevja Tel.: +386 (02) 537 10 80, faks: +386 (02) 537 I vrtnarstvo.sabjan@siol.net, Kajuhova 56,9000 Murska NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KMNO nmz, Jrinič Mn. t.», Bamft BUtin 51, ttL‘57 M 200 BONAFIN, d. O. O. zastavljal^* UGODNA GOTOVINSKA POSO1(M" garancije: osebni dohodek, i.cs1'- . MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/ U, Slovenska 27, tel.: 01/425 WWW. vestnik.si fradjetj* JA Manukjoji. d. d-, DL 0 ffrwaka IT. N, 5»M4» KURILNO 4'1 EVROPSKE KAKOVOSTI 52\, INDEMA, d. o. o. - Avto Čuti, Aleš Corman, s. p.. Tišinska uli^, VESTNIK^ 15. april 2004 NAPOVEDNIK Spored na radiu Murski val UKV> 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 16. ipnla dežurna novinarka Vida Toš -05,00 Vedro v novo jutro, Simona, Marjan - 07-40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Vrtnarski wre:. 091.1 TAnr,ačlLi - 0910 TV As - 0915 Relax - 09 45 kulittri in Šport ob koncu tedna -10 WPomedi -10.30 Mali oglasi • 11.00 Poročila -'115 Zamurjenci, kabaret Dušana Radiča, Džo-' ■1 Bene in Marka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Od petka do petka - 12.30 Propa- _ 134s 1. oseba ednine - 4 ju predstavljamo vam, nova glasba -IWentfL _ l4_ i t an Rmnskdi ’0minut is >0 Dogodki in odmevi - 16.15 Na-sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.40 oglasi-17.30 Mur- 7lJln*miii|t - jgiii) Radijski F > (Nevenka 7' ••*!. Mladi val- J, . mlade, vaša raz- Staša m 7 00 Ugasni ■ SOBOTa । ^‘2, al’ll>-®5 00 Dobroiutr0’'830 Mak 10 00 P 9 K buha devetletka Puconci -Me J“ 1(1 W Obvestila - 10.30 Pote- -11.0up. Pilite do ponedeljka, 19- aprila MtirA a M- Ulica arhitekta Novaka P "b**, za glasbene lestvice. - glasujem za skladbo Atta. — Delimo vstopnice za kino Dopolnjeni naslov filma se glasi 21 gramov. Našo nagrado prejme Maja Kelemen, Križevci 2,9206 Križevci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Napišite originalni naslov filma Velika riba! Kupon št 16 - odgovore pošljite do torka, 20. aprila, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh, Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.sl ci - 09 00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Vse o subvencijah v kmetijstvu (Silva E6ry). www.murski-val.com, gumb Kontakt v živo in 537 17 10 - 12.30 Po- m« ročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Minute za kme- tovalce (Silva Edry) - / W ' V d 13.30 Čestitke, šport in Na narodni farmi - 18. M 00 Olimpija : Mura, pre- H nos nogometa-19 00 Po- SHBk ročila - 20 00 Furjane-kov Cine - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 19. aprila - dežurna novinarka Silva Edry - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous), - 07 40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09 15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj kak san zlufto: Zdaj bo že počasi jasno... - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je inda fajn bilou (Milan Zrinski) - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 20. aprila, dežurna novinarka Nataša Brulc Šiftar - 05.00 Vedro v dobro jutro' (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10,10 Unichem -11.00 Poročila -11.15 Kratki stik - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila -12,30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14,00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17,20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18,00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 21. aprila, dežurni novinar Marjan Dora -05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet ■ 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Piitra-12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Malt oglasi -19.00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, S. Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 15. aprila, dežurni novinar Dejan Fujs -05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09.15 Kuharski nasvet -10 00 Poročila - 10.15 Pomurske občine se predstavljajo -11.00 Poročila - 1115 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13-00 Poročila -1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 1$>15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade.. - 24.00 SNOP Koledar kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 16. aprila, ob 14. uri bo v kinodvorani območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. - V petek, 16. aprila, ob 20. uri bo v prireditvenem centru Mešič koncert hrvaške skupine Hladno pivo iz Zagreba. Pred njo bosta nastopili skupini Backstage iz Ljubljane in In-Sane iz Gornje Radgone. Predprodaja vstopnic v MIKK-u, PC Mešič in ljutomerskem baru Mitra! - V petek, 16. aprila, bo v lokalu Art Caffe Funky-jazz Event. - V soboto 17. aprila, ob 14. uri bo v kinodvorani območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov DOBROVNIK V četrtek, 15. aprila, ob 12. uri bo v kulturnem domu območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Velika Polana in Turnišče. GORNJA RADGONA V četrtek, 15. aprila, ob 16. uri se bo začelo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. CERKVENJAK V petek, 16 aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu Orfejeva pesem 2004, območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin iz občin Lenart, Sveta Ana in Cerkvenjak, TURNIŠČE V petek, 16. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih pevskih zborov iz občin Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Velika Polana in Turnišče. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V petek, 16. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu območno srečanje godcev ljudskih viž, pevcev ljudskih pesmi in folklornih skupin. RADENCI V soboto, 17. aprila, ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin območno srečanje odraslih pevskih zborov. IVANJKOVCI V soboto, 17. aprila, ob 19. uri bo nastopila skupina D’Kwaschen Retashy. LJUTOMER V nedeljo, 18. aprila, ob 10. uri bo v kulturnem Kino Murska Sobota Četrtek, 15. aprila: ob 18.00 in 20.00 ameriška komedija Kot rit in srajca Petek, 16. aprila: ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična pustolovščina Časovna past, ob 20.00 Kot rit in srajca Sobota, 17. aprila: ob 18.00 Kot rit in srajca, ob 20.00 Časovna past Nedelja, 18. aprila: ob 18.00 Kot rit in srajca, ob 20.00 Časovna past Sreda, 21. aprila: ob 18.00 in 20.00 britansko-ameriška drama Trinajstletnici Ljutomer Sobota, 17. aprila: ob 20.00 ameriška fantazijska romantična drama Velika riba Nedelja, 18. aprila; ob 18.00 ameriški risani film Medvedja brata, ob 20.00 Velika riba Gornja Radgona Petek, 16. aprila: ob 19.00 ameriška znanstvenofantastična pustolovščina Časovna past, ob 21 00 ameriška drama Človeški madež Nedelja, 18. aprila: ob 18.00 Časovna past, ob 20 00 Človeški madež ________________________________JI domu območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. DOGODEK LJUTOMER V Četrtek, 15. aprila, ob 17. uri bo v kulturnem domu kulturna prireditev Pomladni korak, kjer se bodo s svojo kulturno dejavnostjo predstavili vrtci iz občin Ljutomer Križevci, Veržej in Razkrižje. PTUJ V petek, 16. aprila, bo v minoritskem samostanu otvoritev 15- razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo na ogled do ponedeljka, 19. aprila. ČENTIBA V četrtek, 15 aprila, Društvo za zdravo življenje Mavrica začenja z monitoringom reke Ledave v sodelovanju s srednjo šolo Lendava in DOŠI Lendavi LENDAVA V četrtek, 15- aprila, ob 17. uri bo na Dvojki (Glavna ul. 2) delavnica iz projekta Bolezni odvisnosti: Mamila. RAKIČAN - V petek, 16. aprila, ob 18. uri se bo začel v Modrem salonu Izobraževalnega centra Rakičan 1. francoski večer (glasba, književnost, lirika, umetnost, kulinarika, učenje jezika). - V soboto in nedeljo, 17. in 18. aprila, od 9. do 20. ure bo Izobraževalnem centru Rakičan delavnica Imago - Pot do dobrega partnerskega odnosa, ki jo vodi univ. dipl, psiholog Andrej Trampuž. GLEDALIŠČE RAZKRIŽJE V nedeljo, 18. aprila, ob 18. uri bo v kulturnem domu monokomedija Človek iz Donačke avtorja Jakoba Polajžerja s podnaslovom Smeh, upanje mnogim. Prostovoljni prispevki bodo Šli v dobrodelne namene’ MURSKA SOBOTA - V četrtek, 15. aprila, ob 1930 bo v grajski dvorani tekma šolske impro lige med ekipama Atomske goske in Zvezdice. - V sredo, 21. aprila, ob 9- uri se bo začelo v grajski dvorani območno srečanje otroških gledaliških skupin. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 15. aprila, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi del akademskega slikarja Mitje Ficka. FILM MURSKA SOBOTA V četrtek, 15. aprila, ob 20.30 bodo v grajski dvorani vrteli film Groza Ju-jitsu Zombijev društva Plan 9 iz Ljutomera. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V razstavišču Pokrajinskega muzeja je do 12. junija na ogled razstava Edina tema je neznanje - Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem. Gre za gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V MIKK-u je na ogled razstava stripov avtorja Mateja Kocjana. - V Galeriji si lahko ogledate razstavo slik avtorja Mitje Ficka, letošnjega prejemnika nagrade zlata ptica. - V lokalu Art Caffe si lahko ogledate fotografsko razstavo Fotografije s poti svetovnega popotnika in profesionalnega fotografa Arneja Hodaliča - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o. 0., razstavlja ob velikonočnem prazniku Društvo upokojencev Dobrovnik svoje raznolike izdelke ljudske umetnosti. LENDAVA V sinagogi je v stopnišČnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. Na ogled je tudi razstava Za svojo in pasjo dušo avtorja Božidarja Srdiča iz Celja. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 27, aprila na ogled gostujoča razstava iz Lendave Zgodovina dolnjelendavskth Židov. RADENCI V muzeju Radenske si lahko ogledate razstavo slik Natalije Šeruga. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Naravnem parku Terme 3000 do 25. aprila razstavlja svoja dela Avgustina Fras. PUCONCI V občinski stavbi so na ogled dela likovnega društva Mavrica iz Murske Sobote. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava Izkušnje krajine v slikarstvu pomurskih likovnih umetnikov zaradi večjega zanimanja na ogled do vključno Četrtka, 15. aprda. ZADNJA STRAN Nič se ne zgodi brez nas in vas 15. april, četrtek, HELENA BERNARDA RUDI KONRAD LEON NEŽA SIMEON slovesu akega trti« CoprtV WM»VICI ulica številka: pošta datum Naročnino želim plačevati (obkroži] b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno a) po položnici - letno Čeprav so si prebivalci Hotize več let prizadevali, da bi bila meja med Slovenijo in Hrvaško reka Mura, Iger naj bi bil tudi mejni prehod, se to ni zgodilo. Tako hrvaška stran že gradi na svojem katastrskem območju na levi strani reke Mure maloobmejni mejni prehod, in sicer za njihove in slovenske potrebe. Postavljen bo zabojnik s komunalno in drugo infrastrukturo. J. Ž. rtlhW5 bo evropske (Prijazni) soboški policisti so nam po elektronski pošti poslali fotografijo Ve-stnikovega avta, ki je bil napačno parkiran na istem mestu kot pred nekaj časa njihovo vozilo. Zraven je bilo še pripisano, da smo menda vsi krvavi pod kožo. In naš komentar tega, malo za šalo, malo zares: Vse lepo in prav, dragi možje postave, ampak mi smo vas ujeli dvakrat, tako da v skupnem seštevku še zmeraj vodimo. Želimo si tudi, da to našo »tekmo« mirno pripeljemo do konca, nas pa je malce strah, ker si boste verjetno na vse načine prizadevali rezultat izenačiti. Pa še sodniki ponavadi piskajo v vašo korist. A. B. 16. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 14 minut, zašlo pa ob 19. uri in 50 minut Dan bo tako dolg že več kot 13 ur in pol. 19. aprila ob 15. uri in 22 minut bo na nebu nastopil mlaj. Istega dne ob 15. uri in 35 minut bo Sončev mrk. V Selu se končuje kuharski tečaj, ki ga je pripravilo domače kultumo-turistično društvo. Štirinajst gospodinj iz Sela in okolice si je v kuhinji osnovne šole v Fokovcih pridobivalo novo znanje iz kuharskih veščin, po besedah mentorja Dušana Zelka pa so posebno pozornost namenili zdravi prehrani in zdravemu načinu priprave hrane. Tako so pripravili mnoge jedi iz ajdove moke, ajdove in prosene kaše, torej iz sestavin, ki izginjajo iz današnje kuhinje. Novo pndobljeno znanje bodo žene iz Sela in okoliških vasi pokazale in dale na preizkušanje na prireditvi, ki bo to soboto zvečer v vaško-gasilskem domu v Selu. Drago Balajc tako razdeir' funkcij- V Nadaljujemo objavljanje starih fotografij, ki prikazujejo razne dogodke iz preteklosti, o katerih smo poročali v sliki in besedi tudi v našem tedniku. Povabili smo vas k sodelovanju, in sicer da odgovorite, kje je bil dogodek, kaj oz. koga prikazuje m ali ste morda tudi sami na posnetku. Nekateri ste se že oglasili in pravilno »odkrili« vsaj del vsebine naših posnetkov. Nič se ne zgodi brez nas in vas, zato sodelujte! Naš naslov: Vestnik, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Lahko odgovorite tudi po elektronski pošti na naslov: vestnik@p-inf,si. no, pa ti?« »Tak sem kot dojenček.« »Kot dojenček?« »Nimam las, nimam zob, zjutraj pa sem se še v hlačke polulal.« minuli pel bo naslef Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ biloP^c na * z^diE^li* vskezu-boško,^ like via8e ranila <*0 ravni ze faz zaa|l prizadeta snostih^' prepust”1 imajo 1'^ na«, pobra^ tijskes^ imeli izp"1^1 ime in priimek: prehoda ™ ministruj- f i S—'«', novega mostu na Hotizi. V raju »Varaš me!« kriči Eva na Adama. »Kako moreš reči kaj takega? Ti si zame edina ženska na svetu,« užaljeno odvrne Adam. Tisto noč se Adam zbudi in zagleda Evo, kako mu pregleduje prsi. »Kaj pa delaš?« vpraša Adam. »Rebra ti štejem!« odvrne Eva. Volja Na hišna vrata potrka berač in reče precej debelušni gospodinji, ki mu je odpria vrata: »Lačen sem! Že cel teden nrsem jedel I« »0, srečnež,« je vzkliknila gospodinja, »ko bi le tudi jaz imela tako močno kmetiji.t' j 16. april, petek, 17. april, sobota, 18. april, nedelja, 19. april, ponedeljek, 20. april, torek, 21. april, sreda, V Ljutomeru w-f prave na f jdP.rp*5 javinajno*’-trarometn* preveč n«”’’' ’ j F dointe^"' .dni er "’■P, konstnibza^ naje tudi ”a .■ . Nekaj PJ" ' funkcionarjev funkcij članov nadzornih svet ' 4 Težave Srečata se dva starejše občana. Prvi vpraša: »Kako si?« »Eh, kaj bi, bolijo me križ, rame, kole- poštna številka: davčna številka: Konec ap'-^j svoji usta"?' Kandidat p retarja P°te ganizacijah- t Nad hrčka in kokoš V torek so imeli gornjepetrovski policisti opravka z zanimivo kršitvijo javnega reda in miru Pridržati so morali 33-letnega moškega, ki je doma razgrajal in grozil materi s_pretepom. KJjub opozorilom policistov sč ni umiril, še več, pri tem je pokončal dva hrčka in kokoš. Strezniti se je moral v policijskih prostorih, svoje početje pa bo pojasnil sodniku za prekrške VESTNIKOV KOLEDAR Kuharski tečaj v Selu NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): majica VESTNIK Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 14. april 2004 država ozd. val. šifra enou nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 237,4651 238,1796 238,8941 Hrvaška H RK 191 1 31,7475 31,8430 31,9385 Madž HUF 348 1 0,9535 0,9564 0,9593 Švica CHF 756 1 153,2626 1537238 154,1850 V Brit GBP 826 1 362,0446 363,1340 364,2234 ZDA USD 840 1 - j 198,3669 198,9638 199,5607