Poštnina plačana V gotovini. Leto XV., štev. 160 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL 3. — TeL 3492, 2492. E'odružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. E5odružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, nedelja IS. julija 1934 Cena 2.- Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Ofe zaključku parlamentarne sezone Poletno zasedanje Narodnega predstavništva, ki je bilo zaključeno v petek, je bilo kljub težkim razmeram bogato na pozitivnih delovnih rezultatih. Malo-katera perioda našega Narodnega predstavništva je absolvirala toliko važne politične in zakonodajne snovi, kakor parlamentarna doba letošnjega poletja. V čas tega zasedanja spadajo važne zunanjepolitične rešitve, ki so znova pokazala iniciativnost in veliko mednarodno aktivnost našega državnega vodstva. Ne le na Balkanu, kjer pripada Jugoslaviji nesporno vodilna vloga, in nehamo v podunavski ali srednjeevropski politični sferi, nego v vsej evropski meddržavni politiki, si je pridobila naša država priznanje in ugled, ki dopušča najboljše izglede v nadaljnji razvoj. Zadnji ekspoze ministra Jevtica sta obe Zbornici Narodnega predstavništva po pravici sprejeli z največjim zadoščenjem in zadovoljstvom, našel pa je tudi priznanje in upoštevanje mednarodne javnosti. Podčrtati velja, da je pokazalo naše parlamentarno zastopstvo v vseh vprašanjih zunanje politike popolno soglasnost in slogo in da je pred njenim smotrenim in energičnim vodstvom celo opozicija odložila svoje orožje. Poslednji zunanje-politični aranžman, ki je bil predložen Nar. predstavništvu v tem zasedanju — prijateljska pogodba s Turčijo — je nov pomemben kamen v zgradbi balkanske solidarnosti. Najslovesnejši moment zasedanja pa je bila brez dvoma slavnostna počastitev oficielnega reprezentanta Francije, zunanjega ministra Barthouja, ki je prvič službeno posetil našo prestolnico. Bila je to svečana potrditev dosedanje politične skupnosti in iskrena manifestacija zavezniške zvestobe. V znamenju te zavezniške solidarnosti in notranje skle-njenosti bo stala naša mednarodna politika brez dvoma tudi za naprej nasproti vsem morebitnim pretresljajem in komplikacijam, ki bi utegnile priti. • Na polju naše notranje politike se je uspešno nadaljevala pot k izgraditvi upravne dekoncentracije. Sprejet je bu zakon o avtonomnih mestih, ki bo. r.e-nrav bi si ta ali oni želel razna vprašanja morda drugače urejena, za razvoj naše samouprave dalekosežnega pomena. Delo pa s tem zakonom še ni dovršeno. V programu je še zakon o samoupravnih financah in pred vsem zakonita ureditev banovinske samouprave, ki bo začrtala meje upravnih kompetenc in ustvarila končno podlago za sodelovanje najširših narodnih krogov pri javni administraciji. V gospodarskem pogledu pomenja važno reformo zakon o državnem računovodstvu. Dosedanji zakonski predpisi, ki jih ima novi zakon nadomestiti, so se že dolgo občutili kot nedostatni, ne odgovarjajoči časovnim potrebam in pred vsem "ne dovolj primerni za veliko moderno državo, kakršna je Jugoslavija. Zakonska podlaga za nadaljnji razvoj je ustvarjena, in gospodarski krogi upravičeno pričakujejo, da bo njena praktična realizacija rodila dobre sadove ne samo za javno, nego tudi za zasebno gospodarstvo. K poglavju upravnega izboljšanja spada tudi nova enotna ureditev državnega pravobranilstva. V nobenem upravnem področju morda ni bila unifikacija nujnejša, kakor tu, kjer so veljali še izza predvojne dobe v temeljih različni zakoni, ki jih je vse že prehitel čas, tako da so bili nujno potrebni dopolnitve in poprav. Vršile so se spremembe v obliki naredb, dekretov in drugih predpisov, kar vse je skoro onemogočalo pregled in enotno, novemu državnemu stanju odgovarjajočo aplikacijo. Kodifika-cija vseh teh zakonodajnih drobcev v enoten zakon za vso državo je postala tem nujnejša, ker se je med tem že izenačilo in moderniziralo sodno postopanje in je tudi upravni postopek že uni-ficiran. V področju iHiifikacije formalnega prava'je bil storjen važen korak naprej s sprejetjem zakona o izvensodnem postopku. Ne samo pravniški krogi, vse pravico iskajoče občinstvo je sprejelo ta novi naoredek z zadovoljstvom in je odobravalo energijo, s katero sta vlada in parlament privedla zakon do sprejetja že v tem zasedanju. Samo sprememba, ki jo je v pogledu nalaganja depozitov sklenil senat na škodo pupilamo varnih denarnih zavodov izven Državne hipotekarne banke, je bila predmet upravičene kritike v parlamentu in tudi v prebivalstvu samem ni našla razumevanja. Ne gre tu le za interese samoupravnih hranilnic, akoravno bi moral že ta pomislek v današnjih težkih časih za našo denarno organizacijo najti več smisla in uvaževanja, kakor se je dejansko zgodilo. Tudi interesi prizadetega občinstva, mladoletnih sirot, varuhov, pa tudi navsezadnje pupilarnih sodišč se niso upoštevali v zadostni meri. Z zadovoljstvom je zato pozdravila vsa javnost zagotovilo ministra pravde, da se bo o tej stvari že na jesenskem zasedanju ponovno razpravljalo. Če primerjamo zakonodajno delo na šega Narodnega predstavništva z onim Važni ukrepi za ozdravljenje gospodarstva __ . v«« _____J--.-4.11. •tmm^I Vlada pripravlja celo vrsto novih uredb za ureditev perečih gospodarskih vprašanj Izvedena bo revizija zaščite kmetov, obenem pa bodo zaščiteni tudi trgovci in obrt niki - Nadaljnje znižanje obrestne mere Beograd, 14. julija. M. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se ie začela snoči na seji ministrskega sveta razprava o celi vrsti novih uredb, ki jih je predložil minister za trgovino in industrijo gosp. Juraj Demetrovič po zaslišanju gospodarskih korporacij in posvetovalnega odbora za denarništvo pri njegovem ministrstvu, kojih dl| je ureditev važnih in perečih gospodarskih vprašanj v svrho ozdravljenja gospodarskih prilik. Kakor znano, veljajo uredbe, ki jih je izdala vlada meseca novembra lanskega leta na osnovi pooblastil zakona o zaščiti kmetov in pooblastil finančnega zakona, samo za leto dni. Zato jih je treba pravočasno podaljšati, deloma pa tudi izpremeniti in prilagoditi sedanjim gospodarskim prilikam. Zaradi tega so sedaj na dnevnem redu mnoga važna vprašanja, ki nuino zahtevajo reškve in ureditve. Nove uredbe Med drugimi ie minister za trgovino g. Juraj Demetrovič predložil ministrskemu svetu uredbo o kartelih, uredbo o zaščiti malih obrtnikov, trgovcev in drugih malih dolžnikov, uredbo o zaščiti izvoza žita, uredbo o zaščiti izvoza lesa, ki je postala nujna potreba zlasti zaradi postopanja Italije, izpre-membe k uredbi o zaščiti kmetov, novelo k uredbi o maksimiranju obrestne mere v cil.hi nadaljnjega znižanja, revizijo uredbe o zaščiti denarnih zavodov ter izpremembe k uredbi o znižanju režijskih stroškov denarnih zavodov in drugih gospodarskih podjetij ter še nekatere druge uredbe, ki naj izpopolnijo dosedanie ukrene za ozdravljenje gospodarskih prilik. Zaščita trgovcev in obrtnikov Ena najvažnejših med temi ureaoami Je uredba o zaščiti malih obrtnikov, trgovcev in drugih malih dolžnikov iz vrst svobodnih poklicev. Po tej uredbi bodo zaščiteni oni obrtniki, gostilničarji, trgovci itd., ko;ih imovina presega ntihove dolgove, ki so torei dejansko aktivni, ki pa bi trpeli veliko škodo, ce bi se njihovi dolgovi izterjali ekseku-tivnim potom. Načrt uredbe določa, da lahko trgovci in obrtniki, ki so sicer aktivni, a zaradi sedanjih gospodarskih in finančnih prilik ne morejo zadostiti svojim finančnim obveznostim, poravnajo svoje dolgove v obrokih sorazmerno z višino dolgov v daljši dobi, morajo «>a dati svo;im upnikom primerno jamstvo za poravnavo svojih obveznosti. Pričakuje se, da bo ministrski svet to uredbo, ki je sestavljena na osnovi predlogov obrtniških in trgovskih organizacij, odobril. Na ta nacm bo ooložai trgovcev in obrtnikov, ki so prišli zaradi zaščite kmetov in zaščite denarnih zavodov v težaven položaj, znatno omiljen. Obramba zoper kartele Velike važnosti za celokupno na*e narodno gospodarstvo bo zlasti uredba o kartelih. Kartelirana podjetja se bodo po tej uredbi sicer lahko sporazumevala glede pospeševanja svoje produkcije hi glede razdelitve trga, toda vsak tak sporazum se bo moral obvezno registrirati pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Obvezno registracijo bodo morali nemudoma izvršiti vsi že obstoječi karteli, a tudi v bodoče se bo moral vsak kartel takoj ob ustanovitvi re. Odtnev Hitlerjevega govora V mednarodni Javnosti je Hitlerjev govor izzval splošno razočaranje — Sumljiv molk o zunanji politiki Berlin, 14. julija, r. Vsi današnji nemški listi objavljajo v senzacionalni obliki včerajšnji govor Hitlerja pred državnim zborom in v komentarjih poudarjajo, da 60 dogodki 30. junija do kraia razčiščeni. Nemški narod je na včerajšnji seji po svojih edino legitimnih zastopnikih izrazil Hitlerju zahvalo in priznanje za njegov odločen nastop ter mu izrazil neomajno zaupanje in zvestobo. Hitlerjev govor so danes nemške radio-postaje ves dan ponavljale v nemškem, francoskem, španskem, italijanskem in angleškem jeziku ter ga oddajale po vsem svetu. Iz tega se vidi, koliko važnost polagajo nemški vladni krogi na to, da se Nemčija pred svetom opraviči zaradi dogodkov 30. junija, ki so ugledu Nemčije silno škodovali in izpodkopali tudi avtoriteto in prestiž Hitlerjevega režima. V Parizu razočarani Pariz, 14. jijlija c. Govor, ki ga je imel Hitler snoči v Reichetagu, je izzval splošno razočaranje. Politični krosi poudarjajo, da je bil po vsebini zgoli notranje-političnega značaja in da nima nobene vrednosti ^a mednarodno Podrocje Listi pišejo, da ee je Hitler najiveč bavil s pripravami upora proti njemj ter skušal opravičiti svoiie 'jkrepe proti generala Schleicberju, Rohmu in drugim voditeljem napadalnih oddelkov, vendar Pa ni navedel nobenih važnih dejstev. Francoski politični krogi so pričakovali, da bo Hitler navedel kake dokaze za Gobbeieove trditve o zvezi generala Schleicherja in Rohma z neko tujo državo, pri čemer eo mislili Francijo, toda Hitler ie v tem oogledu odpovedal. Prav-tatko ni v njegovem govori nobenega eledu kakih splošnih izjav o aktualnih zunanjepolitičnih zadevah. To je tembolj čudno, ker ie zunagji minister Neurath izjavil angleškemu poslaniku, da bo Hitlerjev govor vseboval odsitavke, v katerih ee bo bavil tjdi z mednarodnim položajem. Da je Hitler mednarodna vprašanja popolnoma >»-molčal, tolmačijo listi z zadrego, v katero je zašla nemška politika po londonskih razgovorih in po m eobratu italijanske politi- 1 prejšnjih let, smemo z zadovoljstvom ugotoviti blagodejno razliko in zabeležiti visok bilančni aktivum. Posebno velja to za letošnje poletno zasedanje. Danes smo že davno premagali prve težave pravne unifikacije in pred vsem preboleli predsodek, da dejanske razmere popolnega pravnega izenačenja ne prenesejo. Kakor pričajo izjave poklicnih činiteljev iz vseh delov države, se je zakonodajna enotnost, v kolikor je že prevedena v prakso, povsod nad vse pričakovanje obnesla. Zato nimamo povoda dvomiti, da se bo delo nadaljevalo z ne- zmanjšanim elanom in da bo že v do- glednem času dosežen cilj: enako pravo za vse državljane v zedinjeni državi. S tem bo položen najvarnejši in najbolj trajni temelj naši nacionalni konsolidaciji vsem na pospeševanje izvoza pšenice in koruze ter določa ukrepe za dosego čim boljših cen naših žitnih proizvodov na domačem in zunanjem trgu. Uredba o zaščiti kmetov se bo novelirala v nekaterih točkah in prilagodila sedanjim gospodarskim prilikam, da se preprečijo vse zlorabe, tako na škodo dolžnikov, kakor na škodo upnikov« Pripravljajo pa se tudi še drugi ukrepi, da se našemu gospodarstvu pomaga na noge. gistrirati. Po uredbi o kartelih pa bo najstrožje zabranjeno vsako kartelira-nje cen in bo v svrho kontrole osnovano pri ministrstvu za trgovino in industrijo posebno kartelno sodišče, ki bo strogo kaznovalo vsako umetno dviganje cen na škodo širokih slojev prebivalstva. Dopuščeni pa bodo samo oni karteli, kojih obstoj je v interesu našega narodnega gospodarstva. Uredba določa stroge sankcije za tajne kartele. Posebna uredba se nanaša na zaščito izvoza našega žita. Nanaša se pred- Zaščita Izvoza lesa Pogajanja z Italijo zaradi povišanja italijanskih carin so ostala brez uspeha in so bala prekinjena do sporazuma v tem smislu, da bi Italija tudi za uvoz jugoslovenskega lesa priznala enake ugodnosti, kakor jih je priznala Avstriji, so bila pogajanja danes prekinjena. Jugoslavija odpovedala tržaški sporazum Beograd. 14. julija. M. Osrednji odbor Zveze gozdnega gospodarstva je po vsestranskem razmotrivanju položaja, ki je nastal na lesnem trgu v Italiji zaradi italijansko-avstrijskega sporazuma, prišel do prepričanja, da so iz temelja izpremenjene prilike, na katerih je bil zasnovan takozvani tržaški sporazum o izvozu lesa, sklenjen med glavnimi izvozniškimi državami. Zaradi tega jugoslovenski lesni trgovci in izvozniki lesa ne morejo več sodelovati v tem sporazumu in .ie Jugoslavija po sklepu omenjene zveze tržaški sporazum odpovedala. Beograd, 14. julija. M. Te dni so se vrš»la v Rimu pogajanja glede ureditve izvoza našega lesa v Italijo v zvezi s povišanjem carin na les in lesne izdelke, ki jih je uvedla v zadnjem času Italija. Poleg povišanja carine, ki znaša 6 do 12 lir za 100 kg od dosedanjih 1.10 lire, s čimer je izvoz naše jelovine in bukovine v Italijo onemogočen, je Italija na osnovi nedavno sklenjenega rimskega sporazuma uvedla še specielen preferenčni postopek za avstrijsko je-lovino, priznavajoč 4 lire preference pri 100 kg pri znižani carini 9 lir. Razen tega je Italija dovolila Avstriji še 20 odstotni popust za prevoz po železnicah. kar predstavlja nadaljnji 2 liri pri 100 kg. Na ta način so avstrijski izvozniki lesa za 6 lir pri 100 kg na boljšem od naših, ki v takih razmerah pod nobenim pogojem ne morejo vzdržati konkurence na italijanskem lesnem trgu. Ker ni prišlo pri pogajanjih v Rimu ke. Posebno >Matin«, »Excelsior«, »Echo de Pariš« in >Figaro< ugotavljajo, da je Hitlerjev covor razočaral in napovedujejo, da bodo isto reakcijo občutili tudi Nemci in vsi Evropci. V Londonu skeptični London. 14. julija, g. Včerajšnji Hitlerjev govor presojajo v angleških političnih krogih docela negativno. Zlasti poudarjajo da Hitler ni navedel, kako je bilo tj ljudi ubitih, in da z ničemer ni opravičil krvavih obsodb. Zaradi tega je ostal prejšnji vtis, da se ne ve, zakaj so bili ti ljudje ubiti. Prav tako kritikujejo Hitlerjevo izjavo da prevzema vso odgovornost za te dogodke kot docela deplacirano. Nekater« listi poudarjajo, da je Hitlerjeva popularnost močno padla, kar se najbolj vidi iz dejstva, da na včerajšnji seji državnega zbora ni bilo več onega navdušenja, kakor nekdaj, kadar je stopil pred zbornico. V oficielnih angleških krogih izjavljajo, da ne morejo zavzeti stalisca napram Hitlerjevemu govoru, ker je bi izrazito notranjepolitičnega značaja. Kljub temu do-puS možnost, da je Hitler v svojem govoru vsaj deloma raztolmacl mnogoštevilne justifikacije zadnjega časa v Nemčiji vendar pa poudarjajo politični n diplomatski krSgi, da po tem Hnlerjevem govoru pač ni nobenega vzroka za jzpre membo rezerviranega zadržanja napram njemu, ki so ga zavzemali doslej, zlasti pa zadnje dni. Italijani molče Rim, 14. julija, r. Fašistični tisk le v kratkih izvlečkih objavlja vcerajsnji Hitlerjev govor in se vzdržuje vsakega komentarja. Listi se po večini omejujejo zgcna to. da beležijo glasove inozemskega tiska. Z-d« se, da Hitlerjev govor tud.fasistovnimo-gel prepričati o nujni potreb, rad.kalnih ukrepov, ki jih je izdal Hitler 30. junija Prav tako pa so v tukajšnjih političnih krogih precej razočarani nad tem, da se Hitler ni dotaknil niti enega mednarodnega problema, čeprav bi Ialija bas sedaj želela, da bi jo v njeni zunanji politiki vsaj moralno podprl oni Hitler, čigar zunanjo politiko je Italija vedno podpirala. Madžari rezervirani Budimpešta, 14. julija, g. Vladni tisk ie v presoji včerajšnjega Hitlerjevega govora precej rezerviran, dočim liberalni listi ostro obsojajo Hitlerjeve izjave. »Esti ku-rier« meni, da Hitler ni samo ničesar povedal, temveč tudi ni podal nobenega pojasnila o ustrelitvi Schleicherja in drugih. Njegov postopek je pred zgodovino ne-onravičljiv. »Magvar Orszag« razmotriva o tem, kaj bi bila dosegla weimarska republika, če bi bila imela takšno oblast v rokah, kakor je sedaj združena v rokah narodnih socialistov. Obvezna oddaja žita v Nemčiji Heiiin, 14. julija, g. Danes se je izvedelo za odlok državnega prehranjevalnega m> nistra. ki je namenjen poljedelskim zadrugam. S tem odlokom bo zaradi zasiguranja prehrane do decembra uvedena obvezna oddaja žita za vse poljedelce. Ukrep je stičen ruskemu zgledu in pripravlja racioni-ranje kruha in moke. Kje so pravi požigalci državnega zbora? Pariz. 14. julija, g. Kakor poroča »Deutsche Volkszeitung« iz Saarbriickena, je med člani SA-oddelkov, ki so dne 30. juni- ja pobegnili na Češkoslovaško, tudi več oseb, ki so se udeležile požiga poslopja državnega zbora in imajo ba je v rokah tudi zelo obremenilne listine. List izjavlja, da so bili med požigalci vrhovni vodja napadalnih oddelkov Kari Ernst. ki je bil ustreljen. dalje njegov brat Walter Ernst. ham-burški držami upravitelj Kaufman in tu-rinški državni upravitelj Sauckel Nemčija na razpo Pred odločitvijo Hitlerjeve vlade za organizirano varnost ali za trajno izolacijo Nemčije London, 14. julija. AA. Ob zaključku včerajšnje zunanjepolitične debate v spodnji zbornici, kjer i e imel John Simon svoj pomembni govor o predlogu za sklenitev vzhod,nega Loca-rna o vzajemni pomoči, je povzel besedo tudi minister Anthony Eden, ki je izjavil, da pomeni uspeh nedavnih londonski:h razgovorov o tej stvari nov element upanja spričo nevarnega položaja v Evropi. Vse kaže, da sta popolnoma istega mnenja tudi zbornica in tisk. Tako pravi »News Ohromele«, da je politiko, ki jo ie obrazložil britanski zunanji minister, odobrila spodnja zbornica s toploto in dejansko emodušnostjo, česar že lopo vrsto let nismo doživeli. List tudi sam topilo odobrava to politiko. Zlast podčrtuie Simonove besede, da zahteva nova politika soudeležbo enakopravne Nemčije. Ce se to doseže, bo storjen prvi korak na poti. kj leži pred Evropo. In vendar to ne bi smelo biti težko. Velika Britanija je na to pristala, prav tako Francija in Rusija. Sir John Simon je mogel povedati tudi to, da pristaja na novo politiko tudi Mussolini. Iz katerih razlogov naj bi tedaj Nemčija stala ob strani in ne bi pristopila k temu sporazumu, ki jj daje prav isto varnost v časteh, kakor jo daje Franciji. Poljski in Rusiji. »Manchester Guardian« poudarja, da utegnejo biti Nemčiji neljube nekatere točke predlagane pogodbe, toda nobenega pametnega razloga ne more imeti za briski-ranje pakta, ki je že po svoji definiciji za obe strani enak. Ce naj gre. kakor Rusija v Ženevo, se to ne bi moglo v nobenem smislu tolmačiti kot pot v Canosso. Ce se prepriča, da ne obstoji nikaka intriga zoper njo in da so predlogi popolnoma pošteno miSBieni, naj si prav tako kakor Itaijia reče. da ničesar ne pridobi, če odkloni udeležbo. »Times« podčr+uie Mussolinijevo pripombo, da M pristanek Nemčije odprl nove možnosti za omejitev in znižanje oboroževanja, obenem pa pomenil dejansko priznanje enakopravnosti. Ko bi se začeli sklepati regionalni pakti, bi se postopno izgradil splošni varnostni sistem, ki bi mu avtomatsko sledila omejitev oboroževanja Dosa- mezn h držav. »Dai'ly Herald« pravi: Za nobeno ceno se ne sme dovoliti nova oslabitev Društva narodov. S tega vidika ie treba presojati vsak predlog za regionalni pakt. Dosedanja za- gotovila upravičujeio upanje, da bo vzhodni Locarno ugodno učinkoval in da bo dejansko celo okrepil ugled Društva narodov. Zato ga bo laoorist ona stranka pozdravila. *Daii!y Telegraph« vidi v tem predlogu enega izmed najugodnejših obratov kolesa med.narod.nega političnega razvoia. Zadovoljstvo v Franciji Pariz, 14. julija. AA Vsi tran-coski listi komentirajo govor sira Johna Simona v spodnji zbornici. »Matin« pravi: Ze dolgo nismo" culi iz Westminstra toliko potovalnih besed na račun francoske iniciative na področju zunanje politike. Kakor en sam mož so voditelji treh britanskih strank odobrili Barthoujev načrt za organizacijo miru na podlagi vzajemne pomoči. V tem koncertu popo-lme harmonije ni bili o niti enega nezbranega glasu. To ie prvi čudež, ki ga smemo knj žiti v dobro vzhodnemu Locar-nu. »Pettt Pairislen« ugotavlja, da je John Simon na mojstrski način podal v spodnji Zbornici sliko nedavnih lepih tspehov londonskih razgovorov med francoskimi in brrtanskmi državniki. Smrt veleposlanika Dovgalevskega v Parizu Pariz, 14. julija. AA. Davi je umrl ruski veleposlanik v Parizu Dovgalevski, star 49 let. Podlegel je črevesnemu raku. Dovgalevski je bil za Krasinom in Rakovskim tretji poslanik Sovjetske unije v Parizu, odkar jo je Francija 1. 1923. priznala. Pokojnik je bil kot človek povsod silno priljubljen in je temeljito pozna! francosko miselnost. Njegova zasluga je tudi, da so se odnošaji med Rusijo in Francijo tako zelo razvili in da je med obema državama napočila doba medsebojnega zaupanja. Pokopali ga bodo na pariškem pokopališču »Pere-Lachaise«, nato pa bodo njegovo truplo prepeljali v Moskvo. Sestanek razorožitvene konference Berlin. 14 julija. wk. Predsednik razorožitvene konference Henderson je obvestil člane predsedniMva konference, da je sklenil sklicali predsedništvo razorožitvene konference za prvi dan «?ptembemkega plenarnega zasedanja Društva narodov * JUTRO št 160 Nedelja, 15. VH. 1931 Dr. Joža Bohinjec: Ljudska samopomoč na polju zdravilstva ' Na letošnjem občnem zboru Kmetijske druž>be je bilo govora o zavarovanju kmeta :za .primer bolezni. Tudi v sprejetih resolucijah je izražena ta želja. Pred nekaj d.nevi sem se razgovarjal s kmetom iz svoje rojstne vasi, tudi ta mi je pripovedoval o primerih, ki nujno zahtevajo, da *>e kmetu v tem oziru nudi primerna pomoč. Ni čudno, da kmečke stanovske organizacije vprašanje zdravniške službe na kmetih postavljajo na dnevni red. Razprave o takih težavah kmečkega življenja dokazujejo, da problemi pospeševanja in zaščite kmečkega gospodarstva niso izčrpani z licencovanjelc-kliško narodno šolo. JJa shodu bodo covorili: minister n. r. in narodni poslanec g. Ivan Pucelj, senator e. Mil jut in Drago>ič in narodni poslanci gs.: Ivan Urek, Albin Koman in Milan Mravlje. Vabimo vse pristaše stranke in sploh vse. ki hočejo slišali resnico o političnem položaju v državi, o delu JNS in njienih poslancev v parlamentu in med narodom, da se zanesljivo udeleže shoda. Pojasnila rudarjem in delavcero7 povratnikom iz Nemčije Dusseldorf, 10. julija. Izseljenski deleeat kraljevine Jugoslavije za Nemčijo objavlja naslednja važna pojasnila rudarjem (delavcem) povratnikom iz Nemčije: Za one, ki še niso upokojeni, in so bili uoprej v Nemčiji zavarovani (člani bra tov ske skiadnice ali druge za/jrevalnicc, kakor so deželni zavarovalni zavodi) je telo važno, da si ohranijo svoje pravice na pokojnino in invalidnino (državno rento) v Nemčiji, kakor tudi v Jugoslaviji, ako so tam bili na delu in zavarovani (člani bra-tovske skiadnice). Titba je razlikovati: kdor je v domovin; še sedaj na delu in plačuje zavarovanje v bratovsko skladnico, si s tem samim že oh-ani svoje pravice na dobljens leta zavarovanja v Nemčiji, ne da bi mu je treba plačevati semkaj priznalnino. če gre za rudarja, velja to-le: ako je sedaj na rudarskem delu v domovini, mu ni •treba semkaj plačevati priznalnine; ako pa ni na rudniku zaposlen, dasi opravlja delo, ki je sicer podvrženo zavarovanju (v tvomici) mora vsekako plačevati priznalnino semkaj v rudarsko bratovsko skladnico (Knappschaft). Torej, kdor je brezposeln aii kot bivši rudar na nerudarskem poslu v domovini, mora brezpogojno plačevati priznalnir.o v Nemčijo, in če je bil član bratovske SKlad-nice tudi v Jugoslaviji, mora priznalne prispevke tudi tam plačevati: člen 22. pogodbe o socialnem zavarovanju sklenjene med našo kraljevino in Nemčijo namreč govori: »Kadar neha obveznost zavarovanja, se iz zavarovanja pričakovane pravice v eni izmed držav pogodnic ne ohranijo s plačevanjem priznalnine bratovski (rudarski) skladnici druge države«. Iz tega sledi: kdor ima leta zavarovanja v domovini in v Nemčiji, mora v primeru brezposelnosti plačevati priznalnino na dve strani, in v Nemčiji sami za dve zavarovanji: za rudarsko in državno invalidsko rento. Za rudarsko rento se plača priznalnina za vsako koledarsko leto do konca leta (v roku enega leta) vsaj 6 polovičnih mesečnih prispevkov in to vsaj za mezdni razred I. Pri vsakem vplačilu je treba priložiti potrdilo delodajalca, koliko dohodka ima dotični, ako je kje zaposlen. — Da si ohrani naš povratnik tudi pravice ra tako-zvano državno ' fento ' (reichsgesetzliche Rente), mora plačati za vsak dveletni rok kot priznalnino do konca tega roka vsaj pet mesečnih prispevkov. Državne invalidske rente v Jugoslaviji doslej ni, zato je Nemčija sicer redn0 ne iznlačuje v našo kraljevino, vendar je važno in koristno, da si sleherni ohrani pravice posebno še tisti, ki je bil izgnan aH uradno odpravljen v domovino, ker se ta renta vendarle izplačuje v primeru izgona aii prisilne odprave v domovino; ker se utegne ta ali oni morda vrniti v Nemčijo; in ker se utegne zavarovanje za onemoglost danes ali jutri izvesti tudi v Jugoslaviji in bi se potem ta renta izplačevala iz Nemčiie našim povratnikom v vsakem primeru, tudi če so se prostovoljno vrnili Sicer pa naj omenimo, da se v primeru ko se je upokojenec prostovoljno vrnil v domovino, ne izplačuje sicer državna renta, zato Pa cela rudarska renta: če je namreč rudarju zaradi tega, ker Pre^ma poleg rudarske tudi državno invalidsko rento, rudarska renta znižana (nekaterim na pr. za 20 RM) bo zato prejemal celo nezmanjšano rudarsko pokojnino (ker počiva državna pokojnina, zaradi prostovoljne vrnitve v domovino). Podrobna pojasnila daje izseljenski delegat v Dusseldortu. Nesreča v rudniku pri Zaječar ju Beograd, 14. julija, p. V rjdniku »Vrp-ska Čuka: pri Zvečani se je pripeti a davi huda nesreča. Ob 4. zjutraj sta sli dve skupini radarjev na delo. Eno skupino ]e vodil Slovenec Vinko Fink, doma iz Zic, dr i<*o pa nadzornik Ivan Ibnikar, doma iz Trbovelj. Ko «*? Je Ibnikar prepričal, da v rovu ni treskalnih plinov, so položili -3 min in jih nato zažgali. 2e po prvi eksploziji pa js udaril v rov metan m nastaia je silna eksplozija, ki je rudarje v zaklonih vrala na tla. Rudarja Milana Milica so ta-koT objeli plameni in jie zgorel pri živem telesu. Rudarja Milana Milica je s tako silo treščilo v zid. da je obležal mrtev, rudar Stojan Stoianovič pa je dobil tako hude poškodbe, da bo naiibrže umrl Oba slovenska rudaria sla dobila težje poškodbe, vendar pa niso nevarne in zdravniki upajo, da bosta kmalu okrevala. Aretacijsko povelje zoper Vančo Mihajlova Sofija. 14. julija, p. Vlada je izdala danes odlok, v katerem naroča vsem oblastem, da morajo v roku 15 dni izslediti in aretirati znanega voditelja makedonstvu-juščih Vančo Mihajlova, živega ali mrtvega. Organi oblasti imajo nalog, da pri najmanjšem uporu, ki bi ga nudil Vanče Mihajlov pri aretaciji, porabijo orožje ln ga ubijejo. Komunistična zarota v Bolgariji Sofija, 14. julija. AA. Oblasti so v Plov-divu odkrile komunistično zarotniško organizacijo, v katero je zapletenih tudi več vojakov tamkajšnje ppsadke. Aretiranih je okoli 50 oseb. Novi atentati v Avstriji Kljub uvedbi smrtne kazni za teroristična dejanja se v Avstriji nadaljujejo atentati na javna podjetja in politične osebnosti Dunaj, 14. julija, p. V pretekli noči je bilo v Avstriji izvršenih zopet več hujših atentatov, ki dokazujejo, da hitlerjevci kljub uvedbi smrtne kazni za teroristična dejanja ne mislijo odjenjati. V Inomostu so v pretekli noči izvršili atentat na tamoš-njo električno centralo. Tokrat so nastavili peklenski stroj v velikem skladišču elektrarne. Eksplozija je izzvala velik požar. ki je povzročil veliko škodo in ki so ga komaj pogasili. V Holzu na Tirolskem so vrgli hitlerjevci bombo v stanovanje ta-mošnjega voditelja Heimvvehra. Eksplozija je stanovanje docela demolirala in le po srečnem naključju je ostal dveletni otrok, ki je bil v sobi, pri življenju. Policija je aretirala dva narodna socialista, ki sta osumljena, da sta izvršila atentat. Tudi na Dunaju samem je bilo izvršenih v teku noči več atentatov, ki pa so bili zgolj demonstrativnega značaja in niso povzročili posebne škode. Vlada je danes ponovno razglasila, da ne bodo kaznovani oni. ki do 18. t. m. oddajo razstreliva. Po tem roku bo vsakdo, pri komur bodo našli razstreliva, brezpogojno obsojen na smrt. Davi so kmalu po 8. našli 33 letnega trgovca Kornelija Zimeria ustreljenega v stanovanju 1. okraja. Pred stanovanje so prišli trije mladi ljudje, pozvonili na hišni zvonec, in ko je Zimer odprl vrata, je počil strel, ki ga je zadel do smrti. Eden izmed najemnikov hiše je streljal na bežeče nanadalce. ne da bi jih zadel. Morilci so ušli. Domnevajo, da ima ta umor politično ozadje, ker je policija ugotovila, da je bil Zimcr pred kratkim član narodno-socialistične stranke, pa je potem izstopil iz nie. »Začasni dopust" Tauschitža Dunaj. 14. julija. AA. Listi objavljajo uradno poročilo, da je sedanji podtajjnik v zunanjem ministrstvu inž. Tauschitz samo na začasnem dopjstu kot berlinski poslanik. Inž. Tauachitz se je včeraj popoidne z letalom odpelial v Berlin, da je morel snoči prisostvovati seji državnega zbora-Inž. Taaischitza pričakujejo še nocoj iz Berlina. StarStemberg v jsenetkah Benetke, 14. julija. AA. Semkaj je prispel avstrijski podkancclar knez Starhem-berg v spremstvu svojega adjutanta. V Benetkah trdijo, da je Starhembergov obisk v zvezi s skorajšnjim prihodom kancelarja dr. Dollfus^a na sestanek z Mussolinijem. Dunaj. 14. julija. AA. Korhiro poroča: Avstrijski listi proglašajo rimski pakt kot pomemben gospodarsko-politični dogodek, ki bo odprl nova pota sredn je-evropskemu gospodarstvu. Italijansko-avstrijske dogovore je treba razumeti kot velik korak k gospodarskemu zbližanju, ker je to prvo delo praktičnega pomena v smeri ukinitve srednje-evropske gospodarske blokade. Z ustanovitvijo avstrijskega svobodnega pasu v Trstu se je znatno izpolnil dogovor o izmenjavi blaga, 7. ustanovitvijo lastnega trgovinskega brodovja pa dobi Avstrija neposredno pomorsko zvezo z državami, s katerimi je v trgovinskih stikih. f$Mlrliti kraljica m CHY-ETAT ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKALIČNE VODE ZA PREBAVO DOMA Razpust hitlerjevske stranke v Rumuniji Bukarešta, 14. julija, p. Današnji uradni list objavlja odlok vlade o razpustu narodno-socialistične stranke v Rumuniji, ki je bila razširjena zlasti v Erdelju, kjer se je nazivala »pokret na nacionalno obnovo Nemcev v Rumuniji«. Delovanje stranke je bilo v zadnji dobi docela usmerjeno. Ne glede na to, da je stranka v zadnjem času neprestano izzivala nemire m incidente z državnimi oblastmi, je bilo tudi ugotovljeno, da je vohunila za neko tujo državo. Varšava: Ljubljani. 3 :1 (3 : 0) Včeraj se je vršila na igrišču TPD Atene medmestna hazenska tekma med reprezentancama Varšave in Ljubljane, ki so jo morali v petek zaradi naliva odpovedati. Poljakinje so tekme sigurno s 3 : 1 (3 : 0) odločile v svojo korist. Pri domačih je bil napad zelo slab, prav dobra pa je bila obramba ter je rešila mnogo nevarnih situacij. Poljakinje so se odlikovale z zelo točnim podajanjem ter se je pri njih zlasti opazila dobra kondicija. Sodil je g. Žitnik. O tekmi bomo še poročali. Novi grobovi V Spodnjem Brniku Je umrl g. Alojzij Jereb, absolviran jurist. Pobrala ga je zaivratna jetika. Danes bo poiložen k večnemu počitku v rod'b"eski grobnici. V Podgori je umrl g. Franc Vreček, posestnik im mrzarski mojister. Pogreb bo .'•utrj ob 17. na župno pokopališče v Št. Vidu nad L j ubijam o. Pekon'ni,ma blag spomin, žalujočim naše tekreno scžailje! Vremenski pregled Nenavadno trdovratno se letos zadržuje anticiklonski sistem visokega zračnega tiaka nad zapadno Evropo z jedrom ali maksimom nekako nad Velikobritanskim otočjem. To je vremenska situacija, ki na-klanja sušo zapadnim predelom Evrope, zlasti pa Angliji. Letos so te težave deležni v posebno veliki meri, kar tem bolj preseneča, ko je za atlanska področja naše celine značilna prav obratna stvar, to je zaleženest z jako veliko vlago. Tudi v tem tednu se je držal še tak položaj; anticiklon se je raztezal čez za-padne dele srednje Evrope ter čez Francijo še do Jugoslavije ter je povsod tvoril osnovo za jasno in prav vroče prav poletno vreme. Toda sredi tedna je anticiklon jel slabeti, zato pa so se ojačile depresije. Glavna depresija se je zadrževala nad za- padno Rusijo ter Poljsko, že prav dolgo obvladujoč vremensko situacijo nad vso vzhodno polovico Evrope. Njen vetrovni sistem je poganjal v zapadnem sektorju brez prestanka hladne zračne mase z daljnega severa čez baltiško področje na jug na celino. Zato so imele baltiške dežele, pa Poliska in Ukrajina oblačno, tu in tam deževno, pa povsod prav hladno vreme De-presijski vetrovni sistem je pomagal tudi v vzhodnem sektorju anticiklona poganjati zrak s severozapada proti jugovzhodu. Toda mi smo že bili bolj v območju visokega zračnega tlaka, zato se je moglo ozračje pri nas ob jasnem nebu dobro segrevati. V vzhodnem sektorju rusko-poljske depresije je gnal vetrovni sistem razbeljeni zrak od Kaspijskega morja in iz osrednje Azije daleč proti severu; zato se je vse Po-volžje zelo segrelo, visoka toplota pa se je raztegnila še dalje ter zavzela tudi najsevernejše pokrajine široke Rusije. Tako je bilo v tem tednu paradoksno razmerje, da so imeli kraji ob Belem morju višjo toplino kot nekatera mesta na Poljskem in v Ukrajini in tako visoko kot nekateri kraji, kjer ni nikdar zime. Srednje Povolž-je pa se je merilo s toplimi predeli srednje in zapadne Evrope. Najvišjo temperaturo pa so imele kakor je normalno, dežele ob Sredozemskem morju z južnozapadno Francijo. V drugi polovici tedna se je Treme pre-vrglo. Brez pravega vidnega povoda je anticiklon o-latoel, zračni tlak se je močno zmanjšal in kar na hitro se je sirom Evrope uveljavil nizek zračni pritisk, ki so te v njem uredila posamezna depresijska središča s posebnimi sistemi neviht in nalivov, prav kakor se ne zgodi redko po veliki vročini. In tako je v drugi polovici tedna po Evropi prevladalo slabše vreme, ki smo ga bili prav tako deležni tudi mi. Barična razporedba, ki kaže več manjših depresijskih središč, pa nobenega prevladujočega ali glavnega ciklona, je običajno prav neprijetna zadeva, ker ima to grdo navado, da se prav trdovratno drži nad kontinentom in njenih neviht, nalivov ter oblačnih dni noče biti konca. Za povrhu se je Po dolgem presledku nad atlantskim oceanom pojavila nova večja depresija, ki ss pomika počasi proti celini. Tako se moramo spriiazniti s prekinjenjem vročine, njiva in travnik pa sta s tako spremembo itak močno zadovoljna. Vremenska napoved >"ovosadska vremenska napoved. Prevladovala bo oblačnost z dežjem v nalivih. Krajevne nevihte Padec temperature, zlasti v severnih krajih. Zagrebška vremenska napoved za danes: Izpremenljiva oblačnost s tendenco k raz-vedrivanju. Vreme še nestalno. Prehodno deževje mogoče. Dnnaika vremenska napoved za nedeljo: Nekaj boljše, toda ne zanesljivo lepo vreme. -J- Preminula nam je naša ljubljena mati. babica in prababica v 90. letu starosti nadučiteljeva vdova Prijateljem in znancem jo priporočamo v blag spomin in molitev. Čas pogreba se objavi v ponedeljskih časopisih. V Ljubljani, dne 14. julija 1934. ANTONIJA vdova ZIEGLER, DR. RUD. MARN, banski načelnik, MARIJA MARN, otroci; vnuki, vnukinje, p ra vnukinje. Našt kraji in ljudje Dane«? praznujemo združeni gasilci Jugoslavije prvi svoj gasilski praznik. Z zakonom o gasilstvu ie določen 15. £ulij za vsakoletni naš svečani dan. Ker je letos ravno nedelja, je potrebno, da jo vse edinice po-časte kar moč dostojno. Dobro bi bilo, da se članstvo v četah ravno ta dan seznani predvsem z reorganizacijo gasilstva v zmislu noveca zakona. Tako nai pokaže zinisel za nesebično, človekoljubno gasilsko delovanje. Nimamo še vsega potrebneua vpogleda v novo delo^ gasilstva v zmislu novega zakona, ker se^ ni sprovedeno v vseh podrobnostih. _ Pač pa ■upam. da bo v docrlednem času izvršeno. Treba je samo dobre volje in marljivega dela, pa bo naš uspeh zagotovljen. Kljub temu. da je bilo v začetka zaradi reform popolnoma po nepotrebnem precej razburjenja, se je vse poleglo, ker polagoma prihaja ve članstvo do prepričanja, da je bila reorganizacija res potrebna za nadaljnji smotreni in koristni razvoj gasilstva na vsedržavni podlagi. Ko so se pojavili prvi kroji, je vsak mi- Prvi gasilski praznik sli.1 na prvi po-led, kafko velike m drage spremembe so to, a se ie le moral takoj prepričati, da ni prehudo. Saj uniforma takorekoč ista in je nikakor m treba zavreči. Le malo popravka na vratu za novimi našitki, nova čepica in pas — pa ?e gasilec kakor prenovljen. , V kratkem bodo gasilske trgovine založene s posameznimi distinkcijami, čemca-mi in pasovi, nakar se bo začelo po četnih in članskih zmožnostih smotreno prenavljanje. Na vsak način se pa ni dobro prenagliti, počakajmo torej službenih poročil. In nič se ne ustrašimo dela. ki nas še čaka za končno ureditev naše reorganizacije. Saij to delo je za nas, za naš napredek, za čim izdatnejšo pomoč bližnjem j v sili m potrebi. . Naš prvi praznik naj bo res manifestacija gasilcev za razvoj dela in pomoči, manifestacija za idejo miru in človekoljubja, ki mora slej ali prej objeti vse narode in ves svet. Pomoli Bog! . „ , Franjo Bnle. Ameriška spomeniška afera peter Loboda: Kip Ivana Cankarja, ki ga. je Ljubljana darovala rojakom v Ameriki, 'pa hočejo namesta njega postaviti škofa Barapo v Jugoslovenski narodni park v Clevelandu Pred dnevi je vzdignila precej prahu afera s Cankarjevim spomenikom, namenjenim za vrt narodnosti v Clevelandu, kjer bi ga morali že pred časom odkriti. Pa so rasni nezadovoljneži, nevedneži in intrigantje vso stvar tako daleč priterali, da so snomenik Cankarja zavrgli, na njemu določeno mesto pa so postavili spomenik Barage, slovenskega misionarskega šikofčn. Vse bi bilo v redu, ko bi tisti Slovenci v Ameriki, ki imajo s to spomeniško zadevo opravka, tako žonglirali s spomenikom, ki so si ga sami naročili. Za spomenik pa so prosili ljubljansko občino, ki je Cankarjev lik naročila pri odličnem kiparju, kamniškem rojaku Petru Lobodi, bivšem Me-Strovičevem učencu in večletnem sodelavcu v njegovem ateljeju. Delo je Lobodi sijajno uspelo, monumentalni Cankarjev lik v večkratni naravni velikosti bi na svojem pravem mestu poleg svojega namena dostojno predstavljal tudi našo upodabljajočo umetnost Afera, ki meče kaj čudno luč na bojevnike za Baragov spomenik, naj nam ne dela skrbi. Nihče ne dvomi, da Baraga ne zasluži spomenika, nikakor pa ta spomenik ni primeren za slovenski kotiček v družbi pisanih narodov, ker škof Baraga za kakršenkoli razvoj slovenskega naroda v stari in novi domovini nima nobenih zaslug in zato tega naroda tudi predstavljati ne more. ___. Mestna občina naj stori sedaj »voje: spomenik naj n^mudno zahteva nazaj ta ga postavi v mesto na eno tistih neštetih prostorov, ki že dolgo let zehajo po primernem okrasju. Ni g® pri nas ne me^ta ne najzakotnejše vasi, ki bi se branila Sjpomenika Ivana Cankarja! Sedem nagrad polkovnika Seuniga Ljubljana, 14. julija. Kakor nam poročajo iz Aachena v Nemčiji, so bile v zadnjih junijskih dnevih končane velike mednarodne jahalne tekme, na katerih so se zbrali jahači več ali manj iz vse Evrope, da pokažejo pred sodniki svojo jahalno umetnost, ki se na svetu goji že stoletja. Gotovo večini ni znano, &da se je tudi naš državljan, dolgoletni ' upravitelj kraljevega hleva in poznejši šef-uči tel j jahanja v oficirski konjeniški šoli v Zemunu g. polkovnik Seunig udeležil z največjim uspehom teh tekem. Ne da bi naša javnost le -slutila, je prijahal polkovnik Seunig pri razvrstitvi posameznih nacij pred velike tribune, kjer je pričakovala tisočglava množica slavnostni trenutek proglasitve zmagovalca. Godba je zaigrala jugoslovansko himno, jugosloven-ska zastava je zaplapolala, edini zastopnik naše države pa je bil gospod polkovnik Seunig. . . Pomen njegovih zmag je gotovo zelo velik, ne samo zaradi tega, ker je Seunig služil izza prevrata do lanskega leta aktivno kot- konjiški oficir v naši slavni armadi, temveč tudi zato, ker je njegov uspeh nad vse značilen za našo konjerejo. Ne da bi gledal na svoj gmotni prid, je žrtvoval gotovo velike izdatke, da se je z dvema konjema naše rase udeležil teh, morda največjih -svetovnih tekem Navzoči mednarodni sodniki so občudovali ogromno zmožnost in. umetniški način vplivanja na lastne konje, ki jih je Seumg nedosegljivo predstaviL Njegov niti šest let stari angleški čistokrvtni »Retonsio«, katerega je bil kupil pred dvema letoma v kobilarni Zofonatici pri Subotici od znanega konjerejca Julija Lelbacha, mu je prinesel prvo nagrado in zlati trak v najtežji dresuri. Prekrasni lisec je izpolnil svoje naloge igraje, njegov plemeniti temperament je pod vplivom Seunigove umetnosti očaral navzočo množico in sodnike. S svojim drugim konjem »Baccarat« je g. Seunig dosegel ravno tako vsesplošno po- Polkovnik Vladimir Seunig na svojem zmagovitem »Ritorsiu«, ko je bil proglašen ia svetovnega zmagovalca v dresuri najtežje kategorije hvalo in je skupno pridobil nič mamj kakor sedem nagrad. Koliko vestnosti in truda je vložil v oba konja, nam priča dejstvo, da se je pripravljal že mesece in mesece za to mednarodno tekmo. Zmagal je vse .težkoče. Ob vsakem vremenu vidiš tega jahalnega umetnika v našem mestu, kako stremi k cilju z največjo vztrajnostjo. Poleg mnogih odlikovanj doma in v inozemstvu je polkovnik Seunig častni član društva »Kola jahačev in vozačev Nj. Vis. prestolonaslednika Petra« v Ljubljani. Prav posebno je treba poudariti tudi priznanje g. Seunigu od strani inozemskega novinarstva, Icateremu se najprisrčneje pridružujemo budi mi z iskrenimi čestitkami. Po desetih letih najden obešenec Logatec, 14. julija. Pred dobrimi desetimi meseci je obupal nad svojo življenjsko srečo mlad mož in izginil neznano kam. Sled za njim bi ostala nemara neznana še dolgo vrsto let ali celo za vedno, ako bi je ne pomagalo odkriti golo naključje. Minili četrtek so trebili delavci tukajšnje lesne eksportne tvrdke Hodnik & Vouk grmovje v gozdu štrukljevcu pri Garčarevcu med Planino in Logatcem, ki je tvrdkina last. Tvrdka dela v sedanjih kritičnih časih z zmanjšano kapaciteto, zato zaposluje svoje delavce, kjer m kakor more, samo da jim more nuditi stalen zaslužek Grmovje, ki so ga trebili v gozdu, je močno zaraslo in se človek le s težavo prerije skozenj. Pri tem poslu so našli delavci že močno razpadlo truplo, m sicer so zagledali najprej nage, na katerih je imel mrtvec obute skoro nove čevlje. Truplo je ležalo v grmovju, ločeno od glave. Nesrečnik se je bil obesil, a ko je telo začelo razpadati, se je truplo odtrgalo od glave in padlo z glavo vred v grmovje. Nedaleč od mrtveca so zagledali na kamnu šop papirjev, med katerimi je Dr. Bohuš Vybiral v Ljubljani V Ljubljano je pravkar prispel naš ugledni in dobri prijatelj, direktor Študijske knjižnice v Olomucu in dolgoletni zasluzni prevajalec iz slovenščine, dr. Bohuš Vvbiral. Kakor je »Jutro« že zabeležilo, potuje dr. Vvbiral po Jugoslaviji s posebno nalogo, da prouči ustroj in delovanje javnih knjižnic v Jugoslaviji in poroča o tem Slovanskemu institutu v Pragi, ki šteje tudi njega med svoje člane. Obenem zbira gradivo za svoje predavanje o jugoslovanskem kmetu in kmetijstvu. čakovanl tekmi izjavila svo)e največje občudovanje, češ, da je »Triglav« kakor nalašč ustvarjen za našo državo, ker je ozkotiren, da mu ne dela težav noben kolovoz in nobena gorska pot Pravi alpinski voziček je ter nad vse gibčen in vztrajen, a velja le nekaj več od dobrega motornega kolesa. Seveda je tak voz tudi ogromnega strateškega pomena in so »Avtomontažo« povabila ministrstva v Beograd, da »Triglav« preizkusijo, zanj se pa zanima tudi najvišja gospoda, a danes popoldne bodo kar trije »Triglavi« delali furoro na Tera-zijah v Beogradu. Tudi pri na.s je že toliko »Triglavov« prodanih, da jih ne morejo sproti izdelati. i bilo nekaj korespondence, slik in nekaj listin, med temi šolska odpustnica, vse že zelo preperelo. Pri sebi je imel tri sto-dinarske bankovce, pa zaradi popolne pre-perelosti niso več porabni. Iz najdenih papirjev in iz izpovedb domačega prebivalstva se je ugotovilo, da gre za bivšega orožnika, leta 1904. rojenega Antona Poženela, po domače Miklavo-vega iz Garčarevca, ki je izginil lani okoli 8. septembra neznano kam. O najdbi Po-ženelovega trupla so obvestili tudi pristojno občino Gorenji Logatec in orožmštvo v Dolenjem Logatcu. Truplo so zastražili s graničarjem, dokler ni v petek dospela sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Nato so prepeljali truplo na Planino in ga pokopali. Ljudje govore, da je imel pokojnik, ki bi bil dovršil letos šele 29 let starosti, z nekim dekletom ljubavno razmerje in da zaradi taja pred prizadetimi ni imel miru, kar si je vzel toliko k srcu, da se je naposled odločil za obupen korak. Znano je že, da naš odlični gost v zadnjih letih marljivo predava zlasti po mo-ravskih mestih o Jugoslaviji. Izdelanih ima že deset predavanj, ki obravnavajo našo preteklost in sedanjost, naše kraje in ljudi, naše narodno in državno življenje. Vsako predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. Ž njimi je vzbudil in utrdil med svojimi rojaki živahno in medsebojnim stikom koristno zanimanje za našo zemljo. V zadnjih letih so ga predavanja tolikanj zaposlila, da se ni mogel z vso vnemo posvečati prevajanju. V zadnjem času se dr. Vybiral zopet oglaša s svojimi prevodi iz slovenščine. Tako je objavil v olomuškem »Pozoru«, kjer vodi stalno jugoslovansko rubriko, prevode Bevkove povesti »Črna kura«, Janka Kača črtice »Laž«. Obolus«, »Bolezen Izidorja Polutnika« in »Histerija« in Antona Novačana »Misel«. Prevodi v »Pozoru« imajo sedaj tem večje občinstvo, ker ta dnevnik izhaja z majhnimi spremembami v Brnu kot »Moravskv dennik«, r Moravski Ostravi pa kot »Moravsko-šlez-skv dennik«. Dr. Bohuša Vvbirala tudi ob tej priliki iskreno pozdravljamo v deželi, ki je njegova druga, po srcu izbrana domovina! Pri vsaki mineralni vodi je p o-g 1 a v i t n o, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: čim več jih ima, tem več velja! RADENSKA jih ima preko 20 in še težke minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod nahajajo edino v Radenski. Zahtevaite enkrat izrecno Radensko in jo primerjajte s kako drugo mineralno vodo in jo poskusite: vse življenje ostanete zvest Radenski. Triglav na Šmarni gori Zadevščina se vidi silno senzacionalna in tudi neverjetna, vendar je pa popolnoma resnična, če Triglav damo v ušesca, da takoj spoznamo naš mali rdeči avtomobilček, ki v Ljubljani odskakujemo pred njim po vseh cestah in ulicah, pred njegovimi urnimi 'bratci pa tudi še po potih in cestah vse države. Vendar pa senzacija ostane kljub ušescem, saj vendar niti najbolj optimističen strokovnjak ni mogel nikdar upati, da bo ta pritlikavec kdaj prilezel celo na Šmarno goro. Pred njim je bil sicer pred nekaj leti še drug močan avtomobil gori, vendar je bila pa tedaj pot zaradi transporta novih zvonov z vso skrbjo popravljena, sedaj je pa od vode spet vsa razrita in polna skal in blata, da še človek komaj prisopiha na vrh. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Te dni se je znani ljubljanski športnik in strokovnjak spet hotel postaviti pred strokovno komisijo visokih gospodov in je s svojim motornim kolesom DK\V res zmagal skale in strmine, toda s slavo ni bilo nič, ker je popolnoma nenadoma za njim prisopihal m priskakljal tudi mali »Triglav« in z elegantnim zaletom 40 do 45 km pridirjal pod voznik, kjer ga vidimo na sliki z našim začudenim strokovnjakom in njegovim motorjem ter ing. Bloudkom, ki je »Triglav-ček« kakor letalo prikrmaril na goro. Strokovnjaki so voziček sprejeli z navdušenjem, zlasti pa tudi z največjim veseljem, ker je mali zmagovalec delo spretnih rok domačih obrtnikov. Stroga komisija je pri tej nepri- Naše narodne noše na razglednicah Med Jugosloveni smo Slovenci še dovolj bogati na narodnih nošah, čeprav jih je že mnogo izpodrinila mednarodna noša industrijskega izvora. Naše noše. bodisi še žive ali take, ki so jih nosile prejšnje generacije, predstavljajo izredno etnografsko gradivo, ki bi moralo biti znano vsaj vsem Jugoslovanom. A opaža se, da jih je celo med Slovenci zelo malo. ki poznajo druge noše kakor gorenjsko avbo in pečo in ki vedo, da se tudi ti dve pokrivali razlikujeta po krajih. V informacijo našega občinstva, a tudi v vzpodbudo, da čuvamo svojo prelepo narodno imovino ter da se po možnosti poslužujemo svojih noš vsaj pri svečanih prilikah, si je postavilo društvo ».Soča« v Ljubljani nalogo, da izda v razglednicah jugoslovanske in med njimi vse slovenske narodne noše. Mnogo teh noš se nosi in se je nosilo v ozemlju, ki danes ne pripada naši kraljevini. Med njimi so take, ki bi jih bilo izredno škoda, če bi zatonile v pozabljenje. Zato se je društvo »Soča« odločilo, da izda kot prvo serijo noše iz zasedenega ozemlja. K tem je priključilo seve tudi noše iz Istre, v kolikor so mu bile dostopne. Umetniško izvedbo slik je dmštvo poverilo prof. Saši Šantlu, ki je nošam dodal kot značilno ozadje tudi veduto iz kraja, kjer so se noše nosile. Če bo občinstvo z zadostnim zanimanjem segalo po teh razglednicah, bodo kmalu sledile prvi seriji druge. V teh serijah bodo zastopane še ostale primorske, koroške, prekmurske, gorenjske, dolenjske, štajerske in belokrajin-ske noše, nakar se bo delo nadaljevalo v sosednjih banovinah. Gotovo obširen program. ki je vreden truda, a tudi upošteva- Cista po ft, nežna koža. Če se vsak dan z npm umivate, naredi to milo Vašo polt mladostno svežo in Vam ohrani kožo zdravo in lepo. Poleg tega je še tako poceni. STELIA TOALETNO MILO nja od strani našega občinstva. Čeprav je Delniška tiskarna, ki je reprodukcijo Šamfrlovih akvarelov izvršila v brezhibnem tribarvnem bakrotisku, skrčila svoj račun na minimum, si je društvo »Soča« vendar nakopalo že z izdajo prve serije izredno velikih stroškov. Zato vabi vse naše narodno zavedno občinstvo, da seže po teh prvih razglednicah čim prej. da omogoči nadaljevanje lepega »Sočinega« načrta. Razglednice se dobijo v društvu »Soči« in se razprodajajo po ljubljanskih trafikah. ^MMBMUMMMMMHHiimH Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefo-ve« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tako zrase letovišče Od tujcev odkrita Pokljuka postaja naš Semmermg Na Goreljku, v juniju. Pred vojno in tudi še deloma v prvih letih po vojni je bila Pokljuka skoro neznana. Na ta krasen predel triglavske skupine nas je morala najprej opozoriti tujka. Neka nemška turistka je 1. 192L napisala v »Zeitschiift des deutschen Al-penvereins« poljuden članek pod naslovom >Das verlassene Gebirge«, v katerem je podrobno opisala vso lepoto Pokljuke. Potem se je zganilo tudi pri nas. SPD je začelo razvijati živahno propagando, markiralo je razna pota in ture preko Pokljuke na Triglav in drugam. Potem so prišli smučarji. V zimi 1. 1922. so pokljuško planoto obiskali prvi smučarji, ki so se pojavili na Debeli peči (2007 m). Kar čudno je gledal tri ljubijajnske srajce on-dotni gozdar, kakor še zdaj strmijo marsikje na Dolenjskem, če se pojavi smučar ali pa celo »ona« v hlačah. Prekrasni valoviti terena Pokljuke so zasloveli čez noč in leto za letom je po njeni planoti švigalo vedno več smučarjev. Kljub temu pa bi ostal ta planinski raj širokim množicam zaprt in nepoznan, da se ni lani odločil Smučarski klub Ljubljana, da zgradi na Goreljku smučarski dom, visokoalpski hoteL Ta naprava, ki je vanjo klub investiral nad milijon dinarjev, pa ne služi svojemu namenu samo pozimi, temveč tudi v poletni sezoni. Dom je dal Pokljuki povsem novo obeležje in že se rišejo konture bodočega našega visokoalpskega letovišča: na vseh koncih in krajih, zlasti v neposredni okolici d orna, rastejo iz tal male, lične vilice in weekendske hišice. Tako je g. Hein-richar iz Bohinja nasproti domu postavil krasno, v planinskem slogu zidano vilo, a na hribčku, ki meji Zgornji Goreljek od spodnjega, si je postavil prostorno vilo g. Lovec z Bleda, kraj njegove pa vstaja iz tal hišica, last nekega Zagrebčana. Nekoliko višje nad Heinricharjevo vilo gre v prvo nadstropje weekend-hišica ge. Ska-bernetove iz Ljubljane. Blizu doma so si zasigurali parcele dr. De Gleria in dr. Ja-nežič z Bleda, a na Malem Goreljku je prodanih že 12 parceL Tudi znani jeseniški sokolski delavec in sotrudnik »Jutra«, g. Matej Sušnik, si je postavil komaj streljaj od sirarne majhno, lično hišico. Tako se razvija na Pokljuki, kjer je časih odmevalo samo pokanje bičev voznikov, vozečih les v dolino, mukanje živine in ukanje redkih turistov, prav živahno življenje. Na prostrani terasi pred domom se ustavljajo avtomobili in avtobusi, polni gostov z Bleda, Ljubljane in od drugod. Krasen je pač izlet po strmi, 1? km dolgi vijugasti cesti z Bleda na Pokljuko. Očarljiv je pogled v dolino, a vrh hribčka nad domom se odpre veličastna panorama Julijcev z očakom Triglavom i sredini. Res Skoda, da so morali dom postaviti zaradi vetra in zaradi preskitoe vode v kotlino. V dom in z vozovi. Seveda je še precejšnja vsota neporavnana. Gradnjo je izvršila sevniška podružnica stavbne tvrefke Ročak & Komp. (Matko Pečar). V nedefjo 15. t m. bo slovesna blagoslovitev doma in v zvezi s tem župni ziet gasilske ž upe za krškfi srez. Kaže, da ho ta dan pri nas lep gasdlsfc praznik. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzed narodni poslanec za krški srez g. AJojzij Drmeflj. Začetek proslave bo ob 1430. Tovariši ga- sifcv crtftei Naši Sokoli na zletu v Opavf Prisrčen sprejem naše delegacije na bratskih tleh ob nemški meji — Izreden uspeh naših tekmovalcev V noči od četrtka na potek 28. p. m. je krenila, pod -vodstvom podnačeliuka aaveza .SKJ br. Josipa Jerasa iz Ljubljane na velika pokrajinska zleta češkoslovaškega Sokolstva v Opavo in Ustje vrata šestih bratov tekmovalcev, da kot naša jugosloveoska sokolska delegacija poveliča ti dve po-VfleffrfeTti prireditvi v ponemčenih mestih na farni nemški meji. Vrsto so tvorili bratje: Budja, Forte, Ivančevič, Pristov, Vadnov m Vukrčevič, a z delegacijo je potoval še kot poročevalec in tolmač član redakcije Irr. Poharc Janez, na poti se je pridružil že br. Cotar, član uprave župe Ljubljana. Pot pre&o Dunaja Delegacije je potovala z direktnim brao-vVkom preko Dunaja do Svinova — Vit-kovic, kjer je prestopila na vlak za Opavo. Pot skozi Avstrijo je potekla brez vsake motnje v najlepšem redu. Izmenadila je brate izredna ljubeznivost avstrijskih železniških in carinskih organov. V Breclavi srno prispeli na češkoslovaška tla in se takoj počutili med brati, saj pa je tudi bil 6prejem teko iskreno bratski m navdušen, de našega bivanja v Opavi in nas opo- ril na sprejeme, ki se nam pripravljajo med Vrtkovicami in Opavo. Zarto » se bratje preoblekli v kroje. _ V VItkovicah so nam bradlje ti Monrr-ake Ostrave in Vitkovic priredTK prvi ofi-eielmi pozdrav. Omenimo naj med njimi predsednika češkoslovaško - jugoslovenske fige brata dr. inž. Papouška, br. Popelko in našega rojaka br. Jurekoviča, ki so z najini nadaljevali pot proti Opavi. Pričela je triumfalna pot po bratski Šleziji; vrstile bo se postaje, Tfebo^ice, Dahrlov — Hlu-čin, Jlešovice, Haj, Lhota — vse okrašene in na njih Sokolstvo ter narod, ki nas obsip-Jje s cvetjem ter burno pozdravlja. Sprejem v Opravi Je nacEkrilil najsmelejša pričakovanja. Ves kolodvor je bil okrašen z našimi in češkoslovaškimi zastavami in zelenjem; na peronu so bili postavljeni vsi oddelki opav-skega Sokola v krojih s praporom, vojaška godba — a za barijero Sokolov množica naroda. Živahna koračnica in burno vzkli-ikanje pozdravlja mile goste iz Jugoslavije. Izstopamo, narašča jniki prevzamejo našo prtljago — uvrstimo se in že nas z navdušeno dobrodošlico temperamentno po-adravi starosta opavskega Sokola br. prol. lAfdvik Novak, ki poudarja poseben pomen prihoda Jugoslovenov na vroča obmejna tla. S krepko in iskreno besedo se mu zahvali br. savezni podnaičelnik Jeras, Id je ▼ svojem odgovoru poudaril, da prihajamo sicer v malem številu, toda iskrenih stc t želji, manifestirati javno in odkrito slovansko solidarnost Godba in toni ra jo-jioslovensko in češkoslovaško himno, nato pa se formira impozanten sprevod Pred kolodvorom in po ulicah vse do dekliškega instituta »Vesna«, kjer je za nas bilo udobno prenočišče, so bile zbrane velike množice domačega češkega življa, ki je brate Jugoslovene vihamo pozdravljal, želeč mu dobrodošBeo v metropoli Slezije. V Vesrf se br£ umfjemo in že nas čaka ▼ jedilnici okusna ter obrlna zakuska, ki nam jo kot okretpč3o po naporni poti servirajo gojenke zavoda. Dobrodošlico pod streho svojega instituta naan izreče ravnateljica zavoda sestra Marija Krarooliševa, ki je po tem *'res čas našega bivanja v Opam naravnost po materinsko skrbela za našo udobnost. Z nami je bil pri pogostitvi tudi starosta br. Novak, ki je tudi potem stalno spremljal našo delegacijo in po čigar zaslugi smo bili gosti opavskega Sokola, ter brat Hrbač iz Ostrave, član predsedništva COS. Po Okrepčilu so nas bratje gostitelji odrvedli na stalni sokolski stadion, ki je eden največjih m najlepših v Češkoslovaški sploh, l^eži v najlepšem delu mesta na pobočju nizkega holmca. Prostor za občinstvo je zgrajen amf i teatralno, telovadišče ima prostora za okrog 2500 telovadcih. Na pozdravnem večetn Zvečer so nam bratje iz Opave prirediti v Narodnem domu pozdravni večer. Dvorana m vsi stranski prostori so bili nabito polni. Nas Jugoslovene so posadili na častno mesto. Prisotni so bili poleg številnih častnikov s komandantom mesta generalom bratom Nemcem na čelu ugledni predstavniki oblasti in narodnih korporacij. Vojaški orkester je neumorno igral venčke jugoslovenskih in češkoslovaških pesmi. S ienroeramentnim govorom je pozdravil našo delegacijo še enkrat starosta br. Novak in gin jena sta mu odgovorila brata Jeras in Poharc. Vihar navdušenja in vzklikov jugoslo-^ensko-češkoslovaškemo bratstvu je pretresal dvorano. Po govorih je orkester zaigral našo in češkoslovaško himno, ki j« z njima bil oficijalni del večera končan, nakar se je razvila prisrčna in animirana zabava s plesom. — Nas Jugoslovene, ki smo središče pozornosti, obkrožajo bratje. zlasti pa sestre v želji, da stisnejo milim brat.mi z juga roko in da z njimi iz-nregovore vsaj nekaj besedi. Tudi naši bratje se morajo na občo željo pridružiti plesalcem in naravno tudi naše kolo jim moramo zaplesati. Toda tekmovalec mora biti za svoj nastop temeljito spočit, zlasti po dolgi in utrudljivi poti je treba kmalu k počitku: točno ob 23. dd brat podnačelnik znak 7.a odhod. VofaSbo sfarvje Sobota — deževno jutro, vendar razpoloženje nič manj veselo. Ker se zaradi stalnega dežja niso tekme mogle izvršiti na zletišču, so se morale vršiti po poedkiih telovadnicah. Tudi naši telovadci-tekmoval-ci — so imeli skušnjo v telovadnici češke gimnazije. Po okusnem kosilu v Narodnem domu smo jugoslovenski Sokoli skupno z opavskimi brati odšli na kolodvor, da sprejmemo starosto slovanske sokolske zveze in COS br. dr. Stanislava Bukovske-(-ne. O vsem tem so igralci v Skoplju obširno razpravljali ter so se odločno izjavili tako proti generalni mtendanci kakor pr> ti kartelu. V skladu ■ h—on, ki epaAa ▼ ir&31 gledališki paffltOd, so tudi najpovejBi dogodki meeanega značaja. V Zagrebu, Beogradu in drugod je bilo nedavno tenenar.a odpovedano vsemu gledališkemu osebja in niti ob konou sesane se niso podpisale rove pogodbe, tafco da so šM. igralci, pevi ln člani orkestrov na počitnice brez gotovosti, aH bodo jeseni sploh še zaposleni, in če bodo, pod kakšnimi pogoji. Nove pogte za napredek gledališke umetnosti potrelv na nagla in odločna izprememba gledaliik«? politike v naših gledališčih. Karteliran & upravljanja je izredno otežkočHo pravilne odnose do uprav, ker kartelski sistem ustvarja nesoclaJne ±n nehumane pogoja za normalno življenje gledaliških delavcev. Ta novi sistem ograža vitalne in umetniške interese. Skupščina Zdrufteeiia gledaliških igralcev obsoja te pojav« in pr~3f g. ministra, da s svojo intervencijo ra.-s-veljavl te nehumane sklepe upravnikov. Združenje prosi g. ministra, da ono klavzulo o pogodbah, ki odreka člancsm plajjo za čaa bolezni to. za dopust v primeru smrti rodbinskih članov, razveljavi kot n>-humano in nesocialno. Da se nujno uredijo delovne dolftnoetl n pravice članov do uprav ki obratno, rjj ee % vsemi upravami sklenejo Kolektivne pogodbe, da ae izognemo nezazeljen n konfliktom ki posledicam, ki tri bili v šx-v do gledališki umetnosti ln gledališč« sploh. G. minister naj odredi upravnikom, da se bodo te kolektivne pogodbe sklepale v sporazumu z »druženjem po njegovi borzi dela. Posebno prosi združenje g. ministra, naj Izda upravnikom nalog, da j»o uredbi podpišejo pogodbe e člani najmanj dva meseca pred koncem sezone, ker s svojim neupravičenim zavlačevanj aro ustvarjajo pri njih hudo duhovno derre-«Uo. Pri ustvarjanju novega gledališkega ft&kona nujno zahtevajo interesi gledališča, da sodeluje tudi Združenje gledali- ■ ftkih Igralcev. Ker ®e honorarji, M določeni % too to pogodbami, n« izplačujejo. Je članstvo zašlo t brezn^>em položaj, ker eo ti honorarji dejansko sestavni del plač. G. minister naj odredi, da se bodo čimprej izplačali tudi zaostali honorarji. Po novi uredbi o znižanju draginjskih doklad poročenim uradnicam in onim, ki žive pri svojih rodbinah, so se prejemal članic gledali86 znižali v toliki meri, da Jim onemogočeno pravilno vršenje umetniškega poklica. Položaj članic gledališč >e povsem izjemen in ee bistveno re^ikfje od položaja ostalih državnih uradnic. Funkcije, ki Jih vrše članice gledališč, se, ne morejo zasesti x nezaposlenimi moftki-mi. Ra®en tega delajo članice gledališč po naravi svoje profesije ne samo podnevi, temveč po večini v izrednem delovnem času. Njihov poklic J tal nalaga velike str-v ške za nabavo toalet ki Jih nikasor ne morejo kriti iz dohodkov svojega mota, še manj pa iz svojih skrčenih prejemkov. Skupščina prosi vse odločujoče činitelje, da jim to znižanje na kakršenkoli način nadomestijo. G. minister naj posreduje pri vseh upravnikih gledališč, da ee stari igralci še dalje pridrže kot člani teh gledališč z neskrajšanimi prejemki dotlej, dokler osrednji pokojninski sklad ne bo sposoben, da jih sprejme kot svoje upokojence. G. minister naj v krajih, sjer obstoje ali gostujejo poklicna gledališča, onemogoči delo onim diletantskim skupinam, ki so se izprevrgle v stalna poklicna gledališča kn z diletantizmom ogražajo pravilni raizvoj gledališke umetnosti. Združenje gledaliških igralcev kot stanovska organizacija umetnikov obsoja mišljeaje nekaterih kritikov, ki javno proklamirajo, da igralci ne morejo vršiti vseh funkcij v vodstvo gledališč kot umetniŠKih ustanov* čeprav so po svojih umetniških odlikah la strokovni kvalifikaciji najbolj poklicani »a to Na koncu Je bilo še sklenjeno, 4* se bo prihodnji kongres igralcev vrfill najbrž v Ljubljani. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Po želji čakovških klubov je brlo čafcor-§ko okrožje prikfltjučeTafla pred prahom. Lepo opreanJg«ne, 6wte in srečo* S eteitritoo ra.M"redje.f<>. Za narvedri!© ve&eroi radio koncerta, n* mapoJa^o je klarir. Voda « i * t i r a. PrvorreSna kirimnja. vrorna poetnežba. Popolna oskrba 55 Din s oobo; prid meeeoem )oir.;«m in po a»£uefln 50 Din. r eknjVtoah po 10 ooeb roaten popoet. 60 Medved kolje ovce Cerklje, 14. Julija. Na naših planinah se pasejo čez poletje ogTomne črede goved. Tudi ovc. katerih reja se spet oživlja, je mnogo na planinah. Pa se je priklatila bogve odkod v naše planine krvoločna zver, baje rjavi kosmatinec. Sredi temne noči je ob pastirski koči v Dolgih njivah na Covnikovi planini završalo med čredo ovc, in ob zgodnji jutranji uri je opazil paster, da se mu je tropa ovc razpršila, medtem ko je goved mirno prežvekovala. Lastniki ovc so odšli takoj v pečine, da poiščejo svoje živali. Na vrhu grebena se jim je nudil žalosten pogled rob brvi čez žleb, ki se je ovce niso upale prekoračiti, so ležale tri živali razmesarjene, ena še napol živa. V peščenim pa se je videla krvava sled medvedjih šop V vsem pogrešajo 11 ovc. čez nekaj dni se Je mrcina pojavila na svojo učenost šušljajoč od ušes do_ ušes; ne obupuje, četudi »dvanajsta ura bije«, pa si tudi ne dela iluzij za bodočnost. On je in ostane isto, naj se godi krog njega karkoli. Zadovoljen z vsakim delom in naročilom, čeprav mu ne sledi mecensko plačilo, sedi in marljivo ustvarja po cele dneve v svojem ateljeju. Kadar pa niti tega ni, zleti kakor tiček v naravo. Takrat ga srečujemo pod Tivolijem, tudi na veliki promenadi vsega veselega, v kratkih hlačah, sandalah, golih nog z obligatno paličico — brez konjička. Tega mu nadomešča njegova burna fantazija, ki ga ponese tja, kamor mu nihče slediti ne more. S fantazijo, ampak prav zmiselno se Smrekar tudi opravi. Kaj bi z okostenelimi formami, kaj t modnimi predpisi, kaj s prezirljivimi pogledi! Tako je pripravno in prijetno. Naj mu sledi, kdor je z življenjskimi nazori tako na jasnem, kak on on. Nedavno sta obhajala zlato poroko po vsej žirovski kotlini spoštovani Jurca Fran in njegova žena Frančiška. Petdeset let zglednega zakonskega življenja imata zla-toporočenca za seboj. Zredila sta 7 otrok, petero pa jih je že umrlo. Od živih so vsi trdni kmetje, hčere pa poročene z naprednimi gruntarji v žirovski in tratarski občini. Prav radi se spomnimo tega jubileja gospoda Jurce, saj je ves čas zvest naroč- nik naprednih časopisov in vnet pospeše-vatelj nacionalne misli v naših obmejnih krajih. Vse svoje življenje sta bila jubilanta poštenjaka, varčna in za bližnjega odprtih rok. Večkrat je g. Jurca v volilnih borbah stal v naprednih vrstah med prvimi, odločen in neustrašen za pravično stvar. Bil je dolgo let odbornik in tudi podžupan obširne žirovske občine. iGospodu Jurci in njegovi blagi soprogi želimo prav vsi še dolgo življenjel Boc na višku sezone Na Boču, 14. julija. Čeprav je tudi letos oviralo slabo vreme obisk te, zadnji čas zaradi znanega raa-glednika tako popularne gore, vendar beleži vpisna knjiga od novega leta dalje že nad 2000 turistov, zraven tega 27 šol. Odkar stoji stolp na njegovem 1000 metrov visokem zelenem vrhu, se izletniki prav ra- eki dom na idiličnih planjavah pri Sv. Miklavžu. Za sedaj pa prenočiš in se nastaniš za krape bivanje tudi nad planinsko restavracijo, kjer sta dve opremljeni sobici. Letos ,ie poličanska podružnica na novo markirala tudi vsa pota in na spornih mestih pojavila informativne table. V načrtu ima tudi novo pot do tako znanega >Lenartovega križac, ki j|e prav senčna, pa ne prestrma, m odikoder »je h koncu krasen razgled. Pot je sicer že napravljena, a proti vrhu še ne docela markirana. Vendar ne moreš zgrešiti. Vsako leto obhajala pofirjSrrioi dan zgraditve stolpa, ki je bil ©tvor,jen dne 20. Jiu-litja 1930, z velikim planinskim rajanjem na Boču. Letos bo to planinsko slavje pn-bodnjio nedeljo, torej baš na Štiriletnico, na kar že danes vabimo vse Jlubifelje Boža, »vzhodnega Triglava«. sta in da jih mnogo izmed teh č»ka na službe že nad 4, 5 let. Enaka poročila prihajajo tudi od bratskih organizacij iz Beograda, Sarajeva in Splita, žalostno je, da je ta ugotovitev mogoča istočasno, ko zasedajo tehniške namestitve Se številni strokovnjaki tujih rodov in tujih zemlja ter da v škodo kvalitetnega dviga naših produktov sedijo po tehniških namestitvah armade nekvalificiranih in od tega poklica oddaljenih ljudi. Diplomirani tehniki sicer neizpodbitno verujejo v silen razmah svoje domovine na tehniškem in gospodarskem poprišču ter v procvit najrazličnejših industrijskih in obrtniških strok jugoslovenske države, toda le takrat, ko se bodo naši pridobitni krogi tudi praktično zavedali svojih narodnih dolžnosti ter zaposlovali svoje državljane. Prav tako bo treba po domačih tehniških strokovnjakih še redno izrazita, ko bo zakonsko zaščiten delokrog za človeka po njegovi izobrazbi in sposobnosti ln da bo preprečeno nekvalificiranemu pro-težirancu kvarno zavzemati tehniško namestitev. Takrat bo v jugoslovenskih tehniških poklicih še vedno primanjkovalo tehnikov vseh strok. Dokler pa niso izvedene te zahteve, je dolžnost stanovske or-ganizacije, da ščiti svoje vrste pred demo ralizujočo in neopravičeno brezposelnostjo. Organizacija diplomiranih tehnikov je tudi storila svojo dolžnost na vseh merodaj-nih mestih, toda če se njene vloge ne rešujejo tako kakor bi zahtevala nujnost dejstev, ne zadene nje nobena krivda, upa pa, da bo leto osorej lahko javnosti poročala boljše podatke. Pred takim poročilom pa svarimo pred izbiranjem poklica diplomiranega tehnika, če tudi vemo, da je institucija državnih srednjih tehniških šol ona, ki bo prinesla državi morda največ neposredne ustvarjajoče tehniške sile. Udruženje diplomiranih tehnl&ara kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. Grintavcu, kjer je ugrabila dve ovci. Čujemo, da se je medved pojavil tudi na Jezerskem vrhu. Kmetje hite po svoje ovce in jih odganjajo v nižine. Bati se je, da se medved, če morda ni kaka druga zver. ne loti rnia4a govedine, če ne bo mogel dobiti dovolj ovc. in divjih koz, ki so se mu previdno umaknile. Ce bodo morali ljudje opustiti planšar-stvo na ljubo zaščiteni divjini, bo živinoreja, ki je pri nas najrentabilnejša kmetijska panog-a. utrpela občutno škodo. — Oblastva opozarjamo, da zaščiti gorenjskega kmeta, ki mu je živinoreja edini dohodek. Selfmademan med slikarji Muhavosti sedanjih težkih časov so nas že precej daleč pripravile: molitev smo zamenjali za tarnanje, pobožnost za brezbož-nost in vero širimo z antikristom, skratka, vse stoji na glavi. Kdor se tako še znajde v tem vrtincu in postavi celega moža, ie res občudovanja vreden. Hinko Smrekar, naš znani ilustrator m karikaturist, je tak, pa od nikogar ne zahteva, da bi ga občudoval. On ne poseda ob mizi kavarniških filozofov, ki prenašajo BREZ NEGE TELESA NE GRE Turistom, športnikom in kopalcem pri sončenja rtožl kamilčtia ,.KAMELLA" krema iS cen patent gospoda lekarnarja mag. ph. Oblaka T St. Vidn nad Ljubljano. Kdor pa ima lišaje, izpuščaje, vnetje kože, mozolje, temu jih bo odpravila le maža a »Kamillo« kremo. Dobiva se v vseh drogerijah tn lekarnah po malenkostni ceni Din 10 za škatlico. — Glavna zaloga aa Ljubljano PARFUMERIJA - FOTO »VENUS« PRED POŠTO. če vest ♦ Petnajst let višje pedagoške šole v Zagrebu. 16 let poteče kmalu odkar je bila ustanovljena Tišja pedagoška šola v Zagrebu. Pri tej priliki Je šola izdala skromno spomenico, ki obsega historijat zavoda, popis absolventov v posameznih letih, opis delovanja v zavodu in opis sedanje njegov« nred&tve. dola je bila otvorjena 15. septembra 1918. Soda učiteljev i* šolskih nadzornikov traja po tri leta, učiteljev meščanskih šol pa dve leti. Razen šole je ustanovljen tudi institut za psihologijo in pedagogiko, v katerem Je leta 1&22. bil sestavljen odbor »a raziskovanje sposobnosti, slasti inteligence šolskih otrok. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN ~ OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. ♦ Študentska Izmenjava. Zveza Jugoslo-vensklh akademikov »Pobratianstvo« je sporočila kmetijskemu ministrstvu, da ee bo tudi letos vršila Izmenjava v Bvrho dvomesečne prakse naših študentov e študenti i* Poljske, češkoslovaško, Rumunije im Bolgarije na temelju recipročnosti. Ker pojde Po poročila kmetijsko-gazdarske fakultete v Zamumn letos na Poljsko o študentov agronomov v .prakso, Je treba prav tolikemu številu poljskih študentov omogočiti prakso pri naših kmetijskih ustanovah. Kmetijski minister Je odredil, da pojdejo trije poljski štndenti-agronomi na dvomesečno specializacijo na državno imetje v Beije, dva pa na fakultetno posestvo Maks4.-niir pri Zagrebu. ♦ Za elektrotehnične Inženjerje so blfl diplomirani na ljubljanski univerzi gg. Viktor rodrainKperg Lz Velikih Lašč, Božidar Klemene iz Materije (Istra) in Jože Erisper ta LJubljane. Lomberg-fUm 6x9 8 posnetkov, 26°, za Kodak aparat jun. 620 Vas stane samo Oin 16.— V zalogi edino DROGERIJA KANC T nebotičniku in židovski ulici. ♦ Napredovanj« v banevinsk] službi. Z odlokom rij«&. Drogerija GREGORIC, Ljubljana, PrešenOT* tu«c» štev. 5. 173 ♦ Novi red zračnega prometa. Potnike z našimi avioni opozarjamo na izpremembo, ki nastane t redu zračnega prometa danes 15. t m. Poleg tega sporočamo izletnikom na naše morje, da se jc posrečilo uvesti no-To zračno zvezo s Sušakom, in to z jutrnjim odletavanjem iz Ljubljane im večernim po-vračanjem v Ljubljano. S to izpremembo bo omogočeno vsem, ki žele samo preKo dneva posetili naše morje potovati na Sušak in se zvečer vrniti nazaj. Odhod iz Ljubljane vsak dan razen ob nedeljah ob 8.20 zjutraj, prihod na Sušak ob 8.56 zjutraj; odhod iz Sušaka v Zagreb ob 9.10 zj. prihod v Zagreb ob 10. zjutraj; odhod iz Zagreba za Sušak vsak dan razen ob nedeljah ob 16.25, prihod na Sušak ob 17.15; odhod s Sušaka za Ljubljano ob 17-30. prihod v Ljubljano ob 18.05. — Opoldanski red ostane kakor doslej, to je letalo prihaja ob 12. s Sušaka, nadaljuje polet ob 12.20 proti Celovcu, se vrača ob 14.20 iz Celovca v Ljubljano in nadaljuje polet ob 14.35 na Sušak. „HČI ZMAJA" Eksotika in misterija Orienta v srcu evropskega velemesta. Fatalna ljubezen mladega lorda in kitajske plesalke. Najlepši zvočni film velike kitajske umetnice Ane May Wong. Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR«. Telefon 27-30. ♦ Pevce in pevke opozarjamo, da bo v ponedeljek 16. t. m. v radiu propagandna ura za naš glasbeni list »Zbore«. Predaval bo urednik in skladatelj g. Zorko Prelovac, na koncertnem sporedu pa bodo solisti Ljubljanskega Zvona. ♦ Absolventi in absolventke državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Letnik 1923-24 priredi o priliKi lOletnice sestanek dne 21. julija 1934 ob 8. url zvečer v salonu restavracije »Banko« (pri Na-cetu), šmartinska cesta 3. Obvezne prijave je poslati ali sporočiti na naslov Jože Marinko, Ljubljana, Prisojna 7. Telefon 32-07. ♦ Zagrebška strelska družina priredi r zvezi z zagrebško s oko Is ko ž up o v času so-kolskega zleta v Zagrebu od 29. t. m. do 4. avgusta velike strelske tekme za člane slovanskega Sokolstva in za člane strelskih družin savske banovine. Streljanje bo vsak dan od S. do 12. in od 14. do 19. Vrednost nagrad Je okrog 50.000 Din, Prijave naj se pošljejo najpozneje do 20. t. m. Zagrebški strelski družini. Razglas reiml-tatov tekem in razdelitev nagrad v soboto 4. avgusta. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 6«. letošnji številki z dne 14. t. m. odločbo o razporedu zvanja univerzitetnih pisarjev, odločbo o osnovanju glavne poštne avtogaraže v Beogradu ln poštnih garaž v Skopljn, Zagrebu, Ljubljani tn Splitu, predpise za jeKlene konstrukcije v stavbarstvo, objavo o pobiranju trošarine na »sloge rudninskih olj in bencina, pravila »a podeljevanje banovinsklh nagrad za vzrejo plemenskih žrebcev priznanih pasem, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za L 1934. ln izpremembe v stanju državnih in banovin-skih uslužbencev v dravski banovini. ♦ 13 številka »Obrtnika«, k! je Izšla 13. t m. je vsa posvečena veliki obrtniški razstavi, ki se otvori danes v St. Vidu nad Ljubljano. Ima tudi več slik, ki se nanašajo na razstavo in kratek vodič po razsta-vi z imeni razstavljalcev. ♦ Izšel je tretji snopič (it 7—g) »Ribiško lovskega vestnlka«. Vsebina je sicer strokovno ribiško-sportna, zanimati mora pa tudi lajika. Saj je ribarjenje športna panoga, ki nehote pritegne taidi neveščega gledalca, da pozabi na čas in trud. ko gleda ribiča, ki je zaverovan v svoj posel. Dr. Herman Krauss, ugledni zdravnik iz Maribora, naš ribiški vešCak, piše o vodnih prilikah naših krajev, ki ugajajo naši rde-čepikici. Nadaljnji njegov članek, kako usmrtimo ribo, bo marsikomu pokazal pot, kako je preprečiti mučenje ujete ribe. Članek o užitnosti rib izpod peresa dr. Hribarja nudi dosti navodil, kako se obvarujemo zastrupi jen ja pri uživanja rib. Al šulgaj nadaljuje razpravo o umetnih muhah. Akvaristi dosedaj niso še prišli do besede v taki obliki kakor v tem-le vestni-ku. Koliko poučnega je, ki mora zanimati vsakega. V ribiški mreži je nebroj zanimivih opisov « ribiškega življenja. Zunanja oblika vestnlka je krasna, jezik čist, vsebina vzorna. Posamezna številka stane 10 Din. Celoletna naročnina je 40 Din. Naroča se pri upravništvu Ribiško-lovskega vestnika, Ljubljana, Kolodvorska ulica T. ♦ Uršlja gora vabi. Očarujoča je pokrajinska ljubkost, a obenem romantičnost Urši je gore ali Plešivca 1696 m, poslednjega planinskega vozla v vencu Karavank* ki se mogočno upira v sanjavo Mislinjsko dolino. Ob vznožju t® privlačne gore s edinstvenim razgledom se smehlja Obdano od vedno zelenih smrekovih gozdov solidno, snažno in zatišno mestece Slovenjgra-dcc. Odtod na vrh Uršlje gore Je štiri are lahne hoje. Prav na vrhu stoji velik zidan turistovski dom SPD, ki je založen s prav vsemi dobrotami za slehernega turista ter letoviščarja — po zmernih, skoraj dolinskih cenah. Kdor bo užival svoje proste dni na tej gori, zlasti poleti, ko se v plamen svojega cvetja povije sleč, kdor bo pogrezal svoje poglede v lepote bogastva daljav in kdor bo srečen, da vase zajame planinski mir, ta svojega prerojenja na Uršlji gori ne izgubi iz spomina ter ji kliče: Zopet pridem! ♦ Izlet v Oberarmnergau. V času od 20. do 25. avgusta t. 1. priredi »Putnik« izlet s posebnim vlakom v Oberammergau. Poleg zgodovinskih pasijonskih Iger v Ober-ammergau-u si ogledajo izletniki Se znamenitosti Munehena in Salzburga. Cena vsega potovanja, t. j. vožnja in. r. brzo-vlaka od LJubljane do Oberammergaua in obratno, prehrana, prenočišče, kosilo na potu iz Salzburga v Ljubljano, ogled mest, listek L r. k pasijonskian igram 22. avgusta, napitnine, takse, je 1725 Din za osebo. Potni list si mora preskrbeti vsak potnik sam Informacije in programe dobite pri »Putniku« v Ljubljani ln Mariboru, kjer sprejemajo prijave najkasneje do 10. avgusta L L ♦ Koroške novice. Dne SO. junija so na Koroškem našteli 7746 podpiranib brezposelnih. število je sicer nekoliko nižje kakor lani, vendar Je še dosti visoko. Pliber-šika koča na Peci (2000 m) bo v nedeljo otvorjena in blagoslovljena. — Urad koroške deželne vlade se imenuje odslej v našem Jeziku deželno glavarstvo Koroško. Na ta naslov se naslavlja vsa pošta za koroško deželno vlado. — Na celovški trg prihaja navadno več blaga, kakor je potrebno. To kaže, da podeželskemu prebivalstva primanjkuje denarja Cene so nizke, ker je velika ponudba. ♦ Smrt juinosrbskega narodnega borca Petra Kostiča. V čestiti starosti 83 let je v samatoriju v Skoplju umrl velezaslužnl narodni delavec in senator g. Petar Kostič, gimnazijski ravnatelj v pokoju. Bil je najizrazitejša osebnost srbskega revolucionarnega nacionaino-političnega in nrosvetnega pokreta. Južne Srbije pod turško oblastjo. Po rodu je bil iz Prizrena, kjer so ga včeraj tudi položili k večnemu počitku, še kot otrok je moral občutiti v najožjem rodbinskem krogu tragedijo srbskega naroda: deda so ubili Arnavti, strica pa poturčil'. Ko je odrasel, je arnavtski koinitet tudi njega obsodil na smrt in je Kostič moral pobegniti v Srbijo. Vendar pa se je čez nekaj let spet vrnil k zasužnjenim bratom im jim postal voditelj. S politično organizacijo in podrobnim prosvetnim delom si je pridobil take zasluge, da bo vedno častno zapisan v naši nacionalni zgodovini. ♦ Urednik ameriškega »Glasa Naroda« se je ponesrečil. Ureldnik newyorškega dnevnika »Glasa Naroda« g. Ivan Trček se je nedavno ponesrečil, ko Je avto, v katerem se je vozil, zadel v ste'ber nadulične . IMIV Ja ter ja bil ranjen todl na nošah. • Koliko Jugoolovenov eo rodi dnevno. Po statističnih podatkih se t Jugoslaviji »odi dnevno 1300 otrok, umrje p« dnevno 1000 otrok ln odraslih. Največ otrok rode kmečke žene, žene obrtnikov, uradnikov tn trgovcev. Najmanj otrok knajo ne Mtelektualcev, zlasti tene bogatih ls dobro sltuiranih ljudL ♦ Dva srečna ameriška Sto »sne s. Kakor pBe newyorškl »Glas Naroda« sta dva tamkajšnja rojaka Ivan Hribar tn Fran Rodovnik, zadela v irski loteriji lep »nese k 26(8 dolarjev. Rado m i k, star 67 let, je po rodu tz Slovenjgradca v dravski banovini. 6 svojo ženo živi v New Yortu ie nad dvajset let. Hribar pa se je rodS v K*w Torku, vendar pa se saveda. da je sta slovenskih starSov. Zoper prekomerno debelost uporabljajte samo neškodljive Slattnsbe tablete za shujšan ie iz lekarne M. Ba-hovee v Ljubljani te porodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Zahtevajte v svoji lekarni samo prave, neškodljive S latinske tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) Din 46.—, velika doza (200 tablet) Din 74.^._ ♦ Tudi zagrebški zoološki vrt čuti posledice krize. Uprava zoološkega vrta v zagrebškem Maksimira Je na seji v četrtek ugotovila, da je zanimanje meščanstva sa zoološki vrt zadnji čas tako padlo, da ni več sredstev za vzdrževanje. Obiskovalci, ki so bili še lani zelo StevU'^ ta mesta kakor iz pokrajine, tudi tz Slovenije, so zdaj bolj ln bolj redki. Zaradi tega apelira uprava na mestno načelstvo, naj pomore zgraditi zimske stane za Šivali. Razen tega se bo uprava potrudila, da % reklamo znova zbudi zanimanje za zoološki vrt, ki je veljal že toliko sredstev ln Je res tudi lepo urejen. Danes ob 16.30 javni telovadni nastop SOKOLA IV na letnem telovadišča ob Dolenjski cesti • Grofica Etelka Oršičeva aretirana na Dunaju. Dunajska policija je aretirala Etel-ko Oršičevo, ločeno ženo bivšega htuzar-skega kapetana grofa Pavla Oršiča, s katerim se je pred vojno poročila v Varaždi-nu. Imela Je z njim dva sina, a po vojni sta se ločila in mož se Je preselil v šle-zijo kjer se je vnovič bogato poročil. Etelka, ki Je po rodu Angležinja, pa se Je nastanila na Dunaju. Ker je zašla v težave, je zagrešila več kriminalnih del in »daj jo je policiji prijavil neki Anglež, od katerega je pod pretvezo, da ji je obljubljal zakon, izsiljevala 160.000 šilingov. Tako ima Dunaj spet svojo »družabno« senzacijo, enako Pa tadl »boljši krogi« v Zagrebu, Varaždlnu ln n« Angleškem. {Restavracija SrezJa Vsak torek, četrtek, sobote ta nedeljo KONCERT S PLESOM • Razkrita knjlževniška skrivnost. Na odra beograjske drame Je v pretekli sezoni žela velik uspeh komedija »Sreča d. d.«, ki Jo je napisal neznan pisec. Avtorjeva anonimnost je bila še bolj privlačna tn je prav gotovo pripomogla k oapehn komedije, saj se Je o avtorju šepetalo marsikaj, kakor se to pač da aranžirati po preizkušenih dunajskih vzorcih. Skratka, komedija »Sreča d. d.« Je bila deležna priznanja ne samo od strani občinstva ^n kritike, marveč je pred tremi dnevi prinesla neznanemu avtorju tudi lepo nagrado prosvetnega ministrstva v znesku 10.000 Din. Zdaj Je stvar vendarle razkrinkana in beograjske novine obširno pišejo, da je avtor komedije znani književnik Velmar Janko-vič, ki Je doslej pri natečajih pobral že nekaj lepih književnih nagrad. da JUt* AeU +€*U • Skrivnosten zločUi na oba« Vrbasa. Na obali Vrbasa v bližini Banjaluke so našil umorjenega mladeniča Ivana Tadlča. Oroi-niStv« je takoj uvedlo preiskavo in predvsem aretiralo zloglasno Anko Slšlarjevo, ki so Jo našli nedaleč od trupla pijano v grmovja. Ko se je v zapora iztrezmila Je izpovedala, da je Ivan Tadič postal žrtev razbojnikov, čakovanoviča, Mamenice ln čadiča, ki so vpričo Anke šišlerjeve m še ene prostitutke s kamenjem razbili glavo. Orožniki so krivce polovili tn tako spravili na varno dobro organizirano razbojniško tolpo. Pri lenivostf črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Frana Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. « »Wif>la D en tal-Laboratorij« Ar. M. Pandakoviča v Zagrebu, Guuduličeva ul. 5, prevzema izdelavo vseh tehničnih del v kovinski proteUki, Keramiki, zlatu m kavčuku. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 33-87 v SiškL Tel. 33-87 V nedeljo ob 5., 7. tn 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri pleše, ljubi in poje MAURICE CHEVALIER z JEANETTO MAC DONALDOVO v filmu LJUBI ME NOCOJ V dopolnilo nov zvočni tednik. Pride! »NOVA POVEST« Pride! S»m« !• dane* nepreklicno radnjikrat ob 3, 5, 7.18 to 9.15 uri najlepši film prošle sezije ELITNI KOTO MARCA MARTA EGGERTH — HANS JARAT TeL 21-24. V ponedeljek Frančiška Gaal v senzaciji Csibi HREPEN »Pesem mojih nad.. al • Dsrnjto Potfeornsoai društva otepih. Ljubljana, Pod Trsnčo 2-tlL ♦ Obledel« obiske barva v rmzSOntk bar-vah in pJIstra tovarna JOS. REICH. Iz L]ttU]ane a— Tfonj. as francoski narodni praznik, fs položil francoski konzul g. Remerand na spomenik Ilirije na Napoleonovem tren krasen venec. Prav tako je položil venec na spomenik j?la<»r2ka Ilirije, našega prvega peenika Valentina Vodnika. Od 6. do 12. se je vršila na francoskem konzulatu recepcija, ki so se je udeležiH vsd odlični predstavniki naše javnosti. u— S reška organizacija /N3 za mesto Ljubljano Javlja, da Je resorni minister podpisal za vse one železniške upokojence, ki so za upokojitev prosili, zadevni odlok ter bodo zdaj v najkrajšem časa dobili vsi prizadeti zadevne listine v roke. Nemajhna zasluga, da se je to pereče vprašanje rešilo, gre narodnemu poslanca ministru g. dr. Alberta Kramerja. o— Moščanskl gasilci so prejšnjo nedeljo slovesno blagoslovili svoj prevozni avtomobil. Iz Ljubljane ln okolice so se zbrale številne čete gasilcev, narodne noše in občinstvo pred narodno šolo v Mostah in v sprevodu odkorakali pred Gasilski dom. kjer je imel predsednik društva g. Lenasi Avgust lep pozdravni nagovor, nato Je župnik g. Petrič obrazložil pomen blagoslovitve ter izvršil obred. Knmovala sta g. Plečko ln njegova soproga. Govorili so še predsednik občine g. Pavčlč, sastopnik bana g. Vertovšek in zastopnik sreskega načelnika g. Kete. Sledila je deklamaclja sedemletne deklice, ki je obenem izročila krasen šopek go. kumici. Zatem je starešina gasilske župe za LJubljano mesto s Vrbinc pozdravil navzočne ter se pridružil čestitkam. Sledila je oddaja častnih diplom, ki sta Jih prejela g. Ignac Cnnder za 25letno delovanje v gasilskih vrstah in ga. Mergenthalerjeva, soproga tovarnarja, za zasluge moščanski gasilski četL Ob igranja državne himne je vzklikal narod kralju in domovini, a čete so izvršile mimohod. Sledila Je pro6ta zabava, katere se je narod polnoštevilno udeležil. u— Nov uspeh ljubljanskega fotoama-terja. G. Cveto SvigelJ je bil pozvan od redakcije »Revue Internationale des beaux arts«, ki izhaja v Parizu, da pošlje v svrho priobčite svojo biografijo in opis svojega stališča do fotografske umetnosti kakor tudi nekaj svojih del. Urednik te svetovne revije je videl Svlgljeva dela razstavljena na mednarodni razstavi v Poznanju, 'Kjer so Imela izreden uspeh. Zanimivo pa je, da sta bili med njimi sliki, ki sta bili pred kratkim s ljubljanske razstave odklonjeni. Dela bodo Jeseni razstavljena ▼ Ljubljani. o— Bakrorezi 90. Marglt Rotrfčeve. T izložbenem okna trgovine Bonač v Selen-burgori ulici je razstavljenih deset bakrorezov ge. Margit Robičeve. Ga. Ro-btteva ss Je ie ponovno udeležila umetnostnih razstav ▼ Ljubljani In si je pridobila s svojimi akvareli ln olji lepo priznanje. Sedaj nas seananja s zanimivim plodoma grafičnega prizadevanja S finim vživetjem v urbamtčne lepote In posebnosti našega mesta je dovršila ciklus ljubljanskih motivov in Jih »družila v album z naslovom »Ljubljana«. Skrbno izdelani listi prikazujejo nekatere značilne ljubljanske stavbe, starinske ulice tn poglede na mesto. Bakrorezi ge. Robičeve so zopet nov umetniški donesek k slikarstva o našem mestu ln opozarjamo na nje ljubitelje domačih umetnostnih stremljenj, kakor tudi širše občinstvo. o— Protlbrezbožna r«tam »Pro Deo« (Šentjakobska Šola) bo odprte samo »e dva dni: danes in Jutri, obakrat od 9. do 12. ln od 15. do 19. u— Gospodinje gotovo sanhna, kako ss najhitreje, najceneje in najboljše operejo svilene, platnene, volnene, kvaSkane i* vezene letne obleke. Vabijo se, da ®e udeleže predavanja, ki bo v torek 17. L m pri Zvezi gospodinj, Ljubljana, Br«* 5L 3 ob 4, uri popoldne. Priredi ga Celjska mi- lama d. 1 o. z. u— šentjakobske pevsko društvo prire- dl 29. julija 1934. pri Marenčeta ns Dolenjski cesti vrtno veselica Prijatelji petja vljudno vabljeni! Davčna uprava LJubfjana-okonca razpisuje javno dražbo zarubljenih premičnin za 1«. Julij t. L ob 9. uri v LJubljani, Jaglideva cesta *t. 10. (baraka). Na prodaj bodo: motoma žaga, lovska puška, šivalni stroji, žepne are, obleka, gramotoni, slike, razno pohištvo Itd. u_ V včerajšnjem osmrtnem oglasu Janka Košca se mora glasiti pravilno pri podpisu svojcev: »Marija Košca, mati.« n— DmŠtva Doma ▼ Ljubljani so za Dom slepih darovale SentJakobdkcHtr-novaki podružnici CMD (moška in ženska) po 100 Din in ga. An« dr. Kramerjeva prav tako. Da bi našli ti daroval« se obilo poenemalcevl . __„ ... . u— Hudi nalivi so se nadaljevali tudi se v petek ponoči vse do včeraj zjutraj. Zaradi nalivov je Ljubljanica izredno naglo narasla kar za 60 cm Da so morali biti se hujši nalivi na Notranjskem, kaže okol-nost, da je bila davi Ljubljanica povsem porjavela, ker je nosila s seboj mnogo kraške zemlje. Najsilnejši nalivi so trajali od polnoči do 2.30, deževalo Je še naprej do jutra. Od petka do včeraj zjutraj je padlo v LJubljani 65.5 mm dežja. u— Kazni zaradi nepravilnih računov. Za račun Je treba odšteti oblastvom majhno pristojbino, a mnogi trgovci, obrtniki in gostilničarji izkušajo dajati strankam blago brez računov, odnosno jI™ izstavljajo račune, ki niso žigosani od lavčne uprave. Okoliška davčna uprava Ima nad 300_ pn jav nepravilnih računov. Kazni so obeut-ne Prestopni*! morajo plačati na primer za'račun, ki bi bil moral biti žigosan s oO parami 26 Din (60 kratna pristojbina) kasni in še 30 Din za sodbo. Za račun, ki bi bU moral biti žigosan a 1 Din, plačati 50 Din kazni in 30 Din za sodbo m 'e 1 Din Za nabavne knjižice se mora plačati letni pristojbina po B Din ta morajo prestopniki, ki opuste žigosanje teh knjižic pr' davčni upravi, plačati po 250 D'n (50 krat no pristojbino) denarne kazni in 50 Din za sadbo. Davčna uprava za mesto Je doslej kaznovala že 50 trgovcev, obrtnikov in go- stilničarjev. Nekateri so morali plačati prav občutne vsote, eden eeto nad J0.00* dinarjev. u— Oprostilna »odba zaradi požiga Pred malim senatom ee je iragovarjal seradl nlo-čtna požiga zavarovalni potnik J. M, ki je bil obtožen, da Je 14. Junija letos v Orad-eu pri Litiji iz maščevanja, ker mu aisn hoteli dati prenočišča, zažgal kozolec Fr«r na Kržana. Obtoženec M. Je pred senatom zanikal krivdo in Je navajal alibi. Sum je letel nanj, ker je poprej v gostilni nekem* gostu zatrjeval: »Okoli Ptuja že požiga strela, tukaj tudi Se bo. Vem d« imajo dosti .prostora, pa ga bo morda še več«. Zaradi pomanjkanja dokazov Je bn 1L oproščen. ZA IZLETE - TURE ali ko pojdete na počitnice, ne pozabit* se oglasiti pri Foto Tourista Lojze šnraai na Aleksandrovi cesti št. 28 Ta Vam da potrebna navodila kako rate fotografirati, da prinesete res lep* spomine na Vašem filma. Kupujte samo kvalitetne sveže film«, ker samo s temi to dosežeta. a— Najdena in podarjena sra. Jf* pod na Šmarno goro je nflšed prod Ledni me&ft domačin iz Tacna zlato zapeeAno damakn Uro. Ure p« ni izročil orožnikom, marrefl jo je nekaj caea hranil sam in >0 pomef» podaril kot Miklavževo darilo svojemu dekletu. O tem pa je govoril nekje v LM»-tjani in — ker ni nič tako skrito, da mm bi posialo oči to — je za rej izvedela tal policija. Nepošrtenesa najditelja so ndaj prs« jeM in uro zaplenili. Lastnica m* javi na upravi policija Gostilna pr! v Ljsibljasi, Vegova ulica Vam nudi prvovrstna dolenjska te fttajea* ska naravna in sortirana vina iz priznano najboljših dolenjskih in štajerskih vinskih goric, ki jih dobivam direktno od vinogradnikov. Sprejemajo se abonenti na bro domačo hrano po zmernih cenah. Danes pečena Jagnjeta. Razna druga tupla in nctr«» zla Jedila vedno na razpolago. Vabljeni vFi, da se prepričate o dobri kvaliteti. Zato pes Kdor hoče dobro vince piti, mora v gostilna k Huču priti. — Se priporoča gostilničar* TONE HUC. 63°* »a— Ob prarrem Jasa ga je prffcl. V Tav«. Jarjevi ulici )e včeraj ponoči nstavfl stražnik mladega moškega, "d se j© prav ennliw vo srikal okrog raznih lokalov. Ker na j* na vprašanje neznanec nerodno odsrorarjaL ca ie aretiral fn odvedel na stražnico r aretirancu eo spoznali brezposelnega kijjv čavničarskega pomočnika Antona Srčnika^, ki ga je policija nedavno izgnala ta Ijane. Pri njem so našli razno vJamiTat®-orodje Zhkovbe je čisto iskreno prizn?^ da je nameraval vlomiti v mlekarno it Tavčarjevi uKci. BR.DEBEVEC do 13« avgusta ne ordinira (razen dne 2. avgusta od 10. do 12. uro) Dr. IVAITdROBNIČ speeijalist ta notranje bolezni ordinira do !§. avgusta samo dopoMne. 639f Dr. Mira Fink ne ordinlra od 16.—30. fulife o— Na aerodromu v restavraciji igra. vsako nedeljo železničaraka godba »Slo* ga« od S. popoldne dalje Mrzda in topla. Jedila hi hiaooe pijače! Poceni! 12 Celja e— Ceffski občinski ivet bo imel zadat* redno sejo pred počitnicami v petek 30. v m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. e— Oddaja čistokrvnih RaferskOt pek*. Hrtov tn kokoši. Sresko načelstvo razgisfta. da bo banska uprava v Ljubljani zaradi čim hitrejšega izenačenja pasme kokoši tndi letos oddajala čistokrvne štajerske peteli-« ne in kokoši z zajamčeno nesnostjo mater nad 140 jajc na leto, težkih nad 56 gramo i, po znižani ceni in sicer peteline po 10, kokoši pa po 20 Din komad. Prošnje sprejema tajnik kmetijske podružnice v Celja v} občinskem uradu na Bregu. e— Nesreča v Savinjskih planinah. V petek se je ponesrečil v Savinjskih planinah 161etni Gerold Premschak, sin zdravnika g. dr. Frana Premschaka v Celju. Padel je tako nesrečno, da je dobil težke poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v celjska bolnišnico. Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec Celje, Krekov trg 7 v Juliju in avgnstn ob sobotah ne ordinira. 6373 e— Tri žrtve nesreč. 241etni zidar Franc Ahtik iz Trnovelj je padel pri delu v kemični tovarni z odra in si občutno poškodoval levo nogo v členku. V sredo je podiral 601etni posestnik Ignac Stiplovšek s Pristave drevje v gozdu Podžagano drevo je treščilo nanj in mu zlomile levo nogo. V četrtek si je 121etna posestnikova hčerka Ljudmila Blazinškova iz Višnje vasi pri Vojniku pri padcu zlomila levo roko. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v ceH-ski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 zvočni velefilm »Sledovi v snegu« in zvočni tednik, jutri ob 16.15 in 20.30 pa zvočna komedija »12 stolov« in zvočna predigra. VTL TBSt= TSTTfiii. to— Zopet Jw tatvtnt koles. V petek ob 1630 je nekdo ukradel zidarju Francu Ko- Eitarju iz neke veže v Vodnikovi olici 800 >in vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Panzer«. Včeraj dopoldne ob 10. pa je nekdo ukradel juristu Fricu Skober-netu iz Celja s hodnika v prvem nadstropju neke hiše na Kralja Petra cesti 500 do 600 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Puch«. Iz Maribora a— Ob koncu meseca bo nastopil svoje mesto novo imenovani javni tajnik združenja trgovcev v Mariboru bančni uradnik Fran Skaza. Novi tajnik je diplomiran pravnik in ima mnogo poslovnih izkušeni na področju trgovinstva. S tem imenovanjem je naš trgovski gremij brez dvoma ustvaril pogoje za nadaljnji uspešni razvoj važne stanovske organizacije. a— K letošnji vajenski in pomočniški razstavi, ki bo v okvirju Mariborskega tedna so se javile naslednje stroke: 1. lončarji in pečarji, 2. ključavničarji, 3. izdelovalci proizvodov iz pletene žice, 4. izdelovalci proizvodov glasbenih inštrumentov, 5. kleparji, 6. kotlarji, 7. mehaniki 8. urarji, 9. košarji, 10. kolarji, 11. sodarji, 12. mizarji, 13. lesni strugarji, 14. jarmenarji, sedlarji in torbarji, 15. knjigovezi, 16. barvar-ji 17. vozni tapetniki, 18. tapetniki, deko-raterji, 19. izdelovalci prešitih odej, 20. krojači, 21. krojačice ženskih oblek, 22. čevljarji, copatarji in opančarji, 23. solnč-nikarji in dežnikarji, 24. klobučarji, 2d. krznarji, 26. modistinje, 27. slaščičarji m medičarji, 28. slikarji, 29. inštalaterji. Kakor se vidi je tekmovanje strok zelo po-voljno in je razvidno, da gori navedene stroke skrbijo za izobrazbo obrtniškega naraščaja. O ostalih strokah bomo pozneje stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2.5 odst. državne loterijsko rente za vojno škodo v zameno v času od 22. junija 1934, naj dvignejo pri davčni upravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji odgovarjajočih izvirnih reverzov v času od 8. do 11. dopoldne. __ Dr. VARLVALENTIN SPECIJAJLJST ZA PLJUČNE BOLEZNI Gregorčičeva 6 ne ordinira od 15. julija do 5. avgusta. a— Tragična usoda otroka. Družino poveljnika pragerske orožniške postaje Danila Kijunoviča je zadela huda nesreča. Ko je poveljnikova žena imela opravka v pralnici, je položila dva in pol meseca starega dečka Dragana v spalnico, kjer je zaspal. Spalnico je zaklenila in odšla z ostalimi otroki v pralnico. Ker pa je pozabila vzeti s seboj vžigalice, je poslala v stanovanje 8 let starega sinčka, ki se mu je pridružil še njegov' 21etni bratec Obrad. .Starejši sin se je kmalu vrnil in povedal materi, da se je Obrad vlegel k najmlajšemu bratcu in poleg njega zaspal. V spanju pa se je Obrad tako močno privil k Dragančku, da ga je zadušil Ko je stopil oče v sobo, je bil Draganček že mrtev, Obrad pa je trdno spal, dokler ga niso zbudili... a_ Mariborska policija še vedno preiskuje grehe zloglasnih vlomilcev in tatov Darniša in njegovega pomagača Tomažiča. Včeraj je prispel iz Avstrije posestnik in mlinar Rumpler iz Misselsdorfa pri Cmu-reku, kjer sta bila Damiš in Tomažič vlomila skozi okno in pokradla razno zlatnino v skupni vrednosti okoli 8000 Din. Večino ukradenih predmetov je policija našla pri Damišu in mu jih zaplenila. Neznano je samo, kje je skril dragocen fotografski aparat, o katerem noče ničesar vedeti. a— Dr. med. univ. Klara Kukovec, Krekova 18 zopet redno ordinira od 9. do 11-in od 14. do 16. ure. Iz Škefje Loke a— Važen &e»tanek somišljenikov JNS sklicuje občinska organizacija JNS v škof ji Loki. v torek ob 20. bo podal odbor poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Na dnevnem redu bo tudi razprava o vseh aktualnih zadevah našega domačega okoliSa, Sestanek bo v mestni posvetovalnici. Somišljeniki, pridite! šl_ Za povzdigo tujskega prometa. Pred kratkim ustanovljeni tujsko-prometni odsek Olepševalnega društva prav pridno dela, Prve. skrb odseka je bila v tem, da Je zbral podatke o številu razpoložljivih sob in stanovanj v škofji Loki. Priznamo, da so šli ljudje z lepdm razumevanjem popisovalcem" na roko, tako da bo zdaj propaganda dokaj lažja, ker se točno ve, kaj in kje se gostom kaj nudi Odsek vodi fotograf g. Avgust Blaznik, njegovi najožji sodelavci pa so gg. Pecher Jože, Kavčič Pavel in Guzelj Igor. Iz Kranja r— Zvočni kino v Narodnem doma predvaja krasen film »Cigani noči«. V glavni vlogi Jenny Jugo, Paul Kemp, Hans Brausewetter, Anton Poimtner in drugi. V dodatku najnovejši Paramountov žurnal. čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Iz Kamnika ka— Sokoiafei nastop ob nočni razsvetljavi bo v soboto 2L t m. t Kamnum. Kamniški Sokol je sklenil za letos opustiti telovadni nastop z običajnio- veselico tn ga nadomestiti s telovadno akademijo ob električni razsvetljavi na Glavnem trgu. ka— Lepo akvareino ^iKo novega Sokoljega doma v Radomljn s Kamniškimi planinami v ozadju je naslikal Slikar g. Maks Koželj in jo poklonil radomeljskemu Sokolu kot prispevek za srečolov, za Katerega je dozdaj zbranih že nad 600 lepah dobitkov. Današnje sokolsko slavje v Radomljah bo mogočna manifestacija soKol-skega dela in uspehov, zato se je bomo udeležili tudi Kamničani v polnem številu. Ra_ Plavalnih tekem ne DO. Zaradi hudih nalivov in mrzle vode v strugi Nevljice Je moral SK Kamnik preložiti na pozneje plavalne tekme, ki so bile določene za to nedeljo. __ ka— prvo slovensko pevsko druStvo »Lira« bo imelo 18. t. m. ob 20. v Čitalnici 52. redni občni zbor. Ica_ Zanimiva novost na ceMI je novi motorni traktor, ki si ga je nabavil in-dustrijec g. Nastran iz Radotmlja. Z njim prevaža z žitom in moko naložene vozove s postaje v svoj mlin v Radomlju in obratno. Prevoz s traktorjem je cenejši kot S tovornim avtomobilom. Iz Litije i— Akcija za meščansko šolo. Litijski srez, ki obsega širno Zasavje in mu je meja daleč na Dolenjskem, je eden redkih okrajev, ki nima razen osnovnih šol nika-kih drugih izobraževalnih zavodov. Pa se nahaja v osrčju dravske banovine in Je tik pred glavnim mestom Ljubljano. Naši krajevni činitelji se že več let pečajo z mislijo, da bi pridobili Litiji prepotrebno me-šansko šolo. V nedeljo je sklicalo društvo »Šola in dom« javni sestanek k Oblaku na glavnem trgu, ki je trajal 2 uri. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor, v katerem so odbor »Šole in doma« ter predsedniki vseh interesiranih občin. Po izjavah, ki so jih poslala okoliška šolska upraviteljstva, se je prijavilo za bodočo meščansko šolo že okrog 100 šolarjev in šolaric, od teh okrog 60 prav dobrih in odličnih učencev. Vsi ti bi hodili v meščansko šolo le v Litijo. Največ težav dela akcijskemu odboru vprašanje prostorov. Ravnateljstvo firedilnice ima v Dekliškem domu nekaj sob, ki biza,-dostovale, da se zamisel meščanske šole oživi. Našo akcijo bodo gotovo podprla tudi oblastva. Ce ne bo posebnih zaprek, bomo po vsej verjetnosti imeli meščansko šolo že jeseni. Iz Zagorja Razstava slikarja Staneta Tanferja v Zagorju. Prejeli smo: V dneh, ko se je slovenski rudar v Trbovljjah, Zagorju in Hrastniku boril za praivice, je začel v enem izmed razredov topliške šole mlad umetnik Stane Taifer, po rodu domačin iz Tootoc pri Zagorju, svojo pot Napolnil je stene z okroglo 50 6lifcami in odprl razstavo, ki je traiala od 1. do 9. t. m. S svoijimi slikami fe dal močno potrdilo, da rase z njim velik umetniški talent. To dokazujejo zlasti njegovi pasteli, polni liričnega razpoloženia, posebno jjartije iz Zasavja, Zagorja in Ljubljane. V vseh teh slikah |je očitno močno slikarjevo vživljanje v naraivo, medtem ko izpričujejo njegovi* portreti (»Akt«, »Mlada gospa«, »Maksim Gorkijj«, »Koiškov France«) že visoko tehnično izurjenost. Mladi, delavni umetnik ie dosegel v domačem kraju jxxpolno priznanje, kar priča dejstvo, da jte razprodal 35 del, kar je celo priznanemu umetniku pri nas že skoro bajno število. Njemu samemu je dala ta razstava možnost nadaljnjega študija _ in obenem pobjdo za nadaljnje delo. Pričakujemo, da se nam bo pokaral v nekaj letih kot zrel umetnik in da bomo gledala njegovo reprezentativno razstavo tudi v Ljubljani. Iz Trbovelj t_ Občinske volitve. Danes je potekel rok za vlaganje list Sicer se je zadnje dni mnogo govorilo o tem, da bodo volitve preložene glede na prilike, ki vladajo v rudarskih revirjih, a kakor se vidi, so bile te govorice brez podlage. Vloženi sta dve listi in sicer prva z nosilcem g. Korenom, druga z g. Klenovškom. Odločitev pa je padla na obeh straneh še le v zadnjem trenutku, saj so se vršili razni sestanki in pogajanja tik pred vložitvijo. t— V Dolnji Lastvi v Boki Kotorski je 5. t. m. umrl v visoki starosti 79 let pri Litiji' rojeni dvorni svetnik v p. g. dr. Anton Mahkovec. Med vojno je bil policijski ravnatelj v Trstu. Bil je vedno zvest svojemu narodu. V Trbovljah živi njegov brat, ki je ugleden trgovec in je v teku enega meseca izgubil že dva brhta. Uglednemu rojaku bodi ohranjen časten spomin, prizadetim naše iskreno sožalje! t— Prihodnji sodni uradni dan v Trbovljah bo v soboto 28. t m. v pisarni za uradne dneve v Parašuhovi hiši. Iz Hrastnika h_ Prvi ncuvomašnik iz hrastniške rudarske družine g. Viktor Ramšak bo bral danes v župni cerkvi v Trbovljah novo mašo. Pred 32 leti smo imeli pri nas novomašnika rojaka g. Ferda Lavrinca, sedanjega staro- tsfeAf&egft Sapnika v mA, M * fc dni nevarno »bolečin so ga morali prepe- Ijati^v^SLaj ^o^njarnega Hrastničana. Umri jo 641etni upokojeni rudar m priljubljeni občinski dostavljač g Alojzij Privsek. Pogreb bo iz Doma rudniških upokojencev jutri popoldne na dolsko pokopališče. Bil je zvesti naš naročnik. Blag mu spomml h— Nevaren tatič je 191etm Stanko Se-lič doma iz Jurkloštra. Pobegnil je bil i* banovinske poboijševalnice v Ponovičah, kamor ga ne nameravajo več sprejeti, ker je nepoboljšljiv. Naš kraj je že večkrat obiskal, tako tudi zadnje dni ko je ukradel organistu g. Ivanu Ulagi obleko v vrednosti 700 Din. Po tatvini je pa zamenjal suknjič nekega brastniškega brezposelnega z ukradenim suknjičem. In tako so orisu naši orožniki tatvini na sled. Selič je kazal po Hrastniku svojim znancem davčno knjigo na ime Jožeta Povšeta. To je bil edini dokument, ki ga je imel s seboj. Najbrž 6» zdaj izdaja pod tem imenom. Iz Novega mesta n— Občni zbor Glasbene Matice se je vrši? nedatvno v Sokolskem doma. Zbor je otvorfl in vodil delaivni in požrtvovalni profesor g- Grm. Iz njegovega poročila je posneti, da je GM v preteklem letu lepo delovala, a se je morala boriti s finančnimi težavami- Izdatneje sta ji priskočila na pomoč ie mestna občina in bansika uprava. Pri volitvah so bito izvoljeni: za predsednika odvetnik g- dr. Frarajo Ivanetič, v odbor: ga. dT. Vašičeva, ga. dr. Prskermkova, g. Zdravko Novak, odvetnik g. Stanko Pečar in g. inž. Karel Banborič, v nadzorni odbor pa: notar g. Matija Marinčck in trgovec g. Edmund Kastefic. Kanonik g. Fer-jančšč je glasbeni referent in centralni delegat Uddežba je bila pTav veKkas. n— Gozdovnikj iz Maribora so se ntabo-rifi v idiiličnem Krono vem. Tabor imajo v gozdu ob Krki. Na Otočcah, pa prebiva okrog 80 tabornikov, ki so prišli s Kodelje-vega. Tudi Trdinovi Gorjanci niso letos pozabljeni. Gospodična in Miklavž imata ▼ sedanji pasji vročini lepo število posetn-i-kov. V nedeljo bo gori pri Miiklavžu majhna pflaniuiska svečanost Iz Ptuja j— Mestna godba v Ptuju prireja »pet redne promenadne koncerte v mestnem parku. Prihodnji koncert bo danes v nedeljo i— Občni zbor Konjerejskega društva ca dravsko banovino se je vršil minuli ponedeljek v sipodnji dvorani Narodnega doma. Br.l je izredno dobro obiskan. Zastopane so bile vse podružnice iz diravske banovine. Zbora- sta se udeležila tudi kot zastopnika banske uprave g. inž. Zidanšek in živino-zdravnik g. dr. Veble. Predsednik, narodni poslanec g. Lovro Petovar je podaj jzčrpno poročlo o delovanju društva, kar je občnU zbor t. odobravanjem vzel na znanje. Za tekoče leto se je določil znesek 28.000 Din za premiran'je konjev. Za premiiranje v naslednjih mesecih so določeni Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Paij, Onmož, Ljutomer, Beltinci, Ig, Lesce in Krško. Po občnem Zboru je imel strokovno predavanje živjno-zdravnilk g. dir. Veble o konjerejti v splošnem. Poučnemu predavanju so navzočni z zanimanjem sledili. Iz predavanja sledi, da prevladuje v naši državi angleška podkrvna pastma. a ameriška pasma se godi izključno le v liju-toimeTskem sreza. Občni zbor je skJenil jzrvedbo preosnove in selekcijo konj. Uvedla se bosta tudi redovnik plemenskih kobil in žigosanje posameznih kobil in žrebet nje na ee^nfli ▼ aavriU banovini, ®e opozarjajo, da morajo dati gvfcija. predm JBi natovorfjo na artancU^ ■drawidBta> pregledati. Pregled mora b*tl potrjen na »vinskih potnih listih. j— Usnjarska imh^trlja Petovk na Bre-gu, ki je za nekaj časa (rekteSn drfo, je spet ▼ polnem obraba ter so zaposleni vsi delavci, ki so bili svoječasno postani za nekaj -kn %. JodL Zidanškn, sreskemn fcmeffiskemn odfoom * Konjicah in občinski opravi v Ločah na**-topCejšo zahva-io za pomoč, da se je omo» gočifi ta tečaj. Po kongresu slovanskih stenografov Velikanski napredek stenografije v Rusiji — Za obnovo slovenske organizacije stenografov Vremensko poročflo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 14. julija Ljubljana 7, 7*59.7, 18.2, 88, 0, 9, 55.5, dež; Ljubljana 13, 769.6, 21.8, 6-4, SSE2, 4, —, — Maribor 7, 758.3, 17.0, 90, NW1, 10, 7.0, dež; Zagreb 7, 759.6, 18.0, 90, NNW1, 10, 27.0 dež; Beograd 7, 757.8, 21.0, 70, SB1, 0, —, — Sarajevo 7. 758.4, 20.0, 70, 0, 6, —, —; SKoplje 7, 759.3, 23.0, 60, 0, 0, —, —; Split 7, 759.3, 23.0, 60, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 757.5, 24.0, 70, E2, 4, —, —. Temperatura: Ljubljana 23.0, Ma- ribor 25.0, 17.0; Zagreb 28.0, 17.0; Beograd 29.0, 19.0; Sarajevo 32.0, 14.0; Skoplje 36.0, 16.0; Split 30.0, 23.0; Kumbor —, 18.0. Pregled vremena 14. t m.: V Evropi prevladuje na skrajnem jugozapadu ciklon6ko ozračje, drugače je povsod večinoma Oblačno, s krajevnim deževjem. — V Jugoslaviji je na izapadnem delu deloma vedro, na juž-novzhodnem delu pretežno oblačno, mestoma dež, na severnem delu nevihte. Temperatura je padla v vsej državi. Na kongresu slovanskih stenografov v Pragi je bila ustanovljena Zveza slovanskih stenografov. Iz Jugoslavijo so v njej društva iz Beograda, Zagreba, Subotice; Ljubljana pa ni včlanjena, ker še nimamo društva. Upamo, da to nadoknadimo in v najkrajšem času izbrišemo ta nedostatek. Bolgarska stenografija je plod Slovenca Be-zenška, Hrvati imajo svojo stenografijo od našega Magdiča, koliko drugih naših mož-stenografov se je udejstvovalo v tej panogi mi pa danes v važnem momentu nimamo društva in se tako kažemo majhni, neplodni l Pripravo so v teku, ustanavlja se društvo, srca vseh naših stenografov naj vzolamte! Zbrisati moramo madež z novim vztrajnim delom. Pokazati moramo, da nismo duševno zaostali okosteneli, temveč čvrsti, sveži, gibčni, delavni. Našo steno-grafsko društvo mora imeti veliko število članov, da bo lahko živelo in se razvijalo. Stenografi pripravite se, da se odzovete klicu z veseljem in ljubeznijo do koristne umetnosti — stenografije! Udeleženci kongresa v Pragi ao debatirali o možnosti skupne slovanske stenografije. Poljak dr. Taub je v načelu za to, dr. Škreblin iz Beograda proti, isto tako tudi Bolgar Golobov, ki je poslal svoj referat ker se zaradi bolezni osebno kongresa ni mogel udeležiti. Tudi Vasil Vasiljev iz Sofije sodi, da je dolgoletna izkušnja pokazala, da bi bilo dobro uvesti le nekaj izprememb. Direktor Polcar iz Brna je proglasil češki sistem za popolnoma prikladen za vse slovanske jezike. Inž. Ft. Mikulik je izrazil mnenje, da Slovani, posebno južni Slovani, sploh ne potrebujejo prevoda, ker lahko uporabljajo sistem kakršen je, le z malimi izpremembami. Parlamentarni stenograf Anderle je otvoril daljšo debato o praktičnih stenografih in kritiziral učitelje stenografije. Umevno, da je zadel na velik odpor. Daljši referat je Mnel univ. prof dr. Boh. Trnka. Govorila sta tudi dr. Vladimir Kesterčanek in direktor Nikola Žic iz Zagreba. Referirala je Terezija Fa-brova iz Subotice o uspehih šole, kjer poučuje tuje jezike na podlagi stenografije. Strokovnjakov seveda ni mogla prepričati, ker je temelj za učenje stenografije pac znanje jezika. • ' Na kongresu je bil nadalje prečitan zanimiv referat A. M. Jurkovskega z naslovom- Tesnopis v Sovjetski Rusiji. Ruski tesnopis se začenja L 1792., ko je v Petro-dradu izdal Frančišek Henrik prvo delo jm-sano v ruščini. L, 1863. sta objavila v Diraž-danih Gabelsbergerjev sistem Zeibig m Tournau. Po revoluciji 1917 je nastopil ruski tesnopis svojo pot in se o tresel nemškega vpliva. Razmah je bil velik. Naucrn odbor je delal intenzivno m plod on osno. V 17 letih revolucije je bilo objavljenih samo v ruskem jeziku 27 novih sistemov, kar predstavlja skoro četrtino vseh sistemov, ki so jih imeli v teku 142 let. Iz te prevelike delavnosti in vneme po napredku v brzopisu je nastala splošna zmeda. Pro- drl j« Sokolov sistem in bil proglašen *•. junija 1933 za enotno državno stenografijo. Ruski stenografi imajo močno organizacijo. ne poznajo brezposelnosti. Plačam »o odlično, do 13 rubljev od urel (Po zlati pariteti je 1 rubelj nad 20 Dinl) Stenograf X uradu ima 275 do 300 rubljev mesečne plače, stenotipistka pa 200 do 250 in vec. Pro-teaor stenografije ima 5 do i-50 rubljev a* učno uro (45 min.!). Stenografija uživa X Rusiji največjo podporo države m simpatije najvišjih državnih funkcionarjev. Upajmo, da se bo tudi pri nas dvigu* ugled predmeta, ki je zadnja leta tako zapostavljen. Resolucije kongresa bodo predložene vsem ministrstvom proevete. Ivanka KobiatL Leon Kovačič na zadnji poti Stražišče, 14. julija-V četrtek smo spreanfti k večnemu poč*» lou tragično preaniniieiga br. Kovačii« Leona. Kako globoko pnlnublcen je hA rarjn-ki, je pokaizaia ogromna udeiežba, kaknšn* vidi Stražišče malokdaj. Po iakiib obredih pred hSo itn le zwpf* sokoteki pevski zbor, pri katerem je pokojnik sodetovai kort odličen pevec, žalosto-ko »V-gred«. Nato se je začefi pomikati mu ido Soteofcfcega doma po vatsi veiičaiste* tabH sprevod, na čeia mu domača ska deca s števiinioni venci. Turobne žak>-stvk« je igrala mestna godba a Krama. Za njo so se razvrstiti sokoiski prapori U Stražašča, Krame* in Javornika — KoroSte Bele. za katerimi so korakaft sofcohici rašča«, člani m Sanice v krojih is civAj s vencema društvene uprave in prednjaSkcga zbora. Za župno zasidsko deputaojo je korakala % vencem na čelu dolsra vrsta doma-čšh okoliških gasiteev, za njimi pa z ren-r d člani NSZ in sreske ter občinske organizacije JNS, s okoliški pevski zibor in športni id^i »Savrca*. »Kocoten* in »Primorje«« Krsto so nosffi njegovi stanovski tovan-i ši — uslužbenci Majdičeve elektrarne * spremstvu častne sokohke straže. Za kr krsto so Si globoko užaloščeni sorodnttJ ki številno občinstvo. Ob vsej poti žainera sprevoda so se posilarvijali od Leona števfl-m znanci Posebno gost špafir pa ie se&ssr-tjajo deiavstvo in drago ocCmistro pre4 cerkvijo in na pokopališča. Ofb odprte«« grobu se jc poslov* od vrlega pokoin&a z lepim govorom br. Marko Rojina. Njegove besede so glofooko ganile navrzočne in orosilo se je marsikatero oko. V imena SK »Savice« in ASK Pitmonja je izipregovoril v slovo g. Baiiželj Maaaan. Že skoro v somrak topSega poietnega večera je zadone-la turobna žatostmka m od Leona tako vroče HjuMjena jngosiovenska gruda ga i*' sprejeila v svoj obijem. » Rudolf Kresail: V pričakovanju Približno vsakih pet minut zapoje telefonski zvonec. Menjaje vstane zdaj ta zdaj ona in steče v telefonsko celica Čeprav so vse poglobljene v svoje delo, vendar vselej vedo, kdaj mora katera k telefonu. Morda pazijo druga na drago. Nekaj zelo mučnega je v temi. Nikoli se ne zmotijo. Zvonec zazvoni in že steče k njemu prav tista, ki je na vrsti Tako opravijo v teku desetih ur sto dvajset telefonskih pogovorov. Brž ko ne imajo tudi to izračunano. Vsaka mora h telefonu pet in dvajsetkrat. Menjaje vsakih pet in dvajset minut. Pet jih je Nobena ni nakodrana. Vse so zelo preprosto oblečene. Pred vsako je nekaj kut>ov papirja in velikih trgovskih knjig. Sami računi. Zdaj pa zidaj katera zašepeče. Sešteva. Da se le ne bi zmotila. Telefonski zvonec zazvoni, bredi seštevanja plane ta ali ona kvišku, m ko se vrne, sešteva spet dalje, pise. sladkor, gobe, moka sol, olje, drva m cimet. - In res vlada v prostoru tisti znani vonj po mešanem blagu, ta utegne spraviti človeka časih v prav tako nejevoljo, kakor če stopi v nepospravljeno kuhinjo po kosilu, ko diši vse po tista sivkasto črni, mastni conji, ta Ji pravi- mo pomivavka. Da, prav ta vonj nam ne da <3ShatL Vse drugo bi še potrpeli. Zadaj nefkje, za tremi steklenimi vrati, v lepi, rožasto poslikani sobi, je šef. Od tam je slišati pridušen, mrmrajoč pogovor. Čflovek bi posluhnil, pa ni moči razumeti nobene besede. To pridušeno, mrmrajoče govorjenje traja že dobro poldrugo uro. Neka gospa je tam. Biti mora zelo ugledna gospa. Zakaj trije čakamo že poldrugo uro. A nobena od vseh petih deklet se nobenega od nas ne upa prijaviti. Saj se mora vsak trenutek posloviti — gospa, je dajala najstarejša Mi smo nemo potamali. Ze tretjič nam je ponudila stole. Pa smo vsi odklonili O, saj ne more trajati vec dolgo. * Kmalu potečeta dve url Še zmirom stojimo. Zdaj pa zxlaj se malo prestopimo. Noge so od minute do minute težje. Sedli bi radi. Vendar zdaj se že nihče več ne upa. Kesamo se, ker nismo že prej sedli. Ves pogum nam je splahnel. In dve uri morata vsak trenutek poteči. Zdaj - zdaj se odpro vrata in bomo na mah vsi odrešeni. Časih se pomembno spogledamo. Da nam ni treba sko-mizgniti z rameni. Na videz se vsi poznamo, Lepo smo oblečeni Imamo zlate naočnike. Eden ima celo zlato uro. Vidimo, da smo vsi zelo ugledne osebnosti, ta v gospodarskem in kulturnem življenju naroda nekaj pomenimo. Ali gospa, tam za tremi steklenimi vrati v šefovi sobi, mora biti, kakor vse kaže, še vse bolj ugledna kakor ml Narodna dama ali pa predsednica k^ke ženske lige za zaščito nepriborjenih ženskih pravic. Nekaj podobnega vsekakor mora biti. Drugače bi je šef ne trpel tako dolgo. Kdo ve, kaj bi se utegnilo izci-miti, če bi pozabila s pridom uporabiti kako tujko, ta jo je bila slišala nemara v kavarni od kakega redkobesednega lingvista. Ob podobnih mislih se nas vseh loteva nekakšna nasičena škodoželjnost. Čakamo. Tretja ura že poteka Naša potrpežljivost je na meji obupa. Zdaj se že sprehajamo po pisarni gor in dol. V šefu mora pa trepetati tudi že vsak živec. Te misli nas je strah. Kakšen neki bo, ko se dama poslovi? — Po dveh urah in pol. Toliko časa že čakamo. In če se dama poslovi zdaj, bo treba čakati vsaj še pol ure, da si šef malo opomore. Potem bo ura pet V ponedeljek pa pridemo, lahko iznova. Gospodičnam tudi že odpovedujejo živci. Kako ne! Pisarno smo izpremenili v zasilno promenado. Hodimo gor in d.ofl kakor obsedeni Mika nas, da bi se v čem pričeli pogovarjati. Pa je videti, da se drug za drugega prav malo zmenimo. Gledamo resno, skoro mrko predse, da si niti ust ne upamo odpreti. In od trenutka do trenutka smo si bolj v napoto. Zdaj pa zdaj ošine ta ali oni koga s sovražnim pogledom. Morda nehote. — Ne. Ne. Zasovražili smo se. Saj gledamo prežimo vsi v ena vrata Prišli smo skoro vsi hkratu. Gre za to, kdo stopi prej pred šefa Toda tisto pridušeno, mrmrajoče govorjenje je zdaj glasnejše. Mi lezemo v dve gube. Gospodične pogledujejo na uro Slišati je pritajene vzdihe. Najstarejša se je opogumila, glasno vzdihnila in dejala: »Moj bog, aili še ne bo šla!«^ Videti je, da jim delo nič več ne gre gladko. Motimo jih. Običajno se gotovo o čem pogovarjajo. Danes pa zaradi nas ne morejo spregovoriti med seboj zaupne besede. Le kaj si mislijo o nas, ko tako trmasto čakamo že tretjo uro. Da, da vsak ima svoj krž. Vsem trem mora iti za nohte. In šef je želel, brž ko ne, da pridemo danes. Dama lahko vsak trenutek odide. Čakajmo! — Hm, njemu je lahko. Po pravici rečeno, človek nikoli ne ve, s kom ima opraviti, kadar govori ž njim- Dvanajst naslovov ima. Pred- sednik, ravnatelj, višp svetnik, upravni svetnik, šef, generalni inšpektor, guverner, dvorni svetnik, generalni tajnik, načelnik, inženjer in konzul Strah in groza. Časih se pripeti, da pride kdo I: njemu zaradi kakih petih stvari — ia je prva za višjega svetnika, druga za upravnika tretja za predsednika, četrta za inšpektorja, peta pa za generalnega tajnika. Le kako se izmaže, če ga ne more nagovarjati kar s šefom! — Torej vzrokov dovolj, da se z mesta ne ganemo in da vlada med temi petimi go* spodičnam.% ta so prej žive mumije kakor dekleta, tako vzoren red. — Le ko bi tista velesila že šla Trepečemo ob misli ali bo mogel šef skleniti kar tri kupčije hkrati In kdo pride prvi na vrsto. Če se vrata kmalu ne odpro, se utegnemo še spopasti. Sprva vročine nismo kdo ve kako občutili Prišli smo povsem pripravljeni, da stopimo pred šefa in mu v kratkih, prožnih stavkih povemo svoje želje ia mnenje. Na kaj drugega nihče ni utegnil misliti. — Zdaj nam je pa povsem iznenada tako, kakor da smo že povsem skuhani in spečeni. Z robci si brišemo znoj s čela. Vročina je neznosna Skozi visoka odprta, slabo zavešena ofcna lijo 7 mrnftrri prOStOT slapovi VTO- T J ltkO* K. TBO 8 Ne3el ja, 15. VIL 1934 Gospodarstvo Naša pšenična letina Kakor Je »Jutro« že včeraj kratko poročalo, je minister za kmetijstvo dr. Kofič pedal izjavo o letošnji letini pšenice na podlagi ocene letošnjega, pridelka ▼ občinah. in srezih od strani kmetijskih referentov. Letošnji pridelek pšenice ceni kmetijsko ministrstvo na 19.8 milijona mefcear-»kih stotov, kar je nekoliko več nego 06 je prvotno pričakovalo. V primeri s prejšnjimi leti je letošnji pridelek nekoliko pod povprečjem, vendar pa je za preko 4 milijone meterskiji stotov večji nego v Izredno slabem letu 1932., kakor je razvidno is: nasledrje primerjave pšeničnega pridelka v zadnjih desetih letih: Jesta pridelek pšenice r mfij. met. st 1924. 16.72 1925. 21.40 1926. 19.44 1927. 15.40 1928. 28.11 1929. 25.85 1930- 21.86 19SL 26.89 1932. 14.55 1933. 26.29 1934. 19.80 Naš letošnji pridelek pšenice je bil na-■vzlic neugodnim vremenskim prilikam le-toe večji nego je bdi v L 1924., 1926, 1927. in 1932. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da se je od L 1924. do L 1930. posejana površina stalno dvigala in da se je v teb letih povečala za okrog 20 odstotkov. Nasproti lanskemu pridelku, ki je bO eden najugodnejših, je zabeležiti ▼ skoro vseh banovinah zmanjšanje donosa, edino pridelek v primorski banovini je bdi letos za malenkost večji nego lani. Padec pridelka nasproti lanskemu je znašal v mo-ravski banovini 37 odstotkov, v donavski banovini 34 odst., v vrbaski banovini 31 odstotkov, v drtoski banovini 21 odst, v zetski banovini 20 odst, v dravski banovini 11.6 odst, v savski banovini 10 odst, v vardarsJd banovini pa le 4 odst. V dunavski banovini ki zavzema ▼ naši pšenični produkciji najvažnejše mesto, je letos znašal pridelek pšenice le 8 milijo-nov meterskih stotov nasproti 12 milijo- nom ▼ lanskem leto. Povprečno je znašal donos 10 metenSdh stotov na hektar nasproti 14.5 v lanskem leto, 6.6 ▼ katastrofalnem letu 1932. ki 16-3 meterakih stotov r ugodnem letu 1931. V drav«ki banovini smo pridelali 560.000 met stotov nasproti 634.000 v lanskem letu. Na vprašanje, ali nam bo letošnjega pridelka kaj ostalo za izvoz (poleg še neprodanega lanskega presežka 20.000 vagonov), Je danes težko odgovoriti, kajti naša domača potrošnja je v posameznih letih zelo različna in je predvsem odvisno od razvoja cen. V časih, ko je koruza draga in pšenica poceni, se domači konsum pšenice znatno dvigne. Obratno pa precejšen del prebivalstva v naši državi preide na konsum koruzne moke, če je pšenična draga. Glede na slab svetovni pridelek pšenice je letos pričakovati, da se bo cena pšenici razmeroma ugodno razvijala, če bo le mogoče absorbirati prvi naval nove pšenice na trg. Cena koruzi je danes razmeroma visoka in ni mnogo nižja nego cena pšenici. Ce pa se bo koruza pocenila, kar je morda pričakovati v jeseni, če bo pridelek koruze obilen, in bo istočasno cena pšenici narasla, tedaj je verjetno, da se bo domači konsum pšemce zmanjšal in nam bo morda tudi od letošnjega pridelka ostalo kaj za izvoz. Za bodoči razvoj pše-ntčnih cen so trenotno is^ledi ugodni. Tako v Evropi kakor tudi zlasti v Z edin jenih državah je letošnji pridelek pšemce preoej manjši. V Ghicagu je zadnje dni cena pšenici znatno poskočila, pa tudi v Kanadi se cena dviga. Pridelek v Kanadi bo letos večji nego lani, vendar je treba upoštevati, da je imela lani Kanada slabo letino. Od evropskih držav bo morala letos zopet uvažati pšenico predvsem češkoslovaška, ki je imela lani tako obilno letino, da je odpadla vsaka potreba uvoza. Pa tudi Nemčija bo najbrž prisiljena uvažati pšenico, kajti po najnovejši cenitvi bo znašal letošnji pridelek pšenice v Nemčiji le 41 milijonov metersJdh stotov nasproti 57.6 mili jonov meterskih stotov v lanskem letu. Kakor znano, nam je v Nemčiji po novi trgovinski pogodbd zasdguran izvoz 5000 vagonov pšenice. Zaposlenost delavcev In nameščencev v Sloveniji Preteklo nedeljo smo objavil podatke Okrožnega urada za savarovamje delavcev v Ljubljani o števili zavarovanih članov v mesecu jiuniju, ki nam kažejo povečanje zsipoelenosti nasproti lanskemu juniju za 4£37 članov in nasproti predlanskemu j mi-jn za 360 članov. 0 priliki objave teh številk smo vedno opozarjati, da te številke ne nudijo popolne slike, ker ee ne nanašajo na rudarsk) in topilniško delavstvo in ker je treba upoštevati tudi članstvo pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega m podpornega društva v Ljubljana (ki je prav tako kakor okrožni urad organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu). Če hočemo toiei dobiti celotno sliko razvoja zaipoeleeosti delavcev in nameščencev v dravski banovini, tedai moramo poleg članov OUZD upoštevali tudi Slane, zavarovane pri bratovskih skladnicah in člane. zavarovane pri bolniški blagajni Tr- •rocR L 1929 » > 1932 ■> > 1933 > > 1934 OUZD 99.700 82.643 78.566 83.008 Bovškega bolniškega in podpornega društva. Sliko zsposlenostj, M nam jo nmH statistika okrožnega urada v Ljubljani, izpo-polnfjjemo danes s štelviTkami, ki smo jih prejeli od Glavne bratovske skladniee v Ljubljani (GBS) in Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani (TBPD), Pri tem veljajo številke o članstvu pri OUZD in TBPD za mesec junij zadnjih treh let, številke o članstvu pri bratovskih skladnicah pa aa mesec maj zadnjih treh let, kar pa ne more bistveno spremeniti celotne slike, kakor tudi ne okolnoet, da nimamo podatkov o nameščencih, včlanjenih pri bolniški blagajni zagrebškega »Merkurja«, ki ffh je pa razmeroma mala Sredi letošnjega leta jp bilo v primeri s prejS-nfimi leta število zavarovanih delavcev in nameščencev v dravski banovini naslednje: THPD a. 6000 5843 6204 6S27 16.000 11.312 10.105 10.452 120.700 99.798 94.875 100282 Kakor je razvidno i® gornjih številk. Je bilo sredi tekočega leta v dravski banovini bolniško zavarovanih (torej zaposlenih) delavcev in nameščencev, nad 100.000, to je za okrog 5400 več nego lani ob istem č asu in za okrog 500 več nego sredi L 1932. Zanimivo je stalno dviganje članstva pri Trgovskem bolniškem m podpornem društvu v Ljubljani. To pa ni imorda posledica stalno naraščajoče zaposlenosti nameščencev t trgovini, obrti in industriji, temveč je predvsem posledica prestopanja name- ščencev od »varovanj* psi okrožnem uradu (deloma tudi od »Merkurja«) k bolniški (blagajni Trgovskega bolniškega In podpornega društva Na drugI strani pa Je treba to okolnost vedno upoštevati tudi pri Številkah Okrožnega urada, slasti kolikor se tičejo zavarovanih članov v trgov, obratih. V maju Je OUZD r LJubljani imel 814« zavarovanih članov iz trgovinskih obratov, to Je za 476 članov ali 13 odst manj nego lani v Istem času. Ta padec Je seveda predvsem pripisati prestopanja članstva k bol- Dnevi Jesenskega velesejnta v Lipskem 1934 LipsH jesenski velesejesn 1934 se prične t nedeljo, dno 26. agvusta, in bo trajal do vključenega četrtka, dne 30. avgusta. Tekstilni velesejesn bo zaključen 29. avgusta, medtem ko bodo ostali ddl rsorčnega velesejma zaključeni 30. avgusta. Na razstavnem prostora bo ustvarjen velesejem stavbnih, hfžnfh in prometnih potrebščin. Tudi ta bo trajal od 28. do 30. avgusta. čega zraka. Zunaj je od poletnega sofln- ca vse belo. Zrak fcrepeče. Nas duši Iz sobe, tam za steklenimi vrati je pa tisto mrmrajoče govorjenje vse sitnejSe. Drevenimo. Sprehajati se nam nič več ne da. Ostali srno vsak na svojem mestu. Za vse že brezbrižni strmimo v uro. Le njeno tiktakanje in govorjenje v rožasto poslikani eabi motita tišino. In vsakih pet minut zazvoni telefonski zvonec. To smo na vse zadnje — in še marsikaj — točno ugotovili Šefova potrpežljivost je neskončna — aH je pa dotačkamasna. A čeprav je vse zelo enolično, smo se, predani usodnemu naključju, počasi poglobili v tiho življenje teh petih detelet pred nami, ki nemara že leta in leta tekajo od mize k telefonu in nazaj, sprejemajo 3 nasmešikam obiskovalce, odpravljajo resno posle ki pišejo in seštevajo od jutra do večera. Med njimi ni niti ene lepotice. S tem smo si že sfeoro vse pojasnili. V tem hladnem redu, za katerim 3e sčmva še bolj hladna kupčija, bi bila — povsem nemogoča. A če bi bila od teh petih le na malo lepa, bi bilo v tem prostoru takoj malo tistega žvrgolenja, ki napravi vsako pričakovanje bolj znosno. Tako pa gledamo teh pet glavic s precej deljenimi občutki Nobena se ne pudra, nebena se ne pogleda v zrcalo. In zelo dvomimo, da pozna ena od njih naše obraze. Njihov službeni pogled jim ne da spoznati nobene druge stvari, kakor le tisto, kar je v neposrednem stifca z njihovim de- lom. Njihova prijaznost je prav tako narejena, lesena kakor njihovi gibi Tako imenovane stranke sprejemajo s skoro dostojanstvenim nasmeškom. Ta nasmešek je pa verna kopija šefovega. • PoteSSe so tri are. "Vteekakor z defcleti danes nekaj zri prav. Z obrazov jim je brati utrujenost Ura je pet Ob zadnjem udarcu se je najmlajša naslonila na stod in se sanjavo zasfcrmela v tova-rišico. Potem je pa še bolj sanjavo spregovorila: »Kaj ne, gospodična, da ni prijetnejšega občutka kakor ta, če se v nedeljo zjutraj rfjudite in pomislite, da morete še malo poležati!« Vse štiri tovariSce so dvignile glave in se nasmelnile. »Ah ja«, je dejala najetarejSa, medel ja!«. »Se dve uri imamo. Ta dolga sobota!« te zašapetala srednja. Tedaj so se pa odprla steklena vrata in izza njih se je prikazala Imenitna dama v spremstvu šefa. Hrbti so se nam skrivili kakor dren. Šef nas je z besnim pogledom oplazil in vljudno dejal: »Gospodje, oprostite. Danes imam še nekaj pisem. V ponedeljek na svidenje.« Dal nam je roko. Hrbti so se nam še bolj skrivili. Najmlajša izmed deklet nam je odprla vrata. Blagor njej, ki bo jutri lahko mimo malo poležala. nSk! MsgaJM TrsovAega botalSfcega ki podpornega druStva. S te vilo radarskih ta topBnlSkDi delavcev, ki so zavarovani pri bratov, skladnicah, Je zadnja leta rapddno nazadovalo. Ob koncu L 1929. Je bilo pri bratovskih skladnicah v dravski banovini zavarovanih preko 16.000 delavcev, sredi lanskega leta pa Je to število že padlo na okrog 10.000 hi je letos v maju znašalo 10.452. Kakor Je podoba, se je ipo rapidnem nazadovanja zaposlenosti v zadnjih letih končno tudi pri rudarskem in topilniškem delavstvu ustavilo to padanje. Seveda pa nam to reducirano število rudarskega in topilndškega delavstva še vedno ne pokaže prave slike, kajti L 1929. je (bilo takratnih 16.000 rudarskih ln topilniških delavcev polno zaposlenih, dočim »o danes rudarski delavci povprečno le polovico delovnih dni v tednu zaposleni in bi njih število padlo precej pod 10.000, če bi bil vsak posamezni ®a-posleni delavec polno zaposlen. Ta okolnost bo seveda vplivala tudi na bodoče gibanje števila zaposlenih delavcev rudarskih podjetij, ker se to Število t bodoče ne bo moglo bistveno dvigniti, čeprav bi rudarska produkcija napredovala. Slika, fci nam jo nudijo gornje številke, pa nas vsekakor opravičuje v naziranju, da se je padanje zaposlenosti delavstva in na-meščenstva v dravski banovini v splošnem ustavilo in da se je pričelo polagoma zopet nekoliko dvigati. Seveda pa smo daleč od stanja zaposlenosti, ki smo ga lahko zabeležili v konjunkturnem letu 1929., ko ni bilo samo število zaposlenih delavcev ta nameščencev preko 120.000, temveč so bile ziasti tudi mezde tn plače mnogo višje. Banovinske nagrade za vzrejo plemenskih žrebcev Kraljevska banska uprava dravske banovine ie izdala pravila za podeljevanje banovinskih nagrad za vzrejo plemenih žrebcev priznanih pasem. Ta pravila so objavljena v Službenem listu dravske banovine od 14. t m. in določajo med dragim naslednje: Kraljevska ban uprava podpira domačo vzrejo plemenskih žrebcev onih pasem, ki eo predpisane v dravski banovini, * vzre-jevalnimi nagradami. V poštev ee bodo jemali le žreboki, ki po poreklu m oblikah ustrezajo pasemskemu tipu. ki je za ao-tično področje predpisan. Zrebčki se bodo izbrali ob priliki konjskih premiranj avgusta ali septembra vsakega leta izmed najboljših sesnih žrebet, ki ee z materjo predstavijo ocenjevalnemu odboru. Izbere jih isti ocenjevalni odbor, ki vrši premiranje konj. Izbrati se smejo samo sesna zrebeta dobrih kobil, od katerih Je znano vsaj poreklo po očeti, ki mora biti banovincki ah potrjeni zasebni žrebec. Oče in mati žrebe-ta morata biti iste pasme. Izmed enakovrednih žrebet ima prednost ono žrebe či-ear mati je vpisana v rodovno knjigo ko-njerejeke selekcijeke edinice. Po končanem premiranju se objavi, katera žrebeta so določena za vzrejo. Ako lastnik pristane na obvezno vzrejo T>roti nagradi, se žreb« označi z žigom B na levi strani sedla. Ko eo vsa premovanja dotičnega končana, dolo« banska uprav* višino nagrad za dotično lete, uipoštevajoč razpoložljiva sredstva, in sicer po predlogu komisije, ki jo tvorijb predsednik Konjerejekega društva, upravnik banovinske žrebčarne ta živinorejski referent banske uprave. Priznane nagrade oetanego v depoziti pri Ko-njerejekem društvu kot varščina, da žrebe pred premdranjem naslednjega leta ne bo odprodmo, lastnik žrebeta pa prejme de- pozitni Ust Pri Konjerejsfcean AruStvu so osnffl® nagradni sklad, ki ga *odi društvo pod nadzorstvom banskt/ uprave ločeno od ostale imovine. V ta sklad se stekajo prispevki iz javnih aK drugih virov, fci so namenjeni ta TOreujne nagrade, nada^e obresti od glavnice in deponiranih nagrad in končno vse zapadle nagrade. Sredstva tega sklada ee smejo po teh pravilih uporablja« izključno m vzrejne nagrade za žrebce. Lastnik izbranega žrebeta mara to žrebe prihodnje leto ponovno predstaiviti ocenjevalnemu odboru. Ako tega ne stori, zapade nagrada v korist nagradnemu skladu. Ko se žrebe ponovno predstavi, mora odbor po opisu in po žigi ugotoviti istovetnost živali ter primerno kondicijo. V pozitivnem primeru se deponirana nagrada takoj izplača. Ce pa je žrebe v slabi kondi-eiji, ee nagrada izplača le tedaj, če je to posledica kaike bolezni, sicer pa zapade v korist nagradnemu skladu. Ocenjevalni odbor preceni žrebeta ponovno. Ako je še nadalje mnenja, da obeta postati polnovreden plemenjak, se s pristankom lastnika ob-Tezna vzreja ca eno leto podaljša ob istih oogojih, kakor prvo leto, proti nagradi, ki jo za 50 odst višja, kakor ,je bila nagrada ža prro leto Ako pa ocenjevalni odbor ugotovi, da žrebe » pleroenjaka ne bo primerno, ga lahko lastnik svobodno oroda. Tret»fe leto ee ponovno pregledajo dvoletni žrebci, pri čemer veljajo glede izplačila deponirane druge nagrade isti pogoji, ki so gori navedeni. Ocenjevalni odbor oceni pri tej prilika žrebca konfinoveliavno Na osnovi te ocene Alene odbor, da naj žrebca banovina odkupi in po kateri ceni ali pa da žrebec za plemenjaka ni apoao ben in lahko lastnik s npm svobodno razpolaga. Prva izbira sesnih žrebet po teh pravilih se bo vršila ob prem kan ti letošnjega leta Gospodarske vesti _ Očiščena bilanca Jadransko-podunar-eke banke. Nedavno je imela Jadransko-podunaveka banka v Beoejradu letni občni ibor, ki je sklepal o razčiščenju zavodove bilance. Jadranskopodunavska banka je bila ena zadnjjih banlk, ki ee }e poslužila zaščite po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in ie zahtevala odobritev za odlok plačil; bila pa je obenem prva, ki se ,ie odločila za radikalno operacijo, ne da bi čakala odloka bančn« komisije odnosno trgovinskega ministrstva. Sanacija, h kateri je pristopila Jadransko-podunavSka banka, pomeni radikalno očiščenje bilance. Kakor poroča beograjsko »Narodno blagostanje«, ie občni zbor, ki s", ie vršil 30. JiniJa, v svrho izrvedbe potrebnih odpisov sklenil znižanjte delniške glavnice od 55 na 11 milijonov Din. Pri banki so na novo ocenili vse aktive in so pri tem izvedli odpis v višini 29.5 milijona Din. Istočasno eo odpisali izgubo iz prejšnjih le! v višini 12.9 milijona Din in poslovno izgubo lanskega leta v višini 1." milijona Din, teko da ie bilo v celoti odpisanih 4* milijonov. Primeri v drugih državah eo nam pokazali, da Je prvi pogoj ■ fdtev zaupanja v denarni zavod, ki Je prišel ▼ težkoče, da pokaže svoje nravo ta resnično stan te ki da izloči iz svojih akttv vse, kar nima realne vrednosti. Po tej poti bodo morali iti tudi drogi naši denarni zavodi, predvsem oni, ki so imobiliziranL Ja-draneiko-podnnavska banka Je od L 1980 že izplačala pretežni del hranilnih vlog, in sicer za 120 milijonov dinarjev. Hranilne vloge na knjižice in tekoče račme pri tej ban. ki so znašale ob koneu L 1930 164 milijonov dinarjev, po lanski bilanci pa mašajo le še 44 milijonov. Da je banka ▼ toliki meri izplačala vlagatelje, pomeni vsekakor velik nanor. — Poravnate« postopanje J»o vredeno • hnovini Martina Mabkote, lastnika pletiln* industrije v Ljubljani, Celovška e. 43 (poravnalni upravnik Janko Popovič, tn-jnik Društva mdustrijpev in veletrgovcev t Ljubljani; poravnalni narok 18 avgjsta prijavni rok do 12. avgusta), o hnovini Pavle Batičeve, trgovke v Ljubljani (poravnalni upravnik Lojze Zaje, zadružni revizor v Ljubljani; poravnalni narok 18. avgusta, prijavni rok do 12. avgusta), nadalje o imovini Ljudmile Korparjeve, poeestniee v Ljubljani, Tyrševa 35a, lastnice tvrdke »Javore v Logatcu (poravnalni npravnik Artur Mrevlie, notar v Logatci; poravnalni narok 18. avgusta pri sreekem sodišči v Logatcu. prijavni rok do 12. avgusta) in o imovini Petra Flecka, trgovca v Ločah fitev. 19 (poravnalni upravnik dr. Ervin Mejak, odvetnik v Slovenskih Konjicah; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Konjicah 21. avgusta, prijavni rok do 16. avgusta). Poloia) na naHh borzah PketekU teden je znašal devizni prane* na ljubljanski borzi 2.05 milijpna Din nasproti 2.0, 7.1 in 4J> milijona Din v prejšnjih treh tednih. Na deviznem trgi ai bilo it preteklem tednu večjih sprememb, pač pa se je na svobodnem deviznem trgo pojavila nepričakovano velika po«u-optirana člana inž. Bartl in Z«pančič tsr po žrebu določeni: Petrič, Malovrh, fcJt, Debelak, Skalar. Na mesto določenega, stažlbujočega Kača rja za tekmo Korotan : Reka se odre ja Petrič. — Novak, L r. Zbor sodnikov JLAS. Danes ob pol &. morajo biti vsi določeni sodniki na igrtV-a Primorja. Drž. prvenstvo deklet se začne točno ob 8., torej vsi to točno! Današnji nogomet v Celju. Danes ob 18. se bo pričela na celjski Glaziji z^kljucnt •pokalna tekma med SK Celjem in i^K Olimpom. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Sodil bo g. Ochs. Mladinski plavalni teča* SK Ilirije. T sredo 18. t m. se prične že tretp plavntn tečag m mladino. Sprejemala se bo miedi-na od 18,—14. leta. Prijavnina maša Um 6._, Prijave sprejema Jdjiučar na kopaU?či»- Neplavači se ne sprejemajo. ASK Primorje. (Nogomet«« ae&rfja.) Danes od 16-45 naprej opravljajo Nfigaj-niško službo gg- Gostiša Gvido, Skelelj ml , Vrhovnfk. Istočasno reditelji: Gerzf-tič, Lovrač, Klančnik, Brodar, Fuks, Raki£, -Bašin R. Najkasneje ob 15.30 morajo biti v garderobi vsi juniorji in subjuniorji. Ob 15.46 zaradi predtekme: Logar, štokcrric. Molk, Legovič, Pišek I ta H, Petrič, Svo-tic, šlamberger, Tavčar, Caleari, R^ce. Petelin. ŽSK HermeS. (Nogometna sekcija.) Za> vse, ki potujejo na turnejo, Je obvezen sestanek danes ob 10. na igrišču. Sestanka naj se udeleže tudi vsi ostali igTači L in CL. skupine. Važno zaradi nabave opreme. —> Uprava nqgometne sekcije vabi vse mladeniče, ki imajo veselje do nogometa, da se prijavijo danes ob 10. na igr. pri Ber-gantu, ali pa ostale dneve od 19. dalje na igrišču. Na današnji sestanek se vabi tr.rdi Zupan. — Danes ob 9. strog-o obvezen trening za naslednje igrače: Oblak, Koširui, Klančnik, Kretič, Cetoo-hia, Kovačič, Mar-trnapfr, Bračič, Derenda, Ferjan, Mokor^l, Orel, Mikluš, Lasič, Daneu, Sočan, Sim-čič, Primar, Petelin, Brodnik. Zalokar, Lo-žar, Kariž, Mrežar, Zupan in Krašovec. TSR Slovan. Danes ob 8. naj se Javijo na našem igrišču: Franetič, Dečman. šav?, Batič, Smrekar, Rozman I in II, Sinček I. Vasiljevič, Ceglar, Makovec, Bricelj to Ja-rančič. Ob 11.30 morajo biti na našem igrišču pripravljeni s kolesi: Buli, Dečman, šavs, Žnidarčič, Paznik, Rozman I, Jeran-čič, Vasiljevič, Jonkovič, Gerjol, Ključec, Ceglar in Rozman n. Prvi igrajo na našem igrišču proti Primorju jun., drugi v Domžalah proti rezervi Diska. SK Mars. Vsi igralci, ki so bili določeni, da igraio na Jesenicah, naj ee javrfo danes ob 15.30 na igrišč.! Primorja. Igramo pred-tekmo s I. moštvom Primorja. Opremo dobite pri gospodarju od 8. do 10. — Teuc-ma na Jesenicah je odpovedana. SK Svoboda. Danes ob 8. naj bodo na igrišču Mladike: Udovič. Škrjanc. Drapek, Vegel, Dotvean. Dežman. Brajer, Samar, Favb, Stkapin in Babnik. Rezerva Haclar. = Nedelja, 15. VII. 1S3* ^ Kraljestvo mode Na planinah Ko postanejo dnevi v mestu neznosno ■vroči, je užitek, že sama misel na dop-ust t planinskem zraku, tlzpreči iz vsakdanje enoličnosti dela, svobodno dihati — to je želja vsakega meščana, ki dan na dan srka vase prah in smrad -po dimu in asfaltu. Če se sprehajaš v krasni okolici planinskega letovišča aLi pa ure in ure počivaš si^.knjen v dehteči planinski travi, si čez par dni povsem drug človek. Vendar pa bi se človek o počitnicah hotel tudi temeljito okopati in lepo kopališče je tisto kjer inam je za kopanje na razpolago ledeno •mrzla studenčnica. Zato smo pred dopustom v dvomih, kam naj se podamo — planine kličejo, a tudi voda ima svoje prednosti. Zadnje čase so mnogi letoviščarji rešili it0 vprašanje s tem, da delijo svoj dopust; prvi del prebijejo ob vodi, da počrnijo od f mca in se osvežijo, ostanek prostih dni !Fa preživijo v gorovju, da v kristalno čistem višinskem zraku naberejo novih s:l za dolgo delovno leto. Kdor ljubi planine, jma smisla samo za naravo m ga ne brigajo modne zadeve. NaVžlic temu pa se mora vsakdo pobrigati za primerno garderobo, ki odgovarja vsakemu vremenu. Ker pa nam sredstva cesto ne dopuščajo, da bi si za počitnice nabavili posebne stvari, moramo nakupiti oblačila, ki nam pozneje rabijo tudi v mestu, ali pa si primerno preuredimo kak star kostum. Težka športna oprema že dol-ni več v modi, važnost polagamo le na praktičen kroj ir. trpežno tvorivo. Rože na večernih oblekah so v letošnji poletni sezoni jako priljubljene. Učinkujejo predvsem mladostno-nežno in zato jih moda ne uporablja za velike kontraste, temveč priporoča mladostne pastelne barvne sestave. Na svetlomodri večerni obleki z malim kepom vidimo n. pr. nežno rožnate rože, ki jih je modna umetnost namestila okrog vratu v obliki ogrlice in ob pasu. Cvetlice so fino stilizirane ter se ravnajo v tem po predlogah tz preteklega stoletja. Kam naj gremo na počitnice ? Izbera letovišča zavisi v veliki meri od zdravstvenega stanja človeka. Pri tem razlikujemo tri kategorije: Popolnoma zdravi. Posebno šoloobvezna in uradniška mladina bo popolnoma pravilno iskala mesta, kjer se lahko za nekaj časa otrese tes-iih sob in ozkih oblek in na 6oncu. ob vodi in na zraku da duška naravnemu naeonu po pregibanju. Tako naš Jadran, kakor tudi naše planine nudijo dovoli prilike, da se zadovolji to stremljenje. Različne organizacije (Sokol, ekavti itd.) imajo pri tem še pedagoške smernice. Odločitev: morje ali gore je pri tej kategoriji popolnoma stvar okusa in prilike. V obeh slučajih ee pa varujte slehernega Pretiravanja in stremljenja po rekordih I Najboljši in najcenejši sr*>rt je plavanje; ne hodite pa s polnim želodcem v vodo in zapustite ;o takoj, ko se poiavi kurja polt! Ne kopajte ee sami. posebno če dobro ne plavate, ker tudi najboljši plavao ee lahko ponesreči. Utopljenega položite čez evoje koleno na trebih. da ee mu izprazni voda, takoj nato pa začnite z umetnim dihanjem. Pri veslanju. jadranju in kajaku se varujte preveli- če je planinska oprema dobro sestavljena, lahko izhajamo s par komadi. V ta namen je najtbolj idealno krilo z bluzo, ki jo po potrebi zamenjamo. Bluza ima lahko dolge rokave, ki jih ob vročih dnevih zvi-jemo nad komolce. Izdelamo jo iz pralnega tvoriva in sicer brez ovratnika prerez pod vratom pa spajata dva preprosta gumba. Jako moderni so našiti okrogli žepki (2. skica). K taki bluzi nosimo športno krilo iz karirastega volnenega blaga z globokimi gubami, ki omogočajo tudi najdaljše korake. Širok usnjen pas z vrezanimi žep^i in velikim gumbom namestu zaponke izpopolnjuje to praktično in elegantno planinsko opremo in ji daje videz obleke (2. skica). Za deževno vreme je primerna tričetr-tinska jopica iz nepremočljivega tvoriva, ki jo vidimo na predzadnji skici. Kadar je hladno, se nam prileže volnena obleka. Sestavimo jo taso, da združimo že prej omenjeno karirasto krilo s postrani zapetim kazakom iz istega tvoriva. Elegantno učinkujeta športna čepica in šal v barvi usnjenega pasu (predzadnja skica). Dosti- je žensk, ki niti na velikih turah ne nosijo rade hlač. Tem pride prav obe-strani preklano športno krilo, iti ga z gumbi do poljubne višine zapnemo ali od-pnemo. K takemu krilu nosimo prej opisano športno bluzo (1. skica). Za najbolj vroče dneve na planinah je prikladna obleka z naramnicami iz živo-barvno vzročastega tvoriva, sem spada tudi ob vratu nabrana »kmečka« bluza s kratkimi zvenčastimi rokavi (zadnja s^ica). Takšna mala garderoba zadostuje tudi onim ženskam, ki mislijo ostati več tednov na planinah. Dvoje oblačil odpade kot potovalni dres, ostalo pa najde mesta v najmanjšem kovčegu ali pa v nahrbtniku, kar je za vsako turistinjo največje važnosti! Kopalni čevlji morajo izpolniti dva važna pogoja, biti morajo slikoviti, da se skladajo s prijazno ve- selim značajem ostale kopalne opreme, morajo se pa tudi hitro posušiti, ker se mokri kopalni čevlji neprijetno nosijo. Po mnogoštevilnih več ali manj posrečenih poizkusih se je moda vrnila k platnenim čevljem, ki so se izkazali za najbolj praktične. Letos so v modi nizki čevlji s povsem nizko peto, ki dajo nogi trdno oporo, ne da bi jo preveč odtegnili soncu. Takšni čevlji imajo često izrezane omamente, skozi katere proseva koža ali pa so sestavljeni iz progastega platna in zadrgnjeni s pisanimi vrvicami (skica). Radio Nedelja, 15. julija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje (dr. Rant). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. - 9.45: Plašče. - 10: Zdravstvo (ga. Zajc-Boškovičeva) — 10.30: Reprodu-cirana orkestralna lahki glasba. — 11: 1 re-nos iz St. Vida: Otvoritev obrtne jazsta- ve- _ 12: »Mala Floramve« na ploščah. — 16: Pereča agrarno-politična vprašanja (inž. Pire). _ 16.30: Vesele in resne od nekdaj in danes, poje g. Jelačin, spremlja g. Von-draček. — Vmes plošče. — 17.30: Prenos iz Beograda: O gasilstvu. — 20: Vokalni solistični koncert g. M. Rusa. — 20Ap: Pestra ura (Kralj Emil in Dolinškov šramel kvartet). — 22: Čas, poročila. — 22.15: \ e-sele pesmi na ploščah. BEOGRAD 17: Narodne pesmi. — 19.30: Orgle. — 20.30: Pevski koncert. — 23: Plošče — 23.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12- Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. — 21.15: Igra. — 22.15: Ples. — PRAGA 19.05: Vojaška godba. — 20.30: Mešan program. — 21.20: Popotne pesmi. — 22.30: Ciganska godba. — BRNO 19.05: Orkester. — 20.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21: Voiaška godba. — 22.30: Ples. _ DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 15.55: Komorna glasba. — 19.20: Pesmi. — 20.05: Dunajski večer. — 22.15: Ciganska godba. — 23.30: Jazz. — BERLIN 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.50: Lahka glasba. — 23.30: Jazz. — BERLIN 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.50: Lahka glasba. — KOENIGSBERG 20: Vojaška godba. — 22.30: Prenos iz Berlina. — MUEHLACKER 20: Operetni večer. — 22: Plesna glasba. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Orkestralen koncert. — 20.25: Opereta »Vesela vdova«. — 22.45: Ples. — 23.30: Ciganska godba. — RIM 18: Orkester mandolin. — 20.45: Opera ■»Marta«. ^SflttJITEimJtt LJUKLJONf) Levstikova ulica na Vrtači Ponedeljek, 16. julija. LJUBLJANA 12.15: Glasbene slike iz raznih dežel. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, .plošče, — 18: Gospodinjska ura: Priprava sladoledov (gdč. Travnova). — 18.30: Druga obletnica Jesenkove smrti (g. Janko Kač). — 19: Slovenske narodne na plohah. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20: Propagandna ura glasbenega lista »Zbori«. — 21: Slovenija — propagandno predavanje v češkem jeziku (univ. prof. dr. V. Burian). — 21.20: Kvartet mandolin. — 22: Čas, poročila. — 22.15: I-Iarmnika solo (g. Fonda Albert). BEOGRAD 18.30: Jugoslovenske pesmi. — 19.10: Violinski koncert. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Massenetova opera »Ma-non« na ploščah. — 23: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Pesmi za tenor. — 20.45: Godba na pihala. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20.10: Humor v glasbi. — 20.50: Koncert na dveh klavirjih. — 21.10: Orkester. — BRNO 19.10: Kabaretni večer. — 20.10: Prenos iz Prage. — 21.10: Koncert solistov. — VARŠAVA 19.10: Plošče. — 20.12: Lahka glasba — 21: Vojaška godba. — 21.12: Orkestralen koncert. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.40: Leharjeva glasba na ploščah. — 18: Moderna kitajska glasba. — 19.50: Koncert absolventov glasbene akademije. — 21.15: Mešan program. — 21.25: Lahka godba orkestra. — 23: Plošče. — 24: Šramel kvartet. — BERLIN 21.10: Operne koračnice in plesi. — 22: Zbor donskih kozakov. — 22.50: Lahka glasba. — KOENIGSBER G 20.45; Koncert deškega pevskega zbora. — 21.35: Komorne skladbe za pihala. — 22.30: Plesna glasba. — MUEHLACKER 1945: Zbor harmonikarjev. — 21.15: Koncert orkestra. — 23: Literaren program. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen koncert. — 18.45: Plošče. — 20.30: Org~l*ki koncert. — 22.15: Plesna glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan glasbeni program. — 22: Variete. kih naporov in prehlada zaradi vremenskih neprilik, da ne bi v poznejših letih pri kakem revmatizmu ali pljučni bolezni obžalovali mladeniškega naivdušenja! Sončenje je zdravo, ne velja pa načelo: čim več, tem bolje! Posebno v začetka nastopi lahko vnetje kože, ki vawi zagreni lep del dopusta. Na potovanju bodite zmerni v jedi in pajaci. Posebno v vročih, južnih krajih je najbolje, da združite kosilo in večerjo na čas po sončnem zahodu. Glejte, da ne boste, oo«ebno pri potovanjih po Bosni, dobili in prenašali uši! Malarije ee obvarujete, če vzamete vsak večer po eno tableto kino-p'azmina. Ne pijte v vročih dneh in neznanih krajih vode. Najboljša pijača je kava. Ogibajte se alkoholnih pijač in — žensk in pridite zopet telesno in moralno zdravi nazaj! Šibkejši in odmora potrebni. Pri tej kategoriji je izbera letovišča že težja. Za živčno oslabele s-o priporočljivi hladni sorski kraji, morje pa samo v obliki potovanj na ladji. V obeh primerih je učinek isti: redno, mirno življenje z malo razvedrila blagodejno vpliva na živce. Stalno bivanje v kakem morskem krajj zaradi vročine za nervozne lftidi ni priporočljivo in prile v poštev ervmo spomladi in jeseni, če je lepo vreme. Z dobro volio nai ee ne dado motiti v svojem odmoru z malenkoetimi (igra otrok, slaba postrežba itd.) in naj^ vedno pomislijo, da niso sami na svetu, šibkejši nai gredo v kraje, kjer je dana možnost, da ee krepko in po svojem okusu hranijo in kjer imajo priložnost, da ležijo veliko na prostem. Slabokrvni se dobro popravijo v krajih, ki leže vsaj 8C0—1000 m nad morsko gladino. Bolni. Za to kategorijo je izbira zdravilišča seveda popolnoma individualna in je najbolje, da se vsak posvetuje e svojim zdravnikom. Vsekakor pa imamo v Jugoslaviji vsa in najmanj tako dobra zdravilišča kot v inozemstva. Za 6rčne in slične bolezni: Rogaška Slatina, Dobrna. Hvar. Vr-njačka Bania itd. Za pljučne bolezni: Golnik. Bled. Hercoimovi. Ilidža itd. Za rev-matizem: Koviljača, Topusko, Toplice pri Novem mestu itd Za živčne bolezni: Kra-pina. Laško, Bohinj. Rimske Toplice itd. Za ženske bolezni: Palič. Daruvar, Dobrna, Varaždin, Ribarska banja. Za škrofulozo in rane: Lipik, Vranjska Banja, Toplice pri Novem mestu itd. Za bolezni prebavnih organov: Rogaška Slatina, Vrnjačka Banja, Radenci. Bukovačka Kisela voda itd. Navedli smo sauno nekaj glavnih zdravilišč, poleg niih imamo pa še nebroi manjših. pa tudi dobrih. Važno pa je, da ee v vsakem točno drž: navodil dotičnega zdravnika, ki pozna eteinek zdravilnega sredstva. Torek. 17. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, zbor donskih kozakov na ploščah. — 18: Otroški kotiček (Manica Komanova). — 18.30: Plošče nam pojo, kak rožice cveto. — 19: Renorta/a: Po Savi in Donavi (Ferdo Delak). — 19.30: Narodnostno delo na naši severni meji (g. Rudolf Kresal). — 20: Orgelski koncert (g. Fricelj Kanizij), vmes poje g. Tone Petrov-čič. — 21: Fantje na vasi. vmes citre solo (g. Mezgolits). — 2210: Ča.s, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 18.30: Klavirske s/kladbe. — 19: Narodne pesmi. — 20.10: Koncert solistov. — 20.55: Plošče. — 21.30: Slušna igra. — 22.45: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Violinski koncert. — 20.45: Pesmi za sopran. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.25: Pester program. — 20.25: Slovaške pesmi. — 20.45: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.15: Šramel kvartet. — BRNO 1925: Lahka glasba. — 20.25: Program kakor v Tragi. — VARŠAVA 20.12: \Vagnerjeva opera: »Tristan in Isol-da« na ploščah. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 16.15: Otroški koncert. — 17.10: Nastop novih solistov. — 17.50: Plošče. — 19.55: Operni večer. — 21.50: Koncert orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — 24: Jazz. — BERLIN 20.15: Otroško življenje. — 21.20: Orkestralen koncert. — 23.05: Kabaretni program. — KOENIGS-BERG 20.10: Koncert opernega orkestra. — 22.50: Nočni koncert iz Hamburga. — MUEHLACKER 19.05: Prenos Mozartove opere »Don Juan« iz Monakovega. — 22.45: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.35: Madžarske pečmi. — 18.40: Zborovski koncert. — 1^.45: Komorne skladbe in koračnice. — 21.10: Plošče. — 22: Orkestralen koncert. — 23: Ciganska godba. — RIM 17: Voikalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Lahka glasba. — 22: Ples. ^Čeaaft" funueU ** {e Aotnoi. UUisi ***** kor pravimo, plavajo. Vsakokrat, ko postane pozicija težka, tavata igralca od načrta do načrta. Izkušeni igTalec pozna muke pozicij, ki so mu tako rekoč ušle iz rok. Kratko odmerjeni čas v premišljevanju beži takrat nervozno. Tudi Bogoljubov je v tej poziciji porabil zelo mnogo časa. 31______Td7—dl + 32^ Lc4—fl TdlXcl 33. Tc5 X cl a5— a4 34. Tel—c4 —-- Naslednje poteze belega nosijo pečat težke časovne stiske. Tako se je Eogoljubovu v zadnjem dvoboju mnogokrat godilo. Dobro časovno gospodarstvo ni lahka reč. 34 .____Td8—dl 35. Ta4—b4 Db7—c7 36. f3—f4 Dc7—d8 37. De3—f2 f7—f5 Črni je nazadnje vendarle sprostil svojega lovca. 38. e4—e5 Lg6—eS Na svežem zraku! 39. Tb4—b6 Db8—c8 40. T06—d6 Tdl—cl 41. Df2—d4 --- V tej poziciji sta borca partijo prekinila. 41 .------Kg8—h7 Črni grozi Le8—b5. 42. Kgl—f2 Dc8—c2-f Začetek konca. 43. Dd4—d2 Dc2—c5-f 44. Dd2—e3 --- žalostno. 44.------Tdl X fl + Bogoljubov se je vdal. Dama je izgubljena. Urejuje dr. MIlan Vidmar Mariborski mednarodni turnir bo prinesel ugodno priliko za resnično ustanovitev slovenske šahovske zveze. Potrebna je postala zares. Ne kot popolnoma izolirana organizacija. Ne kot lokalna zveza poleg državnega saveza. Pač pa kot podsavez, kot močna podpora državni šahovski organizaciji, ld hira in težko životari že dolgo vrsto let. Rekriminacije nimajo smisla. Zakaj šahovski savez ni izpolnil vseh nad, ki so jih imeli jugoslovenski šahisti, je problem brez praktičnega pomena. Zahteva po nadomestitvi zamujenega pa je vsekakor upravičena. Slovenska šahovska zveza se bo pobrigala zanjo. V zadnjih 15 letih je državni savez priredil niz glavnih turnirjev in nekajkrat je omogočil udeležbo našega moštva na mednarodnih olimpiadah. Stalne udelžbe ni zmogel, mednarodnih prireditev tudi ne. V Sloveniji smo v istih 15 letih priredili tri pomembne mednarodne tekme. Predvsem ogromni blejski turnir. Turnir v Rogaški Slatini se je lepo posrečil. Maribor pa prinaša svoj turnir — v težkih časih. Prireditve v Sloveniji niso imele nikake podpore državnega šahovskega saveza. Naš podsavez doslej ni živel, če se bo javno lotil dela, bo zmogel marsikaj. Dobili bomo tekme z inozemskimi klubi, dobili bomo mogoče dolgo že potrebne nacionalne mojstr ske turnirje, pobrigali se bomo za olimpi ade. Ce savez životari, mora živeti podsavez. Zadnji del velikega dvoboja sta Aljehin in Bogoljubov odigrala v Berlinu. Iz te zadnje serije prinašam danes prvo partijo, ki jo je dr. Aljehin dobil. Beli: E. Bogoljubov. Črni: dr. A. Aljehin. 1. d2—d4 d7—d5 2. Sgl—f3 c7—c6 Slovansko obrambo daminega gambita sta ruska orjaka v svojem dvoboju temeljito preizkuševala. 3. c2—c4 d5Xc4 Nenavadno. 4. e2—e3 Lc8—g4 Aljehin je v otvoritvah zelo podjeten. 5. Lf 1X c4 e7—e6 Seveda ne sme črni igrati Sg8—f6. Sledilo bi 6. Lc4Xf7+, Ke8Xf7; 7. Sf3—e5. Slabo tnejše igralce bo zanimala tudi možnost: 5.---, Sg8—f6; 6. Sf3—e5, Lg4Xdl; 7. Lc4Xf7 mat. 6. Sbl—c3 Sb8—d7 7. h2—h3 Lg4—h5 8. a2—a3 --- Kaj si je mislil Bogoljubov pri tej potezi ? Očividno je hotel lovcu na c4 pripraviti pribežališče na a2. 8 .------Sg8—f6 9. e3—e4 Lf8—e7 10. 0—0 0—0 11. Lcl—f4 a7—a5 Aljehin že misili na napad. Rad bi igral b7—b5—b4 in oropal belo središče važne opore, ki jo ima v skakaču na c3. 12. Lc4—a2 --- Beli parira zgodaj. 12 .------Dd8—b6 13. g2—g4 --- Partija postaja zelo živa. 13 .------Lh5—g6 14. Ddl—e2 Db6—aS Originalno, črni napada konsekventno opore belega središča. 15. De2—e3 b7—b5 16. Sf3—e5 Sd7Xe5 17. Lf4 X e5 b5—b4 18. Le5Xf6 Le7Xf6 19. Sc3—e2 --- To ni najboljša poteza. Saj je jasno, da bo črni nadaljeval s c6—c5. Skakač bi bil zato moral skočiti na a4. 19 .------b4Xa3 20. b2Xa3 c6—c5! 21. Tal—cl c5Xd4 22. Se2Xd4 Lf6Xd4 23. De3Xd4 Tf8—d8 24. Dd4—c4 --- Beli ima težave. Pravilno igra, ko ponuja kmeta. Po 24.---, Da6Xc4; 25. Tel X c4, Td8—d3; 26. f2—f4, Td3Xa3; 27. Tfl—f2 bi bila bela pozicija dobra. 24 .--— Da6—b? Aljehin ne mara. 25. f2—f3 h7—h5 črni bi rad nesrečnemu lovcu na g6 pomagal. 26. Dc4—e2 Td8—d4 27. De2—e3 Td4—d7 28. g4Xh5 Lg6xh5 Nekoliko mu je odleglo. 29. Tel—c5 Lh5—g6 30. Tfl—cl Ta8—d8 31. La2—c4 --- V težkih pozicijah opažamo pogosto, da I se figure premikajo okorno, da se ponavljajo in popravljajo poteze, da igralci, ka- Knžaifka »Kopalka" Besede pomenijo: Navpično: 1. Življenje v spanju. 2. glo daleč, 4. kratica enote za silo, 6. vla.darica v panju. 8. ptič, 9. denar, 10. pridelek žuželke, 11. nikalnioa, 12. os. zaimek, 14. japonska bojna ladja. 15. turški plemič, 17. pridevnik, 18. gk'j 33. vodoravno, 32. žensko ime, 22. pristanišče na Balkanu (4. skl.> 23. igralna karta. 24. tisti (tujka), 26. reka v Italiji. 29. vstavi an«, 30. zlato (frc). 31. lirvat. predlog, 33. krhek brazilski kamen, 31 cel, 35. Prešernov voznik, 3G. vrh v Karavankah, 37. Hubaveva opera, 38. turšk' vojak, 39. luksuzna jadrnica, 43. kraj v Palestini, 48- čistilno sredstvo, 49. zlato (frc.) 53. del pluga. 57. slov. angl. mornar, 53. kem. znak za klor, 61. mera za tekočino. Vodoravno: 2. Mehak (hrv.), 3. Prešernov veznik, 5. reka na Tirolskem, 7. povratni zaimek, 8. posoda, 10. pariški dnevnik, 12. razstrelivna snov, 13. žensko ime, 16 'najmanjše mesto, 19. žensko ime, 20. reka v Dalmaciji, 21. Forsterjeva opera, 25. mesto ob Rdečem morju. 27. ploskovna mera, 28. gora v Julijski Krajini, 32. častna nagrada za književno delo, 33. žensko ime. 36." erihodnjik, 37. oče, 38. trdilna oblika, 40. zaimek, 41. vstavi »ab«, 42. glej 33. vodoravno 44. veznik, 45, predlog, 46. bog podzemlja, 47. obrtniško delo, 49. moško ime, 50. veznik, 51. ptič, 52. vrsta likerja, 53 egibt. božanstvo, 54. »em«, 55. plossov. mera, 56. nikatoica, 58. število, 60. svečeni-ca- Rešitev križaljke „Potnik" Vodoravno: 1. Čeh: 4. Lor^os: 7. Di; 8. La; 10. IntFavan; 12. Redar; 14. Mg; lo. Ona; 16. Merin; 18. Lasa; 20. Farad; -1. Esej; 22. Taft; 23. Lota; 27. Sobo]; 29. Mir; 30 Kt • 31. Amo; 32. 011; "3. Jk; 35. Ke: 36. Ila; 38. si; 39. or: 40. St 41. top; 42. Ze; 43. Fr.; 44. Ano; 45. Ee; 46. Li; 47. Amor; 50. Tuja; 51. Ina. Navpično: 1. Op; 2. Ah; 4. Litograf; 5 Star- 6. Sladoled; 7. Dn: 9. Ananas; 11. Ve; 13. Rase; 14. Meran; 16. Mat; 17. Idt; 19.Aj; 23. Loro; 24. Ob; 25. Tokalon; 26. Alt; 27 Simetrija; 28. Danica: 29. Maksei; 32. Os; 33. Jože; 34. Kres: 36. Itaka; 37. Apolon; 48. Mi; 49. Ra. Botanična ekspedicija Pred kratkim je odpotovala iz Prage v južno Srbijo in Albanijo botanična odprava Kariove univerze. Ekspedicija ima tri člane, in sicer prof. dr. Karla Hrubega. dr. Vaclava Jiraska in dr. Božidarja Martinca. Naloga ekspedicije je preštudirati botanične razmere v Južni Srbiji, zlasti v MHflnt Ohridskega jezera ia Sar planine. % »JUTRO« St. 160 |Q . NeSeSJa, IS. !VH 1931 Grozoten svet bi zavladal, če bi premagale žuželke človeka in mučile njegovo delo VSAK DAN ENA Žuželke - naslednice čloueka Zhra piramida Predstavljajmo si, da bi bili hrošči s svojimi oklepi, kobilice s svojimi dolgimi nogami, pajki z osmimi dlak as tirni kremplji in isto toliko očmi na prsih tako veliki kakor ljudje — to bi bilo življenje polno groze in strahu! Iz dobe premoga poznamo kačje pastirje, ki so merili več nego meter v dolžino, prav tako je ta doba poznala ščurke in drage žuželke v velikosti, ki presega vse na.se pojmovanje. Ne moremo misliti nanje, ne da bi nas oblila kurja polt, pa čeprav so izumrli ti nestvori že pred milijoni in milijoni let. Ta groza je upravičena, kajti pri napadalnosti vseh roparsko živečih žuželk in strašili požrešnosti vseh ♦istih, ki se preživljajo z rastlinami, bi se moral svet v najkrajšem času spremeniti v eno samo velikansko grobnico in puščavo, če bi samo za kratko dobo zavladale neomejeno in v teh velikostih. Niti ptice, orli in jastrebi se ne bi mogli pred njimi rešiti v sinje višave, kajti kačji pastirji, ose. sršeni in nočni metulji letijo bolje nego vse ptice. če so žej današnje mravlje groza in trepet neprimerno večjih živali, ki so zaradi njihove gibčnosti in ugTizljivosti skoraj brez obrambe pred njimi, si lahko mislimo, kakšna katastrofa bi sledila, če bi se spustila tisoč^lava ali milijonska armada deset- ali celo stokrat večjih mravelj na človeška naselja ali na črede njegovih domačih živali, že sama groza pred njimi bi nas omrtvičila. Poglejmo si samo »obraz« kakšne ose. V njegovem trdem kitinu je vse otrdelo in do tipalk ter čeljusti negibno. Noben izraz kakšnega občutka ga ne more spremeniti, čela ni skoraj nobenega, mogočne fa-cetne oči delijo glavo v dvostransko ogrodje. V ničemer ni ta »obraz« podoben našemu. Organi, ki rabijo zagrabitvi in zdro-bitvi hrane, pa so svojemu namenu tako strašno prilagodeno orožje, da razumeš hipoma, da ne more biti med življenjskim krogom teh stvorov in človeškim življenjskim krogom nikoli nobenega sožitja. Dokler bo človek s svojim umom, prilagodljivostjo in vsestranostjo obvladoval svet, tako dolgo bo pobijal žuželke in jim ne bo dal, da bi zrasle preko sedanje mere. če bi pa zrasle, kakor so nekoč zrasli kuščarji in pozneje sesalci, tedaj bi pomenilo to brezpogojno konec človeštva. Kajti prevladujoči življenjski krog podreja vedno vse druge svojim potrebam, a življenjska potreba žuželk je, da uničujejo vse, kar je s človeškim življenjem v neposredni zvezi. Doslej je žuželka skoraj v vsem sovražnik človeku. Termiti in mravlje glodajo njegove hiše. knjige, živila; parasitske žuželke mu srkajo kri in vcepljajo pri tem smrtne bolezni, gosenice mu razjedajo zelen jadne rastline; muhe mu kvarijo jedi in zastrupljajo nasade; brenclji, konjske muhe in druge zajedalke zasledujejo njegove domače živali, lubadarji uničujejo gozdove, molji njegove obleke — celo čebel se nI mogel v teku stoletij udomačiti, temveč jih mora omamiti, če jim hoče odvzeti med. Prav za prav ne vemo, kakšno korist nam nudijo žuželke v zameno za vse te neprecenljive škode in niti enaga znamenja ni, ki bi kazalo, da se bodo kakorkoli vključile v naš življenjski krog. Tako lahko sklepamo, da bi zavladanje žuželk pomenilo uničenje človeka in njegovih del. So pa učenjaki, ki trdijo, da je žuželkam namenjeno nasledstvo po človeku. Dali je to res, ne vemo. Vemo samo to, da se bori človek brez trajnega uspeha proti neposrednim škodljivcem iz njihovih vrst in da je pred njimi že neštetokrat doživel neuspeh, in vemo še to, da zastopajo našemu svetu popolnoma tuj, nepojmljiv in celo grozoten svet. še tam, kjer se pri žuželkah uresničujejo človeške ideje, kakor n. pr. v državnem socializmu mravelj, ki je tako popolno izveden, da si ga popolnejšega niti misliti ne moremo, gre žuželka s svojim skrivnim duševnim življenjem svojo pot, ki se ne more nikoli srečati s človeško potjo. Tragedija kokainlstke Mamila so uničila upapolno življenje cvetočega dekleta Pariški listi poročajo o samomoru znane marsejske prikazni, vitke lepotice, 191etne Berte Chaldieujeve, ki je bila še ,nedavno cvetoče in veselo dekle, da jo je človek že z veseljem pogledal in si še bolj želel govoriti z njo! Pred letom dni se je podala Chaldieujeva na potovanje po Sredozemskem morju. Obiskala je Sicilijo, a tudi Egipt in se je posebno veselila Kaire. Tam se je seznanila z nekim mladim Arabcem, ki jo je tako zatel, da ni storila niti koraka brez njega. Arabec je bil na svoje kavalirstvo ponosen in plavolasa Berta mu je očitno izkazovala svoje simpatije. Ker pa je želela Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčni nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrup-ljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Na vaši glavi vidim oteklino, ki da sklepati na zelo nervozen značaj.« >Imate prav. Moja žena je zelo nervozna« ★ Ona; »Oče mi vsako leto na rojstni dan podari kakšno lepo knjigo.« On: »Tedaj morate imeti že prav obilno knjižnico!« * Učitelj: »Povej mi dokaz za to, da je zemlja okrogla.« Učenec: Vozovnica za krožna potovanja, gospod učitelj!« Sinček: »Oče, katerega spola je bilanca ?« 4 Oče: »Zaipomni st dobro, moj sin: Bilanca je vedno ženskega spola, ker zmerom vara človeka.« spoznati Kairo do dna, je nekega dne zavil Arabec z njo tudi v lokal za mamila. Obisk tega kraja je postal za mlado Francozinjo usoden. Berta je zapadla kokainu, potem ko je poskusila iz gole zvedavosti celo vr-sto narkotičnih in stimulačnih sredstev. Z gnusom je moral Arabec ugotoviti, da je postala lepa mlada Francozinja že v par dneh sužnja mamil. Storil je vse, da bi jo odvrnil od uživanja kokaina, toda brez uspeha. „ Ko ji je potekel čas, se je Berta vrnila iz Egipta v Marseille, kjer pa je ostala zvesta strašni razvadi iz Kaire. Zaman so roditelji opominjali hčer, naj se obvlada. Ko so videli, da ne gre z besedami, so jo poslali v neki sanatorij, da bi napravila od-vadno kuro. Zaman! Berta je izgubila sleherni interes na študiju, ki ga je poprej ljubila. Umetnostna zgodovina ji je postala irelevanten predmet, prav tako tudi turisti-ka, ki jo je gojila pred sredozemsko vožnjo z veliko vnemo. Niti na tenišče, kjer je z vso živahnostjo južnega temperamenta bila žogo z raketom, ni hotela več iti. Vse nadzorstvo, ki so ga starši izvajali nad hčerjo, ni zaleglo kaj prida. Z rafinirano zvijačo si je umela Berta vedno iznova nabaviti mamil, ki so ji razstrojevala živčevje. Čeprav se je zavedala posledic, ki morajo priti, ni odnnhala. Tako dolgo je vži-vala strupe, dokler je niso jele nadlegovati halucinacije. Ko je postala popolnoma apatična, se je začela potikati po najbolj razvpitih marsejskih beznicah. Mamila so docela uničila njeno poprej cvetoče lice, njene sijoče oči so se spremenile v dve mrtvi kotanji brez življenja. Ko je n'ena strast za mamili dosegla višek in je Berta čutila, da ni več poti nazaj, je položila roko na svoje življenje. Skočila je v morje in utonila. Njeno truplo so vrgli te dni morski valovi na breg kakoj ostanek razbite ladje, ki ni več za nobeno rabo. Ženitev Wallaceovega sina Sin pisatelja kriminalnih romanov Ed-garja Wallacea, Bryan WaHace, se je te dni oženil z ameriško novinarko miss Margareto Lans, ki je dosegla lepe uspehe v svojem poklicu. Bryan Wallace je po poklicu režiser in beleži tudi nekaj pozitivnih uspehov, katere je dosegel z lepdmi scenariji za gledališče in film. Kako dobimo nahod? Prof. Keer s kalifornijskega vseučilišča je napravil zanimive poskuse, ki potrjujejo staro naziranje, da se nahod prenaša z okuženjem, a da ni človek v vsakem položaju dostopen zanj. V izoliranem prostoru je dal večjemu številu zdravih, odpočitih in krepkih oseb sedeti, dihati, jesti in piti skupaj z družbo patentiranih nahodnikov, a ko je čas eksperimenta minil, so os ta vile prostor popolnoma zdrave. Isti poskus je potem napravil z osebami oslabelega in utrujenega organizma. Te osebe so se skoraj brez izjeme okužile z nahodom že po kratkem času. AZoro uodo Vt _ 0 proti sivim lasem! \ J Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od bigijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radiceva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Ples konga Iz Londona im Pariza poročajo, da je obsedel tiste, ki stikajo za modnimi plesi, nov ples z imenom »konga«. Ta ples je doma na Kubi, kjer so ga do nedavno plešah samo neizobraženi ljudje. Pri tem plesu je zelo važna spremljava, ki sestoji iz nepopisnega hrupa pdhal. Kmalu pa so priznali novi ples tudi boJj-ši plesalci, vsekako z glasbenimi modifikacijami ter so ga predvajali Evropcem v kulti virami obliki. Evropci so spoznali v njem neko inačico fokstrota, ki pa ima pred dosedanjimi figurami tega plesa prednost, da je zelo originalen in mičen. Na nekem zborovanju plesnih strokovnjakov so ugotovili, da je konga nežen, a vendar strasten in je vsekakor vreden, da se uvede tudi v Evropi. Ker so ga začeli uvajati že zdaj, ni dvoma, da bo obvladal vso prihodnjo plesno sezono. Velik požar v savojski vasi »vojski vasi Fion de S avoye je te dni izbruhnil ogenj, ki je popolnoma opustošil naselbino. Zgorelo je devet hiš, škode je nad milijon frankov. Ka pogorišču bo ostalo samo borne razvpline Pred trdnjavo »In če se vdam, kaj bodo potem storili z menoj?« »Postavili vas bodo v trdnjavo za večno »tražovc iz nog lepih kopalk z žogo namesto kupole Smrt pri likanju Ravnajte oprezno z likalniki in svetilkami! Te dni je zgorela pri živem telesu 371et-na pleskarjeva žena Ana Mayerjeva na Dunaju. Po kosilu je hotela zlikati obleko za svojo malo rejenko, ki se je igrala blizu ognjišča v kuhinji. Mož Maverjeve je zadremal v sosedni sobi, medtem pa je njegova žena potegnila iz ognjišča razbeljen železni jezik ter ga hotela poriniti v likal-nik. Ker pa je jezik nerodno prijela, ji je zdrknil na tla, kjer je takoj prežgal leseni pod. Maverjeva se je v naglici okrenila, da bi poiskala kakšno pripravo, s katero bi goreči jezik pobrala s tal. Pri tem naglem okretu je prevrnila petrolejko. Svetilka je padla na tla, petrolej se je razlil čez ognjišče. V trenutku je šinil iz ognja svetel plamen, ki je povzročil eksplozijo. Stanovanje je začelo hipoma goreti. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla pleskarjevo ženo na tla, kjer se je njene obleke takoj prijel ogenj. Mož, ki se ie bil zaradi treska prebudil iz spanja, je planil pokonci in ko je videl nevarnost, je prinesel svojo suknjo ter pokril z njo gorečo ženo, da bi zadušil ogenj. Toda zaman! Plamen se ni dal udušiti, goreče cunje so vžgale tudi njegovo obleko in mož se je močno ožgal po rokah ter je moral prekiniti reševalno akcijo. Ko je pogasil požar, je bil sam močno opečen, njegova žena pa tako ožgana, da se je meso kar luščilo od kosti. Maverjeva je v strašnih mukah umirala. Telo ji je naravnost počrnelo v ognju in reševalci, ki so prišli po nesrečnico z avtomobilom, so zatrjevali, da niso še nikoli videli tako strašnih opeklin. Nesrečnica je h;la \es čaš pr' roln? zcvest; in je po prevozu v bolnišnico živela še kakšnih 12 ur. Vse prizadevanje, da bi ji olajšali t-plje-nje. je b le jalovo. Izdihnila je v nepopisnih bo etinah. Tudi Maverja so pridržali v zdravniški oskrbi, dočim je rejenka, ki je "trla priča strašnega prizora, ostala nepoškodovana. Začasno 50 jo vzeli k sebi dobri sosedje, ki bodo skrbeli zanjo vse dotlej, dokler ne bo pleskar okreval. ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. ANEKDOTA Mesto MHwauk)ee je priredilo Manctf Twainu na čast slavnostno večerjo — zadeva, ki pisatelju nikoli ni ugajala. Slavnostni govornik neki vseučiliški profesor, je pisatelja širokodušno primerjal s Homerjem, Rabelaisom in Shakespeareom. Ko je končal se je Marc Twain dvignil za zahvaSni govor in dejal: ^Gospod profesor mora to končno dobro vedeti in primera ni tako slaba. Vidite, gospodje, Homer je mrtev, Rabelais je mrtev, Shakespeare je mrtev in jaz se tudi ne počutim več popolnoma dcforo.. -« Kuba — novi raj za ločitve Kubanska vlada je začela delati neverjetno propagando za tujski promet. Filmska zvezdnica Jeanne HarIowa je te dni prejela prospekt z napisom: »Obiščite krasno obalo v Havanni in ločite se na naše stroške!« Kubanska vlada torej vabi ameriško filmsko zvezdnico, naj kot prva preizkusi njeno gostoljubnost in naj izvede ločitev. ki je ne bo nič stala. Poleg prospekta je prejela Harlowa brezplačno vozovnico za polet z aeroplanom ter izvleček zakonskih določil, na podlagi katerih lahko izreče sodišče ločitev. Po kubanskih določbah se lahko izreče ločitev zakona zaradi žalitev, pijančevanja, kvarto-pirstva. zakonoloma, opustitve skupnega življenja, če traja to nad šest mesecev, zaradi blaznosti, neskladnosti v značajih, ne-krepostnega življenja, uporabe mamil in drugih moralnih defektov. Državna taksa za ločitev znaša za domačine 500 dolarjev, za tujce pa samo 12 dolarjev, toda pod pogojem. da ostanejo slednji vsaj trideset dni na Kubi. Jeanne Harlowa, ki se hoče ločiti od svojega moža. je povabilo sprejela in bo odpotovala na Kubo. da napravi reklamo sebi in drugim. Američani pa se boje, da bo Kuba začela delati hudo konkurenco Renu, ki je veljal doslej za največji ločitveni paradiž Amerike. ZANIMIVOSTI Po najnovejših ugotovitvah vsebuje jabolčna lupina najmanj šestkrat toliko vitaminov kakor jabolčno meso. Francoski rekruti so letos povprečno 4 centimetre višji in 2 kg- težji kakor v zadnjih letih. Menijo, da je to dobra posledica športa. Na Baliju (Sundsko otočje) pride sedem žensk na enega moškega. Tam tudi ne .poznajo ločitev. Na visoki planoti v Irawaddyju imajo ženske po 4 do 6 moških, in sicer večinoma brate. Najstarejši brat velja za očeta otrok, ki jih rodi žena. V svetovnih morjih je tisočkrat več srebra nego zlata. Prvi klavir je zgradil 1. 1709. v Firenci neki izdelovalec harf. V Banigkoku menja mož ime vsakokrat, ko se mu rodi sin. Pri rojstvu 17. sina pa navzame zopet svoje prvotno ime. Čitajte tedensko revijo t,ŽIVLJENJE IN SVET" Nakupovalni viri V Angliji je pravkar izšel Kelyjev ve-dež za trgovce, tvorničarje in ladjedelce. Njegovi podatki sežejo od Kitajske do Peruja in navajajo s točnimi naslovi vse nakupovalne vire na svetu. Iz tega vedeža doznaš, da sta finski mesti Turku in Abo eksportni mesti za mravljinčja jajčeca. Vsi živalski trgovci sveta dobivajo od tam hrano za ptiče. V Rotter-damu je središče trgovine za kumno. Ko, danj pa je centrala za čreva, v katera spravljajo klofoasičarske izdelke. V Gothea-burgu izdelujejo muholovce, v Stavangerja najboljše Škatle za konzerve, črifu na severnem Kitajskem pa se odlikuje med vsemi mesti na svetu s svojimi mrežami za ženske lase. — »JUTRO« 8t 160 13 TTcdcTJa, 15. VIL 1934 V petek, !$• julija, v zračnih višavah Prvi« pred leti Je bila. odločitev trika. Kljubovalne Jeklene ptice so tedaj koma) pričele orati naše sinje nebo in ljudje m jih gledali s nezaupanjem. Vsak čas lahko ta fenent pade na zemljo in tedaj ojoj predrznim potnikom. Toda niso bile te ptioe nič slabše od onih pravih. Dan ta dnevom so si rezale pot skozi zrak in nikdar nikomnr nič hudega prizadele. Zaupanje ▼ njih je rastlo. Popotnikov vedno več. Nesreča Je prišla tedaj, ko Je nihče ni pričakoval. Dobri Nfkitin in koščati Prkn-lja »ta zapeljala popotnike v smrt. Svojemu jugoslovanskemu nebu so dali svoja življenja, njemu ki so mu zaupali. Vsak človek Je pripravljen žrtvovati se za tistega, ki nm zaupa. Megla, ki je letalo prej skrivala, ee Je izgubljala vse bolj in solnce se je nasmehnilo svojim junakom. Ni bilo ono krivo. Nesreča. Naključje. Kje vendar počiva? Z žrtvami človek gradi. Žrtve so »vete. Nad njihovimi trupli gradimo in i® niih TBtaja novo življenje, ki jih ne pozablja nikdar ln M ve, kaj Jim dolguje. Misli beža, kakor počasni avto, ki M ▼se bolj bliža letališču. Tovariš Jože ?e Celovca ni ravno posebno sladko prisme-jal, ko je izstopil iz ličnega Spartaaa. Morta ni kosil, pa Je bil zato slabe volje, a morda ga Je tudi nevihta nad Karavankami malo izcnegavila. Toda na čvrstih tleh je Ml spet stari dobrovoljček in sva se skupaj smejala nekomu, za katerega so •sadnjič menda cel dan smažili aeroplan, kakor mu je šef našega letalskega centra jvjnagajal. _ Za smeh nt bilo P*eve6 ttcffa, ali kiju® slabemu vremenu smo stali dobre volje, ker je bil med nami tudi neki frančiškan ■za talca, da se nam ne more nič pripetiti. Gladko smo se vspeli t izrak, da so se takoj nato pod nami odkrili ves ra®rtt Golovec in drugi hribi v okolici, & onkraj njih podkrimska ravan. Nad Krimom so »e podile meglice, ki so ležale prav nizko, da so ponekod kakor otoki gledale n« nas le sikromne cerkvice vrh hribčkov. Ra^zsekano Barje t dobrimi odvodnimi kanali Je kmalu ostalo za nami. Daljava, ki se nam ;}e vedno bolj odpirala, Je bila vsa deževna in čmerfkava, da smo imeli zelo slab razgled In včasih neprijetne tresljaje. Kilometrski števec se je zibal med 150 tn 170 kilometrov, a vrh Krima Je bil skoraj v isti črti z nami. Njegova kopasta glava Je od vseh strani enaka in je prav dobra orientacijska točka. Pokrajina pod nami je vsa grHSseta. šeie s zraka je moči videti, kam povsod ee Je čiorvek naselil in kam Je zasekala njegova Vihata plodne brazde za vsakdanji kruh. Male mravljice so foile pobožno sklonjene nad njimi ln jih božale in prosile bogatega ~">loda zase ln za družino. Kjerkoli Je majhen H vir in kjer je ob gozdra košček plod-nm!;e. ;-e zrasla mala vasica iz tal. ŠRogartvo gozdov pod nami je vedeti brea-mejno, a so menda to 'bolj zajčje boste, kakor razraSčeni gozdovi, ker bi sicer ▼ njih že gotovo vsaj tu ln tam zagospodarila sekira tn se zasvetlikala kaka goliča-va, česar pa nismo mogli opaziti. Ozračje je postajalo vse bolj oblačno *n Je pričela naša ptica kaj kmalu trgati ofe-lake m si utirati pot proti morju. Obzorje se Je ožilo In smo videli pod seboj le Se •®ek pas, bogve kje, ker mn Je bilo v dei-Jn in oblakih nemogoče določiti Ime. Leteli nismo ravno posebno visoko, morda je (bilo komaj kilometer višine, a vseeno sm0 se dotikali cftlakor tn leteli zdaj sko-rd nje, zdaj pod ali nad njimi. Revščina na Kemiji Je bila vse bolj očitna Se Izpod neba smo mogli zapaziti razliko med plod-riejšo slovensko zemljo m bornim krasom našega Gorskega Kotarja Jaa Hrvatskega Primerja. Pred Sušakom Je veter »»gospodaril nad namd tako sitao, da, Je bil njegov zatogmjeol krik skoraj močnejši od enakomerne pesmi motorja ki Je stopnjeval naglico do 180 km. Vsepovsod pod nami ogromni gozdovi, te katerih štrli nešteto skal tn čeri. ki vse jasnejše napovedujejo bfižtoo morja šele tik nad Grbb-nišktan poljem smo zapazili njegov blesk, a glej, morje je motno in umazano, kakor struga Ljubljanice. Pod nami pa počasi, kakor Izmučen božjepotmlk, ubira svojo pot Po strminah proti MrzM vodici Peč-ntikarjev avtobus, ki bo prišel v LJubljano šele tedaj, ko se bomo mi vmlll že te Zagreba in vsaj že štiri ure počivali v Ljubljani- ___ _ V naglem obrata smo ee spwtni n« Grobniško polj«, kjer nas J« dočakal vet no nasmejani tn gostoljubni šef taimofinje-ga letalskega centra, naš rojak Vllhar, M jna Je bilo takoj žal, da »i časa ** do Sušaka na kozarček pristne bakarske vodice. Komaj dve, tri besede smo se lahko zmenili. Sušak Je prepoln tujcev. Največ Avstrijcev im Cehov, nekaj manj Nemcev in drugih, življenje v njem, kakor pač t vseh obmorskih mestih. Za nedeljo pripravljajo posebno svečanost, ker bo krščeno novo letalo Spartan na ime »Su-tak«, enako naši »Ljubljani«. Prijazni oče frančiškan z ostalimi šestimi sopotniki me je zapustil, da sem popolnoma sam nadaljeval pot proti Zagrebu. Na obzorju »o po morski gladini rezali pamiki svojo pot proti solnčni Dalmaciji in puščali U seboj dolgo, razipenjeno cesto. Spet čez ska-le in čeri. Kilometrski števec se je ponovno zazibal med 150 ta 180 km, & vendar je videti vožnja silno počasna- šele ko do-hitimo kako večje mesto, ki mu od prejšnjega vemo razdaljo, moremo občutiti naglico, s katero hitimo proti stolnemu Zagrebu. Hribi postajajo položnejši in globoko pod seboj zagledamo Kolpo, ki si je v velikih vijugah izkopala svojo J>ot proti Savi. Nad Belo Krajino se Je vreme malo zjasnilo, da je bilo takoj lahko »poznati Stari grad nad Kolpo, Črnomelj in Metliko ki ždi v mali kotlfcnici, kakor lastavi«-je gnezdo v vdolbini nad kakim hlevom, še lepi viadukt pri Otovcu Je švignil pod nami a nato smo zavozili v Oblake, te katerih smo se iztrgaK šele čez več minut. Neka mravljasta veriga Je lezla pod n* ml po železni cesti. Po vagonih sod«* Je bil bral vlak proti Snšaku, ki »a bo dosegel šele proti večeru, ko bo naša ptica že davno počivala v ljubljanskem hangarju. Dolga, razčlenjena struga Save je napovedovala bližino Zagreba, ki J* ®ra", ma ni« mestnega na sebi. Kakor velika vas Je videti sprva in šele potem .počasi dobiva obliko, ki postaja vedno določnejša Za Zagrebom se razširja kakor ogromna božja dlan ravnica proti plemenitemu Tu rop olju in dalje proti Sisku, Broda ta Sremu. Nisem se mogel še dofero orientirati, ko so zadela kolesa zemljo in nas zapeljala tik pred lično aerodromsko postajo r Zagreba, M »o Jo šele letos dovrtill. Takoj m nami Je popularni Jarošenko pripeljal beograjskega »Spartana« z večino inozemskih potnikov, ki so v našem letalu takoj zatem nadaljevali svojo pot proti Gradcu im Dunaju. Za nJim Je odskakljal proti Borovn majhen civilni, d vose dežni! Bat'ov aeroplan, ki je nedolgo prej priletel te Zlioa. Letalo Potez, ki mas bo vrnilo Ljubljani, je moralo čakati, ker »o vremenske napovedi te LJubljane bile slabe. Deževalo je. V izredno udobni restavraciji so me silno začudile nizke cene. šef zagrebškega letalskega centra Atm-je Raspor Je silno prijazen In gostoljuben. Pojasnjuje to In ono. Tudi »Lojzetov« grob nam pokaže in hangar, v katerem počivajo njegovi razbdti rdeči deli. Rdeči od barve in tudi Čolnarjeve krvi... Slednjič se je javila Ljubljana s povoljnejšo napovedjo. Prekrasni Maksimir, ogromni zagrebški MirogoJ, vseučiliška Čalata, častitljivi Gornji grad in industrijska pred- _ ____ ntaJMiaiMifti Brežic Je bilo obzorje Jasno in tudi Kostanjevica oa« Je nasmejana še poodravtja-la, a nato so se oblaki vse boU zgoftftali in obljubljali neurje, ki nas Je tudi kmalu dohitelo. Malo neprijeten Je občutek, ko človek gleda, kak© v ozračju švigajo strele proti zemlji. Toda mirni, samozavestni pilotov obraz odžene vsako skrb. Končno, pr tonam, tudi strahu Je bilo malo. človek Je pa« «lovek, a pilot Je vedno vlfleti nekaj ve«. Vsaj v zrakn! Njiv, ki sm0 Jih prej gledali lepo razvrščene, kakor začrtane z ravnilom, ni bilo videti pod nami. Ugibal aem, kje Je Ljubljana, in premišljeval, če se borno srečno izognili strelam, pa se nam Je pred ljubljanskim hangarjem že zasmejal uslužni dr. Rape. Omenil je slabo vreme, pa je pilot odraahn.L Izognili bi se in čakali v zraku nekaj minut. Ni« ni večnega im tudi neurje ne V največjem nalivu s0 me pozdravile ljubljanske ulice, ki sem Jih bil pred tremi arami ss»pustil. Vladimir RegaT1y. okoi§t vo Pokrajinski zlet poljskega Sokotstva v Poznanju V bivšem pruskem delu današnje Poljske Je bilo prvo soklsko društvo ustanovljeno pred 50 leti v Inovraclavi. VkJjub velikim oviram, ki Jih Je pruska vlada svojim tedanjim polJsKkn državljanom delala vsepovsod, Je Imenovano društvo vzdržalo do vstajenja svobodne poljske države. Delovanje inovraclavskega Sokola je bilo tako močno in impulzno, da je nastalo kmalu še več drugih društev In sčasoma župe im zveza poljskega Sokolstva v Nemčiji, ki trna nedvomno zelo velike zasluge, da s« Je poljski živelj v tujem robstvu obdržal. V spomin oOletnlee tega znamenitega dogodka Je priredila poljska »okolsta zveza v Poznanju glavnem kraju nekdanjih pruskih provinc, velik pokrajinski zlet, ki so ee ga udeležile obvezno tri velike župe: štezijska, poznanjska tn pomore sa. Udeležili pa so se ga tudi zastopniki češkoslovaškega Sokolstva, jugoslovenski Sokoli so bfli na tej manifestaciji «astno zastopani. ziet sam se je obdržal 23. junija do L jufija. Kot uvod v zletne svečanosti je bila prirejena na predvečer slavnostna akademija, kjer Je bilo izrečenih tudi nekaj navdušenih govorov. Govorniki so poudarjali nujnost čim večjega slovanskega zbli-žanja ta sodelovanja. 30. junija Je bil na «!et!S«a lep nastop velikopoljske župe in razne tekme, glavni Kletni dan pa Je bil 1. Julij, ko Je skozi lepi Poznanj korakala velika sokolska po-vorka, ki Je štela 3396 članov in 1183 «la-nie v kroju. V sprevoda Je igralo 1 sokoi-Skih godb; 27S Je bilo zastav, češkoslovaški ki Jugosioveneki Sokoli so bili deležni izredno simpatičnih pozdravov vse poljske javnosti, kar Je znak, da si žele tudi bratje Poljaki najtesnejših stikov % ostalimi slovanskimi narodi. Popoldanski Javni na-stop Je bil relikolepa revija sokolskega dela, saj Je nastopilo pri prostih vajah in ostalem sporeda 5.960 telovadečih članov ta članic. izredno zanimanje Je vladalo »a skupne preste vaje «lanov ta €lani«, ki so bile določene za I. vseslovanski sokolski zlet prihodnje leto v Varšavi. Uspeh nastopa J« bil vsestransko zelo pomemben. Istočasno z »letom je poljska sokoteka zveza izvedla tudi medzletne tekme v lahki atletiki, ki so pokazale prav dobre rezultate. . . PcnuoJsM pokrajinski zlet Je Ml «ofera priprava za drugoletni nastop vsega poljskega Sokolstva v Varšavi. Sokol ▼ FoO° J® <*> priMW razvitja n»-taSčajsIkega prapora priredil dotoro uspel društveni javni nastop. Pozdravnemu govoru staroste br. Trošta Je sledilo slavnostno razvitje lepega naraščajsikega prapora, kateremu sta kumovala br. dr. Pavlin in s. Naglasova. Prapor je izvezla brezplačno požrtvovalna a Ožbaldova. Pri Javni telovadbi so vsi oddelki pod vodstvom vaditeljev dobro izvedli obvezne vaje. Dobro uspela orodna telovadba Je pokazala, da Ima društvo nekaj mnqgo obetajočih telovadcev. Prireditev Je bila zelo dobro obiskana. Javnemu nastopu, je sledila prijetna prosta zabava. Sokolu v Polja želimo mnogo uspeha in napredka pri nadaljnjem delu v telovadnici. Sokol v Grosupljem Je 8. t. m. proslavil lCTetmioo obstoja z Javnim nastopom. Obisk Je bil zadovoljiv. Telovadni nastop na letnem telovadišču pri Sokolskem doma je po kakovosti prekosil vse dosedanje društvene nastope. Omeniti moramo ljubko posebno točko moške in ženske dece ta ženskega naraščaja »življenje na travniku«, ki je Občinstvu zelo ugajala Pred zaključno skupimo, ki je proslavljala lOletnloo » državno himno (godba iz št Jurija) je pozdravil br. starosta goste in zastopnika župne oprave. Po končani telovadbi se Je razvila prijetna zabava s srečolovom pri br. Rusu. Vsem pa. ki so na katerikoli na čin pripomogli k uspebm iskrena hvala! Sokol v Zireh je imel v nedeljo 8. t m. javni nastop. Udeležila so se ga todi bratska 'društva iz Gorenje vasi — Poljaa, So-vodnja in Rovt V izredno močnem števila so brli zastopani tudi Dolenjelogatčand; prispelo jih j« okrog 80. V drugačnih okoliščinah bi nas v takem primera poset!« tudi bližnji Mrijčam. Nastop se je izpremenU v pravo sokoteko slavje in j® lepo uspel. Telovadni oddelki so biH deležni spričo skrbno izvedenih prostih vaj m telovadbe na orodja mnogo zaslužene pohvale in priznanja. Po tako lepo uspelem nastopu se je razvila v Sokolskem domu prijetna društvena zabava. ___ Sokol v Kranjski gori Tiho tn skromno na zunaj deluje maše sokoteko društvo. Zato pa Je njegovo notranje delo v vseh oddelkih vredno pohvale. To nam dokazuje vsaka njegova prireditev. Tudi nedeljska akademija je odlično uspela. Program sam je bil dobro Izbran in preštudiran, kar dokazuje, da Je vaditeljski »bor res vršil svojo dolžnost c vbo požrtvovalnostjo In idealizmom. Odlično in brez kritike so bile izvajane proste vaje ženske in moške dece, žensKega naraščaja ln članic. Ugajali so kuharski s svojo originalnostjo v gibih in oblekah. Vaje s sit! so bite prav ljubke, posebno še, ker Je bila ženska deca v narodnih nošah. Mnogo zanimanja so tudi vzbudile simbolične vaje članic »Za-bučale gore« ta vaje naraščaja z baklami. Na akademij! je tudi prvi« nastopil z .epo J pesmijo naraščajski mešani pevski abor. Skoraj neverjetno Je, da ga Je mogel br. Zavodnik v dobrih dveh mesecih taKo lz-vežfcati. članski pevski zbor obstoja že dve leti, a ni nastopil zaradi nediscipliniranosti. GodbeM odsek nam Je med vso prireditvijo nudil dovolj razvedrila s dobro moderno glasbo. S to akademijo Je Sokol podal obra«um svojega dela Uspel je in nas vse to Jako raduje. želimo samo, da bi doživel! še ve« takih prireditev ta da bi naš Sokol skoraj prišel do p"«tora©-ga doma, kjer bo šele mogel razviti vse svoje zmožnosti ta delovati v večjem ob-sega sa blagor domovine ta naroda Sokoteko društvo Križevei , s« T preteklem šolskem letu dvi^uto sad ono višino, ki jo je drnato v »d-irjih Štirih letih, kar pn&jo nasipa ta P£-reditve Skozi vse leto je telovadilo 18 Os* M raoftc ta 80 V tem leta ee je osnovala tudi vneta n*v Skega (11) ta vrerta ženskega (10) naraščaja. Vsi oddelki so dobili veselje do velikega sokolskeca dela, k čemer je mnogo pripomoglo soclarje v društvu, ki se je baš ▼ tem letu pojavilo. Naši telovadni oddelki so poeetili vse bližje nastope, na žurp-nem zlet a je bilo 30 telovadečih, kjer je dobilo društvo tudi drugo ma-to pri Štafeti. Prosvetno delo ie bilo takisto živahno. Društvo je uprizorilo 3 veseloigre s petjem, ki eo odlično uspele. Sprem 'j-al j« domači tamburaški zbor. Vse požrtvovalno delo društva je priznelo tudi oicrožje, ki je priredilo baš zaradi tega nastop v Križevcih. V bodočem leta pa bomo resno razmišljali o postavitvi lastne strehe. Nastop poljčanskega Sokola )s W1 r nedeljo. Pred nastopom je šel sprevod ako&i Pekel na telovadišče. Nastopili so vsi oddelki s prav lepim uspeliom, za kar gre zasluga naičelništvu m ostalim požrtvovalnim vaditeljem. Po nsstopu je pozdravil zastopnika župe br. Dojcinoviča in vse ostale br. staiosta France Lipovšek. Za njim je o pomena sokolstva govoril še župni delesrak Uspelo priredite* je zaključila prosta zabava, na kateri je vneto sodeloval sokolski pevski zbor. Razpis natečaja za novi kroj čsl. SokoBc prinaša zadnji »Vjestn k Sokols4cy«- Slavnostni kroj bo moral bati feak, da se ga bo labiko porabljalo tudi za jzlete, pripraven za poletje in zrmo. Za najboljši predlog "bo prva nagrada 2000 Kč. Predlogi v naravni veBkosti ali v modelih mora-jo bfti poslani nalašč v ta namen postavljenemu razsodišču najkasneje do 10. septembra, nakar bo razsodišče do 34. septembra odiločrJo, kakšen bo novi jzletna in slavnostni kroj 6sL SokoKc. V razsodišču bodo pofleg činitefiev čsL Sotooteh« zastopal strokovnih krogov, imetniki, zdravniki in drogi. Dosedanji kroj se je pri mnogih manjši in večjih tzleffvh izfeazai kot manj praktičen tn ni ustrezal. Zanesljivi ZEISSOV daljnogled sa potovanje, avto - šport In k**. Vodilna znamka mednarodnega slovesa Nedosegljiv po svojih optičnih vrlinah. Uporablja se lahko dolga leta, ne da bi se pokvaril. Nad 30 modelov od 4—18kratne povečave. Dobi se v vsaki boljši optični trgovini. Svrtrtraoi kstefar T-JH kr«plBg-:e<3, Mi. O-jrib-o^t1«. tr:;<\a 9. Te!«--23-500. Hišni posestniki! Prej, ko ts odločite svojo hišo popraviti tal prepleskati, zahtevajte cene najfinejših barv in lakov pri R. HAFNER SRka, Celovška cesta št. 61. ČITAJTE TEDENSKO REVIJO »ŽIVLJENJE IN SVET44! Lepa ogelna enonadstropna HIŠA v Ljubljani pod «ek> ugodnimi pogoji naprodaj. Plaffllo dSnotadl fahkov hranilnih knjižicah nmo dobrih zavodov. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6410 Zahvala« podpisana Olga lDmovee se najlepše zahvaljujem za izplačano pogrebnino, katero sem prejela v celoti od NAPREDNOSTI BEG. FOM. BLAGAJNE, MARIBOR Vsled takojšnjega Izplačila tn ko-lantnega postopanja »Naprednost« najtopleje priporočam. Ljubljana, dne 12. JoJlJa 1984. Olga Kfanovec, Borštnikov trg. itev. 1 6398 Eno In isto britvico morete na LJLLICRAP • BRUSU do stokrat tako poostriti, da brije kakor rova. Vrnem Vam denar v petnajstih dneh, ako ne bi ustrezala Cena Dtn 30.—. Po poštnem povzetju Din 34.50. Prospekt pošljemo brezplačno! PARISETTE, Zagreb, Praška 6. I proti kožnim boleznim Registrirano pri ministrstvu za socialno politiko tn narodno zdravje v Beograda. Ime z zakonom zaščiteno pod kontrolno St. 8407-9-10. Izdelovalec t LEKARNAR RRANISLAV MONDINI SLOVENSKA. BISTRICA (DRAVSKA. BANOVINA) Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 19SA ZAHVALA. Za vse mnogoštevilne Izraze sočustvovanja ob težki Izgubi naSe mamice, stara mamice in tafiče, gospe MARIJE ZEMLJIČ za vse obilo darovano cvetje, čfc. dnhcvSfttnl ta vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, prisrčna hvala! Zlasti pa se zahvaljujemo vsem g. doktorjem kirurškega oddelka javne bolnice, ki so Ji v težki bolezni ljubeznivo izkazovali Izrecno pozornost, takisto tudi vsem čč. sestram usmiljen kam. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. Frantl Mlsu za njegovo neprecenljivo pozornost in naklonjeno požrtvovalnost, s katero nam Je v teh dneh lajšal težko stanje. Ljubljana, dne 15. JaHJa 1934. 6413 Rodbine: ŽEMLJIC—VOLČIČ. ZADNJA MODNA NOVOST2 SVETOVNI $ L A G E R 19 3 4* MIXW- nepremocljiva doza za puder ........vsebuje x | ZAHVALA. Vsem, ki so z nami totm, izrazili ustno ali pismeno eo-žalje in ki so darovali prekrasne vence in cvetje, ko nas je zapustil naš predobri soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod JOŽE REMŽGAR kleparski mojster ln hišni posestnik izrekamo našo najlskrenejSo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, »Združenju kleparskih, vodov^ plin. instalacijskih, kotlarskih mojstrov«, njegovim stanovskim tovarišem, vsem cenj. odjemalcem ter vsem ostalim sorodnikom prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Jakoba v ponedeljek, dne 16. Julija 1934, ob %8. uri. V Ljubljani, dne 14. JUBJa 1934. 6403 ŽALiUJOd OSTALL - .v: s: IU27A DJNC OGLEDALO M OVČARJA CiGM&te mice /ITOZA PIHO OLOViCA hote/ CC/ALJ tVAJTA >NTX« doza Vam omogoča nemoten užitek in popolno udobnost pri kopanju — kakor tudi pri vsakem drugem športu, ker jo nosite s seboj na pasu in Vam ni treba iti po vsako cigareto, dinar, pudranje, uporabo rdečila itd. do oddaljene kabine. »NIX< doza pomeni dovršenost tehnike tn absolutno praktičnost, ker je — brez nepremočljivega koluta — zelo elegantna in pripravna za ročno torbico kakor vsaka druga doza za puder. »NIX« doza izpolnjuje Vaše davne želje! Dobiva se v vseh boljših prodajalnah te stroke za Din 180.—, tja, kjer je ni na zalogi, jo poSlje direktno s pošto glavno zastopstvo: „OMNIA", Zagreb, GnndnHčeva 8. Ako nakažete denar vnaprej, ne računamo vobče ne poštnine in ne omota, dočim stane doza po povzetju Din 195.— Po dolgem, mukotrpnem boja brsteSe ml*; dosti z zavratno klico je omahnil v preram grob odličen dijak, poln idealov m piemenitih načrtov, naš najboljši sin, brat, stric m svak, gospod absolviran slušatelj prava ljubljanske univerze Neprežaljnega rajnkega položimo k večnemu počitku to nedeljo ob 5. uri popoldne k njegovi zlati mamici in dvema bratoma dijakoma v rodbinsko grobnico pri Sv. Simonu in Tadeju na Sp. Brniku pri Kranju. Prosimo tihega sožalja. Sp. Brnik, Radeče, Kočevje, Buenos Aires, dne 13. julija 1934. Žalujoči oče, bratje In sestre t rodbinami: dr. Peter Jereb, Ivan Kalinšek in dr. Ivan Sajovic. 6413 C £ N E MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsatt oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—• Muli oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« JJ|n j _ y znamkah( odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Politehnični institut v Parizu Jngoslo venska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa slova S D>n. Najmanjši znesek 17 Dtn. Prvovrsten delavec sa d-elo pri Dotppe meschine ■in Einstechmesehine, dobi takoj službo. Ponudbe na naslov: Martin F r i š 5 i č, Zagreb, Vaška ulic-a 67. 18303-1 Dve pletilji dotro izurjeni, sprejmem takoj v Mostah, Predoviče-va ulica 14. 184*33-1 Poštena služkinja ra. vsa hišna dela, ki zr« malo k liha ti, dobi službo t gostilni. Zaloška cesta št. o., Ljubljana. 18530-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega d p' a/vca sprejmem takoj v službo. Hrana in stanovanje v hiši, plača po 6posnihn>osti. Mirto Zetorlč, Ruše pri Mariboru. 18476-1 Prodajalka katera bi prevzela loka! mesnih izdelkov, kavcije zmožna 6 do 3000 Di,n v gotovini dobi eiužbo. Po-audbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Kavcija«. 18479-1 Mlajšo kuharico fišcerr. Naslov v og^snem oddelku »Jutra«. 184S8-1 Mlado žensko prrkupljive zunanjosti, ki ime re^elje do gonilne —• sprejmem kot družabnico. za prevzem boljše restavracij« v trgu. Nauči ee la.hko tudi kuhati. Potreben kapital 6—10.000 D!ti. Hranilna knjižica tudi dobra. 17855-1 Fotografskega pomočnika fco) mladega, dobrem retušerja in operaterja išče fotografski atelje v trajno let.no in zimsko eiužbo. — Ponudbe z ozn« cenjeni zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« r>od značko »Foto-atelier 1627«. 18420-1 Kuharico in hišno 5šče.m proti fiksni p'ači in provziji. Ponudbe s sliko na og'as. oddelek »Jutra« por »Broj 100«. 18116-1 Pošteno postrežnico sprejmem. Predstaviti se je med 2. in 3. uro. Naslov v osrlesmem oddieku »Jutra« 185S2-1 Šiviljo Sa, obleke in perilo, iščem ne dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18487-1 Postrežnico ®č«m. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18516-1 Krojaški mojster T3 fedelovanje d a m s k i h plaSri'bi s'užbo / Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatična natakarice« 18392-1 Kovaški pomočnik dobi takoj mesto. Prednost s podkovsko šolo. Jože Medved, Zapuže p. Lesce. 18554-1 Spretno frizerko zmožno slov. in nemškega jezika, sprejmem v novootvorjen damski salon. Ponudbe s sliko na naslov Josip Herbst. brivski salon v Kočevju. 17889-1 Pletiljo siprejme ta.koj Uhan Marije, Dol. Toplic« pri Novem mestu. 18634-1 Dekle sneSno in mirno, sprejmem k 14 mesecev stari deklicii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18914-1 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta 15 »Tiho!« je tedajci zavpi) učitelj, in — tlesk! je zletel črnilnik Janku v obraz. Zakaj Peter je bil od strahu izpustil črnilnik, ta je pa čofnil Janku naravnost na nos, in črnilo se mu je curkoma ulilo po obrazu. Ovratnica, ovratnik in jopič, vse je bilo umazano. Podjetno dekle ali fanta sprejmemo za raznašenje mleka in dTugiih živil. Naslov pove oglasni oddelek »J iHra«. 18644-4 Kuharica k&tera bi želela nastopiti službo takoj kot gospodinja pri starejšem gospodu, starost 25 do 40 let in zdrava, naj se javi pismeno ali predstavi na domu. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 13651-1 Stalno službo in vso oskrbo dobi, kdor posodi v industrijsko podjetje Din 50.000 v svrho povečanja iste. — Garancija vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Industrija«. 18685-1 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 11 Din. Učenko pridno in pošteno takoj sprejmem. Ponudbe pod »Takoj 20« na oglasni oddelek »Jutra*. 18533-44 Brivskega učenca inteligentnega, zdravega in vestnega sprejmem. Predstaviti osebno. — Kreufcz, Sevnica. 18496-44 Krepkega vajenca z dobrim šolskim uspehom, poštenega, sprejmem v trgovino "mešanega blag« na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do trgovine«. 18249-44 Mesar, vajenca sprekneim. Neeov v oglas, oddelku »Jutra«. 18378-44 Učenca spreimem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18560-44 Vajenca za splošno ključavničarstvo s stanovanjem in hrano pri starših sprejme Lavrenčič, Polian-ska c. 42. 18516-44 Natakar, vajenca s primerno šolsko Izobrazbo takoj sprejme restavracija Grand hotela »Union«. 18610-44 Klepar, vajenca sprejme proti takojšnji plači Matija Jankovic, splošno kleparstvo. Rimska cesta 19. 18625-44 Vajenca za tapetniško obrt takoj sprejme Avgust Kobilica, tepetmiife in dflkorater v Ljubljani, Dvora kov« u'l. 3. 18&26-44 Vajenca e primerno šolsko izobrazbo, za p u š k a r s k o obrt sprejme Albin Šifrer, pu-šker na Gosposvetski cestii v Ljubljani. 16820-44 Službe išče deseda 50 para da ve* i Din za Šifro aU da-ianje naslova 3 Din NaJ-manlfti Tnenev 19 Olo Avstrij. učitelpca ki ima veselje in ljubezen do otrok, stara 25 let, išče primerno mesto. Ponudbe dh oglasni oddelek »Jutra« pod »VerlSsslich uod ehr-lich«. 18006-2 Knjigovodinja-korespondentinja z večletno prakso v Srbiji in na Hrvatskem, išče službe pri večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaupna«. 18104-2 Trg. pomočnica izurjena v špecerijski trgovini, zmožna kavcije — išče službo. — Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomočnica«. 19676-2 Postrežnica pridna »n poštena, z večletnimi epričeva li,_ išče zaposlen je za takoj a M _ pozneje. Gre tudi kot hišnice. — Ponudbe ne oglasn". oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna poštena 98«. 19598-2 Starejša oseba revna, teobražena. prosi ze službo. — Isvežbama v vseh delih, ročnih in šivanju. vešča slovenskega in nemškega jezite. Gre proti nizki plači. Na Veje izven Liubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifno »Zanesljiv« 1957«. 18600-2 Barvarski mojster z dolgoletno prakso na Poljskem (okral Lodz) za volneno, polvolneno in bombaževo prejo, — blago v kosih, umetno svilo, barva v vseh čl-stotah (Naphtoirot. In-da.nt.hren. Alizarln) v preji in X-v*tencih. išče službo. Ponudbe pod »L. O « na ocl. oddelek »Jutra«. 17411-2 Pošten mladenič ®če mesto avto-aprevodmii-ka. Škofi lene Alojzij, Sto-žioe št. 54, poŠta Ježice. 18679-2 Gozdar absolvent 3. letnika meščanske in dveletne gozdarske šole v Mariboru, z enoletno prakso, vojaščine prost, želi službo v gozdarski ali lesni stroki. Sprejme vsako primerno zaposlenje. — Ponudbe na ogla«, oddeleik »Jutra* pod »Zanesljiv«. 18354-2 Kovač avtogenskl varilec, nno-ž<*n tudi JrHučavnl^ar-sklh del. išče 7n.r>osiit-ve. Cent. p^niKlbe na ckj-I odd. *Juti-aod »S*mo večletna ' Sevala«. 18621-2 rMričkanosen posel odstnmlm za Din 10.000. Primerno za v=akoofir. Ponudbe 7, Hismko pro-jrtm na osriasni (v^^plek »Jutra« pod »Odstop 10.000« 18647-2 Dekle k# je ife služilo, išče Va-kršntoVoiln eliiSbo — neir«'« v kiiMn^. remi. pnmid?»e na: M. K., &v. LovrerK- rin Pohorju. 18682-2 Ekonom - šafer vešč vseh penog gospodarstva. posebno v vino-in sedjereji. z dolgoletno prakso, samsfe' «todei'a-vec. želi primemo nemeščenje s 1. avgustom. Cenj. po-nndhe ne podružnico Jutra v Mariborn pod »Ekonom« 18:99-2 Trg. pomočnica zmožna tudi poslovodstva, išče 6lužbo — naijlraje ne Štajerskem ali Gorenjskem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18462-3 Natakar z znanjem jezikov, reprezentativen. išče nemešče-nje. Cenjene ponudbe oa podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija*. 18475-2 Natakarica izvežbana z osebno pravico želi mesta izven Ljubljane. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra* pod »Uljudna«. 18534-2 Sobarico marljivo dekle, ki m tudi krojiti, išče Kuknljetv-ič. Vidovec kod Veraždina.. 17572-1 Mlad fant star 17 let, s štirimi raare-di gimnez.ije, brez staršev, želi kakršnokoli nameščeni«. Naslov pore oglasni oddele>k »Jutra.«. 18390-2 Mizarski pomočnik mlad, s svoj™ orodjem, išče kjerkoli službo. Naslov pove oglasni oddelek »J uitra«. 18432-2 Galvanizer ki ima poleg teoretike 6-letno prakso, išče službo. Zmožen je urediti tudi novo galvanizacijo. — Alojz Ahtig, Gotovlje-Žalec. 18414-2 Prodajalka i dobrimi spričevali, poštena in pridna, dobro izurjena v mešani stroki, želi kjerkoli nameščenje. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18461-2 Vpokojenec sprejme mesto hišnika, oskrbnika, reiporterja aH dostavljata. Naslov v ogl. odddeliku »Jutra*. 18504-3 Kot gospodinja iščem meeto pri inanjSi družim. Pomid.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 100«. 18312-2 Službo skladiščnika šoferja ali kaj sličnega za takoj aH pozneje Išče mladenič volaščlne prost, zmožen kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten ln pošten«. 18551-2 Gospodinja želS mesto pri starejšem gospodu v L!uM;e.ni. Na plačo ne ref ^ktira. Dopise n« og'asmi oddelek »Jutra« pod »Osamljena vdova 50«. 18503*3 Urarski pomočnik zanesljiv, ki je že odslužil vojake, išče službe. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 18548-2 Zaslužek rieseda 1 Din daveK 2 Din za šifro ali dajanje na slova • Din. Najmanjši znesek 19 nin Velik zaslužek brez lastnega kapitala nu dimo vsakomur, posebno na deieJdl Dopise i znamko za odgovor na: Pereson, Ljub Ijana, poštai predal 307 166-3 teseda I Din. davek 2 Din 'A šifro ali dajanje na ilova 5 Din. Najmanjs' znesek 17 Din. Dtjafc) 13 Dtn J. Čehova šoferska šola za poklicne šoferje in htiu-ter je, Tyršev® oest-a 36 — garaža Jugoauw>. 134-4 Sprejem v enoletni tečaj za otroške vzgojiteljice ln negovalke traja do 15. avgusta 1934. Kol-kovane prošnje je vložiti pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater ln dece v LJubljani. — Natančnejše informacije se dobijo pri upravi zavoda dnevno do 12. ure. 18529-4 Potnike mašite in ženske, sprejmem Dober zoslužek! Ponudbe na naslov: »Espress«. Du-ga Resa 84. Za prospekte in informacijo poslati 3 Din. 18417-5 Kupim Beseda 1 Din daveK 2 Din za Stfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Smrekovi storži, želod itd. Dobavitelji vagontiih pošiljk simrekoviih in jelkovih storžev, želoda in divjega kostanja, naj taikoj pošljejo svoje naslove pod »Bksport 1934« na oglasni oddelek »Jutra« — in naj sporočijo katere največje količine bi zamiogli letos dobaviti. 18315-7 Naš uspeh je naša reklama! Ant. Rud. Legatov enoletni trg. tečaj v Mariboru Začetek dne 9. srrptcmlbra. Vpisovanje dnevno od 1(1. (Jo 1&. im od 6. do U. 7 — Slovenska ulica štev. 7. Učni pnogrenroi breiziT>'nčm>. 18684-4 Potniki Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika potmika — iavežbanega v vseh poslih in dotoro vpeljanega. iščem za večji mlin ra Bačke. za dravsiko ba-oov-.no. Ponudbe ne poštni predal 21, Celje. 18400-5 Kopal, banjo in peč novejšega sistema, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasna oddelek Jutra pod »U-išulinski samostan« 18154-7 Portretni objektiv ev z kamero za atelje, povečevalnik, večje zrcalo, otomano in druge predmete za obrt ln dekoracijo ateljeja kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Atelje«. 18586:7 Kupim železen štedilnik in telefon. Grašek, Gledališka 4. 18646-7 Knjige Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znese1' 17 Din. Valvasor I. in H. izdaja — ter Opalograph naprodaj, tudi na odplačevanje. Debel jak, Maribor. Trstenjakova 6. 18411-Č8 Prodam Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Novo opravo za de-likateso hi špecerijo ti trdega lesa. ugodno proda A. Terčon v Kranjn. 18340-6 Rabljeno avtomobil, pnevmatiko proda A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Tvrševa cesta 1 18385-6 Nudimo Vam za majhem denar dobra oblačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 133 2 Michelin plašča nova, 710X90. prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18537-13 5 nožev za štancanje malih pepirnatih vrečic prodam zelo poceni. Vprašati pri Kaučlč, Maribor, G avni trg. 18482-6 4 oleandre velike in lepe poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18406-6 3 cvetoče oleandre lepo zreščene. in 4koleeni voziček naprodaj na Vodovodni C. štev. 86 (želcznišfke hiše). 18453-6 Štedilnik dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18466-6 Mala tipa hladilnika a la frig:dair. malo rabljena — radi odpotovanja v inozemstvo naprodaj. Dopise pod »St. 13« na ogl. oddelek »Jutra«. 18440-6 Damsko zlato uro za 200 Din, in otroški voziček za 100 Din prodam. Jurčkova pot 55. 18574-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, proda Škaibar. Galusovo nabrežje št. 7/IH. 18314-6 Plinski štedilnik sta.r. dobro ohranjen, proda Dragičevič, Novi trg 511. 18543-6 Železne stopnice za7ite, poccn-i naprodaj. — Znpn"! urad Sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani. 18584-6 Prodam ca 50 m železne poclnje-ne cevi 4 cm. nadalje 4 hrastove kadi a 15 hi. ter 6 sodov a 30 hI, ev. zamenjam za vino. Ponudbe pod »B. M.« na oglasni oddelek »Jutra« 19549-6 Gostilniška oprema stoli, mi:ze. steklena omaTa Itd. takoj nap-odaj. Po-izrve »e v LjtrViani. Zaloška c. št. 7. 18553-6 Trieder-Zeiss povečava 18 X, skoro nov, predam. Tntv-reseoti naj se javijo pod »Prvovrsten 'daljnogled« na ogl. oddekk »Jutra«. 18577-6 Otroške vozičke najnovejše modele, v vseh modmih barve,h, dobite najceneje edinolie pri tnrrdki M. Tomšič, Sv. Petra c. 52 18588-6 Fotoaparat Voigtlander Berghell — 9X12. F. 1.45 s samopro-žilom ln vsemi potrebščinami, skoro nov — ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18540-6 Moško kolo in sokolski kroj dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 18595-6 Vrtne stole «'oilirve, poceni preda Tribuč. Glince. Tržaška e. 6. telefon 2605 18916-6 Ako Vam je do zdra.vja Vašega otroka — kupujt* samo nove otroške vozičke katere dobite po zni-žanilh cenai v tovarni otroških vozičkov Kucler & Co. Celovška cesta štev. 28 — poleg pivovarne »Omion« 18693-6 Otroške vozičke hi kolesa kupite poceni in Cndi oa obrok« pri S Rebolj 4 drug, Vošnjekova oHos 4. 84-9 Radi selitve naprodaj: omar« za obloke, m:dA 1 nin davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na *lov8 5 Din. Najmanjši mepelr r)ln Na Jesenicah tik tovarne se proda ali da v najem lepa delavnica, pripravna za vsako večjo obrt. Naprodaj so tudi razni stroji. Vprašati pri Sablatniku, Jeseni-ce-Fužine. 17948-17 Foto-atelje z hmentarjeim in aparatom vred oddaim. — Naha;« se 6redi mesta in je dobro vpeljan. Celotna 6tavh« je sposobna tudi za laboratorij, zdravniški paviljon ali manjšo mirno industrijo. Naslov: Novak Albin, Maribor, Glavni trg 18. 18477-17 Trgovino stipoznano, zaradi rodbinskih razmer oddem v na-iem. Eventuelno vzemem družabniika (oo) od 300.000 dinarjev naprej. Ponudbe pod »Resno podjetje« ne Trg. gremij, Celje. 18493-17 Trgovino in gostilno pri farni cerkvi med lep'm poljem in vinogradi odda v najem Gera Ivanuša, Sv. Miklavž pri Ormožu. 18341 il7 Restavracijo »Sava« v Tacnu s tujskimi sobami, oddam v najem ali prodam po znnenni eemi. 1844il-17 Kapital Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova o Din. Najmanjši enesek 17 Din. Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore RudoU, Ljubljana, Gledališka uUca 12. — Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 18045-16 Knjižico Celje4e mestne aii Krške občinske z am « n j a m za Kmeisko ljubljanscke oko-iice. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro ►K. C. K. 75.000«. 18206-16 Kmečko posestvo krasno, v Beli krajini prodam z a v 1 o g o Mestne hranilnice v Novem mestu. Hadl, Novo mesto. 18350-16 Bančne vloge akcije, vrednostne papirje kupuje in prodaja Praznik St., 'Zagreb, Samostanska-Varšav&ka 6, telefon 28-33 18304-16 Hranilno knjižico Mariborske mestne, z vlogo 330.000 Din prodam proti gotovini najboljšemu ponudniku. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 220.000«. 18365-16 Hranilne vloge veeh bank kupujemo ta prodajam« najugodneje ta točno. Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ulica ŠU 6/IL trt. ta ter. 3838. Za odgovor priložil« 3 Din v znamkah. 179-16 Denar takoj! Kupim vloine knjige: Ba-noiviaisk« hranilnice (Južno-štajerske) Celj«, Okrajne hranilnice, Konjice, Okrajne hra-nHnioe, Slov. Bistrica, Okraj, hranilnice. Slov. Gradec. Ponudibe na Hin-ko Sax, Maribor, pod »Hi-uo«. 18497-16 Družabnika za ievoz plemenitega lesa v inozemstvo, s kapitalom 100.000—300 000 Din išče domač« podjetje t dobrimi inozemskimi zvezami. Sodelovanj« pogoj. Ponudibe na oglasni oddelefk »Jutra* pod »Izvoz«. 18895-16 Prodam knjižice Kmetske posojilnice Din 10.000, Praštedlone Din 30.000. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« — pod »Kmetska — PraStedlo-□M. 18648-16 Hranilne knjižice Posojilnice v Radovljici, kupim. Ponudbe 11« og'as. oddelek »Jutra« pod š:fro »Radovljica*. 18543-16 Bančno knjižico »Kmetski hranilmi in posojilni dom« kupim proti takojšnjemu plačilu. — ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »32.oi*W. ,18402-16 Knjižico Kmečke k n p i m. Najnižje poudbe pod »Din 50.0CK1« na oc:.i<>. oddelek »Jutra«. 18143-16 Hranilno knjižico St. Jernejsike posoj^nšce. z vlogo 160.000 Din. prodora najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na og'as. oddeleik »Jutra* pod šifro »Takoj gotovina«. 18.V;!l-16 3—5000 Din posojila iščem. Ponudbe na ogWnr oddelek »Jutra« pod šifro »Točno vrnem«. 185fi646 Posojilo na prvo mesto na 2 hiši v LJubljani. 220.000 Din. Iščem, 160 000 Din je lahko v knjižicah, ki se vzamejo za polno ceno proti odplačilu. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvo mesto«. 18565-16 Vložno knjižico Mestne hromilimee ljubljanske, 100.000 Din. kupim proti gotrtvinri. Ponudbe rn o^r'ns. oddelek »Jutra« prd »Din 100.000«- 18590-16 Družabnika (co) s 60.000 Din sprejmemo k brezkonkurenčni tekstilni stroki. 50°'. dobiček. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Svila« 38608-16 Ureditev dolgov sodne ln Izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, Izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovske-obrtne Informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno konce-sljonlranl komercljalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica številka 7 'I. Kapital naložite varno ln viso-korentabilno potom moje pisarne. Družabnike za dobro idoča podjetja z ln brez sodelovanja sprejmem. Kredite nabavlja koncesijonir. komercljalna pisarna ZAJC LOJZE, Gledališka nI, 7,1. 18658-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 18696-46 20.000 Din išče za tri mesece dobra industrija. Event. sprejme t udri družabnika. — Ponudbe na oglas, oddeleik »Juaa« pod »Zelenje«. 18992-16 Za hranil, knjižice (manjše vsote) proti polno vrednosti dobavljam prvo-vnaaio sveže meso na dom Ponudb prosiim na oglasni odidelefc »Jutra« pod šifro »Jamstvo*. 18691-iliJ Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, kupuje in prodaja hranilne knjižice, drž. vrednostne papirje itd. po najugodnejših cenah. (Din 3—. znamk za odgovor.) 18688-16 Lokali Ueseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro &11 dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več trg. lokalov v Mariboru oddam. Pojasnila daje Forde Spila-r, Maribor, Prešernova 27. 17835-39 V mestu oddam 230 m' velik, lep ta svetel lokal z vpeljanim električnimi tokom za pogon in razsvetljavo, plin-om in vodo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno*. 18373-19 Hiša 10 min. od tramvaja v Ljubljani, nova, južna lega, 3 sobe. kuhinja, pritikllne, vrt ln kos hriba, za 90.000 naprodaj. Vknjižba Kmetske 26.000.—. Ponudbe pod »Ličen dom 00« na ogl. oddelek »Jutra«. 18545-20 Kompletno pletarno najbolj« vpeljano, z 9 različnimi stroji, v Maribo -u ugodno prodam. D- a vniia je vsled svoj« veliikor.ii pripravna za poveča,:: obrti. Dopise na podružnico »Jntra« v Maribora poti šifro »l god na prilike«. Gostilno rin.hro idočo, najraje v :n-diistrijskem kra:u Dramske doline iščem proti takojšnjemu pa,:u. Genovefa. Herič. Radehova^Sv. Lenairt — Slov. gorice. 18247-£L9 Speceriju trgovino ugndno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38426-19 Livar, delavnico m veliko skladišče pripravno tudi za deia.M-ti:oj>. odda v najem Goiofr, Sišlka, Jemejeva štev. 47. 38456-19 Iščemo lokal na Sv. Petra cesti aH kaki drugi prometni c<¥tr„ Ponudbe z natančnim oosl-finni lokala in najemnino na ■"glasni oddelek Jut.n* »Lokal«. 18457-19 Lokal primeren ze vs3,ko obrt, enosob. stanovanj© ta.koj oddam. Ponudbe ia oglas. eddt'<-k »Jutra* prid. »Po dogovoru«. 1845i'-,!® Pekarna na zelo prometnem k-er® takoj ne p-«viaj. Pmnnidbo ne podružnico «Jut.ra* v Celju pod značko »Okolica Celja«. 18474 ,T9 Opremljen trg. lokal skladišče in stanovanje odda takoj v najem Streias v Škof j i Loki. Mestni tng št- 31. V Wk0 in je trafilva 38439-» Mlekarno- zajtrkovalnico mdi bolezni oddem. — F*o-nudbe na oglasni oddel efc »Jutira* pod »Lepa točka*. 38509-19 Delavniške prostore za kovinski ohnat, "■.^■■em za takoj ali tudi praneje. Ponudbe na oglas, oddeoefk »Jutra« pod šifro »Kovine* 18561-39 Urarsko trgovino 35 let staro, radi selitva takoj prodam. — Dopise pod »Eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra« 18507-19 V Zagrebu prodam po dogovoru radi starosti zelo dohsro> obstoječo čevljarsko obrt (lokai) z vsem inventarjem. Prilika za začetnike poceni. V poštev pridejo Slovenci. Pismeno ali osebno: Postolarska radiona, Maksimirska uL 69, Zagreb. 18508-19 Špecerij. trgovina dobro vpeljana, na prometni točki v Ljubljani, radi družinskih razmer takoj z inventarjem na prodaj. — Naslov pri g. Petkosig — Ljubljana. Stari trg 4. 18563-19 Trgovski lokal lep in svetel, v pasaži »Viktorla*. Alelksandrova e. št. 4 oddam s 1» a-vgusilom Poprrašani v prvem nadsar. isto tam. 18507-3® Gostilno prodam Velik promet, sijajen zaslužek in dobra investicija. Ponudbe pod »Gostilna« na oglasni odd-»Jutra«. 18623-39 Lep lokal takoj poceni oddam. Informacije na Starem tngu 15, Ljubljana. 1S6O0-19 Prodam kavarno na prometnem kraju. Visoka rentabitoost. P«nndl.e pod »Kavama« na oglasni odidelet »J u,'«ra«. 16633-19 Specerij. trgovino prodam. Točka dobra. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod — »12.000«. 18641-19 Lokal in pisarno s predsobo oddam na Tvr-ševi (Dunajsikd) c«6fl št. "35 18659V.9 Gostilna i lepvmi prostori, na ze?o P"ometn,i točlfci blnz-u Maribora, redi bolezni naprodaj. Naslov pove podružnica »Jutra« v Meriboni. 18683-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Hiša s prav dobro vpeljan o gostilno v Mariboru, z lepimi lokeli, elektriko, plinom; l«piji vrtom se z inventarjem vred poceni proda. Dopise pod »Rentabilnost« na podnritoioo »Jutra« Barib« v 18*782» v JUTRO« št. 160 15 =Vedel ja,-15: VII. 193* V neposredni bližini Splita tik ob morju naprodaj krasno, z vseh strani ograjeno posestvo i že dozidano viio v enem njegovih zemljišč, z napeljano elektriko in vodo. Imetje ima obliko Setverokot« in je od dveh sta mi obdano od morja, im« lepo orejene obalne terase. pristanišče !ukobren. Posestvo je zelo primemo za gosposki dvorec, ali za zgraditev več gosposkih vil. — Zelo p-iklad>no tudi ta postavitev hotela, pensiona ali sa na torija. Za pobližje informacije se obrnite na agenturo Pero Kučer, Split Markantunova ulica št. 7. featera agentura po-š'je r^s-ri:m reflektantom na za-tudi fotografske po. gnetke imetja. 18338-20 NAŠE PREPROGE IN PERZIDANCi so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Hišo i; leip'03 vrtom itn vsem ko'mfo-r«m, v najlepši legi ™ Mlrjii prodam. Na s . odpove ogasni o-ldelek Juitra 18364-20 Hišo z vrtom poceni prodam. Podgorr St. "!8, J. an:. St. Vid pri L.'«ib-18531-30 Enostanovanj. hišo hišo Tifcoknprirtlčno, center mesta U ubija ne, prodam ali d<-.m v najem. Naslov v oc (i«wm oddelku »Jutra«. 18473-30 Hišo * dobro id-očo pekarno, oh d-žavrni cesti, t. meso-ski-iri 'ti gostilniškimi loknl-i. A orale zemljišča, prodam 160.000 Din. »Ka.pid«, Goeooska nI. 28. 17604-20 Dvostanovanj. hišo pripravna tudi za lokal, na jivometnem kraju v Spod->v! Šiški prodom. Posredo--cnlci izključeni- Naslov v .isnem oddelku »Jutra«. 18368-20 Vila v Ptuju |Wi del se laifrk" f/Iača z ■rložno knjižico), dalje drn-it».% posestva, trgovske hiše. T-ncgradiniSko posestvo blii-mesta, so naprodaj. — Agentura Prchler, Ptuj. 1S366--20 Hišico z vrtom fv-^- gotovini prodam. — Podutik St. 32. pošta Vič. 18388-30 Lepo gostrlničarsko posestvo l Tfi1 poslopji, ob .prronet-nr cest: sred; -rosi, kjer je tudi avtobusna postaja — predam. Ponudbe na poštno Ježfče Pristarva 1. 18401-20 Gostiln, posestvo •i dobro idočo gostilno, pri Jesenicah ugodno prodam. Naslov r>ove oglasni oddelek »Jutra«. 18405-20 Stanovanjska hiša pekarno in prodajalno na prod« j v mestu. Pojas-ii.ia d«.je Brišeik, Gospo-■veteka cesta 4. 16024-20 Hišo t neposredni okolici_ Ljubljane kupim v ceni do Din :00.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 60.000 Din«. 18463-20 Hiša v Hrastniku enodružinska, z vrtom, blizu kolodvora po nizki ceni naprodaj. Ponudbe na po d-ružnic-o »Jutra« v Celju pod značko »Udi/ona«. 18636-20 tU v Hrso v mestu ali bližnji okolici Ljubljane ali Oblja za ceno do 80.000 Din kupim. — Ponudbe pod •>Gcvovina« na ogl. oad. ■> Jutra«. 18564-20 Vogalno stavbno parcelo v Koleziji vodovod, elefctrifta. poceni prodam. — Pojasnila daje Reuižgar, Zetjensfka ul. 11-al; Stari trg iS. 1^-20 Celo novo hišo s 4 sobami; kopalnico ta v6em komfortom oddam e 1. avgustom. Polzve se v Zibertovd u'.;«ci štev. 30. 18577-30 Parcela za solnčenje (Weekend1 naprodaj — isto slovensko-nemška zbirka knjig. A. Petrič, Opekarska cesta 29 18671-20 Dijaške sobe .e.seda 1 Din davek 2 Din šifro ali dajanje na -lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Za dijakinjo m. razr. gimn. Iščem stanovanje z vso oskrbo blizu Poljanske ceste. Ponudbe s ceno. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 18542-22 Dvosob, stanovanje s pritiklinami oddam _ 1. a.vgus;a po nizki ceni 1 do 2 osel j« m. Prlstov._ Hrenova ulica 12/1. 18519-21 rfeseda 1 Din davefc 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj^ eneseS ''i Din. Dvosob. stanovanje g kabinetom im prf't;ilkla-nami za avgust, Kčon. Ponudbe pod šifro »solidna stranka« na oglasni oddelek »Jutra«. 18487-21« Stranka 3 oseb išče čedno in zračno stanovanje 2-3 sob, kuhinje in pritiiklin. — Ponudbe na o^as. oddelek »Jutra« pod - ■ - 185S5-31/a >S;ainost«. Stanovanje vsaj 3 sob s pritiklinami išče mirna stranka za november. Ponudbe pod »Boljša stranka, tocnl plačnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 18500-21a Boljša stranka brez otrok Išče za november stanovanje 4 velikih sob s kopalnico in pritiklinami po možnosti v zgornjem nadstropju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurni plačnik«. 18581-21a Lepo stanovanje dvosobno s posebnim vhodom, par-ketlran-o. oddam Pod Rožnikom c. XII., številka lil. 18520-žl Enosob. stanovanje oddam, pri drugi postaji-cestne železnice, na Glin-ca-h, cesta XIII/9, mesečno 200 Din. 13522-21 Trisob. stanovanje v Slomškovi ulici oddam za avgust. Več pri kamnoseški industriji Vodnik v Kolodvorski ulici. 18438-3! Podstrešno stanovanje dvosobno. na Sv. Petra cesti št. 54 takoj oddam stranki brez otrok. 18527-31 Opremljeno stanovanje za dva (sobo in kuhinjo z opremo in posodo) poceni: oddam na Mirju - Blčevje. Svetlo, solnčno im mirno. Pojasnila ee dobe Cesta v Rožno dolino 14. pritličje. 18501-23 Dvosob. stanova«?« s kuhinjo, vsemi protikli-nami in porabo vrta. s 1. septembrom odda (Krim v St>. Šiški, Knezova ul. 35. 1S513-21 L Državni uradniki, častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti. SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG SKLADIŠČE ZAGREB, GUNDULIČEVA UL. tieeeae M' par«. davet t Din »a Sltro »11 aa ;anje naslova 3 Lila -nanJS:. unesel! IS otn Sobo čedno in zračno, s poseb-aim vhodom, oddajn boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18333-23 Solnčno sobo na mirnem kraju sredi mesta oddam solidni stalni osebi. Naslov povo oglat, oddelek »Jutra«. 18328-23 Hišico z vrtom ▼ Kamniku prodam. Naslov n o" asnem oddelku Jutra 18447-20 Dvostanovanj. hiša poceni naprodaj. Vas Brdo j-.. 94, pošta Vič pri Ljubljeni. 18515-31 Kupim hišo *« daleč i/d tramvajske pro-jc proei St. Vidu. Ponudbe na or«sm oddelek »Juitra« pod šifro »Kmečka« 18506-20 Enesob. stanovanje iš6e gospod. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ped »Samski«. 18523-21/a Dvosob. stanovanje s nredsobo. kuhinjo in Dritiklinami. vse pod enim ključem, iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »čisto stanovanje«. 18634-21a Hišo z gospodarskim pcslop-v Ljubljani aa okolici kupim. Pogoj elektrika in plin. Ponudbe z opisom in ceno pod »Obrtna delavnica« na oglasili oddelek »Jutra«. 18583-20 Stavbišče za vilo na Bledu V 2elečah na Bledu z razgledom na Jezero in vse planine proti severu prodam stavbišče za vilo v izmeri 3519 m2 ev. tudi v manjših kosih. Ponudbe in event. vprašanja je staviti na pi samo dr. Modlc Ivana, odvetnika v Ljubljani. Tavčarjeva ulica št. 5 do 25. julija 1934. 18502-20 Dvosob stanovanje s pritilkl ine mi oddam 6 1. sn-eustom manjšii strelki. Vprašati v Podmllščnkovi mik 33. 18486-31 Dvosob. stanovanje e pritiklinami, lepo. prenovljeno, oddam na Gasilski cesti 8. 18575-31 Trisob. stanovanje s kopalnico, krasno, oddam s septembrom v vili za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra«. 18568-21 200 Din enosobno parketlrano stanovanje, pritličje, ves komfort in vrt. Babnik, poleg ljubljanskega pokopališča (Kumar ja). 18573-21 Na Lopati pri Celju oddam brezplačno stanovanje zakon-cema brea otrok. Prednost imajo stalno nameščeni delavci aH upokojenci. Pojasnilo daje Boro-vič Celje, Miklošičeva 2. 18667-31 Enosob. stanovanje oddam od raislkn' os eba m . — v oglasnem oddelku »Jutra«. 18678-31 Sobo s kuhinjo in priitikilinomi oddaim s 1. avgustom v Klmnovi ul. Ul Dve sobi parketirani, eno veliiko in eno manjšo, obe s sepa-r. vhodom, s skrbno postrežbo ugodno odd»m takoj ali s 1. avgustom v Kolezij-ski ulici 31/1. 18421-23 Opremljeno sobo separirano. oddam solidnemu gospodu s 1. avgustom na Domobranski cesti 15/11 18423-23 Opremljeno sobo event. tudi z 3 posteljnima, s posebnim vhodom, parketom, elekiriiko in 2 okni ca ulico, v I. nadstropju, sredi mesta oddam takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18389-23 Opremljeno sobo I. nadstropje. Poleg univerze oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogias-nem oddelku »Jutra«. 18526-33 Sobo oddam gospodu 1. avgusta Gledališka 12, levo. visoko pritličje. 18528-28 Veliko sobo prari K. Jurman, Selen-burgova ulica. 18662-21 Trisob. stanovanje v vili, s plinom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom ali kasneje. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 18633-20 Enosob. stanovanje v prltličjnj oddam e 1. avgustom, eno pa 6 1. septembrom. Istotam sprejmem t-udii sostanovalko. Kiosovo št. 159, šliška. 18681-21 Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam za 1. avgust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18587-21 Sobo Rvitilo im zračno, s Trepalnico. blizu opere oddam takoj j-'ti s 1. an-gustom. Gledališka u^ štev. 7/III 18555-33 Sobo leipo op-emljeno. v centru mpsta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18552-28 Sostanovalca sprejmom v zračno sobo B prostim vbodom. Florlje.n-ska ulica štev. 171. .18569-23 geseda I Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 11 Din Avtomobil veriga se Je Izgubila v Topni arski ulici. — Najditelj naj se javi proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 18556-28 Dopisi beseda t Din davek * Uin ih šifro ali dajanj* na nova S Din. Najmanj* snesek 30 Din Znanja želi zakonu varan, z m a.šo ^Otšpodičli« ali isto vaia no. Dopise na oglasni od deiek »Jutra« po« »Diskjet-neot zajamčena«. 18535-24 Opremljeno sobo s hra.no" oddaim 1 ali 2 gospodičnama, ozir. gosj>odo-ma. Istotam naprodaj posteča. Soklič, Karloviška c. št. 26. 18558-33 tanovanje Večje posestvo s piodnim zemljiščem za vinogradništvo in sadjarstvo in dobrimi gospodarskimi poslopji, kupim. Obširne ponudbe z opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večje«. 18498-20 Vilo z zelo veliko parcelo, ki je pripravna za vse, takoj ugodno prodam v Ljubljani. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 18489-20 Vinotoč-bufet na zelo prometnem kraju Ljubljane zelo ugodno takoj oddam — tudi proti bran. knjižicam. Velik promet zasiguran. Ponudbe na ogas« oddelek »Jutra« pod »Velik zaslužek«. 18443-19 Hišo s trg. lokalom v večjem mestu 3'toveniije prodam. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Plodonoeno«. 18535-20 Hiša na Bledu v bližini pošte s petimi sobami in vsem pritiklinami poceni naprodaj. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Center Bled I«. 18611-20 Lepe solnčne parcele v Koleziji G«rblčeva ulica ln v Linhartovi ulici naprodaj. — Vprašati pri K. Jurman, Selenbureova nllca. 18661-20 ?-eseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Na križišču centra Ljubljane oddamo ta 1. avgust v 1. nadstropju komfortno stanovanje, obstoječe ia 5 velikih sob in 2 kabinetov. Primerno tudi za poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17883-31 Trisob. stanovanje v no-nilšča, oddam s 1. avgustom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18603-23 Separirano sobo e parketom in elektrik.o od dem Naslov pove og'aemi oddelek »Jutra«. 18650-23 Separirano sobo v centru mesta takoj od dam. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18640-33 Prazno sobo prostorno, s prostim vho-dinim itn souporabo kopalni ca oddam v Livarski ul. ! 18613-23 Prazno sobo s centralno kurjavo, na Miklošičevi cesti oddam Naslov pove oglasni od delek »Jutra«. 18674-23 Kateri plemeniti gospod bi posodil iuaoii gospodič ai za kratek čat 500 Din Cenjen« ponudbe na I«>-družuico »Jutra«., Maribor pvd šifro »Hvaiuiu« ljune. z en«. 18485-34 Katera gospodična dobro aituirana med 17. hi 35. letom z gotovino 10.000 Din natprej bi bila pripravljal)« poročiti ii-obiažentga. 24ietuega in 180 cm visokega gospoda sigurno službo in mesečno plačo 2000 Din. Fotografij« pogoj! Vdova z enim otrokt-ui ni izključena. D<»pi*e na podružnico »Jut-ac Maribor p-.«l »Zakon«. 18180-25 Privatna uradnica boljše rodbine, želi ii_ia.nja drž. nrradnikom a'i trgovcem. starim 40—50 let. Ponudbe n« ogasni odde-'ek »Jutra« pod »Znanje«. 1S4CS-25 281etna uradnica ilobra gospodinja, e 30.000 Din gotovine, 1600 Din mesečne plače in opremo, želi poročiti inteligenc« — samca a i vdovca. Dop:s? na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nc-veraka«. 18419-25 Starejšega gospoda iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p°d šifro »Poročiti«. 18557-35 Samostojna šivilja boljša, želi resno znanje_ e •jO—45 let starim drža™!m uradmikom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tajnost čaftna zadeva«. 18513-33 Zagrebški Slovenec uradnik, stalno nameščen, želi dopisovati z gospodično ali vdovo do 28 let zaradi poznejše ženitve. Ponudbe pod »Srečna bodočnost« na ogl. odd. »Jutra«. 18636-25 Obrt eseseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje ns *lova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din Pozor! Kateri mizarski mojster razpolaga z obrtnim listom — katerega odkupim po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod značko »Mlad mizar«. 18352-30 Znake za društva v vseh velikostih ln barvah izdeluje Herkules, LJubljana, Poljanska c. 42. 18517-30 Informacije beseda I Din davek 3 Din Slfro ali dajanje oa «lov« 5 Din. Najmanlfr znespti 17 Din Na Grossglockner vsak teden vozi a.vtopod jetje Juvan. Kranjska gora — Cena za osebo 250 Din Informacije daje M. Juvan v Kranjski gori. . 182 Glasbilu Poroke in ženitve se h ver in slojev posredujemo najdiskretneje ter ze-lo uspešno. Obiščite nas po nim zaupanjem. Imamo izborne partije za že-nitev in priženitev. Prospekte raz^KHšiljamo proti v posla t v i 10 Din v poštnih znamkah. »Fides«, Zagreb, Tkalčičev« 4. 18409-24 Beseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400— prve avutovne fabrikate BO sendorftr, S'eiuw»y, F0r meb«n'ka. PrvJaj* jih n ključno »odnt vx»edenec .0 bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beetbovaove ulice). Citre Novodobno ig:auje M cltre poučuje po Grun»aldo.v: metodi Emil Mesgol's — Jurčičev trg 2/U. 18570-36 Kovčeg-gramofon Hls Ma«ters Vois. skoro nov, 30 novih plošč — ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18541-26 Bencin-motor za žaganje drv, 10 HP, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18539-29 Klavir dobro ohranjen, z mo£~ jn pan, K-akon-vki nos.jp 1.-. il 18020-iC Kromatično harmoniko no-vo, pod po'ovi">o c<-ti«> proda Cig'ič. M.f-cr >rz — Liu.bljo.nc. Triton. harmoniko Kucler. nemško, prvovrstno Drodam Pumpo za vodnjak. Kupim moško kolo. Miran C?ore-lec, Škofljica. 18670-26 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dalanle ne slove 5 Din Najmanlš) znesek 17 nin Jabolčnik Ali ste se že prepričali, da se lz Jablusa naredi izvrsten jabolčnik brez naravnega jabolčnlka po navodilu gosp. dr. I. Vošnjaka. Pišite na »Jablus«. Prane R e n i e r. Podčetrtek. 18505-33 Nove mlatilnice vsr.h vrst, m.Vvne domače 'i7dd«ve, nudi po komku-rMičulh conah Anton Krtm-žar. strojno po>J jetje, št. Vid nad Ljubl.a.no. 18579-^ 2 šivalna stroja z dolpiniii dolničti po-m.n:r„i 1500 d:narjev. — Ponudbe pod »Vila" Mira« na o^asn-1' oddelek »Jutra«. 18I92-.S Vila 5 min. lz Kranja odda 4 sobe za 10 Din dnevno od postelje. Ponudbe na oglasni oddelek j Jutra« pod »1002«. 18624-38 Penzion na Pohorju Prvovrstna Irana z vso oskrbo 30 Din. Nara^mo kopališče V Rad^-m. L<*ga solnčna, fzVtno izhodišče, krasna okolica. Cenj. letovišča r jem se p-:iporoča eo-stilna in m«?arija Jtikob Grešnik. Pn^Vii-c — pošta Sv. Lovrenc na Pohorju. 18357-38 Aleksandrovo otok Krk Restavracij« in i:»varna M. Orlic. Dob^a kubi-nj«. vrt. tera«-a in k-gl j Išče. popoj-na penrtja z idravtilško takso 50 Din. 18! Letovišče Poieg železniške postaje 8t. Vid p-i Stični na Do-;^n:skem Vam nud.i gost i'r a Rudo! f K ro^rr ec na jbol j S i odd-h. Na razpolago več družinskih tujsk:h sob s souporabo kopalnice in te o-fona. Kuhinja hi postrraTr.i prvovistna. IVeg go«t:;ne se nahaja smrekov gozo s krasnimi' sprehodi — b-e« vsu-kego p-ahu. Celodnevna oskrba 25 Din. 18130-38 20.000 kg sena prvovrstikega. sladkega — zdravega. poni»d:te tv. Ce-hiin. L hib! ja na. Wo!fr.va u3. št. 1.11. 18613-33 Vrednote. Besed« 1 Din davek 2 Din za Slfro al) daiani* n«» slova 5 Din N^- nrianJšt znesek 17 r-.n Srebrne krone staro zlato in srebro k o p o j e rafinerij« dragih kovin » Ljubljani. Ilirska »lica Stev. 36 — vhod ii Vidovi« nsk» ceet« (pri gostiln M hžica). 70 Vsakovrstno zlato kupuje f>o najvišjih cene h ČERNE — juveiir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata — Maribor, Orožnova ulica 8. 230-35 cieseda 1 Din davek 2 Dtn sa Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pletilni stroj št. IS, 100 cm, 4 nitovodi, znamke Popp. mulo rabljen, brezhiben, ugodno prodam. Hrenova ulica 8. Ljubljana. 38582-29 Motorje na vpojni plin od 30—100 Ks, ležečih Diesel motorjev pernih lo-komob;', mlinskih valjarjev. iščem nujno proti gotovini. Tehnične opise io ceno poslati na naslov: H:«-ker, Novi Sad, Srem-ska 4. 184-58-29 Zahvala. podpisana Virant ilarija se najlepše zahvaljujem za izplačano pogrebnino, katero sem prejela v celoti od NAPREDNOSTI REG. POM. BLAGAJNE, MARIBOR Vsled takojšnjega izplačila in ku-lantnega postopanja »Naprednost« najtopleje priporočam. Ljubljana, dne 12. julija 1934. Na Brezjah po ugodni ceni oddam ra čas počitnic lepo kmečko h;šo s 3 sohami. kuhinjo in vrtom:. F-eltb 24. 1S4G0-SS Razno,: Ueseds 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din. Virant Marija. 6398 €ELJS«ft TDVfiBHft KtfflSfl III SLADfl priporoča svoj izvrsten in Primaslad, ki ga dobite stalno in vedno svežega za ptujski okraj pri trgovcu HINKU KREFTU v Ptuju v Ljubljani pri trgovcu FRANCU KOLŠKU, Dunajska c. 47 v Mariboru pri J. PEČEČNIKU, Frankopanska 23. ki krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENEK Ljubljana VII v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Kurja očesa NijVrtj&e wr~lstvo proti kurjim očesom »OUvin« je (BtM D>b!le v lekarMV drogort-jab tli c« -«vri osi b tvor-aicr m glsvBt-ga skladišč* Ouva.He »e »mar^dbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Poročim takoj damo, katera me reši denarne zadrege. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« p>xl »Bodoči državni uradnik«. 18594-24 Tri mlade tujke temipe.ra.mentt»e, žel« avantur. Dop»e e sliko n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »E-Ve-Ma«. 18601-2* Veverica! Vztrajaj im oprosti. Vsenwi je kriv« razdalje! Kratek klavir nov, črn, moderen, kr«-son glas, poceni prodam. Dobrajc, Maribor, Tattou bachova 31. 18181-2« Klavir 1500 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18490-26 Kratek klavir za učenje, cena 2300.— Din. in razno pohištvo naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18576-26 Črn klavir dobro ohranjen, naprodaj. Jfaslov v ogaenem oddelku »Jutra*. 18tff9-26 Mlatilnico i dvema čieBiloma in široko mlatilnico na poravnano slamo, z enim č.šč«njem. obe montirani ua kolesih m prevažanje, zelo poceni prod« Anton Kremžar. St. Vid nad Ljubljano. 18580-29 Centralna kurjava kurjenje z vročim zra kom do 1230 m'- prostornine, pripravna za male tovarne, društvene dvorane. Ponudbe na oglasni oddelsk »Jutra« pod »Kalorija«. 18544-29 v-, .-t" -.- • - . -• ' -.-. - '^-1 Rabljene mlatilnice še d->bro ohranjene poceni proda A»ton Krem žar. Si. Vid nad Ljubljano. 18578-29 V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je za vedno zapustil nad vse ljubljeni, skrbni soprog in oče, gospod FRANC VREČEK posestnik in mizarski mojster Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Podgora št. 35, na župno pokopališče v št. Vidu nad Ljubljano. Podgora, dne 14. julija 1934. žalujoči ostali. V svrho skupnega življenja Išče starejši, zdrav samec inteligentko s srčno omiko. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskreten 68«. 18669-24 Beseda 2 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanjši eneeek 80 Din. Državni uradnik želi poznanstvo 7. izobraženo samostojno damo, staro od 34—38 let. Z«že!jena bujna črno'ask«, srednje velikosti, nad 68 k». — Dopise na podrui. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Cr-nolask« 68«. 18359-35 Samski srednje starosti, se zaradi prevzema posestva želi poročiti z gospodično s primerno gotovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetnik«. 18690-25 Osamljen gospod srednjih let. posestnik, lesni trgovec ln gostilničar. Išče simpatično gospodično ali gospo, ki Je zmožna voditi buf?»t. Potrebno nekaj eotovl-ne. Poznejšn ženitev nI izključena. Ponydbe na oglas, odd »Jutra« pod »Takoj Javiti«. 18593-25 PlM Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki tragične smrti našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka in strica TOHIE ■!|1!i!»hi se vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, ki so ga tako bogato obsuli s cvetjem in spremili v tolikem številu na njegova zadnji poti, kar najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo profesorskemu zboru trgovske akademije v Ljubljani za vso očetovsko skrb ob priliki nesreče in za udeležbo pri pogrebu, nadalje vsem pokojnikovim tovarišem za njihovo požrtvovalnost m veliko ljubezen izraženo zlasti s postavitvijo spominskega kriza na kraju nesreče s korporativnim spremstvom na njegovi zadnji poti in za ganljivi poslovilni govor g. Verovška ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se nadalje društvu »Sokol« v Grahovem za častno spremstvo, njega starosti učitelju g. Globokarju za tople poslovilne besede, kakor tudi pevskemu zboru »Društva kmečkih fantov in deklet« pod vodstvom g. B. Mercine za lepe žalostinke. Vsem in vsakemu posebej naša prisrčna hvala! m .... ,..,„» i cli liii i lijiji 1 iiiii 9 6413 Grahovo pri Cerknici, dne 15. julija 1934. Užaloščena rodbina Alojz Krajčeva. L. VVolfi: 47 4*arragaii Roman »In kaj dela?« »Nekaj je izumil, nekaj zelo važnega. Zdaj gradi model, ki bo menda te dni dogotovljen. Toliko razumem, da gre za lahki motor, a več ti ne vem povedati, Ana.« »Ali ga pogosto vidiš?« »O, da. Časih večerjava skupaj. Prav za prav je tega oče kriv. Po Garraganovi izpustitvi je želel, naj se nekoliko zavzamem zanj.« »Oče je tako dober.« Nikoiina ie zaslutila podsmeh in kratko odgovorila: »Da, zelo dober je.« A takoj nato se je skesala svoje osornosti in vprašala: »Ali ne bi želela videti Garragana, Ana?« »Ne. Cernu?« »Ne razumem te.« »Kai je v tem nerazumljivega?« »Ljubila si ga,« je nežno dejala Nikoiina. Anin obraz je za spoznanje potemnel. »Da, to je bilo.« Pogled, ki ga je uprla v sestro, je bil tako zvedav, da ga Nikoiina ni mogla prenesti. »Zdaj sem stara devica in sedim v svoiem skromnem gnezdu; našla sem svoj mi.r.« »Tako strašno vdano govoriš, Ana.« »To je samo spoznanje, Nikoiina. Človeku, ki hoče najti trohico sreče, se odpirata dve poti. Prva, ki vodi kvišku, je v tem, da se dv gneš tako visoko nad oblake življenja, da se ti zdi ves širni svet pod tvo.imi nogami scvrknien otroški vrtec. Tako visoko bi se bila tudi jaz upala poleteti z Garaganom, Nikoiina. Druga pot je pa tale: spustiš se kar naravnost v tisti majceni vrtec in se tam vgnezdiš v kako brazdo, tako da sveta sploh ne vidiš! V taki brazdi zdaj ležim in sem zadovoljna.« »To je zelo pesniško — « »Ne motiš se, Nikoiina, zakaj te lepe besede je zapisal Jean Paul; a poti, prvo 4otom, e«mo z uporabo mojega avstrijskega patenta svojega trpljenja in nadlog. Brezplačno iti neobvezno predvajam zdravljenje v eledočih krajših: Beljak (Villach): v hiši goetilne »kmmt ma glnivrnem t.rgu< v nedeljo, 22. julija od 8.—2. ure. Rosenbach: v hiši hotela Matecto-ig: v ponedefjeik, 213. julija od 8.-2. nre. Spilje (Spielfeld)-Strass: v hiši gostilne Kas«hl v Špiljn: v eoboto, 4. aivgusia od 8.—2. ure. Radgona (Radkersburg); v hiši hotela »Kaiser von bi3terreiktAPIBQ8fi t« ABC Ljubljana Medvedova ul. št. 8 Telefon 2444 Priliko nudimo vsakomur, da najbolje vnovči vse svoje predmete, katerih ne potrebuje. Prodamo: Kolesa, motorno kolo s prikolico, trgovsko oprave, Wertheim blagajne, kavarniški inventar, vseh vrst pohištvo in slike, starinsko avbo, peč za kopalnico, plahto in izložbene omarice, radio aparate, gramofone in tako dalje. VELIKO ZNIŽANJE CEN Dajemo na znanje vsem gg. zdravnikom, da smo znatno znižali cene svojim izdelkom, da bi s tem ustregli tukajšnjim odjemalcem. Potemtakem stanejo v lekarnah med ostalim: 1 originalna steklenica Sirolin »Roche« sirup zoper vse vrste obolenj dihalnih organov Din 36.— 1 originalna steklenica Toni-kum »Roche« sodobni robo- rans.........Din 38.— 1 steklenica Digalen »Roche« klasično sredstvo za srce Dfn 30.— 1 zavojček Allonal »Roche« sredstvo za pomirjenje in uspavanje.......Din 28.— V zavojček Isacen »Roche« milo sredstvo za čiščenje z zanesljivim učinkom .... Din 22.— 1 zavojček Sedormid »Roche« sredstvo za pomirjenje in uspavanje.......Din 32.— 1 zavojček Saridon »Roche« odlično sodobno sredstvo za ublaženje bolečin .... Din 20.— „Slavija" d. d., drogerija na a eliko. Novi Sad. Zastopstvo tovarne F. Hoffmann — La Roche & Co. A. G., Basel 2, Švica. (Oglas reg. pod S. br. 14036/1934.) Citajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 ZA SONČENJE priznano najboljša NATIS TEKOČA k&EMA u Za LETOVIŠČA priporočamo veliko zalogo FLANELASTIH ODEJ blaga za posteljno perilo in brisač (frotirk) po zelo ugodnih cenah R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU" LJUBLJANA Lin garjeva ulica — Pred škofijo K 51 „ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JESE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Vlago v stanovanju hišno gobo ter vse slične nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno potom specijalne izolacije stavbno podjetje Hugon Schell, Ljubljana 7 MA URE RJE V A ULICA 29 TELEFON ŠT. 21-91 Zahtevajte neobvezno strokovnjaški pregled In proračun. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za InaeratnJ del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.