•»•d.u o
day»
V
TA
LETO-YEAR XX.
wmmmmmmm—m
DUSTRUSKA
predsednik» bratovščin železni ¿kega strojnega osobja «ta s svojo kritiko zadela žebelj na
glavo.
Cleveland, 0. — Al Johna ton, predsednik Bratovščine železniških strojevodij, in D. B. Robertson, predsednik Bratovščine železniških kurjačev, sta s svojim komentiranjem poročila, ki so ga izdale cerkvene in druge organizacije o stavki kurjsčev in strojevodij na* Western Maryland železnici, zadela smeri ško industrijsko strukturo i srce.
"Ves sistem je prevara — zlo-Čest načrt, po katerem dobita pošteno delo in zvesto službovanje za plačilo, da je vedno bolj odvisno od dobrotvorstva, ako delavske pravice lahko pogasijo kot se norčuje Western Maryland železnica, Rockefellerjeva prevažalks premoga, iz njih. Tak je komentar obeh predsednikov.
Odbor za preiskavo stavke je pronašel, da je izporu v mesecu oktobru leta 1925 sledila stavka, (i še traja. Ta železniška druž-)a ni hotela priznati mezde, ki
0	je priznala vsaka* železnica )rvega razreda. Družba obratuje železnico s stavkOkazi, katerim je priznala starostne pravice, ki so jih uslužbenci na stavki zaslužili z deset ali pa dvajsetletnim službovanjem. Ta železnica je dslje skušala «roje vpokojene strojevodje in kiifrja-w^prifttMtif ds flUvkoUnjir Njim je pridržala penzlje skoči eno leto, a penzljonistl so ostsli zvesti svojim tovarišem in niso hoteli stavkokasiti.
O sedanjem sistemu pravita predsedniki na nekem drugem mestu Če bi močan človek ns cesti pretepal pohabljenca, bi gs ljudje pograbili in pretepli. Ali lahko trdosrčen podjetnik z biro požene starega vpokojencs nazaj na delo, pa ga nihče ne ošteje ?
Poročilo, ki so gs podale cerkvene organizacije pa prsvi: Western Maryland železnica zs-Rfovarja svojo zadevo ns ppdlagi zakona džungle, po katerem odločata moč in ptovsra. .
Koncem svojega komentsrjS pa pravita predsednika bratov-ttin, da se bo železniško strojno osobje poalužilo stavke kot »vojega zadnjega obrambnega redstva, dokler bode ta ns železnicah te dežele vladali krivica in prevars, ds izvojujo avojo pravico.
McFaddeaova baaiaa predlogi sprejela
Stara irarda sprejela načrt, ki v* /daj h Cooltdgu v podpis.
Washington. D. C. — Senst J( sredo sprejel notorično Ksddenovo bančno predlogo
1	<1 glasovi proti 17. Via stara fr»r<ta je	glasovala za predlogo, ki jamči bankirjem i'" '»" lonce mesa zs nsdaljnih m let. Progrssiati so predlogo j'"J>ijali. Zakon gre zdaj v Belo 1,1 kjer jo Coolidge seveda lM"lpiše. »r—T^r.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE TTi^rg žr?(il^^j^rrsr	Chicigo, 111., petek 18. februarja (Feb. 18), 1927.
provlded for h oactlo» liet. A* of O*. S. ltlT, aatkorlsod oa Joao 14. !•!•,
Uredniški la upravalM
proatorl: SSIT S. Lewodate Ava
Off lee of Publication! «M7 South Uwndalo Ava Telephone. Rockwell 4MML

Aoooptoaaa far mailing at .p*cial rate of
líÍíiL16
kupni pododsok razpravlja o mezdi rudarjev
Zastopniki magna tov premog« in rudarske unij« so prepustili sporno vprašanje pododseku. Kaj zahtevajo premogovniški baroni.
Miami, Florida, 17. febr. — Mezdna konferenca organiziranih rudarjev in zasotpnikov baronov premoga je včeraj stopila v drugi štadij. Snoči je bil izbran skupni pododsek, kateremu je poverjena naloga od obeh strani, da izravna diference, Če je mogoče. Pododsek bo vodil zaslišanja obeh strank.
John L. Lewis, predsednik U. M. W. A., je včeraj predlagal, da se nova pogodba sklene z« dve leti in mora bazirati na principu, da "mezdna redukcija ne
reši problema premogovniške industrije."
W, H. Haakins, operator i: Ohia, je v imenu baronov premoga predložil oanovni načrt pogodbe, ki naj bazira na "konkurenci z neunijakimi distrikti mehkopremogovniške industrije v West Virniginiji in Kentucky-ju."
Po tem načrtu bi se mezdna lestvica izpreminjala od Čaaa do čaaa, o izpremembah bi pa odločevala posebna komisija, obstoječa iz Štirih operatorjev, štirih rudarjev in treh poaredovalcev. Posredovslce imenuje predsednik vrhovnega sodiščs Združenih držav, ako bi se ne mogl drugače zedlniti glede imenovanja.
Unija zveznih nameščencev pisala Ooolldgu
V pismu razlaga predesniku da je živa potreba za amendira-nje zakona za civilno službeno klasificiranje.
Najstal« dijak.
■ ■'"lianapolia. Ind. — PhiiHp A Kandsll is Fortvilla ae je vpi-na RuUer univerzo pred par T' i. Svojo starost je navedel - Vielo ga bo aamo eno 0# <J« dovrši študije, Jcsieje še W>ddi4\ nim študiral in ims di-le še eno Isto mu manjka, zaželjeno stopnjo, nakar B ' «vsi na neki šoli. Ravno r«'j univerzi je njefeva hči 1 '"'kaj leti nad tri leta po-r^als.
Washington D. C. — Pismo, sta ga podpisala Luther C. Steward, predsednik, in Gertrude M. McNally, finančna tajnica Nadorne federacije zveznih uslužbencev, in poslala predsedniku Coolidgu, jasno pove, ds se zakon zs civilno službeno klasificiranje nujno amendirs.
Ta posttva je bila v zakonje-na leta lp23 in je veljavna zs vse zvezne uslužbence razen poštnih uslužbencev. Za poštne uslužbence je bilo klasifiscira-nje že vzpostavljeno. Ta zakon tvori podlago glede sposobnosti n dolžnosti zveznih uslužbencev pri določanju mezde. Zakon velja direktno za delo, ki ga o-pravljsjo zvezni uslužbenci v )istriktu Kolumbija ampak obenem se nanaša tudi na druge uslužbence za določitev plače.
Pismo prsvi, da so minila že štiri leta, toda odbor za klasificiranje še ni nič storil za izve-denje volje kongresa. Posledica tega je sedaj, da ae usužbencem za enoisto delo plača različna plača v eni in isti občini in e-nem in istem zveznem poslopju. Oni, ki so fsvorizirsni, svsnzi-rsjo in prejemsjo višjo plsčo, kot oni ki oprsvljajo pravo delo.
Predsedniku ae priporoča, da priporoči predlogo, ki določa, da ae rizpusti odbor zs klasificiranje, in se funkcije tegs odbora prenesejo na komiaijo za ci-vtlno službo Združenih držav.
VsMkl viharji !■ po-vodnji v Kaliforniji
San Diego odrezan, mnoga druga mesta so izolirana, Železniški promet je ustavljen in število mrtvih je nsrsatlo na 24. v
, BREZPOSELNOST JE VELIKA
Precej velika Je brezposelnost med tekstilnimi delavci. — Pa t odi stsvbinski delsvci so bili precej dni doms.
Wsshlngten. D. C. — Federalna služba za posredovanje dela poroča na podlagi poročil, ki jih je prejela iz raznih mest, da je bilo v mesecu januarju veliko dslsvcev doms.
Med tekatilnimi delavci je brezposelnost sploh veliks v nekaterih krajih, kjer je tekstil-ns industrija doma. Poročila U rsznlh industrijskih krsjev govore. da tekst i I ns Industrija še vedno dremlje In ds še ni ožl-vsls.
V	mesecu jsnuarju Je bilo tudi veliko atavbinskih delavcov doma«
V	avtomobilski industriji ae Je malo obrnilo ns bolje. Nekatere tovarne, ki isdelujejo avte. so pričele v mesecu jsnusrju zopet najemati delavce.
San Francisco, Cal. — Silni viharji in nalivi dežja so prinesli destrukcijo in amrt na pa-cifično obrežje v Kaliforniji. Do četrtka zjutraj je bilo 24 oaeb mrtvih in okrog ato ranjenih. Narastli potoki in reke ao poplavile nižine, voda je izpodplu-la železniške tire, razmočena prat v Hribih se vali v doline in nešteti nasadi ter bogata polja so uničena. Železniški promet je paralizlran, mnoga mesta so izolirans, brzojavne zveze so pretrgsne In zračna pošta je u-stavljena.
San Diego je v nevarnosti poplave. Mission Valley je po najnovejšem radio-poročilu pod vodo, ki je od pet do deaet čevljev globoka. Vladni inženirji predlsgajo, da ae dinamitira železniški moat na reki San Diego, ob katerem je voda naredila jez iz razne navlake, nakar se je začela razlivati po rezidenčnem delu meats.
Voda je uničila 45 oljnih naprav v Maricopi, Fellowau in Taftu.
Los Angelss, Cal. — Povodsnj se rszširjs po vasj Imperial dolini. V naaelbini Anaheim je 20 blokov pod vodo, v Fullertonu pa 40. Iz vaeh okoliških rezortov beže ljudje, ker ae boje, da jih zajame voda. V Long Beachu je 2000 oseb zapustilo atanovanjs.
Tokio, 17. febr. — Število žrtev snežnih viharjev zadnjih dn^ v aeverno zapednem delu Japonske je nsrsatlo na 168 mrtvih, 100 ranjenih in 29 pogrešanih oseb.
ODKLOML IVA MILIJONA ZA lEMJOSMV
»rofesor kemije, ki je izlt*čll dragoceno redUno snov Iz solnčnih Žarkov, j« poklonil svoje odkritje dobrobit u človeštva.
seznam nbp08tavnih TU-jezemcev v deželi.
Največ JIH je v Pennsylvania In New Yorfcu.
Madison, Wis. — Danes jav-jamo redko vest, da se je našel nož učenjak, kateremu so kori-iti splošnega Človeštva več kot 3a njegovo privatno bogatatvo.
Henry Steenbock, profesor 'temije na wiaconainaki univerzi, ie 15. t. m, prignal prod poročevalci, ds mu je neki bogati imerilki tovarnar ponudil dva nilijona dolarjev za patentne jravice do njegdvega velikega »dkritja. toda on je odklonil po-ludbo in {»oklonll patentne pravice brezplačno wiaconsinski univerzi s pogojbm, da njegovo odkritje služi vaemu človeštvu.
Steenbock je odkril proees pretvoritve ultavijoličnlh žarkov v .vitamin D, zelo dragoceno ~edilno anov, ki učinkuje na raat in prežene rikete (mehčanje 'tosti) pri otrocih. Strokovnjaki to mnenja, de Je Steenbockovo odkritje največje v zgodovini lestvinske kemije. Steenbock je našel ključ sa direktno dobav-ljanje redilne snovi k solnca.
Ko je tovarnar« ki izdeluje in prodaja rasne jostvine, izvedel za Steenbookovo formulo, mu je takoj ponudil dva milijona dolarjev za ilkljsčne patentne pravioe. Lahke si je misliti, na Ji dobiček je püijonar računal!
MNefcaj trenotkov me je prijemala izkušnjava, da bi vzel ponudbo," Je rekel profeaor. "Ali takoj aem se zavedel, da me bo-gaatvo spravi v lenobo. Jaz imam Še mnogo načrtov, ki Jih morsm izveati, zato moram delati. Ce bi bil doslej lenaril, bi ne bil doaegel tega odkritja Moje največje plačilo je zavest, ds pomsgam človeštvu."
Steenbock ni bogat. Bled je in izgaran. Star je 35 let, izgleda pa 50. Vitamin D, ki ae po njegovem procesu dobavlja iz ultravijoličnih žarkov, ae lahko primeša vaaki Jedi, ki potem postane redilna in zdravilna. Steenbock je dal formulo proceaa univerzi z naročilom, naj Jo objavi, nakar postane javna laat.
Nev potres usmrtil 91 eseb v Hercegovini
Ljublnje vnovič udarjeno; od prejšnjih sunkov poškodovane hiše so so docela podrle. Reks se je posušila.
Belgrad, Jugoslavija. 17. feb.
—	Nov in atrahovlt potreani aunek je včeraj zmajal Ljubinje v Hercegovini in ubil 01 oseb. Šestindvajset hiš. ki so bile irahljane od prejšnjega potresa, ae je docela podrlo.
Majhna reka v okolici je Izginila valed izpremembe notranjih zemeljskih plaatl.
Včerajšnji potrea je bilo čutiti brez malega po vaeh krajih, ki ao bili prizadeti zadnji ponde-Ijek, ko Je izgubilo življenje od 100 do 000 oaeb. Natančno število mrtvih še danes ni znano. Belgrad, Jugoslsvlja, 17. feb.
—	Jugolovanaki znanatveniki iz-
javljajo, da ju pričakovati na-daljnih potreanih aunkov. Domnevajo ,da ao ao tri ogromne podzemeljske plasti premaknile v okolišu Jadrana, in vzelo bo še precej čaaa, prodno ae plaatl u-ravnajo in narode Ravnovesje.
Ker je telegrafična in telefo-nična zveza a prizadetimi kraji uničena, ni še danca mogoče Iz vedeti natančnih poaledic po-treane katastrofe. Znano je le toliko, da je južna Hercegovina utrpela najhujši udarec. Mnogo človeških žrtev je še vedno pokopanih v kleteh in pod gomila mi zemeljaklh plazov; doatl jih je tudi utonilo.
Ljudje ao še vedno v paniki in prenočujejo na prostem. Mnogo hiš, ki ao nlao podrle, je nevarnih. Treba Jih bo podreti.
Wsshisgton. — Največ tuje-zemcev, ki so atopill na ameriška tla in sedaj prebivajo tu ne-poaUvno, je iz Kanade, Anglije, Rusije In Italije, kot poroča dr-lavni delavski department, kateri Je dobil uradno poročilo avo-jega imigračijakega odaeka. Med temi Jc precejšnje število takih nelegslnih prebivalcev, katerim je že čss pretekel do bivanjs v j Združenih državah. Seznam ns vsjs vaško drisvo posamezno, is( katere Je prišlo največ Oseb ne-postavnim potom v Ameriko že v tem letu. Iz Jugoalavlje ae Je priselilo le, neznatno število ta klh priseljencev. Val taki prlae-ijenei pa ao bili povečini morji.	. I
Velika Matirljeka krita na Norveikem
14,000 delavcev zastavkalo v štirih glsVnlh industrijah.
Oslo, Norveška. 17. febr. — Ts teden je zsntsvkslo 14,000 delavcev v jeklarski, tekstilski, rudarski in čevljarski Industriji, ki so na Norveškem »lavne. Stavka Je prišla ko ao Isatniki omenjenih industrij predložili zahtevo, ds morajo delavci apre-jeti 26 odstotkov znižsnjs mezde.
lOstsle delsvske unije ao za-pretile z generalno almpatiško stavko, če induatrijski msgnatje pe odnehajo od avojih zahtev. Ns drugi strsni ps msgnstje grozijo a splošnim izporom, sko d«*lavri ne sprejmejo mezdne redukcije.
IMJak sbsojen rsdi prodaje spojne pijače.
Chicago. — Kdwsrd Weatsr, tretjeletnik medicinsko šole na čikaški univerzi, as js menda spozsbii. ko Je nekemu polkaju hotel prodati v lekarni, kjer je zaposlen, opojno pijačo. Dobil je šeetdeaet dni zspora. Da bo lah ko nsdsijevsl študije, mu je sodnik dovolil, da ka/on Ishko odsluži, ko bo konec lols v juniju.,
Naval aa langa) obnovljen
Kitajske IJudakc čete so okupl-rale glavno mesto provinco Ceklang. Nadaljne briüike čete izkrcane. Ostra debata v angleškem parlamentu.
Hankov, Kitajska, 17. febr,— Kitajaka ljudska vlada je odre-dila, da ae mora veronauk umakniti iz vaeh šol in učnih zavodov. Poaledica te odredbe bo, da bodo vse inozemske misijonske šole za vedno zaprte, t ftangaj. 17. febr. — Kartonske ljudake čete so obnovilo ofenzivo v provinci Cekiang in včeraj so okupirale glavno mesto Hangčov, ki ac nahaja 11B milj aevernozapadno od Sanga-ja. Cekiangake čote, katere vodi maršsl 8unčuanfang, zaveznik militariatov aoverne Kitajske, so bile rnztrgsne ns tri d^le in vsak del ae zdsj separatno umi-če proti dangaju, Sučovu in Anhveju.
Iatočaano ao Angleži izkrcali nadaljna dva vojaška bataljona v San gaju. Vae kitajske orga nizacije v Sangaju ao poslale protest vladi Velike Britanije proti izkrcavanju vojaštva.
S honanake fronte, kjer ae aevernokitajaki vojaški diktatorji pripravljajo ns odločilno bitko s kantonskimi revolucionarji, ni nobenih posebnih novic.
¡Atnéon, 17. febr. — V angleški zbornici je biia včeraj popoldne velika rebuka radi kitaj-akega vprašanja. Delavski po-alanci ao ogorčeno demonatra-rall proti poštnemu miniatru Croydenu, ki je prejšnji x večer dejal v nekem govoru, da js treba' poataviti ob zid in ustreliti vsakogar, ki bi oviral odpreina-nje vojsštvs ns Kitajsko v slu-čaju vojne. Troyden ni tsjil, da Je mislil s tem soelsJiste.
Lsboriti v zbornici so zshte* vali, da Croyden pojasni svojo grožnjo. Ko je poštni minister vNtal, Je bil tak hrup na levici, da ni bilo nič slišali kaj Je govoril. Nekdo je zavpll: "Tudi ti zaslužiš, da te postavijo ob zid/' Ženeva. 17. fsb(. — K Kajak« delegacija je shočl naznanila, da ji* |Hálala Mir KrU Drum-mondu, tajniku Lige narodov, noto z zahtevo, da Liga prisili Anglijo na umaknifov čet |g KI tsjake.
Poljedelski lajnlk
«S ie prišel likati
Sklical Je konferenco zadružnikov, kl se pečajo s produkcijo volne. — Ns konferenci j» bil tudi zsstopnlk poljedelskega departments.
Zavržen anubiler zabodel Isnako in hčer.
Chicago. — Joseph Comerots, .111 let atsr. Je zssnubll Julijo ftkors. aimro 3S let. Ker ps gs Is ni hotels ališati, Jo Js s kuhinjskim nožem zsljodel. Nato je za-bod<>| še njeno ISletno hčsr. Obe leÜts v ofNunem »tonju v liolniš-■Icl. i.
Washington, D. C, — Produ-oenti volne imajo devet in dvsj-ast tržnih zsdrug. Te zadruge imajo približno 8S,000 članov. TI zadružniki ao lani a pomočjo avojih tržnih zadrug poatsvili akoraj 80,000,000 funtov volne iavco. na trg. Zsitopniki teh zadružnikov se nahajajo zdaj v glavnem meatu, da razpravljajo z uradniki poljedelskega departments O tehničnih tržnih problemih,
Ta konferenca je ena izmed onih, ki Jo je sezval poljedelski tajnik po tem, ko ga Je organizacija pridelovalcev žita proglasila za sovražnika farmarjev.
Zaatopnik poljedelakega tajnika je naznanil zaatopr\ikom producentov volne, ds bo J. F. Walker, ki je dodeljen novemu oddelku za zadružno trženje, študiral produkcijo volne in po-atavlvenje iste na trg v Novi Zelandiji in Avstraliji, ker na trgu prevladuje volna iz omenjenih dežel. Volna Je boljša in bolj odgovarja potrebam, ki Jih atsvijo tovarnarji, kot ameriška volna. . t_-
Norftevanjo iz reveiev v Pariza prepovedaae
Vlada Je prspretils pies rsristov In ¿ogstlnov, kl ao hotell v cunjsh oponsAsIl brezpoaelne drlsvce. \
l'a riz. 17. febr. — MlrilsKr za notranje radeve Je vieraj prcpovsdsl "mlzorno plsano ve-Ntdico", kStero so arantiraii |io-slopaAkl ruaki emigreji in |>ari-Aki liogatini za stio^i v siJajiH-m gû-dsIISkem p<»«lo|iju Champs Elises* Minister Je obveslil aranterje. da vla<la Jim ne more jamilti zs varniMit, ie ae nad njlml razllje jera !iao<*erlh bml-nih brexpoatdnih d«*iav<ev v l'a-rizu, Iz katerlh so s« hotell lx> gati postoptfi fc^rCevati.
Kkupins ruskih uUf.nlh |flemifev, kl al âe danea
àTEV.—NUMBER 41
pretiiaha poročila 0 posojilu italije
Fašlatl so ae poslušlll rasnih umasanlh metod, da so prisilili ljudi podpirati posojilo. — Vse skupaj Js ps nsvsdsn fašist ovak I "švlndel".
Curlh. Švica. — Poročilo, da je ljudatvo v Italiji podpiaalo sa dve milijardi lir posojila, ki ga je razplaal MuasolinI, jo atralno pretirano.	,
Kašiatovaka vlada ae je poslu-šila raznih m»čednih metod, ds •o ljudje podpiaavali posojilo. Vae banke ao bile prisiljene pod» plaatl tako visoko posojilo, kot je bilo rečeno, da odgovarja njih premoženju. Nekatere banke so |K>dpisaIo nižje posojilo, kot je bilo zanje odmerjeno. Takoj Jih jo vlsds vkorils, In banke ao morale podpiaati poaoJUo za tako vsoto kot Jim je bila odmerjena. Značilno je, ds ao najvej posojila podpisali javni uvodi; okrajne oblasti, provlncljalnl, lo-kalni odbori, lokalne hranilne naprave, kot hranilnice In rei-felsenovke, pa odbori dobrotvor-nlh naprav. Val ti odbori ao v rokah fsšlatov, ki so asvsda hitro podpiaavsli poaojilo, da as prl-pijo najvišjim v fašiatovski o-berkomandi. Poaojilo so morali podpiaati tudi državni, provin-cijalni, občinski In drugi Javni uslužbenci. Kdor nI hotel podp!-a sati poaojlla, Jo zgubil alulbo In zletel na cesto. Pritiak Je bil napravljen tudi na tovarniške d* Delavci, ki ao se vpirali podpi|mti posojilo, so bili najpr-vo jjosvarjeni in Če avarilo nI ničesar izdalo, je bil delavec ob delo. To Je bila seveda voda Aa mlin tovarnarjev. Samim nI bilo treba ničesar podpisati, ampak delavci so morali podpiaati poaojilo, da ao tovarnarji Ishko a ponosom kazali na veliko vaoto, ki Jo Je i »odpisalo podjetje.
Profesorji, zdravniki, odvetniki, inživriirjl Itd. so morali podpisati od 600 do 5,000 lir posojila. V Italiji je takih ljudi lefl-Js, nekateri Jih cenijo ns 400,-000, TI ae zdsj allno Jeze ns fs-šlste, daairavno ao asmi pomagali fašistom na noge, Svoji Jssl dajejo duška, kadar ao varni pred fašistovakimi ŠpIJoni, ns U način, da pravijo, ds je bilo preje bolje In da ao fašisti alabši, kot ao rdečkarji. Ti ljudjo so zdaj |M)atall protifašlatl, da čuvajo svoje žepe.
Kako nezdravo js to poaojilo, govore fakti, Moato Milan Js na pr. podpiaalo poaojlla ta tridassft milijonov lir, ob tem čssu as je ps občins pripravljala, da razpiše posojilo zs štiri ato milijonov lir. Mealo bo moralo plsčstl vladi od avojega |K>aoJila višjs obresti, kar l»o povečalo breme ta meatne prebivalce. V Italiji bodo razmere kmalu take, da bo bolje za one. ki bodo v Ječi, kot ps zs ljudi, ki še niso pometsnt v Ječe,	/
NOVA fITALNICA BO MTALA I» MILIJONOV.
Chicago. — Direktorij čikaike čilalnit e je (»odvzel korake, da tez Ida novo čitalnico in da proda staro, ki a* nahaja v glavnem I delu rneats ns Michlgsn bule-
• vnrdu m lUndolph cesti. Novo
emlgrejev,. yti|jko ijulnk.M( kj ^ ,u|t 10
»	«si bilijonov dolarjev, ps postavijo
domišljajo, da m najnearočnejšl y Gr|iJ|| |mrku Noyo |MJ.lopj#
ljudje ns svetu, ker ne morejo ^ fjntllc,ft||0 ,t ^^ iUr#.
izkoriščsll ruskih kmetov.......«i. l. -.«ii	M|0
ver
Je prišls ns idejo, ds se priredi "mizerns veselica"/na kateri vsi g«»štJe nastopijo v capah In igrajo mlrerijo, ki ae zdaj plazi po Kranrijl valed brezposelnosti delavcem Psrllki postopsški bogatini, ki ščitijo make csriste, so pritrdili in atvsr orgsnizlrsll. Ens izmeti najlmlj razvpitih vla-čug v pariških bogatsšklh kro-
ga (»ofllopjs, ki stoji ns važnem prostoru. Ssdsnjs po-alopje Je nI aro že trideset 1st In no odgovsrjs več zshtevsm.
gih se je pripravila, da bo Igrala rev m» ženo, ki prodajs vi Jolies ns Ulirah. V t s narren ai Js as-jels ' škrofuloxnega otroka neke
l>sdne družine, ki gs Js iiueiU v nsročju.
T'?

PROSVETA
C KAU! IX) S1.0VPNXKE NARODNR POIlPOBNF JEDNOTI "" IAPTNIW A lLOVENgKE NARODNE K)i>!'()HNK JEDlfOTK
C«n« oglawv po dogovoru.
Rokopisi m n« vračajo.
Naročnina: Zedlnjoac države (itven Chicago) $5.00 na leto, >2.60 M pol lota ln 91.26 zo tri mesece; Okioago te Cloorr M " ^ **** " 001 leta. 61.65 M tri meaece. in eo Inoremstvo |8XK).
Naslov zs vse, kar Ima stik s listom:
"P R O S V E T A"
26.17-59 So. t*Wodele Avenue. Chicago, IlUnoio.
*	—	^	------ ■! iMwr
napravijo brezmočneg-a aH ga pa prisilijo, da postane njih pokorni sluga, ko je cilj dosežen. Značajni ljudje, ki poznajo škodljivost klerikalnega vpliva na ljudstvo, ne delajo s klerikalci kompromisov. Klerikalee pa ni vsak iluhoven in lajik rimske vere, ampak klerikalci so le oni duhovni in lajiki, ki poopirajo klerikalna stremljenja, to e pojačanje moči in oblasti višje duhovščine in cerkve.

«THE ENLIGHTENMENT"
Organ of the 8lovene National Benefit Society. m	o jmi j i
Owned by the Slo vow Notloiml jonrflt i^H^f' \
Advertising ratoe oa Q|
Svhocriptlon: United States (except Chicago) and Canada »5 00 per year; Chicago S66S. snd tnreim eonntrloS fft.00 f* jrosr.
—~MEMBER Of TUV MnKRATED PRESS**
Datum r oklepeju a. pr. (Jao. 31-1927) pole« vofego imeoo no naslovu pomeni, da vam je • tem dnevom potekla oaroisloa. Ponovite Jo prsvotesno.
te ee vem oo ostovl list. ________________ '	_ _ m,, , ,
KLERIKALCI V SLU2BI IZKOKlSCKVALCEV.
SUKE IZ NASELBIN
"Hrbtenica"J v Waukeganu.
Dne 19. februarja, 1926, pri-redl društvo Sloga it. 14. v s. N. i), veselico in igro "Hrbtenica" v treh dejanjih, apisal Ivan Mo-ek. Pomena igre ne bom opisoval, kakor samo to, da ae vse to vrši v sedanjih časih po naselbinah, kjer ae delavci trudijo v potu svojega obraza po rudnikih za obstoj sebe in avojih družin in za lakomne laatnike premoga. Ta igra je bila vprizor-ens že v več krajih, do sedaj jo bila od povaod pohvaljena, lipam, da bodo tudi naši igralci rešili avoje vlogo v največjo zadovoljstvo občinstva, še posebno, ker so vsi izkušeni v tej stroki. Igra sama je pa tudi sme^ na, zanimiva in podučna. Da bo pa vsak udeležen laglje razumel x>men igre, bo pa obraložil kot govornik in pisatel igre, brat van Molek iz Chicaga. Priče-tekbo^-ob sedmih zvečer, to je soboto 19. februarja, 1926. Me<J dejanji igre nastopijo tudi člani mladinskega oddelka, Člani S. N. P. J. Kaj bodo vprizo-rili, boste videli in slišali. Po grl bo ples in prosta zabava v spodnjih prostorih, kakor je povedano. S poatrežbo in vsem bomo skušali ustreči vsem ude-ožencem kar najboljše mogoče. Vstopnina je samo 50c. Da bo pa mogoče se udeležiti te prireditve članom in članicam, materam in očetom, so otroci v
spremstvu staršev prosti vstop-1 gleda. Delničarji smo lahko po-nine. Mladina stara nad 15 let nogni na tako poslopje. Odbor
pluča 50 centov vstopnine. Ve-seličnl odbor je skušal za udeležbo olajšati udeležencem, kar je najbolj bilo mogoče. Radi tega se vabijo vsi rojaki in rojakinje, sploh vsi Slovani za omenjeni večer. Uljudno vabimo rojake tudi iz bližnjih naselbin. Ne pozabite na dan 19. feb., da vam no )x> žal. — John Artach, tajnik!	• r
• Klerikalci so ljudje, ki porabijo vsako sredstvo, o katerem upajo, da bo služilo njih namenom, t. j. za utrjenje klerikalizma in sedanjega sistema blagovne produkcije in distribucije. V to svrho se poslužijo vere, včasi se pobarvajo s krščanskim socijalizmom, da premotijo delavne mase. To se ne godi zdaj, ampak bilo je vedno tako, kolikor se more človek v letiK spominjati nazaj v preteklosti, in tako je še danes. .
V	Ameriki imamo dober zgled, kdo in kaj so klerikalci, ako pogledamo v Mehiko. Zgodovina Mehike nam pove jasno kot beli dan, da so b\\\ klerikalci vedno sovražniki delavstva in d^ so danes niso prav nič izpreme-
nili.	,/ p? ; 1
Slovenskim delavcem pa ni treba hoditi po zglede v Mehiko. Imajo jih sami dosti v starem kraju, v Sloveniji. Take izgledo imajo iz preteklosti in sedanjosti.
Ko so v starem kraju delavci se pričeli p^obujati in snovati svoje strokovne organizacije, da si z njimi izboljšajo svoj položaj, so klerikalci ustanovili stranko krščanskih socialcev, ki v resnici niso bili drugega, kot prikriti klerikalci, da zavedejo slovensko delavstvo n# napačna pota. Vodja slovenskih krščanskih socialcev je bil dr. Janez E. Krek. Izvoljen je bil za državnozborskega poslanca. In kaj je dr. Krek storil v državnem zboru stare trhle in gnile Avstrije, ko je nazadnjaška Avstrijska vlada razpustila organizacijo železničarjev? Z veseljem je pozdravil razpust organizacije železničarjev in vlado zagovarjal, da je izvršila zelo potrebno in pametno dejanje.
V	stari Avstriji so imeli klerikalci izredno veliko moč v državnem zboru. Vsaka njih želja se je «polnila. Slovenci, ki prihajajo s Štajerskega, se spominjajo, kakšen red je uveden za viničarje. Ta red je krivičen. Toda klerikalci niso v stari Avstriji in tudi ne v sedanji Jugoslaviji genili za odpravo tega reda. Zakaj tako? Da menihi, fajmoštri in višji duhovniki dobe zelo poceni delavno moč za svoje vinograde.
Kdo je bil železniški minister v Jugoslaviji ob času železničarske stavke, ko je na Zaloški cesti v Ljubljani padlo trinajst žrtev, delavcev, delavskih žen in delavskih otrok, v čigavih rokah je bila deželna vlada?
2elezniški minister je bil Korošeč, ki se je pobarva s krščansko socialno barvo in katerega so drugi klerikalci kot naslednika dr. Kreka kovali v zvezde, misleč, da so ljudje že pozabili na delo dr. Kreka v avstrijskem državnem zboru. Deželna vlada je bila v rokah kleri-• kalcev in klerikalec dr. Brejc je bil takrat predsednik deželne vlade. .
Obubožani kmetje, njih sinovi in hčere so v star Avstriji bežali v mesta, da se rešijo neznosne bede na deželi. To se godi še danes v Sloveniji, ko je Slovenija po stala del Jugoslavije. Škofje in višja duhovščina seveda tega ne vidijo in se trdno vpirajo razdelitvi volepose-stev, ki jih lustujejo škofije, višja duhovščina in kloštri Veleposestniki Imajo v klerikalcih najboljše, najzvestej-še podpornike, da lahko spleti arijo proti agrarni reformi v Jugoslaviji.
Klerikalizem ni vera, dasiravno klerikalci prav radi naglašajo, da jemlje ljudstvu vero oni, ki razgalja klerikalizem. Klerikalizem izmeni vsa stremljenja za po-jačanja moči in oblasti cerkve. Klerikalci so duhovni in lajiki. Klerikalna stranka je torej sestavljena iz duhovnov in lajikov in postoji v vsaki deželi, kjer so razmere
-----r--:—t—--r——-n ■■ i , .. . , . . na* spremljal s povešenm oč-
ugodne zanjo, tla se organi/lraTTlTelnaCTlh deželafr-tHK ^t
židane volje kar dva dni skupaj. Novoporočenca sta oba rojena v j Sharomi. Želimo jima obilno sreče.
Delavske razmere niso tako slabe. Obrat je popolen, samo ta vražja draginja nas tlači, da vae, kar zaslužimo ostane po tr-f govinah. Zdaj nas pa še s tem strašijo, da bodo utrgali plačo. Ne vem, kako bo ljudstvo živelo. Sicer pa kaj briga jeklarski trust to, kako bodo delavci ži-> veli, aamo da »e bo njih malha napolnila za drugi božič. Lan* ako leto o božiču je bila preveč mršava, namreč "samo" 199 mU lijončkov. Naj le izmozgavajo, dokler 8e delavec da, enkrat bo že meh zadosti napet in bo počil. " *
Politično smo tu popolnoma mrtvi. Čeravno smo večinoma ameriški državljani?r V tej o-kolici nas je 75 državljanov, če bi se ti organizirali, bi ee že kaj poznalo. Ali kaj* ko pridejo volitve, pa vsak prav*: Kaj bom hodil volit, eaj nič no zaleže. Rojak, motiš se! Dokler tako misliš, bomo izkorišča»i.
Pred več leti je bila tu precej aktivna socialistična stranka med Američani, sedaj pa je vso zaspalo. Ne Vem, kaj je vzroki Časopisa v tem kraju ni nobenega, da bi pisal za «lelavske interese, ampak vse je za vaj al no, tako da delavec niipk nobenega pravega pouka.
Prodlo leto smo si postavili svoj delavski dom, krasno stavbo/ ki jo še vsak tujec rad po-
Trganje plač. Smrtna kosa. iWyano, Pa.—Poročano je bilo da so premogokopne družbe utrgale plače po okraju West AJo-rolanda. Tako je storila tudi Y. in O. premogokopna družba. Stavkokazi so eedaj kar poparjeni. Pred mesecem februarjem, ko jo družba povišala plačo na jacksonvillsko pogodbo, so «e šopirili, kakor vrabec na burji in so pripovedovali piketom, ki se Se tixlno držijo, kako da imajo sedaj na sežnje velike plače. Sedaj pa stavkokazom upada pogum ter govorijo, da ao pričeli uvidevati, da jim njih stnv-krikuftkn organizacija ne bo dobrodošla. .
Bela žena je neizprosno ugrabila življenje James Postolaku, Članu našega društva št. 340 S. N. P. J., U. M. W. of A. in Moosn. Pokojnik je bil rojen leta 1891 v Galiciji. Tu zapušča ženo s šestimi neodraslimi o-troci, od katerih je najstarejši enajst in najmlajši pa tri in pol leta star. V Ameriki zapušča dve sestri in brata. Žena je Ae hotela, tla bi bil pokopan cerkveno, ali cerkve^j pa-trljarh, dasi je od nje mesečno prejemal prispevke, ga ni hotel. Tako Me lahko vidi, kakšni so ti ptički. .
Ob krsti pokojnika so stali trije darovani venci od imeno-vanlh organizacij. Kanjkogu smo pokopali civilno dne 11. februarja na Mili Bellu. Pogreb-nlki so bili člani našega društva in tako tudi od Moosa in U. M. W. of A. Udeleženih je bilo tudi nekaj stavkokazov, kateri so
je proilo leto imel precej truda, a trud deloma nagrajen, ko naša mladina zahaja v novi dom, kar nas vše veseli, da se nsli zabavajo v tiašem domu. Želeti je, da bi tudi naši starejši rojaki bolj pogosto obiskovali naš novi dom, zakaj tu je prilika, da se razgovorimo o enem in drugem sa boljšo bodočnost.
"Pozdrav vsem (savednim rojakom. — Član.
i
Zahvala. — Uti-
Katomu «obratu naj J>o lahka ameriška gruda, ostalim pa na-
stopa javno, v drugih pa skuša s svojo klerikalno organizacijo pridobiti vpliv že v obstoječih strankah in organizacijah. Klerikalcem ne gre za vtrjevanje vere, ampak ^khXulnva^t^¿o.0>0,,llk, Uj* njih glavna naloga je, da imvečajo moč in oblast klerikalizma v državi in organizacijah.
Klerikalci se pulijo za oblast in moč klerikalizma v S.1 N. P. J., odkar je bila UKtannvljena. Zdaj jo napadajo, da jo uničijo, pa zopet odnehajo. Medtem, ko se ti napadi nadejali več. Poročila sta "se
Pregled po naselbini. Sharon. Pa. — Prcdpust se bližn koncu. imeli smo šele eno avatbo. čeravno smo se jih
vršt», delajo kompromise z vsakim, ki hoče napraviti t..
njimi kompromis in sicer na ta način, da kompromisaria ^mtovanje je
1	J »januarja in vju sn
Žagar in Mary Valentin-bilo dne 29. smo bili prav
Smrtna k ona.
si iz pennsylvanskih naselbin
Auburn, ID. — Dne 28. jan. sem prejel brzojav Iz White Valleyja, Pa., (Js i* tam premi-pul moj brat Matevž Homec. Seveda sem ne podal takoj na
{)ogreb, kjer sem po petnajstih etih, kar sva se ločila, videl mrtvega. Pogreb ae je vršil 30. januarja poppkhie civilno v Ex-portu, Pa. Lahke trdim, da tako obilnega števila Članstva in društev ter drugih rojakov, kakor tudi druge narodno6ti, še nisem videl pri pogrebih. sBilo je navzočih šest. slovenskih društev, ki so prišla korporativno z zastavami. Bil je žalosten prizor na pokopališču. Okrog krste je stalo Hpdem nedoraslih otrok in žena, vsi silno potrti. Ni ga bilo človeka na pokopališču, da bi ne imel solznih oči."
Pokojnik je bil bolan dalj ča sa. Rušila mu je nekaka goba v ustih, radi katere je bil o]>e-riran. Iz tega ae je razvila bolezen po celi glavi, tako da je moral Štirikrat na operacijo. Zdravniki so ugibali glede bolezni to in ono, ampak vzrok je bilo prehlajenje. Kdor dela po tambšnjih premogokopih 24 let, ne bo dvomil, da to ni resnica. Pokojnik je umrl v strašnih mukah.
Dolžnost me veže, da se zahvalim društvom in sorodnikom ter prijateljem za pomoč izkazano (]ružini pokojnika, kateri so bili v vseh ozirih naklonjeni, zlasti Jurij Previč, John Fatur, Frank Jelovčan, Andy Bogataj in drugi, katerih imena mi niso +fcften*r Zahvalujem ae i t vom iz White Valleyja, S. N. p. j., j. s. k. j: ln S. S. P. Z., j. S. K. j. iz Kxporta, S. N. P. J. iz Univeraala. J. S. k. J. iz Candor j a. Pa., kakor tudi vsem posameznikom, sorodnikom in drugim za vence in izkazano naklonjenost. Dragemu bratu pa želim miren počitek. MoJe iskreno soJtalje prizadeti druiini.
Naselbina White Valley je precej obširna in v nji Je naseljenih moofo SloveAcev, ka-
teri imaja veČinoma. avoje domove, ' kakor tudi Slovenaki dom. Večidel ao zaposleni po premogokopih, a tudi po Železniških prograh in v tovarni Westmghouse. Premogarji so j ako nezadovoljni, ker jim je družba odtrgala plačo za 20% dne 24. jan. Ker niso organizirani, ae ne morejo pritoževati. Toda to ni njih krivda, če niso organizirani, ampak je krivd« vodstva U. M. W. of A., da niso bili sprejeti v unUo leta 1922.
Dne 30. januarja mi ne bo šel iz spomina, prvič ker sem izgubil brata in smo se poslovili od njegs, drugič pa, ker sem ta daa videl toliko poznanih obrazci in tako uljudne ljudi, da sem se počutil kakor da bi bil v rojstnem kraju. Hvala lepa vsem rojakom zs prijaznost, posefbno pa Juriju Pi^eviču in Johnu Faturju, ki sta me spremila z "lizo" če® hribe in doline na Capidor, Pa.
Med domačini sem tam naletel na največ Poljancev in nekaj Notranjcev. Ko človek pride v to naselbino, že od daleč vidi Slovenski dom. Rojaki so složni in organizirani. Zaposleni so večinoma v rudnikih.
Sosednja, naselbina Universal ima vkljub malemu številu Slovencev tudi slovenski dom, ki stoji na prijaznem hribčku. Da dobro uspevajo najboljše svedo-či to, ker je dom plačan in še denar v blagajni.
Slovenci ipd delajo po rovih in tovarnah, par - pa se jih u-kvarja s trgovino. Zelo so u-ljudni. Rojaku Antonu Erženu sem hvaležen za vožnjo po okolici, tako tudi drugim rojakom za prijaznost, zlasti pa sestri in Jos. Škerlu za rkzne dobrote.
Obiskal sem staro slovensko naselbino Moon Run, kjer pa vlada nekakšna nezadovoljnost radi dolgotrajne stavke. Pitts-b,urgh Coal Co. ima stavkokaze, ampak kakor sem slišal, ni med njimi nobenega Slovenca i največ so zamorci in pobožni polj ski katoličani. Slovenci delajo po drugih malih rudnikih in pri različnih industrijah v okolici Pittsburgha. Tudi v tej naselbini stoji slovenski dom, kateri je precej primeren za različne priredbe, le žal, da Se je moralo več rojakov izseliti vslod brezposelnosti. Tam sem se počutil kakor doma pri starših moje že ne. Lastna mati bi mi ne mogla bolje streči. Hvala za gostoljubnost vsem, .posebno pa stu in mami in Jos. Justu.
Ne smem pozabiti na starega prijatelja v Midwayju, Pa., Jana Homeca ter njegove družine. 0-biskal sem ga spotjo. On je še stara slovenska korenina, a je hudo prizadet vsled bolzeni svoje žene, kl je bila že trikrat .na operaciji.
Vse je lepo po onih naselbinah, reči pa moram, da bi se slovenske ženske morale bolj zanimati za razne priredbe, kakor tudi za izobraževalna in prosvetna društva. Pripravili bi jih lahko več z malimi stroški. To velja za vse izvzemši Moon Hun.
Pozdrav vsem! — J. Homec, 311 W#t Adama st, Auburn,
m.
kaj pomagale in se kosajo med seboj, kateri božji namestnik bo imel boij udobno življenje na tem svetu. Človek bi mislil, da je ljudem še vse predobro, ker se večina še pusti tako umetno izkoriAčati. In ravno zaradi takih ljudi trpijo vei zavedni de-Javci, ki delajo na te, de bi delavci prišli do ovojih prsvic. Tudi razni mehiški nasprotniki prihajajo sem aejat sovraštvo do Mekaikanceg. Pred PHT tedni ao imeli sfcod v Kolumbovi dvorani. Bilo je do osem sla navzočih. Neki govornik je r* kel, da oo ravno ne želi, da bi bila vojna» ampak vaafc lojalen Američan mora biti nasproten Mehiki. Ko je bilo govora k<* nec, so sklicatelji shoda šli v %najboljši hkjer so imeli svoje-dobre zabave, poslušalci pa domov a korajžo, da bodo že "sfiksali" te boljševike.
Na nekaj bi pa ie skoraj po-zabil in to, kar je najbolj važno za Slovence, posebno za člane Slovenske narodne podporno jednote. Društvo "Illinois" št: 47 bo to leto obhajalo 20-letnico svojega obstanka na 27. marca! V ta namen so že dobili veliko dvorano v mestu, in sicer Car-penters Hali. Kot se sliši bom» meli tisti dan najbolj pomemben v tej naselbini. Društvo ima še mislim pet ali šest čla*
nov, ki so bili ustanovitelji tega društva. Danes seveda niso več tako aktivni, iz razloga, ker so ,se utrudili in si mislijo, da oni So preje delali in zraven imeli še veliko več bojev z nasprotniki, ki so bili takrat bolj močni kot ?o danes. Zaradi raznih težkoč so že enkrat komaj obdržali dru ,Hvo pri šivi jen ju. Naravno, ds ,člani, ki smo se pozneje naselili v Springfieldu, jih želimo videti med nami, da bodo videli, kak-3no drevo je zr^atlo, ko ^so ga oni vsadili. — Poročevalec.
PETEK, lg. februarja i
ŽARKOMETI
Licencirani »morilci.
Dober zdravnik ni nikoli nr^ Plačan. Slab, zdravnik Je kot bolezen. Zdravnik, ki je^T veden, nemaren in površen Z i Uudi v smrt, ne k zdravju ' tU zdravnik je morilec, ampak d živega mu ne moreš.
Znanih mi je pet slučajev katerih so zdravniki umorili bol niko z napačno diagnozo in kos ! sekventno s napačnimi medJ j nami, 6 Preveliko dozo klorofbT i ma in nerodno operacijo. Obtoži1 jih, da so morilci, pa boš ti ¡rs. tiran ln kaznovan, ne oni. vj zdravniški trust plane p0 tebi i To je predvsem mogoče v Am* j riki, kjer je zdravniitvo nrd vataa institucija in ogromno število zdravnikov gleda bolj J svoj žep kakor na zdravje ljudi | Z velikim zadoščenjem je to! rej čitati aamokritiko, ki j0 je zreklo več priznanih doktorjev te dni na zborovanju zdravnikov j v Chicagu. Priznali sp, da jJ med njimi veliko srrietja, ki ga i je treba najprej pomesti, a najbrž ne bo nič. Smetjese rJ do drfi svojih kotov.
Poišči si dobrega zdravniki, kadar si bolan. Ne zaupaj vi* i kemu, ki se podpisuje s črkam» j "dr." Moderna medicina je si-! jsjna veda, toda premnogi doktorji ji delajo veliko sramoto.
Dvajsetletnica. — Škofova palača.
Springfield, 111. — Iz Spring-fieltla so precej redki dopisi, kar je menda zato, ker smo premogarji sedaj malo bolj zaposleni, da bomo imeli na poletje malo več časa regrat nabirati in upati na boljše čaoe,'ki jih ne bo tako hitro. Ljudatvo je v splošnem še preveč dostopno za rasne budaloati, ki so delavstvu škodljive. V tem mestu si je katoliški škof umislil postaviti palačo in božji hram kakor že to naziva jo, kar bo stalo največ denarja. kar je poalopij v Springfieldu. Prispevati bodo morali vsi katoliški farani vseh posa-dni_" mesnih -eerkev i» ne manj kot sto dolarjev na osebo, kajti poslopje bo stalo čez dva milijona dolarjev. Duhovniki posameznih cerkev aeveda tega niso ve-aeli, ker "bodo sem i precej prizadeti. namreč, kar bodo ljudje dali tam. bo tukaj manjkalo. Zraven bodo še sami nekaj prispevali. kar pa je aeveda dvomljivo, pa si ne morejo pomagati, ker škof je pač višji od njih. Danes ni več tiste vere, da bi molitve
■ j,.
Popravek. — V dopisu iz Waukegana v št. 85 bi se glede prireditve moralo glasiti: "Či talnica Slovenskega narodnega loma S Jr., čitalnica z mladinskim odsekom, kakor tudi od-3orom 8. N. D. prirede skupno veselice itd . . Izpuščeni sta bili tudi imeni nadzornikov Paula Bsrtla in Bla. J. Gantsr-js. _
PREDAL ZA INFORMACIJE.
Cuyahoga Falls, Ohio. — Pravila predpisujejo, ds se mors Man pokoriti društvenim zaključkom. Zaključki društva pa morajo biti v soglasju z jed-notinimi načeli. Primerjajte tooadevne določbe* v pravilih!
- m n
Zdravniki napovedujejo voino maza&am
Bojevali se bodo predvsem PuMiciteto, z razkrinkava njem medicinskih sleparjev
Chicago. — Zdravniki, ki so člani Federacije državnih zdravstvenih komiaij in "Councila on Education Licensure and Hospitals" Ameriške zdravniške zveze, so na zborovanju v Palmer Housu 16. t. m. zaklučili, da pričnejo generalno ofenzivo proti "kvakom", to je zdravniškim mazačem in sleparjem, ki "zdravijo" vse bolezni in odirajo bol nike do kosti.
Ker So zakoni v mnogih drža vah proti sleparjem te vrste precej mili, so se zdravniki odločil za naskok 6 publiciteto. Vsakega sleparja je treba takoj neusmi ljeno razkrinkati v Časopisih.
Obenem so naslovili na občinstvo sledoče svarilo
"Pocnaj zdravnika, h kateremu gret! Ako dvomi« o njegovi poštenosti in sposobnosti, obrni so na zdravnika, ki je dobro znan ali ki U je priporočen po sbnolvtno zanesljivi eeebL
Ne ssasilj se na oglenc in na ilntookvirne diplome, kl vise na "tsni. Oglas je lahke lainjiv in diploma je klike ponarejena."
Zanimive so beaede, ki jih je izrekel na zborovanju dr. Harold Rypinz, tajnik državne zdravstvene komisije v New Yorku:
"Praznoveratvo in vraže sta še vedno velika ovira pri delu zdravnikov. Milijoni ljudi še danes rajši verjamejo vrstam ka-
e e e
Rešitelj naloge zahteva
viržinko.
Dno 11. februarja je "Ljubi-telj Žarkometa" iz Sharona, Pt,
objavil sledečo računsko nalo-l go št. 6: Dne 4. februarja 1.1 sem bil star 24,852,960 minuti Katerega dne, meseca in leta; sem bil rojen? Odgovor: 4. novembra 1879. Prvi je poslal pravilno reši-i tev Blaž Odar, Canton, 0. (2442 Winfield Way N. E.), ki se pri-poroča za viržinko ali vsaj u| portoriko. Drugi je pravilno; rešil Ciril Osolnik, Wyano, Pij (Bo* 442), ki tudi zasluži v»(9 portoriko. Prišla sta še dva odgovor^ oba napačna; eden seje zmotifsa dva dni in drugi aj štiri mosece.
Kdo spet kaj novega potuhta?
• , * * ♦
Strahovita prosperiteta.
Iz Kansas Cima, Kans.: Tukaj je silna prosperiteta. Me sto šteje okoli stodvajsettisoi prebivalcev, . 'stoštiriintrideart cerkva in okrog tritisoč ljudi brez dela. Slava Bogu na vi» šavah in mir brezposelnim ljudem | — Solnčna roža. :	o o *
4* Can tonski Mesija.
Od nekod Mesija se podi,
najbrž v Canton mu se mudi
da zaspance tu zbudi ' in vse kozle postreli!
Cantonski antibudist.
*	o *
Vesti iz Moronije.
Kravji blok, Stara Avstriji, -r- Očfe Mrzimir so se srečno vrnili iz špitala in z operacij Skumrali so za devet funtov. T« jO tak «pital tam v Mflwauk« v katerem režejo vse tiste,ki« "delfvrajo goods" kakor uto-žejo gaspud kardinal iz Mun*
lein. Tatata! *
•	o *
Gosh, obesijo me!
Drsig K- T. B.! Slaba tipj de! Na vislice smo te obaoon Nekaj vročih žarkov si P alal, da je kar eksplodiralo -in zdaj ti obetajo smrt. JsiPH želim, da korakaš krepko nap£ in še bolj čgeš in pripekal, t» sprotnikom j>a odpusti, «M vedo kaj delajo.—G. 0.
0 0 0
Kontest zs kratke prispel 80- ^ M
Delavec ima vsepovsod w telje, ki ga učijo živeti, umre še prodno se naučii ««"I
— P. P., Sheboygan.
zt.wmm
Predrznost vseh i "dr je, če človek, ki je *** len, očita lenobo onim. delajo. — A. P.
82	da 4
Niti sa 126.00 nočem- » in ns^
S. -' L
tiskali moje ime skebski tiskarni A
K. T. B-
kokor znanstveni »ed^ . pa so šrtve tolikih ¿'¡"^ zači vseh vrst šive pr**m ignorance ljudi"
it
«
Vesti iz Jugoslavije
Hud kalni
udarec je doživel kleri-
je
(i
kolo«. Pri skupščinskih volitvah 1. 1923 in 1. 1926 je o-,akrat dobil mnogo čez stotisoč ¿asov, sedaj pa je krepko polnjen navzdol. Dqbil je 96.235 glasov in nazadoval od lam |llUij,303 glasov) za 9068 gla-5o\. Ako bi se bile dne 23. januarja vršile volitve v Narodno skupščino, bi bila SLS izgubila kar tri skupščinske man-atc.
I Ponarejevalci bankovcev v rekmurju. Maribor, 24. janu-f1Ja — Dne 21. decembra 1. 1.1 Ije prišla veat o ponarejevalcih tisoč-dinarskih bankovcev v Prekmurju, kjer naj bi izdajal Ce ponarejene bankovce v Cren-^jvcih neki Alojz Rauchl. Ker bili v posesti takih ponarejenih bankovcev, ao bili aretirani Jože Žnidarič, Vinko Gaber, A-ojzij Tomanič in dve ženski, matere so prepeljali na okrajno Edišče v Ljutomer. Vai so tr-lili, da so prejeli bankovce od Alojzija Rauschia. |To vest je čitala tudi mariborska policija m se zanimala za Alojzija Rauschla ter kmalu u-go to vila, da ga išče potom "Policijskega vestpika" v Belgru-iu tudi okrajno sodišče pri Sv. ■enartu. Koncem decembra pa ¡¡dobila mariborska policija Bopis od dunajske, da je bil tam »retiran neki Ludvik Roessler, igronom iz Hodoša v Prekmur-I ki je sam pripovedoval, da Hi. 1922 ubil v Prekmurju ne-cega kapetana in narednika. Cez jva dni je to priznanje zopet >reklical in trdil, da je bil zad-iji čas zaprt v Curihu pod ime-liom Ludvika Rosvadovskega. lariborski policiji so ipoelali sli-[o Roesslerja s prošnjo, da ga ■entificirajo in zlasti izvedo, v ■oliko so njegove navedbe resnične. Po daljnih poizvedbah je jolicija doznala iz Murske So->ote. da je Roeaeler res doma iz lodoša, sin tamkajšnjega Čev-jarja in znan kot hohštapler, ■se rad izdaja za Rosvadov-Ikega. Iz Dol. Lendave poroča-o, da je 1. 1919 res ubil v nečem tamošnjom boju narednika In dva redova. Krivce pa so že akrat zaprli. Od žandarmerij-ke stanice Mala nedelja je do-llo dalje poročilo, da so gori o-nenjeni aretiranci Žnidarič, Ga->er in Tomanič, ki so bili radi |rometa ponarejenih tisočdi-tarskih bankovcev pod ključem (Ljutomeru, spoznali v sliki Joesslerja, false Rosvadovske-[a .onega Alojzija Rauschla, ki im je dajal ponarejene {>an-lovce.
Mariborska policija je sedaj vadila zadevo državnemu prav ništvu ki bo zaprosilo avstriji I<h oblastva, da mu izroče
loesslerja - Rosvaldovskega-tauschla da se bo mogla nada-¡evati preiskava.
Smrtna koaa. V Podčetrtku je 11, m. zjutraj umrl tamošnji
«štar Vekoslav Gobec na pljuč-lici, star komaj okrog 40 let:— T Novem Vodmatu je umrl P«k. železničar Karel Čenčič, sestransko naobražen, pošten P vesten človek. Med vojno si je železniški službi nakopal za-Iratno bolezen, kateri je sedaj mdlegel. — V Škofli Loki« je imrl Anton Homan, posestnik 1 obrtnik. — V Ljubljani je imrl V a so Koetevc, trgovski kad«-mik. Podlegel je neareč-lm" slučaju zastrupljenja in je pa vsaka zdravniška pomoč zaton. — Na Babnem polju je prla Josipina Troha, rojena [raje.	r " '
I jdičev mila v Novi Kaniti
<*orel. v Novi Kaniti je 1. [l'r izbruhnil požar v mlinu r,i»<e Vinko Majdič. Mlin je ,n' celo noč in je pogorel do se ceni nad milijon hsrjev. Kako je pošar naatal. f -Tiano.
klezaiška nesreča. Po poro-V .Mraždina je dne L feb. h So vencu, nameščencu
h ne železnice v Mariboru, " '-»I vlak na postaji v Ca-
sumu, J
Ivana Balažiča, ki je na da je v zadnjih dveh letih izvrši nad petdeset zločinov in v Sloveniji tudi en umor. Balažič je bil v družbi šestih tovarišev in njegove ljubice izročen sodnemu stolu v Varaidinu.
Samomor bankirja v Subotici Jakob Kunec, bivši lastnik ban kovnega podjetja v Subotici, se je 2. febr. poslovil od rodbine Češ, da potuje v Zagreb, nekemu sorodniku pa je izročil pismo z naročilom, naj ga odpre, ako ae ne vrne. Ko je sorodnik 2. febr. zvečer odprl pismo, je našel v njem sporočilo, da je izvrši samomor. V pismu prosi, naj se ga ne secira. Kunca so zares našli mrtvega v njegovi vili pri Subotici. Obupen čin je izvršil radi materijalnih težkoč.
Nezakonski naraščaj. V preteklem letu so zabeležili v okolišu mariborskega okrajnega sodišča ravno 500 nezakonakih novorojenčkov in je. dosegel me^da na tem polju Maribor po-vprečnego rekordno število državi, vsekakor pa razmeroma mnogo višje kot Ljubljana. Naj več slučajev beležijo aeveda okraji z nižjimi sloji, kar je gotovo pripisovati holj današnji aocijalni, največ morda stanovanjski bedi, kot pa moralni pokvarjenosti. V stolni župniji je bilo nezakonskih otrok preteklo leto 22, v frančiškanski 36, in pri Sv. Magdaleni 137, pri čemer so všteti industrijski Studenci.
c!#e nogi. Prepeljali ao ga
r"J v bolnico, vendar Je malo rnjI» bi okreval, ker je iz-'veliko krvi.
Nnaren zločinec ped kija-
ji- V Kancu v hrvatskem Za-\iu »o orožniki zalotili U dni
Eve današnje dobe. y dunaj skem "Tagu" piše neki fotograf: Morda se boste čudili, če povem, da predstavlja pretežna večina fotografij, katere moram izvršiti po naročilu, naga ženska telesa. Sam sem se temu iz-prva zelo čudil, pozneje pa sem se uveril, da prihaja stvar v modo in da je ponekod naravnost upravičena tožba ženskega spola, ki. pravi, da "nima kaj obleči".
Kadar pride k meni nova kli-jentinja, se pogovor suče samo okolu vprašanja, koliko naj o-stane na njej pri slikanju. Seveda ne prizna nobena takoj, kaj bi pravzaprav rada. Vsaka se izgovarja, hodi po ovinkih in si da alednjič predložiti vzorce. Šele pri teh pokaže navadno svo-po občutljivo nrav. Kmalu začne tarnati, da je draperija njene obleke neokusna in previdno pristavi, da je sicer lepega života, česar pa današnje Šivilje ne razumejo fn zato nastajajo mesto pravih oblek nerodna ogrinjala, ki nikoli ne	svetu tega,
kar dama ¿eli^^^
V takem razgq(oru ae vrše poskusi za slikanje v tem ali onem kostumu in naposled se zgodi, da kostum sploh odpade. Večina pri tem sramežljivo pove, da je slika namenjena "njenemu možu". In neredkoma se zgodi, da taka slika, namenjena prvotno za "moža" izide v t^m ali onem modnem listu. Da. stvar gre še dalje! Pripetilo se je že, da se je pri fotografu oglasil soprog neke take dame in se pritožil, ker še vedno ni izšla slika njegove žene v Evinem kostumu 1 Pristavil je, da mu dela žena doma radi tega kravale in je ponižno prosil, naj fotograf atori, kar more, da bo čimprej vstreženo želji dame, ki ae želi pokazati vesoljnemu svetu takšns, kakor jo je Ustvaril Bog.
6e bolj kakor to pa je osupnilo fotografa dejstvo, da so prišle v njegov atelje večkrat ms-tere s hčersmi, od katerih so zahtevale, da ae dado fotografirati neoblečene. In to so bile matere iz najboljših krogov! Prt-petUo se je te ob takih prilikah, da je hotela sedemnajstletna hčerka od sramu zbežati, mati pa jo je zadržala s silo ter ji "pedagoški" prigovarjala in dokazovala, da se mora zgoditi po njeni volji, aicer bodo zapele druge strune.
taka stoika a* tprotaje zakoaom za zaščito dalavk
Priporočila j« predsedniku na naapratuje vsem postavam sa zaščito delavk.
Washington, D. C. — Izjave ki jih je napravila ženska stran ka, ki se bojuje za sprejem zvez nega amendmenta za enako-pravnoat žene, pokazujejo, da je ta ženaka stranka nasprotnica postav, ki ščitijo ženo pred izkoriščanjem v industriji. Dno 16 februarja je bila deputacija ženske stranke pri predsedniku Coolidgu v Beli hiši in je priporočila predsedniku, naj nasprotuje postavam, ki določajo za delavke v industriji le 48 ur dela v tednu, in vsem drugim postavam za zaščito žene v industriji.
Mrs. Francea G. Roberta, "bivša natakarica", je bila po njih zatrdilu glavna govornica Zdaj je ta žena v nekem največjem restavracijskem new-yorškem podjetju department-na ravnateljica. Svoječaana je bila ta žena pred newyorško industrijsko komisijo in je tam nastopila kot nasprotnica konake predlogo, ki določa oaem in štirideset ur dela za žene v industriji.
Napram čaanikarSkim poročevalcem se je ta žena izrazila, da se je zaradi tega pridružila Umski stranki, ker ženaka stranka zahteva v industriji enakopravnost žene.
Ta zahteva pomeni z drugimi besedami, da Ženska stranka zastopa načelo, da smejo kapitalisti izkoriščati delavke poljubno svojih industrijskih podjetjih in da zanje ni treba nobene postavne zaščite.
Pred komisijo je dejala, da nekatere reatavracije ao ie pri čele odpuščati žene, pa ao pričele najemati delavce, ker ae boje, da bo sprejeta postava, ki določa samo 48 ur dela za žene v industriji.
Stranka ae je izjavila, da ona zahteva enakopravnoat žene
vseh zadevah, in da ne mara, da se za žene sprejmejo postave, ki j litijo ženo pred neizmernim izkoriščanjem v industriji.
Žene, ki so v vodstvu te žen ske stranke, še niao delale v In dustriji in tovarnah.
Ali ste i« naročili Preevete ali Mladinski list svojo»« prijatelja ali sorodnike v domovino? IV je edlal dar trajne vrednosti, ki ga sa mal denar lahke pošlje-te svojcem v
Dgnjagaati rtilll
problem dvah straž
Tajnik njih organizacije odpotuje v Halifax, da pokaže, kako se lahko požarna bran* ba razdeli v dve straži, ne da bi se povišali stroški.
Washington, D. C. — Ognje-gasci v Halifax u, N. B. , zahtevajo, da se razdele v dve atraži. Njih zahtevi se mestni očetje vpirajo pod pretvezo, da bi razdelitev požarne brambe v dve straži povišala stroške za vzdrževanje požarnih brambovcev. Da ae dokaže, da je tak ugovor neumesten in brez podlage, odpotuje George J. Richardson, tajnik organizacije ognjegss-cev, v Halifax, da tam raziotl, kako se lahko požarna bramba razdeli v dve straži, kateri bode-ta vsaks po dvanajst ur v službi, no da bi bilo mestu treba potrošiti en cent več za vidržava-nje požarne straže. \
V Hslifaxu pride 588 prebi-vsleev ns vaškega ognjegaaca, medtem ko v drugih kanadskih mestih pride povprečno na vsakega ognjegsscs po 822 prebivalcev. ▼ 27 nsjvešjih smeri-ških mentih pride na vaakega ognjegssca po 694 prebivalcev. Vas U meats imajo manj ognje-gsseov v primeri s številom prebivalcev. a veend Je v teh mestih požarna bramba razdeljena v dve atrsžl, ki sta v sluibi po dvsnast ur v teku «nega dneva ali 24 ur. Nekatera mesta im^Jo celo poiarno brambo razdeljeno v tri straže.
Izgube zaradi požare se v Severni Ameriki množe. v primeri z vrednostjo posestva v mestih, v katerih imajo požarno bram-bo, se ps izgube krčijo.
Konfinlraai Ferrero. Dejstvo
je, da se fašistovaka Italija ne ozira na nobeno ČloveČanako dostojanstvo ne napram tujim, še manj pa seveda napram lastnim drftavljanom. Mussolini se oči vidno drži načela: Zs nami potop! In dela to, kar je v prid njemu samemu in njegovemu režimu.
Javljajo U Rima. da je znani italijanski zgodovinar Gugliel-mo Ferrero, sotrudnik ne le domačih italijanskih, temveč tudi najuglednejših iaosemskih revij, proail sa potni Ust, ki bi njemu ia ieni dovolil odhod v Senovo, kjer je učenjak kotel prirediti niz predavanj o Evropi. Mussolini je Ferrerovo prošnjo ^vrnil. Da pa afront ie popolnejši, jejatočasno izšel ukaz za strogo nadsirsnje Ferrere. Zgodovinarjevo hišo v Florenci straži nič manj ko petnajst detektivov, ki od zore do mraka in od mraka do dne vohajo in poizvedujejo, kdo obiskuje Ferrera. Na ta način je Ferrero konfiniran v lastni hiši.
Seveda je izzvalo to obnašanje fašizma napram velikemu italiajnakemu zgodovinarju v avetu največje ogorčenje, kajti Ferrero je znan kot objektiven znanstvenik, ki savrača enostranski fašizem te ali one stru-je ter motri in presoja življenje po zakonih, ki so fašizmu (n nje-govim nevednešem Potemkinovs vas. -
Smrt moža, kl je odkril rast-linako srce. Ni še dolgo, ksr J« vee svet .¿reaenetilo znanstveno razkritje indijskega učenjaka aire Jagadisa Chandra Boxa, da ni biatvene razlike med Živalmi in raatlinami in da imajo tudi raatline arce, živce in krogotok krvi (aokov). Ta mož Je zdaj umrl v avoji daljni domovini, v Kal k u ti, kamor ae je vrnil bolan iz Evrope, kjer je predaval o svojih eenzacijonslnih razkritjih.
Jagadis Chandra Boxa je prvi indijanski znanstvenik, kl si je pridobil sloves v sodobni prirodo-•lovni vedi. Doma v deièll, kjer se kaže priroda v bujnem rast« linstvu, v deželi, katero mirne pvejsaie in divno floro je oveko-večila poezija Rabnidranata Ta-roreja, Je poavetil vso svojo IJu-jezen in učenost bsš rastlinam Isdeial je Uredno fine električne aparate, ki ao odprli človeštvu docela nove poglede na rastlinsko življenje in na prirodo aploh. To, kar so čutili dotlej samo pesniki, ki ao že zdavna, proglašali vso prirodo za svst ijer ni meje med človeštvom živaljo in rastlino, so zaznali u-čenjakl. Po siru Jagsdisu Chan-drl Boxu so nsm postale cvetlice, ki jih tolikanj ljubimo zbog njihove nežnosti in jiedolžn« lepote, še bližje in dražje. Zdaj vemo, da tudi v njih utripi je nekako srce ln pošilja sokove po njihovem životku, da imajo tud one živce, ki z njimi zaznavajo — Četudi na sila primitiven način — vnanjl svet.
Življenje velikega indijskegs učenjaka ps je imelo trsgičen (onoc: Preden Je mogel dovršiti svoje veliko delo fn popolno-ms odpreti vrsts v tajnostn! svet, ki gs je pokszal le «kozi špranjo svojih poizkusov, ga je ugrabila smrt In položila v in-t ijsko zemljo, ds tudi on — kakor vsi smrtniki — "pognoji rastlinam".	*
Pravda sa habsburške dragulje v Parizu. Pariška Javnost in pariški sodniki so imeli U dni ponovno prfHko pogrevati prodajo in nakup habsburških kronskih draguljev in vseh storij, ki so i njimi v zvezi. Vdova po Karlu Habsburgu, Zita Parmska, se je namroč pritožila pa višjo instanco radi sklopa francoakih sodnikov, ki so izrekli oboodbo proti bratoma Binnenfeld. Sodišče je svojčas ugotovilo, da sta brata Bisne-feld fiopoléoma korektno postopala, kakor velevajo trgovski predpisi in da sta plačala za dragulje pravo vrednost. . Ker je torej prva instanca brata Binnenfelda na podlagi dok s^s nege ma torij sls oprostl-Is, dočlm jo Zita vztrajala na tem, da sta draguljarja Uvriila
sleparijo, je prišlo do vzklicne obravnave. Razprava, ki je bila sicer dogodek za radovedne Pa-rižane, pa ni prav nič rehabilitirala Zite in njenih zahtev. Sodišče, ki je imelo n« vpogled ves materijal prve razprave in je sodne spise uatančno proučilo, je brata Binnenfelda popolnoma oprostilo, Žiti pa naložilo stroške ta obravnavo in jo še obao-dilo na povrnitev odškodnine francoakima zlatarjema. Žita je torej vnovič in končno veljavno pogorela.
Voronov napoveduje rod genijev. Na graščini Grimalde pri Mentonl je aprejel pomlajevalec Voronov dopianika angleškega lieta "Daily Expressa" in mu je tako-le opisal perspektive, ki a« odpirajo Človeškemu rodu na podlagi njegovih pomladitvenih eksperimentov:
Bliža ae čas nadljudi, bitij, ki bodo prekašala današnji rod fizično in duševno. V petdesetih letih bo avet prekvašen in o4 vrha do tal prenovljen. Clov* štvo se bo preporodllo pod kirurškim nošem, kateremu bodo pomagale slavne in razvpite opičje žleze.
Pomlajenjer kateremu v sedanji obliki ne saloše dosti. Kaj so vendar pravi, pomladiti starca, ki se mu na ta način podaljša življenje ln tvornost za nekaj 1st? Človeški rod mora vztrujatl na tem, da se metoda pomlajevanje aplicira na mladini, pri dečkih, ki štejejo jedva osem do deset let. Taka procedura bi kmalu napravita iz ljudi gonijo.
Seveda se to ne da dosefi čez noč. Zdravnikl-pomlajevalci marajo nsjprej imeti n« razpolago dovolj opic, katerim se bodo odvzemale žleze. Treba bo torej opice, ki so za pomlajevainl proces potrebne, udomsčltl kakor si Je človek udomačil in ukrotil psa in mačko.
Francoska in španska vlada, Je izjavil učenjak, ata zabranili izvoz šlmpanzev is svojih kolonij. Tudi belgijski kralj Albert se je zsvzel za stvar ln je zatirani! eksport Šlmpansov, ki ne alju žijo zdravniškim avrham. Bil Je celo tako uvideven, da J« narodi v belgijskem Kongu ograditi po-aeben prostor, kJer se bodo ži-vsli gojile ln razmnoževale Enak poskus Je bil storjen tudi na frsneoski Rivijeri in v Italiji v okolici NapolUa. Ce se ta po skus obnese, bodo iimpansl kmalu rostli v južni Italiji ter v okolici Maraeillea.
Na koncu je Voronov pristavil, da js doslej izvršil največ pomladitvenih operacij med Francozi. Za Francozi pridejo na vrato Angleži, potem Severni Američani in prebivalci is Južne Amorike. Z razni noži t vi Jo Šim panzov pa za vea avet naatopi nova epoha genijev.
■aaausvua
ZDRAVSTVO
TRI STOPNJE D0KASI/08TI.
Dr. Biedl y Pragi razlikuje pri doraščanju mladine trojno dobo: p u beacenco, pri kateri telo naglo raste v dolžino in se presnavljanje vidoma poveča; s d o l e s c s n c o, pri ks-tori dobivajo nov« Žleze, n. pr. trebušna» vpliv na pr«enavlja-nje; zrelost, ko poneha boj po-edinih žlez in dob! vsaka svoj dokončni pomen v življenju.
Telesno zorenje se prlčonjs nekako s 13. (14.) lotom In u> zsključuje v 17. (18.). Dečkom se potezo poostre. glas se itpr«
stvo ter idealiziranje, ki mora voditi v bridka razočaranja. V tej dobi notranje razdvojenoati mladina čuti, da je odrasli večidel ne razumejo — dostikrat ne broa vzroka. Nagon po u-veljavljenju samega sebe se me njava s plahoetjo in sramežljl-vostjo. Pričenja ae zaveet o aa mem sebi, analiza svojega bistva. V zunanji avet a svojo žaljivo treznostjo in hladno dej atvenoatjo ae rad odmakne i daljo, zato pa se razmahnejo fantastične želje In tajno hrepenenje po veličini.
Trezni tip mladostnika kaže miren razvoj. Prešerni, pre-vzetni. podjetni se Izraža predvsem a cvetočim, zdravim veae Jjem do življenja. Umski Up meri docela na duševno stvari. V dovzetnem omahljivcu se vsi doživi živahno uveljavljajo. Ti mladeniči so kakor majev trs nu vetru. Problematiki se no morejo ničesar žurno lotiti; vae jim postaja problem. Površneši, slastljivoi in erotiki iščejo zabave v družabnosti, plesu, pojedl-nsh. Rastoča domišljija Jo po večini saposlena s ljubsvnim snovanjem in fllrtom.
Pri mlsdenkah je znak tega lika očkovanje, spogledljlvost In želja po ugajanju. Nedosta-Ja jim dekliške obzirnosti in bo-JečnosU. Med nadaljnjimi na. hajamo še sentlmentalce, otoi-nlke, zanesenjake, vshičenco, pustolovce, koprneče po deja njih. Intelektualci in problematiki so največ moškega spo-Sprejemljivi, radostljlvl, veeeljsški, romsntlčnl, čutljivl zastopniki se dobo pri obeh spolih. Poseben primer ženskega razvoja Je materinski tip,
Vae bolestne duševne motnja-ve v mladostni dobi so pretirar ni pojavi, kakršni ao naravnoat nujni za duhovno dozorevanje. Z največjimi težavami ae morajo v čaau zorltve boriti plašna, ohlapna, mehka bitja z novese-Io, tuhtavo prirodo. Zanikava-nje Življenja povzročajo neredko, erotični konflikti, ki imajo za podlago kaka rszočsranja v prvem ljubezenskem življenju. Brezupni odpor proti svojim sposobnostim, oziroma nesposobnostim se zaključi nevedno s ssmoubojstvom. Za svoje Jed-no početje izbirajo mlsdostnl samomorilci določen letni čss, n. pr. msjnlk. Pri dečkih, ki mo-rsjo v tujino, se pojsvljajo ta-kozvani zločini iz domotožja: požigi, nesmiselna nssllstvs, s ksterlmi nsj bi se takorekoč Izsilil odpust iz neznosne službo,
Stariši, vzgojitelji, rodbinski zdravniki utegnejo mnogo koristiti, ako se potrudijo, da ss bodo poslej bolj ko doslej vživeli v Čuvstvovsnjo doraščsjoč« mls-deži, sko jim s trdno roko po-morejo do posameznih zmožnostih in Isstnostlh Iz rszburka-iio dobre bllžnjegs fantovanja in devovanja.
Justin.
Pisna Ckirlieju Cbipliaa
(Objavil (luidam.) Veruj ml, Charlio, ni mi lahko to'piaanjo, in da niai bil moj naj dražji prijatelj v tistih tegob nlh dneh, ko sem še klovnaril msd smrtniki —. ne vem, če bi si mogol oprostiti, da si rušim svoj težko saslužonl sen. Veš, tod nam toče ž i vi jen Jo (da so izrazim po vašo) v neskončnem pokoju, tuja nsm j« sleherna ¡«dražba, ljubosumnost, tožarje I njo ... Ni ml žal, da sem so pro-! solil; no poKnam no želj, ne stre-
pa al o«tal. Ostal si sam v svoji samoti klovnaril ai in vagabun-daril, svet te j« povzdigoval, grohotal se tvojim groteskam, ne vedoč, da je v njih le verna slika bednega, trpečega, prozi-ranege življenja tvojega življenja. Kdo bi jim zameril?
Dokler ni tudi tebi zasftda zarja. Bednik, ki si verjel sle. pilu! Mar to še ni izučilo življenje? Nisi-ii vido) moje nesreče? Ti veliki poznavalec človeškega srca si mogel upati, da je tudi klovnu usojeno ono vsvl-šeno občutje, ki je vsemu stvarstvu od vekov na veke najbolj z^eljona «last, najalajša pro-lest? Ha, ha, verjel al, da moreš l»rez kazni uživati srečo ljubezni?
Tod pri nas ne (tosnsmo strasti in tudi tega pisma mi no narekujeta zavist in škodošolje. Ali ko sem videl tvoje drzno početje, me je vseeno prevzelo ti-ho zadoščenje. Mon Dieu, zakaj si bil toll naiven? Nsm ai kriv avoje tragedije, PoČemu ai ato-pil na pot, ki ti je bila zabra-njena ?
Pravijo, da si Jo zapeljal, in ti sam Jim menda verjameš. Tudi meni ao očitali loto. In vendar veš, da aem bi! «golj žrtev ... V svoji plvinsnltoatl ai ae hotel odkupiti: ponudil al vaoto objestno visoko, da je svst osupel prisluhnil in se sgrosil ne-vošljivoatl. A njej jo bilo premalo, hotela Je tebe, da dobi o-no, kar Je tvojega. Hotelo ae JI Je milijonov in v U namen JI nI bilo žal niti lastne čodnoatl . . .
Vidiš, to aem ti hotel povoda-ti, ker sem U ari v dušo in sem videl, da ti Je hudo. Da te boli, ker te je ona. k( si pred njo po-klokovsl v svetem samsknjenju, ranila na najobčutljivejšem mestu In ti otrovsla Življenje. Menil si, ds smeš biti Izjema med nsm i, ki nas Js stvsmik obsodil v klovnstvo. Hlepel si po sreči in ko se ti Je sa hipec pojavila, si segel po njej s obema rokama. Fata morgana! Billič.je izginil, a ostal ti je spaček J. .
Ne Joči, bajazso! Vae mine in tvoja rana ae bo zacelila. Poče-mu bi odkrival avetu evojo bolest? Nihče ti ne veruje... Ljudje ao brezobzirni, samo^ Ijubnl, ljudje so sverl , . , NJim ao hoče ameba In zabave, po drugem no vprašujejo. Zakaj jim no lil ustregel? Smej se, bajas-zo! Dokler Jih boš zabaval, boš v časteh. Ksdar pa tj zamro smeh, stori, kskor sem storil Jaz!
Hočeš ideje? Kvo Je: Pojdi v atelje, pozovi operatorja ln objavi z velikimi črkami v listih, da jo bilo vse skupaj zgolj trik. Tvoja nosroča — ha. ha! naseda, s« m I n i proces — filmska rekloma ! Takega scenarija ie nisi imel. ljudje ti bodo verjeli, film bo senzacije, kakršne svot Še nI doiivel. Samo lie |tozabi na hsppy end; svet lie ljubi solz ... In ko bo vse končano, ao sjoči od srca in pridi za menoj, kjer ti bo odU'gu za vedno , , , Le clown est tuort,.. Tvoj Mas Linder.
meni. Nasprotno pa dekiišks | sti, no trpljenja, ne radosti, nežnost no izgine, detinske črte ¡Kam som si gospod; nihče me ne na obličju dobijo novo milino ' ljubi in Jaz ne ljubim nikogar, MimJčaa izrazila v obrazu mla-|"^omur nisem oče, ne *«iprog, denke prlvzemejo nove odtenke, no zot , , . poglobljenje različice. Pri kre I*	t«"1	P™"
tanju se izgubi otroška ljub dobro v«m, Charlio, ksj te je kost; postane nekam okorno, ne J ""telo, poznsm tvojo bodo v rodno, neenakomerno, čestokrstj^ njeni trsgiktrtn bat satn, nebrzdano sli pretirano.	i v,di*' U	,
V nofaiku zrelosti (oubort. * * ■P"»1«** onP0»,f,,-.i i /^J i ^ . dneva, ko som te posetll bolno-U) prevladujojo no všečni ob<ut-|^ y ,|o||yw|Kjdu ?	0
lugodjo. ki * BVoJ|h ltMsrtlil 0 rirkusu". m«-utegne izražati v kljubosti, ob Usnhol^no tožil, da so U vsi za-
Jesti, v stremljenju po zabranjs. slh stvareh, šopiraosti, gisds vostl. Navdušenje ae hitro vna-I, t'lds voljo potegne sdsj t s nagon za sabo, zdaj oni, ali p* zakrknjeno odklanjs In zaniks vse trsdieijo. Poleg telesno spol-
pustili In si ostal sem samcat s svojim Maksom ... D« ti Jo dovolj življenja in si želiš po-k'ojs, kl II gs »ebtfni in brez obzirni svet nikdar ni privoščil , , . Me še spominjaš?
<ki tistih dob se je mnogo j
Veselica.
Midway, Pa. — Društvo št. 89 S. N. 1'. J. Je sklenilo na svoji mesečni seji dno 18. februarja prirediti veselico v korist društvene blsgsjne v soboto večer dne 19. februarja. Veselica se prične ob pol sedmih ter traja do polnoJf - Vstopnina za moške Je 7šc in za ženske 25c. Igrala bo prvovrstna godbs. Za lačno in žejne Im» v |»olni meri preskrbljeno .tako, da ne bo nikomur žal, ako so bo udeležil. Posivijo-mo član«' in članico društva, da v polnem številu veselico u-deležite. Uljudno vabimo tudi občinstvo iz Mižnih In daljnih naselbin, ker ob priliki smo tudi ml priprsvljttni vam vrniti. Vabi — odbor.
4g**am magua slov ansa mi
OaiiAMIlACU V CBICAOU.
I <>r «k
I. mares. 10 S. N.
nosti hodi sgolj dušno ssnjsr-| ,premcnilo. Jsz sem odšel, ti|
Pstlss »N*llfi v
Druétv,, "PtjsAir
P. J.
Z»M« »Um uig .-a V «Mitra v »'»<>oto
It. mrnrt* v N«ro4al dverssi. K i„•< M. i, Mi- UvosmS* prešito vs v sedelj« IT, sisrse, v 4vo-rasi t S F S. 1'mlui S#u*<«M "lirs", k«s«ert <fn« Si sortis v «IvorsnI S. R. H. i. as LessSet« Is 17 g tek it I, J. 0. S. -•tava la prvomajska «lavaost, v SO> Sella I maja, » Svarasl t. M. f. J f'avaèe Sreâiva Saa T* maja v tf«. Chkafo.
Aritirsjtc
lü
IISEII IZ SVETOVNE UTEMTUE

HONORE DE BALZAC
(1799-1860)
Honore de Balzac je bil eden najboljših francoskih romano-piacev. BH je rojen v Toursu, kjer je tudi preživel vse svoje mlade dni po šolah, medtem ko je bil njegov oče neprestano v vojskah že pred njegovim rojstvom in potem. Oče mu je^bil francoski revolucijonar, odlikoval se je v bojih in bil tudi poveljnik. Honore je imel dve sestri. Družina je živela skromno in njemu se je bilo mogoče	feHničen Najbolj znane šolati samo do sedemnajstega ^ njegove kratke ^^ ka.
letA- , ,,, ... ... tere se bavijo z vojnimi in po-Balzac ni bil nikak "¿«»j«' vojnimi razmerami, s človeško pač pa je moral sil^ vdlko^^- j iiodjvrjarK)lltjo in napuhom ter
maščevalnostjo. Vse to naslika
no je bil zatopljen v misli kar je nenavadno v brezskrbnem vojaškem življenju, toda misliti si moramo, da ni nikdar večje ugodnosti za globoko razmišlja-
je seatavljena v večini iz krat- nje>	ravn0 ob tej uri po-
kih povesti. Teh je na stotine. | ter na takem prostoru.
tati. To se vidi iz njegovih številnih del, ki pokazujejo, da je imel na polju literature zelo široko znanje. V svojih delih je naravnost genijalen, kajti ne le da je produciral velikansko število spisov, temveč so tudi bili ti spisi najskrbnejše zasnovani. Kot človek je bil prijazen in dober, ki se navadno ni prepiral. Bil je prijatelj sodobnega literata Hugona. Edirte spore je imel z izdajatelji njegovih del. Posebno dobro se tudi ni razumel v zakonu in ko ga je Hugo našel pri obisku umirsjočega, ni bilo pri njem njegove žene, temveč samo mati.	•
Knjižnica Honore de Balzaca
spisov, izmed katerih ae mogo-1 pr0stiralo v temnovišnjevj bar-če najbolj odlikuje "Človeška vi ^ njim< Trepetajoče zvez-komedija" (Comedie Humalne), <je j„ neinM meaečftina so rezki je filozofična študija člove- aVetljale ljubko dolino, katera ških karakterjev. V svojih de- ^ je v vsej svoji lepoti raapro-lih je splošno naturalist; anev «tlrttlii pod njim. Sloneč ob obdeluje tako kot je, niti se ne cvetočem oranžnem drevesu je da voditi od kakih notranjih	kakih sto ¿evljev pod se-
Nčustev, temveč vzame predmet ^J megtece Mendo, kojega je tak, kakoršnega vidi pred seboj. , „,<^<,¿,1*	na kateri je
Precej rad se »pušča v družin-j hUj grmif ščitila pred severnimi ¿ko, spolno in ljubimsko življe- vetrov^ Ko je obrnil glavo,~je nje, je ponekod celo laaciven,|vi(k| v morje, obdano od
pokrajin, katere so se svetile kakor srebrn okvir nemirnih voda. Grad je bil ves razsvetljen. CW njega je prihajalo šumljanje zvočnega bala, ubrani glasovi orkestra, smeh častnikov in njih prijateljic na plesu, ki se je mešal s šumljanjem nemirnih valov z oddaljenega morja. Hlad noči je osvežil njegove ude, vse trudne od dnevne vročine. Nad vsem pa so se razprostirali vrtovi vonjavih dreves, vse posutih z dišečim cvetjem, da je mladi mož čutil, kakor da bi se kopal v dišavah.
Grad nad Mendo je bil last Španskega grandija, ki je tedaj živel tam s svojo družino. Graj-ščakova starejša hči se je ves večer z zanimanjem ozirala po častniku. Iz njenih .pogledov
V resnični ogabnosti in dela na prvi pogled vtis, da mu celo pri-jajo take okoliščine. Na dnu vsega pa ni samo pisatelj in pripovedovalec, temveč tudi u-čitelj, ki je hlidnokrven samo zato, da bi izzval odpor proti hladnokrvnemu vojnemu uničevanju.
Otajti m iMJtsJ«
V zvoniku mesteca Menda je ura odbila polnoči. V tem hipu je mlad francoski Častnik slonel nad ograjo ob dolgi terasi, ki je vezala gradič z vrtovi. Oči vid-
Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje
češki spisal Svatopluk Cech.— Poslovenil Stanko Svetina.
(Dalje.)
Gospod Brouček se je razjezil na motilca lososovega vil tka tako, da je popolnoma pozabil na stoletje, v katerem se je nahajal, ln je rekel ostro:
"Prosim t«, komu pa to pripoveduješ? Ali misliš morda, da ne poznam Prage. Le pojdi po Prikopih ali sedi v električni voz, ali zajdi v mestni park, v Stromovko, kamorkoli na živahnejša mesta in povsod boš sllšsl nemščino, ds te bodo bolela ušesa. Gospe in gospodične ne govorijo na ulici drugače ko nemško. Saj hoče vsaks pokazati svojo višjo izobrszbo in vsak moder češki oče pošilja svoje hčere v nemške šole, zavode in samostane, ako ne doma, pa vsaj za granico. Res je, da se je nemščina nekaj časa opustila, toda sedaj se govori zopet nemško kakor za stavo ne le v Pragi, ampak tudi na deželi. Vem to iz lastne skušnje in iz pripovedovsnjs drugih. Vsaj v gosposki sobi vsake gostilnice, tudi v najmanjši vasici, te . počaste z drugim deželnim jezikom."
Mogel je svobodno končati, kajti poslušalci so bili vsi od osuplosti prevzeti. Sele čez nekaj časa ae je oglasil Staročeh. "Kj, v glavi se mi vrti vsled tvojih nespametnih besed. Da moreš tako neumno čenčati! Kako moreš govoriti o Cehih, ko si bil ves čas v tujini?! Morda ti je kdo pripovedoval, kako je bilo pri nas prej, in še tu je zmešal resnico z lažjo. Resnica je, da je bil nemški jezik na kraljevskem dvoru zgodaj priljubljen; resnica, da se je tudi gospodi priljubila tujina, ker je dajala svojim gradovom in sebi nemška imena in se rada pačila po tujih običajih; resnica, da so naši kraljevski zasl«*pljenci vodili mnogo tujcev v naš kraj in jim stregli, kolikor so mogli, tako da so večinoma vsa mesta prišla pod oblast Nemcev in da se je zat'cl tudi del čeških meščanov nagibati k tujemu govoru in navadam, ln Iz teh vzrokov se je ž zdelo, da se tudi tu izgubi jezik slovanski kakor v severnih krajih. Toda položaj se je spremenil. Kmečkega ljudstva se ni dotaknila tujina in ni res, <la bl govorili k.ie v čeških vaseh nemško. Tudi boljši plemiči In vitezi izmed višje gospode so ontali vedno verni Cehi in nekateri. kakor vrli Šumi, h., pi*a1j tudi knjige v češkem Jeziku, ki so viigitle IjuW*en do njega in so dvignile svoj glas proti tujini; tudi v m» stih so se Cehi bolj in bolj upirali tujcem, katerih število je -bilo |k>vs<mI uianjše in ki so se branili le s svojim bogastv<»tn, s svojimi predpra-vicami. s prevzetnim nasiljem in ki so imeli svojo kraljevsko moč zs nadnaravno; toda slednjič so ne morali umakniti povsod o-trakom te zemlje. Tega že dolgo ni bilo, «la bi mogel kdo reči kakor atar kronist pred sto leti pri kronanju kralja Jana. da je bilo slfeati po praških ulicah več nemnkega nego češkegn in neresnica je, ko si rekel, da jiošiljajo češki Pra-žani svoje hčere v nemftke šole in samostane."
"Nikdar bi fc ne učila jezika naših smrtnih sovražnikov," je ognjevito zaklicala Kunka.
"Ako bl bilo potreba, da bi znala mestna hči tuj jezik," Je nadaljeval njen oče. "bi jo dal učiti latinskega ali kakoršnegakoli drugega. toda nikdar ne jeziks. ki se povsod nad našim zaničevalno povzdiguje in ki se trudi, da bi ga zatrl. To bl se veselili naši sovrainikl, ko bi mi sami svojim otrokom vsiljevali njih jezik, katerega ao ai oni zastonj prizadevali udoma-
čiti s trudom in z zvijačo. To bi si samim sebi dajali klofute; zakaj, ko bi zopet dosegli nad nami moč, bi si mnogo lažje naklonili nestanovitne in omahljive ljudi, vešče nemškega jezika, katere bi potem spremenili v ničvredne odpadnike. In povsod, kjer se veliko širi med ljudstvom znanje tujega jezika, se kazi in gine domači jezik, kar smo tudi videli na Češkem. Zato se je tudi Hus bojeval proti dvema jezikoma ln je napisal: Resnično, kakor je tepel in lasal Neemija židovske otroke, ko je slišal, da govorijo napol azotsko ln ne znajo židovskega: ravno tako bi bili vredni dandanes Pra-Žani in drugi Cehi, da bi jih zlasal ako govorijo gol Češko, pol nemško."
"Lahko smo ponosni, da so ostale češke gospe ln žene zveste maternemu jeziku in da pridno čitajo nasvete Stitnega in druge češke knjige in željno sprejemajo nsuk čeških pridigarjev, posebno nauk mistra Husa, ki jim je spisal svojo "Hčerko" in ki jih Je še iz kostni-ške ječe srčno pozdravljal," je govorila mladenka, vsa zardela od goreče navdušenosti.
"To je vse lepo," se je oglasil znova gost. "Toda nemščina je vendar drugi deželni jezik in tu pa imamo enakoprSvnost."
• "Jezik češke zemlje je dragi naš svetova-clavskj -jezik," je krepko odgovoril hišni gospodar. "Naši maloštevilni Nemci so tu pozni priseljenci in njih dolžnost je bila učiti se jezik naroda, ki jih je gostoljubno sprejel. Mislijo pa ravno nasprotno. Saj mi jih nočemo zatreti. Tudi sedaj, ko smo oblegani, dopuščamo Nemcem, ki pripoznajo nauk Hosov, da prebivajo svobodno v Pragi in opravljajo službo božjo v svojem jeziku. Saj teh je neznatno število. O-stali se nočejo zadovoljiti z enako pravico, ampak nam hočejo vladati. Veruj, da ni med njimi in nami nikakega sporazuml/enja od miru, ker oni ne nehajo hrepeneti po gospostvu nad nami in nas siliti k obrambi. Le poglej, kako so se obnašali v Pragi. Novo mesto in Hradčanl so bili od ustanovitve Češki; tudi Manjše mesto, kamor je kralj Otakar pri vedel Nemce namesto Cehov, iztlranlh z nasiljem, se je naravnim potom povrnilo pod oblast Cehov; saj v Starem mestu so bogati nemški priseljenci krčevito držali svoje, po krivici pridobljeno gospod-st vb in so predzno in kruto stiskali domače prebivalce, katerih je bilo po številu več nego* njih samih. O, vsi uradi in sodnijc so se odločile in pravega Ceha niso pustili med se, mestne knjige so vodili v nemškem, in vse odloke so izdajali le v nemškem jeziku; strašili so češko ljudstvo r. nemškimi plačanimi vojaki; nemško so sodili Ceha v meatni hiši, kjer so odpravili vsako češko besedo. Koliko krvavega truda je stalo, predno so »opet dobili stare pravice! Zastonj je ukazal pravični cesar Karol, da se mora pri mestni sodni j i razpravljati češko in da ne smejo biti mestni odborniki sami Nemci. Nemci so znali ugonobiti ta ukaz in ga niso vpisali v mestne knjige. Se pred osmimi leti so bili mestni odborniki skoro sami Nemci in bili so zadont drzni, da so ae protlvHi a pomočjo najetih nemških vojakov verskim željam če-rkega prebivalstva, t uda zastonj. Dali ao sicer ob nemirih zaradi odpustkov obglavitl tri češke mladeniče, toda raaburjenoat ljudstva jih je odvrnila od drugih nasilj in tudi njih napad na"TT?i*a in na Retlem je ostal le prazno bob-nsnje. Pritožbe češkega prebivalstva ao kralja VacIaVa prisilile, da je izdal ukaz, naj bo v bodoče polovico meatnlh odbornikov Cehov, polovico Nemcev. Toda še sedaj so imeli nemški odborniki toliko moči. da «v mogli komaj dva tedna pozneje ohladiti svojb je«o na dveh, najbolj vnetih voditeljih meščanstva in dati rablju mojega ranjkaga očeta ia —¿'^m, Tiium Tj . ------ (Daljt prfeefeJM)	•
je lahko bral čustva žalosti in naklonjenega sočustvovanja, da ae je dekle v »voj i sanjavoeti, še toliko bolj dopadla Francozu.
Klara je bila krasno dekle in daai je imela tri brate in sestro, a« j« častniku Viktorju Mar-
P ARM
Manjka pa se ne tudi daljših (Krasno špansko nebo se je raz- ehandu vendar zdelo, da bo veliko bogastva grajščaka marsikaj Leganesa odpadlo tudi njej za doto. Toda kako naj bi si on drznil upati, da bo stari španski hidaldo m najbolj zakrknjen sovražnik Francije dal svojo hčer sinu pariškega štacunarja. Poleg tega so tudi sovratMi Francoze. Francoski general Gautier, ki je vladal Čez provinco je 'sumil, da marki celo pripravlja vstajo za španskega kralja Ferdinanda II. Iz tega razloga jev bil bataljon pod poveljstvom Viktorja Marchanda u tabor jen v Mendi, trdnjavici sosednjih vasi, ki so bile pod gospodstvom markija. Posled nja povelja od maršala Neyja so tudi povzročala dovolj stre hu, da se bodo Angleži kmalu usidrali ob tem dbrežju, a markija so sodili, da je v tajnih zvezah z ministrstvom v Londonu.
Raditega je Viktor Mar-chand, dasiravno so mu Spanci priredili lep sprejem in so imeli radi njegove vojake, vedno čuval in stal na straži. Ko je stopal po terasi, na katero je prišel gledat, če je mesto pokojno in če ni nič sumljivega iz bližnjih # pokrajin, katere so bile pod njegovim poveljstvom, je razmišljal, .kako naj si tolmači prijateljstvo, katero mu je izkazoval grajščak, in kako naj razume pokojnost pokrajine, radi katere je genefel v tolikih skifeeh. Toda kmalu so mu iz-begle te misli radi drugih čustev in radovednosti. Nenadoma je zapazil v mestu večje število luči. Dasi je bil praznik svetega Ignacija, je ukazal odredbo še onega jutra, da morajo ugesiti vse luči ob napovedani uri in samo grad je bil izvzet iz njegove odP4dbe. Jasno je lahko vklel v lučinih odsevih bajonete svojega, vojaštva, ki je stalo na stražsfti; vendar .je splošno vladala slovesna tišina in nI niti najmanj Izgledalo, da bi bili Spehčl razburjeni radi praznika. Skušal ti je razjasniti, zakaj so sil prebivalci pregrešili in so Imeli luči vzllc njegovim prepovedim, pa bilo mu je neumljlvo, kajti z vojaštvom je pustil častnike, da preskrbe, da bo ugasnjena vsaka luč. Ko se je ravno hamenH, skočiti čez zidno ograjo in teči po skalovju v mestece ,da se prepriča, zakaj ne poslušajo njegovih ukazov, je začul za seboj šumljanje in lahke stopinje. Zdelo se mu je, da sliši drsanje ženskega koraka po peščeni poti, toda ko se je ozrl ni videl ničesar, zagledal pa se je na niorje, ki je odsevalo v nenavadni svetlobi. Nenadoma je obstal kakor pribit in zdelo se mp je, kakor bi mu odpovedala in ga varala vsa čutila. V dalji je jasno razločil ladje, ki so se belile v mesečnl-ni. Zatrepetal je in si skušal domišljati, da je to le očesna prevara, samo fantastičen učinek lune na valovih. V tem trenutku je začul hrtpav glas, ki je poklical njegovo ime na drugi del ograje, kjer se je dvi gala glava vojaka, kateremu je ukazal, da ga spremlja v grad. "Ali ste vi, poveljnik?" "Da! Kaj hočeš?" je odgovoril mladi mož skoraj šepetaje. Slutnja mu je velela, da mora biti previden.
"Lopovi v. dolini se dvigajo kakor črvi, Podvizal sem se po vašem dovoljenju, da vam povem. kar sem videl."
"Kaj je?" je vprašal Viktor Marchand.
(Dalje prihodnjič.)
A NA PRODAJ.
Proda se 62 akrov obsegajoča farma, vse izčiščeno, 6 akrov je sadni vrt, posajen t češpljami, dosti dobre pitne vode, štiri sobna hiša, hlev, shramba za ži-tg in Še drugo malo poslopje. Farma se nahaja štiri milje od Estacado, Oregon, in Je le eno miljo od tlakirane ceste in vsa zemlja je v ravnini. Ce kateri rojakov želi izvedeti boljše podrobnosti, naj piše na: John Božičnik, 116^ First Ave., So., Seattle, Wash. — (Adv.)
italijanske
FINE PREKAJENE KLOBASE, Sunke in
ŽELODCE
razpošiljam po vsi Ameriki, kar so naročila vsak dan večja, od je mogoča ceno nakoliko mižati na mojih ls-delkih. Ako še aiate poskusili mojih iadeikov, sto ▼ resnic* samim sebi nekaj dolžni. Ne odlašajte, ampak pišite takoj Sa danes. Pošljem vam od 5 funtov naprej po C. O. D., aH pa pošljite denar s naročilom. Poštnino vsak sam plaia.
Haaga okaaa pa tie fant
nAflA ItfAa	enlisas fl
laisu m ea aavm mrijw^r i
šegi la tarvetae pa Sle f eat. dodee pe 4Se fant.
abarca pe SSe fant.
Vaa pisma in naročila pošljite na:
JOSEPH LESKOVAB
Maat Dealer and fleasage Mftr. •IS — 14th Street.	Racine, Wla
NA PRODAJ JE "Rooming Haus" stanovanjska hiša na nove vrejena, se proda za nizko ceno. Oglasite ae od 5 do 9 ure svefter na naalov : 2213 So. Millard Ave.. Chicago, III.
Rl'IH)LF^J. JINDRA PLUMBAR
llpoatavlja parne la draga naprav« aa gretje in vea draga plumbarska dala. Prevaame da lo tndl na vneeetno laptatila ed enega do dveh let.
Vse dele jamfaae. I tTT feu Je plum barako dela v poclopja 8. N. P. I. t7S4 8a. A «era Av„ Ckfcaga. IU Telefon. Lawndale S4SI aH pa" Latmdale Slit
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Jaa. 81-1927) pomeni, da vam je narečni tekla ta dan. Ponovite Ji
ustavimo. Ako Usta nfe prejmete, je mogoče vstavljen, ker al bU plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napsfnegs i
»va, pišite nam dopisnico la navedite stari in nori naslov.
Naši zastopniki ao vri fttveni tajniki in dragi zastopal-ki, pri katerih lahko plačat« naročnino.
Naročnina za celo leto je 15,00 In mi pol leta pa «MO. 'ftant S. N. P. J. doplačajo za pol leto 91.90 ia sa celo leta OSJO.' \ ' Za mesto Chicago ia Cleer sh leto 96 JO, pol leta f&SS, f« člane 95.30.
Za Evropo stane sa pel leta 94.00, sa vas leto pa 98.00.
Tednik stane aa Evropo 91*70. Clanl doplačajo samo »50e poštnino.
(Naročnino lahko tudil pošljete na naslov s
UPRAVNIBTVO
"PROSVETA"
1917 & Lawndale Ara. CHICAGO. HI»
rraiJJAM-
Ptih« a»
aUATTA
A«*.
BOLGARSKI ^ZE 1.1 í>0M
Vseaútc gerkega peedn«, Da prežene PREHLAD m Da ojačate Jetra. Da oéiatHe vaša ère v a
za "Progreto'
maga váleme sdravju.
Naproda} povaod v lekaruk I
ali pa po polti velik druiiruki uJ f 1Í5, aH 8 navoje za $3 u T[ rojev trn |6J6. Naalov H U Schlick, President Marvel ffH Company, S Marvel JhùuLy^^ burgfc/Pa.—(Adv.)
MATUA SKENDER JAVNI NOTAR
■a Ameriko in stari kraj 11*2 E. Ohio SC Telefon CEDAR 4I7S N. S. Plttsbergh, Pt. Izdela je pooblastila, kupna pogodba, pobotniee, oporoke la vm drug« v natanko stroko spadajoče opise.
Pišite, telefonirajte, aH pridite oeebno.
PAZITE SE PRED ISFLUENI
kasljem in prehladoml
Ml VA8 HITRO OZDRAVIMO
KaftaU la prehlad aa kaj rada razvijata v napriiakavano «tanje gripe, bronkiu, eneo ali pljučnim, ki aa vaCkrat kon ¿a ■ smrtjo. Influenca ja reitk «ovratnik ki pobara na ti«o4a ljudi letno. Zanemarjen prehlad «e v «asih celo prelevi , naduho al celo v jetlko. VI aa obvarujeta prod M nevarnostmi, ako vaameU ANTI KLU-COUl TREATMENT od Dr. Tom. Ta ja aovejia laaaMba « adravilih a velikim u«p«hoa Ijenja kalija, prehladov, gripe, Pta In vaatja ari», baoakttov. katarov ia pljutnfh boU4.| ANTI-FLU-COLD TREATMENT ustavi nadaljevanje bolesnC ia umori kali bolmi , ¿1 ■temu. tako da 5 polih daah vaa bolečine iidnejo. Tisoče bolnikov je o*dr«v«lo, im »I vlivali to isvntno idraviio. še posebno dobro aa atare kronične tlulaje. Ako rta „I pomaga, ml vam vraoa«o val denar. Ima dober okus ia na vssbsje nobenih narkotitti ■novi io se lahko rabi ad mladih in starih Ijndi. Kadar vsasaata ANTl-KLU-COLD Bil,] SAM. vala pljuča in vas Kvot poatane močnejli. Cena sa mo steklenico jc I i. ti. Hibi takoj, odlalanjo ja nevarno.
NI TREBA POSLATI DENARJA
■amo iurotito U oglas, priloliu tte aa poltalno in val naalov. Za «dravilo plačate tUl| potom, ko ae ga vam prineee aa val dom. MARDOL LABOBATOBV, IT21 N. K*b{ A ve.. Mat. «M. Chicago. IH.
književna matica S.K.P.J.
ima v zalogi sledeče knjige:
1 AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 632 strani, trdo vezana, vredna svoje eene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko ru-umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih
koristnih informacij, stane samo—.........................$2.00
Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesno in duševno dobro.........-.............................$1<M
Pater Malaveatura~V Kabarete zanimiva povest iz živ. Ijenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopoln jena s slikami ...M. .M.. ............ .M... ....... .$1.50
Zajedale!—restiična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgine—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj1 Upton Sinclair, poslovenil pa Ivw
Molek................................ ...........WM....M...« ..................$1.00
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J^ 262 strani mehko
vezana, stane unio.u.......mi» .....................................M,w
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epi-
logom—mehko vezana, stane samo.;.......................
' "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20e
Pišite poaje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J.
2657 So. Lawndale Ave, Chicago, IH
Kampanja za dnevnik
**
J,..'	•	•
Vsi aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 16,000 naročnikov de to leto. Agitatorje, ki bodo delavni, čakajo lepe knjiine nagrade.
Kampanja za nove naročnike na dnevnik "Presveto" se otvorl 15. februarja 1927 ln se zaključi 15. novembra 1927.
Vsakdo, ki se naroči na dnevnik "Prosveto" in ki doslej »s ai bU naročnik, bodisi za pot leU ali za celo leto, ali če stari naročnik pošlje dve ali več naročala NOVIH NAROČNIKOV, Je deleien nagrade v knjigah iz zaloge Književne Matice S. N. P. J.
Pogoj sa nagrado je NOV NAROČNIK in vsakdo mora poslati celo vsoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine ali proviaijo upravništvu "Prosvete". V tej kampanji nI dovoljena nobena provizija. Kdor ai vzame provizijo, ne dobi nagrade.
Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj delešen knjige "Jimmie Higgina," ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino js pošiljatelj deleien "Slovenako-angleške slovnice," vredne 92.00, ali pa druf™ knjig Is zalogo Književne Matice v vrednosti 92.00.
Zs dve celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjigo "Ameriški Slovenci. ' vredno 99.00, aH pa dragih knjig iz zaloge Književne Matico v vrodw>-■tl 96.00.	-7----o, , .;■, ^ ---—
Bratje In oestre S. N. P. J„ kakor tadi dragi rojaki ta rojakinje, klše niste naročeni na dnevnik "Prosveto," sedaj se vam nodl n godna prilik», da sl ss majhno vsotleo nabavite dober list ta polog toga deMte še dobre knjige ZASTONJ!
Poiorite ae z naročbo! Pošljite naiočntao is daasa t Naročnina "Pr^ ■veto" ss om leto Je 96.00. zs pol leU 92^0. (Za Ckleogo ta Cksrs * 96^0, za Evropo ps 98.00.) Clanl 8. N. P. J. doplačajo 9SJ0 aa erfo aH 91.90 sa pol leta. ker člani plačajo pri assments 91-29 aa leto i
Vsa pisma ta
Ave, Chicago, 10.
pošljite aa
Preaveta, M67 9o.