r R Veils 3 \ V«(jtunel«to ZIMI Z* New York celo leto Za inozemstvo celo leto ugaša« srasssaamEsai $6.00 $3.00 S^.OO $7.00 l J GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki« r a i »USTOM: OOETLANDT 287« Entered m Second Clam Matter, September 21. 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1378. NO. 260. — ŠTEV. 260. The largest Slovenian DaSy Id* the United States. Iiwrd every day except Sundays i* and legal Holidays. 75.000 Readers, TELEFON: OOETLANDT 287« NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 5, 1926. — PETEK, 5. NOVEMBRA 1026. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV EVROPSKA SODBA 0 AMERIŠKIH VOLITVAH — Kdo je Smith? — vprašuje Berlin, po sprejemu poročil o izidu volitev. — Javnost ve, da je večni governer New Ycrka, a skuša dobiti pojasnila glede njega kot predsedniške možnosti. — Napredek mokracev ugaja Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 4. novembra. — Ameriške kongresne volitve so povzročile sorazmerno malo komentarjev v tej deželi, ker so se tikale izključno le domačih zadev. Večina listov je pripomnila, da je za Nemčijo malo razlike, če zmagajo republikan ci ali demokratje, ker zavzemata obe stranki sko-ro identično stališče glede zunanjih zadev. Po mnenju nemških komentatorjev more celo Liga narodov malo izbirati med obema glavnima strankama v Združenih državah. Eno točko pa poudarja berlinsko časopisje, in sicer zmago governerja Smitha iz New Yorka. Ber-linčani so se vpraševali, kakšne vrste mož je pravzaprav ta "Al" Smith, kajti listi so izjavljali, da je gotovo, da bo demokratični predsedniški * kandidat po preteku dveh let. Takoj za uspehom Smitha zanima Nemčijo v glavnem poraz senatorja Butlerja iz Massachusett-sa, kajti to razlagajo kot udarec za ugled predsednika Coolidge-a. Butler je bil namreč edini kandidat, katerega je predsednik intenzivno podpiral. Zmage mokračev v različnih državnih referenda ugajajo Nemčiji, kjer je prohibicija skoro brez prijateljev, a večina člankarjev svari svoje čita-telje, da bi pričakovali hitro izpremembo ameriških postav glede pijače. Liberalni Berliner Tageblatt pravi, da se je pričelo nihalo, ki se je obrnilo na stran republikancev po ponesrečeni zunanji politiki predsednika Wil-sona, nagibati zopet na demokratično stran. List napoveduje ostro predsedniško kampanjo med Smithom in Coolidgem leta 1 928. Protestna stavka v nemški prestolici. Dvajset tisoč berlinskih trgovcev je zaprlo svoje prodajalne v protest proti visokim davkcm. BERLIN, Nemčija, 4. nov. — Manjši trgovci mesta držali včeraj popoldne zaprte svoje prodajalne od dveh do petih, da se udeleže protestnega zborovanja na Ifasenheide, na katerem se je sprejelo resolucije proti visokim davkom. Peki, mesarji, gostilničarji, frizerji in Številni drugi so udeležili velikega zborovanja, ki je spravilo skupaj kakih 20.000 obrtnikov in podjetnikov. Demonstracija je potekla povsem mirno. Sprejet pa je bil sklep, da se naprosi vlado za zmanjšanje direktnih davkov in za večje varčevanje z javnim denarjem. Majhne trgovine, kolonijalne in delikatesne trgovine plačujejo nič manj kot pet različnih vrst direktnih davkov na proizvode, katere prodajajo. Razventega pa morajo plačevati že indirektne davke, kot na tobak, pivo in. druge potrebščine. Čedne razmere pri obrežni straži. Posadke čolnov obrežnih straž so pijane noč za nočjo, — je izpovedala priča. — Zvezne ladje so dobavljale žganje za unijsko ceno". BOSTON, Mass., 4. novembra. Sest čolnov bostonske obrežne straže je baje prevedlo opojne pijače takozvanega "Rum Row" za unijsko ceno enega dolarja za zaboj in te ladje so se izkazale kot pravi tihoptapci z žagnjem. Nekateri častniki obrežne straže so bili baje delničarji tihotapskega podjetja. Nek i vojak obrežne straže, ki se je udeležil teh mahinacij, je raz-■ kril naravnost nevrjetni škandal. Poveljnik bbrežne straže. William Wheeler, je prišel iz ^Vashingtona semkaj k preiskavi ter sestavlja j sedaj poročilo na oblasti v zveznem glavnem mestu. V poročilu bodo navedene tudi posameznosti glede načina, kako je delala obrežna straža krpčije z žganjem ter pomagala tihotapcem proti določeni nagradi ali odškodnini za odpravljeno delo. Boj radi znamk v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 4. novem BERLIN, Nemčija, 4. novembra. — "Bitka poštnih znamk" se bra. — Nemški državni zbor se Zopetno zborovanje državnega zbora. je pričela včeraj v Nemčiji. Republikanci nočejo priznati zna'itk po en pfenioR s sliko Friderika Velikega in monarkisti bojkotira- je včeraj zopet sestal po počitnicah, ki so trajale štiri mesece. Kot eno prvih vprašanj, o katerih se bo razpravljalo, bo prišel na vr jo znamke, ki nosijo glavo pesni- sto Thoiry dogovor, sklenjen med ka Schitlerja, Prišlo je že do vč ,zunanjim ministrom Streseman-, burnih nastopov v različnih po-i j nom ter francoskim zunanjim mi-nih uradih, -—J nistrom Briandom. POMENLJIV SPOMENIK RAZDEJAN Tekom zadnjega viharja na Kubi je bil uničen krasen spomenik, ki jakom, ki so se potopili z bojno ladjo "Maine". mmmmmmmm* HENRY MILLER, WASH. O. C- je bil postavljen v spomin, vo- Pravcata bitka v newyorski jetnišnici. V newyorski Tombs jetnišnici je prišlo tekom poskušenega izbru h a jetnikov d o pravcate bitke. — Ubiti so bili warden, en paznik dva jetnika. m Do pravcate bitke je prišlo v sredo popoldne krog tretje ure ob priliki upora v Tombs jetnišnici. Pri tem so bile ubite štiri o-sebe in dve ranjeni. Trije kaznjenci so konečno obrnili orožje proti sebi, potem ko so ubili \var-dena in enega paznika ter .težko ranili nadaljnega paznika. Mrtvi sa warden Peter Mall on, jetniški paznik Jeremiah Murphy ter kaznjenca Oliver Glantz. alias Oliver Berg, 38 let star iz Chicago, obtožen ropa, in Hvman Am-breg, star 30 let, obdolžen umora juvelirja Arona Dodacka. Ranjena sta bila jetniški paznik Daniel O'Connor in radi roparskega napada aretirani Michael MeTvenna iz Brooklvnn. Streljanje je sledilo posknsene-mu izbruhu treh ali štirih jetnikov, ki so bili oboroženi z orožjem. vtihotapljenim v jetnišnico. Trije jetniki so se zabarikadirali za premogom, potem ko se je izjalovil njih prvi poskus izbruha, ker jim ni hotel dati paznik ključev. Vsakega, ki se je prikazal na dvorišču jetnišniee so pozdravili kaznjenci s streli. Policija je postavila ostrotrelce in strojne puške na zid jetnišniee in na'stre-he sosednjih poslopij ter pošiljala pravcato točo krogelj na dvorišče jetnišniee. na katerem so se nahajali le trije jetniki. Nobenega upanja za zasute rudarje. Nobenega upanja ni, da bi rešili rudarje, zakopane v železnem rovu. Velikanske mno ž i n e zemlje in vode so padle nanje. Pomanjkanje soli v Ecuadarju. CUENCA. Ecuador. 4. novembra. — Velika ljudska množica je skočila včeraj v vladno skladišče, da se polasti soli, katere je pričelo tukaj grozno primanjkovati. Prišlo je do spopada s policijo, ki je z yožjem nastopila proti ljudem. Štirje ljudje so 'bili ubiti in številni ranjeni. Po sprejemu poročila, da se transportira po železnici pošilja-tev soli, so farmski delavci položili na traenice ovire ter prerezali brzojavne žice v namenu, da ustavijo vlak ter si preskrbe na ta način potrebno sol. Njih namen pa je bil izdan oblastim in slednje so poslale vojaštvo kot spremstvo vlaka. ISPIIEMING, M ich.. 4. nov. — Petdeset rudarjev je še vedno pokopanih pod tisoč tonami peska v Barnes-Heeker rovu, sedem milj od tukaj. Par teh ljudi je mogoče še živih, vendar pa se dvomi, da bo preživel le eden zasutih ta najhujši posip v zgodovini železnih rudnikov severnega Mieliigana. Pos^p se je završil včeraj zjutraj, ko se je odločilo na tone in tone zemlje, vode in peska ter padlo z velikanskim ropotom tisoč. čevljev globoko na galerijo,' v kateri je bilo zaposlenih petdeset mož. Le en mož je prišel živ iz rova. S. Ellioth, generalni superintendent Cleveland Cliff Mines, je vodil reševalna dela. Glavni stan družbe se nahaja v Cleveland«. ^ Kakorhitro se je razširila novica' o strašni nesreči, so dospeli'reše-j valni delavci že do polovice poti do mesta nesreče, a niso mogli naprej. Rekli so. da so blato, voda in pesek napolnili tunele in rove in da bodo potekli dnevi ali eelo tedni, pred no bodo inogli dospeti do ponesrečenih. V splošnem prevladuje nazirn-nje, da ne morejo biti zasuti živi. ker leže pokopani pod takimi velikanskimi masami peska, vode in blata. Rudarji iz sosednjih rovov s potrebnimi pripravami in družba Rdečega križa iz Tspheminir so na licu mesta ter delajo v oddelkih, da dospejo, če le mogoče, do zasutih. Šest trupel so že spravili na površje, vendar po jih ni bilo mogo-goče identificirati. Ženske, otroci in sorodniki ponesrečenih stoje krog vhodov v rov te*, pričakujejo poročil glede uspeha reševalnega dela. Kljub mrazu ter snegu, ki na-letava. vstrajajo. in zakurili so velike grmade, da se lahko ogrejejo. Tudi če rov izpumpajo, bo poteklo več dni, predno bo mogoče dospeti do zasutih. Posip je povzročil pritisk zemeljskih mas na tunel. Aretacije španskih zarotnikov v južni Franciji. Francoska policija je izsledila sto nadaljnih zarotnikov, ki so hoteli korakati proti Španski. Seznam kaže, da je na-meralo 400 dobro oboroženih mož vpad v špansko ozemlje, da zanetijo vstajo. PARIZ, Francija, 4. novembra. Najmanj sto aretacij bo sledilo razkritju zarote, katero so skovali na francoskih tleh španski republikanski in anarhistični elementi, da vprizore oboroženo invazijo na Špansko. Nekako štirideset zarotnikov je že sedaj pod ključem v južni Franciji, potem ko je francoska policija preprečila invazijo s svojo pravočasno akcijo. Špansko poslaništvo je izreklo včeraj v imenu vlade De Rivere. svojo zahvalo za izvrstno delo francoskih oblasti pri prepreče-nju nakane, ki bi pomenjala krvavo invazijo preko španske meje. vprizorjeno od nekako 400 ne-zadovoljnežev. Ti vstaši so hoteli vdreti na Katalonijo v upanju, da se jim bodo pridružili tam katalonski avtonomisti in republika nei. Prednja straža te armade je bila aretirana v vaseh ob franeosko-španski meii. ko se je priprav jala prekoračiti meio ter vdreti v špansko ozemlje. Med njeno opremo so našli vojaške telefone, zemljevide. navodila, Reuse-ove stroje puške, bombe, pištole, stro- P0VRATEK MUSSOLINIJA V RIM Fašisti so priredili svojemu voditelju cvacije ob njegovem povratku v Rim. — Na tisoče ljudi je dalo na kolodvoru in pred palačo Chigl duška svojemu navdušenju. — Pričakovati je strogih represalij. RIM, Italija, 4. novembra. — Rim je priredil Mussoliniju pravcat fašistovski sprejem, ko je do spel včeraj zvečer iz Forli, kjer je živel izza posku šenega atentata v krogu svoje družine. Ze dolgo predno je dospel vlak, je odkorakalo na tisoče črnosrajčnikov proti postaji v vojaški formaciji. Fašisti so popevali fašistovske pesmi, v spremstvu neštevilnih godb. Inozemski opazovalci, ki so se nahajali v nevarni bližini paradnikov, so rajše z rimskim pozdra vom počastili fašistovske zastave kot pa se izpostavili nevarnosti, da jih ljudska množica napade. Postaja je bila natlačeno polna, ko je dospel vlak Z Mussolinijem. Okrašena je bila z zastavami in kraljevska čakalnica, skozi katero je šel Mussolini, je bila polna cvetja. Medtem pa se je zbralo kakih 100,000 Rimljanov na trgu Colonna, pod balkonom palače Chigi. Vsi ti junaški potomci Cezarja pa so "bili razočarani, kajti Mussolini je sklenil iti takoj na svoj dom v Villa Tori onia. Navdušenci pred palačo so mirno čakali eno uro, a nato je dospela vest, da Mussolini ne bo prišel, nakar se je ljudska množica mirno razšla. Histerija, ki se je polastila Italijanov, je razvidna iz uredniškega članka lista Impero, v katerem se glasi: — — Nasprotniki fašizma in Italije morajo biti popolnoma odpravljeni. Fašistovska vendetta za re-negate, rimski meč za inozemce. Od danes naprej mora biti za vedno končana utopistična ideja, da lahko misli posamezfiik s svojo lastno glavo. Italija ima le eno glavo — fašizem. Italija ima le ene možgane, vaše — Mussolini! Odporne glave je tre ba pokositi! — je za prerezanje telefonskih in brzojavnih ?ie ter krvavo-rdečo in zlato zastavo Katalonije. Voditelj ekspedicije, senjor Ca-rillo. je živel v Boulogne v bližini Pariza. Dobival je denar od prejšnjega španskega armadnega polkovnika Macia. Francozi detek-tovi pod vodstvom M. Chiappe. ravnatelja Surete Generale, so razkrili glavni stan revolucionarne armade v Iiois Colojnbe. Tam so n/fšli popolne načrte ter tudi majhne knjižice, namenjene za re-krute in naslovljene: Katalonska arm a dna organi za e i j a. V teku 24 ur je pričakovati aretacije nadaljnih, ki so pričakovali. da bodo že na poti v Madrid. Ob istem času pa skušajo fran eoski detektivi na vsak način n-goatoviti, če se ne kuha zarota proti Mussoliniju v južni Franciji, kot trdi rimski zunanji urad. Izza zadnjih atentatov na življenje Mussolnija v Rimu in P«o-logni so oblasti obvestile Pariz. [da kujejo anti-fašisti zarote na j francoskih tleh. Francozi sumijo, [da vzbujajo'fašisti ob Rivijeri za-' d repe v namenu, da lahko vprizore represalije proti tamošnjim fašistom. Ameriška sirotišnica v v Armeniji porušena. LENINAKAN, Armenska. 4. novembra. — Močni potresni sunki so včeraj porušili ameriško sirotišnico v Seversku. predmestju Leninakana. Otroci so ušli z velikim naporom težki nesreči, ko so se porušili zidovi. Mcčan vihar na Erie jezeru. CLEVELAND, O., 3. novembra. Ladijski promet na Erie jezeru je bil včeraj zjutraj ustavljen vsled silnega snežnega viharja. Veter j-' dosegel naglico sedemdesetih milj na uro. Žrtve ot veri ene lovske sežige. Prvi dan lovske sezije v Penn-slvaniji je izgubilo pet ljudi življenje vsled lovskih nezgod. Se z n a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trvati. Ko je odšel, se je lepo zahvalil in je rekel, da nam bo poslal v dar debelo gos. Nekaj časa smo čakali gosi. potem smo pa pozabili nanjo. Meseca julija je pa zopet prišel k nam. Istotako smo ga postregli kot lani in pri neki priliki ga je vprašal v šali moj mož: — No. kaj je pa z »osjo® Farmer se je odkašljal ter odvrnil : — Ko sem šel lani od doma. je bila skoraj napol crknjena. Za- Tragedija vojnega invalida. V Cečah, uro hoda od Trbovelj, ie naletel kmet Jože Babič pol(trdno sem da JO Vam po_ pridem domov, domače Kolar, na svoji njivi oko- sijem. Toda ko opazim, da se je dobro obredila in da je popolnoma zdrava. Se sedaj jo imam in se mi zdi. da se mi bo ii 300 korakov od svoje hiše na neznanca, ki je bil močno poškodovan na glavi in na nosu. Ko je uvidel. da se ne da oživeti ter da' na Zahvalni dan dobro prilegla, je vsaka pomoč izključena, se je, RPSniei naljubo moram omeniti, da farmer ni bil Slovenec. jih je tukaj, ki bi Pa rade fante j vse navzoče delegate, naj z ogla-jn-e Rof ravnatelj si priboril samo za nos vlekle, resnih name- j Šanjem V lokalnih listih ljudstvu i nedeljeno spo5tovanje dijakov in nov pa nimajo. Mi se jim seveda pojasnijo, da so stavbiiLska in po- : profeaorjev ne damo. Mi nismo tako neumni,: .sojilna društva najboljša in naj-j v •figovih morilcev. -I,- f GLAS X'ARODA, 5. NOV. 1926 Panevrepski kongres. BOJNE LADJE OPREMLJENE Z ZRAKO PLOVI 1 Xh Dunaju zboruje panevrop-»ki kongres. Na njem so »te zbrali zastopni ki najrazličnejših evropskih naro dov, celo Kerenski, ruski delegat, je nastopil na njem in tudi z aiue riike strani se je cula beseda Fri-derika H. Allena. Udeležili so se ga mnogi odlični predata vi ki evropskega kulturnega in politične-ga »veta, z, nequ't« in avstrijske strani tudi nekatere odlične politike osejbnosti. Pod enostavnim geslom Panevropa sodelujejo na kongresu narodi, ki so si bili še včeraj hudi nasprotniki; iz govorov vseh govornikov je odsevala želja po boljši bodočnosti, po miru in panevropski solidarnosti. Pan evropski kongres bi se m«-gel imenovati barometer so lob-nega ppliti<"nega n? pol oženja sirom Evrope. Evrcnski narodi so siti medsebojnega hujskanja, na-sprotstva in sovraštva, ki je na konen koncev škodovalo vsem, prineslo pač tu in tam koristi, ali v e#»loti povzročilo obilo nesreče tudi najsrečnejšim. Strahptne preizkušnje svetovne vojne so pustile za seboj silen odpor proti možnostim, da bi se te strahote še ke-daj ponovile in ta strah, ta odpor proti medsebojnemu uničevanju, je pobudil pol<*p mnojyih dru«?ih izrazov medsebojne solidarnosti tudi medsebojno gibanje. Pa tudi z druge strani premotrivana postane ideja Panevrope takore-koč samo ob sebi umljiva ali ee-lo nujna. Moderno življenje sili k enotnosti, k skupnosti in vse ob-segajočemu mirnemu kontaktu v vseh panogah kulturnega, soeijal-nega, gospodarskega in političnega življenja. V dobi silnega napredka tehnike, ki je premagala žc v toliki meri čas in prostor, postajajo mnogim že danes vedno bolj anahronistične meje. ki jih je ustvarila preteklost med narodi ; moderni duh si želi univerzalnosti. In Panevropa je eden od izrazov tega univerzalističnega razpoloženja in stremljenja. V teh splošni?« osnovah panevropskega gibanja se ujemajo tudi stremljenja neštetih milijonov sirom Evrope. Ali s tem se seveda cilju še ne da približati dovolj. — Drugo poglavje je namreč mnogo težavnejše; to Je poglavje, ki naj razodene praktično pot do teh visokih ciljev.Samo ob sebi je razumljivo, da kongres ni mogel dati dovolj odgovora na to vprašanje. Dr. Condenhove - ICalergi. počet-nik in poglavitni vodja panevrop-skega gibanja, je v svojem govoru na kongresu označil kot praktičen cilj panevropskega stremljenja odstranitev evropskih notranjih meja, in sicer v trojnem pogledu: v strateškem potom ustvaritve panevropskega sistema razsodišč in garancij, ki bi onemogočal za veduo ponovitev evropske vojne, v gospodarskem pogledu potom odstranitve carinskih in umetnih ovir v panevropskem gospodarskem območju, v narodnem pogledu z odstranitvijo narodnega zatiranja in hujskanja. K Panevropi vodi več potov, je dejal isti govornik, katerega od njih bo ubrala zgodovina, se danes še ne da razvideti. Eden od teh potov je tudi Liga narodov, ki ima s panevropskim gibanjem mnogo skupnega, a ima nekoli- ko različno področje udejstvova-nja. ProbJenii, ki obsegajo ves svet, spadajo v Zvezo, oni, ki obsegajo Evropo, pa pred Panevro-po. Vsi govorniki so naglašali, da panevropsko gibanje ne pomeni nasprotstva do Zveze narodov; — menda je bila edina izjema madžarski zastopnik Lukasz. ki je tudi povedal yeč ali manj določno, da pričakuje od Panevrope — rest itucije nekdanje Ogrske. Ako bi panevropsko gibanje prišlo v te vode, potem bi končalo seveda še prej, predno bi dodobra pričelo. Seveda so ostali eovorniki odklanjali politične razgovore, ki so na takem kongresu še vedno preo-pasen razpravni predmet. JUBILEJ SOVJETSKE VLADE Trganja in bolečin je bilo jako Veliki Rod Cross ledični obliž t rdečim flanelastim ozadjem je deloval kot čudo. -V "'»• Vi lahko skoro liij»oaia preiUmete ostre taljenje trganj*, nevralgije In druffth revmatičnih bolezni z Johnson's Red Oroes ledični m prikazano rusko revolucijonar-no gibanje z ozirom na delavski pokret narodnih revolucij v iztočnih evropskih, deželah. Osvetljeni bodo (Klnošajl .sovjet.ske Rusije do vweh držav na svetu od začetka revolucije do izdaje aLbuma. Zabeležene bodo vse intervencije in vsa diplomatska pogajanja. Informativen del o ruskem narodu zahteva posebno mnogo pazljivosti in energije. Zato bo vlada objavila v tem oddelku poleg lust racij etnografskega značaja tudi slike, ki bodo označevale celotno narodnostno politiko afcvjet-ske Rusije. Al-bum bo strogo poudarjal načela, po kat&rih .se sovjetska Rusija loči od ostalih držav. Posebna komisija bo preštudirala vse predloge in vsa vprašanja, sestavila natančen program objavila načrt, potem pa ga bo takoj izvršila. Album pojde v tisk v »začetku jainuairja prihodnjega! leta. .'S*:« e organizirana svetovna policija. iweoa * U H DC R woe O. H. v,- Ameriške bojne ladje se z uspehom poslužujejo nove iznajdbe za spuščanje aeroplanov. Ponavadi potrebuje aeroplar par sto čevljev za zalet, sedaj so pa iznašli pripravo, s katero je mogoče aeroplan "izstreliti". Rep aeroplana je v posebni cevi, napoljeni s smodnikom. Eksplozija smodnika požene aeroplan nad morje. Poskusi so se izoorno obnesli. Slika nam kaže r>000 funtov težak aeroplan, ko za pušča bojno ladjo "West Virginia". ]i Občinska reveža. Zlato in ljubezen. Po osvojitvi Aleksandrije se je sprehajal princ Evgen po mestu; pred vrati neke vrtnarije je videl mlado deklico, ki je bridko jokala. — Kaj ti je. hčerka moja? — jo vpraša. — Vse so mi vzeli; mojega Jakoba so ustrelili v boju. — Pa si poišči drugega Jakoba. — Gospod lahko govori, — odvrne deklica, — naj pa on da u-streliti svojo ženo, katero ljubi, potem ga bom pa jaz na isti način tolažila. Upajoč, da jo potolaži, ji ponudi Evgen dva zlata. Ni jih pa hotela vzeti; poljubila mu je roko in rekla : — Še 98 zla tov dam sama gospodu, če mi more vrniti mojega Jakoba. Stal je tukaj, trikratni zmagovalec, z zlatoma v roki, in kakor deklici; so tudi njemu tekle solze po licih — a ubitega Jakoba ji ni mogel dati. Uroete? petrolej. Pariški "Matin" poroča, da se je Znanstvenemu zavodu v Parizu posrečilo odkriti siteričen petrolej. Ta petrolej je mešanica vodika in ogljka, katerega podvržejo pritisku 200 atmosfer. Nato ga filtrirajo skozi katalizator. Petrolej, napravljen na' ta način, ne zaostaja prav nič za sirovim petrolejem ter se da potom destilacije uporabljati tudi za letala, avtomobile in za slične eksplozijske motor j er ■'»*■" » ■ - Poznal sem ga — še kot tri-le-ten deček in skozi do dobe, ko sem se ločil iz rojstne vasi. Poznal sem njegovo mater, — drobno, sključeno staro ženico. Stanovala sta tik ob vodi. oziroma ob vaškem potoku, v nizki, leseni, napolrazpadli koči. Mogokrat sem bil tam, mnogokrat sem prestopil visok, oglodan lesen prag iz veže v malo, zaduhlo sobo, kjer*je preživljala revna, va. Naslonil se je na mogočno deblo in jokal kot otrok ter objemal drevo. Smrt je pretrgala uit življenja ubogi ženi. Po petih minutah, ko so jo našli vaščani mrtvo, vso trdo in sključeno, je že vsa vas vedela, da je Bog poklical ubogo ženo k sebi. — Torej vendar! — je dejal tisti, ki jo je imel hraniti prihodnji dan. — Uboga revica! — je vzdih- uboga starka svoje zadnje dni s n;] drugi. — Prestala je! — je stokrat pregodrnjano jedjo sova- rarmrai tretji. — Zopet stroški za ščanov. Brez sredstev, je sedela pogreb! — je jadikoval župan. sirota sključena na stoličku v tem' ^ • , , . . , , .t. . , I France pa je klical in jokal: — nem kotičku, zavita v preperele TT. ___ • , ,. , , ' 1 iT boga moja mama! — O ljuba cunje, brez tolažbe in brez vse-' „___. ~ 7 ..... . . . , .mama! — Zakaj se v zivjenpi ni- ga, iz nje pa je vrela vroča moh- U ^^ ^ ^ " - ^ tev neprenehoma. ^ ,d j> je odpo-|glljeg! Dovolj si imrf da vedal, domala tndi noge m roke' ^ • i - ~ ■>• - ■, • .se. sina izkazes v življenju, zda} in njene devetdeset let stare tist->____ • - , , . J j pa so njena usesa gluha za tvoj j jok. za tvoje tarnanje! — Pogreb, skromen, komaj vreden nice so neprenehoma šepetale. Dan za dnem pa je ponavljala eno in is- i pogreba človeka, je minil — ne solz. ne sedmine, le France je klical sam v mrzlo deeembersko jutro med kamenitimi nagrobnimi križi: — Mama, ljuba mama, vr-Bog ti povrni, dobrotnik! — ni Sp1 _ Qpolno0i je klical sam v Ali je France kje v vasi? —To je t.rni tomi oh(lan od istih križeT bil edini pogovor, oziroma vpra-jsredi pokopališča: — Mama, lju-šanje. ki ga je stavila ljudem. Na ba mama, kjP si? _ Kiical je leto Ko so se odprla vrata, je starka j molče segla v smer, odkoder je pričakovala miloščine v obliki jedi, s katero se je preživljala. dan ni prišla, ker ni imela druge opore kot svojo palico, ki jo je nekje za hišo odrezala v grmovju, kar je bilo edino drevje na njeni posesti, ki je obsegala približno devetdeset kvadratnih metrov, in še skoraj tretjino tega je zavzemal breg potoka. Odkod, odnosno čigave krvi je bila ta starka, to je bila njej isto-tako uganka kot vsakemu vašča-nu. Bia je "špitalarica", kot so jo nazivali in kakor so nazivali sploh vse otroke, ki so jih matere pustile v bolnišnicah, brez imena in brez imetja. Gospodar, ki jo je bil vzel k sebi in kateremu je delala vse svoje življenje, ji je zapustil peščeno zemljo in ji postavil borno leseno kočo, ki je imela vežo in eno sobo. Tam je prebivala stara ženica s svojim sinom; ime o-četa svojega otroka je obdržala zase in ga ni nikomur izdala. Sin je bil znan samo pod imenom — France, in to je bilo vse, kar so Vaščani vedeli o njem. Imel je navado, da je delal nekaj časa, ka pa si je prihranil par goldinarjev, je toliko časa pil, dokler je imel kak vinar v žepu. — Tn tedaj se je jezil ter škripal z zobmi, da je bilo kaj. To je po navadi trajalo teden dni. V tem času je navadno prehodil vas po dvakrat na dan ter na glas izražal svoje misli. — Kot- sem rekel, jezil se je na vse in ustavljal vsakogar, če pa ni srečal ljudi, je šel sred vasi, kjer je stala na trati mala hišica delavca, v senci pod košato hruško, katero je menda on zasadil. Pod to hruško je prebil po cele ure — se pogovarjal ž njo. jo hvalil, po-miloval in ji pretil, ker je tako ne-, umna, da za drugega rodi sad, ko. dni, klical deset let. a kolo časa se vrti z neverjetno naglico. Leta so tekla. .' . Francetovi črni in kodrasti lasje so polagoma osiveli. Gospodarji ga niso več sprejemali tako radi. kajti iz korenjaka Franceta je postal star, izčrpan mož. ki je komaj zmožen produ-cirati toliko, kolikor je vredna hrana, ki jo poje. Že v prejšnjih letih je kočo razbil, zemljo pa prodal za par goldinarjev sosedu. S sivimi lasmi pa je tudi Franceta začela srečavati pamet, toda kljub vsem naporom ni mogel popraviti zmote, ki jo je zakrivil v mladosti, v cvetočem mladem živjenju. Na svoja stara in izmučena leta ni imel prostora, kamor bi položil svojo sivo glavo. Svojo karijero v življenju je zaključil na žalostnejši način kot njegova zapuščena mati. Po dolgem trpljenju in po mukah pre-ziranega starčka, so zopet ponovili besede ob njegovem truplu, ko so ga nekega jutra prinesli iz hleva. Torej vendar, — ubogi revež, — prestal je! — Bog bodi milostiv njegovi duši! Naj v miru počiva! To so bile zadnje besede župana, ko so ga odnesli v mrtvašnico. Delavec. Zamorec v čeboslovaški armadi. V Turčanskem Sv. Martinu se priglasil k vojaškemu službovanju črnec Ernest Marschntr Njegova roditelja sta prišla pred 17 leti na Slovaško in sta se popolnoma akljmatizirala. Po izklica-nju čehoslovaške republike sta dobila državljanstvo. Njun sin je medtem dovršil 20 let. in je moral obleči vojaško suknjo kakor vsak jo jfon vsadifjTiito-da-iio fant njegove starosti. Raznoterosti. Pes in šoferski signal. Neko sodišče na Danskem jo pred kratkim razpravljalo o zanimivem slučaju. Neki avtomobil je na odprti cesti povozil lovskega psa. Lastnik živali je zahteval odškodnino ter je utemeljeval pri sodišču svojo zahtevo s tem, da bi bil moral dati šofer signal, kajti drugače lahko povozi avtomobil ne 1<» vsakega človeka, ampak tudi vsakega psa. Sodišče se je postavilo na zanimivo stališče. Izjavilo je. da šofer znabiti ni porabil vseh sredstev. da bi se izognil povoziti psa. Pripomnilo pa je. da je kriterij glede človeškega in živalskega z\-vljenja zelo različen. Težko je tudi reči. če pes razume signal tako kakor človek in če se ravna po policijskih predpisih. Na podlagi tega mnenja je sodišče šoferja seveda oprostilo sleherne kazni, a lastnik psa pa s tem ni bil zadovoljen in se je pritožil na vzklicno sodišče. Če bo tam našel več 'pravice', je seveda dvomljivo. Konec harema v Turčiji. Te dni je stopil v Turčiji v veljavo novi zakon o razporoki. — Odslej se razporoke ne bodo več vršile po starem zakonu, nego bodo o njih razsojala sodišča. Moški in ženske si bodo v Turčiji odslej popolnoma enakopravni in bigamija se bo kaznovala z zaporom petih let. Žene. ki se jim bodo možje izneverili ali bodo slabo ž njimi ravnali, ali ne bodo dovolj zanje skrbeli itd., bodo upravičene poiskati si pred sodiščem zadoščenje, eventualno tudi ločitev zakona. Novi turški zakon o razporoki pomeni v bistvu konec harema. Poleg uvedbe latinice je ta reforma gotovo največji uspeh, ki ga je dosegel Mustafa Kemal paša. Cvetke s fašistovske grede. V Rimu je izšel nedavno "Fa-šistovski katekizem", ki je doživel že več izdaj ter je povsod naprodaj. Potnik ga kupi lahko na vsaki postaji. Vsebina knjige ima obliko zapovedi in je jako določna. Navajamo iz nje nekaj značilnih primerov. Civilizacija zate ne eksistira. Obstoja samo italijanstvo. Izkorenini zi srca vse. kar žali stranko, domovino, Boga in rodbino. Naj slave tujci Goetheja, ti misli na Danteja. V Italiji lahko bičajs vse, kar najdeš slabega. V inozemstvu pa ti je dolžnost, hvaliti vse, kar je italijansko. Pomni, da ni bila svetovna vojna zadnji boj, temveč šele prvi večji spopad. Vojna je kruh fašizma. Bajke o tem, da je Francija nam sorodna dežela, so nastale, radi ponavljanja obrabljene laži. Rodi otroke samo z žensko tvojega plemena te r imej čim več o-trok! Kdor ima malo dece, ima tudi malo veselja. Neki velik kriminalist piše v fraucoski reviji, kako sijajno je organizirana svetovna policija. — V kakem svetovnem mestu se je izvršila velika tatvina draguljev, ki jih je ukradel mednarodni tat Smith, Chesler, alias Charles, Jean alias Jose de Braganza, znan pustolovce in goljuf. Telegram z vestjo hiti na Dunaj in od tam — v svet — v Berlin. Pariz. Lon-i don. New York. Carigrad, Atene. | Prago. Aleksandri j o. Bombay. Pc-i king, Tokio — na vse strani sveta. Parnik italijanskega Llovda zapušča. Carigrad in si reže. pot do Aleksandrije med slikovitimi gradovi in samostani na dardaneLskih i obalah. V Aleksandri j i hoče parnik doseči angleški poštni parnik do Bombaya. Po hribih Romili IJisar dospe na parnik brezžični telegram policijske oblasti v Carigradu, istočasno dospe še eden iz Aten. Oba imata isto besedilo: šifriran* stavek svetovne policije. Telegrafist ga izroči kot na vseh parnikdi na vseh morjih sveta. ladijskemu detektivu. Telegram se glasi tako-b: — Smith, Chesler, alias Charles. Jean alias Jase de Braganza, 29. f>. 90. San Francisco USA. D. --0334, 15 h, 343, 45 i 41. 563«, 679 Aretirati! Dunajska vest! — Detektiv si raztohnači depešo: — Smith itd. rojen dne 29. junija 1890 v San Francisco, ameriški državljan, za D so formule vseh prstnih odtisov iskanega s svojimi sposobnostmi, za B je osebni opis po sistemu Berthilona. iznajdite Ija telesnega merjenja kot .sredstvo identificiranja zločinca Ba 11 —-velikost. 1.J0 metra, kostanjevi lasje, 35 kriv nos. obe ustnici raztegnjeni, profil čela in nos kriv, h 334 — tetoviranje v obliki sol n ca in zvezde. Detektiv pogleda potniški seznam ladje, mogoče se je zločinec vpisal pod enim svoj in imen. — Nič! Torej potniki so na vrsti. — Kje je kdo. katerega zunanjosti se ujema s šifriranim telegramom? Dolgo in sistematično išče. dokler ne premotri vseh potnikov — na- to ga tudi najde. Kratek ra^go vor. v katerem zgrabi detektiv zlo činčevo zapestje, pokaže naj>ol ž-izbrisano tetovirano zaiamenje in zločinca aretira. Xe pomaga noben protest in r. por več. En silni odtis prsta, ki ga je zločinec pustil v sobi nekega berlinskega hotela in ki je postai viden šele z jodovimi hlapi, ta od. tis je zadostoval, da se je mogel a-retirati zločinec na parniku ob turški obali. EDINI zastopnik in založnik FRANZ LUBAS0V1H HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. Filmska diva — sleparka, V Berlinu ie vzbudila te dni velikansko senzacijo vest, da je državno pravdništvo obtožilo znano nemško filmsko igralko Grelo Reinwald zavoljo goljufije. Glasom poročil časopisja je vložila zveza nemških modnih industrijalcev v imenu največjih berlin-J skill modnih tvrdk tožbo proti j Greti Rei;i\vald. ki da je kupova-( la pri njih obleke na kredit, pla-I čala pa jih ni nikdar. Grete Rcin-f wald. ki je bila letos izvoljena za I "poletno modno kraljico Berlina" si je znala vedno pomagati z raznimi triki in ni bila nikdar v zadregi. Tako s i je nabavila nešteto oblek, ne da bi bila zanje plačala le en pfepig. Ogoljufala je priza dete firme za kroglo 30 tisoč zlatih mark. Herkulanum vstane iz pepela. Italijanski dnevnik "Lavoro d' Italia' poroča, da je Mussolini slkenil dvigniti od Vezuva zasuto mesto Herkulanum iz pepela. V ta namen pa bo treba odstranit i vas Resino, ki stoji na mestu nekdanje rimske naselbine. Tkrenjeno je že vse potrebno, da se prebivalstvo preseli, nakar bodo zasadili krampe v zakope. I GOLŠ A j Colša te all one j vrste laliko u- spešno zdravi brez t n o ž a. bolnišnice, bolečine ali m-! ugodnosti z naSim I ANTt - GOITRE , ZDRAVLJENJEM. ki ga je iznaSt-t i slavni znanstveni« j Specijallst za gol-' So. Nič ne de. kn-ko stari j« vaSa JZ goLša. Mi vam nu-1 dirno priliko, da »e takoj iznebite gol-Ae, HI'uničuje sistem ter zasenčuje va-So zunanjost. XaSe A N'T t - GOITRE zdravljenje prinaAu. uspehe v tridfcj-etjh dneh. Zadovoljilo je ti.sočere. ki so i-nieli (folšo Mi imamo na stotine pričevanj. ENO POLNO 30 DNEVNO ZDRAVLJENJE STANE SAMO $2.50. Pižile danes ter se začnite takoj zdraviti! C'udo- vifl uspehi vas bodo presem-tHi. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ. Izrcžite ta offlaa ter pošljite ž njim 25 centov za pnSiljalne stroške. Za zdravilo boste plača.11 *2.5<), ko vam bo ga prinesel pismonoSa na dom. GOITRE MEDICAL. LABORATORY ' Dept. 129. 1014 Milwaukee Ave.. Chicago. III. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Jua Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po poŠti naravnost iz Ljubljane. Natančen eas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovn, ki ea je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. M! smo posebej naroČili par sto iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki Se niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. cena 4 knjigam je Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto m poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne. poide. Vsa tozadevna pisma naslovite, na: it »9 GLAS NAKOPA 8» Oortlandt Street, Mew York, H. T. _________ ___________ GLAS XARODA, 5. NOV. 1926 BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 20 r (Nadaljevanje.) 1 Šuvalov je stal tik pred njim. Njegov obraz se je tresel. Nato se je premagal ter rekel odprto preteče: — Jaz se ne bom odtezal tem dolžnostim, veličanstvo. V spremstvu Voronzova in Kazumovskija je nato zapustil dvo-i ano. Porogljivo je zrl za njimi. Kako trpko je obžaloval sedaj, da je Elizabeti na smrtni postelji prisegel, da bo častil »Šuvalova in Kazumovskija ! Tudi Gudovič se je hotel odstraniti, a se še enkrat vrnil k carju. — Carsko veličanstvo naj milostno razmišlja, — je prosil spoštljivo. — Jaz slutim zlo, — to pravim iz zvestega srca. Peter se je nestrpno obrnil proč. — Dovolj. Andrej, — je odvrnil. — Jaz ne potrebujem nobenega sveta, jaz zahtevam pokorščino. Komaj pa so se zaprla vrata za pribočnikom, ko je izbruhnil v velikanski srd. — Psi ste, — je kričal. — Cvileči psi pred bičem, ki preže nato, da me potegnejo na tla. CJregor, — in prijel je Orlova močno za ramo, — Gregor, ali si mi zvest? — Preizkusite me, veličanstvo, — je odvrnil Orlov, ne da bi trenil z očesom. Sedaj se je maščevalo na Petru prokletstvo mladosti, ki je do pustilo, da se je oprijemal zapuščeni, osiroteli in zlorabljeni deček lakajev, proseč pomoči. To prokletstvo, ki vzbudi premočno hrepenenje po edinem človeku, kateremu sme osamljeno srce zaupati vse; to prekletstvo, ki slepi v večnem omahovanju neutrjenega ter ga med stotimi vrže v naročje človeka, ki bo postal nekoč njegov krvnik. • » .. t — Koliko je ura? — je vprašal Peter. — Devet bo, — je odvrnil Orlov. Prijavili so častnika grajske straže. Orlov je takoj odšel k nje-mu ter govoril ž njim. Nato je sporočil naprej sporočilo. — Maršal Munnieh je dospel iz izgnanstva s poveljem, naj pride takoj sem. Ali ga hoče veličanstvo sprejeti? — Munnieh je tukaj? — je odvrnil car živahno. — Spustite ga noter, takoj. Pohitel je za častnikom v dvorano do stopnjie. po katerih je prihajal navzdol osem in sedemdesetletni starček z dolgo, belo bra-oo, oblečen v priprost kožuh. Car je skočil po stopnjicah navzgor, da spremi moža, katerega je videl prvikrat v svojem življenju in katerega je tako nestrpno pričakoval, da mu je poslal trideset vrst daleč nasproti carsko i očijo. — Pridite, grof. počasi, — je rekel skrbno. — Srečen sem videti vas. Stol, Orlov. — Pustite me klečati v ponižnosti, veličanstvo, — je odvrnil Munich ginjeno. — Dovolite mi poljubiti vašo roko. — Sta vi j am vas zopet v vse vaše časti, — je odvrnil Peter, ki e je brigal za starca kot mrzličen. — Zopet ste maršal, resnični taj- kov, z mečem v roki ter stekleničico s strupom v svojem žepu. Le ta je ogrel Petrovo srce, — le Friderik in deklica s kostanjevimi • lasmi in sinjimi očmi, ki so bile sličue tihim jezerom njegove do-j movine, to plaho dete, kojega pogled je govoril o usmiljenju in ki se je vendar balo vrače, paleČe ljubezni carja . . . Za koga je živel in delal on. ki je čakal, celo večnost na uro prostosti? Čakal z dušo, polno načrtov in z domnevanjem, da ga Rusijo željno pričakuje, voditelja, kažipota, novega časa, prebudi-telja iz otopelega spanja. Tako je čakal, dokler ni konečno napočil dan, kje je postalo nemogoče resnica, ko je ležala ponosna, zapovedujoča žena na svoji postelji, nepremično in molče. Kako je takra^ jubiliralo njegovo srce, v prekipevajoči sili, v omotici sile! (Dalje prihodnjič.") Ivan Bežnik; ni svetnik in član senata * Ko je zasedla carinja Ana prestol, se je vnel več kot deset let trajajoči boj med Bironom in Munnichom. Ko je izmrl leta 1730 s Petrom TT. moški rod Romanovičev, je lila poklicana na prestol Ana. kot hčerka Ivana V, nekdanjega brata in sovladarja Petra T. S seboj je privedla svojega komornika Birona. ki je kmalu nato vodil vlado. Pod njim je služil grof Krištof Munnieh, ki je stapil leta 1721 v službo P^tra Velikega ter postal maršal po carinjo Ano. Ta dva moža. Munnieh in Biron sta- se borila medseboj z različno srečo. Ko je Ana Ivanovna leta 1740 umrla, ter ji je sledil dojenček ivan VL, je poslal regent njen ljubljenec, Biron. Lastna mati Ivana, vojvodinja iz P.raushweiga. pa se je par tednov po smrti Ane s pomočjo Munnieh a proglasila za regentinjo ter pustila aretirati ter obsoditi na smrt Birona. Bil pa je pomiloščen ter izgnan v sibirski .Pelim. Munnieh je postal vladar Rusije. Takoj prihodnjega leta pa je bila regentinja vsled upliva francoskega poslanika strmoglavi jena in izgnana in njenega sina so vrgii v ječo. S podporo ruske garde je zasedla Elizazeta prestol. Munnieh je bil obsojen ter kot Biron poslan v Sibirijo. Baron po je bil poklican nazaj in kot stalno bivališče mu je bil odkazan Jaroslav oh \oigi. Munnieh pa je moral v Sibiriji stanovati v isti hiši, v kateri je stanoval Biron. V Kazann sta se srečali sani obeh nasprotnikov. Molče sta se merila z očmi ter se peljala v gostem snežnem metežu drug mimo drugega, eden proti iztoku, drugi pa proti zapadu. Od tedaj je vladal v Rusiji ruski duh in Elizabeta se je borila z Avstrijo, Francijo in Švedski proti pruskemu Frideriku. Dne .1. januarja 17fi2 je umrla Elizabeta. Naslednjega dne je odšel kurir v Pelim, da privede nazaj Munnicha po dvajsetletnem izgnanstvu. In sedaj je stal starec pred novim gospodarjem. * — Tri in šestdeset let sem vojak, carsko veličanstvo. _ je rekel Munnieh. globoko ginjen. — in z marsikaterim dejanjem se sme postaviti gojenee princa Evgena. In vendar je ta ura najbolj po-rosna mojega življenja. — Povejte mi, maršal, kaj ste slišali govoriti moj narod tekom svojega dolgega potovanja Munnieh mu ni mogel sporočiti dosti dobrega, ker ni znal in Id hotel lagati. Povedal mu je. da ga imenujejo povsod pruskega carja, da pa slave vsi carinjo kot pravoverno in udano Rusiji. — Hvala vam, maršal, — je rekel konečno Peter ter posegel z roko preko eeia. — Pojdite z Bogom! Potrebujete počitka. — Veselje dela človeka močnega, veličanstvo, — je odvrnil Munnieh. Opirajoč se na Orlova. je odšel starec počasi po stopnjicah navzgor. Narod, ki izumira. (Nadaljevanje) Bela koža pa ni tako močna kot črna. Uporabljajo jo zato le ženske za obuvala ter jo puistijo belo ali pa jo pisano pobarvajo. Usnje, ki ga rabijo za podplate, pripravljajo na način kot črne kože za kajake, samo da ih pri su-Šenu razspjnejo. ** Kože severnih jelenov samo posušijo in jih zmehčajo, a niso za v vodo. % Kože ptic pripravljajo na ta način, da posuše perje, obrnejo kožo in postržejo ž nje maščobo, ki jo pojedo, nakar denejo kožo sušit. Nato jo umivajo »z vročo vodo ter milom trikrat zaporedoma splak-nejo v mnzli vodi in zcxpet posn-še. Koža je potem gotova. Nekaj posebnega je, ko odstra-n ju jej o mast iz teh kožic, kar se vrši z uv,ti. Kožo sesajo in žvečijo tako dolgo, da je popolnoma hrez maščobe. To delajo z velikim veseljem ženiske in otroci, ker so pri tem deležni mastnega prilizka. V pasjih, dneh ise tudi moški ne branijo tega dela. Čudovit prizor za človeka je. če stopi v tako hišo in dobi stanovalce s kožicami v ustih, ipri čemur čeljusti pridno delajo. Radi »tega so tudi grenlaoudske ptičje kožice tako dobre in tako na dobrem glasu. Marsikateri Evropejec. ki poseduje to posebnost ne ve, da je preromala že toliko ust gretilajidskih krasotie ali pa stark. Pri delu so zelo pridne. Posebno pa se odlikujejo pri šivanju. Opazovati je treba samo njih delo in prepriča se lahko vsakdo. — la posebnega slovesa, živo pokopali. Slišali «o, ko je še iz groba klicala po poiirku vode. — Morda je to poedini slučaj. A spričo tega. da starih kjudi ne spoštujejo zelo. je to mogoče. Gotovo pa je, da če bi se to zgodilo >z moškim, b; bili smatrali to za umor. Monda je tega krivo tudi to. d ase Eskimo silno boji dotakniti mrtvega. Radi tega oblečejo Eskimi bolnika že pred smrtjo in pripravijo iza /pokop vse. Bolnik pa gleda vse te priiprave in umira. Ce se kdo, ki je ponesrečil na mor iu. že bori s smrtjo, mu zlepa ne priskočijo na pomoč, boječ se. d:» ne bi prijeli mrtvo truplo. Zakon. Kakor hitro more mož preživljati ženo in otroke, tedaj se oženi. Mladenič si izbere dekle, ki mu ujgaja, enako izbira tudi deklica. Tu ne veljajo samo besede ali samo (prisege nič, mož se mora izkazati v dejanju. Recimo, da ima mladenič na-gnenje do deklice Naja. Tedaj gre mladenič na morje, bori se z valovi ter vadi roko in oko. da bi inogel tem gotoveje, navajen in utrjen v lovu. preživljati družino. Mlada Naja pa stoji v tem na razgledni višini in gleda po morju za njim. Ona vidi. kako je močna njegova roka, kako je spretno njegovo telo. Kajak leti čez gladino ko ptica. Tedaj se už-ge živo hrepenenje v njenih očeh. Kajak izgine, meglica se v gostem pajčolanu boči nad daljavo. Ona zre še vedno, vedno--- Ko se vrne s plenQm, mu Kti naproti in mu ipomaga na kopno. Nekaj posebnega pa je njih ve- Qn vzame mirno svoje orožje in zenje in okraski na hlačah, škor-|?re v hišo. Polna občudovanja njih in drugih rečeh. Na zapadni obali izgoitavljajo te okraske iz posameznih koscev barvanega usnja. ki ga sestavijo ko mozaik. — V družabnem življenju so sicer res potegnjene nekake meje med možem in ženo. Pri obedih dobe postrežbo najprej dobri lovci, za temi pridejo na vrsto ostali moški. nato šele ženske in otroci. Tudi v drugem oziru so Eskimi nasproti svojim ženam nekoliko trdosrčni. Če opravljajo žene težka dela. gradijo hiše, nosijo vodo ali dvisrajo bremena, stoje moški h prekrižainimi rokami ob ■strani. Toda. ali ne najdemo podobrfih slučajev tudi drugod ? Da so ženske mamj vredne kot moški, priča tudi to, da se ob rojstvu dečka silno ve«ele, če pa dobijo deklico, so nezadovoljni, če se celo ne jočejo. To ni to-liko čudno, če pomislimo, da nazadnje skrbijo za življenje edinole moški s svojim lovom. ki preživijo vse: v dečku vidijo svojo bodočo oporo, v deklici pa breme. Ta razlika se čuti tudi pri vzgoji. Za dečka storijo vse. Če mu umrjo starši, ga hitro in rad vzame kdo k sefod. Dmgače je pa z osirotelimi deklicami. Dado jim sicer jesti, a zadovoljiti se mo-Tajo s silno sslabo oihleko. Šele ko so godne za možitev, d,obe počasi ono stališče kot druge deklice. Tu nima dota nobeme besede, ker je ni. Moški se ozirajo saano na lepoto in na prkinoče in se brani na vse pretoge. Če je dobro vzgojena, mu celo uteče. Da pa mož zabrani kaj takega, ji raapraska noige pod stopali Kmalu pa se vda usodi in je dobra ženica. Ko so Eskimi videli prvič našo poroko, so se zelo Čudili, kako more ženska na vprašam je. če hoče moža, reči da! Po njih mišljenju bi morala reci deklica: ne! Tu pa tam se seveda tudi zgodi, da uropana deklica ženina v resnici ne mara. V tem slučaju se upira tako dolgo, da se umirTsama ali pa miu uteče'. jZammiva je ; sledeča izgodba, ki Kellitink je bila izvrstna ves-' tačica ua vzho^tui Grenlandiji. Ta pa je bila " uropana po Siorakitso-ku, kljub silnemu odporu z njene str an ti. Graah je mislil, da deklica fanta v resnici noče. Kato je šel za njima in je deklico osvobo- J dil. Nekaj dni potem, ko se je Graah pripravljal na odhod, je skočila deklica v njegov čoln, — zlezla pod krov in se pokrila z vrečami. To pa je storila radi tega. ker je izvedela, da je prišel na Siorakitn« tretjega razreda z umivalniki ln tekočo ved« xa M, 4 ali 8 oaeb. Francoska kuhinja in pljaia. 19 STATE STREET . NEW YORK ALI LOKALNI AQENTJE POZOR GOSPODINJE Ivakor vsako zimo tako tudi letos pošiljam dobre domače KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE, PLEČETA in vsako vrstno drugo prekajeno meso. - Klobase, šunke, želodci in plečeta so 40^ funt, poštnine prosto. Za obilo naročil se priporočam Ferdo Jazbec 1561 E. 49th St. Cleveland, Ohio. (6x 1—6) POZOR BOJAJU1 Prosti pouk glede državljan -*tva in priseljevanja je vsak četr-"ek in petek med 1. uro popoldne ;n 10. uro zvečer v ljudski šoli ttv. 62 Hester & Essex Street Sew York City. Vprašajte za zastopnika begi je T-a Ameriško Državljanstvo. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. ITALIJANSKE HARMONIKE. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. Ml Izdelujemo ln Importlramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE HARMONIKE, najbolj&e na avetu. Deael let parantirane. Naš« cene ao &12J* kot drugih Izdelovalcev. Brezplačen pouk v Kranju kupcem. Pifiite po BRBZPL.A.ČN1 enfk RUATTA SERENEUU A CO. 1014 Blue Island Ave, Dept.76. Chicago. III. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS OBtAVAM. _ Prav vsakdo - kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi * ' -trt. jm V "Glas Naio