173
Prirfldepisne-nateroznansko petfe.
Medved
MeJved (Prsus arctoB) je največja zrer na suhej zemlji T Evropi. Teio iuia ueukretno, z dolgo nijavo dlako obrasteno. Oelo inia zbočeno, gobec kratai in špičast, uiajhene oči, po kouci stoječi ušesi in zel6 kratek rep. Medved hodi po širocih goiih podplatib; na prstifa ima dolge niočue kremplje, ki mu pri plezanji poselmo dobro služijo.
¦*¦> -=»-'¦      '   ¦   ••* '"                                     MedTediiTipoTaejEvtopl,
pri das in v južnih deželah saino oa planinah; v severnej in vzhodnej Evropi Ht* nahaja sploh po samotnih iu skalovitih jarkih. Dokler je uilad, živi se največ ob rastlinah; muli travo, pobira gobe, lesnike, jagode, korenine, raz-lično sadje, razkopava uiravljiSiia in še rajše satovje. Med mu je najveoy» sladkoba. Odtod meoda ujegovo ime: uied?ed t. j. medjed. V starosti ima rad meso naše domafie živiu«; zatorej so ovce, teieta, še cel6 voli, krave in konji pred DJiin v velikej aevarnosti. Po ziini se zavleče v brlog in zaspi, pa ne posebuo trdo, kajti bitro se zdraoii, ako ga kdo vzuemiruje. Ko ae jiomlidi prftbadi, zelo je uiddel ia mršav.
Pri aas na Slovenskein se medved aajdn Se sein ter Lje po vseh planinahf zlasLi v k&muiikih, solčavskili in bobinjskib. l'Uniuii Moiaklja na Uorenjskeni ]ja inenda nikoli ni brez njega.
Mladi medvedju ae dado ukrotiti in naučiti mnogih urueteljuosti, ki jih potein medvedarji okrog vodijo in kažejo za denar. Medvedar hodi z medvedom ud mtista do mesta, iz vasi v vas, iu povsod su zbka radovedna ruladioa okoli plesocega medveda. NekaLeri uaedvedje so bili cel6 naučeni^ da so se tuetttli s svojim gospodarjem. Sedaj je uiedvedarija že precej ponekala, flaiuu ri Uosne časih pripelje še kak ubožni liosujak k naiu plesočega medveda.