Najr«čji Anrnmkd dnevnik v Združenih državah V«Qo sa vse leto • • • $6.00 Za pol leta » • • • • $3.00 Za New York cclo leto - $7.00 Za inoeenutvo celo leto $7.00 l NARODA Lisi slovenskih delavceirt Ameriki TELEFON: OHelsea S-1242 Entered u Second Ol&sa Matter September 21, 1903, ftt the Pott Offioe at Hew York, N. Y„ uder Act of Oongrtsa of March 3, 1879. TELCTON: OHelMa t-lM No. 152. — Stev. 152. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 30, 1937 -SREDA, 30. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, CAMBRIA JEKLARNA V JOHNSTOffNU BREZ VODE Fasisti se zbirajo okoli Madrida dve bombi sta porušili vodovod, vsled česar bo jeklarna 2 tedna zaprta Dve bombi sta poškodovali cevi, po katerih je dobivala jeklarna vodo. — Zupan je prosil predsednika za pomoč. — Delavski voditelj pravi da atentata nimajo stavkarji na vesti. — Zarota v Warren, O. — Jeklarno so baje hoteli razstreliti. rusija ne ve 3 pomožni kam z otroci Rojstva so se v petih mesecih podvojila od lanskega leta. — Na tisoče mater ne more pomagati pri žetvi. MOSKVA, Rusija, 28. junija. — Prvo obletnico nove družinske postave, po kateri je prejHnedapo z operacijo od-rpaviti iplokl, so o-bliajali z ob- JOHNSTOWN, Pa., 29. junija. — Sedem milj dolga Cambria jeklarna, ki je last Bethlehem Steel Corporation, je danes prenehala obratovati, ker sta bili z dinamitom razdejani dve glavni vodovodni cevi. Governer Earle je odredil državno policijsko preiskavo. Rekel je, da je bila družba že prej pc- ^ vmjBk Q zvarjena, da so vodovodne cevi v nevarnosti in daj|lu„n nanast\k:u rojstev. Med prebivalstvom vlada velika skiib, kaj naj bi počeli s temi otroci. Iz poročila je razvidno, da so se rojstva v petih mesecih letošnjega leta v primeri z istim časom lanskega leta sko-ro podivojila. Posebno velik narastek je bil v Moskvi, kjer je »bilo letos v petih mesecili rojenih 61,000 otrok, lansko leto pa ob istem času samo 31 tisoč. V Moskvi je mogoče videti mnogo žepa in celo zelo mladih Šerifi izginili Bili so obdolzeni umora. Šli so na kosilo, pa se niso vrnili. — Serif zaradi njih brez skrbi. npogim novim stanovanjskim hišami preobljudena. iso oblati v velikih skrbeh, kje naj nastanijo novi naraščaj. Porodnišnice po celi sov jet- bi bilo treba postaviti ob njih posebne stražnike. Vodstvo družbe se pa ni brigalo za to svarilo. Po mnenju družbinih uradnikov bo jeklarna najmanj dva tedna zaprta. Zupan Shields, ki je nasproten štrajkarjem in I .ewisovemu odboru, je rekel: — Predsedniku Rooseveltu sem povedal, da se bo to zgodilo. Na vprašanje, če so štrajkarji dinamitirali vodovodne cevi, je odvrnil stari unijski voditelj James Mark: — Upam, da štrajkarji nimajo tega na vesti. W. K. Clark, kapitan državne policije, je naroČil 200 svojim ljudem, naj zastražiio vse ceste, vodeče v Johnstown. Prebivalstvo mesta je preskrbljeno s pitno vodo, ker ima mesto svoj vodovod. Zupan Daniel J. Shields je tudi brzojavil pred- sedniku Rooseveltu, da bodo prebivalci Johns- ^ R«oniožna šerifa, Allen. Bowl in in Perry Noe brez varščine o- . , ,. h . , , , .staneta v zaiwru za poroto, ki deklet, ki (bodo postale mate- . * ' ' . ,r * !t*e bo sestala v avgustu, iker re. Ker .le Moskva navzlie , ... , ° . ' ' . , . , • sta bila ina sumu, da sta v to- nunAiriiDi lwwim .eremifnilmili tri deklice zadavljene Trupla so našli boy scouts. — Otroci »o bili v soboto odpeljani iz In-glewooda C al. IN G LE WOOD, Cal., 29. junija. T mpla treh majhnih deklic, ki so bile v soboto odpeljane iz nekega parka, so bov isksivti fliaisli v neki votlini v Baldwin gorovju, 4 milje oil Inglewooda. Vsi tri deklice iso bile zadavljene, dve pa stia i-meli okoli vratu privezano vrv. Truplo 9 let stare Melbe Everett je bilo najdeno 300 jaitlov od ozke ceste, ki veže Inglewood s HoMywoodem. — Okoli njenega vratu je bila zadrgnjena 8 čevljev dolgo, vrv; dekletce je bilo botso. Melbivia 7 let stara sestra Madeline je ibila tudi najdecm z vrvjo okoli vratu. Njuna prijateljica, 8 let stara Jeannette po padcu bilbaa se baski nimajo za kaj bojevati BILBAO, Španska, 29. junija. — Fašistično prodiranje od Bilbaa proti Santandru je zaradi dežja postalo počasnejše; dva dni že neprestano dežuje. Glavni stan generala Franca pravi, da se navzlic zbiranju fašist, vojni okoli Madrida na madridski fronti ofenziva še ni pričela, kajti neposredni cilj gen. Franca je sedaj Santander in severna fronta mora biti najprej popolnoma odstranjena, predno je mogoče pričeti kako ofenzivo kje drugje. irwin prodal svojo svobodo Z denarjem, ki mu ga je plača! časopis, je najel slavnega newyorskega odvetnika Leibowitza. Robert Irwin, ki se inahaja v zaporih vsled umora Veronike Gedeon, njene matere in Stephens, pa je bila zatLaKdje-1 stanovalca Bymesa Velikono- kuhiinj in tovarn za oskrbo 150,000 otrok, katere pričakujejo letos iv Moskvi. V Moskvi gradijo 8 novih porodnišnic, toda vlada se pritožuje, da delo prepočasi na-prekluje. Tovarne v Molskvi se pritožujejo, da je zaradi "materinstva i zastalo mnogo del a vik. Poroctwal ec '4 Iz vesti j'' po raca iz Kuibana, da 'žetev zaradi pomanjkanja žanjic zelo trpi. Na neki kolektivni kme-,tiji ena tretina žena ne more delati. Poročevalec pravi, da je tak položaj splošen in da več. tisoč žena ipri letošnji žetvi ne bo unoglo pomagati. NEVTRAINOSTNA POSTAVA NAJ STOPI V VELJAVO rek prejšnjega temina umorila ]>oQnožnega šerifa Wasliingto-na Irvina. Irvina so (našli s tremi kro-gltmii v glaivi v njegovem avtomobilu na Pine hribu blizu j Harlana. Več prič je izjavilOj) da so na predvečer mnora vi-j deli enega ali drugega izmed' petih osumljenih v Irviiiovi1 družbi. Neka priča je tudi ime-1 n ovala Bena Unthaiinka, (ki je. bil skupno z drugimi v Irvin-govi družbi na predvečer njegovega umora. Unthainlk je ibil pri preu&a-vi senata označen kot "glavni morilec" v službi lastnikov premogovnikdv v Harlan o-kraju. Mrs. Parsons še ni bila najdena. Odvedba iMr*. Alice iPar-Foaiis je še vek in o nerešedia skrivnost Mestna, okrajna in državna policija je najznanila, rno povelje za 42 let starega Othel Le-rov Stronga, ki je na romu, da je odvedel vse tri deklice. Ljudje so nazadnje še ivikleli žive deklice v soboto v parku Centralia, ,ko so se razgovar-jale z nekim moškim. Deklice so mvto poveidale paznici v kopališču Mrs. Nell Cracroft, da gredo na lov na zajce v Angles Hill. Ivo se deklice do 'večerje niso vrnile, so stariši obvestili policijo. Olive Everett, 11 letna sestra dveh umorjenih deklic, je na policijski stražnici spoznala meo-| 44To seveda ne pomeni, da služi ameriške nevtralnostne smo prenehali d«lkati Mrs. Par-pOstave proti Nemčiji in Ita- booms," je reikel državni ipraiv-liji. ilinaik Harry Brenner. "To sa-------mo pomeini, da smo sleldili AVSTRALIJA CIU DRZNE vsa'ki sledi ^ ^ LETALKE 116 momno •n^eisar naji)ra_ KOEPAN'G, Holland. vzho-/vltl " duna Indija, 27. junija. — Na1 Oklkar je Mrs. Parsons 9. ju-pollertu dkoli slveta se je n- nija izginila itz svoje hiše blizu staivila tuSoao drzna ameriška Stany Brodk, L. I. je edina lettaflka Ainelija Barhajrdt — sled pismo, v katerem je od-Njietn prihodnji cilj je A-vsti-a- viajafl.ec 'zahteva $25,000 od-lija. '^qmine. ROMUNSKA BO MOTORIZIRALA ARMADO BUKAREŠTA, Romunska, 29. junija. — Romupska vlada je ^klejiila s Škodovo municij-sko tovarno pogodbo za 14 milijonov dolarjev. Mnnicijska tm*arna bo romunsko airniado popolnoma motorizirala. eno nedeljo, je povest o ovojem dejaaiju iprodal nekcanai časopisu v Ohicagu za $500. Nato je brzojavno najel slo-Katera mewjroršikega kriminalnega odvetnika Samuela Lei-bowitza, s iprošnjo, da naj ga skuša poslati v kak zavod za umobodne. Leibowitz je že zagovarjal več sto morilcev, pa še nobeden ni bil obsojen na smrt. Odkar je po svojem begu iz CleveLanda izstopil iz ivlaka v Chiciigu, je že imel izdelan načrt, kako bi ašel električnemu stolu. Izven železniške postaje je telefonično ipoklicai uredništvo lista ter je uredniku obljubil, da se bo .prostovoljno izročil oblastim, aiko mu list plaea $5000, kadar bo podpirano njegovo priznanje trojnega umora. Ko mu je bila ta vsota obljubljena, je takoj inaglo šel v uredništvo, (poidal ^viojo izjavo, vzel $5000 in se je naito izročil oiblastim. ~ Včeraj popoldne se je tuidi pripeljala z aeroplan na letališče v Newark, N. J., Henrietta Kosciain^ki. ki je bila u-feiužbena v hotelu Statler, kot Irwin in ga je spoznala. V New York je prišla, da aprejme $1000 inagnade, ikatero je razpisal list " Inside Detective Magalzine" za zanesljivo naznanilo, ipo katerem Ibi bil morilec prijet. Kosciansikijeiva je brala v "Detective Magazine" čkanek o Irwiniu in je v listu tukli našla njegovo sliko, po kateri ga je spoznala. GLAS NARODA' ADVERTISE in H. R. WILSON, NOVI POMOŽNI DRŽAVNI TAJNIK WASHINGTON, D. C., 28. junija. — Predsednik Roose velt je imenoval danes za pomožnega državnega tajnika H. r. Wilsona, ki je bil dos'"i a-meriški poslanik iv Švici. Italijanska brigada "črne pšice'' zasleduje Baske in A->-turce ter je dospela štiri milje do QastroiUrdialee. P podirajoč ini fašistom pomagajo fašistične bojne laid je, ki obstreljujejo obrežne kraje, zlasti cesto, po kateri se Bat-iki umikajo proti Santandru. Veliko število jili je bilo ubitih, še več pa ratnjenih. Nekateri *o odvrgli orožje in zbežali ter pustili za sdboj svoje mrtve. 1500 Bachov se je podalo Italijanom, katerim povelj u j e stotjnik Bertelli. Angleški paraiki pod varstvom bojnih ladij ozvažajo iz Santandra begunce vv Francijo. Iz province Viscava .K' s .. . _ Ojvnad and Published bf 1L07KNIG PUBLISHING COMPANY [fait flakse«*, fnrtjetct _L. RsMiliT, Tim At tht aorporttlon and et at ibm officers: Km Xotfc GttF, K X. GLAS NA BO DA (Vefae el *e People), ■vary Dw Hxcept Sundays and Holidays ■o oeio leto volja Mi imorlko -in motuq i.................................18.00 Is pOl mi tP-00 fc Wrt It^a iliW Za Maw Tort aa eelo late M.... 97.00 Za pol leta .................... $8.50 2a Inozemstvo aa odo lato .v.... |7iK) Za pol leta....................98JK) AdTWllMttCnt on tort podplat la oMtmoatt so m prloWaJeJo. Denar na] se blagovoli po Monty Ordtr. Pri spremembi krajt naročnikov, prosimo, da it todl prejlnje blrallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Mbscrtptloa Yearly 10.00 **Glaa Naroda" Ubija rSikl dan larmrifl nedelj ta prasolkof -GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New Task. N. I. Telephone: CHelaea 3—1242 IzjaVa neodvisnosti in kdo jo je podpisal. (Ob rojstnem dnevn Združenih držav.) BLAGOSLOVI FAŠIZMA Italijanski ikmeltje plačujejo delavcem, zaposlenim na riževih poljih, po tridttset lir na dam. To je $1.62 v ameriškem denarju. Kanetom se adi ta metala ipretirana. V Italiji imajo gospodarji svojo koiiporacijo'', delalvci pa svojo "organizacijo". "Koiporacija" ifn "organizacija" pa nista neodvisni, pač sta pa pod dtrogo vladno kontrolo. "Korporacija" in "organizacija" sta se začeli pogajati glede ureditve plač. Pogajanja so trajoila več tednov, slebrih vilah. Kmalu so se "vile" javile praz-noverni kmetici s pismom. Pozneje so se ji v raznih podobah tudi prikazovale in vsakokrat je kmetica ciganom nekaj plačala za posredovanje in priporočilo. Vile pa so tudi pomagale. Mož praznoverne kmetice se ni več brigal za ženo, v kateri je »kmetica, videla rašil-ko svoje rodbinske sreče. Baje je tludi manj pil. Z dobrimi vilami pa mora ostati človek vedno v dobrih odnošajih. jamin Franklin iz Pennsylvani-je, Roger Sherman iz Connecticut in Robert R. Livingston iz New Yorka. Dokument je bil dejanski spisan od Thomas Jeffersona, ki je bil tedaj malo čez 33 let •star. "Nisem se posluižil nika-ke knjige ali spisa, ko sem pisal izjavo," je Jefferson pou-daril nekoliko let kasneje. Načela, ki jih je izrazil v izjavi, so vendarle odsevala liberalna filozof ična muz i ran ja tedanjih mislecev, kot so bili: Locke, Voltaire, Rousseau in Montesquieu, ki so dolgo poprej poudarjali načela pri rodnih pravic, socijalne pogodbe, ljudske suvercnitcte in pravice do revolucije proti neznosnemu zatiranja. Ali dočim so ti in dru- svojih pristašev in za splošne čitatelje, proiste vsake obveznosti in odgovornosti, je Jefferson spisal Izjavo takorekoč pod gromom britanskih topov, dobro se zavedajoč, da bo sledil boj za življenje in smrt z Angleško. Odbor je podal poročilo o Izjavi dne 28. junija. Tekom debate je bilo uvrščenih malo neznatnih sprememb. Dne 4. julija 1776 je bila nesmrtna Izjava spremljena in podpisana od prisotnih 53 članov — trije odsotni delegatje so jo kasneje podpisali. Kateri so bili člani tega dru-gega kontinentalnega kongresa ki so podpisali Izjavo Neodvisnosti? Od 56 delegatov tri-najstorice kolonij dve tretini so tvorili pravniki, večinoma radikalni tedanjega kova. Mnogi so bili ponižnega izvira ali potomci evropskih pregnancev, osem izmed njih je bilo priseljencev. Po narodnosti so seveda večinoma izvirali iz Angleške, ali bilo jih ie tudi takih, ki so izvirali iz Skandinavije, Češke ali Italije, Avstrije in Tiiske. ^Mmmmmwmmmmmm^ j "GLAS NARODA" \ £ pošiljamo v staro do- j S 2 pošilj« f movino. Kdor ga ho- ~ p če naročiti za svoje p 4 sorodnike ali prijate- 4 5 i je, to lahko stori. — i 5 Naročnina za s t a r i J NASI KRAJI (TTmetniiške fotografije naših najlepših krajev) Cena knjigi $1 KNJIG A! R N A "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City če vile odklonijo svoje pokroviteljstvo, se vse spet poslabša. Tako se je tudi v tem primeru zgodilo. Ker naenkrat se je mož zagledal v neko drugo žensko in nekajkrat se je hudo napil. Kmetica se je spet zatekla h ciganom spet je plačata in spet- so vile pomagale. Dobro in zlose je še nekajkrat izmenjavalo, kmetica je plačevala, vile so pomagale pa se spet umaknile, da jih je bilo treba privabiti z novimi darovi, a ko si je kmetica naposled še zaželela, tla bi zadela premijo v loteriji, so imeli cigani kot. odposlanci vil še posebno mastne zaslužke. Vsega skupaj točno 70,000 Din. i Potopljene ladje bodo dvigali. V Sibeniku se je osnovala posebna družba, ki se bo pečala z dviganjem parni kov na ju-gotelov. obali. Ta družba je že dobila potrebne dovoljenje in tbo kmalu pričela z delom. Najprej bo poskušala dvigniti ne-'ke predmete z avstrijske oklop-nice, ki se je potopila med svetovno vojno blizu otoka Poš-mana. Družba namerava prodati ostanke te ladje kot staro železo. Nato namerava družba dvigniti italijans~.ro vojno ladjo "f]tno" ki se je potopila blizu Dolgega otoka in pa nemško podmornico, ki se je potopila med vojno pri Visu. Ker so jo obdolžili tatvine, je napovedala samomor. Ravnatelj Edison Bell, Pen-kala Guttman v Zagrebu je prijavil policiji, da je izginila njegova služkinja Antonija Pih-ler, stara 19 let. Gospodarju je pustila listek, na katerem je napisala, da gre v smrt, ker ne more preživeti sramote. V njenem rojstnem kraju v Sloveniji so jo baje obdolžili tatvine To je slika današnjega časa: Na vogalu i^toji osemletni fantič in milo joče. Mimo hodijo 1 judje, trtiosrčni ljudje. Nihče se ne zmeni zanj. Otrok joče in joče... pretre-slivo, neutolažljivo. Mimo pride star, usmiljen gospokl. — Čemu jdkaš, fant / — Oče, oče, — zajeclja o-trok. — Ubogi rejvež, ali nimaš o-četa! Ali ti je oče umrl? — O, ne. Oče zabija žeblje v steno in obeša slike nanje. Danes smo se preselili. — No. in kaj? — Jaz sem ga gledal, ko je z veli-kim kladivom zabijal žebelj v steno, i*a je mimo žeblja udaril naravnost na palec. — O, ti si dober otrok! — vzklikne lusmiljetni gospod. — Zato torej jočes, ker se ti oče smili ? — Ne zato, — pravi fant, — jokam, iker me je oče nabil. — Nabil te je? Čemu? — Zato, ker t?em se naglas nasmejal, Iko se je kresnil s klati ivom po prstu... Denarne pošOjatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO .TOCNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO • tM __ Ml 1M IBzzzzfe* 911.79_ DfeLlMf Din. 2*9« W ITALIJO b IfcN _ Ur IH I 12 JI__Lir m $ )«Jt- Ur Nt 9 57 Jt__Ur lMt $112.54___Ur MM firuc_____Ur MM KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI U IsfWlU ret jih Mk« kot zftnj navedeno, bodisi t dinarjih aU Urah dovoljujemo i« boljše pogoje. ^ Izplačila v ameriških dolarjih ^ Zo Isplafllo f 5.— Bortte podati.......................J 5.75 ftt— - - .......................41MB $11^- - " .......................Jlir- - .......................J&L- * .......................941.85 ........................$51.50 i '! Prejemnik doU t starem kraja Izplačilo t dolarjih. \ ■UMA MAHSILA BVfcftUJHO fo OAŠUl UVTfiS ŠA PftISTOJBINO $1^ SLOVfctaC PUBLISHING COMPANY, wGUi Naroda'' i _ _NEW YOBS, N. 1. NAPAD NA ŠTRAJKARJE Dandanes neštetokrat slišimo: — Un je norec! — Ali pa: — Ne ve, kaj tlela. — Oziroma: — Uibogi revež je, ker nima pameti. Kdo je pravzaipnav norec v modernem smitsln ibesetle? Ali mogoče tisti, ki je pamet izgaibil t Ne, tisti, -ki je samo pamet izgubil, ni norec. Pač je ipa norec tisti. \ki je vse drugo izgubil, edinole pameti ne. * Iz Jugoslavije ni posebnih poročil. Visoki davki, neznosna draginja, nezaposlenost, bojazen pred novo i vojno. Tako se glase brez razlike skoro vsa poročila. Z di •ugimi beseozua luna, vse zvdade Še migljajo in 'vse o&rog po vaseh ni še noben petelin eapel. A visoko na nd>u že žvrgoli škrjaneek. Ne moreč ga zagledali, le njegovo petje slišni« in tako pobožno-ganljivo ti je pri srcu. ŠkrjamVk sluti, olj, spet drugi škrjanček in zrav ne«aliteven pevec izmed vseh i spet eden iti ««den, tako da pti-če\ -p^'cev, pa vendar izraža j skupno tvorijo velikanski zboi najbolj naVdušeno in vzhičenojin praznično poživljajo z žvr hvaležnost, kakršne ne pozna gol<4njem vso to sinjo, z belim" nojbeno drugo bitje. Zunaj na Oblaki pretkano neskončnost, njivah živi. Gnezdo si napravi Ce eden teli pevcev umolkne in tik na tleh, v razoru. Rjavo se spusti na zemljo, tedaj pade oblačilce je takšno kakor gru- ko'kamen nizdol. Še urno, na-da, t«ilko da ga je komaj opa-'glo frfotanje, pa že izgine v ka-ziti. Nikoli ne sfrči na drevo, j ki brazdi, v žitu, v gosti rasti nikoli se ne usede na vejico kakega grma. Oim raaprostre ku, nato začne -takoj peti in poje in poje kot drobna pičica v jaisni, sončni modrini. Ta mali ptiček s slavoapev-nim glasom je božji domislek prirode, je čudovita peteniška tvorba Stvarni kova. Kadsar kos frči, se le čivkajoče oglaša; na kratlko in šepetajoče evr. kutajo sen ice šči-nkavei, tančice. Sleherna ptica-pevka mora počivati, kadar proizvaja koncert. Edini škrjanček je prejel listo moč, da se dviga, leta in zaeno poje. Za vse to je potrebna sila in sapa in neizprosno -navdušenje. Škrjančkmva pesem nima kitic, ne odstavkov in ne melodije, ki bi jih bilo moči posnemati. Njegovo petje je neprestano, slavospev-no žvrgolenje, je melodija v pvoji prapodobi, je sladki, bla-godoneči zvok, sam i>o sebi, je preprosto, nepomljivo prabi-stvo glasbe. To prabistvo stoji v samih zvokih nad sončno daljo vseh njiv, .spremlja poljedelca, ko orje, ga spremlja, ko seje, zveni in vriska nad zelenečo setvijo. r*e se ozreš kvišku, tedaj ničesar ne zagledaš. Le včasih vidiš tu in tam prav visoko v višavju, majceno pičico. Toda vsa neskončna prostornina jo neprestano napolnjena z nežnim, pretresljivo lepim, ganljivim pobožnim petjem, ki je mo- posdtev. Ndben Škrjanček si ne privošči daljšega odmora, krila, se koj vizdigne v nebo.'kar kmalu ise iznova dvigne Skoraj navpično sfrfota kviš- kvišku. Iz zemlje izhaja, pa ves dan preživi po nebesu. Co prisluškuješ in si bil očaran o prelesti njegove pesni, o sijaju njegovega glasu, tedaj te vedno ne samo spočetka, iznenadi in osupne njegova siromašna zunanjost, čim ga vidiš pristati. Dokler te njegov zgled ne pouči, da so poslanci nebes, ozna-njevalei večne resnice in pristni geniji vedno brez okrasa, da so celo siromašni in da vedno v skromnosti živijo, medtem ko se duševne, duhovne ničnosti postavljajo s pisanimi, sijajnimi Oblačili in hočejo s prevzetnim, oholim ponašanjem napraviti dober vtis. Ko pride izinia, tedaj najdejo škrjančki drug drugega in v jatah odletijo v toplejše dežele. Pa ne letijo daleč. Potovanju lastovk se ne morejo priključiti in ostajajo delj časa pri nas ko druge ptice-selivke in se vračajo prej ko druge. Malokdaj ali nikoli ne dospejo v Afriko. Le na južne robove Evroipe pohitijo. Ker so tako skromni in nezahtevni, jim ni za razkošne pojedine. Le toliko hočejo imeti, da morejo živeti. To pa je malo, je malo cclo v naši pomladi in našem poboju, ko se sme vse mastiti. Hrana škrjančikov je pičla ko prehrana modrijanov. Le nekaj žuželk, ki se plazijo po zemlji, nekaj zrnov žita, trav- natih bilk, plevela; v ozračju ne lovijo ničesar; tu razdajajo le svtoie islavospeve. Oni, ki jim zadošča najskromnejša mera, ki se zadovoljijo z najisiro-mašnejšim, pa nimajo nikoli zadosti navdušenih hvalnic življenja, proslavljanja Stvarnika. Njih jatarn sledijo sokol, skobec, postolke, kakor hitijo ri.be-roparice za slaniki. Sokol, skobec jih tudi poedine napadata na domačih razorih. Večkrat se pripeti, da se kak prephušen bežeči škrjanček zateče spričo morilca pod kopita konj na polju ali k nogam orača. Tedaj >e da rajši prijeti od človeških rok, kakor da bi izkrvavel v krcmpljih roparja. Veliko sovražnikov streže škrjanČkom 'o življenju, mačke oprezajo crou: njihovih gnezd in (ubijajo nladiče, ubijajo tudi starše, če e jim posredi zgrabiti jih. Li-ice jih love, prav tako tudi krvoločne po d hišice; tudi poljske podgane se udeležujejo o-krutnega posla. Vrane kljnva-jo njili jajčeca in še bolj požrešno požirajo njih mladi, nezgodni zarod. < )n pa, dobri škrjanček, ne preganja nikogar, kar pač spada k bistvu takih izvoljenih bitij, da nikomur ne prizadenejo nič zalega in le radodarno delijo, višje radosti, duhovne užitke. Škrjančkovim sovražnikom pa ni prav nič ne za duševne dobrine in ne za višje radosti; oni ne mislijo na nič drugega, ko da si nasitijo pohotno poželenje. Zapisano je: "Blagor tistim, ki so -preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo." (Vprav so škrjančki neizprosno preganjani, pa jim le, ko nobenemu drugemu po-zemskemu bitju, pripada že na svetu nebeško kraljestvo. Najbolj okitutno pa preganja škrjančka — človek. Zdaj razumemo vsaktero človeško o-krutnost, ker jih, žal, skoraj vsak dan doživljamo in torej moramo priznati, da se dogajajo in morejo dogajati na svetu. Vendar se človek kar ne more uživeti v občutenje neusmiljenih ljudi, ki so čutili posebno slast, če so jedli škr-jančke. Niiso jih jedli, ker bi bili lačni, ali bi bili v sili in stiski, amipak zato, da so se gostili s posebno slaščico. Človek se mora vprašati, ali so bili Rimljani gluhi za škrjančko-ve slavospeve. In dasi so mu dali 7,veneče ime Alauda (hvaleči), vendar so pomorili na tisoče malih pevčkov, da Bo postavili na mizo polne sklede škrjančkovih jezičkov. Strašno protislovje! Dandanes živimo v dobi, ki vsebuje še več proti- slovij in je neskončno bolj zanimiva. Vendar nrsmo taki požeruhi kot so bili rimljanski gospodje, nismo tako slasti željni, ne tako razvajeni in pohotni. K največjim protislovjem te naše dobe spada trdota ljudi drug do drugega in krotko razumevanje za živali; omalovaževanje človeškega življenja in teočutna skrb za manjvredna molčeča bitja. A zgovorni škrjanček ni prav nič manjvreden in molčeč. Njegovo melodično pragovorico, ki je odmev iz paradiža, zmeraj bolj, zmeraj 'globlje in iskrene je pojmujemo. Majceno trupelce, dvoje kril in ljmibka, nežna sila glasu, čigar zvok daje dušam polet, kaj naj bi škrjanček še imel? Zadosti je! Razne vesti. PUŠKA MESTO KNJIGE. Včasih se že tako nameri, da je puška boljša kakor pa še tako učena knjiga. To je poskusil učeni šolski ravnatelj šole v Salmuenlstru na Nemškem. Mož se je vneto pečal z nara-voslovjm, zlasti pa ga je zanimalo živalstvo. Skoro vse živali domačih gozdov je iz knjig natančno poznal ter se za nje zanimal, dasi je vse to znanje povečini bilo iz knjig. Zato je rad hodil na sprehod v naravi ter v gozdovih iskal živali, da bi jih študiral. Nekega dne je tako hodil po gozdu, ko sta iz grmovja pritekla predenj dva mlada pujska. Kaj se je učenemu možu moglo Ibolj prileči kakor to, da je sedaj dva živa pujska lalhko od blizu opazoval ter jhi lahko vzel tudi s seboj. Toda mož je delal račun brez krčmarja, ker pač ni poznal narave divje svinje. Komaj sta namreč pujska začela cviliti, je naenkrat v grmovju začelo nekaj lomastiti, nakar ie pridivjala iz grmovja divja svinja s 6 pujski, ter planila nad učenjaka. Ta je šele sedaj zapazil, da se mu utegne zgoditi kaj zelo: neprijetnega. Brž je v zadnjem hipu planil kvišku ter splezal na skladovnico drv, ki je stala tam zraven. Celi dve uri je učeni mož sedel na drvah ter čakal, kdaj se bo divji svinji zljubilo vrniti se v grmovje. Imel dosti časa študirati njene poteze ter razmišljati o njenih navadah. Prav gotov pa je sklenil, da bo odslej pustil mlade pujske na miru. CARDEANS POZDRAVLJA BEGUNCE Predsednik republike iMehiika,iobdan od španskih otrok, za katere bo mehiška" vlada skrbela do kanca državi j aprioe vojne na španskem. NAJBOLJŠI ČUVAJ TEŽKIH BLAGANJ. Skušnje so pokazale, da pred vlomilci ni varna nobena blagajna več. Najsi so jo zavarovali s psi, jeklenimi oklepi, avtomatičnimi pištola mi, nevidnimi žarki vse to je bilo že dostikrat premajhno varstvo zoper vlomilce, ki so vse take naprave znali obiti ter blagajno vseeno i2»praznili. Naposled je ostalo samo eno sredstvo, da obvarujejo, če že ne blagajne, pa vsaj denar pred vlomilci. To edino sredstvo je, da denarja ne spravljaš v tako zavarovane blagajne, ampak da ga vedno sproti jemlješ ven ter devljes nekam, kjer ga nihče ne na MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .. .( RAZNE PESMI S SPREM LJE V AN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena bauca .. A Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero In petero raznih glasov.......... V pepclnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor ln orkester. Izdala (Jasbena Matica ........................ Dve pesmi. (Prelovec). Za mogki zbor ln bariton solo ................................ J MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ .10 Št. la. Što čutiš, Srbine tuini ................ .15 Št. 11. Zvečer .............................. .15 Št. 13. Podoknica ...........................U JS JO Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ MEŠANI IN MOŠKI ZBORL (Alj?*> — k 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ................................. 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrl) ...................... M Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. 00 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena L— MISSA in Honorem St. Josephi, Kjrie Cena 1,*—* HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor,...Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za Izvan cerkvene in društvene alavnostl, sestavil A. G rum. Mešani ln moški zbori... Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 Jtezkl 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE oicvenske narodne peoml za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................L30 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................1._ Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .00 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ JO POSAMEZNI KOMADI po .......... I centov \\ NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — slovenic publishing company WEST 18th STREET NEW YOBK, N. T. Strupeni plini! Smrtni žarki? Kaj le! Oetoele! Prebrisani trgovec je namreč svojo blagajno zaupal straži ene same če-belne družine, ki je tako varno čuvala izročeno ji blagajno. ADVERTISE in ,rGLAS NARODA" VSESTRANSKA BUDILKA. Neki beneški mrar je izdelal budilko, ki pima para na svetu. Njen aparat, s katerim budi, je namreč tak, da lahko zaspanca budi vsako jutro drugače. Prvi dan mu zvoni na uho, dtt se mora zbuditi. Ker bi se drugega dne morda zaradi zvo- nenja ne ipre'budil, ga budilka bndi s tem, da mu zaigra na uho kako lepo melodijo. Tretji dan ga zbudi močan strel, naslednji dan hupapje avtomobila, potem ropotanje letala divji lajež psa itd., veikovretni ? tSumf, ki morejo človeka zbuditi. Tako se godi 9, dni, na 21. dne aačne zopet zvoniti. New York. Wednesday, June 30, 1937 ft® wnunf wfflvwWM rhteh n WMM, IL, ga mala Veša H IZ 2IVUEIM O^o IA"6LASMAMDAn PRIREDIL: I. H. DE 345E KL "Poglejte me m imate odgovor na svoje vprašanje! Toda, pred no vam o vsem povem, mi dovolite, da vidim svojega otroka, da ga poedravim. Da moja žena ni več živa — sem ixvedel pri bdc&nju svoje družine," — pomembno se trese njegov glah, "toda moja Deša mi je saj oetala!" A*cftienfbachavo rame se nategujejo; ustnice tesno stisne. Obiskovalec pa we to razlaga napačno. Skoro proseče zveni njegov gtefi. "Saj dovolite mi, da svojo Dešo najprej vidim. Saj se ji ne bom dal spoznati — saj takoj ne! Srce avoje dobro se spominjam." "Žene nimam več! Sem ločen!" pripomni kratko Lud-. vik Aschenibaoh. "Kakor pač gre — tekom let se razrahlja marsikatera sorodniška in prijateljska vez. Nekega dne sem držal v rokah pismo svoje sestre Sarlote. Globoko me je pretmdo in mi po/klicalo v spomin moj greh, ker nisem storil, kar bi moral — pa boljše, da ga sami berete--" Odpre predal svoje pisalne mize in izvleče pismo, na katerem je bilo mogoče videti, da je bilo pogosto prebrano. 6 tresočo roko obiskovalec vzame pismo. Kako dolgo ga bere! Nato pa vzdHine; zveni kot krik globokega obupa. — "Moja žena, moja ljuiba žena! Kaj sem ti storil!" "Jaz pa še tem več! Koliko sreče ste zamudili--" Temno gleda ibaron Kari Ecker svojega svaka. "Dobro vem! Toda borite se proti demonu v prsih — v mladih letih me je -pognal k hiše mojih starišev, me je odtujil celi moji družini, proti njemu ne morem ničesar. Ko sem našel fcarloto, sem mislil, da bom našel mir — toda mir je bil samo malo časa, potem me je zopet gnalo v svet — sila je bila močnejša kot ljubezen do žene in otroka. Kajti ncfeene žene ni .bilo, ki bi me izvabila od moje ljubljene Šar-iote, ne samo ta nesrečni demon v mojih prsih." "Potem pa vas je zadela nesreča," pomemben pogled skonča Asoheribaohov stavek. 44Ne v poklicu! Avtomobilska nesreča! Ali boljše, pomoč pri taki nesreči. V moj avtomobil je zadel avtomobil hčere nekega kavnega barona v Rio. Bil sem nepoškodovan toda damo sem videl v nevarnem položaju, iz -katerega se mi jo je posrečilo rešiti. Pri tem pa sem sam prišel pod avtomobil in sem žrtvoval svoje zdrave ude. Moja ljubezen do bližnjega mi je bila poplačana na čudovit način —" ogleduje se in pri tem bridko zasmeje. — ".Čudovita muhavost ljubega Boga! Toda kavni baron se je izkazal za to, da se je imel aa življenje in zdravje svoje hčere meni zahvaliti. Mogoče :e imela nezgoda, katero je povzročila velika nespretnost mlade dame, preveč prič in potem, mene so vsi poznali — bil sem pnljttbljen nmetnik — znal sem jahati, še boljše kot najbolj divji cowboy in to tam nekaj velja. Na vsak način priznavam ?)jegovo akrt> za mene — zdravniška oskrt>a, ki se je vlekla fckoei leta, ker svoji-h ndov nisem mogel premikati — potem veliko premoženje, s katerim sem mogtfl l,rezskiflmo živeti. Toda vse to ni nič v primeru s tem, kar sem jaz izgubil — njemu pa je ostala zdrava in topa hči — jaz pa? — Žalostni preostanki tolike moči in življenjske sile. —" ustnice tesno at»ne m pri tem ga Lndvik Afedhenbadh pomilovalno ogleduje. /'Zakaj ni me8to vas kdo drugi pisal? Bojazen in sknb jti ljubezen (bi vnšo ženo prignala k vam." "VeS mesecev sem bil samo človeški sveženj; nezmožen vsake nusli, vsake besede, poin blaznih bolečin — to kar sedaj Vidite na meni, še ni bilo najhujše — ne, notranje poškodbe, ■gava -- dovolj, na to ne maram več misliti. In potem, tako pohabljen. — ne davil sem vroče hrepenenje, teptal sem ga, i'1 b,1° n*J»HijSe! Toda ljubše mi je bilo, da misli moja zena, da sem mrtev, ali pa da sem izginil, kot pa da bi tak ]>nsel pred njo. In v tem času dolgega trpljenja sem se naučil spoznavati, kaj sem svoji ženi z nesrečno željo po potovanju prizadel. Moja nesreča je bila pravična za mojo krivdo." Sočutno mu Ludvik stisne roko. "Ne, tako ne smete misliti. Deša ne ve o nofbeni vaši krivdi — ve samo o vajini veliki ljrfbezni__" bi * lp enkrat mogel povedati, kako zelo sem jo mes^p-^moja žena, moja ljuba žena," z brez-tjo govori te besede, da je Lndvik globoko 7 DJS JUGOSLAVIJE BREMEN ■ EUROPA Bril vlak ob Brnom in Europa v Bremmerhaven zajame i udobno potovanj«- do LJUBLJANE Ali ix>tujte s priljubljenimi ekspremlml parniki: COLUMBUS HANSA t« DEUTSCHLAND HAMBURG t« NEW YORK Izborne idezniike zveze od Cherbourg*. Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeli vizeje za obisk ali preeditev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD Kako živi trinajstorica loterijskih milijonarjev. Francoski list se je začel za- ki bi rad k njim, kaže svoje nimati za usodo tistih 13 mili-j ostre zobe. jonarjev, ki so v francoski dr-; Mlinar, ki je naenkrat začu-žavni loteriji zadeli po 5 mili- til v žepu pet milijonov fran-jonov frankov ter so tako čez kov, je takoj, še ves bel wl mo-noč postali milijonarji. List si ke, s svojo ženo zapustil svoje je nadel nalogo, izvedeti, kaj se; dotedanje bivališče v Avallo-je zgodilo pozneje s tistimi j nu ter se preselil na podeželsko Brečnimi, ki so čez noč obogate- posestvo, katero je kupil. Tuli. In pravi list, da je bila to kaj se je skril svetu in njego- težavna naloga, ne sicer zaradi tega, ker bi bilo težko postaviti taka vprašanja, marveč zaradi tega, ker so ti ljudje postali čemerni in nezaupni. Zato va zrna inni vse večere siva preluknjane nogavice, katere bi bil kdo drugi žt* davno zavrgel. Tako izgubljen v samoti je možak vedno slabe volje ter nc- je bilo od njih težko dobiti od- prestano godrnja, da ga boli govore. Iz teh odgovorov se-|to in ono. V nekaj mesecih daj pojasnjuje list usodo teh' svo.i«^ra brezdelja se \k> za celih novih milijonarjev. deset let P«*««1- *>S<>vi adi Najprvo ugotovlja, da ti ljudje ne govore več o politiki. Morda so se prepričali, tla je bolje politiko pustiti tistim, ki jo razumejo. Najbrž pa bo tako, da je bogastvo v njih zadušilo vsako drugo strast, kakor jo uduši tudi skrajno ubo-govore več o ničemer drugem, kakor o zoreči letini, o kreditnih kartelih ter o denarju in bodo otrpnili, hrbet se mu bo skrivil in njegovi gibi bodo tre. »oči. Pri vsem tem pa sedaj ni srečnejši kakor je bil popre.j,1 uho vsaj tisti, ki stavijo v lo- k mesarju ter mu povedal, da je zadel ter da polovico da njemu. Toda že nekaj dni kasneje se je zače*l mizar kesati, ker pač n i zadel 5 milijonov marveč "samo" tri. In tako je odštel mesarja poldrugi miljon, medtem ko je njemu ostalo zopet samo poldrugi miljon, pa je1 mislil, da mu bosta ostala dva; in pol. Sedaj poln nevolje pre-' biva v neki vinogradni dolini,1 kjer obrezuje trte svojega vino-j grada. P« mu včasih pri tem rezanju pride na misel, da bi( bilo vendar le tudi prijetno, ko bi namesto odrezane mladike b?la mesarjeva glava. Zaradi tistega poldrugega miljona, j Med temi srečni ki je tudi ne-' kdaj revna vdova. Ta takole pravi: "Ko bi bila zadela sreč-j ko mojega svaka, bi bila jaz vseeno deležna polovice, tako pa je prišla moja srečka , pa' sem polovico morala dati sva-' ku in sem tako izgubila pol milijona." Ali si morete misliti bolj nesrečne ljudi! Skoro vsi imajo sedaj več neprijetnosti, manj miru in manj zdravja. Vrtnar je priznal, da je zanj pet milijonov frankov le preveč, ker bi mu za njegove potrebe zadoščalo .°>0,000 frankov, ker je reven in revež ne pozna drugega veselja kakor svoje delo. Denar pa ga je ločil od priljubljenega dela ter ga onesrečil. Branjevca muči lfi,000 proš-njih pisem, ki mirfli, da mora vsem odgovoriti. Večina pa ni vedela, kaj bi z denarjem, zato so si nakupili tako nepotrebne in malenkostne reči, ki si. jih nekdaj, ko niso še nič imeli, tako želeli. Ti so in ostanejo -reveži, tem večji, reveži še zlasti j zato, ker sedaj nimajo ne dela^ ne gospodarja več. Nauk iz tega ni sicer kar vesel. Pa naj si ga zapišejo za NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da m le precej ▼ nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki m hočejo pridružiti teard ali onemu izletu, misli, da te morajo s lato grupo tudi vrniti. To nI pravilno. Izlete se pripravi--1 za tja in deer zato, da taaajo rojaki priliko potovati skupno tja in laujo a tem veš zabave. Za naaaj al pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karto to* la za dve leti. pa se vet, če jo potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil i istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na kateran stane vožnja v*i Zahteva oo samo, da izbere parnik od isto parobrodne družbe ko» Jo bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljanl pa dobe potni Ust uuno za eno leto, torej ae morajo v tem čara vrnltL Nedržavljanl morajo pa obenem Imeti tod! povratno dovoljenje, Id ao izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki tnala priliko, da d svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če lma> jo za to zadostne vzrok«. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj al takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesce junij tn julij to že skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrio Izleti t domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NIK P AKIN 1KOV - SHIP NEWS 130. junija: NORMAN DIE v HAVRE AQUITANIA v CHERBOURG Washington v Havre <1 juUJa: Conte dl Ha vola v Genoa Bereugaria v Cherbourg Cbamplaln v Havre (L julija: Europa v Bremen Julija: Queen Ma ry v Cherbourg 9. lie dc France v Havre 6. avgusta: De Grasse v Havre 7. avgusta: Hex v Genoa 10. avgusta: Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg tO. julija: Vulcanla v Trst 14. julija: Norniaiidie v Havre Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre ko je bil še ubog mlinar, ki je moral težko delati. Brivcu so še vedno toži za sladkim mirom svoje preteklosti. Večkrat ga korak zanese v tisto ulico, kjer je imel svojo brivnico ter se ves nevoščljiv vrača domov, češ, da ima nje- terijo, pa še doslej niso zadeli in nikdar ne bodo. f PTIČI NA SEVERNEM TEČAJU, r. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. julija: Berengaria v Cherbourg 23. julija: EUROPA v BREMEN zopet o denarju, pri tem pa se . . ., , . , . ., j i -- i Isrov naslednik sedai tam kar nikdar ne spozabijo, da bi po-r; . ,, . . ... • , . . dobro, medtem ko on nima no- tegnili svojo denarnico ter iz I, . ' . v ,.Tlr , , • . • , • v v i. i -i ■ 'benili gostov vet*. 'Kako lep je n.]e kaj vzeli. Kar strah jih je,.. .. ® .. „ . . ' . kadar bi bilo treba izdati kakjbl1 m°l Tako izjavlja Rajši si dajo Svatih?1 0 > Bpb