OlTATELJIl Prosimo, poglejte na fttevilke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev r Ameriki. tStk. IMt mt Um F—t Otflc« m* New Y«k N. I, Act ml •i March M, 11». ZA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate ... C 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (iirrcma »oboi, oeddj 1* prstnih— ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 182. — Štev. 182. (Telephone: CBelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 15, 1942 — TOREK, 15. SEPTEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L- STALINGRAD V SMRTNEM BOJU RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA NAVZLIC NEPRESTANIM NEMŠKIM NAPADOM NA ZAPADNI IN JTJGK>2k*PADNI STRANI STALIN GRADA RUSKE ČRTE DRŽE. POROČILO PA PRI ZNAVA, DA SE JE RDEČA ARMADA NEKOLIKO UMAKNILA PRI MOZDOKU NA KAVKAZU. — KO SO SI NEMCI NA TEM KRAJU, KI JE 60 MILJ OD GROZNEGA, S TANKI IZSILILI PREHOD ČEZ TE REK, SO SE RUSI UMAKNILI V NOVE POSTOJAN KE. PRI TEM PA JE BILO UBITIH 1000 NEMCEV. Severozapadno od Stalingrada so Rusi proti dvema nem ,__ # škima infanterijskiiina napadoma poslali kavalerijo. Oba1 fVOnfiTGS S 6 OCIZ1V21 1121 napada sta bila uspešno odbita in ubitih je bilo 500 Nem- j i i i predsednikov poziv Rusi poročajo, d* so odbili vei- nemških nap^vv Na ^^ Hendersona, administratorja cen, da bodo ce-padno od Stalingrada ter so pri nekem napadu razbili .. * » ^ . , . • - . • • i . i ne živil navite v nedosegljive višave, ako v tem ozira ne " „ tankov ter tn tore*** stotage,ko sta dva re- ^^ gtorj poslanska »bornica in senat gnneuta s 40 tank. uapadla ,„ske postojanke. I ^ pri-ela raIpr^ljati 0 ^^ ki naj zav8ta. vijo pretečo inflacijo. Senat je sprejel predlogo. ki Družinski očetje bodo poklicani v armado prihodnje leto, pravi gen. major Hershey Generalni major Lewis B. Hershey, direktor zvezne naborne komMje, je včeraj rekel v Washingtonu, da bodo prihodnje leto vpoklicani v ameriško armado družinski očetje, kaiti, Amerika bo mobilizirala največjo armado v zgodovini Zdr. držav tekom te vojne—mobiliziranih bo od deset do trinajst milijonov mož. ut) reKi \ oiuovu v OKOiiei Liemngraaa so oin r^eiiua —^ r.......«« u- "ržeiii iz nekega obljudenega kraja bitni Sinjavma ter je: rav"a °*ne' »,huV iu <":l- »ilo ubitih tiOO Nemcev in uničenih je bilo 5 tankov hi 40] 10 z ^ j sJiimi strrx>lki m sieer na splo. Ob gorenjema Donu pri Voronežu je bilo oitbitih pet madžarskih napadov hi je bilo ubitih 2000 madžarskih vinjakov. uničenih je bilo 20 tankov in vir vojakov vjetib. ^H Ob reki Volliovu v okolici Leningrada so bili Nenu-i daJe predsedniku oblast, da u- VTZl bilo utrdbenih stolpičev. "Pravda", gla«ik> komunistične -stranke pravi, tla »toje pred Stalingradoto, kar je skini pridelkom hi sicer po tem, kar sam označuje kot "sorazmerno". Steagall pa je pozneje časnikarskim ]»oro s varila Nemce,1 da je že sredi septembra, tedaj že skoro jesen. Pričelo se y\ deževje, noči so mrzle. Stalingrad pa še vedno stoji. Associated Press poroča, da je Hitler imenoval trd generale, ki Iboito pripravili zimsko bojno črto. Pariška radio postaja, ki je v nemških rokr.u poro-ča, a poroča, da se Nemci že bližajo sredini mesta. predsednik Roosevelt zahteval I do'.oeeno tako, da se bodo mogle cene poljskim pridelkom še vedno vihati. Po sprejemu te predloge bo predsedniku Rooseveltu poverjena naloga, da določi pravično in primerno razmerje med delavskimi plačami in najvišjimi cenami poljskih pridelkov. v svojem govoru na Delavski dan. V poslanski zbornici pa ni šlo tako gladko. Predsednik oblast, da nravna cene polj- Izjava Herssheva je bila ena najodkritej6ih, kar so jih še v tem oziru izrekli vladni uradniki. "Spoznali smo," je dejal general Hershey, "da v Anie-riki ni dovolj neoženjenih moških in oženjeuih mošikih brez otrtik. da bi se moglo organizirati armado de-set ali trinajst milijonov mož, zato bo treba poseči v vrste oženjeuih sposobnih moških sil." Hershev je govoril legijo-narjem v Asburj* Hark. X. J. Tekom .svojega govora je tudi Nemci grade utrdbe na severu Overseas New Agency poroča, da je zadnji teden prispelo na Norveško več kot 2 0 tisoč tujezemskih delavcev in vojnih ujetnikov, med katerimi je bilo tri tisoč Rusov. Vsi ti ujetniki in delavci so bili pripeljan na Norveško po morju in vse izgleda, da se naciiem silno mudi z gradnjo utrdb ob norveškem obrežju, ker se dovažanje delavcev, ujetnikov in materijala nadaljuje. Med dosedaj dospelimi voj- dejal, da niti sedanje naborne postave ne obvezujejo nabornih odborov, da bi delali izje- nimi ujetniki so Ukrajinci, Poljaki. Danci, Jugoslovani iu Cehi. Ru-ki vojni ujetniki, ki o jih Nemoi prignali sem na na finski Težave Paveličeve vlade j iu razrušili tri hrvaiske kraje v ^ , . 1 Ulwnai^fantka t* Vodice, Za- ^ Times poroča vest »[ ^ ]u Privi6 y eni sanji noči Berna. feviee, (4. sep.), da jej so ^^ IjaUi v grbeniku 1,000 meščanov, ter jih kot talce odvedli neznano kain. — PoroČH JuRoslnv Information <.Viit«*r RUSI IN ANOLE2I BOMBARDIRAJO NEMŠKA MESTA Včeraj je več sto angleških (bombnikov bombardiralo Bremen. To je bilo že stoto bom- HENLEIN V ZAPORU Paveličev preki sod obsodil na smrt 22 oseb, čes, da so dobavljale guerilcem orožje in vojno opremo. Obtoženi so bili raz-ven tega tudi širjeJija vznemirljivih vesti ter da so po-»lu»>ali britanske radio oddaje. Zdaj jporočajo, da je zagreJxska vlada zahtevala od sil osišča, da odfpravijo na Hrvaško dve celi diviziji, v pomoč proti četni-ški vstaji, kateri vlada ni več koč?. delo. odro4)nih in-| jiomagati. Zasrrebška vlada je formacij glede H eni e move in, izjavila, da bo v«sa!ka oseba, Darrove aretacije, kaikor tudi kriva širjenja vznemirljivih še ni znano, kje sta zaprta. —I vesti, postavljena pred preki i Henlein je vodil agitacijo med J sod. sudetskimi Nemci, kar je končno privedlo do Hitlerjevih za-( htev v Monakovem v letu 1938.1 Italijanska hudodelstva — Poroča JltfnoUv Informxtion «V»iter Odkar je bila potem Češka pod- • V Jugoslaviji 1940 se je uad Rokavskim pre- Jf1 S^S^I ™ *&<*<> "OpoJ" priua- • . j ' Henlem služil nacijemkot mali, ^ lUt lbort>eni.}l Fram-ozov, firer Sudetenlanda, ter je bil v. naslednjo ve^t: V lesnem sodelovanju s'krvnikom j brvaškem Primorjai so Italija- Heydrioliom. ki je bil ubit na, n- pred ^^^ rHZ1,uži|i osem ('eskem. krajev v bližini Reke, ter >>e na Na deset let zapora je bil ob- fa nai-,n maščevali nad civilnim sojen tudi Rudolf Beran. ki je prebivaLstvom zaradi cnlpora bil predsednik (>hoslovakije hrvau;kLh domoljul>ov v sosed takoj po monakovskem do^ovo. livom in nad Anglijo bila veli kanska zračna bitka, v kateri so Angleži izstrelili l8o sovražnih aeroplanov in s tem v zraku prevzeli premoč nad Nemci. Ameriška delavska federa ja ima čez B milijonov članov Washington, 13. sep. — Uradniki ameriške delavske federacije (APL), so izjavili, da i-nia orcrauiizacija vpisanih 5,-482,581 dobro stoječih članov. To je največje število članstva v zgodovini A F L., ki je od lan-Hkega leta mipredovala za 913,-f/26 članov. Tajnik - blagajnik, (ieorge Meanv, je dejal, da ima organizacija .poleg tega števila do-l>r obstoječega rn. Odstavitev poljedeli^kejra ministra Darra ^e "smatra v poučenih krogih, kot znamenje, da vlada v Nemčiji precejšnjo stiska glede prehrane. Darre je bil star član nacij-(skesra ar-banja in eden od nrvih višjih Hitlerjevih uradnikov. krog 500,000 nestalnih članov, ki plačujejo članarino, kadar članstva tudi o-i delajo. nih planinah. To hudobno maščevanje bo le okrepilo mržnjo ljudstva, ki živi pod laškim jarmom. Jitsro-slovanski vladni krogi so dobili zanimive tozadevne vast i. V mestu Sen ju na Primorskem, so pobegnili v*i učenci višjih raosredovgimnazije v gore in se tam pridružili gerileem. Morda so se spominjali usode, ki je zadela šol a reke v Kragu-jevcu, v Srbiji, katere so preteklo zimo poklali Nemci. V Dalmaciji so Italijani zažgali 22 MILJARD NOVIH DAVKOV Profesor \V. L. Crum iz Harvard univerze in dr. John P. Fennelly, ter profesor Lawrence H. "Seltzer iz Wayne u-niverze so pripravili načrt oziroma poročilo glede potrebnega razpiranja davkov, ki naj bi preprečili grozečo inflacijo. Kakor poroča National Bureau of Economic Research, bo morala vlada spraviti skupaj 22 milijard dolarjev, ali trikrat toliko, kolikor v tem smislu predvideva kongres in ?-_vhlad-ništvo 'Združenih držav. Omenjeni biro, ki obstoja iz vodilnih ekonomistov najboljših ameriških univerz in profesionalnih družb, je objavil poročilo, katero so izvedenci priipravljali 15 mesecev. Poročilo pravi, da bo morala vlada na kak način dobiti '75,000.000,000 dolarjev za vojne svrhe do drugega julija ter bo treba saj 40.000,000.000 od te vsote dobiti v vladno blagajno potom davkov. Največji delež davkov bi. po mnenju in dognanju izvedencev, morali plačati oni, ki imajo od $1.750 do $10.000 zaslužka ali dohodkov na leto. Stroške za pripravljanje te-ea poročila ali načrt, je plačala Carnegie Oonporacijp Zanimive podrobnosti tega obširnega poročila so posebno one ki se tičejo obdavčenja srednjih in nižjih srednjih slojev. kateri so pravzaprav že delavski sloji in pa priporočilo, da $»e poviša davek na Social Security od dva na ipet odstotkov, dočim naj bi se korpo-raeij ne obrlavčilo preko 80% na odvisnih dobičkih, ker bi to vodilo k slabemu obratovanju in bi ogrožalo vojno prizadevanje. Z iste platforme pa je govo-, kratkim postrelili 300 delav-| . ril tudi Thornton Webster, ki j ceV, ko je izbruhnila med njimi! Nova nacisticna.grožnja je član U. S. Employment Ser-| epidemija lesarja. V "Voelkisher Beobachter" p;.še dr. Alfred Rosenberg, vodja šolstva in prosvete v Raj-bu, da bo prebivalstvo okupiranih ozemelj kratko in malo uničeno, ako ne bo podpiralo Nemčije v njenem boju. Dr. Rosenbergise se je drzni! vice, ter je svaril pred resnim. Od skrupine Jugoslovanov, ki uoinanjkanjem izurjenih de-| je štela 1500 ujetnikov, jih je lavcev v vojni industriji, ako 4>ilo nekaj poslanih v kraj po se bo preveč posegalo v vrste inienu Mo. v centralni Norve-teh delavcev od strani armade. kamor so bili j»o.-lani tudi Priporočal je tudi, naj bi se. ujetniki, delavce iz manj važnih indu-j Dancem je bilo dano na raz-strij preselilo ali dodelilo k polaso da' pojdejo delat v! napisati, da v E\-rapi sploh delu v vojni industriji. ' Nemčijo ali na Norveško, ter | samo Nemci in njihovi zavezm- I tm-a.no kakor nav-i* ^ i^ali slednjo in ^o bili ki zahtevati pravico. I loca-no, kakor na\aja J)0-. ' — Poroča Jugoslav Information c#ntfi ročilo, se je kongres v> Wash-!--- — " ~ " ------------* ~ —" ingtojju pripravljal, da <4za-j sednik Roosevelt zadnji teden to, da počaka, da nam odraste. mrzne" delavce v vojnih indu-j rekel časnikarjem, da ti ne boJ jo potrebni moški za armado: strijah, kar pomeni, da bodo do vj«>klicani do začetka ja- Istotako je izrazil skrajno ne- I morali delavci ostati pri sto- nuarja prihodnje leto. Preti- zadovoljstvo glede kratkour- j jih delih, kakor tudi, da ne bo( sednik je dejal, da ima armada' nih tednov v vojnib tovarnah. lnozel noben delodajalec jh> sedaj toliko mož. kolikor jih' XT . ., . , ; 1 , j 1 1-1 a, . ... • 1 Najrlasil ie, da vojaki t-i ne svoji volii delavcev ooslavlja- more vežbat 1 111 uriti s prtpra-i . . ' j t. -j^- . . . ... 1 , i morejo določati ur, anupak mo- ti ah pa delavce pridooivati vi vami, ki jih ima na razpolago. . . .. . , , . • 1 r j • , • i rs , n 1 * i rajo bLti pripravljeni, aa na.io svojo tovamo alt podjetje na (Teneral Hershey pa ui zaoo-j J . ; . .-- škodo drugim vojnim l*o je na pravnik Marijinega aznaneja 25. marca, popoldne v vasi Ravnik, ki leži na roibu Bloške pdariote in ima 25 hišnih številk. Naključje je p linesk), da sta srečala patmlja gueriloev in patrulja Italijanom- — vsakih po trije možje, . Spopadli to se in obležala fcta dva človeka, en guerflec in en italijanski v-oga/k. Ostala dva vojaka sta nato zbežala v bližnjo vojašnico v Velikih Bldkali, nakar ee je kmalu po-javrJc' nekaj odkklkov oboroženih vojakov. Ljudje videč mrtveca, so 'talk o j vedeli kaj sledi. Minoigi 50 začeli reševati!pretepali. Pobrali so vsakega najpotrethnejiše iz hiš, vendar. uK*š(k t ,P^ieŽbo, ter so se, kakor 10 malo, kafkor menda še v 110-'jih postavili ob nanovO skopa-j PraVl1 P<*1 admiral, tako epo-beni doslej podani vasi. Ve- no jamo in jim grozili a smrtjo pnjatedjifi s svojimi stražniki., čina ntoOtkih je osla, vedow, da'— vse za prazen nič. Sledilo j zdaJ dru£ drugega uČe se ni dobro iseznaniti z znanimi je še nekaj novih ukrepov, kasarnami in njih dobrotami, i iSmrt na kazen iza vse .pobegle Vojaki so nas obkolili, strelja- policijska ura od 6. zvečer do. 11 na slehernega, ki je dkušal,9. ziutraj. To ravno za VeK- ranjil ameriških letalcev, ter reševati, pobrali še preostale!ki teden. Za vse mo«ke pa po- akrbe za telesno zdra-vašcane ob vaškem vodnjaku ličinka ura ves dan. To sta-i^ p°tladaniralu in njegovim in taiko začeli strašno nnioeva-Jnje je trajalo do velike -sobote. ljudje ba padfta skozi streho ne da fbi «0 vlagala. V celem sta ostali toreg dve hiši in, en Skedenj. V«se drugo je uničil požar in če greš danes skozi to vas. so njeni edini prebivalci lačni p*4 čuvaji in ana3ke, ki so Mjuftj nesreči ostali zvesti -svoji domačiji. Takoj nato je vojaška obl^t izdala ukaz, da ne sme nikdo dati strehe prebivalcem vasi Ravnik, in je za prestopek določila smrtno kazen in upepeli-tev imetja. Vse prečrtalo mo-ftko prebivalstvo so odgnal i v kar-arne, kje so jih imeli nekaj dni zaprte brez jedi in jih KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS jezikom*. Kaša šola Prošlo soboto je bilo kar veselje pogledati našo mladino, kit, se je hirala; v Slovenskem uomu v Brooklynu k slovenski uri. Med nasilni že znanimi učenci in učenkami so bili zopet novi obrazi, tako da je šola postala zelo zanimiva in bo s časom razvila v svoji s redi mlade Slovence in Slovenke na katere bodemo lahko ponosni. To pot sta lius pometi li in pripeljali svoje otroke'v šolo, Mrs. Haibjau in Mrs. Zaletel; Mrs. Peshel nais tudi uavacLuo vedik> poseti, ko pripelje hčerko Josephine, katera pride k naši uri od plesnih vaj. Zadnjič je prišel s svojima dečkoma Mr. Orehek, ki je daroval za nje (Da ljudje resnično niso} Ta tragedija je poleg o*ta Vsem ie zn-no da sti si v sedanii voini naihuisi na-, ™ ****** P™* to' da zahtevala 5 smrtnih žrtev. \ semje zn. no, da sta si v sedanji vojmnajhujsina|v wki Mši M m zlmtla ItalijaTla in -tiri Sk>_ nekaj obleke in jo hotela re-! vence. Med njimi sta bila dva siti iz hiše. DobhT jo je vojak;kmeta, tiri sta na Veliki teden, in je morala v«e stvari ne-tijni« hudega sluteč, stopila na protnici Rusija in Nemčija in v to borbo sta obe državi i»oslati svoje največje armade. Samo pred Staiingradom ima o Nemci okoli 200 divizij. Po nekem zatrdilu imajo 1000 aeroplanov ki 5000 tankov. Proti tej ogromni sili so se Rusi postavili kot močan 7id in za nje je postal Stalingrad ruski Verdun. Velikanski kupi mrličev in rasibitih tankov leže po poljanah pred Staiingradom, toda ljuti hoji na življenje in smrt se nadaljujejo. Na obeh straneh je trdna odločnost. Hitler je izdal povelje, da mora biti Stalingrad za vsako, še tako veliko ceno zavzet, Stalin pa je zapovedal, In se mora Stalingrad braniti do konca za vsako ceno. . Stalin in Hitler sta se srečala ob Volgi in nikdo se ne' more ubraniti utiša, da sta se ob Volgi zadeli dve močni, trdni volji ena ob drugo. Stalingrad se je prej imenoval Caricin in je'bil po prvi svetovni vojni imenovan po Stalinu. In Stalingrad je eda j simbol za Stalina, kakor je* Volga simbol za vsakega Rusa. Usoda Volge je tesno zvezana z usodo ruskega na-■oda, usoda Stalingrada pa je ravno tako tesno zvezana j j« sv- Itaka) ki so jo porušili. Stalinom. Zgorela je streha in kor; zvo- Churchill je po svojem obisku v Moskvi povedal, da'"ovi Pa 80 P*"111 ^ zvonika in jc Stalin mož velikega prevdarka in silno močne volje. 150 raabHi- <>rkev stoji na ea h zato mu je Stalingrad simboL Včeraj je "Rdeča zve nazaj in vre« v ogenj. - ^aičelo se je divjanje brez primere. Vojakom ni zadostovalo da so požgali vse kozolce, skednje in ostale shrambe, ampak iz t);mhami so porušili tudi liiše. tako da nam o nekdaj cvetoiči vasi priča le še kup razvalin. . Grozoto požara je še povečalo žalostno tuljenje živine, ki je poginjala v hlevih. Pogini-la je goveja živina Ln večji del prašičev. Vojaki so pobesnili, drugače si ne moremo razlagati HjiUcvega divjanja nad cerkvijo (ipodroznica Bloške župni- se razbili. |memf bila je 'krita s pločevino, eo?to. Podrla jih je kalijan-skia krogla. Tretja žrtev je bil kmet iz vasi Kremplje, ki se je mudil nekje ma polju in bil tam ustreljen. . AMERIŠKI LETALCI SE DOBRO POČUTIJO V RUSKI internaciji. lHod-admiral W. H. Standley, Rusi so dobro poskrbeli tudii en rHV"°?aiko1j<: za duSevno razv edrilo intemi- Gmvanelli daroval avo o-ziroma prirettt)o ob Božiču, da šče vsi člani ek^pedicije. razen ta" poročala, da je že leta 1918 tekom driavliai»ke voi-i™ Ž0. i2'klJu«e»<'.. da bi bil le petih mož. ki «> bili primonmi dal razstreliti pri Caricam vse mostove čeZ Volgo in ka- M JS nLe je trajalo precej V smislu mednarodnih vo.ia- časa. Vojakom je zmanjkalo Sirih določb so Rusi ameriške bomb. Tako je srečno ostala,letalce internirali, jim dali na Dalje so tudi izrazili željo, da bi imeli na razpolago več čtiva in v tem so bili takoj na boJij-šem, ker njih obiskovalci so prinesli s seboj knjig in revij časopisov. .... , ^ .... f Pod-achniral Stasndlev je re- ameriški poslanik v Rubiju je ^ da Se nrn zdi kraj/kjer ^o bil pred kratkim na tndnev- amerSkiletalm ka- Zfl f^pr:.petoricl JT^- kor ameriška d ržava Kansas, P^^^ter da je videl tamkaj bogato ruMi tleh^ zralcnem napadu jotev in prideTke, katere so bas na Toki jo zadnjo pcanfliad ko je briigadni general Dootlttle presenetil svet s svojo bombno ekspedicijo, po kateri so se srečni vrnili v svoje pristani- kar najbolj pogrevajo so stiki s bodo tako otroci lahko imeli svojima domačini, od katerih: Miklavža, kar l»o seveda pnva-še niso prejeli nobenih pisem !hi]o dru^e otroke in stanse pri L'aricinu vse mostove čez Volgo ^or takrat, je sedaj zopet bilo rdeči armadi dano povelje *'Nobena pot ne pelje nazaj od Stalingrada." Mostovi čez Volgo so bili v soboto razstreljeni in la-Ije in čolni, kolikor jih ni bilo razstreljenili, so bili odpeljani po Volgi navzgor in navzdol njenega toka. Boj za Stalingrad tedaj pomeni boj do—smrti. Vsakdo si more misliti, kako se Hitler peni v jezi nad Stalinom, ker mu je postavil nasproti tot skala močno armado, zato boce v svoji divji jezi zavzeti Stalingrad za viako še tako visoko ceno in s tem zlomiti Stalina. ' Pa ne glede na to, da Hitler osebno sovraži Stalina, je obenem tudi postavil vse svoje sile na uspehe v Rusiji. Ena stvar pa je gotova : Hitler ne more dbseči končne 4mage ob Volgi in zavezniki ne morejo izgubiti vojne ob Volgi. Od Hitlerjevih uspehov ob Volgi pa je zanj odvisnega mnogo drugega. Japonci prav gotovo čakajo na to, kako bodo končani boji ob Volgi in se bodlo po njihovih izidih na.rbrže ravnali v svojih, poznejših vojnili operacijah. Daleč, daleč je še od zmage v Rusiji in kje sta še An-•iija in Zdražene države! Stalin v jezi ne podivja kot Hitler. Če je kdaj jezen, c ;:a ne pokaže.. Dela po tresmem premisleku^ m je hladen in njegove kretnje .so kakor premikanje ledenika. In Če je Hitlerjeva jeza na Stalina Še tako velika^ je Stalinov^ jeza na Hitlerja le tem večja, kajti Hitler je iz-tajfllsko napadal Rusijo in zavzel najbogatejše pokrajine. Zato Stalin ne bo odnehal in bo Ibranil svojo zemljo to» liko Časa, da bo Hitler popolnoma omagal. Kvixtogi v neugodnem položaju Zavezniški, krpgt v Londonu so izvedeli, da vlada med kvisi-lingi na Bolandskem prava rmeda, kajti, ko so se pridružili rasnim nadjeknii organiza- zadnja hiša. na katero je bom-'raopofarfro hišico, kjer imajo tedad pospravljali, obenem pa je tudi opazil velikopoteaino in-duetrijaliio aMivnost . Najboljši prijatelj v nesreči vam je: eijan$ ni-sQ niti sinter ifcaj bo od njih zahtevano, zdaj pa ^dtH® hr. lflCnfiT^ liri^aroiA /7« 08, .se zd4ljo jasneje uvide vajo, 4a o4 ajih pričakuje ae.le, da oomf^ajo izvajati ukaafe naci-jev doma, awpa^ tiudi, da Por m a ga jo Nemčiji raasiriti njen "lefoenisratim" s tem, da se prostovoljno priglasijo za vojno službovanje na vahodm fjoatv ______^.i; > • pa je po vseh severnih državicah prav dobro znano dejstvo, da na ruski fronti na-ciji potiskajo moštvo iz zasedenih in satelitofeih držav v o-spredje, da s tem ohranjajo, kolikor mogoče lastno vojaštvo, se krvizlingi tresejo strahu ob misli^ da bi bili poslaaii na rusko fronto. Mnogi skušajo pustiti stranko in drugi se zateikajo k zdravnikom, da bi jih proglasili kot nesposobne za vojaško skudbo. SLOVENSKA NAR0DNA| PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA | PODPORNA USTANOVA I Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PBEMOŽENJE; $) 0,000,000.00 1 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ | ! S Glavni 2657-59 S. Lawndale-Av&, Chicago, I1L Laške sanje "Havas*' javlja iz Rima: V nekem razmotrivanju o govoru Mussolinija v Gorici piše Popolo d* Roma, da položaj laskih oboroženih sil na jugovzhodu ni več isti, kakor pred nekaj meseci. List zatrjuje, da so laške oblasti z marljivim in potrpežljivim delom uspele, da zaduše ne malo ognjišč goril-stva. Toda na j bo kakor hoče, pravi dalje Popolo d* Roma, duce, govoreč s svojo običajno energijo Obranemu narodu, je obljubil, da bo strogost rimskega zakona kaznovala one norce, ki zunaj ali znotraj laških mej še sanjajo o nekem izvedljivem vstajenju preteklosti. Jadran, trdi list, je znova postal izključno naše morje in pravice naroda, ki živi na njegovi obali, bomo branili s silo in zakoni nove rimske Italije. — Poroča J. I. C.—New York Nelson odredil 48-urni tednik za lesne delavce Načelnik vojne produkcije, Donald Jkf. Nelson, je 11. sep-temibra izdal odlok, ki določa, da se vzpostavi 48-urni tednik v vsej lesni industriji na paci-fionem Severozapadu. S to odredbo je bil storjen prvi tozadevni korak v smer reguliranja delovnih ur po vladi. Nelson je izdal odlok na podlagi vojnega zakona ali aikta in-odločiba je prizadela 100,000 delavcev. Pred dvemi meseci je Nelson pozval lesno industrijo, da vrapostavi 48-urni tednik, a se je temu poeivn odzvalo samo k tej šolski priredbi. Preteklo soboto je imela Šola sejo z namenom, da se odloči kar potrelbno glede namera-zanje precej i Vane prireditve. Sklenili smo, ter ameriških bodemo imeli šolsko priredbo dne 20. DECEMBRA, torej pet dni-pred Boži3eem. da bo vključen laliko tudi Miklavž. Mr. Hude nam je ofoljiibil, da bo naučil otroke potrebnih pesmi za nastop, dalje imajo posamezne talente, fci bodo nastopili, kot Josephine Peshel, s petjem in umetnim plesom; Svetovi dekleti v duetu, Ger-jovicheva in Patellijeva tudi v dnetn in seveda bodemo imeli nekaj defclamaeij v slovenskem in angleškem jeziku, ter kako krajšo igro, da otroci pokažejo kako že znajo izgovarjati naše besede in stavke. Znani trio naših.mladih harmonikarjev bo seveda tudi zraven, ker sta se nam pridružila dva od teh godbenikov, John- 40% delavcev, nakar je predsednik International Wood Workers of America (CIO), Worth Lowerv, sam priporočal Neisonn, naj se pofcluži svoje avtoritete in ukaže vzpostavitev daljšega tednika. Nelson je to tudi takoj storiL Uradniki unije so dejali, da bodo delavci, ki jih prizadeva nova določba, dobivali plačo in pol za dodatnih osem ur dela na teden. To delavcem garantira postava za čezurno delo. nie Grill Ln Oharlas Penko. Od Tamburašev jmnmn tako več članov in članic v šoli^torej ne bodemo prav ule v zadregi glede godbenih točk. Priredba bo. ako pojile Vse prav, ena najza-hiinivejšiiL, kar smo jih imeli priliko videti zadnja leta, kor vsakogar izmed nas bo zanimalo, kaj nam morejo na odru pokazati naši mladi ljudje. Sklenili smo, da vstopnim; ne bomo računali, vsak. ki se strinja z idejo slovenske šol<-in, ki bo hotel dati našim vrlim mladi m ljudem vzpodbudo v tem koristnem pod vzet ju, kate. roga smo začeli, bo prišel zraven in dal kolikor bo pač hotel ali mogel. Ako bo šla stvar naprej, bo vedno treba nabaviti kako stvar za šolo in "zato je umljivo, da bo treba imeti nekaj blagajne v ta namen. Do sedanji darovi so prinesli v ^blagajno $17j—. Med na,sum ucenei imamv sedaj tudi odraslega dela'.o;,, ki dela za vojno industrijo, tu je Fred Konehan, ki j? pr'- ■! zadnjic zraven. Fred je Mai-18 let in zelo upamo, da bo prišel kadar mu bo mogoče, k» r vse izgleda, da je tiste vrst.-faait, ki prinese v vsako sk i-pino, kjer je zraven življ. n j.. Najmlajša sta zdaj Mar'.m Svet in pa Jack Zaletel, ki je bil v soboto prvič z nami. Marian je s polnila devet :'-r preti par tedni, Jack pa gr<- v deveto leto. Tako, vidite, i urimo učence v starosti od dev< : do osemnajst let. - V teh nekaj tednih ^o s«1 o-troci že lepo naučili izgovarjati naše besede in najmlajšim se najbolj dopade to, da največ sami zlagajo stavi« v našem jeziku, ter j&t« tuc^,.pos'o-venijo, da talko natančna vedo. kaj pomeni gotova beseda, izraz ali celoten stavek. Ko bodemo dobili veliko šolsko ta" - •>, bo Učenje veliko lažje in se bo moglo tuda razširiti vaje v pisanju, itd. Tablo bomo najbrž dobili od mestnega šolskega o L bora, a sedaj so tam .precej za-posljeni, ker se ima pričeti šola, zato bomo brez dvoma morali še malo počakati. V par tednih bodemo zopet, objavili polno listo naših učencev in učenk, da bodejo triko lahko naši ljudje zasledovali napredek in potek naše slovenske šole. Ta teden so se nam poleg omenjenih (pridružili tudi naslednji: Elizabeth Voje, Lilian Gossar, Charles Kovno, Frances Zaletel, Jadk Zaletel. Jofeeph Habjan. r Tekom zadnjih nekaj tednov je prišlo' Graven vec novih u-čencev in učenk in zato bo potrebno zopet objaviti imena in spet kaj napisati o tej stvari. Medtem pa ne pozabite poslati otrok v šolo. ...... KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali ||| Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2' L" DO KOPKIVŠEK ka ajefwr Terezlnka Polka Na pUnincab—val6ek Str. M 575 In DDQUE8NB UNITEB8M TAB1BUKICA — itr. H Sil K* taa.rceaDr ln cene plode m >rnit« n*» JOHN MABSICH Inc. MS Wert Ond Street, N6w Y«rk i, ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 otrani^gi^ Recepti napisani v angleškem jeziku,- ponekod pa so^ tudi v jeziku naroda, kl mii je kaka jed ^osvboo v navadi' V r K, Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo za j kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzveibati izpopolniti ^.Naročite pri ! KNJIGABNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Stmt . New York, Jf. y, ■QtAV HAtlDl'M TCTEBDAY, SBŽ^FBMBER 15? 1942 PAVHL K^A^. jbf #V(. A%t Bombaževe plantaže v Ameriki Stotine miijouov ljudi naše jJemlje se oblači v perilo, »ki je nurejeno iz bombaža, doma iz širnih polj v Združenih državah. Ta polja so tako obzirna da č-e razprostirajo od mogoone ^u Tihega ooeana do Atlantskega oceana Na jugu se približa 'vritidemu pasu, kjer se raa pros t i rajo neizmerne nižine, ki x> poleti zelo tople, pozimi pa krotke in mile. Ijiv, da pri njein pozabi j ^ na vdajb razposajenemu veselju in ostanejo dto pozne noči pdkoaici To pa jih. prav nič ne ovira, da naslednjega dne ne bi bili sipet »veseli pri deVu. . IŠe vedno pa pripada precej borribaževrh plantaž belcem. 2i-Ve večinoma v »redi svojih posestev v iftarih, davno zgrajenih -poslopjih. Zgradili so jib tedaj suižnji, ki bo morali delati celo opeke za te zgradbe ioi tesati tramove .sužnji in godilo so jim je slab- lloan|baž ki, ga priiiwo s pO-; še kakor živini. Nekdaj je bil l(ja v fskladiSee, pa še ni pora-; . . bonibaž, k katerega so ljudje afcii za kdeiavo blaga. Poln ^e.vpdno lesen. Veleposest-delali ^rilo, obiit s sofaami in je ^eaidm in s posebnimi čtroji ^ 3e bil tako ^^ krvjq. a tndi dam* ga obliva ga očistijo vse neanage. Šele ^P0«** da m pot preiutnogiii dtotisočev črnih na to ga »»tipkajo v velike in ?voJe st?w>e, kakor le sxekta delavcev. Črnci pa danes niso težko zaVoje, ki jil. obdajo a 221 ^^ m WV1 vodovod. Te več sužnji v Airteriki . turovo SaMjevino, a to poveže-. etaT*< stavbe imajo • Trga o i ima i o obešeno okoli jo z železnimi trakovi. To pa predaj Ogromno verando, kjer vratni vrečo in hite z obema ro- mora biti. kajti bombaž nasto- prebije gospodarjeva druSznina kama obirati neštete grmeL Tež pi nato daljno pot in največ ga1™' pisano ruto «£1®*. '^^r ^A^lTt Bomfbniž pa zaliteva dobro teže natnganega Na-J ali piašč okoli »vojega telesa. fi5eaaj vsdic tetrto pa je med delavci! bomfbaž iz nasadov V skladišča. Toda nekdaj.' tikubdko blato je mnogo k ratf. pokrivalo ta pota, a po hrbtih sužnjev in živine na tdh potih, 'tk jer so se 'kolesa pogrezala globoddo (do oso, go padali biči in ikri je curljala % ljudi. Da, res, Jivala -Bogu, da. je to minilo in da se dnži našega perila manj krvi in -solza. Toda le zapominite si: Dolga je pot bomfbaža od plantaž do na&ega telesa in mnogo truda čl,ovefc-kajti gornji delfkih rdk je potrebnega, preden 'do«pe klc mamifce, da vam lahko izdela srajco. . Daleč .so dežele, kjer je ra-stel bOnibaa naših -oblek in pe-lila. Ta koristna rastlina ni le v Ameriki dama. So še drugo dtfžele, 'kjer uspeva* In •vseh Nemcev v slučaju poraba Nemčije. Govoril je svojim pT&dcem, da bi se moglo to (pripetiti tudi Hrvatom. . (Kdor se i*torža ,tako globoko, da postane vfctaš, je že izgubil svojo možakost, kar je ker je, sam zlezel ,v tujčev jarem in pohlevno shiži zavojevalcu. Demokracija, ki spoštuje poedin-ca, je edina družabna -organizacija, ki spoštuje posamezni-» kavo dostojnost. Le v njej se moreta razviti mar in sreča. Za to bosta uničena ašizctm in nacizem. . SVETOVNO ČASOPISJE O HRA2I MIHAJliOVTČU. (JKf.) — Glas protinacistič-nili sudetakfh N<«mcev, časopis dkoro vse sto zelo daleč od na-I^Einheit", ki izhaja v bondo- diiVi 1 - »*o lAir Vo A niikril'^ nrn nt. __^ _ ____" • __' J obdelano zemljo in fanner jo mora orati pozimi in iše enkrat mnogo )>elžh.. nato pomladi. Sele v mesecu zagorelih pasintkov s šimkinti šla'skozi črne roke, po daljnem; črni delavci. Od poslopij pa morju, skoei braeče stroje, »ko- vodijo po širnem posestvu pozi i*rke trudnih tovarniških de^ ta in ceste. Sedaj so po veči- aiprilu poseje.seme, iz katerega i klolraki. Jahajo po <širnih ipo-zraMe do en meter visok grm. J f jih, priganjajo lenuhe, vzpod- Stevilni popki zaSno poganja, bilja jo pridne in imajo oči po- , . J., , . ti iz ppoljev. Ko ^e odpro, se v sod ter varujejo Imetje sv*v ne. mtkno bledih trgovskih po-ttfa VOZOV1' pobelijo neizmerna polja, z mi-| jega g«c$*podarja. Nekoč je bi-'^m*"mkov in šele nato v roke --—- lijoni cvetov. Toda že drugi lo drogaJče. Tedaj «o pazniki dan cveti koliko pordeoe in delavce strah-mito pretepali, po štii ill dneli listi odpadejo;. Le ekajte povest "Koča stri-o-stane pa plod. ki dobiva ob-|«a Toma"1 in jezili se vam bodo liki oreha. . lasje! Hvala Bogu, tisti sra- lavcev, po železnici v trgovi-!™ tlakovane ali vsatf utrjene ne. mirno bledih trgovskih po-'<*a vozovi, avtomobili in mule Nekoč je bi-jim*'mkov in šele nato v ših krajev. Za Ameriko pridelajo največ bondbaža v Indiji. Egiptu, ruskem Turkestanu in na Kitajskem. Mnogo manj ga prkf ila^/ v Jnžm Amerik i; v Turičiji. Pesrziji in na Japon-h'kf^m. Ta. »zadilje imenovana dežela pa ga mnogo kupi od drugih dežel in izdela tolilko lnlaga, da ga tudi drugim prodaja. (V poslednjem časn so začeli pridelovati bombaž budi *v ne-ikateiih južnih krajih E)vrope in oelo v Jugoslaviji, vendar je pridelek razmeroma skromen. . Ko bi videli lx>mbažova po Ija. ko ti neštevilni plodovi pozo re in počijo! Iz pe-tih celic, iz katerih sestoji v»»ak plod, pob noli med semenom: krasno bela volnena in mebka nitkas-ta snov. Dasi je .bila nižina že »neti cvetjem (lepa, je sedaj »e mnogo lepša in v vročem soncu dela, ko da bi jo pokril sneg. Jahaj ure in ure, vo»i «e dne« ve in d™ eve. povsod boš videJ samo bela bornibazeva polja a na njih stotisooe črnih glav. To so glave zamorskih trga-čev. Ti zamorci so edini dobri delavci jia.teh j^ljih. kjervnsdr ži tbeleo le kot delovodja ali kot lastnik. Zamorce so v te kraje pripeljali v davnih časih l»elci iz Afrike. Shiiiti in delati ro morali kakor zatirani motni t* as i so minili in kjeo* se je nekoč glasil jok in stbk in obupna molitev k Bogu za rešitev, se sedaj mnogokrat glasi pesem. Da, pesean, kajti delo .ni ravno težavno, gibčni prsti ien^k in otrok so povsod dobro - noma jih pučiČajo v kakem kotu polja pod drevesi in v varstvu večjih otrok. Tu je vedno veselo in celo odrasli črnci se Tifla*fini prijazrto nasmehni jo, se šalijo, in pojejo. Vedeti morate nanmnč, da šo črnci izredno dobro in veselo ljudstvo, in radi pojejo pri trdem delu, Dosebno, če vedo, da jih čaka dober r.atelnžek. CALIFOBNIA; ' Bu rrmndaeo. Jat«k COLOB1DO: * ' Pneblo. Peter Colls. VUMkvrf, M. 4. INDIANA; ladUsapoUi: fraak ILLJNOIH! ' diicago, J. BtftH Oton«. J- FiMt C ■ ta IUtMi«) lellct, ieaata Bukkk Lm Sallc. J. Bpeltek Mascoutah, Martin Dole'tc North Gbkait ta Itagcr, Jacob Reratk. Joto« HJapott Glrard, Antoa Nao Obenem najzanesljivejše jamstvo za to, da bosta mir in red zavladala v balkanskih o-Eemljih, kadar pride dan zmagoslavja. . . , . .__ . . .. - i ISplch pa, zaključuje članek, jakov m izvrstni morah svojih: majlovičevo ^jsWanje ni cet, ^iJa vojno v teku 12 le v koriKt Jugoelavije. « dnt. Toda akoj potem so se ^ ira ^ 6Vobodo]ju,V *h!raU krd*Hne n ,rode v borbi za svobodo vojakov, ki niso hoteli prrniai;^^^ narodo(V ^ ^ poraza. Pozneje so se zdruzili mey v večje čete, kr so si izbrali za iz svoje srede vodjo, ki je ka-| — kor od Boga podan. (Znan je pod imenom Draža Mihajlovič in ves svet danes že občuduje njegovo nesmrtno delo. Bori se za stvar zed in jenih narodov, obkoljen od sovražnikov na ofoknx, obdanem od raz- "Pomagajte!" Ta obupni klic sli^iano iz krajev iz katerih wmo prišli. Ali je nase srce tako zakrknjeno, da ga temu klicu ne bomo odprli na steza j? to m navlakel žlahtne kapljice, na ikar sta se začela pogovarjati o zmagi in porazw. Slovak ^ je odkritosrčno povedal, da ne 1 ve noje v nemiško zmago in je. rvpia^al: 44A kaj bo takrat i narmi?" Vstaš ee je malo namrdnil, potem pa dejal: *4Klobuk bom vzel, sraknjo in izgi-niL*' — "ifVav, prav," je dejal 8Iovafc, "a kam boš nataknil klobuk T" V tem razgovoru se zrcalijo dogodki, ki se bodo rodili iz te vojne. Danes koljejo jutri bodo pa drugi na vrsti. Jutri mora kazen zaideti vse »one, ki so krivi umorov, 'kajti kri za-' bteva, zopet kri. Toda to bo le za kratek čas, na kar bo zavladal mir. . Niti fašizem, niti nacizem bi aye mogel prinesti sveto mira. Vberaftnjo na primer, da bi bila krompir tvspeva samo v top&i SovjWka Ebsija poražfeba da in vročih krajih nase zemlje. Zello je okusen in je- rumen v «redinL Svoja kosila in večerjo si črnci tndi s slaščicami ia pšeničbe moke, ki jih poanakajo v neko omako. MABTLJlNX) • KltamUler. Wr. MICHIGAN: Detroit, L. Pk MINNESOTA: Ohlabotm, J. ■Ur. Joa. J. ■vBletta, Loala . .Gilbert, Loala VoomI HlbMnCr Jaka Povta MONTANA: Bonndop. M L M. Paalaa WBBKASKa,: Chaaha^P. VSW TOHK: Brooklya. i QowaaOa, Kart .Uttto Valla. Coverdala In okolica. J os. Pvleraal Export, Louis SopwiK Farrell, 3*rry Okova Blotfnlkar flmttbarg, naak Novak Homer Olty. Fr. ferenduk Imperial, Venet Palcich Johnftoira. J«ha Pfl—ti Krara, AnL TaaketJ Laaera«, rraak BaDoea l|idwajr, Jw«t t/m PltUtHirsta ta okolica, ram* Pnm* Stedton. A Hr«a Turtle Greek. Pr. Scklfrer Weat Newtoa. JC^* WISCONSIN. Od svojih .prastaa&ev ki so ži-veli nekoč- v divjini Afrike, so morda, podedovali navado, da skoraj . ničesar ne kuhajo, ampak večino hraoe le peeeijoc i črnci, vcs&t na velikih piao^Mtfuih še kot sužnji, sta jim! moftfcev ia pesemslažili kot Weat Allla, Ft. Skat [Fa se nekaj je zanimivega. Tf110 r ^l , rl s^iih nr^^ ki (^i dtofctannami so razvneli na- Ao «e do dane« ohranile nekatere krasno zamooske nabožne peenai ki jih zdaj poena jo po Vsem svetu. Danes pa, ko je doba tsols in t^Udoranja miJiila, »o č mci isredno veeeii: Po delu in jedi ae zbirajo iu po jejo in pasejo tako veeoio in apcet-no. da jih moramo kar obSudo-n*ati. htoajo pctaeben iostruaiaait neke vrste kitaito, ki jo imenujejo banja. Celo onrikani na- bi se VeHka Britanija vkloaiiila1 in da ibi sam predn§l Nwvf bifHi — print Um oa>y Gard«« EncyciepcdM pnpmrwd mxprmmij for Hn amettvr'i Attsdil Ne / h#wy tocKolooI talk ■vwyrtiing h dlif, w^Odt, Hobh, A—»m any g«rdM q««««tioa quickly. W—ilr 1400 pa««. 739 pktwrw. Ovor 500,000 Copies Sold at Highor Prtcoal Mm» la O ate«!« M h EVEJtVTHtMO TOU NEED TO KNOW ABOUT ANYTHING YOU WANT TO GIOWI 10^00 crHdM fvrftWi mry datoll d Ml H.'-m >f'v\ WtillxisQ shd coring foi yow > M^m SaA Mtfoxb rf*. garden. Mew feature® tndudo SoiJ-hm Qm(/mnta0, WfU «f .»M.io ep®Wes you ti Cnd wkef yov vael qvkMy. », ^im ill far it U. I dk AnvkaiiMIMrlL bllW fey t L d! Urmom, B-S.A. PralMd by gordM->-0 a«Jb*r!ltM. rU fhliod^phiw loim'i sArdtn »dKo«- oatl*d fib "tU wkef tKey kffvt or dreoM §flM Order l^ll SMQSMf kofQOlft ROW. j \ B4CYOOKDIA. fey I. L D. Iiyaw, UA, «t $1 St «4- □ '■■■'illJ.lJ^lli p^CXLa. OA«D£N*{ - { Najnovejie fi je VRTNARSTVO BREZ ZEMUK: aova nničevanje Oudljlveev, .pjcaje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — POŠLJITE ZA KNJIGO Abecedno kazalo vam pove takoj, kar ž elit«. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih driavah, za vsako zemljo In vsako sezono. To knjig« je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. As poznana oseba v u lasi al« u, ki ga cenijo vrtnarski i> ---»-i--* reoeoft. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu NAROČITE LAHKO PRI: 216 West 18th Street KER JE ZALOC-A OMEJENA! venic New York, N. O. Y. LAt NABODA* New T« TUESDAY, SEPTEMBER 15,, 1942 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: KNGELBERT GANGL «=88 'U»\ta ima še." i\nem pa pridite o priliki p»»gledat seni k meni. BRAZILIJA, NAJNOVEJŠI ČLAN ZDRUŽENIH NARODOV Vstop BraizJilije v vojno ob!nest Brazilije za združene nastlani združenih n arodov ima rode m? .spodobno primerja z trojen poan-en: njeno gospodarsko mojgo in (Prvič, odk-eno prevrača dol- naravnim bogastvom. Bodo-gOtrajna in intenzivna prčza-: vituiu pokrajina in bujne džimg devanja op« i */ Zagreb.. Šel )e »rtkv'j v svoje stanovanj-. N'a mizi j.* d« bil Mihajlovičevo putabilo na nocojšnjo večerjo. A zdaj j.- bilo že prepozno pojci. pa jutri tja, da se opravi":}. Legel je v posteljo. Ves je'bil izmučen. Preeute, pre-igvane noči in razburjenje zadnjih dveh dni ga je telesno po-I oli* ma ubilo. Kmalu je zaspal, zjutiaj pa se je zbudil okrepčan, vesel in umirjen Odišel je v vojašnico pred dolo-< ■ no uro, položil v blagajnico izjxjsojeni denar in začel delati. Tako se je zatopil v delo, <1a ni slišal, 'ko je polkovnik -odprl vrata. "Tako pridni ste dane:«, .gospod nadporoenik.*' je rekel1. Frioe se je ozrl in skočil g stola. "Gospod polkovnik. opUcetrte. Potopil sem se v delo." Polkovnikovo liee je bilo nenavadno prijazno. :'No. dobro, dobro!** je dejal. "Pohvaliti vas moram, da Me p rini i lakta točno. Kako ste opravili doma!" "livala. gospod polkovnik, prav dobro." "Veseli me, in čestitam vami. Pohvaliti t>a vas moram *** zaradi mečesa drugega." "Ali smem vprašati zakaj, gcepod polkovnik!" "V vaši odsotnosti sem pregledal vso pisarno in dobil vse v najlepšem redu Hvala vam. Samo blagajnice nisem uicgel pregledati. Gotovo ste vzeli ključe s seboj!" "Da go*pod polokvnik 4'To rej vas moram grajati. Kadar gre |x*bočnik na dopust. mora izročiti ključe svojemu poveljniku. Zapomnite »i to. Kaj bi bilo. če l i nujno rabili denar? IHomiti bi morali blagajnik." "Da, gos^KKl polkovnik!*' "(ki prte mi zdaj blagajnico, da jo pleg^ee nii, da bi najiaji za v risk ali." "Da, zavriskal l>i. gosp^xl polkovnik. saj veseli tudi inene, da je vse v redai in da ste zadovoljni." "Prav tako. To je laša oficirska čast. Pošteno, točno deb\ brezpogojna pokorščina in čiste reke. To je naša čaat"! Je r«*kel polkovnik. tldsiil je Frieeta po rami. To je bilo znamenje izrednega dobrega ntzpoloženja. 4"Ali imate še nmogo pisanja?" "Ne posebno, malerrkot'' "To l»očiii ku o «vojih dogiKlkih, ki jih je doživel v d; lgih letih službovanja. Bil je zgovoren in prijazen kakor malokdaj. Tudi o .lePki je 'vprašmf Frieeta. Vse mesto či že »opeče, da io vzame nad]x»u«čnik Zavinšeak a on, njegov predstojnik, še ničesar ne ve o tem. Frieetu se je smejalo lice. ' a'ko dobi e volje je bil danes. Ni mogel reči z gotovostjo., tla -a p roči z .Toliko, a misli, da ne bo drugaiče. ,ker je dobro, blago deklo in ffa ima radio. Tako sta se potopila v raKgo-or, da ui*ta pazila na ea«.* Oddaileč so se oglasili zvonovi. Po mestnih »zvonikih je zvonilo poldne. Obrnila sta konja in i d jezdila v mesto. . Po obedu je odšel Fnte v ono ozko unnazano ulito. Globoko se je ^mpet priklanjal krivoiio®ec, "O vaše blagorodje, ta izredna čast. to odlikovanje!'* "Pokažite mi t i ste papirje." je dejal Frioe z zapovethi-i< čim glasom. 4m si umazal rotke." Jud je izbrskal iz pnedala. kar je zahteval Frice. . "Pokaži sem!'* je velel nadporočnik. . Pograbil je papir, ga raztrgal in vrgel judu pod noge. "O, sveti Jeruzalem! O. Jeihova!" je jecljal oni in se grabil za glavo. "Xaisilstvo, nasitetvo! O, sveti Jerusalem!" Frice je vzeil iz n. t ran joga žepa denar in ga odštel na mizo. Jud je začel plo.-ika.ti z rokami iirtštoti in prelistavati s *nhkiu prsti bankovce. "Prav, vaše blagorodje prav. čisto prav in v redu.. O, vaše blagorodje, vaša milost, vaše veliko poštenje . . .'* Pogledal je kvišku. Frieeta ni belo vOč. Zdaj je bil re£en vs<» te uanazanosti. Izginil je madež z njegove ofieirske uniformo. Tisto pismo je bif.> le pomoč \ sili. Veselo so nni gledale oči. Nobene težave ni bilo na -rcu. Namen.;en je bil k Mihajlovičevim, da se opraviči za-jadi fiinočnje odsotnosti. Ali kaj je povedal očetu? Dejal nvu je, da se v kratkem i'0T«cči. da ima že ircbrano nfvesto. Kaj je povedal dance do-pddne polkovniku? Rokel mu je, da ne bo drugače, nego da 'e pon či z Jelko., ker je doibro in blago dekle, ki ga ima rado. Ali naj pove tudi nji, da j>o hoče vzeti iza ženo? Ali naj ostane na iaži ? Ko se ie vozil donHov k očetu, in z doma zKpet nazaj v Zagreb, je sklenil z vso resnostjo, da opusti ponoči vane in igro, da zopet ne zabrede v take stiske, v talke ne-prilik«. ko bi mfu bilo skoraj jmseč.i po saimoikTesu, da se otme vojawki Icaaaii in se kaznuje sam. (Nadaljevanje prihodnjič.. tov, da bi pridobili latinsko-ameriške republike na. Hitler-je\*o stran, potom zmem groženj, laskanja in petoikolonskih aktivnosti IDiugič, prinaša zdmženih .mtrodoim zaveznika, katerega gospoda i vke ntegočnosti, voja- napravijo Brazilijo bogatim rezervoarjem živeža in strategic nib materi jalov v vojni proti o*ite-ču. Brazilija je prva iz-, n»ed vs»eh d-ežal na svetu v produkciji kave. Velike količino borribaža, pšenice, koruze, riža, kakao in tobaka se pridelujejo. ska sila in strategična lega se Njegova živinoreja je ena iz-morajo rabiti v veliikansko korist. Tretjič, nudi drugiini južnoameriškim narodom središče, dkolo katerega morejo zgradi-1 ti trdnejšo soli-dariteto za kontinenta .Juane Amerike. Prvi primic-r te edinosti 90 že pokazale druge južno-ameriške re-prfbliike, ko so date dovoljenje brazilskim oboroženbu silam, da sinejo rabiti njihove baze. Brazilija je bila edina južnoameriška dežela, ki je napove-daki vojno proti Nemčiji v prvi svetovni vojni. Jo tudi prva dežela na južnem kontinentu, ki je naj*-veda 1 a vojno proti osišču. Obakrat je bil povod isti. (brezobzirno j>otaplja«nje brazilskih ladij s strani" sovražnih jKHfanomie. med na,ivečjih na svetu. Razno sadje se prideluje toliko za domače (potrebe, kolikor za ia-voz. . !B rax i H j a je druga največja industri.jalna dežela v zapadni hem i sferi. Ima l>ogate rudnike mangana in žektza. Premog je v izobilju. Produkcija gumija in rastlinskih olj se urno povečava vsled*pc«ehne-ga dogovora z Združnimi državami. . Oeografieino je Brazilija o-groumo velika in raznovrstna dežela. Njegovo ozemlje je le malo manj kot polovica obsega južno-anigriškega kontinen ta. Dejanski, Brazilija je ena izmed največjih dežel na svetu. Oh>ega 3,300,000 kvadrat-aih milj in le lo Britanski im- .T „ ..... , .. .perij, Frano.iia s kolonijami lihega H razi li je je strat^na. vred Zdnrže„e države. Rnsi-Na en, ^ran njena obal me- ja in Kitajska so večje jega preibival- -^va 45 milijonov more Brazilija rmobilizirati veliko armado. Mirovna sila brazilske vojske se je cenila na 400.000 \4%evši izvežl>ane rezerve. I>e-ta 1939 je Brazilija vu=.led vojne nevarnosti začela razvijati svojo vojsko v moeoono sile. Momariea Brazilije je ena In združeni narodi navdušeno pozdravljajo tk>Vo zaveznico. FLIS. TUDI DELAVCI BODO MOBILIZIRANI l>a bi ve- narod postavil na podlago totalne vojne, je predsednik Roosevelt > {»osebnim |>redsedniškim odlokom oilre-dil, da more biti vsak delavec, hzn>ed največjih v Južni Ameri- ki je v z\-ezni služl»i, preme-ki. Brodovje je leta 1939 ob- ščen, kjer je njegovo delo po-htojalo iz dveh bojnih ladij,I trebno. pa naj bo kjerkoli v treh križank, treh topnih bro-j ,teže!i. S to odreo je senator dov, š.-st.najstih rušilcev in tor- patlj v. MoNutt, predsednik pett vk in štirih podmornic. Od; odH>ora za moško sil«, prejel tedaj pa je mornarica znatno j oblast premestiti vsakega iz-nara-la. Braeifeko brodovje med 2.300,000 delaveev, ki SO V tovornih ladij, ki se je sedaj ^^\ službi, kamorkoli se bo ]K)večak» wled zaplembe opbšč-nih ladij, je drvgo za onim Združenih držav v zapadni heoni-sferi. . njemu zdelo potrebno. V«led tega bo kak delavec mogel biti premeščen in po«lan v kak drug kraj proti svoji volji proti že- Brazilska zračna flota se je ^ departmenta, za katerega hitro razvila v teh zadnjih 1^'dela in oelo proti želji kakega tih s pomočjo Zdmženih držav. 'Rti ategmna in vojaška važ- DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id daje poljudna navodila, kako ameriški državljan. Poleg vprnSanj. ki Jtta narodno ■odnikl Mirijo l»ri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se ▼ II. delu n^kaj važnih letnic Iz zgodovine Zeoslen. Pri tem gre ?amo za to. na katerem mestu more več. koristiti deželi v vojni. MEDZAVEZNISKA PAGANDA. PRO Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in krajjia zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. Zearijepisni svetovalni odbor Je lxbral Izmed re* tiso* »lik samo najboljie barvane alike— ta zbirka je take popolna, da Je ta vsakega a* obhodno potrebna tekom vojne in po vojnL Vključeni so nanaslcdnji zemljevidi: — »vet. Evropa (dane«), oorednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angle&ko ototja, Frandja, Nemčija. Italija. Avica, HoUndska, Belgija. Sv«sd-■ka. NorveAkm. Danska, Unija sovjetskih aoeja-llstifnih republik. Bolgarska, Rumnraka, Jngo-slavija. Oistkn. Albanija. Azija. Turiija, Sirija. I^banon. Arabija, Vzhodne Indijske otočje fn MnUjKki polotok. Indija. Borma. Kitajska. Japonska. Pariflk Jnina Amerika (several del), •fnžna Amerika (Južni dri), Afrika, Severna Amerika. Kanada Zdruiene driave. Mehika. O-fcrednja Amerika In Zapadna Indija. IZ vseh ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja. Ima o«men ■fwiti marsikatera nasprotujoča td vprašanja, ki nastanejo t raznib razgovorih. Strani m> skladlate svetovnega znanja in podajajo ras- •efnoHt zemlje, prvino aasAMga sentava, pokrajine In globoCino nueanov in j?zer. dolgost naj- rtaljSUi rek In prekopov, površino poglavitnih (dokov in riankoftt svetovnih gora. Tu so odgovori na tnno£a dsosBnjs vprašanja. SEDAJ 40 centor PO POSTI V URADU — 36 CENTOV 4S VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW TORE N. Y. (JIC.) — Iz diplosuats-kih kmg-ov v Wasliingtonu priliaja vest, da je bilo osnovano nekakšno vrhovno poveljstvo na propagandni fronti m^d Office cf War Information in Inter-Aitlied Information Center. York Sun-a" je imenovan «sa c«ebneg:a predstavnika Elnier Da visa, diiektorja OWI Mr. "Biixl bo imel pisarno v New Yorku. Združene države so sklenile pristopiti IAIC po celi vrsti konferenc v Xpw Yorku, med Mr. Davidom. Siweefc^rom jai evropsk kni i organizacijami. nraii luičrt je bil izdelan efetanku, kateremu eo pri-tvovali predstavniki v*s«h alanov Infannaci^kega centra in uradniki OWI Harold Butler, briteii^ki odposlanec na tem,' sestaadoi je izjavil: (olj« informacije. Ta opornih« jv postala geslo koirfereTuw. v katerem so bili izdelan naerti ra čim tesnej&e >*odelovan> nie