220. številka. Ljubljana, v sredo 24. septembra. XVII. leto, 1884. i|3 1 > % 1 Iftfaaja vsak dan n««er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za viie leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne itvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" veha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 i 50 „ , četrt leta.......3 . 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja; Za vse leto........15 gld. — kr. ■i pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. UpravniStvo „Slov. Naroda" V Ejubljanl 24. Beptembra. Govoriti nam je daues o najnovejšem odloku z dne 12. julija t. L, s katerim se je v tretjem in četrtem razredu ljudskih šol Ljubljanskih a početkom novega leta slovenščina kot učni jezik odstranila, na njeno mesto pa posadila nemščina. Stvar je eminentne načelne važnosti, vzbudila je senzacijo v poslaničkih kron i h, presenetila je naš mestni zastoji ki je jedva iz časnikov poizvedel o tej Lašej naj-mlajšej pridobitvi, in navdala je vsacegt* rodoljuba z občutki, katerim niti pristnega izraza dati ne smemo, ako hočemo, da pri.de naš list našim naročnikom v roke. Pisati moramo torej jako previdno in hladnokrvno. Obrisati hočemo senzačnega odloka zgodovino, kolikor nam je pristopna, ob jednem pa zavrniti najnovejšega dnevnika zvijaške razpeljave v tem vprašanji. Zgodovina tega odloka je naslednja: Pred dvema letoma je mestni zbor Ljubljanski sklenil, da se slovenščina upelje kot učni jezik za vse razrede v ljudskih šolah, in ko je dežel ni šolski svet kranjski ta sklep potrdil, se je tudi dejanski izvel in slovenščina bila je urni jezik in vsakdo je mislil, da tako tudi ostane, kar trešči mej nas omenjeni odlok. Občno osupnenje! Vse povprašuje: kako? od kod? A odgovor na to vprašanje bil je težaven. Zastop mesta Ljubljanskega, ki mora vzdrževati ljudske šole in ima torej gotovo in zakonito pravico odločevati o jeziku, o tem ničesar ne zna, ćital je ta glasoviti odlok tudi še le v časopisih. Deželni šolski svetniki so isto tako presenečeni, kajti nobeden se ne spominja, da bi se bilo kaj jednacega v kakej seji obravnalo kamo-li sklepalo, vsakdo je glede tega vprašanja „peregrinus in Israel"*, izimši jedinega urednika Šukljeja, ki ve povedati, kako se je porodil ta odlok, in kateri kot pravcati „advocatus diabo!itt, poleg tega pa menda tudi v svojej lastnosti kot poslanec dolenjskih mest to naredbo zagovarja in opravičuje. Argumentuje pa naš čudak tako, da, akoravno je deželni šolski svet začetkom tega leta odobril mestnega zbora nasvete ter zaukazal, da se ima nemški jezik stoprav od tretjega razreda pričenši vsprejeti mej obligatne učne predmete, s tem stvar še ni bila rešena. Ljubljana ni čisto slovenska, v njej živi tudi do 5000 Nemcev, ki so poslancu dolenjskih mest posebno na srce prirastli. Na te se je moralo tudi ozirati. In tako je prišlo, da je naučno mini-sterstvo „/. odlokom z dne 2. marca 1884 št. 238 naznanilo deželnemu šolskemu svetu, da sicer odo-bruje njegove sklepe glede* slovenskih šol, da pa ob jednem kategorično zaukazuje ustanovitev javnega zavoda z nemškim učnim jezikom za otroke nemških starišev. Ob istem času se imajo uživotvoriti učni zavodi obojih kategorij — tako se je glasila koncizna naredba visokega ministerstva.u Verujemo, da je ministerstvo izdalo res to naredbo, a vprašamo, je li bilo treba izvajati jo na tak način, ki ne ugaja niti intenciji ministerstva ? Naj se g. Šuklje nikar ne sklicuje na šolo v Li-berci, kajti nikdar bi se ondu ne bilo odredilo, da se morajo, dokler češke šoleni, vsi nemški učenci poučevati v Češ čini. V Ljubljani pa, kjer je v preteklem letu bilo na mestnih deških in dekliških šolah 89 nemških 1462 pa slovenskih otrok, uvel se je ta vratolomni eksperiment v g. Šukljeja posebno zadovoljnost, ne glede na to, da je mestni zbor še le pred par meseci izjavil, da takoj sezida nemško šolo, ko bi se to zahtevalo vsled istinite potrebe in dotična gospoda imela je toliko hitrico, da vsled „koncizne naredbe" ministerstva mest-nemu zastopu niti ukazala ni, da se mora nemška Šola otvoriti, ampak kar na vrat na nos uvela se je nemščina. Ničesar druzega se ni storilo, nego stavilo se je 5 statističnih vprašanj na mestno županstvo in za odgovor določil se je kot zadnji obrok IS. dan Julija t. i. Ker se je pa gospodi menda mudilo, neso počakali, da doteče tu obrok, ampak v 12. dan julija t. 1. izdali sc že omenjeni odlok, kar je vsekako resnega premisleka vredno. „Kedo je kriv?" povprašuje sedaj s hlinjeno naivnostjo najnovejši dnevnik. Kdo drugi, nego tisti, ki tako vpraša! Iz gorečnosti, s katero to naredbo zagovarja, sme se vsaj tako sklepati, zlasti pa, ker ni prvi pot, da se tako iskreno poteza za Ljubljanske Nemce. O realki bil je govor, ko je g. Šuklje prvikrat elegantni svoj rapir potegnil za zatirune Nemce, sedaj pa je zopet povodom omenjenega odloka ;.n umestno spoznal, zagovarjati nemški živelj, da si do sedaj še nikdar in nikjer nesmo čuli, da bi ga bili Nemci izbrali svojim zastopnikom, marveč volili so ga pre potrpežljivi slovenski prebivalci dolenjskih mest in sicer na podlagi na rodne g u program a. A za svoje volilce in njih slovenski značaj se menda malo briga, kajti njemu ni za stvar, njemu je le za osobo, kar je baš v članku „kedo je kriv?" sijajno dokazal. Kakor v znani basni o volku in jagnjetu na potoku, hotel je vso krivdo navaliti na šolski odsek, v katerem je lani še on sam predsedoval, v katerem pa sede sedaj drugi možje, takozvani radikalci, „Narod"-ovi in „Slovanovi" pristaši. Tem je hotel jedno zasoliti, a spodletelo mu je, kajti šolski odsek mu nema niti najmanjše krivde, ker ni dobil v roke niti „koncizne naredbe", niti osodepolnih „ubogih petero vprašanj", niti senzačnega odloka. „Elegantni rapir" mahal je torej po praznem vzduhu. Tudi zabava! Ker je po tem takem Šukljeja trditev, da je šolski odsek to zakrivil, neosnovana, bosa, ali še določneje povedano: navadna laž, ker drugega nikogar ni imenoval, kateremu bi se omenjeni odlok LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Častenje prednikov. Častenje prednikov je podlaga vsega nravstvenega življenja kitajskega. Prednike častiti mora vsak Kitajec, kakor kristijan moliti. Vsaka rodbina časti svoje prednike. Če je rodbina bogata, je shodišče, kjer časte prednike, veliko kakor cerkev, v njem biva vedno duh rodbine, kakor sveti ogenj. Stene shodišča so pokrite z napisi, kateri ne naštevajo eamo imen prednikov, temveč tudi njih zasluge in naslove. Ti brami neso nič druzega, kakor žilišče prednikov. Oh določenem času shajajo se vsi člani rodbine v hramu prednikov, da časte njih Bpomin. Častenje prednikov je jednako razširjeno v vseh razredih prebivalstva. Smrt ne uniči sorodstven zveze, a jo se le posveti. Pri nas pokojnikov nikdar ne pozabijo. Hanjke pozabljati je zapadna navada. Tu se ohrani samo spomin ijudij, ki imajo velike za- sluge za držalo, o prednikih „sploh" pa nič ne vedo. Redko dobiš rodbino, ki ti ve po imenu kaj povedati o Bvojera pradedu, še redkeje ti vedo kaj povedati o prababic*. Jaz sam sem slišal, kako so se norčevali iz umrših prednikov, — to je zanimljiv znak noveje civilizacije, prednike nazivljajo „starce" in dajo tej besedi nek poseben zaničljiv pomen. Ubogi stari! vas ceuijo manj, kakor star porcelan ali preproge. Nikdo se ne spominja brezštevilnih imen, nacrtanih na grobnih kamenih. Bil sem že na pokopališčih. Kak žalosten prizor nam predstavljajo. Od časa počrnele imortelke krase stare gomile, nikjer nesena videl svežih cvetlic. Proklinjal sem te imortelke, — te cvetlice brez duha in svežosti; one nikoli ne oveno in neso nič druzega kakor simbol licemerstva! — Mi pokopujemo svoje pokojnike na visokih gorah, ki obdajajo naša mesta. Navadno si prizadevamo izbrati najvišjo goro, da bi bile gomile bližje neba. Grobni spomeuiki naših prednikov ohranijo se na veke sredi neumrljive prirode. Slovesno častenje prednikov je v Kitaji dve-krati v letu spomladi in jeseni, ta dva obletna prnzd-nika zbere se vsa rodbina. Ti člani rodbine, kateri pridejo od daleč, nastanejo se v kočah, postavljenih poleg zbirališča, v kojem časte prednike; pri bogatih rodbinah ta zidanja dosežejo ogromni obseg; drugi čas se pa ti prostori porabijo za šole, in ker se ti hrami navadno stavijo zunaj mesta, se po leti rabijo tudi za počivališča. O ženitvah, in kadar kdo napravi izpite, tudi rodbinn obišče svoj rodbinski hram prednikov in deli ž njimi svojo radost. Car časti spomin državnikov, ki so izvrstno opravljali svoje dolžnosti; ou jim ne postavlja kipov, ampak zida na njih gomilah hrame, v katerih potomci slavijo prednike. Ob letnem slovesnem spo-minanji ne prihpjajo v te hrame samo sorodniki umrlih dostojanstvenikov, ampak tudi carjevi odposlanci. Na vsakem hramu je nadpis, ki nam pripoveduje ime in naslov dostojanstvenika, pa tudi njega zasluge za državo. Pa podobno čast skazuje car v jako redkih slučajih. O otrocih. V Evropi so razširjene jako strašne vesti o položaji otrok v Kitaji. Nekateri se celo predrznejo trditi, da so videli, kako snini roditelji mečejo bvojr otroke živalim, da jih požro. TEvropci verujejo tem zarezal na rovaš, ker deželoi šolski svetniki z vso odločnostjo zanikavajo, da bi bili kdaj kaj tacega sklenili (in ol> jednem protestujejo, da bi bil deželni Šolski svćt a podredje no oblastvo v vBa-kem o žiru*, kakor Šuklje ući), ker je vsa ta zadeva zavita v nekako mistično temoto in ni možno razumeti, zakaj je bila zaradi „ubogih petero vprašanj" zaradi „m r vi ce statističnih dat*, tolika nujnost, da se niti prvemu faktorju, mestu Ljubljanskemu ničesar naznanilo ni, zahteva j;-vuo mnenje iu žaljeni čut naroda, da se njega zastopniki na m erodaj nem mest u oglase in z vso odločnostjo zahtevajo pojasnila, ter skrbe, da se omenjeni odlok kakor hitro mogoče razveljavi. Tu gre za našo mladino, „nado bodočnosti". Gosp. Šuklje se sicer .porogljivo nasmehne*, ko čuje obrabljeni izraz „o nadi bodoči.osti", mi pa moramo z vso vuetostjo skrbeti za naš naraščaj, kajti „porogljiv smeh" imamo samo za specijalon slučaj, ko se nuinreč spominjamo, da smo v gotovo osobo stavili svoje nade, a bili tako kruto varaui. O živinskih „potnih listih". Glede tega vprašanja, ki je baš na dnevnem redu, dobili smo iz poslaniških krogov in sicer od moža, ki ima izredne praktične skušnje in jako bistre nazore, naslednji, vse pozornosti vredni sestavek : „Kakor razvidno iz deželnoodborovega poročila, bo občine za izdavanje živinskih polnih listov pobirale takso od 5 do 10 krajcarjev, ter jo potroševale deloma za nakup potnih listov, v ostanku pa za občinske pottebfičine — in sicer toliko časa, dokler je ministerstvo izrtklo, du občine ne smejo zahtevati višjega plačila, nego kar zadostuje za povračilo tiskovnih btroskov, tako, da se seduj pobira za vsak živinski potni list malenkostim taksa dveh krajcarjev. Ta taksa, ki se plačuje za izdavanje živinskega potnega lista, ne pa za ogled živine pred izdavanjem potnega lista, se je tako udomačila, da je po mojem mnenji skoraj težko jo povekšati, ker se v normalnih časih, - kadar je namreč živina v domučem in sosednjem okraji zdrava — navadno ne ogleduje živina pred izdavanjem potnega lista, ampak se živinski potui list napiše biez vsega ogledu; ogled po strokovnjaku (c. kr. živinozdravniku) Be še le izvi uje pri ustopu živine na sejmišče, — tuko se j ravna — kolikor je meni znano — po vsem Kranj- j skem. Sicer je po mojem muenji dvakratui ogled j živine, namreč pred izdavanjem potnega lista in pred uhodom na sejmišče, neizpeljiv, zlasti v velikih občinah, katere izdavajo na leto čez 2000, podaljšujejo pa čez 1000 potnih listov; koliko dragega časa bi gospodarji zgubili, ko bi morali za vsak potni list svojo živino prignati do daljnega občinskega urada, mi pač ni treba posebej razlagat1.. Za županstva, obložena s premnogimi posli, in za posestnike bi bila olajšava, če bi po več krajih občine umni gospodarji ta posel smeli opravdati, kar bi morala vlada v posebni okrožnici občinam objaviti, ker je mnenje razširjeno, da se smejo živinski potni listi izdavati samo pri občinskem uradu. Seveda bi mogla ta okrožnica odločno jasna biti, tem bolj, ker celo vrhovna administrativna oblast, miui8terstvo notranjih zadev, jedno in tisto stvar je-denkrat Černo, drugikrat pa belo raztolmači, v jedni in tisti stvari dvojno, ravno nasprotno stališče zavzema — vsaj jaz imam ta utis, če berem pa prvi strani deželnoodborovega poročila, da po ukazu c. k. ministerstva notranjih zadev z dne 22. julija 1882 spada izdavanje živinskih potnih listov in ogled živine mej občinske dolžnosti »izročenega področja** na tretji strani pa ravno nasprotno, nda vsled ukaza ministerstva notranjih zadev dne 16. junija 1883 spada izdavanje živinskih potnih ter ogledovanje živine mej občinske dolžnosti lastnega področja". Tudi je želja opravičena, da bi nadzorovanje živinskih sejmov vsaj v normalnih časih izvrševali cenejši izvedenci (mesoogledniki, domači živinozdrav-niki) nego drago plačani c. k. živinozdravniki, ki samo za jeden sejm dobivajo do 16 gld. plačila, tako da to plačilo presega pogostem štantnino, da morajo tedaj občine doplačevati primanjkljaj iz občinske blagajnice; še celo v tem slučaji, so prisoja živinozdravniku plačilo, kedar je sejm doma na uradnem sedeži c. kr. Živinozdravaika, dočim nobeden drugi uradnik ne dobiva odškodnine za tako imenovana „ ioco-poslovaoja." Nnpravil sem te kratke opazke da bi visoka vlad* izvrševanje omenjenih poslovanj cenejše urav nala, ter na ta način občinam in gospodarjem mnogo nepotrebnih stroškov prihranila." Deželni zbor kranjski. (IV. seja 19. septembrn.) Izroči se več petci j, mej drugimi: peticija Ljubljanskega mestnega odbora, noj bi deželni zbor obravnuval in vsprejel, novi mestni statut. Deželni glavar hoče izročiti mestni statut v pretres iu po ročanje upravnemu odseku. Poslanec župan g. Grasselli pa omenja, da predmet spada sicer mej upravne stvari, ali ker ima upravni odsek z drugimi stvarmi že dovolj posla, predmet mestnega statuta pa je jako obširen, naj bi se isti izročil posebnemu odseku sedmih udov, kateri se ima voliti koncem seje. Poslanec Dežmau se temu predlogu protivi, češ naj se ravua po dosedanjej praksi in mestni statut uroči deželnemu odboru v pretres in poročanje. Poslanec g. župan Grasselli pravi, da, ko bi se vsprejel predlog g. predgovornike Dežmana, bi se vsa stvar le zavlekla, to je tudi jediui namen protivnemu predlogu. Ako bode potreboval odsek, kateri se izvoli za pretres mestnega statutu, še posebnih dat, se bodo iste potom deželnega odbora že dobile. Pri glasovanji Be ovrže predlog g. Dežmana, iu vsprejme se predlog g. poslanca Grassellija. Deželni predsednik g. baron VVinkler predloži vladni predlog o pogozdovanji Krasa. Gospodu baronu Apfaltrernu dovoli Be dopust za 8 dnij. Poslanec g. Luckman stavi z drugimi nemškimi poslanci jako osorno pisano interpelacijo do c. kr. vlade. Že letošnje leto dne 29. maja so udje kranjske hranilnice v Ljubljani sklenili ustanoviti nemško ljudsko šolo v Ljubljani in v ta namen vo- pripovedovanjem, in žrtvujejo velike svote denarjev za odkup nesrečnih otrok. Jaz hočem povedati resnico. Ljubezen roditeljev do otrok je jednaka po VBem svetu. To je prirojeno čuvstvo človeka, in Kitajci ne dolnjo nobene izjeme iz občnega pravila, Res se nahajajo nekatere sprideue osobe, ki v popolnej nezavednosti ali z namenom, skriti sledi prestopka, zavržejo revno bitje, ki se je ravno kar rodilo, pa ua take slučaje se je oziralo v vseh zakonikih, kateri se pa pripetijo v Evropi ravno tako pogostem kakor v Kitaji. Revščina, pregreha in strah peljejo povsod k istim posledicam. Željo K taj cev iznebiti se svojih otrok, je lahko umeti, govore ne kateri, ker je število novorojenih gromadno vzlic Btrašnej revščini. Ta argument je lažnjiv prav v korenini: revščina pri nas ni tako velika, da bi na njo kazali s prstom, rasen tega je pa več načinov pokroviteljstva revnim otrokom. Pred vsem kaznujejo zakoni detomor, kakor umor bližnjih sorodnikov; dalje država na svoj račun skibi za nojdence. Privatne osobe tudi s svoje strani pomagajo revnim otrokom. Ustanavljajo za nje odgoj ališča v katerih najdejo zavetje in varstvo. Poleg tega je pri nas zakon, ki nagrađuje babice, katere priueso najdeno dete ali odkrijejo detomor. Naši zakoni so jako strogi: za zločinstvo se ne kaznuje samo osoba, ki je je zakrivila, ampak tudi glavar rodbine in bližnji sosedje, prvi kakor neposredno odgovorni, poslednji pa kakor soudeleženci. V prejšnjih poglavjih sem že povedal, da Be povekšanje rodbine pri nas ne smatra za nesrečo. Posebno pa gledajo na otroke moškega spola, kajti po njih se podaljša rod. Redkokedaj se sliši o detomorih v mestih, kjer so sredstva za življenje obilnejša, kakor v vaseh. Pa zato je v vaseh nek običaj, ki ima jako dober upliv na odgojo otrok, zlasti deklic. Ko se rodi dete moškega spola, mu po navadi takoj izbero bodočo ž6uo. K sosednjej rodbini vzamejo malo dekletce, in je vzgojujejo isti čas in v isti hiši z njenim bodočim ženinom. Izgojuje se kakor član iste rodbine. Pa je še tudi nek drug sposob, da Be revni roditelji izognejo pomanjkanja in zagotove bodočnost otroka ženskega spola — to je, da prodajo otroka v bogato rodbino, v službo. Beseda „prodaja" draži delikatno uho in spo- lih 100.000 gld., poleg tega pa darovali 50.000 gld., da sozidajo delavcem v Ljubljani cena stanovanja. Ta dva sklepa kranjske hranilnice odobravalo je veselo vse prebivalstvo Kranjske. (Občni oho-klici narodnih poslancev.) Kranjska hranilnica ima rezervnega zaklada 1,423.011 gold. in tuli lansko leto je imela do 141.000 gold. dobička. Torej je bil prej navedeni sklep strogo v smislu §. 20. hranilničnega regulativa. Čudno je torej, da v štirih mesecih še ni došlo potrebno potrjenje vlade. Misli se v obče, da so uplivale na vlado divje strankarske strasti (wilde Partheileidenscbaften) in tako je vlada navalila nase sum, da odobrenje zaradi tega brez vseh uzrokov zavlačuje. Interpelantje konečno vprašajo, kateri so uzroki, da se dotični sklepi tako izredno dolgo ne potrde in kdaj misli c. kr. vlada iste potrditi. Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da bode na stavljeno interpelacijo odgovoril v prihodnji seji dtželuegu zbora. (Dalje prih.) Politični razgled. Uotranje dežele. V Ljubljani 24. septembra. Predvčeraj sta bila v Pesti avstrijski in oger-ski ministerski sovet, v katerih se je posvetovalo o predlogah za delegacije. Včeraj je bil skupen ministerski sovet. Nemški l;beratni listi se jeze, da češki deželni zbor ni izročil Herbstovega predloga o omejitvi okrajev po narodnostih posebnemu odseku, um-pak odseku za občinske in okrajne zadeve. S tem je namreč izrekel deželni zbor, da je to navadna administrativna zadeva. Nemci so jej pa hoteli dati velik političen pomen. I a Herbstovega dolgega govora pa tudi lahko posnamemo, kaj je gnalo njega, da je predlagal upeljavo takih okrajev. S tem on pač ni nameraval napraviti miru mej narodnostmi, vsaj za to so liberalci poprej imeli dovolj časa, ko so bdi v večini. Trsti del njegovega govora, ki se tiče sprave obeh narodnosti, je bil le zato, da se pravi namen tega predloga zakrije. Glavna stvar leži v teh besedah vodje ceskih Nemcev, da se mu nerazumljivo zdi, da bi uradnik v nemških okrajih moral češki zuati. S tem se hoče tedaj mimo to doseči, da bi se Nemcem ne bilo treba učiti češčine, ako hočejo nastopiti kako javno službo. To ravno bi pa utegnilo imeti za Čehe slabe posledice. Ker ni misliti, da bi N mei bili zadovoljni s tem, da ostanejo v službi samo v prvej instanci, bi se morale druge instance tako uravnati, da bi pri njih mogli nastaviti take uradnike, to je pa samo mogoče, ako se razdeli deželno in višje deželno sodišče, ter namestuija v nemški in češki oddelek, ali pa če se ti uradi skoro popolnem ponemčijo. Prvo bi peljalo k ndministrativnej delitvi češke kraljevine, poslednje bi pa ponižalo češko narodnost. Zato se ni čuditi, Če bodo Čehi ugovarjali Herbstovemu predlogu s svoiega stališča, če tudi je popo nem opravičen na prvi videz s stališča narodne jednakopravnosti. Predvčeraj je v gališltem deželnem zboru grof Diireduszvcki utemeljeval svoj predlog, da se premene nekatere določbe deželnega šolskega zakona. Njegov predlog se po večjem ujema z novo šolsko novelo, sklenjeno v državnem zboru, zato je upanje, da bode ta aakon tudi dobil sankcijo. V svojem govoru je ta poslanec obžaloval, da so pravice dežele, kar Be tiče šolstva, tako omejeue. Upali smo, rekel je, du se bode kompetenca deželnega zbora razširila tudi ua srednje šole, pa se še v zadevi ljudskega šolstva krati. V BoMiii in Hercegovini je sedaj novačenje. Predvčeraj je bilo novačenje v Serajevu za mesto, včeraj pa za okraj Sarajevske okolice. ------ ' — s minja nekoliko na rabstvo, v resnici pa ni nič tacega. Prodani otroci žive pri rodbini, ki jih je kupila, le do polnoletnosti. Kadar bo polnoletni jim dajo doto, jih omože, ter postauejo svobodni. Ženske prodane v otročjih letih, uživajo vse pravice, katere jim gredo po materi, iu njih rojstvo jih nikakor ne onečaščuje. Ta običaj je prej priporočanja kakor graje vreden, ker lajša življenje mnogoštevilnim rodbinam in zabranjuje detomore. V Kitaji je, kakor povsod, mnogo rodbin, katere drže vse otroke doma in za nje ljubeznivo skrbe! Mati, ki gre delat na polje, vzame sabo dva otroka: jedoega priveze na ramo, druzega pa v gube svoje obleke, — in ona se smijata ptičkom, ki letajo okrog njih, tedaj ko mati težko dela. V večjih mestih videl sem večkrat otroke v obešenih jerbaščkih čakati, da se povrne mati. Dal mnogo težav in nevarnost i) prinaša revščina; ona ne pozna teh ugoduosti, katere daje bogatsvol Inozemski misijonaji osnovali so pri nas mnogo bolnic iu šol. Ti zavodi skazujejo mnogo dobrot ubogim razredom, in jaz ne bodem kritikoval naprav, ki dajo dobrote. (Da\je prih.) Viiairjc tlržave. V Bruaelji izhajajoči „Nordu, ki je v zvezi z rusko vlado, pravi, da je shod treli cestarjev v Skierniewicah Blovesno utrdil mejriarodni uair. Posvetovalo se je, kako utrditi splošno varnost iu blagostanje nasproti anarhističnim atentatom, in kako preprečiti, da kaka vojna ne bode rušila miru. Zato 80 pa tudi vsi evropski listi razen revolucionarnih z veseljem pozdravljali ta shod. — V oficijalnih turških krogih so tega mnenja, da je -hod treh cesarjev bil obroen proti Augliji, zato jih je pa tudi jako razveselil. Najbrž bodo pa Turke nade tudi sedaj goljufale. V vzhodnjej RumeliJI sli sedaj dve stranki. V provincijalnim sobranji imeli so do zdaj večino Starobolgari, ki so privrženci prejšnjega generalnega guvernerja Aleko-paše in nasprotniki sedanjega. Privrženci Krestoviča se pa imenujejo Mlado-bolgari. Gaslo te stranke je neki: „Bolgarija za Bolgare!" I*apež je neki zaukazal, da se ustanovi v Žaudarmerijskej kosarni v Vatikanu za slučaj kolere bolnica V ta namen je dovolil jeden milijon frankov. Izjavil je, da bode v to bolnico hodil obiskavat bolnike. To naredbo cerkvenega glavarja razni listi različno tolmačijo. S človekoljubnega stališča moramo jo le odobravati, kajti še vedno je nevarnost, da se Btrašna azijska morilka preseli v Rim in tedaj bode ondu jako treba dobro urejene bolnice. Italijanska vlada hoče poprijeti inicijativo za urejenje mejnaroduih razmer. Minister Mancini opozoril je neki vlade, da je nujna potreba, da se napravijo mejnarodni sanitetni zakoni, ustanove mej-narodne bolnice ob Rudečem morji. JFraucoMlii ministerski predsednik Jules Ferry se vrne koncem tega tedna v P« riz. Misli se, da bosti zbornici sklicani na 21. dan oktobra. Danski državni zbor je sklican na 6. dan oktobra. Pričakovati je burnih sej. Liberalna opozicija bode vse sile napela, da vrže sedanje konservativno ministerstvo. Članek angleškega časopisa »Pall Mali Gazette" o slabem stanji vojnega brodovja ne bode ostal brez nasledkov. Veljavni možje angleški so se začeli baviti s to zadevo in premišljevati, kako bi se dalo temu odpomoči. Bivši pomorski minister Smith priznava v nekem javnem pismu, da je res, kar trdi omenjeni časnik, ter da je nujna potreba, da se takoj, ko se snide parlament, voli posebna komisija, da bode pretresovala to stvar in stavila nasvete. Avstrijski, nemški iu francoski zastopnik v Ka-jiri dobili so nalog v Bkupnej noti protestovati proti naredbi egiptovske vlade, da se ustavi amortizacija državnega dolga. — „Republique Francaise" misli, da je to naredbo izdala egiptovsku vlada na prigovarjanje angleškega nadkomisarja Northbrooka in hudo zaradi tega napada Anglijo. Dopisi. O«! dolenjske meje, v septembru. [Izv. dop.] V tistem času, gospod urednik, ko je bila v Kočevji za let. leto okr. učiteljska konferenca, pri-mahal jo je tja tudi „Šomošter iz Gr caric, ali: g. Johann PoBiiik auB Mažeru." — Ker ni slučajno nobenega odločenega referata imel („ergum" je imel n. pr. dva), izbral si je gosp. Johann „aus Mažern" — jednega na svojo pest! Pa ne, da bi dejali, gospod urednik, da Vam hočem „zbrigo" delati, — poslušajte me dalje kako je bilo še — v tistem času. Po skleueuej konferenci ter zaužitem kosilu namignil je „šomošter" iz Grčaric, ali g. Johann P. „aus Mažem" svojim Kočevsko-nemškim kolegom naj gredo ž njim v drugo krčmo v mestu, pa uzroka jim uij omenil, ali kaj hoče uzrok. Ti kolegi šli so tedaj ž njim v tisto gostilnico ter se zbrali pri polnih čašah vina in piva krog svojega kolege, ki je bil baš tedaj izjemno korajžen in „tidel", kakor že dolgo ne, kar je učiteljske „muke" v Grčarcah ua-se navalil si. Med to svojo „dobro voljo" in nemško družbo v krogu svojih nemških kolegov — pa privleče pre-cartaui „Johann aus Mažeru daha m" na dan cel pakelc neke prezanimive brošure, katerej naslov se glasi: „Zur Lage der Deutsheu in Krain." - (1884). To delce je razdelil potem „der geniale Lehrer aus „Mažern" — med svoje kolege, — izročivši vsa-cemu jeden eksemplar v premišljevanje iu lolažbo !... To, gospod urednik, je bolj natanko opisana tista nesprešana peteroperesna nemška deteljica, o katerej 8te v 20G. štev. „Slov. Nar.u douesli malo notico. O navedenem tem tihotapskem m pobalinskem rogoviljenji obavijestil je pa uekdo c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji, in gospod okr. glavar Hočevar pozval je tega vročekrvnega gosp. učitelja na odgovor in račun, ozir. mu zaukuzal, izročiti nemudoma vse ostale eksemplare emenjene brošure okr. glavarstvu, katero je — mimogrede povedano — ho telo na to gledati, da bi si učitelj Po s ni k vsaj ne prouzročil kaj hudega ... na duši ali na telesu! Nasledki temu pokazali se bodo po končanej preiskavi, katera itak ne izostane. Tako se tedaj godi „den Deutschen in Krain", du se je moral postaviti za-uje v bran med GrČar-skimi skalami živeči junak in „šomošter" Poznik, kateremu seveda ni povšeči, da so ga deli ravno anach Mažeru", wo die Lage eines deutschen Posnik, — eine durcbvvegs — bedauernsvviirdige ist! " — In tako je tedaj bilo. O tacih in jednacih „epizodah" govoriti dala bode še mnogo povoda ta dolgočasna jesen, ozir. „Die himmelschreiende Lage der Deutschen in Krain" — oder nein, — kbont a sein!" Vaš Dolenjski pohaj kovale c. Iz Pulja 22. septembra. [Izv. dop.] (Kralj Milan; — naše pošte; — italijanska kultura:) Kakor sem iz gotovega vira poizvedel, namerava srbski kralj Milan I. pred svojim odhodom v Srbijo obiskati Pulj. Pogledati si hoče najbrž tukajšnji stovenski peš-polk št. 97, ki ima njegovo ime, kakor tudi c. kr. mornarico in pomorski arsenal. Veseli nas, da bodemo mogli pozdraviti v našem mestu slovanskega vladarja, če ravno je Milan menda nekoliko pozabil na svoj slovanski poklic. Pogostem se čita o nerednostib na pošti, posebno pri razpošiljanji časopisov. Dasiravno bi tudi mi že davuo imeli dovolj uzroka, se pritožiti, smo vendar le molčali. Zadnje čase so se pa začele te nered-nosti tako pogostem ponavljati, da smo prisiljeni, se radi tega javno pritožiti. Posebno glede »Slovenca" ; jeden dan ga dobimo, drugi dan zopet ne, ne da bi bil konfiskovan. Ponedeljska številka je lepo romala v Ptuj, dasiravno je naslov lepo in različno tiskan desno „Pulju, levo „Pola, Istrien." Našo čitalnico je doletela posebna čast. Puljski pobalini — ne vemo ali bosonogi, ali v glace-ro-kovicah — so ji tablo in okna onesnažili z neko burvo, meneč, da so izvršili Bog-siga-vedi kak junaški Čin. No, jedno je gotovo: Kdor je bil tako trdovraten, da do danes ni hotel verjeti v duševno superjoriteto Italjanov, ta je od danes naprej o nji osvedočen. Ali pa tem junakom neso dale mirno spati lovorike, katere Bi nabirajo njihovi bratci v Gorici, ki jednako kvarijo slovenske firme. Slobodno jim, vsak si išče one zabave, katera je primerna njegovi izobraženosti. Toliko pa jim bodi povedano, da fakta ne bode nikdar s sveta spravili: da Istra so bila, so in bodo na vekov veke slo-vunukii tla. — č. Iz Orelika 21. Beptembra. [Izv. dop.] (Odgovor „Slovencu" št. 210 dne 12. se p t.) Gospodje podpisovalci trdite, da neste bralci »Slovenskega Naroda", zakaj ne? In kako potem veste, kaj je v njem'? Vaš dopisovalec je pozabil resnico izraziti: da neste bralci nobenega lista. Kar se tiče volitve, o njej gospodje podpiso valci ne morete in ne sinete ničesar izrekati, ker neste bili osobuo pri volitvi, naših govorov in odgovorov neste čitali! Torej, po kakem potu pridete v naš narodni tabor ? Dalje govorite, da se razžaljene čutite. Zakaj V Mi uesmo nobenemu čez Čast segli, resnico hočemo govoriti in trditi. G. Fr. B. ima domačijo v Orehku, toda z obširnim zemljiščem; poleg tega si prizadeva b svojim kmalu 2 leti trajajočim uradovaujem pri spoštovani trgovski hiši pošteno svoje premoženje povekšati; on se ne klati, in se mu ni treba klatiti po okolici, kakor vi z lažujivimi podpisi svetu pokazati hočete. Dalje pravite, da mu bolj gostilna kakor cerkev diši. To Vam vestno odgovorimo, da ga vidimo mnogokrat v cerkvi in v gostilni, če pa ste radu-vedni vedeti, katera mu bolj diši, svetujemo Vam, da se obrnete do njega samega, in gotovo Vam bode vse še bolje razložil nego Vaš sporočevalec. Gosp. S. je v svojem dopisu Bam trdil, da ga bodo Orehovci morebiti v prutiko postavili, kar smo mu pa zanikali. Človek, kakor ga Vi imenujete, kakor Vi mislite, ni za glavarja postavljen, da bi bil postavljen nad Vas, g. dopisovalec in podpisovalci, imeli bi gotovo trdo vajo ž ujim. Mi ne potrebujemo nobenega vodje; naš vodja je naša zdrava pamet. Vašim besedam o mojej dolžnosti odgovarjam za zdaj le to, da vsak pometaj pred svojim pragom in bode povsod čisto. Nuposled dovolite nam vprašati, kako je to, da ima Vaš dopis devet podpisov, ko jih je v resnici samo šest, ker trije podpisovulei so podpisani dvakrat pod istim imenom ? Morebiti ste jih prvič podpisali, potem pa še podkrižali, zato da bi stvar bila bolj verjetna in gotova, ali pa, da bi bolj držalo V Iz Kamnika 20. septembra. [Izv. dop.] Nekaka tišina zavladala je najedenkrat v našem Kamniku, dan za dnevom postaje bladneji in tujci, kojih se je bilo letos lepo število nabralo, bodi si, da jih je kolera k nam pripodila, bodi si, da jih je privabila romantična okolica Kamniška, zapustili nas bodo do malega, — le tu pa tam še kak tuj obraz, pa tudi ta izgine najpozneje v kacih dveh tednih, potlej bo pa začel pihati nam od planin hladen ve-terček, obli! ter poškropil nas prav krepko še par-krat hladen dež, — ter slednje zamrl nas — beli sneg. Toda pardon! gospod urednik, vsekako sem hitro korakal, hotel sem le povedati ter potožiti nekaj, in to je, da nas je zapustil občeBpoštovani in priljubljeni gospod mestni zdravnik dr. V a u po ti č, koji je celih 11 let bil neumorno marljiv pomočnik in skrben zdravnik Kanadčanom, zlasti revežem. Njegova prijaznost, postrežljivost in požrtvovalnost bila je daleč v celem okraji dovolj znana. Res čestitati moramo Postojincein, da zadobe v svojo sredo g. dra. \ a u potir a, kot c. kr. okrajnega zdravnika zlasti pa ondotnim revežem, ker bodo gotovo pri njem zadobili prijazno pomoč, ljudomilega očeta, v bolezni pa skrbnega, neutrudljivega zdravnika. Kam-ničanoin pa bo ostal v blagem spominu za mnoge in velike zasluge, katere si je nabral s svojim blagim srcem. Bog ga živi obilo let, ter obrani bo-lehnemu človeštvu v pomoč! Morebiti posije v teku časa tudi Kamniškim revežem, v katerih imenu pišem, solnčice mileje, ter ga pošlje v naše obližje, kjer bi ga mursikateri boluik radostno vsprejel. Domače stvari. — (Nemški otroški vrt v Ljubljani) se bode v kratkem otvoril in so v ta namen že najeti prostori v poslopji F. Mahr-ove hiše. Naši Nemci ne bodo štedili z novci, da bi nalovili kolikor možno slovenskih otrok v svoj otroški vrt. Pripravljeuega imajo dovolj denarja, da bodo otroke revuih slovenskih delavcev v Ljubljani preskrbeli s potrebnimi učili, skrbeli za hrano iu tudi za obleko in jih tako I bolj navezali ua svoj zavod, katerega so ustanovili l le v ta namen, da bi slovensko deco ponemčevali I pri korenini. Kaj pa storimo mi Slovenci? Za vse drugo nas je skrb, na kaj tacega niti ne mislimo. — (Praška „Poli tik"), za Skrejšovskega tako izvrstno uredovana, krenila je v zadnji čas popolnem s pravega pota. Ii Ljubljane donaša dopise, ki bi bili dostojni le najnovejšemu dnevniku, v dopisih iz Z igreba pa jc popoluem madjarouska in nasprotna prizadevanjem hrvatskim. Kar „Politik" o Hrvatih piše, to vse bi Tisza podpisal brez najmanjšega ugovora. „Politik" izgubila je vso svojo nezavisnost, slovansko solidarnost pa izbrisalu iz svojega programa, tako da prav britko pogrešamo nekdanje „Tribtiue" in želimo, da bi se ustanovilo kako novo glasilo. — (Slovenske plakate) trgal je z zidu privatni pisač Kari H e iger, a na Turjaškem trgu zasačilo ga je mestno redarstvo pri tem poslu, s katerem je hotel kazati svojo nemško omiko — (Iz Zagreba) se nam piše v 22. dan t. m.: Naše mestno predstojništvo proglasilo je nekako obsedno stanje. Vse hiše morajo ob 9. uri biti zaprte, navadne krčme ob 11. uri, hoteli, kavarne in druge ob 12. uri. Mladoletni delavci, vajenci in posli ne sinejo po 8 uri več iz hiš. Prepovedauo je zbiranje, popevanje po ulicah in trgih. Ko bi pa te iu jednake naredbe še ne pomagale, obljubljena so v omenjenem proglasu še strožja sredstva. — Urednika „Slobodi" g. Ivana Krajač-a so zaprli in sod-nija je zapor potrdila. — (Dobra kupčija z o v o Č j e m. ) V spod-njej Štajerskoj opazujemo že nekaj let sem izredno živahno kupčiio z ovočjem, sosebuo z jabolki, katera izvažajo kupci v Nemčijo. Tudi letošnja doora letina privabila je zopet obilo nemških kupcev k našim sosedom, pri katerih so pokupili že skoro vse boljše pridelke. Zdaj pa prevažajo cele vagone napolnjene z lepimi jabolki v Beroliu, Draždane, Vra-tislavo, Hamburg, Štetin itd. Tudi v Gradci se je ustanovilo na poziv grofa Attemsa društvo za kupovanje in prodajo jabolk boljše vrste in to vsprejem-lje ponudbe iz vseh krajev. Zdrava in brezmadežna jabolka plačujejo Graški kupci izimši stroške /a pre-vožnjo iu posodo kilogram po 8 kr. — O južnej Štujerskej pisali so nemški strokovni listi že pred leti: „daa Obstland d*er Zukunft-. Kakor ?ae kaže, Brnelo bi ae reči: „Obstland der Gegenwartw. — (Veselo gostovanje) bo imeli hlapci g, Ranzingerja, špediterja na Dunajski cesti. Ukrali 80 mu dva soda piva iz kleti in je žid&ne volje popili. Ko je gospodar zvedel o tem gostovanji, pognal je pivske brate s stoloravnateljem vred iz službe. — (Pri občinski volitvi v Mengši) v 22. dan t. m. so voljeni: Leveč, Funtek, Dornik, Sirola, Jare, Bokalič, Janežič, Mih. Stare, Anton Skok, Vidali, Zeneič, Žerovnik. — (Poštarski defraudant) 19letni Henrik Heine iz Črnomlja, dobil je službo poštnega ekspeditorja v Beli Peči, z ne ravno briljantno plačo 20 gold. na mesec in prostim stanovanjem. Sam predsednik g. Kapretz je opazil pri obravnavi, da je to jako mala plača, a nazadnje pri skromnem življenji bi se dalo že izhajati. A vse drugače naš junak. Že zgodaj je 'pričel po Ljubljanskih gostil-nicah gledati v oči lepih natakaric in čestokrat je tudi iz Bele peči pridrdral z železnico, če tudi le za kratek čas, uživat veselja svetovne sladkosti. Za take zabave je pa bilo 20 goldinarjev na mesec premalo. Henrik Heine je tedaj po znanem izreku: „ VVozu denn in die Ferne schv/eifen, das Gute liegt so nah!u svoje posojilne operacije zvrševal kar v blagajnici c. kr. pošte v Beli peči in tako zginilo je v dobrih 6 mesecih 1601 gld. S 600 gld. napotil se je preko Trbiža in Dunaja v Hamburg, da bi jo popihal v Ameriko in tam poskusil srečo življenja. A preradovedna policija v Inki v Hamburgu je natanko ogledala potni list in po tem ogledu ubežnika, ki je bil že 30) mark dal za karto v Ameriko na barki prijela in ga, namesto v Ameriko poslala nazaj na Žabjak v Ljubljano. Porotniki so ga, krivega spoznali in obsojen je bil na jed no leto ječe. — (Parna tramvajska železnica na Reki.) Kakor Be poroča z Reke, namerava vodstvo c. kr. priv. južne železnice napraviti parno tramvajsko zvezo mej Reko in Abacijo in jo v ta namen že naročilo, da se sestavi dotični proračun o troških za to železnico. — (Vabilo k Blavnosti), katero priredi Ptujska Čitalnica v 5. dan oktobra t. 1. v svojih proBtorih »Narodnem domu" v proslavo 20 letnega Bvojega obstanka. Vspored: 1. Zajec: „Večer na Savi", moški zbor. 2. Deklamacija. 3. Govor; govori gospod čitalniški predsednik. 4, A. Leban : „Kisika sladka", mešani zbor. 5. Nedvčd: „Pozdrav", moški zbor z bariton-solo. 6. A. Leban: „Dijaška", moški zbor. 7. Gerb'ć: „Slavčeku", za ženski čvc terospev. 8. F. S. Vilhar: „Ukazi", bariton-solo s sp remije van jem na glasoviru. 9. G. Ipavic: »Savska", moški zbor. 10. A. Forster: „Vodnikov venec", mešan zbor s spremljevanjem na glasoviru. Začetek ob 8 uri zvečer. Odbor. — (Popruvek.) V petem odstavku včerajšnjega n Poslanega" se ima čitati: „Ne, proti takim bolestuim izrodkom se ne bomo obračali." Kuko lepo Be to sliši! Kako kriatijansko! Vse drugače, nego ono Vašega mojstra, gosp. dopisuik: „bil sem brez-oziren v boji — priznavam — vojaku podoben, ki pardona ne prosi, a ga tudi ne daje." l,ek v dober kap. Bolujočim na želodci priporočati BO pristni „Moll-ovi Seidlitz-praški", kateri imajo poleg nizko cene najboljši lekarski uspeh. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuclilauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izredno Al oll - o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (690—9) Tujci: dne 23. septembra. Pri .s i u iiii: Kossi z Dunaja. — Lovvonthal iz Trsta. — Thinna iz Postojine. — Kaindl z Dunaja. Pri Uuh.l : Krnst, Nowotny z Dunaja. — Pirker, Rysam iz Kočevja. Umrli so v EJ ubijani: 22. septembra: Ciril Zabukovec, girnnazijalec, 19 let, Dunajska cesta fit. 15, za jetiko. — Pavla Skalar, klobu-čarjeva hči, 10 mes., Poljanska cesta št. 18, za božjastjo. V doželnej bolnici: 18. Bentembra: Janez Arhar, gostač, 52 tet, za edemom v možganih. 19. septembra: Barbara Traven, gostija, 70 let, za kroničnim katarom v črevesu. 20. septembra: Karol Kermec, delavčev sin, 3 nro, za plućno atelektoso. 21. septembra: Marija Kermec, delavčeva žena, 37 let, za jttiko — Barba Traven, gostija, 70 let, za kroničnim katarom v črevesu. — Janez Ravnikar, pisar, 36 let, za mrtvoiiiloni. 22. septembra: Lorenc Petkovič, gostač, g-, |erj za vodenico. Meteorologično poročilo. i Čaa opazovanj a Stanje barometra v mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mi krina v mm. ■ eo 7. zjutraj 2. pup. 9. zvečer 739 24». 739 14 mm. 73990 m. + 13-4" C + 21 8" C -|- 1« 0"C si. svz. sj.jz. 8l. jz. jas. obl. jas. 510 mm. dežja. Srednja temperatura ■+- 171°, za 3-2° nad nonnalom. Tržne cene v I juhljanii dne 24. septembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . • Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, . . . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Kiompir, 1O0 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh frifien , . . n povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišče....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . a mehka, „ , , . gld. kr. 6 50 5 53 4 39 2 92 4 87 5 3 5 20 8 _ 8 _ 8 50 2 67 — 96 — 82 — 68 — 74 — 85 — 3 — 8 — 64 — 70 — 66 — 32 — 50 — 17 1 60 1 51 7 50 4 80 dnš 24. septembra 1.1. (Izvirno telegralično poročilo.) Papirna ren a . . . ..... 80 glđ. Srebrna renta .... . . 81 , Zlata ren ... .... . . 103 „ :">" „ marčna renta......... 95 , Akcije narodne banke ..... 849 , Kreditne ukcije ...... 287 , London . ..... . 121 , Srebro ........... — „ Napol.. ........... '' , U. kr. cekini.... . . 5 „ Nemške marke ..... t0/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne Brečke iz 1. 1964. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ugraka zlata renta 6°/„..... Št. 15.203. 59 124 171 104 122 92 „ papirna renta 5°/0..... 88 6% štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 X' n.li. obč. avstr. 4l/i°/o zlati zast. listi . 121 Prior, oolig. Elizabetiue zapad, železnice 109 Pri-jr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke......100 gld. 176 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 Trnmiuway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 213 60 70 90 80 90 60 66«/, 77 65 50 75 50 60 75 65 25 50 50 75 75 Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i kas izkusau liek proti trajnom kašlju plućevlne I Želudca bolesti grkljana i proti mčiiernlm kataru, III \ It K MATT0N1JA Karlovi vari i VVidn. (15—29) © p ft ~ Fin med v satovjih se dobiva pri (557—7) Oroslavu Dolencu V i j m »i I j ii i. V Olotllllisšliill ii li« .i li. *«».'>. septembra c1o|»<»Iu9eai»lto In /.iuiNa^ sezono priporoča najstarejša in v naj boljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a ■v ZE3rm.-ui. (ustanovljena v letu 1822) : Volneno blago, Umski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. lilitgo xa zimttke suknje v vseli barvah iu vsacega dela, po gld. 8.60, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Xii|iiovi'jša potlklntlu za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. Elegantno blago zu lilače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleški |iopolui plnltli, 3'/i metra dolgi in 1 meter 60 cin. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga snknu vsake baze za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilarde iu vozove, sukna sa gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko. Hlago so pošilja samo proti poStnemu povzetju ali predplači. Pnšiljntvo nad 10 gld. vrednosti poštnine prosto. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom Knijiiskiin mio jutrom- — Normalno blugo za obleko, normalne potrteljake iu potul-Ake odeje« sistemu tir. 4JiiHtiiva JUger-jn v si u 11i-1 n. v bogatoj izberi. (543—5) Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiakarne". 2737 7460 86