Poštnina plačana ▼ gotovini Leto X, št. 256 m Liubljand, petek 1 novembra 1929 Cetva 2 Drn LJubljana, 31. oktobra. Te dni bo objavljena uredba o ustroj-stvu banskih uprav in sredi meseca novembra bodo menda bani s svojimi pomočniki in referenti že prevzemali posle od velikih županov. Do 15. novembra mora biti tudi pripravljen prenos premoženja in poslov oblastnih in okrajnih samouprav na banovine. Kdor ve, kako kompliciran je prehod iz enega upravnega sistema v drugi, kako težka in težavna finančna in gospodarska vprašanja se pri tem pojavljajo, ta naravno ne bo pričakoval, da začne nova banska mašinerija takoj prvi dan gladko funkcijonirati. Zlasti velike tež-koče bodo v onih banovinah, ki so sestavljene ne le iz delov raznih dosedanjih upravnih, temveč tudi gospodarskih in pravnih področij in pri katerih se bodo pojavile povrh še prometne težkoče. Dravska banovina je v tem oziru precej na boljšem: frikcije vsled spremembe upravnega sistema ne bodo velike, kulturno je banovina enotna in tudi_važ-na gospodarska in socijalna vprašanja so skoraj za vse kraje enaka. Vendar ie smatrati, da je trenutek, ko stopi nova Dravska banovina v življenje, naravnost zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj naših domačih prilik. V bodoče ne bo več izgovorov, da nam nerazumevanje drugih onemogoču-je ali kvari reševanje domačih problemov. Postavljeni smo na lastne noge ln bomo morali dokazati sebi in državi, kaj znamo. Nič bi ne brlo bolj radostno za nas vse in za celo Jugoslavijo, ako bi se Dravska banovina pokazala v polni meri doraslo velikim nalogam, pred katere je postavljena. Res je, da čakajo na rešitev težki problemi in da bo tempo reševanja v mnogem odvisen ne le od dobre volje in sposobnosti, temveč tudi od sredstev in pa od načina, kako se bo gospodarilo. Metode bivših samouprav, kjer ie kot zadnja instanca le prepogostokrat odločal strankarski interes, so odstrašu-joč primer, kako se tudi najboljša zamisel lahko pokvari, ako se pri praktični izpeljavi stvarnost in obči interes mora umakniti drugim ozirom. Le v splošni solidarnosti dela bo mogoče zmagovati težavne probleme naše ožje domovine. Ni jih malo, teh problemov, ker je gospodarski sestav naše banovine kompliciran in se mora pri nas voditi politi-' ka kar največje skladnosti med obema navidezno si nasprotujočima pravcima ekonomskega razvoja: kmetijskim tn obrtniško-industrijskim. V okviru, ki nam ga daje obča državna gospodarska politika, je dano mnogo prostora, da se dosežejo zdravi in trajni uspehi tako za povzdigo kmetije, kakor za razvoj obrti in za procvit industrije. Vprašanje raci-ionalizacije gospodarskega obrata in ž njim v zvezi problem vzgoje kmečkega in obrtniškega naraščaja bo treba skrbno proučiti in krepko zagrabiti Sistematično bo treba nadaljevati delo na elektrifikaciji naše banovine, ki je poleg drugih predpostavk danes eden od glavnih pogojev za naselitev in razvoj industrije. S tem v zvezi bodo naraščale socl-jalne naloge, katere moramo rešiti, da čim največ delovnih sil sigurno in trajno zaposlimo v domačem gospodarstva ter povzdignemo splošni življenski stan-dart, ki edino mora dvigniti tudi intenziteto kulture in civilizacije. Dva problema pa stojita kot najaktualnejša pred nami. Dravska banovina se vedno bolj razvija v tujsko-prometno deželo in tujski promet postaja vedno bolj važen del narodnega zaslužka in dohodka. Promet na naših železnicah, a posebno tudi na cestah vedno bolj narašča. a ceste so od leta do leta sla-bejše. Pred nekaij leti so slovenske ce»te še slovele kot najboljše v državi, danes deloma že daleč zaostajajo za mnogimi v Srbiji in na Hrvatskem. Cesta je v dobi avtomobila zopet postala enakovredna železnici. Toda dosedanji naši cestnogradbeni sistemi so že davno zastareli. Treba je moderno grajenih, tlakovanih, asfaltiranih glavnih cest. kakršne že nekaj let gradijo vse evropske države, celo naša siromašna soseda Avstrija. Za nekatere zveze je ta potreba silno nujna, ker bo sicer cestna mize-rija začela katastrofalno vplivati na ves naš gospodarski položaj. Prva naloga naše banovine bi moral biti, da si napravi velikopotezen cestni program ter ga prične takoj izvrševati. Evropska in ameriška praksa je že davno preizkusila, da se ceste ne gradijo iz tekočih sredstev, temveč da je investicija kapitanov v cestne gradnje najplodnejša investicija. Prvo posojilo naše bamovine mora biti veliko cestno posojilo! Najnujnejša skrb mora veljati tudi ureditvi železniških prometnih zvez. Maribor kot pravni center se je umaknil Ljubljani, ki je postal upravno središče velikega teritorija. Sedaj je treba naglo in energično poskrbeti, da bo to središče tudi iz vseh strani banovine lahko dosegljivo. Danes veljavni prometni red pa je tak, da morajo rotjaki rz severovzhodnih delov banovine zamuditi tri dni, ako hočejo v Ljubljani en dan posvetiti svojim poslom. Tri sto Jugoslovenov v Primorju aretiranih Iz neznanega vzroka so začele fašistične oblasti v masah aretirati primorske Jugoslovene Trst, 31. oktobra r. Včeraj so fašistične oblasti docela nepričakovano aretirale odvetnika dr. Mirka Vratovi-ča, bivšega predsednika društva »Edinost« za Istro, bivšega tajnika tega društva Frana Ivanušo in dijaka trgovske visoke šole v Bariju Mihovila Bra-damanta. Vsi trije so bili snoči prepeljani na tržaško prefekturo. Deloma že včeraj, večinoma pa tekom današnjega dne so bile izvršene po vsej Istri še nadaljnje aretacije, tako da je zaprtih skupno nad 300 Slovencev in Hrvatov Kaj je vzrok teh aretacij še ni znano. Na tržaški prefekturi odklanjajo o tem vsako informacijo, italijanski listi pa ne smejo o aretacijah ničesar poročati. Vse kaže, da gre za novo akcijo fašističnega režima. Že pred puljskim procesom se je govorilo, da bo zaprt vsakdo, kdor bi le z eno samo besedico ali kako drugače pokazal, da se ne bo strinjal z obsodbo. Najopasnej-še in najnezanesljivejše osebe so fašisti zaprli že pred procesom. Ko pa so spoznali, kako neugoden odmev je našel puljski proces v vsem svetu in kako ogorčenje je izzval tudi pri lastnih podanikih, so očividno sklenili, da sežejo po represalijah. Zato so sedaj za- čeli kar v masah zapirati ljudi, ki so »nezanesljivi«. Ves čas od puljskega procesa dalje so bili vsi vidnejši Slovenci in Hrvati pod nadzorstvom, ki so ga izvajali karabinjerji in miličniki. Na odlok od zgoraj so se začele sedaj aretacije. Med prebivalstvom v Istri vlada silno razburjenje. Nihče ne ve, česa dol-že aretirance. Splošno se pričakuje, da bodo mnogi brez zaslišanja in razprave deportirani, da sploh nihče ne bo vedel zanje. Svojcem je najstrožje za-branjen vsak poset pri aretirancih, ki so natrpani v tržaških in puljskih ječah. tako da niti ni več prostora za nove aretirance, ki so jih začeli internirati kar po vojašnicah. Kolikor se je moglo izvedeti, so nekateri areti-ranci obdolženi, da so bili v zvezah z justificiranim Gortanom, drugim so podtaknili razne letake in brošure, na podlagi katerih bi jih radi sodili zaradi veleizdaje. Trst, 31. okt. r. Kakor se zvečer dozna-va, so mnogoštevilne aretacije v Istri v zvezi z lepaki, ki so se zadnje dni pojavili po vseh istrskih krajih, tudi v italijanskem delu Istre in na katerih je bil velik napis »Slava Vladimirju Gortanu — smrt fašizmu!« Tragična smrt dveh zagrebških detektivov Bila sta umorjena v izvrševanju svoje službe ~~ Dva druga policista sta ranjena Beograd, 31. oktobra. AA. Ministrstvo notranjih poslov je izdalo danes naslednji komunike: Uprava zagrebške policije je poslala, opiraie se na važne podatke, dva svoja agenta. Josipa Keca in Josipa Bana, v tvornico Siemens pri Zagrebu, da ji pri-vedeta Ivana Babica, ki je bil uslužben pri tej tvrdki kot šofer. Ko sta agenta našla Babica na dvorišču tvornice in se legitimirala, je ta brez besede pograbil za revolver in oddal po en strel na vsakega agenta, ki sta bila oba zadeta v prsi. Nato je Babic pobegnil. Josip Kec je svoji rani takoj podlegel, dočim je biil Josip Ban prepeljan s težko rano v bolnico. Policija je odredila zasledovanje za irbeglim Babičem in poslala, misleč, da je pri nekem svojem prijatelju, agenta Mito Tremskega in policijskega stražnika Blaževiča v stanovanje mehanika Mate Hraniloviča, ki ga pa ni bilo doma. Ko pa sta ga kmalu nato opazila pri vhodu v stanovanje, je Hranilovič spo-znal policijska organa, hipoma segel v žep ter oddail strel na agenta Tremskega, ki je bil na mestu mrtev. Zatem je ranil stražnika Blaževiča z drugim strelom in pobegnil. Danes je bil Hranilovič aretiran in zaprt. Tiralica za Babičem Zagreb, 31. oktobra, n. Policijska uprava v Zagrebu je izdala danes opoldne naslednjo tiralico: »Babic Mio, rojen G. septembra 1903 v Novi Bukovici, srez' Slatina, sin Josipa in Barbare, neoženjen, rimsko - katoliške vere, po poklicu šofer, doslej stanujoč v tvomici Siemens, je ubil danes 30. oktobra ob 18. v tvomici Siemens v Cernomercu detektiva Josipa Keča in težko ranil detektiva Josipa Bana, izstrelivši na vsakega po en strel iz pištole kalibra 9 mm, zatem pa pobegnil neznanokam Osebni opis Babiča: male rasti, dosti razvit, obraza okroglega, oči črne. lase črne. brke črne podrezane. nege ima v obliki črke O, oblečen v kožnato p.»no-šeno suknjo sive barve, jahalne hlače, nogavice do kolen, s športno čepico. V slučaju, da se izsledi, se prosi, naj se isti aretira in v spremstva privede k tukajšnji policijski upravi. _ Upravnik policije dr. Janko Bedekovič.« Nova teritorijalna razmejitev gospodarskih zbornic Izenačenje teritorialne pristojnosti zbornic za TOI z banovinami — Nori zakon o zbornicah bo uredil tudi vprašanje uprave in sistema zbornic Beograd, 31. oktobra p. Na pobudo raznih trgovskih, ob/tnih in industriiskih zbornic se bo prihodnje dni vršila v Beogradu konferenca zastopnikov zbornic iz vse države, na kateri bodo razpravl ali o novi te-ritorijalni razdelitvi zbornic. Glede na novo upravno razdelitev države na banovine je bila namreč z več strani izražena želja, da bi se tudi teritorijalna kompetenca zbornic uredila tako, da bi se docela krila z ozemljem banovin. Za dravsko banovino to ne nride mnogo v poštev. ker obsega Zbornica TOI v LjubFani že sedaj vse ozemlje dravske banovine. Pač pa ;e to vprašanje važno za ostale banovine, koiih meje se ne skladajo z mejami banovin in bo treba ponekod bržkone premestiti tudi sedeže sedanji,i zbornic za TO-T odnosno ustanoviti Nova upravna ureditev bo zahtevala tudi velike spremembe v administrativnem aiparaitu ie to seda v dravski banovini, alf pa ločene za vsako panogo posebej. Vsa ta vprašanja bo treba v kratkem rešiti, ker bo sporedno z nastopom banovinske uprave treba izenačiti i sistem i način uprave gospodarskih zbornic ter razpisati nove volitve. Enajstletnica nase mornarice Beograd, 31. okt. Danes je naša mornarica na svečan način proslavila llletnico svojega obstoja, odnosno 11 obletnico dneva, ko so na naših vojnih ladjah zaiplapolale jugoslovenske zastave. Posebno velike svečanosti so se vršile v Splitu in v Novem Sadn, kjer se je vršila mornariška svečanost ob navzočnosti admiralitete in generali, tete ter mnogobrojnega občinstva. Amerika vrnila ukradeni diptihon Washington, 31. okt. A A. Včečaj so ▼ Clevelandu rzročrli jtrgoslovenskemu poslaništvu iz zagrebškega Kaptok ukradeni diptihon. Tako se je tudi pri tej priliki izkazala plemenita poslovna morala ameriških zavodov. Obenem so bile ponovno poudar-Jene .js^reTie simpatije, ki jih goji veliki ameriški narod napram Jugoslaviji. Vlada republikanske koncentracije v Franciji Clementel bo sestavil vlado brez sodelovanja skupine Marina in Maginota ~ Razdelitev ministrstev Pariz, 31. oktobra s. Senator Clementel, ki mu je poverjena sestava francoske vlade, se je danes nepretrgoma posvetoval z zastopniki raznih strank in si, kakor poročajo, zagotovil v novi vladi sodelovanje onih strank, ki bodo predstavljale veliko republikansko koncentracijo Proti vstopu v Clementelovo vlado so se izrekli samo desničarski zastopniki Marinove in levičarji v Maginotovi skupini. Med dobro informiranimi političnimi krogi že kroži lista Clementelove vlade, v kateri se navajajo kot ministrski predsednik Clementel, minister financ Cheron. Po mnenju nekaterih pa bo najbrže Cheron prevzel tudi ministrstvo zunanjih zadev, ker žele radikalni socialisti, da bi ostala tudi v bodoče smernica Briandove zunanje politike obvezna za novo vlado dočim pa bi Briand prevzel ministrstvo za pravosodje. Dalje se navajajo kot nairesnej-ši kandidati za ministra prosvete in pouka Durrand. Steeg za vojsko, Tar-dieu za mornarico in Danielou za kolonije. Poleg teh bodo vstopili v Cle-mentelov kabinet najbrže še: Hesse, Puys. LavaHe. Queille, Ricaulsy, Lau-rent-Eynac. Martin, Roustan in Serre. Polom desničarskega plebiscita v Nemči ji Ker se je vpisalo v plebiscitne imenike samo 3,750.000 upravičencev je izvedba plebiscitnega postopanja propadla - Mučen odmev med desničarji Berlin, 31. oktobra d. Včeraj zvečer ob 6. je bilo zaključeno 14 dnevno vpisovanje v plebiscitne imenike za desničarski plebiscit proti ratifikaciji Youngove reparacijske pogodbe. Uradno poročilo o poteku plebiscita, bo izdano šele 6. novembra, ker je štetje vpisnikov te.inično zelo otežkočeno. Gotovo pa je že sedaj, da je plebiscit propadel, ker se je vpisalo kljub vsej žilavi propagandi in agitaciji desničarjev vsega skupaj nekaj nad 3,750.000 glasovalcev, dočim je bilo potrebno za izvedbo plebiscitnega postopanja najmanj 4,124.000 vpisnikov. Ta polom plebiscitne akcije ie silno neprijetno odjeknil v vrstah nemških nacionalistov. katerih nekateri so že pričeli dol-žiti voditelja nemške naciionalne stranke liugenberga, da je nastopil s to akcijo prehitro ter s tem neizrečeno škodoval nemški r.acijonalni stranki, ki je pri zadnjih volit- vah zbrala na svojih kandidatnih listah preko 4 milijone glasov brez ostalih desničarskih skupin, ki so sodelovale pri propagandi plebiscitnih imenikov. Posebno katastrofalen padec nemških na-cionalcev je opažati v Poreniu. kjer se ni vpisalo niti 5% plebiscitnih upravičencev kljub temu, da je bilo baš Porenje poleg vzhodne Prusije in Pomorjanske trdnjava nemško nacijonalne stranke. Potrebnih 10% vpisnikov so dosegli samo nekateri poljedelski okraji v vzhodni Prusiji in ;Pomor-janski. k;er so veleposestniki prisilili svoje uslužbence, da so se korporativno vpisali v plebiscitne spiske. Levičarski tisk z zadovoljstvom pozdravlja polom plebiscitne desničarske akcije ter vidi v njem znak počasnega, a tem sigur-nejšega rztreznjenja nemškega naroda ki ne naseda več zvenečim frazam desničarskih demagogov. Spor med Heimwehrom in delavci v Stockerau Delavski zaupniki odklanjajo namesčenje članov Heim-wehra - Težave pri razpravah o reviziji ustave Duna), 31. oktobra, s. V industrijskem mestu Stockerau na Nižje Avstrijskem, kjer se nahaja med drugimi tudi Heido-va strojna tovarna, je prišlo danes nenadoma do velikega pohoda Heimweh-rovcev. Danes so prvič nastopili službo v tej tovarni trije delavci, pristaši Heim-wehra. Socijalistični obratni svet delavstva je takoj nato izjavil, da s temi delavci socijalistično delavstvo ne bo delalo. Ko so Hermwehrovci izjavili, da dela ne bodo zapustili, jih je delavstvo preteplo in vrglo končno iz tovarne. Izgnani delavci so se nato obrnili na poveljnika Heimwehra v Stockerau. ki je skušal posredovati. Ker je bila vsaka intervencija zaman in tudi mestni župan, ki je pristaš socijalnih demokratov, ni hotel zaščiti Heimwehrovcev, so le ti v kratkem času mobilizirali veliko množico svojih ljudi ter pričeli od vseh strani korakati proti Stockerau. Zaradi tega je okrajni glavar zaradi ohranitve miru pozval močnejši oddelek orožništva. ter je dobila tudi vojaška posadka v Stockerau nalog za pripravljenost. Vodstvo tovarne je izjavilo, da vztraja na tem. da se sprejmejo orizadeti trije Heimwehrovci na delo m da bo raje za-tvorilo obrate, kakor se vd^lo tem zahtevam obratnega sveta. Oddelki Heim-wehrovcev so ostali do po! 6. zvečer v pripravljenosti, nakar so se popolnoma mirno razšli. Popoldne se je pogajala zveza kovinskih delavcev z zvezo in-dustrijcev. Pri tej priliki je bilo sklenjeno. da se bo vršila med obema organizacijama jutri ob 9. dopoldne na Dunaju konferenca, ki naj razčisti ta spor. Dunaj. 31. oktobra d. Na včerajšnjem izrednem posvetovanju dunajskega krščansko socialističnega občinskega kluba ie obvestil Kunschag, da ga ie oficielro vprašal dunajski župan Seitz. da li so pripravljeni krščanski sociaMsti razpravljati o visečih vprašanjih revizije ustave, v kolikor se tičejo dunajske občine v dunajskem deželnem zboru. Po krajšem posvetovanju je krščansko socialistični občinski klub to zanikal s pripombo, da ne smatra potrebno razpravljati o tem vprašanju v dunajskem deželnem svetu ter da prepušča rešitev revizije ustave izrecno samo par'a-mentu. Dunaj. 31. oktobra d. Pododbor za proučevanje revizije avstrijske ustave ie nadaljeval s posvetovanji o vladnem predlogu izpremembe ustave. Razpoloženje med člani pododbora pa ie bilo znatno slabše kakor pred dnevi, tako da so se razgovori 'e z največjo težavo nadaljevali. Poeaja-nja so predvsem zavirali krščanski socialisti. Ti se nahajaao sedai zopet zelo pod vplivom dr. Seipla, ki meni. da ie treba izvesti revizijo avstrijske ustave brez ozira na ugovore in zahteve avstrijskih socialistov. Pomirjenje na borzi v Newyorku Velebanke so z ogromnimi nakupi svežn jev delnic ustavile padanje tečajev - (Miek črnih dni v javnosti Xewyork. 31. oktobra, d«. Posredovanju ameriških velebank. ki so nakupile ogrom ne kolčine vrednostnih papirjev ter e tem preprečile nadaljno padanje tečajev deln'"c. se je posrečilo pomiriti razpoloženje now yorške borze tako. da 90 se tečaji ustal'li nekateri pa celo že nekaj opomogli Opiižati je bilo proti zaključku b^rze tudi padanje ' števila ponudb na prodaj vrženih delnic i Zaradi tega menijo poanaval©' razmer na I newyor§ki borzi, da je najbolj kritični ita 1 dij že prebolen in da bo nastopilo seda* dviganje tečajev Opažati je tudi. da narašča število onih. ki predlagajo borznim sen-zalom. naj razveljavijo sklene kupčij zq njihove na prodaj stavljene efekte V zvezi z borznim polomom, je ustavila svoja izplačila senzalna firma Lynch & Co.. ki je špekulirala največ na račun malih ljudi. Dočim je nastopilo včerajšnji dan pomir-jenje na newyorški borzi, pa so se odigravale prave scene obupa ▼ pisarni posameznih borznih senzalov. kjer je nadlo mnogo oseb v nezavest, ko so izvedele, da so čez noč izgubile skoro vse premoženje. Poledice borznih črnih dni je opažati tudi ▼ ia- seratnih delih časopisov, kjer ponujajo sedaj na stotine luksuznih avtomobilov, najboljših znamk, najdragocenejše aakite, ljudje, ki so bili še včeraj milijonarji. lz-borne kupčije delajo tudi zastavljalnice, nred katerimi je tako velik naval, da et«!e ljudje v dolgih vrstah in da je morala že ponovno intervenirati policija Posledice borznega poloma so se pokarale med drugim tudi v tem. da je bilo « okraju Walstreet samem nad 2.100.000 telefonskih klicev. Čekovni promet je znašal v teh dnevih do 3.3 milijarde Borzno nsčel-=*tvo je izjavilo da je bil obseg prometa v zadnjih dnevih tako ogromen, da so bili nameščenci borznih tvrdk fizično popoln >ma izčrpani. Več;na nameščencev je delala no? in dan in nekateri so ostali od 48 do 72 ur brez spanja Načelstvo je bilo zaradi tega mnenja, da je neobhodno potrebno, da se dž preveč izmučenemu osobju odmor, ker meni. da bo skrajšanje današnjega borznega časa in zaključitev borze v petek in s* boto zopet ustvarilo normalne razmere. To postopanje odobravajo tudi bančne «kupinft ki so bile ustanovljene zaradi ojačanji borze. Zakon o podaljšanju stanovanjske zaščite I Pogajanja za sestavo češkoslovaške vlade Besedilo zakona, s katerim se podaljšuje in spreminja dosedanji stanovanjski zakon Predsednik Udržal vodi razgovore za ohranitev sedanje vladne koalicije — Posvetovanja socialistov in narodnih demokratov Beograd, 31. oktobra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. Zakonska novela se glasi: Cl. 1. § 2 zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. 1. se izpremeni in slove: »Od stanovanj, na katera so se doslea nanašale omejitve po zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. 1. ostanejo tudi po 1. novembru 1929. 1. v mestih z več ko 10.000 prebivalci omejena: 1. stanovanja 2 sob, ako stanuje v njih rodbina z najmanj 3 člani, 2. stanovanje 1 sobe, ako v njih stanuje rodbina z najmanj 2 članoma. Za sobo ne veljajo kuhinja, predsoba, hodnik, stranišče, instalirana kopalnica ln soba za služimčad. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi ali po zakonu do vključno drugega kolena, kakor tudi adoptirana deca-« Cl. 2. V 1. odstavku § 4. se zamenja besedica »niaj« z besedico »november«. Čl. 3. V 1. odstavku § 8. naj se postavi namesto besede »aprila« beseda »oktober«, v 1. in 2. odstvaku pa mesto besed »od 15. junija« besede »s 1. decembrom« Cl. 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem. ko ga kralj podpfše m dobi obvezno moč J. novembra 1929 ter bo trajal do 1. mala 1930. Beograd, 31. oktobra p. Današnje »Službene novinec objavljajo novi stanovanjski zakon, ki stopi v veljavo s 1. novembrom m bo vel'al do 1. maja 1930. S tem zakonom je načelno podaljšana dosedanja stanovanjska zaščita do 1. maja 1930. Zaščiteni ostanejo še nadalje ne samo aktivni državni uradniki, državni upokojenci, njih rodbine in vdove, marveč tudi vsi invalidi vojne vdove, rodbine v vojni padli.i in umrlih ter njih vdove, kakor tudi rodbine v vojni onesposobrenih ter končno vsi fizični delavci vseh strok in podjetij, njih rodbine in vdove. Krog zaščitencev ie izpreme-njen le v toliko, da od 1. novembra dalje niso več zaščitena trisobna stanovanja, ne glede na število rodbinskih članov. Pod omejitvijo ostanejo še nadalie dvosobna stanovanja, če stanujejo v njih rodbine z najmanj 3 člani, in enosobna. če stanuje:o v njih rodbine z na:manj 2 članoma. Stanovanjski najemniki, ki vsled tega izgube stanovanjsko zaščito, se morajo izslediti naj-dalje do 31. decembra, če se _niso s hišnim lastnikom poc-odili drugače. Če pa ie bilo stanovanje odpovedano že pre'. se morajo izseliti najdalje do 15. novembra. Pravica do stanovanjske odpovedi ostane še nadalie v smislu določb dosedanjega stanovair-skega zakona. Najemnina ostane neizpre-rnenjena, če se na:emnik s hišnim posestnikom ni pogodil drugače Tudi ostane še nadalje v veljavi določba, da se v nišah ki so bile zgrajene do konca 1. 1928. komisijsko oceni vrednost stanovaira in odda stanovanje onemu, ki ga zahteva, če hišni posestnik stanovanje ne more oddati v roku treh mesecev zaradi previsoke najemnine. Vsako izprazneno stanovanje je na prosto razpolago hišnemu lastniku. Praga, 31. oktobra »i. Ministrski predsednik Udržal je danes podal izvršilnemu odboru svo.e stranke poročilo o politični situaciji. Ugotovil je, da izhajajo njegova privatna pogajanja o novi sestavi vladne večine z izhodišča, da naj tvori ogrodje nove vlade stara koalicija. Omeni! je tudi. da ie prejel za ta pogaanja samo mandat agrarne stranke, ne pa mandata predsednika republike Masar.vka. Pri tem ie stopil v stike tudi z zastopniki drugih strank, ker je hotel imeti pregled situacije. Izvršilni odbor je vzel poročilo ministrskega predsednika na znanje. V parlamentarnih krogih pričakuejo, da se bodo pogaanja, ki so bila danes zaradi praznikov prekinjena, tekom prihodnjega tedna nadaljevala in da bodo zaključena najkasneje do 12. novembra. Tudi zastopniki ostalih strank so bili ži- va.ino na delu. Zastopniki čeških in nemških soci alnih demokratov so se sestali,danes na skupno posvetovanje o Dolitični situaciji. Ta razgovor začasno ni imel pozitivnega uspeha in o njem tudi ni bil izdan komunike. V sredo se bo sestal stalni odbor poslanske zbornice, da se posvetuje o iinančnih zadevah republike. Izvršilni odbor narodne demokratske stranke je določil danes razdelitev mandatov v drugem skrutiniju. Iz tega "skrutinija bodo dobili mandate dosedanii trgovinski minister Novak in bivši soci alnodemokrat-ski poslanec Hudec, ki sedaj organizira delavstvo v stranki. Na Slovaškem so prejeli mandate poslanec dr. Ivanka in znani slovaški pesnik Razus. Generalni ravnatelj »Narodnih listov« in podpredsednik stranke Franc Sis ni prodrl s svojim mandatom. Pred zaključkom razprave o šumskih aferah Izpovedi bivših ministrov za šume in rudnike — Zaslišanje prič končano Beograd, 31. oktobra, p. V disciplinarnem procesu, ki se vrši pred Državnim svetom proti bivšemu generalnemu direktorju v ministrstvu za šume in rudnike inž. Stamenkoviču, bivšemu pomočniki dr. Novaku in še nekaterim višjim uradnikom tega ministrstva, so bili včeraj zaslišani kot priče bivši resorni ministri dr. Nikič, dr. Vasa Jovanovič in dr. A. Mijovič. Interes javnosti za njihove izpovedi je bil ogromen. Šlo je predvsem za vprašanje, zakaj se v ministrstvu za šume in rude pri eksploa-tacijskih pogodbah ni postopalo po predpisih zakona o državnem računovodstvu in na kateri podlagi so ministri ustvarjali svoje odločitve. Obtoženi se namreč branijo, da so pri inkriminira-nih dejanjili bili samo izvrševatelji odločitev svojih šefov ministrov. Bivši minister Nikič je potrdil, da se pri oddajah eksploatacije šum ni postopajo po predpisih zakona o drž. računovodstvu. Ta praksa je bila uvedena že I. 1919 in obstoja do današnjega dne. Pri stvarnih odločitvah je on (Nikič) kot minister mogel konkretno zadevo presoditi le s političnega in pravnega stališča, v strokovnem oziru pa se je zanesel na referenta. Kar se specijalno tiče odvzet-ja koncesije »Bosni® in prenosa na podjetje »Varda«. se je to zgodilo iz nacijo-nalnih razlogov. To vprašan;e je rešil že minister dr. Srskič. praktično je bilo potem dokončano pod ministrstvom dr. Žerjava in priča je le podpisal že izdelani projekt. Bivši minister dr. Vasa Jovanovič tudi potrjuje, da se je postopalo brez ozi- ra na formalne predpise o državnem računovodstvu. Res je sicer, da bi bile nastale velike škode, ako bi se bilo postopalo po teh zelo okornih in formalističnih predpisih, toda on je kot minister vendarle smatral, da je zakon zakon in je odredil, da se po zakonu postopa. Istočasno je sestavil komisijo, ki naj bi izdelala projekt za spremembo zakonskih določb, toda komisija se ni sestala, ako-ravno je to urgiral. Kmalu nato je de-misijoniral. Tudi dr. Jovanovič zatrjuje, da se ie v strokovnih stvareh moral zanesti na referente, zahteval pa je vedno pismene referate. Bivši minister dr. Mijovič smatra, da se je pri oddaji šum moralo postopati brez ozira na predpise zakona o drž. računovodstvu in da se tudi danes mora tako postopati, ker bi sicer nastale velike škode. V kolikor se je posameznim firmam popuščalo na prvotno dogovorjenih cenah, je bila to posledica strokovnih mišljenj in predlogov v to poklicanih referentov. Priča je pa končno uvidel, da treba vse pogodbe revidirati in je v to svrho postavil posebno komisijo. Izpovedi bivših ministrov so bile v ostalem za obtožene v podrobnostih precej razbremenilne. Ko sta bila zaslišana še dva podjetnika. katera sta trdila, da ju je generalni direktor Stamenkovič s svojim postopanjem težko oškodoval, je bila razprava prekinjena. Zasliševanje prič je končano in po govorih državnega toži-telja ter braniteljev bo Državni svet proglasil sodbo. Uničene menice za dva milijona dinarjev Nove ugotovitve preiskovalne komisije v aferi Hrvatske seljačke zadružne banke — Nad banko je proglašen konkurz banke. Likvidacijski odbor je razveljavil te menice tik pred konkurzom ter s tem osvobodi" nekatere člane likvidacijskega odbora, ki so bili istočasno podpisniki na teh Zagreb. 31. oktobra A A. Uradno se objavlja: Glede na popravek g. dr. Vladi-miria Mačka, objavljen 29. in 30. oktobra t. 1. v »Obzoru«, oziroma »Novostih«, se uradno ugotavlja, da je likvidacijski odbor Hrvatske seljačke zadružne banke v Zagrebu 24. oktobra t. 1. sklenil razveljaviti vse menične žire na 4 kosih bianco izdanih menic po 500.000 Din v skupni vrednosti 2,000.000 Din brez vsakršnih dokazi' in pismenih opravičb za mjihovo razveljav-lienje. Te menice so bile v založbi banke in so služMe za rn.iene terjatve napram dolžnikom. V banki ni bil najden nikak pismen dokument, iz katerega bi bi'o razvidno, da so razveljavljene menice s'užile kot jamstvo za posel Glavne zadruge, matice Hrvatskih seljačkih gospodarskih zadrug, s »Slavonijo« d. d. zaradi parce'acije Fe-stetičevega posestva v Mediiimurju. Zato je ta trditev g. dr. Mačka popolnoma samovoljna. Ker banka ni imela pismenh dokumentov o tem da bi navedene menice služile za parcelacijo, ie bil predsednik 'ikvidacij-skega odbora Vlado Veselic mnenja. da mora Hrvatska seljačka zadružna banka zaradi pomanjkanja nasprotnih pismenih dokazil obdržati te menice v kritje svojih terjatev napram Glavni zadrugi v približnem znesku 2,000.000 Din. da je podpisnikom dano na prosto, da 'ahko svoje trditve pred sodiščem dokažejo. Dr. Vladimir Maček trdi, da je bil posel o parcelaciji likvidiran s »Slavonijo« d. d. oziroma s Prvo hrvatsko štedionico koncem leta 1928. in da je jamstvo banke ter vseh meničnih, žirantov že tedaj ugasnilo, tako da so menice posta'e brezpredmetne. Ako bi ta trditev bila točna in ako bi v tem pogledu obstojali pismeni dokumenti (ki pa jih ni), je vendar za podpisnike menic nenavadno značilno, da so šele leto dni po likvidaciji parce'acije prišli na to, da urede vprašanje veljave svojih žirov na menicah v znesku 2,000.000 Din, ki so ostale v veljavi do 24. oktobra t. 1. kot polog menicah, nadaljnjih obvez. Glede predujma 24.000 Din. ki ga je dr. Maček prejel od banke, se ugotavlja, da stoji v zapisniku šeste seje likvidacijskega odbora z 21. oktobrom t. I. naslednje: »Predsednik čita dopis dr. Mačka, ki sporoča, da prevzema pravno zastopstvo banke s prošnjo, naj "se mu dovo'i iz tega naslova predujem v znesku 24.000 Din. To se sprejme na znanje in vsota odobri.« Iz korespondence banke s pisarno dr. Juria Krnjeviča je razvidno, da je pisarna s pismom od 10. oktobra prosila banko, na-j se ji »v kritje preostanka v nastalih poslih nakaže predujem 5.000 Din«, a ne 24.000 Din, kakor ie zahteval dr. Maček. Značilno je dalje, da dr. Vadimir Maček v svojem objavljenem Dismu nikjer ne pove, zakai je zahteval večji predujem kakor pisarna dr. Juria Krnieviča. Zagreb. 31. oktobra r. Kakor poročajo današnji listi, je bil nad Hrvatsko sel.iačko zadružno banko včeraj proglašen konkurz. Seja VZS Beograd, 31. oktobra. AA. Na današnji seji je vrhovni zakonodajni svet razpravljal 0 konkurznem zakonu. V imenu ministra pravde je prisostvoval seji predsednik senata vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. 3er-told Eisner. Razprava o zakonskem predlogu je bila v načelu končana, podrobna razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji, ki 1 o jutri ob 16. Izvoz suhih silliv na Poljsko Beograd, 31. oktobra, n. Manistrsbvo trgovine »n industrije k obvestilo trgovsko »n obrtniško zbornico. da je poljska vlada odobrite Jugoslaviji ravoz ikontinsc.n.ta 40.000 to.n suhih sliv v času od 1. decembra letos do 30. aprila prihodnjega lata. Rekonstrukcija rumunske vlade Bukarešta, 31. okt. g. »Cuventul« piše o skorajšnji rekonstrukciji vlade in poroča, da bo v tem primeru bivši /inačni minister Popovici imenovan za zborničnega predsednika. Notranji minister Vajda-Vojvod pa bo imenovan za zunanjega ministra, ker namerava zunanji minister Mironescu iz zdravstvenih ozirov oditi v inozemstvo. Tudi nekaj državnih tajnikov bo baje imenovanih za ministre. Madžarski krščanski soci-ialci vohuni in veleizdaialci Praga, 31. okt. s. Preiskava proti madžarskim krščanskim socijalcem zavzema vedno večje dimenzije. Proti predsedniku stranke Scuelloiu je bila državnemu pravdništvu vložena ovadba zaradi vcleizdaje in vohunstva v korist Madžarski. Zahteva za izročitev bo predložena zbornici takoj, ko sc bo poslanska zbornica sestala. Redukcija uradništva v Rumuniii Bukarešta. 31. okt. AA. Ministrstvo financ bo glasom naredbe ministra financ za dni ustavilo vsako sprejemanje občinstva. Minister je izdal ta ukrep, da bi moglo ministrstvo dokončati priprave za novi proračun. Z novim proračunom bo odpuščenih 4009 državnih uslužbencev, 1900 železničarjev, in 1700 raastavljenccv iz drugih gospodarskih resorov. V samem finančnem ministrstvu bo odpuščenih 670 uradnikov. Borba za indiisko ustavo Bombay, 31. okt. o. V indijskih političnih krogih je vzbudila izredno veliko zanimanje vest, da bodo izvršene pri končni redakciji načrta za indijsko ustavo važne spremembe, ki bodo upoštevale zahteve nacionalistov. Po poroči'1'u Simonsove komisije o načrtu indijske ustave, se bo sestala v Londonu konferenca vseh interesi ranih krogov in indijskih držav, na kateri bodb izčrpno proučili vsa vprašanja, ki se tiče- --ihodnje indijske ustave in nato predložili ustavni načrt indijskemu parlamentu. Korupcija v Rumuniji Bukarešta, 31. oktobra. Kološki list : Pa-tria« ostro napada bivšesja pravosodnega ministra in sedanjega ravnatelja lista >l7ni-versul«, Potesca in mu očita, da je kot minister svoječasno pridobil omenjeni list za sebe in zagrozil mestni upravi, da bo -zgubila proces proti državni upravi, ako mu ne da v najem vse prodajalne časopisov. Prc(k.wtev vzhodne reparacij-sfce konference Praga. 31. oktobra, s. Pariška repara-cijska konferenca za vzhodne reparacije je bila, kakor javi hi » Prager Presse -, zaradi odklonilnega stališča Madžarske definitivno prekinjena ter odaodena na nedoločen čas. S tem ostane do nadaljnjega nerešeno tudi vprašanje repararijskih obveznosti nasle-.l-stvenih držav bivše avstro - oorske monarhije in Bolgarije. Anglešfco-ruimunsika trgovinska pogodba Bukarešta. 31. okt. A A. Opolnomoeeni m;-n is ter angleške vlade v Bukarešti je izročil ministru zunanjih poslov načrt ang'eškn-rumunske trgovinske pogodbe. Ta korak angleškega poslanika je v zvezi z novo carinsko tarifo, ki jo je rumunska vlada dostavila vsem onim vladam, ki žele vzpostaviti trgovske stike z Rumunijo. Angleške občinske volitve London, 3. oktobra, o. Jutri se bodo vri !« v 360 okra-jili Anglije in VVailesa obSimske volitve za izvolitev ene tretjine občinskih svetnikov. Največje števito kandidatov je postavila d-e-laivska straoika. Požar vpepeTH poljsko tovarno Varšava, 31. oktobra AA. Včeraj je ogromen požar upepelil tovarno in sk'adi-šča lesne tvrdke »Bistrožički« v Očehovu na Poznanjskem. Škoda ie zelo velika in je do 90 % krita. Angleži in tekme za Schneiderjev poksl London. 31. oktobra. Letalsko ministrstvo objavlja, da se angleška v'ada ne bo več udeleževala mednarodnjh letalskih tekem za Schneiderjev pokal, ker udeležba v'adnih letal ne odgovarja več ustanovi Schneiderja in ker so se z dosedanjo udeležbo vojnih letal že dosegli uspehi, ki zadostujejo za praktični razvoj v tej smeri. Zato so postali veliki izdatki javnega denarja v ta namen neupravičeni in nepotrebni. Privatni letalci se bodo 'ahko tudi v bodoče udeleževali teh velikih mednarodnih športnih prireditev. Trčenje dveh avtomobilov Alžir, 31. oktobra. AA. V bližini Alžira sta t'r-čila dva velika avtobusa in pad>'a v obcestna jarek. Devet oseb je bilo uibitih, 14 težko ranjenih. i Prihod Erika Drummonda Beograd, 31. okt. n. Generalni tajnik Društva narodov Erik Drummond dospe jutri na postajo Rakek. Danes mu je odpotoval nasproti šef odseka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu dr. Peme. Gosp. Drummond prispe s svojim tajnikom in dvema tajnicama. Zunanji minister dr. Voja Marmkovič priredi s soprogo njemu in spremstvu na čast v nedeljo slavnosten obed na Topčideru. h kateremu je povabljenih okoli 80 oseb. Hči španskega kralja na jugoslovenski razstavi Beograd, 31. okt. n. Jugosloven-ski paviljon na harcclonski razstavi je včeraj po-setila hčerka španskega kralja Alfonza XIII., princema Izabcla Bourbonska, ki si jc dalje časa ogledovala razstavljene predmete ter sc zelo pohvalno izrazila svojemu spremstvu in našim zastopnikom o njih. Kakor znano, doživlja naša razstava velike uspehe pri razdeljevanju nagrad. Relativno morda noben drug narod ni dosegel s svo-mi razstavljenimi predmeti takih uspehov kakor baš Jugoslavija. Našemu paviljonu je bil priznan Grand prix ki je bil poleg nogih zlatih in srebrnih kolajn priznan udi velikemu številu zastopnikom naše in-'ustrije. Menih žrtev zločina Beograd, 31. oktobra, p. Iz Skoplja poročajo, da je pred par dnevi brez sledu izginil kabidjer Djelasi, član pravoslavnega samostana Sv. Andreja. Samostan leži na samotnem kraju v gorovju in je v času slabega vremena docela odrezan od ostalega sveta. Djelasi je pred par dnevi odšel iz samostana, da bi obiskal nekega bolnika^ a se ni več vrniL Vsa poizvedovanja so ostala doslej brezuspešna. Domneva se, da je postal žrtev kakega zločina. Prebivalstvo je zaradi tega dogodka zelo razburjeno. Doba poplav se zopet pričenja Novi Sad, 31. okt. p. Po vesteh iz Srem-ske Mitrovice je Sava zaradi ponočnih nalivov tako narasla, da je tekom dneva na mnogih krajih prestopila bregove in poplavila okoliška polja. Tudi Drina opasno narašča in je povzročila v nižjih pokrajinah poplave. Posebno hudo je prizadeta okolica Bajine bašte, kjer je pod vodo vse polje. Pri lesni industriji tvrdke Binder in Bolgar je voda odnesla 52.000 kub. metrov raznega lesa. Ker obstoja nevarnost, da se bo ta ogromna količina lesa zagvozdila pri kakem mostu, so morali zastražiti vse nižje ležeče mostove do izliva Drine v Savo. Človeških žrtev poplava doslej še ni zahtevata, pnč pa ie materijalna škoda dokaj '•»čutna, ker je poplavljencem uničen skoraj ves letošnji pridelek. Aretacija jug o slovenskega podjetnika na Reki Sušak, 31. okt. n. Danes je bil na Reki aretiran gradbenik D' Emili, naš državljan, ki je stanoval na Reki pri svojem očetu m ki gradi na Sušaku mestno posvetovalnico. Vzroki njegove aretacije niso znani, dejstvo pa je, da so davi karabir.jerji blokirali vse ulice okoli njegovega stanovanja ter ga aretirali, ko je prišel iz hiše Ukle-nili so ga v verige, odvedli v zapor, nato pa odpeljali z avtomobilom neznanokam. V preiskavi pri njem so baje našli naše liste jn politično gradivo, ki izvira še iz dobe Zanelle. Prepovedana lista Beograd, 31. oktobra. AA. S siklepom ministrstva notranjih poslov D. Z. št. 33.S90, z dne 23. t. m. je prevopedan uvoz in razširjenje lvsta »Svobodna Hnvaitska«, ki izhaja kot glasilo naših izseljencev v.Buenos Airesu v našem jeziku ter piše proti interesom na>še države. S siklepom št. 33.079, z d.ne 24. oktobra pa je iz istih razlogov prepovedan uvoz in razšnjamje rtaliiaroskeiga lista »La Liberta«, ki izliaija v Parizu. Konferenca o avtobusnem prometu Beograd, 31. oktobra, n. Prihod««] mesec se bo vršila v ministrstvu tTgovjoie im industrije konferenca, na kateri se bo definutivino ucedrM ves kompleks vprašam^ avtobusnega prome.ta. Razpravljalo se bo pred vsem o otvoritvi novi.h avtobusnih prog v krojih, kjer so prometne zveze sla.be. Peklenski stroj na Reki ^ Sušak, 31. oktobra, n. Na Reki je nastailo vc-Vilko razburjenje mod fašističnimi oblastmi, ker so v rafine-.™ petro-leja našli peklenski stroj, ki je bil tacmfcaij nameščen, da b; pognal rafinerijo v zrak. Ni z>naZeppelin< in družbo za polarna raziskavanja, so pričeli pripravljati Zeppelin za polet na severni tečaj, ki bo izvršen najbrž že spomladi. Poleta se bo udeležilo normalno moštvo zrakoplova, ki bo prejelo visoko odškodnino. Kraljev povratek Beograd, 31. oktobra. AA. Ni. Vel. kralj se je davi vrnil v Beograd. Dr. Baltič član državnega sveta Beograd, 31. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. oktobra in na predlog predsednika ministrskega sveta je bil postavljen za člana Državnega sveta v I./2. dr. Vilko Baltič. veliki župan niške oblasti. Imenovanja v notranjem ministrstvu Beograd, 31. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del so postavljeni: za generalnega inšpektorja notranje uprave pri ministrstvu notranjih zadev g. Jovanovič K. Milorad, veliki župan bačke oblasti; Jankovič J. Kosta, veliki župan po-žarevske oblasti; za inšpektorja ministrstva notranjih zadev v I-3a Sckulič L. Branko, okrožni inšpektor v Mostarj-u iste skupine in kategorije; za okrožnega inšpektorja v I-3a Stefanovič Ignatije, bivši okrožni načelnik in odvetnik iz Havadara; /a banske-ga inšpektorja dunavske banovine v 1-3 Stupi Stanko, inšpektor ministrstva notranjih zadev; za banskega inšpektorja v mo-ravski banovini Kovic A. Petar. inšpektor ministrstva notranjih zadev; za banskega svetnika v dunavski banovini Markovič P. Ljubomir. županijski svetnik beograjske župan i je. za svetnika vardarske banske uprave Jovanovič A Milan, upravnik policije v Skopi ju v 1-4 in za svetnika dunavske banske uprave Malic Branko, županijski svetnik sremske županije. Važne zadeve kranjskega mesta Vprašanje razširjenja pokopališča. — Za tujski promet. Kranj, 31. oktobra. Sinoči se je vršila redna javna seia mestne občinske uprave pod predsedstvom župana g. Pirca. Dnevni red je obsesal izredno važna komunalna vprašanja, kakor o pokopališču, o organizaciji tirskesa prometa in o ekspozituri borze dela. Zupan g. Pire je uvodoma prečital dopis ljubi anskega oblastnega komisaria, kj ie odsvetoval občinskemu odboru izvršitev sklepa, da bj mestna občina dogradila na ubožni hiralnici, ki ie last tibožnega zaklada, še eno nadstropje za stanovanje mestnih uslužbencev, in da bi v ta namen občina najela 140.000 Din posojila. Oblastni šolski odbor v Ljubljani je sporočil mestni občini, da je razpisal za 5. novembra t. 1. ogled starega osnovnošolskega poslopja v Kranju in eventualnega stavbišča za novo osnovnošolsko poslopje ter razpravo o prezidavi starega šolskega poslopja, oziroma o zidavi nove šolske zgradbe. Ogled se bo vršil takoj po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. Mestni župni urad ie doposlal mestni občini vlogo, v kateri prosi občino kot obrtno oblastvo za razpis komisi;onaIne.ga ogleda v svr.io razširjenja cerkvenega pokopališča na njegovi severni strani za kakih 20 metrov na cerkveno zemljišče. Zupan ie pojasnil, da je to nameravano razširjenje pokopališča nemogoče, ker predvideva re-gu!aci'ski načrt takoj za pokopališčem na severni strani široko cesto. Obstoje pa tudi drugi tehtni razlogi proti razširjenju obstoječega pokopališča, ker ie že danes pokopališče na dveh straneh obdano s stano-van'skimi hišami, v kratkem bodo pa pričeli zidati tudi na ostalih straneh. Vprašanje. ali naj se sedanje pokopališče razširi ali da se prenese izven mestnega nasePa, postaja aktualno in že v bližnji bodočnosti bo morala pasti rešitev tega vprašanja. Zaenkrat pa je občinski odbor soglasno odklonil glede na regulacijski načrt razširjenje pokopališča. Nato je občinski odbor obravnaval predloge finančnega odseka za katerega so poročali odborniki dr. Sabothy. Franc Sire in prof. VVatzI. Na prošnjo kran ske podružnice SPD se je sklenilo, da se -v proračun za l 1930 vstavi postavka 2000 Din kot prispevek k gradnji nameravane planinske koče na Storžiču. Javna borza dela v Ljubljani ie sporočila, da ie sklenila ustanoviti v Kranju, kjer se je koncentrirala močna industrija, ekspozituro. Občina naj bi stavila v proračun primemo postavko za kritje dslne najemnine za uradne prostore te ekspoziture. Občinski odbor ie po daljši razpravi sklenil, upoštevajoč sicer pomen te soci'alne institucije, da je zaenkrat ustanovitev te ekspoziture odveč, ker dejanska v Kranju ni brezposelnosti in ker se tu interesenti obračajo itak na IjubPansko centralo, kjer je večja izbira. Tuka.išn a Gostilničarska zadruga je vložila vlogo da bi občina skupno z zainteresiranimi korporaci.iami ustanovila tu:s ko prometno informacijsko pisarno, prepustila primeru lokal in nastavila uradnika, ki bi vodi! in organiziral tujski promet Brez-dvomno je, da je njena važna naloga organizirati tujski promet v Kran u. ki je za letoviščarie in turiste postala izredno važna tranzitna točka, zlasti ko se ie v letošnjem letu Koncentriral tu avtobusni promet za vse smeri. Izvoljen je bil poseben odsek, obstoječ iz gg. Fr. Gorjanca, Ricija Mayrja, dr. Sabothyia in Franca Sirca, ki bo zadevo v na"krajšem času preštudiral. Občinski odbor ie odobril vozne rede in tarife avtobusnih podjetij Pernuša in Mallvja iz Tržiča ter Splošne maloželez-niške družbe iz Ljubljane. Prošnji Jožefa Zogonderia za koncesijo avtobusne vožn:e na progi Kranj-Škofja Loka se ne bo ugovarjalo. Pri sklepu sta bila soglasno odobrena računska zaključka vodovodnega odbora za I. 1928 in Dijaške kuhinje za šolsko leto 1928-29. Sveži grobovi Ob grobu dr. Gregorja Žerjava Pri Sv. Križu je grob, ob katerem bodo mnogi in mnogi obstali. Sredi cvetočega poletja je zemlja pokrila, kar je bilo posmrtnega na Gregorju Žerjavu. Ob njegovi izgubi so se zgrozili njegovi prijatelji, tovariši in častilci ter spontano odmaknili zagrinjalo skromnosti, ki te skrivala pokojnikove zasluge, nje- V dobi deklaraouskega boja in kas-' neje, ko so Slovenci, Hrvatje in Srbi iz j AO z državno-pravnim aktom pokazali I svojo neomajno željo po združitvi s Srbijo, je dr. Žerjav vedno v prvih vrstah borcev za jugoslovenstvo. ki mu je bik) globoka živJjenska vera. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno temu edinemu cilju, ki je bil blizu popolnemu uresničenju, ko je pokojnik omagal v boju s svojo težko in dolgoletno boleznijo. Le dobre tri mesece po^njegovi smrti je nastopilo poveličanje Žerjavo-vega življenskega prizadevanja: Državna tvorba, ki je bila ideal pokojnika, je dobila tudi edino primerni naziv, za kar se je prerano umrli boril vse svoje žive i dni. \ Ko bi bil dočakal ta dan, bi se bil ; vzradostil ter se z novim pogumom lo-: til dela na ojačenju ljubljene Jugoslavije. danes pa ima le to zadovoljstvo, da sniva svoj večni sen v rodni, ljubljeni jugoslovenski zemlji. Počivaj mirno, veliki borec! Tvoja plemenita misel se je uresničila: Jugoslavija je, živi in pro-cvita! Na Vseh svetih popoldne se bodo ob dr. Žerjavovem grobu zbrali mnogi njegovi častilci in prijatelji. Odbor za počastitev Žerjavovega spomina položi na grob v imenu vseh krasen venec. Odbor je baš zadnje dni prejel že od mnogih poverjenikov vrnjene nabiralne pole ter sestavlja sedaj prvi seznam prispevkov za Žerjavov spomenik. V vseh naprednih narodnih krogih je našla akcija odbora lep odziv. Naravnost ginljivo je, kako se odzivajo v mnogih krajih najširši sloji. Poverjeniki, ki še niso vrnili nabiralnih pol, naj porabijo baš te dni spomina, da zaključijo svojo zbirko in čim preje poročajo odboru. Kdor bi hotel še prevzeti mesto poverjenika — in vsak narodno zaveden naprednjak bi moral smatrati to za svojo častno dojžnost — naj niše odboru za počastitev snomina dr. Gregorja Žerjava v Ljubljani Kazina. Od lani da letos Soha dr. Gregorja Žerjava, delo kiparja Lojzeta Dolinarja. pvo delo in vsebine polno življenje, i življenju dr. Žerjav ni iskal priznanja, češčenja in slave, ker je bil uverjen, da bi ga vse to oviralo v njegovem delu, zato je javnosti šele ob njegovi smrtni pri postalo jasno, kak mož je za vselej odšel iz slovenskih in jugosilovenskih naprednih vrst. Ime, delo in osebnost dr. Žerjava spada že v zgodovino in malo je mož, ki bi so bili v dobrih dveh desetletjih tako močno uveljavili kakor se je bil uveljavil pokojnik v vseh panogah javnega dela. Vsakemu pokretu. ki je količkaj v zvozi z našim narodnim preporodom, odporom proti tuji nadvladi in s pripravami za svobodno Jugoslavijo,, je bil ini-ciator, razumen voditelj in neumoren delavec ravno on. Omladinskemu gibanju, k,i je v začetku tekočega stoletja oplodilo in blagodejno osvežilo slovensko politiko v duhu narodnega radika-1; • na, je bil začetnik dr. Žerjav, ki je s tem položil trdne temelje za razvoj v pravcu. v katerem se je kasneje udej-stvovalo stremljenje našega ljudstva po svobodi in po ujedinjenju. Ko je ^prišel čais trpljenja za to idejo, je bil dr. Žerjav zopet eden prvih, ki so dali dokaz, da je velika misel vredna največjih žrtev. Njegove ječe. internacije in konfinacije so dokaz, koga je smatral avstrijski režim nevarnega za svoj obstoj in ta njegov križev pot ni samo priznanje nis-govemu narodnemu delu, marveč tudi odlika, kakršne je bil deležen malokate-ri slovenski politik. V hrupu in trušču sodobnega življenja ima človek, obložen z morečimi skrbmi in težavnimi posli, komaj priliko opaziti, kako se redčijo okoli njega, kako neiznosno dan za dnevom po nekem neizbežnem skrivnostnem zakonu odhajajo v večnost dragi prijatelji, ljubi znanci in vrli tovariši. Mrzlični tempo življenja komaj dovoli, da se človek malo dlje pomudi tedaj, kadar si je mrki zakon prirode poiskal dar si je mrki zakon priroge poiskal novo žrtev iz našega najožjega kroga in utrnil luč življenja ljubeči materi, skrbnemu očetu, ljubljenemu bratu ali sestri, nadebudnemu sinu ali hčeri. Bridka demokratičnost smrti, ki s svojo koščeno roko razdira trdne vezi družine, loči preizkušena prijateljstva in kali ljubezensko srečo, pa prinaša cesto tudi olajšanje bolečinam, nesreči in žalosti. Udani v neizprosnost večnega zakona moramo z antično mirnostjo in jasnostjo presojati ta red presnavljanja in obnavljanja prirode, vedoč, da nad našim življenjem in smrtjo gospodari višja sila, ki se ji moramo ukloniti, kadar poteče naš čas, kadar se navrše naši dnevi in kadar se je primaknila ura našega slovesa. V bolečinah smo se rodili, v bolečinah smo živeli in rastli. v bolečinah se poslavljamo od življenja. »Končano je, brat«, nam pravi božja dekla, »napravi mesto drugemu, dovolj sreče, dovolj žalosti, dovolj zadovoljstva, dovolj nemira! Otresi prah zemlje, osvobodi se gmote, dvigni sidro za pot v daljno deželo, kjer je pravo spoznanje lepote stvarstva prirode in življenja. Daj, da se izvrši od davnine pisani zakon, ki mu služiva jaz in ti.« In človek gre, za njim ostalo vrzel pa življenje izpolni, gredo pokolenja, za njimi pa ne ostaja puščava, bujno in bohotno se prerastejo zapuščena mesta, nova pokolenja se vesele soln-ca, ki pa jim je takisto že ob rojstvu določena pot, da se vrnejo, odkoder so prišla. Strahoto, ki v tej večni izpremembi zadeva posameznika, znatno omili zavest, da se večni zakon izvršuje nad vsakim enako, pravično in smotre-no ... To pravičnost in smotrenost na pragu večnosti izvrstno pojmuje naše ljudstvo, ki modro in globokoumno pravi: Po smrti bo vse poravnano... Grobova dr. Gregorja in Milene Žerjav na ljubljanskem pokopališču Maršal Ferdinand Foch, najznamenitejši vojskovodja v svetovni vojni, veliki poveljnik zavezniške vojske, umrl 20. marca. Prvi sveži grobovi po lanskih Vseh svetih so bili naslednji: v Črnomlju je 21. novembra umrla velika slovenska narodnja-kinja ga. Sofija Haringova v visoki starosti 86 let. Naslednji dan je v Mozirju preminul okrajni zdravnik dr. Jože Goričar. Dne 1. decembra je v Zagrebu padel 17-letni naš rojak Stanko Petrič, ki mu je krogla predrla možgane. V Kranju je 3. decembra umrl starosti 77 let senior ene najuglednejših in najstarejših kranjskih družin g. Mavrilij Mayr. Isti dan je v Trbovljah, star komaj 44 let, zadet od kapi, preminul Anton Zupančič III., predsednik II. rudarske skupine, naivišje reprezentance rudarjev. A 7. decembra je kronika zabeležila tudi smrt staroste Ijubljan-kih izvoščkov Ivana Šušteršiča, ki je dosegel 88 let. V n o v e m letu 1929. je prvi legel v grob vladni svetnik Ignacij Fajdiga, bivši ravnatelj kranjske gimnazije. Umrl je 2. januarja v Novem mestu, star 79 let. Naslednji dan je v Ljubljani na Zaloški cesti v starosti 72 let preminula požrtvovalna narodnjakinja velika podpornica CMD Helena Bavdkova. Nadalje je v Ljubljani umrl znani meščan, bivši trgovec Janez Nepomuk Roger, star 87 let. Ribniška dolina je izgubila svojega požrtvovalnega okrajnega zdravnika, zvestega sokolskega delavca in bivšega župana dr. Antona Schiffcrerja. V Cerknici je 19. januarja umrl senior veleugledne notranjske rodbine, veleposestnik Ln veletrgovec, bivši cerkniški župan Fran Šerko, star 77 let. V Ljubljani je 24. januarja umrla gospa Ana Hudovernikova, soproga prvomestnSka | CMD, dne 26. pa upokojeni višji inšpektor agrarne direkcije inž. Viljem Putick, ki je bil eden naših najznamenitejših raziskovalcev podzemskega sveta. Dne 31. januarja je omrla gdčna Mira Pucova, učiteljica na šentjakobski šoli in marljiva na-rodno-prosvetna delavka. V februarju (dne 3.) nam je smrt mnogo prerano ugrabila pisatelja Milana Pugija. Na Ježici je umrl v starosti 86 let eden naših najstarejših šolnikov, nadučitelj v p. Anton Zibert, kateremu je čez dobrih 14 dni (22. februarja) sledil v večnost senior slovenskega učiteljstva nadučitelj Martin Zarnik v Kropi, star 89 let V marcu je jugoslovensko novinarstvo utrpelo izgubo s smrtdo dragega sarajevskega tovariša Sahiba Korkuta, a 6. marca je umrl starosta slovanskih novinarjev Josip Holeček, čigar ime bo ostalo v jugoslovenski kulturni zgodovini ohranjeno v ravno tako častnem spominu, kakor med češkoslovaškim narodom. Dne 22. marca je zločinska roka pretrgala nit življenja direktorju »Jugoštampe« in zagreb. »Novosti« Toniju Schleglu. — Dne 24. marca je v Ljubljani umrl najstarejši slovenski odvetnik, prvi predsednik društva »Pravnik«, 91-letni dr. Fran Papež. V a p r i 1 u so Tržičani pokopali svojega priljubljenega šolskega ravnatelja in častnega občana Ferdinanda Kalingerja. V Ljubljani je 15. aprila umrl dvorni svetnik Janko Kremenšek. Koncem aprila pa se je vsa država odela v žalost zaradi smrti enega naših najslavnejših vojskovodij, vojvode Stepe Stepanoviča. V m a j u, ko se narava odene v pestro cvetje, so nas zapustili odlični prijatelji: Franc Fabjan, marljiv ljubljanski trgovec in posestnik, vzgleden oče in dobrotnik, če-gar roka je bila vedno odprta, da lajša težko stanae siromakov; mg. pharm. Rado-slav Hočevar, ki je po dolgotrajnih borbah za narodno stvar na naši meji, za večno zatisnil svoje oči na Vrhniki in prepustil mlajšim, da nadaljujejo delo do končnega uspeha; višji davčni upravitelj Rudolf Bin-ter iz Ljubljane, delavec na prosvetnem poISu, ki ga bodo težko pogrešala naša dramatična društva, katerim je bil iz-vrstžn svetovalec, požrtvovalen sodelavec in nesebičen podpornik. Na pragu življenja sta morala ostaviti poverjeno jima mladino prof. ljubljanskega učiteljišča dr. Frank) Cibej. in učitelj šanko Golob v Cerkljah pri Krškem. Notranjska je izgubila vrlega moža Ivana Rusa ml. iz Travnika; v Ljubljani pa je zaključil svoje mlado življenje goriški rojak inž. Primož Brezigar, ki si je pp končanih študijah s pridobljenim znanjem hotel ustvariti trdno eksistenco. Nakooal si je bolezen pri gradnji velike kalorične centrale pri velenjskem rudniku. V j u n i i u in juliju je koščena roka posegla v vrste naših šolnikov in vzgojiteljev ter nam iztrgala po vrsti pet mož, ki so oblikovali nekaj desetkov naših poko-lenj: profesorja mornariške akademije v Dubrovniku Frana Vajdo in upokojene profesorje Jakoba Čebularja v Ljubljani, Jakoba Cimermana v Mariboru, Mateja Su-hača v Celju in ravnatelja Frana Breznika v Novem mestu. Njim se je pridružil starosta posavskega učiteljstva Janko Knapič. V tej dobi smo morali žal zabeležiti tudi prvo žrtev naših planin, Vinka Habeta, znanega ljubljanskega sokolskega delavca, vedrega in veselega družabnika, ki je svojo smelost in ljubezen do prirode tragično potrdil s svojim mladim življenjem. Pod Nanosom je preminula gospa Vida Tomšičeva, zapustivši soproga in ožaloščeno de-co, ki bo dvakrat bridko pogrešala sladke materine besede. Mesec avgust je iztrgal iz naše srede dva naša odlična pravnika: dr. Karla Grossmanna, odvetnika v Ljutomeru, zavednega narodnjaka, preizkušenega v narodnostnih bojih preteklih dni, kateremu je nekaj prej umrla gospa soproga, in Josipa Kerneva, sodnega svetnika v Krškem. Svoje mlado življenje pa je sklenil tudi agilni mengeški tovarnar in posestnik MIlan Jenčič, čegar pomoči bo pogrešal Sokol in vsa tamošnja kulturna društva. V septembru nas je zadela izguba s smrtjo Frana Vrečka, župana v Slovenj-gradcu in znanega narodnega odvetnika dr. Toneta Gosaka v Ptuju. V Mariboru pa je postala žrtev neizprosne bolezni dr. Pisatelj Ivo Vojnovič, avtor »Smrti majke Jugoviča«, »Dubrovač-ke trilogije« in mnogih drugih del, umrl 30. avg. v Beogradu, pokopan v Dubrovniku. Vera Vabičeva. profesorica, v Ljubljani je umri fin. svetnik Anton Svetek, bivši dolgoletni predsednik Glasbene Matice, iz vrst narodnih trgovcev pa je nenadoma odšel v večnost goriški rojak Josip Medved, glava ugledne obitelji in oče naše odlične dramske umetnice Cirile Medvedove. V Zemunu se je smrtno ponesrečil v službi domovine letalec-pilot, poročnik bojnega broda Anton L. Ostanek. V tem mesecu so naše planine zahtevale zopet dve mladi žrtvi: v triglavskem pogorju sta se smrtno ponesrečila dva k solncu stremeča mladeniča Ernest Bračič iz Celja in Her-bert Brandt iz Ljubljane. Obenem s tema dvema mladeničema, ki sta težila po odko-vih naše domovine, posvetimo spomin delavcev. rudarjev-trpinov. ki iih niihov težki posel kliče izpod jasnega solnca v zaduhlo jamo. M. Nolimal. Blaž Koziak in G. Kro-pivšek so v rudnikih naše domovine položili svoje najdražje na oltar plodonosnega, težkega in nevarnega dela. Pri imenih teh treh slovenskih trpinov se spomnimo vseh žrtev v rudnikih, ki so same pogrešale do-brodejne solnčne luči in toplote, da so nam iz črne teme dobavljale luči in toplote. Topel spomin, pobožna misel in hvaležno čustvo tem žrtvam! Tik pred praznikom vernih duš, tekom oktobra, sta tragično končala ljubljanski trgovec Drago Sc\vab, zastopnik mlade generacije našega trgovstva in Vaclav Hej-nic, ravnatelj mestne vrtnarije, ki se je baš pripravljal, da preloži svoj posel na mlajše rame. V zadnjem tednu je zadela težka izguba tudi naše umetniške krose. Vojvoda Stepa Stepanovič, slavni naš vojskovodja, umrl 27. aprila v Čačku. Vladimir Levstik: Koliko je prejokala gospa Rozinova Dobra, stara, majcena gospa Rozino-"\u.! ^e iurKu oi se raznezilo srce, če bi ga, kar rada stori, ustavila na ulici in g l ogovorila s svojimi drobnim, še vedru.) toplim glaskom. Ganjen bi ji pogle-cu.i v materinske rjave uei in ves cas, vls čas bi ga imelo, da bi iztegnil roko in jo pobožali. V naročje bi jo vzdignil, to šestdesetletno detece v staromodni črni obleki, in — sam Bog si ga vedi, kaj Ui še storil og veselja, da mu je prišla naproti. »dušica,« govore o njej, »angel, ne ženska! Tako blaga je, tako pametna. Če jo le pogledaš, se že začutiš si-tiu . . .« in prav imajo. Nekaj zlatega, materinsko razumnega je v gospe Rozinovi; r jkaj tiste jasne, v izkušnjah in gorju p:ekaljene ženske pameti, ki je tolikokrat boljša od -moške modrosti. Poglejte ji v očke, pa boste videli, da ne la-žem! Vse leto je dobra ženica pametna, le jeseni, ko se približa vseh mrtvih dan, dajejo znanci z glavami: »Nič čudnega, eh, nič čudnega ... Ubožica je toliko pretrpela!« Tako se menijo o njej — o kaki drugi bi rekli, da njena glava ni v redu. Ljudje vedo, kaj so dolžni ljuibi, stari gospe Rozinovi. * A tisto zastran trpljenja 'je resnica. Njen mož. lepi, nepozabljeni gospod Ivan Rozina, je v drugem letu zakona izgubil življenje pri železniški nesreči. Načelnik postaje je bil. gospa Rozinova rada pokaže njegovo fotografijo v uniformi; obširno vam razipove, kako je držala njegovo krvavečo glavo v naročil' m kakšne so bile njegove zadnje besede: ».Beti!' je še vzdihnil in ni ga bilo več . . .« Pa o tem je rajši ne izprašujte. uboga gospa Rozinova se preveč razžalosti ob spominu na tisto strašno uro lil tako je ostala z malim Vikcem na rokah, s svojim ljubljenim Vikcem. ki je kmalu zrasel v takega velikana, da mu je mamica komaj videla v obraz. Njen ponos je bil, prid°n dečko, vse upanje njenega življenja Učil se je težko, a kaj bi to, gosna Rozinova ie bila srečna, da ga je imela. Ko ie dobil službo v banki, je k vsem znankam prraiiala z novico, da je men Vikec preskrbljen. Tako len načrt si je bila zasnovala: živela bosta skupaj, mala kokljica in veliki piščanček, in kdo ve. Vikec se morda ne bo oženil in ona ga bo imela zmerom samo zase, do smrti bo smela biti pri litjem! Pa je prišla vojna, da bi je nikoli ne bilo. O, gospa Rozinova je slutila, kaj pomeni. Koliko je prejokala, ja koliko je prejokala, še preden se je zgodilo, tega ni moči povedati! In nekega dne je stala marškompanija na peronu in čakala, da jo vkrcajo v transportni vlak, in na levem krilu je štrlel Vikec, za glavo višji od tovarišev. Malo pred odhodom je pridrobilo od nekod neka>j majcenega, črno oblečenega, vsega objokanega, in nlanilo k Vikcu in skrilo glavico na njegovem prepasanem životu. In tolikanj bridko je zaihtelo tisto majceno, da je bilo vsem hudo in je še hauptman mrdal z brki. In zdajci je zaihtel tudi Vikec, tak čuden glas je zagnal, in se je ^klonil in vzel tisto črno. ma jceno v naročje. A v tem se je začula komanda, Vikec je moral iti. lajtnant je pristopil in mu vzel tisto nekaj z rok in dal majceno vratarju da jo je odnesel s perona. Koliko je prejokala, jn. koliko ie nrejo-kaJa in premolila tiste čase in kako je čakala Vikčevih kart z bojišča, tega ne ponišče nihče. A vse je še nekako Slo. dokler se m mahoma utrnil vsak glas in vsaka sled o Vikcu. Velika ofenziva ga je bila vzela. Med živimi ga ni bilo. med mrtvimi ga niso našli, iz Rusije ni bilo duha ne sluha, gospa Rozinova je hodila od Pon-cija do Pilata, pa je bilo vse zaman. Nazadnje so ji pisali, da je priletela mina in ga raztrgala, njenega Vikca, pomislite na drobne kose, še gumba niso bili pobrali po njem! O. hudo je bilo. ko je gospa Rozinova dobila tisto pisanje. Pobledela je kakor njen beli mizni prt in se vsa zgrbila v naslanjaču, za dve prgišči je ni bilo videti, in se spustila v jok v tak drolban in žalosten jok. kakor bi tenko, tenko nitko vlekel vse dni, vse noči . . . In ko se je nekako naiokala, je bila gospa Rozinova taka. kakršna je ostala do današniega dne: vse leto pametna, o Vseh svetih oa — a kad bi, saj ni čudo, toliko je pretrpela!^ Vsako jesen so bolj majali z glavami: resnično, gospa Rozinova ie b>'la preveč ■pretrpela, in znamenja niso kazala, da bi šlo 7 n'n na MMSp Da i te. da vam povem, kako je bilo letos na vseh mrtvih dan. sem in v nozn^Henprn Vnncti po-komaHšča. v gošč? einrec ob grobu, nad katerim se je nagibal železen križ. Križ je bil zarjavel, dež in rja sta bila zdavnaj izbrisala napis, a grob je bil otreb-•ljen in poravnan, in dobra, stara gospa Rozinova je na njem pravkar prižigala svečko. »Kako, ljuba gospa Rozinova,« sem jo vprašal, »koga imate tu pokopanega?« »Oh, ne vem,« je dejala in me skoraj srečno pogledala s svetlimi rjavimi očmi. »Pozabljen je bil, siromaček, nihč« se ni spomnil nanj, pa sem mislila: vsi so otroci božji . . .« In že je pripovedovala s svojim mehkim, še vedno toplim glaskom, kar sen bil deloma že slišal: vso zgodbo o Vikcu, kako je odšel z marškompanijo ii koliko je prejokala, ko je dobila vest. da ga ni več. In ko je hodila tisto jesen h svojemu Ivanu, ji je mahoma prišlo na um. da ubogi Vikec nima groba in mu usmiljene krščanske duše nimajo kje prižgati lučke; niti v mislih ne more ona. njegova mati, pomoliti ob njegovi gomili, ker take gomile ni. Koliko je prejokala. ja koliko je prejokala, tega si ne more nihče nredstavit!. Tolikani je potrebovala misli na kupček prsti, kier bi lahko gorela svečka za njenega Vikca, da se je v svoji bedi obrnila k Pozabljenim in zatajenim, ki jim nihče ne Izgubili smo odlično pianistinjo m umetnico Dano Kobler-Golijevo, ki si je svojo visoko umetnostjo pridobila neomejeno priznanje glasbo ljubečega občinstva. Slovenska Talija pa žaluje za svojo dolgoletno članico Berto Bukšekovo, odlično dramsko umetnico, ki je bila za srvaje kreacije tolikokrat deležna iskrenega odbbravanja in mogočnega aplavza. Posebno je v oktobru ves naš jugoslo-venski narod bolestno zadela in potrla nasilna smrt. poostrena z okrutnimi okoliščinami. Skromen istrski kmečki mladenič je svojo ljubezen do nas vseh dokazal s svajo mučeniško smrtjo: Vladimir Gortan je 17. oktobra zadet v hrbet od krogel orosil rodno zemljo s svojo srčno krvjo. Slava mu, mir njegovemu pepelu; njegovemu žrtvovainlju neusahljiv spomin v naših srcih! Neznanemu vojniku Če doba po svetovni vojni ni mogla obuditi milijonov njenih žrtev, je vsaj našla pravičen izraz za svoje spošto* vanje do njih: Kult neznanega vojnika. Dandanes narodi ne časte pred vsem velikih vojskovodij, njihova hvalež* nost se ne obrača toliko k poedinim vidnim osebnostim, ampak človeštvo se klanja tihemu heroizmu brezimne mase, mučeniški zvestobi stotisočev, ki so plačevali dobljene zmage z vsem, kar so mogli dati: s svojim kolektivnim naporom in svojo nedolžno krvjo. Tolstoj, ki pozna v svoji epopeji »Vojna in mir« samo enega resničnega junaka: ruskega mužika*redova, bi bil lahko zadovoljen, če bi v današnjih časih potoval po prestolnicah Evrope. Zakaj kjerkoli bi se ustavil, povsod bi našel najsvetejši spomin izza velike borbe, najsvetlejšo hvaležnost in naj* ponižnejšo pieteto osredotočeno okoli grobov »Neznanega vojnika«. Pred tes mi grobovi molče vsi spori strank, vse razredne borbe, da, cclo vse mržnje zastran meja in rodu; njim se vsi kla« njamo, v pobožnosti do njih smo vsi edini. Kakor seme novega bratstva kli* jo v osrčjih narodov sveti ostanki njih, ki so dali svoja življenja v odkup za svobodo potomcev — in za grehe tega sveta . . . Lepa je zavest, da je prav naša ožja domovina raztegnila to visoko pojmo* vanje na minulost; na tisto najsijajs nejšo vojno dobo minulosti, v kateri so neznani vojniki Francije in njej pri* druženih narodov kovali ostareli zem« lji njen novi, prerojeni obraz. Brez žr* tcv teh mrtvih legij, ki so razsejale svoje kosti po vse i Evropi od severa do juga, od vzhoda do zapada, bi vse genijalne zmožnosti velikega cesarja ne bile mogle obroditi svojih zgodo* vinskih sadov. Z njihovo junaško krvjo so bile plačane Napoleonove zmage, iz njihovih brezimnih grobov je vzklila narodom nova pomlad in z njo vred tudi Ilirija, prvo vtelešenje naše svobode. »Pod tem kamnom smo shranili Tvoj pepel, brezimni vojnik Napoleonove vojske, da boš počival sredi nas — Ti, ki si šel v boj za slavo Cesarjevo in padci za našo prostost!« — V teh bes sedah, ki so vklesane na spominskem obelisku v Ljubljani, diha plemenit za* nos, misel, širja in globlja od vsakda* njega slovenskega gledanja na zgodo* vino. Iskreno človeške so in resnično ganljive; predstava, ki jo obujajo, je srcu skoraj bližnja od Empcreurja, ču gar ponosni lik se blešči iznad njih ... Na pohorskem pokopališču Majhno je im štirioglato; ne oibdaja ga (nobeno p.raperelo zidovje kakor o bičaj--ino v (mestih, kjer grešni svet rad z visokimi zidanimi ograliami zaikriva ono mesto, ki bi sicer človeka vedno, kadar gre pot mimo njega, spominjalo, da se t>o tudii sled njegove poti nekoč tu po izgubil a v hladni čnni zemiji. Pohorsko pokopališče te ograje ne pozna; oni, ki bodo prej ali slej tu počivali, je tudi ne potreifciujeoo. Pohorsko pokopališče ni ločeno od okolice; je samo poseben del lepega pohorskega sveta; posvečeno zato, ker veže preteklost preko sedanjosti z bodočnostjo po onih- ki so že tam in pa onih, ki bodo še prišli tja za vedno počivat. Stvarnikova roka je okoli njega postavila samo živo mejo, ograjo, ki nikoli ne strohni, ki se vsako leto kakor ves rod človeški sproti pornlana, da z veseljem vsako vigred vedno znova prihajajo v njo valit drobne ptičice in sladkih, posmrtnih pes/mi prepevat vsem onim, ki tam spijo. Samo dve lesi sta v njej, ozki, a vendar toliko široki, da morejo slkozi oni- ki prinašajo in spremljajo k najprijetnejšeimfu počiivanju leto za letom po kakega starčka ali staro ženico, včasih tudi kako še ne raze vel o cvetico. Sredi planice, ki se razprostira med to nizko mejo, jed v a štirideset korakov doiligo in trideset korakov široko, stoji bela cerkvica, ki s svojim rdeče-gore-čiim, koničastim stolpičkom radovedno in proseče gleda proti nebu, kakor bi hotela zvedeti, kako se godi dušam onih, ki jilm je izprosila vhod v boljše življenje. štiri kote ima živa meja; v vsakem kotičku stoji pa ena mlada liipa. Kadar pripeljejo ptičke z juga ljubo pomlad tudi na Pohorje, siiplje vsaka izmed njih diuhteče cvetje na grobove, da so vsi pisani in lepši kakor najlepši na mestnem pokopališču. Ko pa pride jesen, padejo raz nje debele, vetlike solze; kajti lipa ima mehko srce in čuti z vsemi onimi, ki se na praznik vseh svetnikov in drago jutro na vseh vernih duš dan zbirajo na zadnjem počivališču predragih svojih rajnikov. Te štiri lipe pa so tiudi štiri velike sveče, ki gore ob grobovih ne le ob določenih dneh kot one. ki jih prižigajo ljudje, ampak vse leto. Pohorsko pokopališče ni ločeno od ostalega sveta: pod lipe so postavite drvarji mizice, bb kamere vsakdo lahko sede k prijetnemu počitku in koristnemu premišljevanju. Ni mnogo grobov na tem pohorskem pokopališču. Saj je Luka Hcb, oni, ki je fclil namenjen za duhovniški stan, pa je moral potem prevzeti gospodarstvo na H-lebovini na Slamniku, postavil to cerkvico pred komaj sedemdesetimi leti, menda 1. 1860. Kar jih je na Smo liriku od 'tedaj do danes umrlo, počivajo tam. Grobovi, ki krijejo v sebi zlate ljudi. Komaj petnajst jih je. da imajo ob vz-glavju križce: vsi so leseni, brez napisa; tega ni i-zpral dež; niso ga nikoli imeli; saj ga ni bilo treba. Oni- ki hodijo semkaj n.a grobove svojcev, ne potrebujejo napisov; vsak pozna vsak posamezen grob. Priprosti so, a krasni. Krasi jih božja roka sama z vedno noviimi preprogami, pozimi z belo, spomladi z zeleno, poleti s solnčno, jeseni z runneno-rdečo bojo ljubezni. Rijasfti sleč, ki uspeva na Pohorju sicer samo še na nedostopni Jelenski' peči in nekje na Klopnem vrhu, krasi indiči kot redka in zato iisjkana plan. cvetka te grobove. Med njimi, pred vhodom v cerkvico sv. De-vSce Marije, je tudi grobnica. Če dvigneš deščico- ki pokriva nagrobni kamen ju vidiš, ki tu počivata, v sliki: prsten 'tip pohorskega kmeta in njegove žene, Laika Hleb in Ana Hlebova. »Maria Virgo, sine labe concepta. in-tercede pro nobiis«, se glasi napis nad glavnimi vhodom v cerkvico. Toda Smolnikarji so Pohorci, so vozniki, drvarji in oratarji. Kadar je praznik sv. Polka, onega, kli ima nad kolenom ramo-zadobljeno s sekiro; kadar je pra'zm'k sv. Šilmna, na Šimensko nedeljo, koncem oktobra, ne le 2. julija na praznik sv. Device Marice, imajo na pokopališču cikali cerkvice na Smoftnikiu cerkven shod. Tedaj nobeden drvarjev in voznikov ne dela; to je njihov največji praiznik, četudi ga navadni koledar ne pozna. In sv. Roka še prav posebej časte, da jih obvanuje nevarne rane s sekiro. Takoj, ko je bila 1. 1S60. cerkvfca ■zgrajena- so drvarji z lastnimi prispevki nabrali toliko tssvoto, da so z njo mogli nabaviti »činlki« majčken zvonček, ki še danes pozvanja' v slovo tistim, ki jih na tem pokopališču polagajo v naročje zelenega Pohorja. V cerkvenem stolpu je visel nekdaj še večji zvon, ki so ga bili kupili kmetje na Smodniku. Ta je že umofcn'1: grabežljiva joka svetovne vojne ga je odnesla. »Ciniki« pa še zvoni in kliče, da prihajajo na pokopališče in v cerkev visoko s planin drvartji im vozniki in posestniki Smolniškk GlobOkair-jevi. Pajkov i. Cebejevi, Žvajgarjevi, Hlebovi, Goi-jamkovi, Prodnarjevi, vsi prihajajo sem na pokopališče- na Šimen-sko nedeljo, pomešani z veselimi lovci; na vseh vernih duš dan, da par minut postojijo ob neizazmaimovamh, a dobro poznanih grobovih, ob katerih bo nekoč tudi za nje izkopano hladno ležišče. Tedaj vlada tu bajna tišina. Vroče solnce, gorike molitive, 'goreče sveče polne ljubezni — okoli njih zeleno smre-kovje, rumeno bukovje in mecesnovje, ognjeno rdeče č res nje- nedolžno bele breze in solze, s štirih lip padajoče na grobove — bolj spodaj zamolklo šumenje voda Lobtiice in štistenje stoletnih gozdov; proti večeru silhuete pohorskih grebenov in kozfašk:h vrhov; vmes viki in klici nemirnih gozdnih ptic. Pa kadar luna z ostro zakrivljenim srpom žanje med zvezdicami, da se zdaj tu zidaj tam katera utrga in v dolgem loku bogve-kam pade in zarije v zemljo, nastanejo srebrni loki, kot da bi hotelti vernim dušam kazati pot s pohorskega pokopališča gori v nebesa Dr. Fr. Mišic. postavi lučke za mir in poke« njihovih duš. »In tako zdaj vsako leto oskrbite ta grob?« sem vprašal. »Dobra, dobra gospa Rozinova!« »O, ta je letošnji,« je rekla s tihim ponosom. »Tisti prvi je v onem koncu. Drugo jesen sem mislila: vsi se morajo zvrstiti, in sem si izbrala drugega. A ko je bil ta ogreben in polepšan, se mi je prvi zasmilil, predstavite si to. Rajnki nemara ve in je žalosten, sem dejala, njegova duša hodi za menoj in toži:,Zakaj me letos preziraš?' In tako sem šla in sem ustregla obema. A tretje leto mi je bilo žal ostalih, ki še čakajo, pa sem oskrbela prva dva in enega novega — in tako dalje, vsako jesen po enega več. Tale je dvanajsti. . .« Dobra gospa Rozinova me je prijela za rokav in me peljala od groba do groba, vseh dvanajst mi je pokazala. Tu je ležal poslednji svojega rodu, ki ni bil pustil nikogar za seboj, tam tujec, ki se je bil vrgel pod vlak, ondi dva, ki zaradi ljubezni nista mogla živeti, tam, v kotu izobčenih, obešen morilec: dvanajst grobov pozabljenih in zatajenih. dvanajst svečk, prižganih v opomnijo sinu, ki je trohnel nepokopan. »Ljuba gospa Roizinova,« sem zamr-mral, ko sva zavila proti izhodu, »naj- lepša lučka je vaše srce. Materinska ljubezen gori v neskončnost in njeni žarki svetijo tudi Vikcu.« Ženica ob moji strani se je iz somraka jasno ozrla name. Z drobnimi, brzi-mi koraki je stopala skozi množico, ne da bi mi odgovorila. Napol sem se bal, da je ne bi izgubil, napol sem strmel, kako se je črna gneča razmikala pred njo. Nič več se mi ni videla tako majhna; nekaj velikega je utripalo okoli nje in me zavijalo v svoje varstvo. A videl sem, kako je njen lahki plašček fo-fotal v večerni sapi in kako je vsa drgetala od mraza. Nerazumljiva nežnost me ie gnala, da sem jo spremil domov. * Spotoma je postal moj angel spet majcena, zgovorna gospa Rozinova. Obširno mi je razpovedala vse. kar sem vedel in česar še nisem vedel o Vikcu. Koliko je prejokala, ja koliko je prejokala! Toda okno njene sobice v predmestju je bilo razsvetljeno. Ko je gospa Rozinova zagledala luč, je tiho jeknila. se zgrabila za srce in brzo, brzo, nihče ji ne bi bil prisodil, stekla po stopnicah na vrh. Iz skrbi, iz slutnje aji morda že iz radovednosti, zakaj spominiam se da je tudi mene nekaj ostro prešinilo, sem ji ostal za petami. In kaj sem videl, premislite! Na pragu je mencala soseda, ne ve-doč, kod ne kam. In v sobici, moj Bog, v sobici je stal velikanski človek in težko dihal in širil, širil roke ... Gospa Rozinova ga je samo pogledala. »Vikec! Vikec! Vikec!« je zarjavela z nečloveško mogočnim glasom. Od vrat do njegovih prs je bil samo skok. In spet se je Vikec sklonil in vzel tisto orno, majceno v naročje. Klobuček je odletel, redki sivi laski so se razsuli in majceno je zaihtelo in zagnalo glas. tak mil in drobcen glas, kakor bi tenko, svetlo nitko vlekel iz nebeškega raja do solzne zemlje. Koliko je jokala, ja koliko je prejokala. Ljuba, srečna stara gospa Rozinova! Kuttm krizanteme ve':kocvetne, različnih velikosti in barv Velika zaloga, lastna produkcija Cene -nilzke! Cvetličarna I. ŠIMENC LJUBLJANA. Šelenburgova ulica 1. Telefon 3044 sestram: Zadnji redni občni zbor Sokola I je sklenil, da članstvo počasti vsako leto spomin svojih umrlih članov 1. rt&vembrn,' na dan Vseh svetih Hvaležnost do umrlih, ki so z nanu živeli in de lali za povzdigo Sokola /, ki So velik del svojega življenja nesebičn6 posvetili sokolski stvari, nam veleva, da jih ohranimo v spominu. Njih svetli vzori naj vodijo in navdušujejo našo mlado sokol s ko pokol en je. Zato bratsko vabimo vse članstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži 1. novembra ob 13. in pol uri KO ME MOR A CIJE za umrlimi v veliki dvorani na Taboru. Po končani počastitvi odidemo ob 14. uri k grobovom umrlih članov. ZDRAVO! ODBOR SOKOLA I. KUVERTA d. z o z. TVO fNICA KUVERT in KONFEKCIJA APIRJA se nahaia samo na Karlovski c. 2 ali Vožir^ki pot 1 Pri ooča se za cenjena na'0čila za izdelovanje v eh vrs< kuvert Organizacijske zadeve Jugosl.-čsl. lig Ce premotrimo bilanco dosedanjega razvoja — skoraj desetletnega obsto a Lis. — si moramo Predvsem priznati. da je že organizatorična bilanca tako v Ju goslaviii. kot v Češkoslovaški v zadniiti letih pomanjkljiva. Napredek v orsaniza toričnem spopolnievan u ne odgovarja raz voiu agend. ki nam iili nalaga čas in potreba. Mnoge Lige so okostenele, ostale le pri formi, ne da bi si znale dati notranjo življensko silo in se organizatorično razviti. V mestih, kier obsto.iaio. iih marsikie ni čutiti, nimaio stikov z drusimi korpora ciami in zlasti oblastnimi faktorii. Ako v tem ne bo ozdravlienia in temeljite remc dure. bo treba razmišliati. če ne bi bi)i» primernejše, da takšne Lise razpustimo in se zanesemo na delovanie že obstoiečih naciionalno-kulturni.i oreanizacii. kot zla sti Sokola :'n predvsem pevskih društev. Drugače se nam lahko ponavliaio že uco-tovl eni neprijetni slučaji, da se bomo od važneiših akciiah zanašali nn obstoječe Lice. ki pa običaino nimaio zadostnega aparata, stika z javnim mneniem. široki, publiko in važnimi oblastnimi faktorji. dri» se domače orsanizaciie na sp ne čutijo konipetentne za akcijo in tako propadaj idealne, kulturno in državniško važne akcije. povzročao upravičena razočaranja in zapuščajo za dolsa leta neliube spomine na pričakovano in ooprei nudeno sostoliub-nost. Izogibati se ie torei preveliki kooptaciii takozvanih honoraciioriev v Lisine odbore. ki imajo lahko v svoii minulosti veliko zasluge in sedaniosti veliko dobre volte ter lepe ideje, a nikdar časa. da bi se praktično udejstvovali. Nel uba posledica tega .ie dostikrat tudi ta. da Lice zgubi o stik s širšimi sloji, t. i. z narodom, ki ie v izražanju slovanskega pri.iatelistva in gosto liubia gotovo naiiskreneši in tudi p& žrtvovalen. Vse to velja tudi za karakteristiko naših skupnih organizacijskih vprašani. Organizatorično bi bilo pravilno, da s* pečamo le. z izpopolnitvijo razmerja meči Savezom JČ Lig in centralo C.I Lig v Pragi. Zakaj organizatorično pravilno in idejno bi bilo pravilno, da sta v kontaktu !e dve centrali, ostale Lige pa le posredna po te.1 centralah. To bi bil seve ideal o* ganizaci e. Verno pa. da grp praksa živlis r.ia vedno preko takih idealnih zasnov. Nujnost naših asend. potreb čim hitrejša ga reševanja in dejstvo, da smo čez noi postavljeni pred fakt kake akciie. prireds-tev raznih koncertov ali predavani itd., ib pokazala, da moramo biti še tudi posamezniki vedno v stiku s centralami in tudi po sameznimi Ligami tako v Jugoslaviji, kol Češkoslovaški. Uvesti torej ne moremo obsalutnes, centralizma, marveč ie treba daiati nosa meznim Ligam še naprei tudi v reševanju širših poslov gotovo avtonomiio. obenein pa stremimo za tem. da se organizacijsko spopolniu emo k idealu centralizaciie. ke. bo Ie tedai mogoč splošen pregled giban it in pa enotno delovanie. V to svrho pa nam bo treba izredno motnih. življenja sposobnih, do skrainosti aktivnih central, izrecno iniciiativnega. organizacijskega aparata v Beogradu in Pragi. ki bo imel dovoli materiialnih sredstev sposobnih oroanizatoriev z zadostnim časom in prmiernimi stiki z vladnimi krogi v eogradu in Pragi, pa tudi s kulturnimi cen tralami. kot Sokolskimi. ter zlasti tudi tu» rističnimi in tuisko-nrometnimi. Računati moramo z l;udsko mentalitjto. ki ne prenese šablone, potiavliania. ampas .loče vednih sprememb, torai novega duha. oživljenia organizacii. Takšne centrale bodo morale predvsem tudi skrbeti, da daie-o našemu ookretu vedno novega impulza. Mi se lahko vzdržimo na višini le. če postanemo ookret ter budno pazimo, da ne zapademo v nevarnost paradnih organizacii, društvovania. »Vereins-meieriev«. Priporočal bi praktične stike z drugimi sorodnimi slovanskim organizacijami. zlasti z češkooolskimi ligami. Zlasti v to smer bi morali svoip delovanie razširiti in tudi navezati stike z ligami in koroora-cijami. ki go iio priiateliske stike v obeh državah s Francozi, ki nosvečain posnemani vredno pozornost francoskim cerclom. posebno v Jugoslaviji. Omeniam s povdar- NOGAVICE / ŽIGOM Najboljše, najtrafnejše. zato 13 najcenejše! kom. da so nam lahko baš te. organizacij v marsičem v vzgled, posebno tudi glede stikov z oficijelnimi, vladnimi francoskim: krosi. Francoska vlada stori na tem po'iu zelo mnogo ir bi si želeli tudi ori nas takšnega razumevanja našemu propagandne, mu delu. ki ie in mora biti nolofici elno ker soopolniuie delo vlade, posebno zunanjega ministrstva tam. kjer ie državni aparat preokoren in ni 113 mestu baš zaradi svoie oficiieluosti. Organizacija Lis pa ie vsa! pri nas In upam tudi v Češkoslovaški naravnost življenjska potreba. Našega Jadrana si bre» Gehoslovakov niti misliti ne moremo več ir. naših mest ne več brez stalnih koncei tov čeških pevskih društev in orkestralnih udruženi. Dovoli ie govorienia in čas ie že. da pridemo do praktične realizaci e stikov med Češkoslovaško in Jusoslaviio. prea-vsem do zadovoljive gospodarske, trgovinske pogodbe, ki nai preizkusi naše prijateljstvo v realnem živlieniu in io dokumentira pred zunanjim svetom. V tem oziru Sc nismo napredovali in moramo baš tu tudi mi vsaj skromno propagando sodelovati. V tem oziru ie zrastla važnost lig posebno v Jugoslaviji, ker ie odpadla z razpustom narodne skupščine stalna parlamentarna delegacija, ki je ostala v Češkoslovaški in pokazala ravno ona toliko iniciiativnesa dela ter praktičnega razumevania. realnega sodelovanja na izgradnji zgodovinske parole »Zvestoba za zvestobo«. Vse delt, ki ga ie vršila popre^ pri nas parlamentarna delegacija, ie prešlo prav za prav se dai na JČ lise, ki moraio že zaradi te g* svojo aktivnost potencirati. Skupen časopis ie dalina važna vez mcu nami. Doslej ga ie z vzorno požrtvovalnostjo izdaiala praška centrala JČL. Mi smo dobivali le po par izvodov in le redko prispevali s kakimi članki. V reorganizaciji tega časopisa vidim niegovo zasigu rano bodočnost. Velika p&sivn^ točka v našem, za obs državi tako važnem propagandnem delu p» je pomanikliivo razumevanje našega po kreta v vladnih krogih nezadostno sodelovanj in uodpiranie tega gibania. Delo v Ligah zalneva mnogo požrtvovalnosti In bati se ie. da bo vsaka, še tako marliiva Liga odtekla, čim bi čutila, da ni najti za-slombe in razumevati a za intenciie in težke žrtve Lig ori vladnih krooih. ki se najbolj poklicani za to delo. Naša in češkj poslanstva bi morala biti druge centra;e Lig. doplomatski konzularni uradniki obeli držav še posebei pooblaščeni in noveriem. da pri tem sodeIu'e'o. Jedro vsega našega organizacijskega problema ie to, da nam ie treba dovsoo energičnih, aktivnih in iniciativnih funkcionarjev. vedne medseboine kontrole, živahnega stika med centralama, med Beogradom in Prago. H koncu bi še novdarial. da bi bilo trebs. posvečati več pozornosti obmeinim ligam in sploh točkam, kot so to Maribor. Subo-fica in v Češkoslovaški Bratislava itd. ter onim mestom, ki iih medseboino naiveč obiskuiemo. t i mestom ob Jadranu. Splitu Dubrovniku in obratno enakim točkam na Češkoslovaškem. Danes so Lige nekake oficiielne predsta viteljice iugoslovensko - češkoslovaškega prijatelistva in so tako nekako nehote postale odgovorne za vse nanake. ki se v tem okviru dogajajo zato moraio tudi bud 110 paziti, dai se ne prigodi ničesar, kar bt moglo tako ali drugače škodovati ideii sami in pokretu sploh. Naivažneiše na ie. da so v Lisah zreli in odgovorni liudie. ideah-sti. ki realno misliio in naideio razumevanje v najširši iavnosti. predvsem pa pod* poro ori oficiielni.i kompetentnih činiteliih Dr. Avgust Reisman. V javnem prometu n. pr. na vlaku ali pa cestni železnici je nevarnost prehlada posebno velika. Tudi nalezljive bolezni se lahko razširijo. (Donflavm g pastile razkužijo ustno in žrelno duplino in so učinkovito obrambeno sredstvo pri takih nevarnostih. {BAVERl Darujte za Jugoslovensko matico v »JUTRO« št. 256 = 5 ZIMSKE MJE ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in po ceni samo pri tvr ki FRAN LIKI C, Stritarjeva ulica Domače vesti ^Življenje in svet" št. 18 Pravkar je izšla štev. 18. edine slovenje tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Kako ie danes z razvojno teorijo? (Al. Dichtl-Ignotus). Skrivnosti iz življenja žuželk. Ali bo človek ukanil smrt? (Guglielmo Marconi — s sliko). Harkha, Gandhijev kolovrat. Odkod so krizantetne. Tehniška čuda v starih časih (s sliko). Boii in krize v sovjetskem duhovnem življenju (VI. Astrov). Potovanie po zraku (s petimi slikami). Juan Ouinto CRamon del Valle-Inclan). Čarovniški procesi na Slovenskem ( dr VI. Travner. Pogostitve mrtvih in pogrebne pojedine. Spomenik mrtvim. Zobje in zdravje. Na robu velike puščave Cs sliko). Številki, ki .io krasi na naslovni strani originalen lesorez slikarja - grafika C. Justina. je priložena lepa umetniška priloga Grofija v Celju po originalu Iva Erhartiča. »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaki.iučen-a knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 'Din. Naroča se v upravi: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. * Poverjeništvo Vodnikove družbe v Ljubljani ie v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici. Kdor še ni pristopil k družbi, naj takoj stori, ker se člani sprejemajo samo še par dni. Sredi novembra že izidejo knjige. ki bodo letos gotovo tako po svoji vsebini kakor tudi po opremi vzbudile naj-več:o pozornost. * Zdravniške vesti. Dr. R. Jug je bil imenovan za primarija urološkega pododdelka v splošni bolnici v Ljubljani. Asistent dr. Leon Šavnik je odpotoval na šestmesečno študijsko potovanje v inozemstvo v svrho specializacije y ginekološki terapiji z rent-genovimi žarki in radijem. ' Promocija. Včeraj sta bila na zagrebški univerzi promovirana za doktorja vsega zdravilstva gg. Mirko Karlin iz Ljubljane in Janez Gantar iz Smlednika. Čestitamo! * Ostavka na državno službo. Ostavko na državno službo sta podala sreska sanitetna referenta dr. Josip Glančnik v ^mar ju pri Jelšah in dr. Anton Cede v Laškem. * Velikodušen kraljev dar. Ni. Vel. kralj je daroval 100.000 Din za gradbo hidro-električne centrale v Bosiljgradu. Ta centrala tvori pričetek industrijalizacije tega sicer siromašnega kraja. * Rekord našega pilota v višini. V pomorski zrakoplovni šoli v Divul.tah pri Splitu je poročnik korvete učenec-pilot Evgen Soštarič dosegel rekord v višinskem poletu na šolskem aparatu »Icarus«. Ob priliki po-lagania izpita se je na »Icarusu« dvignil 6720 metrov visoko. * Ruski oficirji č!ani Fidaca. V smislu sklepa posledirega kongresa Fidaca, ki se je vršil v Beogradu, je naše Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov od centralne uprave v Parizu obveščeno, da bodo vsi ruski oficirji in bojevniki iz svetovne ^ojne sprejeti kot redni člani Fidaca. Sprejem je izposlovala naša sekcija Fidaca. * Avtomatična telefonska cetrala v Sarajevu. Kakor poročajo iz Sarajeva, se bu tudi tamkaj v kratkem uredila avtomatična telefonska centrala. Tehnične priprave se že vrše. * Prestanek obstoja političnih društev. Po objavi velikega županstva ljubljanske oblasti so na podlagi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. prenehala obstojati še naslednja politična društva, ki imajo svoj sedež v ljubljanski oblasti: Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šeiupeterski okraj v Ljubljani, Napredno politično in izobraževalno društvo za koli-zejski okraj v Ljubljani, Politično društvo samostojnih rokodelcev v Kočevju, Kmečke zveze, odnosno okrajne kmečke zveze v Št. Jerneju, v Tržiču, v Gorjah in Trbov liah, Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani. * Izsušenje pančevskega močvirja. Kakor znano se ie nedavno pričelo z izšuse-vanjem velikega močvirja pri Pančevu. Izsuševalna dela ie prevzelo podjetje Batig nol v Parizu, ki jih mora dovršiti v treh letih. Stroški so preračunani na 251,300.000 dinarjev. * »Domači prijatelj«. Prejeli smo 10.—11. številko ilustrirane družinske revije »Domači prijatelj« s prilogo revije »Naš obzor«, ki prinašata zelo zanimivo, zabavno in poučno štivo. Reviji sta bogato ilustrirani. Naročnina je samo 60 Din za vse leto. Naročniki, ki plačajo naročnino za leto 1930. do 3. decembra t. 1. dobe brezplačno krasen koledar na 120 straneh z 80 slikami v raz-ni;,i barvah. Naroča se pri upravi na Miklošičevi cesti 13. * Merstvo ali praktična geometrija (Obris geodezije). S to knjigo, ki jo je napisal g. inž. Leo Novak je pridobila slovenska znanstvena literatura prvo delo geodetsko stroke. Knjiga obsega 166 strani in je opremljena z 237 slikami med besedilom in raznimi tabelami. Kn.iigi ie priloženih 7 prilog, ki pojasnjujejo posemezne 'merske operacije in račune. Vsebinsko je kn'iga razdeljena v tri dele in en dodatek. V prvem delu obravnava avtor poljemerstvo aii horizontalno izmero, v drugem delu višino-merstvo in v tretjem delu mapiranje teren i Dodatek o vodnih merjenjih je namen'en onim. ki imajo opravka z vodno silo. Knjiga ni samo namenjena zemljemercem, nego bo služila vsekakor tudi gradbenikom in stavbenikom pri študiju in v praksi, ke^ vsebuje rešene probleme, ki so v zvezi z gradbeno in stavbeniško stroko. Ker vsebuje knjiga nebroj praktičnih primerov, rešenih na podlagj zakonov geometrije (ravninska trigonometrija), jo toplo priporočamo tudi kot učni pripomoček na srednjih šolah. Knjiga je izšla v samozaložbi in se dobi pri avtorju na te',miški srednji šoli v ' Na občnem zboru JAD Triglav, Zagreb se je konstituiral naslednji odbor: predsednik cand. export. Stane Koštomaj, podpredsednik cand med. Ivan Pavšič, tajnik I. stud. for. Ingo Vrščaj. tajnik H. stud. ing. Ladislav Kralj. blagajnik cand, ing. Dimitrij Rebec, knjižničar T. cand. for. Jože Klad-nik. knjižničar II. cand. med. Vlado Gube. gospodar in arhivar cand ing. Stane To-nejc, odbornik cand. med. Danilo Brezigar. Častno razsodišče stud. cxport. Vlado Vo-deb, cand. jur. Jože Goričar, cand. for. Viktor Šuškovič; revizorja: cand. med. B. Lukman in abs. med. S. Černelč. Celokupna newyOr§ka policija sodeluje v velefrlmu: „Macje oko" V glavjii vJogi Lon Chaney in A tlita Pase-Izven tega: Odkritje Napoleonovega spomenika v Ljubljani Predstave ob 3., Vsi., 6., V-9. »Kino IDEAL« * K umoru mlade Slovenke v Gradcu. Včeraj smo poročali o tragediji mlade Slovenke 16 letne Helene Zabukovškove. ki jo je v Gradcu ustrelil njen očim oficirski na-mestnik Model. Kakor pišejo graškj listi, je Model znan kot surovina, k: ie bil že večkrat kaznovan zaradi podobnih surovih dejanj. Gerečnikovi, kamor se ie mladenka zatekla, so izpovedali, da je Helena dejala, da io hoče očim posiliti. Pri obdukciji trupla so ugotovili da sta dekle zadeli dve krogli. Mati umorjene Helene se je na dan zločina nahajala v svo em rojstnem kraju v Te.iarjih pri Celju. Aretirani morilec ne kaže nikakega kesa ter se na vse načine izgovarja, da bi opral svoj surovi zločin. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Umor zaradi zemljišča. V Pletovci.i pri Bosanski Dobici je prišlo zaradi nekega zemljišča do usodnega prepira. Med rodbinama Latinovič in Timarac se je vlekla dolgotrajna pravda za sporni kos zemlje. Prešli ponedeljek, ko ie bil Timarac zapc..-le:i na svojem zemljišču, se mu e približa! Mir ko Latinovič ter se začel z n'im prepirati. Nenadoma je Latinovič potegnil revolver in ustrelil Timaraca v glavo. t:iko da se je mrtev zgrudil na tla. Orožništvo je Latino-viča aretiralo. * Izvršila samomor, ker je bila pozvana na sodišče. V Djakovu je predvčerajšnjim izvršila samomor vdova Marija Uhl. Izpila je več o koiičino occtne kisline ter je podlegla nudim notranjim poškodbam. Vzrok, je kaj čuden: sodišče v Osijcku io je pozva Io kot pričo. Ker še nikdar ni imela opravka s sodiščem, se je sodnega poziva tako prestrašila, da 'e prostovoljno šla v smrt. * Tragična smrt sodnika v Foči. V sarajevski bolnici je predvčera.išn'im u:nr! Gjorgje Streino. sodnik v Foči. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je bil Slremo za-sirupl"en po pokvarjeni pijači. Policija ie tekoj uvedla poizvedovanje ter dognali, da je tudi Stremov prijatelj, s katerim sta skupaj pila v gostilni, čutil hude bolečine v želodcu, da pa je zastrupljen e vendar prebolel. Preiskava se nadaljuje. Iz IJubl iane * Mehikanski kralj pomaranč — Jugoslo-ven. V naši državi se mudi že par tednov mehikanski kralj pomaranč Luka Pavlovič, rodom iz Petrovca v Boki Kotorski. Komaj 20 let star je zapustil rodni kraj in šel po svetu s trebuhom za kruhom. V štirideseti,! letih, odkar živi v Mehiki, je postal bogat človek — veletrgovec s pomarančami. Njegova last so ogromne poljane pomaranč. Priboril si je v tej trgovini pravi monopol. Vsako leto obišče svojo staro domovino; letos je' prišel s svojim sinom ki se bo šolal v Beogradu. Na svojem ogromnem posestvu v Mehiki zaposluje mnogo rojakov. * 4. ŠTEVILKA »ROMANA« JE DANES IZŠLA. * Komisar v upravi za zavarovanje delavcev, Kakor poročajo iz Novega Sada, je minister za socijalno politiko in narodno zdravje razpustil tamkajšnjo upravo za zavarovance delavcev, za komisarja pa imenoval Mirka Latasa, bivšega referenta v ministrstvu za agrarno reformo. * Naši v Ameriki. V Milvvaukee izhajajoči »Jugoslovenski obzor« poroča: »Med ameriškimi Slovenci jako dobro znani rojak Šimen Ajdišek se je nedavno z avtomobilom odpeljal v Sheboygan in se tamkaj poročil. V spremstvu svoje žene se je dva dni pozneje vračaj v Milvvaukee. Na potu pa se je pripetila grozna nesreča. Voznik Saje je po nesreči zavozil v obcestni drog s tako silo. da so potniki padli iz avtomobila in je Ajdišek obležal na mestu mrtev, ostali potniki, med n'imi tudi novoporočen-ka. pa so bili težko poškodovani«. — Blizu Evelenthskega jezera so našli smrt štlr.. je slovenski rojaki. Zadušil jih ie plin, ki ie napolnil njihovo spalnico iz kleti, kjer je uhajal iz gasolinskega stroja. Mrtvece so našli šele dvanajst ur potem, ko so postali žrtev nesreče. Žrtve so: trgovec Franc Lavrič, njegova žena Ivana, hči Marija in Robert Bradač, dve leti stari vnuk Lavričc-vin. Pokojni Ajdišek je bil rodom iz Tre-belnega na Dolenjskem. * Dr. Čerinove »Slovenske pesmi« so pravkar izšle. Zvezek »Milienci« obsega 15, »Iz vrela ljubavi« pa 17 pesmi. Prvi sta« ne 32 Din, drugi 40 Din. Dobe se v vsen knjigarnah. * Novi prostori Zveze bančnih nameščencev Jugoslavije v Beogradu. Dne 29. oktobra se je Zveza bančnih nameščencev v Beogradu preselila v Samostansko ulico 6, pritličje levo. * Smrt soudeleženca pri sarajevskem j atentatu. Iz Kule v Bačkj nam pišejo: V i Kuli se je 28. oktobra smrtno ponesreči! odvetnik dr. Miladin Krstonovič. ki je leta 1914. izdelal Gavrilu Principu načrt za sa- j rajevski atentat. Po atentatu ie Krstonovič j pobegnil v Rusijo in je med vojno stopil j v srbsko armado, kjer so ga avstro-ogrske i čete ujele in ga zaprle v Petrovaradinu. ' Krstonovič je tedaj mnogo pretrpel Nesreča minuli ponedeljek se je zgodila na zelo čuden način. Kakor pravijo, je dr. Krstonovič stopil zvečer ob 9. iz kavarne in baje tako nesrečno padci, da je obležal na ( mestu mrtev u— Oglasni oddelek »Jutra« bo danes za stranke odprt od 9. do pol 11. ure. u— Zborovski koncert v Ljubljani. V po- nedelek 4. t. m. bo slavilo pevsko društvo Krakovo-Trnovo 10 letnico svojega obstoja in priredi ob tej .priliki pod vodstvom svojega dirigenta g. Prenielča slavnostni kon« ccrt, pri katerem bo sodeloval tudi operni pevec Leopold Kovač. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Slovenska referentka na kongresu Narodne ženske zveze v Splitu, gospa Min-| ka Kroftova, bo na željo ženskih organiza-I cij poročala o svoji temi o telesni vzgoji j jugoslovenske žene v ponedeljek 4. t. m. ob • 20. v zborovalni dvorani okrožnega urada na Miklošičevi ccsti proti prosti vstopnini. u— Lastniki luksuzmh in tovornih avtomobilov ter motornih koles se ponovno opozarjajo na razglas mestnega magistrata ki je bil objavi en v »Uradnem listu« od 2. oktobra na strani 748 ter v dnevnih časopisih. Po tem razglasu morajo predložiti mestnemu knjigovodstvu tehtnične listke svojih vozil najkasneje 14 dni po objavi razglasa v «Uradnem listu*. Za tovorn-j avtomobile ;e predložiti tudi tinno spričevalo. Mestni magistrat bo vse lastnike avtomobilov in motornih koles, ki nc bodo predložili do 15. novembra tehtničnih listkov, kaznoval z globo predvideno v § 9. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 4. januarja 1921, objavljene v »Uradnem listuc od 17. januarja 1921. u— Gospodinjam in onim. ki hočejo postati dobre gospodinje. V torek 5. novembra se bo ob 4. popoldne pričel dnevni, ob 8. zvečer pa večerni tridnevni tečaj za gospe in gospodične o finem serviranju, pripravljanju obedov ter finem vedenju. Tečaj bo v zeleni dvorani »Uniona«. Teča ne izkaznice se dobijo proti 100 Din za ves tečaj v Matični knjigarni. Tečaj vodi strokovnjakinja Helena Wcyandova iz DiisseU dorfa. j u— Šentjakobski gledališki oder bo pn-! novil v nedeljo, 3. t. m. ob četrt na 9. j zvečer izberno rusko komedijo »Ženitev«, j ki je do«eg!a pri vse.i dosedanjih predstavah krasen uspeh. Vstopnice se dobe v tr« govini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Iz gledališča. V drami se uprizori na praznik Vseh svetih Strindbergova pravljična igra »Nevesta s krono«. Predstava bo izven abonmaja. Začetek ob 20. konec ob pol 23. uri. — V soboto 2. novcin bra pa počasti drama spomin padlih vojakov z uprizoritvijo najpomembnejše vojne tragedije »Grob neznanega voaka«, ki slavi že četrto leto po vsem svetu zmagovite uspehe. Delo je prevel g. Oton Župančič. Nevesto Audo igra ga. Šnričeva. vojaka g. Debevec, njegovega očeta g. Skrbinšek. Režijo ima g. Ciril Debevec. Začetek ob 20. konec po 22. Predstava bo za red D. V petek 1. novembra se bo pela priliub-Ijena opera »Cannen« z gospo Thierryjevo v naslovni parti i. Don Josea bo pel prvič na našem odru g. Marčec. Fscarmla g. Primožič, Mihaelo gna Majdičeva. Predstava Pr"marij 17827 . Fr. Dergaac zopet redno ordaiira od 11.—1. LJUBI,ANA, Kolenskega «1. 4. 2ett/. učiieCj&ivu H nudim največjo izbero krasnih damskh plaščev, oblek, zimskih :-: sukenj in trenchcoatov :-: Olajšana plačil« brez povišanja cen. FRAN LUKIČ. Stritar jeva ulica TEL. Z750 VOR Vele premiera! Kritna predstava na Balkanu! CORčR Prvi iikn po povrarku iz Amerike. a (Dežela brez žc;:sk.) Epolialiii rim iz življenja zlatoiskalcev. Avstn.ira 413 nevest. Obupna borba nrlaJesa ziatoiskaica. (Konrad \'e:Jt) !):> >krajijsri nr.a>cio ucjanje se zaključuje z lepo liamiui.;:«. Predstav Ml., 3.. 5.. 7. in 9. uri. — Srulro znižane cene. Cene 4, 6 ki b Din Prcs&rbite si pravočasno vstopnice. bo izven abonnmna in pri znižanih cena.i. Začetek ob pol 20. — V soboto 2. novembra bo prva repriza lepo uspele Lorizin-gove opere Car in tesar« za abonente H Dirigent g. Širitof. režiser g. Poviie. liari-tonsko partijo ruskega carja Petra Velikega poje g. 1'avel Grba, komično buriton-sko vlogo župana pa g. Josip Križaj. u— Violinski koncert v Ljubljani. V petek •S. t. m. bo v Ljubljani violinski koncert. Program bo izva al francoski violinist Robert Soetens, ki se nahaja pravkar na I*ki koncertni turneji skoz: Belgijo. Po! sko. Rumunijo, odkoder pride 6. t. m. v Ljub-lano. u— Znamenita violinska virtuozka Fa-nika Brar.dlova bo koncertirala v Ljub! nI v ponedeljek 11. novembra v F;!hannon'č-ni dvoran' v družbi s čelistko Hildo Fal-gerjevo 'n pianistko Herto Reisovo. Predprodaja bo v Matični knjigarni. u— Na občnem zboru lidruženJa gledaliških igralcev v Ljubljani, ki se ie vršil 27. oktobra je bil izvoljen za poslovno leto 1929-30 novi odbor. Ker je naš dolgoletni picdsednik mojster Hctteio zaradi bolezni cdstopil, ie bi! na njegovo mesto izvoljen g Vekoslav Janko, za podpredsednika g. Anton Neiiat, za tajnika g. Ivan Jerman, za blagajnika g. Ivan Mencin. za odbornike gg. Leopold Kovač. Slavko Jan. Maks Sitnončič, za revizorja pa gg. I'ran Lipah in Albin Krklavec. u— Dotično damo. napram kateri so se včerai ob 16 učenke z okna nekega razreda osnovne šole v Mlad ki, ki na same niso goienke internata Mladike, nespodobno vedle, prosi ravnateljstvo ženske realne gimnazije vljudno, da mu blago veli javili v svrho zadoščenja svoj naslov. u— Nove telefonske številke mestnega magistrata v Ljubljani. Zaradi inštalacij večkratnih kontaktov v avtomatski centrali. je nastala tehnična potreba, da se dosedanje številke aišne telefonske centralo mestnega magistrata na mestnem trgu iz-pretnenijo. Namesto sedanjih številk 2012. 2069, 209.3, 2101. 2144, 2214, 2241, in 2j50 ima hišna centrala magistrata o<3 1. novembra t. 1. tele zaporedne številke: 3022, 3023, 3024. 3025, 3026. 3027. 3T2S in 3029. Na teh številkah se lahko pokliče:o od 8. zjutraj do 20 ure zvečer vsi magistralni uradi in ustanove, ki nimajo svo ih lastnih številk in ki niso označene v telefonskem imeniku. Od 20. zvečer pa do 8. ure zi-j-traj so napravljene tele direktne nočne zveze: Mestni gasilci imajo štev. 3022. mestna elektrarna štev. 3025. mestni hle vi štev. 3026. mestna klavnica štev. 3027, mestna stražnica štev. 302S in g. inž. J're-lovšek (stan.) 3029 Sedanji naročnik štev. 31)22, g. Rozman Ivan ima novo številko 3011, naročnik 3023, Slovenska Matica pa novo štev. 3043. u— Zadnji dnevi Pompejev H. del. Danes ob U. se bo predvajal zadn ikrat H. de! in konec tega filma v prostorih Elitnega kina Matice. Vsi, ki drugega dela izredno zanimivega filma še niso v ideli, naj s; ogledajo danes. u— »Dantejev pekel«. To ;c filmski spored ZKD za jutri in nedeljo. Obe prcds!a-vi bosta v prostorih Elitnega kina Marice: jutrišn a ob 14.30 in nedeljska ob 11. Film ki opisuje trpljeire duš. kakoršnega ie gledal v svojih fantastičnih sanjali pesnik Dante, bo zanimala na širše kroge občinstva. u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi marca 1929. zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrni-no itd) 7. t. m. za efekte (blago, perilo stro:e itd.) pa 14. t. ni. od 15. ure dalje v uradnem lokalu u— Majskega Hrošča sta našla na Gradu šolarja Ivan in Franci Kramar, stanujoč:« na Kariovski cesti, ter ga nam prinesla v uredništvo. Dejala sta. da je po vejah še več teh zapoznelih ali pa morda prezgodnjih gostov. u— Ukradena plašča. V predsobo stanovanja zasebnice Marije Ras t io ve v Vod-matski ulici se je pred par dnevi vtihotapila neznana beračica in odnesla dežnik in plašč. Beračica jc nodila tudi po drugih hišah in oprezovala za tatinskimi prilikami. Drugi plašč je bil ukraden proda alki Ivar,-ki Grumovi iz mlekarne v Vošnjakovi ulici. Plašč Grumove je bil sive barve. u— Male nezgode. Elektromonterski vajenec Viljem Šterbinc, stanuioč v Vošna-kovi ulici, se je peljal včeraj ztitraj s kolesom po Zaloški ccsti v slu/bo. Po!.-g Mergcnthalerjeve tovarne pa ga je hotel prehiteti z avtobusom šofer Ludovik K.. ki je Sterbinca podrl z blatnikom avtobusa po tleh, da je fant dobil težje poškodbe na obrazu in na nogah. Poleg tega je avtobus pokvaril Šterbinčevo kolo. — Tiskar Jovo S. je nameraval predvčerajšnjim okrog 13.45 prekoračili hodnik na Mestnem trgu: ko je stopil iz veže je po nakijučju podrl po tleh kolesarico Ano M. iz Rudnika. Dekle je dobilo pri padcu lažje poškodbe in si pokvarilo obleko. — Tretia nezgoda se 'e pripetila mizarskemu vajencu Ivanu Vinšku, cako na Mestnem trgu. Vinšek, k; je vozil nu kolesu, je podrl Ido P., ki je padla na tla ter se neznatno poškodovala na levem stv..^.::ii in s; pomazala obleko. u— Primarii t'r. Tiiagaš, se je preselil v Beethovnovo ulico št. 15. 1374 u—• Plesna šoln T K D Atene je zelo priporoči iva naši ml;u'ini. ker se vrši pod nadzorstvom staršev in pedagogov. Plesra vzg-ija današnjih dni stremi za tem, da nudi priliko izživljali a naravnemu ritmičnenu nagonu posameznika in celih skupin. Priročno nagnjenje moramo pa že v zgodnji mladosti pravilno usmeriti, da pride do onega umetnostnega izraza, ki poveličuje človeško telo. Plesni tečaji Atene so dobra priprava za deklice in dečke za kasnejše skupne dijaške plesne vaje. Graci'a telesa se mora privzgojiti v nežni mladosti ako človvku manjka. Opozarjamo na vpisovanje, ki bo v ponedeljek 4. novembra od 1S. do pol 20 v zeleni dvorani hoteia »Union«. u— Da čJm temeljiteiše in pravočasno izpraznimo »»jo l'«gato zalogo blaira za zumske sukne, plašče, obleke itd. je tvrdka -Novak na K<-niii> snem tr^u 15 žo sedaj prav znalno znižala Imejte pri nal\U- pu to v vidu. u— Jutri, v nedeljo 3. t. m. bo Martinov večer v restavraciji Reminghaus v Šiški. Ciril-M-ctodarji in Primorci na plan! 1370 u— Plesna šola na Viču. Od 3. novembra dalje sc bodo vsako nedeljo od 2.—6. popoldne vršile plesne va'e v Sokolskem domu na \ iču prd strokovnim vodstvom g. Je-ločnika. člana Kluba plcsovodij. Godba jaz« Ne gode. 1371 u— Bivši saleziianski gojenci bodo imeli sv.">; reiiui letni sestanek na Rakovniku v ucJeljo 3. novembra, kar v vabilih pomotoma ni bilo navedeno. 1.375 Iz Celja e— Avtobus Celje-Polzela-Brasltnče-Mc ztrje prične obratovati na dan Vseh svet' niki.v zvečer. Vozil bo ob četrt na 18. izpred kolodvora Celje ter prišel v Moziri« okoli triJetrt nj 19. O J sobote naprej bc vc/i! redno z jut m j ob 7. iz Mozirja, prihajajoč v Celic okoli pol 9., se vračal iz Celja ob pol 11.. dospeval v Mozirje okoli 12 ter se vračal 5 minut pred 13. iz Mozirja nazaj v Celje ter seveda ob četrt na IS nazaj v Mozirje, kjer bo prenočeval. 5 Um bo ustreženo osubito Mozirju in okolici. c— G od-d ni kvartet bratov gg. Dušnna in Karla Sancina ter g g. Val terja Schrama ml. in Otona Ba deta bo igral v nedel:o ob 10.30 d: p. v Cel-skcm domu pri muzikalncm mla-di'iske»n predavanju. e— Prva letcšiiia ooeretna predstava bo v ponedcliek. 4. t. m. Uprizori se Leharjeva opereta • Pisk rove/.- . ki se odlikuje po bo< ga tj meloJiki deloma zabavnem, deloma gunljivem dc'an u N:istoi)iI bo ves operetni ansambl in otroš:;i zbor. o_ Flfl;tri-I-fin napplvtvu z:« obrtno - oblast vi iio odobrenie z:\ inslalacijo modernih pleklrir-n;li izvažalnib naprav v svojem pr«-niopovirku v Liboiah. Komisijonelni cglod bo na li. u mesta v potek S novembra ob 9. dopoldne. «•— (io;spi)iliiijj«ki to-r .i v C"!jn bo tu !i los v prestor h okoliške deške osnovne šole. Pouk se prične v ponedeljek 4. novembra in bo brezplačen, (iojenke si oskrbijo samo živila za pouk v kulonji in jih bodo porabila za lastno prebrano. Letos se bo 1 oueevalo v--o zimo. in -ieer v mesecih no-vf inber. december, januar, februar in rnarc štirikrat na teden popcMne. Dekleta, ki se bočf jo udeležiti tep-a tefaia. oziroma on-*, ki so že prijavila svoj pristop, naj se z^iase v pon°'leljek. 4. t. m. ob 12. v okoliški deški osnovni šoli na Dolgem po!hi v Celju. e— Motili avtobusi bodo vozil« danes v?s dan od 8. z'iti raj di noči izpred celjskega b.olodvora vsako uro na mestno kakor tudi na oVoiiško pokopališče. o— Mf-tua o!,(-'na za najpotrebnejše de-Icžirant-e. Xa pre lsnočnji seji je mestni ob-čin-ki svet sklenil, da se zgradi v podstrešju hiše mešfansk^ - oskrbcvnlnega sklada v Vrvareki ulici čira prej stanovanje, obstoječe iz kuhinje in sobe, za neko deložirano družino, ki bi s Ver morala prebivati na pro- idila čeilji CELJE XARODX,I l>OH Novj zobozdravnik dr. Stane VRHOVEC že ofiPo ra redno od 9. M. ure «i od 13. do 1 >. ;ve v ixivi liši nas4WO-:i Skober-nec, PiŽAVE ILQM Iz Škof je Loke šl— Abstinenčni pokret pri Sokolskem društvu v Škof j i Loki zavzema po zaslugi načelnika br. Horvata, ki deluje kot vnet abstinent že od rane mladosti na tem po-i, prav zadovoljive oblike. Z vzgledom in predavanji je pritegnil v tabor abstinence večino telovadečega članstva. Še jačje ■e razpredena organizacija »Mladega junaka«, ki šteje preko 200 članov mladeži, ki prejme mesečno 100 izvodov pro-pagandne- stem. Stroški so preračunani do 20.000 Din. Tudi na Spodnjem Lanovžu bo mestna občina uredila nekaj stanovanj za najpotrebnejše deloži ranče. e_ Obnovite srečke Državne razredne loterije! Samo par dni je še do žrebanja milijonskega V. razreda. Zato naj vsakdo, ki je kupil srečke v podružnici ?/Jutra< v Celju. te čim prej obnovi, ker se na prepozne prijave nikakor ne bomo moprli ozirati. Žre-ban.-e bo že 7. novembra, obnovitev srečk se zaključi o. novembra zvečer. e— Telefon mestne plinarne. V poročilu o seji celjskega mestnega občinskega sveta se je včeraj vrinila pomota in se mora stavek »Mestni plinarni se odobri posebna instalacijska tarifaf — pravilno glasiti: >Me-stni plinarni se odobri instalacija posebne telefonske številke, katero spričo naraščajočega prometa nujno potrebuje. e— Osleparjena prodajalka. K prodajalki kruha pre-i \Vestnovo tovarno v Gaberju, Rozi Brenkovi, je hodila pretekli teden kupovat kruh neka okrog 251etna ženska, ki Je bila zaposlena v tovarni. Kruh je jemala na upanje in ga je obljubila plačati v soboto. Tedaj pa je potegnila plačo in zapustila službo ter odnesla Brenkovi 114 Din. Kljub vsemu so jo izsledili in bo delala pokoro skoro gotovo ob črnem kruhu. Je to 261etna služkinja Marija O. iz Por?bra, občina Jurklošter. e— Najdeno kolo. Vrtnar v Kristininem dvoru ob Ljubljanski cesti v Medlogu je prinesel na policijo deloma razdejano moško kolo s potrebnimi pritiklinami. dalje staro rjuho in moško srajco, katere je našel v domačem seniku skrite v senu. Očividno je bilo kolo nekje ukradeno in skrito začasno v senu. Kolo se nahaja na ogled na celjski jx>liciji. e— Zopet tatvina kolesa pri Westnn. Poročali smo že, da je bilo pred dnevi ukradeno nekemu delavcu v VVestnovi tovarni njegovo kolo iz shrambe za kolesa v tovarniškem poslopju v Gaberju. Včeraj pa je prijavil delavec pri Vvestnu Andrej Gocu-ijak, da je njemu na enak način izginilo 28. t. m. iz shrambe,' kjer se navadno nahaja po 50 delavskih koles, njegovo novo kolo znamke j Bas te rt', črno pleskano in s tovarniško številko 250.623. Odvetniška pisarna dr. Antona Ogrizek a, o dveiniika v Cel ju, se preseli s ponedeljkom, dne 4. novembra 1529 iz dosedanjih prostorov na Kralja Petra cesti št. 28, v dosedanje prostore »Ljudske posojilnice« v Celju na Cankarjevi cesti št. 4, poleg davčne uprave. Iz Maribora a— Vsi sveti v gledališču. Danes bo prva repriza Leharjevega »Piskroveza«, ki je pri premijeri napolnil nišo, jutri pa se bo uprizorila kot ljudska predstava po zniža-rih cenah Maeterlinckov »Stilmonski župan«, pretresljiva slika iz vojnih dni, ki je prav primerna za Vernih duš dan. a— Koncert tria Brandl, ki bo v soboto, 9. t. m. v gledališču, bo pač vzbudil kar največje zanimanje našega občinstva. Razen naše znane violinske virtuozinje, ge. Fani Brandlove, sodelu eta še dve dami: gdč. Herta Reiss in Hilda Folger. Trio Brandl absolvira najprej turneje po vseh večjih mesiih Avstrije (tudi na Dunaju bo priredil samostojen koncert) nato pa po Jugoslaviji. Zaradi velikega zaniman a priporočamo zasiguranje vstopnic že zdaj pri gledališki blagajni. a— Društvo stanovanjskih najemnikov bo imelo od 1. novembra dalie svoje poslovne ure ob sredah in sobotah od 18.-19. v društveni pisarni. a— Poslednje porotno zasedanfe v Mariboru bo pričelo v ponedel ek 2. decembra. Primeri, ki jih bo obravnavalo, še niso določeni. bili pa so že 26. okt. izžrebani porotniki. Z novim letom bo porota ukinjena, nadomestil pa jo bo senat, ki bo sestavljen iz petih sodnikov. a— Dunajske srajce po 400 Din. Mariborski trgovski gremij je že ponovno upravičeno svari! pred inozemskimi agenti, ki prodajajo razno blago, posebno pa perilo. Toda občinstvo kljub temu še vedno naseda špekulantom v prepričanju, da kupi od tujcev boljše blago kakor od domačinov. Navadno pa takšne kupčije končajo kasneie pred sodiščem. Mariborski gremii je že zlasti svaril pred dunajsko tvrdko Schipper ki prodaja po naši državi po svojih agen-ti.i izgotovl.eno perilo. Agenti obiskifejo posebno radi inteligenco na deželi, uradnike , učitelje, duhovnike in tudi samostane. Tožj pa potem tvrdka svoje odjemalce pred mariborskim sodiščem, češ da ie bila dogovorjena pristojnost tega sodišča. Račun pa je seveda izredno velik. Tako ie ravno te dni naglašala neka stranka pred mariborskim sodiščem, da ji pridejo srajce dunajske tvrdke Schipper skoro na 400 Din. Sedaj pa poglejte cene po mariborskih izložba!) m vsakdo lahko takoj na prste izračuna, ali se mu izplača naročevati perilo z Dunaja. Ravnotako pa je tudi z drugim blagom. Ljudje ne pomislijo, da morajo brez potrebe p'ačevnti tudj drago carino za izgotoviieno blago. itd. a— Da se Aeroklub vsaj nekoliko oddolži občinstvu zaradi razočaranja, ki ga je doživelo minulo nedelo spričo odpovedanega letalskega dne, bo spojil s smrtnim skokom Šumanove še nekatere zanimivosti. Aeroklub je razpisal več* brezplačnih poletov in sicer Maribor-Zagreb ter nazaj, Ma-r;bor-Ccl'e in nazaj čez Pohorje, Maribor-Ptuj in nazaj ter pet krožnih poletov nad Mariborom. Pravico do teh poletov si pridobi vsak lastnik nalašč za to določene karte, na kateri ima pravilno oceniti višino iz katere bo Sumanova skočila s padalom. Aeroklub je tudi v ta namen določil komisijo. ki bo pregledala pravilne ocenitve in izžrebala srečne dobitnike. ga lista »Mladi junak«. Idealnemu pokretu želimo mnogo uspeha šl— Žalna slovesnost za padlimi borci 1. novembra se prične po 16. Pevski zbor bo pel nia mestnem in vojaškem pokopališču Men deliss ohnov-o »Beati mortui«, Jelenovo »Usliši nas, Gospod«, Adamičevo »Večna luč naj mrtvim sveti!« in Prelov-čevo »Oj Doberdob!«. Pevovodja g. Josip Matek. šl— Koncert. Pevec beograjske opere gospod Radioslav IIic je priredil v sredo dopoldne v prostorih deške šole enourni pevski koncert s predavanjem o narodnih in umetnih pesmih. Programu, ki ie obsegal 12 izbranih, s harmonijem spremljanih pevskih točk, je sledila mladina z največjo pozornostjo. šl— Sokolski kino bo predvajal na praznik Vseh svetih pustolovski film »Panike« j in v nedeljo lGdejanski. v Ljubljani izredno uspeli »\Vings«, ki prikazuje čuda moderne tehnike. Pričetek vsakikrat ob 20. šl— Letina in cene pridelkom Že več let ni bila letina v okolici Škofje Loke tako ugodna kakor letos, ko je poljskih pridelkov po nizki ceni v izobilju na razpolago. Ga. Halladova je vzredila 4.25 kg težko zeljnato glavo, ki ima gotovo več vrstnic na vozovih glav, ki jih kmetje uvažajo na ljubljanski trg. Repa, 50 par kg, in korenje, 25 par za kg, se vozita na domove h krompirju, ki se je dvignil v ceni na 75 p za k". Enako ugoden je pridelek aide. Fižol ribničan se prodaia po 4 — 4.5 Din kg. Mleko je po 2 Din liter. Koruza je po 3 Din in kaša po 4 Din. Suha dr,-a. ki jih ie zaradi lanske ostre zime nekoliko težje dobiti, dosegajo ceno 250 D'n za sežanj; kubični meter stane čez 100 Din. šl— Preozka cesta V torek popoldne je zavozil v ostri o vi n ck ob Thalerievi trgovini tovorni avto, naložen z različno dolgimi hlodi in se zagozdi! ob sosednjih hišah, da ni mogel ne naprej ne nazaj Delavci so predolga bruna na licu mesta počakali in šele po daljšem prestanku mogli nadaljevati vožnjo. ja pri g. dT. Gregoriču izvošček P. brez luči in podrl na tla dva pasanta: krojaškega pomočnika Josipa Colariča in stavbnega mojstra Mkirssinija, Oba sta odnesla občutne poškodbe po vsem životu, obenem pa jima je bila raztrgana praznična obleka, tako da trpita precejšnjo škodo. Iz Litije i— Iz našega gledališkega življenja. Naše Sokolsko gledališče je imelo otvoritveno predstavo pred razprodano dvorano. V režiji g. Bena Pečnika so nastopili naslednji člani: ga Jelnikarjeva, gdčni Simoniče-va in Jagodičeva ter gg. Pečnik. Tišlcr, Šekš J so ?stal.' in Skušek. Občinstvo je bilo s predstavo i memtosti zelo zadovoljno. Pohvalno moramo omeniti tudi stremljenje našega rojaka g. Darka Brilija, ki se zelo trudi, da obudi pri nas godbeno življenje. Pri zadnji predstavi je sodeloval v odmorih njegov godbeni krožek. iz katerega se bo. kakor upamo, razvil prepotreben litiiski iazz Kakor sodimo po otvoritveni predstavi, se nam obljublja ži-:ihna zimska sezona Le tako naprei! i— Nočna gasilska vaja. 1'redsinočnjim ob poldesetih zvečer se je oglasila ena litijskih tovarniških siren, istočasro pa je cerkveni zvon tolkel p'at zvona. Ljudje so zdrveli preplašeni na ulice »Kje pa gori?«, so vpraševali drug drugega, iskali sij požara. a niso videli ničesar. Litijski gasHci so imeli le nočno vajo. ki je nekatere Li-tijčane razburila, češ. da bi morali gasilci o vaji pravočasno obvestiti občinstvo. Iz Kranja r— Luziškosrb^ki večer. Prosvetni odsek tukajšnjega Sokola je priredil prav zanimiv poučen večer. Prcdsnočnjim sta nastopila v mali dvorani Narodnega doma br. Franc Bučar in slikar g. No\vak. rodom Lužiški Srb. Prvi je podal zanimivo predavanje o Lužiških Srbih, njegova izvajanja je pa dopolnilo lepo število in-teresanitnih skioptičnih diapozitivov. Gospod Novak, ki je bil od občinstva burno pozdravljen in ki je edini živeči slikar malega lužiškosrbskega naroda, je imel kratek pozdravni nagovor in je tudi recitiral pesmi v svojem jeziku. r— Smrtna kosa. V torek je preminula v Stražišču gdč. Pavlina Konjedičeva. Po-kojnka je bila uradnica v tovarni Pollak in agilna članica sckolskih društev v Kranju in Stražišču. Pogreb bo danes ob pol 17. uri Blag ji spomin! r— Naprava hodnika ob železniško-do-vozni cesti. Okrajni cestni odbor je pričel pretekli teden z napravo novega hodnika za pešce od državnega savskega mosta do kolodvora ob železniško-dovozni cesti. Od mosta do križišča dovozne in okrajne bes-niške ceste pri železniški stanovanjski hiši bo hodnik nekoliko dvignjen in bo imel na cestni strani cementni rob. Preko bes-niške ceste pa delajo prehodni tlak. iz cementa. Zelo potreben bi bi! tudi prehod iz cementa ali kamna čez cesto pred kolodvorom. Z napravo prepotrebnega hodnika ob tej dovozni cesti je vendar enkrat ustreženo že večletnim prošnjam in željam občinstva, ki mora okusiti vsemogoče neprijetnosti blata. Tudi v interesu tujskega prometa bo s tem izpolnjena občutna potreba. k T v» v i rzica č— Stavbno gibanje. Renoviranje hotela »Pri pošti« se bliža koncu Zidarsko delo < na zimskem kegljišču in prezidavo restav- i racijskih prostorov v hotelu Lončar sta j dovršena. Hiša Ane Globočnikove dobiva ! na cesto nova okna in nove izložbe. StafiO- 7— Pomočniške preizkušnje obrtnikov. Pod predsedstvom šo'skcga upravitelja gospoda Lcvst:ka, učitelia g. Kolenca in zastopnikov obrtnih zadrug za litiiski sodni okraj so se v nedeljo v z^orski šoli vršile nomočniške rvcizkušnie. Z dobrim usre-h^m iz razn'h obrftrh strok jc napravilo 12 priglašencev preizkušnje. h. t— V spomin Vladimiru Gortanu. V nedeljo 3. novembra bo ob 10.30 v farni cerkvi maša zadušnica za istrskega mučenika Vladimira Gortana. Trboveljoani! Naša sveta dolžnost je. da se te žalne manifestacije udeležimo v čim častnejšem številu, da izkažemo čast spominu mučenika. Naša udeležba naj pokaže, da bo večno živel spomin nesrečnega Vladimira Gortana v naših srcih. t— Martinov večer priredita podružnici CM D 3. t. m. cb 7. zvečer v dvorani Forte na Vodi. Sodeloval bo delavski šramel. Največja zanimivost tega večera bo volitev »miss Trbovlje«. Iz Hrastnika h— Žalostir.ke. Na pokopališču na Dolu bodo zapeli danes na praznik Vseh svetnikov ob 3. popoldne brastniški in dolski pevci pod vodstvom pevovodje g. Cairdra. h— Koncert * Dunajski h mlademških pevcev« (VViener Sangerknabcn) se bo vršil v Hrastniku v pjnedeljek dne 4 novembra ob 20.15 v I. nadstropju nove brusilnice pri steklarni. Pevci so dečki od 10 do 14 let in so že nastopili z največjim uspehom v največjih mestih Evrope. V kratkem se podajo na turnejo v Ameriko. Na vzp redu je neka opera ter 3 in 4 glasni zbori. Zbor vodi njih učitelj profesor Miilltr. h— V kinti Narodni dom sc predvaja danes — Vseh svetnikov — zvečer in jutri zvečer velefilm: »Roža iz džungle« v glavni vlogi Dolorcs del Rio. h— Koncert za mladino. Pretečeno soboto se jc vršil v Narodnem d emu koncert, katerega sc je udeležila vsa naša šolska mladina višjih razredov. Nastopil jc kot pevec oporni tenorist iz Beograda gospod Ilič, ki je pc! jugos!o\ enske narodne pesmi iz v?ch naših banovin. Navdušil je rašo mladno s pesmijo in z besedo za našo lepo dbmovino Jugoslavijo. h— Napad. Na poti med Sv. Markom in Sv. Katarino ie nekdo nnpadel šiviljo N., jo hotel cmečastiti, a mu je k sreči uš'a. Orožnistvo je pehotnežu že na sledi, h— Koncert ob priliki desetletnice G!ns- Od Atlantika do Pacifika Pod tem nas'ovoin priredi ZKD seriio predavani. Predaval bo g. prof. dr. Pavel Breznik o svojem 15.000 ki!onieterskein potovanju preko Zedinjenili držav. Predavatelj ie bil letošnje poletje povabljen od Carncgiieve ustanove za mednarodni mir (Carnegie Endovvment for Internationa' Peace) v Ne\vyorku obenem z enajstimi drugimi evropskimi publicisti na obisk v Ameriko. Člani ekspedicije so se sestali sredi maja v Parizu ter se nato skupno odpeljali preko Le Mavra v Newyork. Tu teden dni ter si og'edali zna-tega najbo'j evropskega med 'Hiieriškimi velemesti. Od tu jih je pot vedla v naslednja mesta: v VVashington. sedež centralne vlade. Richmond. glavno mesto Virginiie. in Ne\v Orlans ob izlivu Mis-sissippija v Mehikanski za'iv Iz juga so se nato peljali na severozapad ter si ogledali mesta ob vznožju Skalnih gora in ob Pacifiku (Denver. Salt Lake City. San Francisco. Los Angeles. Hol'y\vood. Port-land. Seattle) kakor tudi znamenite naravne rezervacije Mount Rainer National Park in Yellowstone National Park. Na povrat-ku so si og'edali Minneapolis. Chicago in slavni slao Niagaro. G. dr. Brežnik je prinesel s svojega potovanja bogat fotografski materiia! in ca bo pokazal pri svoiili predavanjih Pno nredavanie pod naslovom »Navpični in vodoravni sprehod do metropoli nebotičnikov« bo v torek 5. t. m. ob 20. v vanjska hiša zidarja Kvedra je pod streho, benega društva jc sede j definitivno ona čevljarskega mojstra Kališnika pa je Šcn na nedeljo dne 17. novembra. N dolo- — ljarskcffa mojstra Kališnika pa je na nedeljo dne 17. novembra. Nastopi tudi zunaj že ©metana in se bo skoro mo- j domači zbor in orkester, posamezno in ; _ eStr",len. "Cert.' goče vseliti vanjo. Prezidava Mr kičeve j skupno hiše je v glavnem končana in se bo čez zimo ' Neprevidnost V sredo zvečer so se- zidovje dobro posušilo. Mestna občina po- i .? v L —Lsv; sem mestu, kjer je imel lep krog pnjate- dvorani Kazine. Predavatelj bo na pod-'agi zanimivih barvanih in navadnih slik opisoval svo;e doživljaje v nadzemskem in podzemskem Neuvorku. Ponis te dežele čudežev bo gotovo zanimal vse napredne kroge. euo m Izvleček iz programov Petek, 1. novembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Religiozno predavanje. — 11. Koncert radio-orkestra. — 20: Slovenski vokalni kvintet poje ža'ostinke. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota. 2. novembra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 17. Koncert radio-orkestra. — 18.30: Čsneranto. — 19: Antologija slovenske lirike. — 19.30: Nemščina. 20: Pevski večer ge. Medvedove. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved čnsa in poročila. ZAGREB 12.30: Reproducirana g'asba. 17.30: Godbq za ples. — 20.30: Koncertni večer — BEOGRAD 12.40: Koncert radio kvarteta. — 17.30: Pevski kvintet poje ukrajinske pesmi. — 20.30- Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Poročila. — 21.<45 Komedija. — 22.30: Koncert lahke godbe. PRAGA 16.30: Godba za ples. — 20: Koncert Mahlerjevih skladb. — 20.30: Koncert orkestra. — 21.35: Klavirski koncert. — 22.20: Lahka godba. — BPNO 16.30: Po-po'danski koncert. — 19.05: Koncert orkestra. — 20.30- Koncert iz Prage. — 21.35 Rpprnducirana godba. — Lahka godba. — VARŠAVA 17: Poooldan^ki koncert. — 20: Vsi sveti. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. IS: Koncert komorne glasbe. — 20.05: Koncert dunajskega sinf. orkestra in komornega zbora. — BERLIN 16.30: Lahka godba orkestra. — 19: Delo. glasba in poezija. — 20.45: Koncert operetne glasbe. — Godba za ples — 2-5 45: Prenos kolesarskih dirk. FRANKFURT 16: Prenos iz Stuttgarta. — 19.30: Koncert 'ahke godbe. — Orkestralen koncert. — Prenos iz Stuttgarta. — LANGFNHERG 17.30: Koncert komorne glasbe — 20: Prenos orkestralnega in zborovskega koncerta. — STl JTTGART 15.30 Popoldanski koncert. — 21: Sercnade. — Prenos iz Frankfurta — 1.00: Prenos športne prireditve. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena g'asba. — 12: Koncert kvarteta. 19.45: Dram ski večer. — Koncert voipške godbe. LONDON 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.35: Odlomki iz operet. — Godba za p'es. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 2!: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 19.45: Zabaven program. — 22: Godba za ples. Barvani streli Neki Jerry YViIey iz mesta Kan«asa (Združene države) je izumil! nov pripo-rročefc v boju proti zločincev. Naboje, k! izstreljujejo — barvo. Ti naboji so 15 an dols;. 2.5 oin široki, puška Pa je podobna običajnim puškam. V nabojih je svetla barva- ki se hitro posuši in ostavlia na obstrelienem predmetu, obleki. avtomobilu, koži, vidno I:-so. Tudi če bi se zločincem beg v prvem hifpu posrečil. jih ta bafva izda. Ameriško po-licijo bodo opremili s tem novim orožjem in strelivom. • Pravi vzroki Gortanove smrti Sorijalnogospodar^ka slika iz Istre. Ko so leta 1018. Italijani okupirali Istio, smo imeli priliko slišal c^lo oficirje, ko se čudili pod vplivom \Vilsonovih idej: »Za Boga, kam so nas poslali/6aj to niso Italijani! No da, mi emo v tej vojski pretrpeli ogromne žrtve in je prav. če dobimo nekaj odškodnine. - Domači Italijani so slične dvome hitro razpršili z zelo čudno argumentacijo. da je Avstrija Istro poslovanila in da jo je treba zopet poitalijančitL Za istrske Italijane pa pri tem ni bilo merodajno toliko njihovo italijansko čustvovanje, kakor obziri na svojo lastne korist Skozi stoletja so njihovi očetje prijetno živeli cd krvavih žuljev neukega kmeta in so razkošno zapravljali denar z običajnim zasmehom: paghera la star pa grossa (plačal bo debeli čevelj, t j. kmet). Toda v drugi polovici 10. stoletja so v nacijonalnem preporodu naši rodoljubi začeli ustanavljati tudi gospodarska udruženja, posebno pa posojilnice, ki so v sorazmerno kratki dobi iztrgale ljudstvo iz rok oderuhov in s tem povzročile naglo gosjjodarsko propast italijanske gospode. Odtod njihovo sovraštvo na slovansko inteligenco, po njihovem mnenju glavno povzročiteljico njihove bede. Zato sn sklenili, da uničijo vse ono. kar se protivi njihovim egoističnim ciljem. Mahoma so pregnali naše intelektualce v Jugoslavijo, ostanke so premestili v predvojno Italijo, požgali so naše narodne domove ter gospodarske in kulturne narodne institucije, posojilnice zaprli itd. Eden teh »gorečih istrskih rodoljubov* je Bruno Camus, poveljnik fašističnega oddelka v Pazinu in podestat prostrane pazinske občine, z preko 25 tisoči duš. On je vnuk Josipa Ca m usa, ki je veljal za največjega oderuha sre.Inje Istre v zadnjih desetletjih 10. stoletja. V mladosti ni imel niti počenega 2rosa. ko pa se je vrgel na trgovino, je v lei;'i lakote prodajal kmetom blago, najpogosteje koruzo po oderuških cenah. Jemal je nečloveške obresti in se t; t ko obogatil, da je skoz: več decenijev bil strah in trepet kmetom cele srednje Lire. Njegova rodbina je živela razkošno od samih darov nesrečnih zadolženih kmetov. Okoli leta 1900. je umrl v starosti 70 let in zapustil svojim potomcem ogromno bogastvo v menicah zadolženih kmetov in čez 130 kolonskih kmečkih posestev, ki jih je bil pognal na dražbo in jih potem skoraj zastonj pokupil. Po njegovi smrti so dediči nadaljevali razsipno življenje, čeprav so se sčasoma dohodki silno zmanjšali: mnogo preporojenih kmetov je vzdignilo svojo produkcijo iu plačalo dolgove, drugi so se osvobodili s po močjo posojilnic. Tako so suženjski darovi in natura Camusu popolnoma usahnili. Camu-sovi sinovi in vnuki so kmalu zapravili oče-tevo nasledstvo in so koncem vo nc biii brez beliča. Med le živimi vnuki — velika večina jih je pomrla — je tu !i omenjeni Bruno. Ta mladenič je leta 101-1. pobegnil v Italijo. dt -ege! za časa vojne čast poročnika in se vrnil 1. 1018. v svoj rodni kraj. Demobiliziran je stopil na Čelo lokalnemu fašističnemu edelku v Pazinu in je kmalu postal občinski podestat. S tem je prišel do eksistence, ki se je drži kakor pijanec plota ter zares goreče \ rši dolžnosti svojega položaja. Vladimir Gortati in njegovi tovariši so hoteli s streljanjem, ako so res streljali, le prestrašiti naše kmete, da bi se razpršili in ne prišli na volišče. Kajti premalo število glasov bi sigurno privedlo Camusa v neprije-teu položaj pred višjimi in mogoče Li to celo povzročilo njegovo odstranitev. Zato je on na višjem mestu obrazložil dejanje nesrečnih mla leničev kot nevarno za državo — v resnici je moglo biti nevarno samo za njegov položaj. Brez dvoma je s svojimi maščevalnimi mahinacijanw mnogo kriv, da je prišlo do drakonske obsodbe. Glasom poročila o poteku procesa se je sodišče prepričalo o krivdi Gortana in tovarišev na podlagi izjave poljskega kvestorja in fašističnega tajnika v Pazinu, torej na podlag« iziave Brimovega intimusa. Mi smo uverjni, da bi kakor mnoge druge, tudi In nesreča za naše rojake onstran Postojne bila mnogo milejša, če bi med njimi bilo manj gorečih patrijolov kova Bruna Camusa, toda na žalost: si trntr:i della polenta _ (gre za poleuto). Istraa. Angleški sodniki Angleška justica predstavlja čudno zmes širokosrčnosti in srednjeveškega nazadnjaštva. N. pr.: V Leicestru je poskusil samomor čevljar Taylor, ki mu je neprestano delo od 4. zjutraj do 10. zvečer zrahljalo živce. Samomor je po angleških zakonih kazniv. In Taylorja so obsodili, toda na 14 dni — počitnic na račun ubožne-ga sklada. Lepše razsodbe si ni mogoče misliti. In drugi primer, srednjeveški: V Rad-clnfeu so obsodili 11 otrok, ki so kradli jabolka, na palice. Kazen bi morali izvršiti javno očetje teli otrok. Toda očetje so se uprli in vse prebivalstvo je potegnilo ž njimi. Ogorčemc je bilo tako veliko, da so morali kazen spremeniti denarno kazen. nimi vajami je pričel kot prvi novomeški Sokol. V nedeljo so se pričele pri g. \Vin-drseherju plesne vaje obrtnikov. Prihodnji teden prično z njimi športni klub Elan in dijaki tukajšnje gimnazije. n— Tragična smrt 241etna Lizika J. iz Gričic pri Čermošnjicah, je nedavno hotela odpraviti plod svoje ljubezni ter se je zglasila pri babici v Čermošnjicah, proseč jo pomoči. Babica jo je poslala k svoji prijateljici v Ljubljano, ki ji je plod v šestem mesecu odpravila. Liziki je par dni pozneje postalo doma tako slabo, da so jo morali prepeljati v tukajšnjo žensko bolnico, kjer so ugotovili zastrupljenje krvi. Obsojena na neizogibno smrt je J. mu-čeniško trpela in končno izdihnila. Proti krivcem prerane smrti nesrečne mladenke je uvedeno kazensko postopanje. n— Pone\'erba poštnega denarja Selški pisimonoša S„ oče šitirih nepreskrbljenih otrok in vojni invalid, si ie prilastil manj-vsoto denarja, ki je bila nakazana neki tukajšnji stranki. Dcmar je sicer povrnil, a prišla je prijava, zaradi katere ga je uprava poš>te po 15 letih vestne službe su-nendirala in uvedla proti njemu kazensko postopanje n— Nepreviden voznik. V nedeljo ob 8. zvečer je pridrvel z veliko naglico po klancu pri Vratih preko cestnega trotoar- ljev. Značilno je, da je naš »kraj 1. 1914 štel političnih aretirancev in osumljencev najmanj, kar je brez dvoma zasluga pokojnika tn takratnega komisarja Kastnerja. Še lansko leto je bil pokojnik razmeroma drav. Zadnje leto je začel naglo hirati. ' njim je umrl menda najstarejši samec našega mesta. N. v m. p.! lj— Mcrtinov večer s tombolo bo v nedeljo, dne 10. nov. v Sokolskem domu. Za vbavo in okrepčila bo preskrbljeno. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejSnjo na-_ . ravno barvo. ZaK. zast. Odobrena od. zdravstvenega odseka pod št. 1793—^0 kot ta zdravje popolnima neškodljiva Uspeb s:sruren In tralen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duša) ul. 32. Lekarnam, drogerijam. parfumerijam. brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Najbolje prodaste Kostanjev taninski les ako pišete Se danes z navedbo števila vagonov in naMadno posh,;o izvozni tvrdki ERNEST MARINC — CELJE ZRINSKEGA ULICA 4. — TELEFON 136. Tudi proviziiskj naknpovalci se sprejmejo._ VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod » Ljubljani. 31. oktobra 1929. Višina barometra 808.8 r» Kraj Cas Bafom. Temper. eo M V S? Smer vetra in brzina v m ic o S ° Padavine Opazovanja _. > S X o * Vrsf» r trm d» 7 Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo t Dubrovnik 8. 758 1 / 5«-2 7580 75i 2 7 6 8 12 »•6 8>i 90 90 mirno mirno SSW 2 SE 4 1(1 10 10 8 Dež 73 100 11- 2-• Sltoplle 7. 758-6 13 99 mirno 10 « Split 753-4 15 tO S 10 10 3 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 10.9 C, najnižja 6 C. Solnce vzhaja ob 6.37, zahaja ob 16.49, lun« vzhaja ob 6.31, zahaja ob 16.41. Dunajska vremenska napoved za petek: Temperatura se zaenkrat ne bo spremenila. V petek najbrže še oblačno in deževno. Drago Scliškar Ivan Ju g Rudolf Seljak Fran Verliunc Drago Sch\vuO Vernih duš dan v Washingtonu (Memorial Day) Spominu mrtvili je posvečen v Ameriki 30. junij. Ta dan se tudi slavi spomin padlih vojakov. Množica okrasi njih grobove in po cerkvah se vrše spominske službe božje. Ta dan sem bil ravno v Washinstonu, glavnem mestu Zedinjenih držav. Bil je cvetlični dan: po ulicah so prodajali makove cvete v dobrodelne namene, v spomin na vojake, padle v svetovni vojni. Prvo pomlad po končani vojni je namreč vzcvetelo nebroj rdečih makovih cvetov po francoskih poljanah, ki jih je močila kri stotisočev, posebno v Flan-driji. Kakor daleč je seglo oko. povsod je bilo pravo morje temnordečih cvetov, kot hi hotela prelita kri vznikniti iz zemlje in se dvigniti iz hladne teme v toplo solnčno luč. In tako je postal rdeči makov cvet simbol junakov, ki spavajo svoje večno spanje na bojnih poljanah. V spomin nanje je zložil polkovnik Mac Crea pesem, ki je med Američani že ponarodela. Vsakdo jo pozna. Po cestah so jo prodajali na spominskih podobicah in razstavljena je bila v izložbah, tiskana v velikem formatu in obdana od venca makovega cvetja. Naslov ji je »In Flanders Fields« (Na flan-drskih poljanah). Prva kitica se glasi: In Flanders fields the poppies blo\v Betyeen the crosses. ro\v on row; That mark our plače, and in the sky The larks, stili bravelv singing, fly Scarce heard amid the guns be!ow. Na flanderskih poljih mak cveti Med križev dolgimi vrstami; Tu spavarno mi, a v nebo Škrjančki se dvigajo in pojo, Le v gromu topov jih čuti ni. Dopoldan se je podala naša skupina evropskih publicistov na grob neznanega ameriškega vojaka in tam položila venec. Neznani vojak ameriške armade, ki so ga prepeljali s francoskega bojišča. počiva na narodnem pokopališču v Arlingtonu (Arlington National Ceme-tery), na desnem bregu reke Potomac. na griču, s katerega je krasen razgled na mesto. Tu je največje ameriško jaško pokopališče. Semkaj so prenesli zernske ostanke vseh onih vojakov iz Francije, katerih svojci so to želeli. Zaradi svoje preprostosti napravi to pokopališče mogočen vtis. Grobovi niso vzvišeni, kot je pri nas navada. Iz trate se dvigajo samo dolge vrste spominskih kamnov, ki so vsi enaki, in na katerih stoje samo imena. Za spominski dan so prihiteli iz vseh krajev dežele skavti in skavtinje ter zasadili poleg vsakega kamna ameriško zastavo. Lep je pogled na tisoče zastavic, ki jih lahno poziba-va veter, in na dekleta in dečke v raznih uniformah, ki pobožno in molče opravljajo svoje delo. Na griču sredi pokopališča je krasna stavba, ogromen amfiteater v grškem j slogu, iz belega marmorja, in pred njim grob neznanega ameriškega vojaka. Ni nobenega napisa, a mogočnost in enoličnost stavbe pove več kot vsak napis. Podamo se v amfiteater, da prisostvujemo veliki spominski slavnosti. A/roče žge solnce z jasnega neba. a to Američanov ne moti. mirno pričakujejo početka. Točno ob eni uri zaigra mor- narska godba. Ko pride predsednik Hoo-ver, zaigrajo »Star Spangled Banner« (Z zvezdami posuti prapor), eno izmed ameriških narodnih hrmn. Slavnosti prisostvujejo člani kabineta, senata, parlamenta, diplomatski kor ter zastopniki vojaštva in veteranskih organizacij. Govor sledi govoru, med drugimi govori tudi predsednik Hoover. za mir in proti oboroževanju. Med tem, ko nastopajo razni umetniki in pojejo spominske pesmi, pridno snima baterija kinoopera-terjev s ploske strehe vsak gib in vsako besedo za govoreči filmski dnevnik. Teden pozneje sem v kinu v New Orle-ansu ponovno videl in slišal del slav- nosti. Pred govorniškim odrom je postavljena cela vrsta mikrofonov, visoko zgoraj pa je več zvočnikov, ki ojačaio tovor in petje, tako da se po vsem ogromnem prostoru razločno čuje vsaka beseda. Slika, ki se nudi očesu, je v poletnem solncu zelo pestra. Ozadje tvorijo stebrišča iz belega marmorja. Med st-bri vihrajo narodne zastave ameriške. Njih rdeče-belo-modre barve oživljajo enolično belo poslopje. V amfiteatru pa vrvenje množice, najrazličnejše moške in ženske uniforme, nekatere izmed slednjih so za evropske pojme narav- nost nemogoče, n. pr. dame v kričeče oranžnih haljah s čelado iz nojevih peres iste barve. Toda v tej deželi se človek tako navadi na izredne in nemogoče stvari, da se mu slednjič kar čudno zdi. če najde nekaj, kar imamo v Fvro-pi enako. Slavnosti prisostvujejo tudi veterani iz prejšnjih vojsk Zedinjenih držav, častitljivi starčki, ki jim je odkazano častno mesto poleg predsednika. Občudoval sem organizacijo cestnega prometa pri tej slavnosti. Čeprav ie prišlo na tisoče avtomobilov ne samo iz mesta in okolice, temveč tudi iz drugih krajev, vendar promet nikjer niti za trenutek ni obtičal: desno in levo so bili na travnikih zaznamovana mesta, kjer so smeli stati avtomobili. Policija jih je dirigirala, enega sem, drugega tja in vse je šlo v najlepšem redu. Američanom je res prirojen šesti čut. ki ga Evropec nima*, čut za organizacijo. Pa tudi z letali so prišli ljudje iz raznih daljnih krajev k slavnosti. Vozeč se mimo letališča sem opazil nad 20 avi-onov raznih velikosti in barv. ki so tu čakali. da> se vrnejo njih pasažirji. Zasebno letalstvo se je v Ameriki zelo razvilo, to p? predvsem zaradi ogromnih razdalj. Čas je denar. Čemu bi človek potoval dva ali tri dni z že1eznico. ko premeri po zraku isto razdaljo v nekaj urah. Dr. Pave! Brežnik. O H vetrna d'?str 3 dr. / **ona Ogrzi^a, odvetnika v Celju, se preseli s ponedeljkom, dne 4. novembra 1°*) iz dor>edan:h prostorov na Kfatia Petra cest! št 2S. v do-sedaive prostore »Ljudsike p^sojjlnice« v Celju na Cankarjevi cesti št. 4, poleg davčne uprave. * »JUTRO« št. 256 - 1 ' Pe.iek, I. XI. 1929 J Smrtne žrtve nesreč med naročniki „Jutra" cu počila lobanja in je kmalu izdihnil. Vsi pogoji našega zavarovanja so bili izpolnjeni, nakar je zavarovalnica »Triglav« izplačala pokojnikovi rodbini vsoto 10.000 Din. Kot žrtev zavratnega umora je 9. julija zvečer izkrvavel ugledni litijski posestnik in lesni trgovec- Ivan Rotar. Tudi v tem tragičnem primeru so bile formalnosti zaradi izplačanja zavarovalnine kmalu rešene ter je bila vsota 10 tisoč dinarjev izplačana ge. vdovi. V nadaljnji kroniki smrtnih nesreč je »Jutro« dne 31. julija zabeležilo posebno žalosten dogodek. V pisarni žandarme-rijskega polka na Bieivveisovi cesti v Ljubljani se je orožmškemu kaplarju Janezu Jugu sprožila puška pri čiščenju. Krogla je idealnega mladeniča zadela v Ludvik Arnuš Janez Cerkovnik glavo in mu prodrla v možgane, da je , bil takoj mrtev. Pokojni orožniK je bil doma na Vinskem vrhu blizu Šmarja pri Jelšah. Zvesto je podpiral svojo ljubljeno mater, odkar je bil v službi. Vsa strta zaradi usodnega dogodka, a globoko hvaležna za veliko podporo v najhujši sili je pokojnikova mati Marija sprejela zavarovalnino iO.Olkj Din. ki ji je bila izplačana čez 14 dni po smrti sina, zvestega »Jutrovega« naročnika. O izplačilu zad e »Jutrove zavarovalnine smo poročali v nedeljski številki. Izplačana je bila staršem mladega g. Milka Škerleca, poštarja in posesnii-ka pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, ki se je pred tedni ponesrečil z motornim kolesom. Nadaljnji primeri smrtne nesreče v krogu »Jutrovih« naročnikov, ki so že prijavljeni in bodo v kratkem likvidirani. so naslednji: Ignacij Pristavec. ključavničar v Prcdtrgu pri Radovljici. Ludvik Arnuš. gostilničar v Gerucih št. 4/5 pri Ptuju, ki je umrl 7. okiobra na posledicah nesreče pri spravljanju esa. Rudolf Seljak. cestni nadzornik v Domžalah. Franc Dobrovol.iec, železniški uslužbenec, Ljubljana VII, Knezova ul. 39, ki je postal žrtev svojega poklica. Janez Cerkovnik, davčni nadoficijal v pokoju in Franc Radovan Verhirr.c. trgovec. žrtvi strahovite avtomobilske nesreče, ki se je primerila 12. oktobra zvečer na državnem mostu v Mariboru, ter končno Drago Scliwab, trgovec, ki je podlegel posledicam lovske nesreče v Savinjski dolini. Fran Dobrovoljc Ob Vseh svetih se »Jutro« spominja tudi vseh onih članov velike »Jutrove« družine, ki jim je nesrečna .usoda prera-no utrgala nit življenja m so kot žrtve .nesreč legli v prezgodnji grob. Stari pregovor, da nesreča žal nikdar ne počiva in da vsakega lahko sreča smrt takrat, ko se je najmanj nadeja, je dobil posebno veliko potrditev, odkar se je »Jutro« odločilo z novim letom 1928 zavarovati za primer smrtne nezgode vse svoie naročnike tako. da dediči pokojnika prejmejo 10.000 Din, ki jih jtm izplača zavarovalnica »Triglav«, čim ji predlože zdravniško izpričevalo o smrtni nezgodi in potrdilo o plačani naročnini. Vsota 10.000 Din je bila določena po vsestranskem računanju in upoštevanju najrazličnejših okolnostih in potreb ob nenadni smrti rodbinskega red-nika. Taka nenadna smrt zaradi nezgode ne uniči samo nenadomestljivega in neprecenljivega življenja, temveč _pre-trese v večini primerov katastrofalno tudi gmotni položaj družine. In tak udarec usode naj olajša naše zavarovanje, ki nudi težko prizadetim svojcem sredstva vsaj za prve in najnujnejše potrebe. Od novega leta do zadnjih dni je bilo v krogu naših naročnikov prijavljenih 13 smrtnih nezgod. V šestih primerih je bila dedičem že izplačana zavarovalnina po 10.000 Din. ostalih sedem primerov, ki so se tako nepričakovano naglo zvrstili v zadnji kratki dobi, pa bo tudi čimprej likvidiranih. Veliko blagodat »Jutrove« zavarovalnine je pač najbolj pokazal že sam prvi tragični primer smrtne nezgode »Jutrovega« naročnika. V najlepši dobi svojih 30 let je nenadoma padel kot žrtev poklica železniški uradnik Janko Smerkolj, ki ga je v noči od 13. na 14. januarja pri odpravljanju tovornega vlaka na postaji v Logatcu povozila lokomotiva. Strahovit udarec je bil to za njegovo ljubljeno družinico. Janko Smer-kolij je zapustil mlado vdovo in dvoje otročičev. katerim je čez dober teden bila izplačana prva »Jutrova« zavarovalnina. Usodno naključje je naneslo, da se je skoro istočasno kakor Janko Smerkolj ponesrečil g. Dragotin Seliškar. knjigovodja Marxove tovarne na Količevem. Dne 12. januarja ga je ubilo veliko vod- Milko Skerlec Ignac Pristavec Janko Smerkolj Karel Kos no kolo, pri katerem je imel opravka zaradi sproščevanja iz objemov ledov-ja. Ze 23. januarja je zavarovalnica »Triglav« izplačala drugo »Jutrovo« zavarovalnino 10.000 Din najmlajšemu sinu pokojnega, g. Stanku Senškarju, študentu kemije na ljubljanski univerzi, kateremu je bila posebno dobrodošla kot študijska podpora. Ivan Rotar Tretja žrtev smrtne nesreče iz kroga »Jutrovih« naročnikov je postal g. Kari Kos, komisar fina.nčne kontrole v pokoju na Jesenicah. Dne 7. maja proti večeru. ko se je vračal s sprehoda, ga je po nesrečnem naključju vrglo ob tla neko motorno vozilo. G. Kosu je pri pad- Prezident Hoover govori na s/rominski slavnosti vojakom, padlim Slika je posnetek dr. P. Breznika v amfiteutru pokopališči v Naši Rraji in Velika pomočnica malega naroda Na.i povemo danes, ko se vsakdo spominja mrtvih, nekai o veliki škotski junakinji dr. Elsie Inglisovi. ki ie umrla novembra 1917 mučeniške smrti za veliko jujio-slovensko idejo. Rojena je bila 1. 1864. v Kaslirniru na Himalajskem predgorovju. 2e v zgodnji mladosti ie bila mala Elsie nenavadno nadarieno in umno dekle. Ko ii je umrla mati. ie videla svojo življensko vlogo v tem. da postane svojemu očetu * vesta tovarišica tudi v delu. Po končani, gimnaziji je študirala v Edenburghu. kier ie bila tedaj edina medicinska šola za žene ustanovljena od dr. Jex-Blake. V tistih časih so se škotske ?ene obupno borile za pravico do gimnazijske in univerzitetne vzsoje. Svoje študiie ie končala dr. Tngli-sova v (ilasgovvu. Prakticirala ie^v Edeti-burghu in Olasgovvu. V svoji praksi se ie spoznala z bedo delavstva in siromašnih mater, za katere ie kasneje ustanovila lastno bolnico v Edenburghu. Mnogo ie tudi propagirala za športno gibanie. zakai smatrala ie. da ie vsem nedostatkom v državi glavni vzrok ženska histerija in nreoričana ie bila. da ie šport za to najboliši zdravnik. Stopila ie v zvezo z londonskimi zdravnicami - pi.ionirkami in se z njimi borila za politične pravice žen. Škotske žene so imele tedai irraoso boljši položni od angleških žena. ki so bile takrat še brezoravična lastnina očetov, oziroma mož. Kmalu ie postala dr E!*ie Inglisova voditeljica liberalne stranke zn žensko volilno pravico. Mnogo ie delala tudi z ladv Aberdeenovo. predsednico mednarodnega ženskega pokreta. katero poznamo izza ženskega kongresa na Bledu. Ko ie izbruhnila I. 1914. vo.ina. je Elsie Inglisova tekom 24 ur izpremenila vso liberalno stranko v sanitetno zadrugo. Svojo pomoč ie stavila britanskemu vojnemu ministrstvu na razpolago, ki p;1 io ie na skraino žaljiv način odbilo. Tedaj se je ponudila Franciji in Srbiji. Obe državi sta jo sprejeli z odprtimi rokami. Tukai se pričenja kalvariia Pogumne Elsie Inglisove. Takoj se ie podala v Srbijo in tam požrtvovalno delovala za naš narod. Kmalu oa se ie ond-.iMa z vsem svojim spremstvom našim dobri vol.iccm na p..t v Rusijo. Spotoma je u-peš'io branila svoie ranjence proti Nemcem. V nemškem jetništvu ie delovala do I. 1916. Šla ie z dobrovoljci v Odeso in Dobrudžo. spremljala iih ie po vseh najnevarnejših poteh in ostala pri n.iih do svoie smrti. Že v Do-brudži ie začela bolehati na neozdravljivi bolezni, a ni se hotela vrniti domov na škotsko ali na vsaj v kako veoie mesto, kier bi se lahko podvrgla operaciii. Neprestano ie stremela za tem in delovala na to. da se v Britaniji širi pojem o iugosio-venski stvari. Takoi ie zapopadla veliki pomen te ideje in agitirala zanjo. R. VV. Seton - Watson piše o njeni poti z dobrovolici takole: »Nepozabljiva nam bo ostala v spominu junakinja dr. Elsie Inglisova. Petnajst mesecev ie zvesto spremljala jugoslovanske dobrovolice. kljub vsem smrtnim nevarnostim. Kako težavna ie bila ta pot. naj pove dejstvo, da je ostalo od vse dobrovoliačke armade, ki ie štela ob začetku svoie poti 15.000 mož, samo še 4000. •< Naiposted se je vendar vrnila z dobrovolici preko Murma in Arhangelska domov. Med tem se ie bila njena bolezen že zelo poslabšala, tako da .ie smela v zadnjem času samo še uživati tekočine. Ladja z dobrovoljci se .ie že bližala Ne\v-Castelski lu-ki, ko ie nastal vihar. Komai so bili ušli smrti na bojnem polju, a tik pred domom so se morali boriti še proti naravnim elementom. Kakor čudež se ie zdelo vsem, da se ie ladia rešila. To je bilo dne 25. novembra, in v isti noči je umrla dr. Elsie Inglisova. Njene zadreie besede so bile: »Ne zapustite Jugoslovanov!« Dne 26. novembra 1917 je bil v Londonu velik banket na čast dr. Inglisovi in njenim pomočnicam. Na tanket sta prišli pozno zvečer kapetanka Evelih Haverfieldova in Vera Hoimesova v zamazani vojaški uniformi. z upadenimi obrazi in sporočili vest o smrti dr. Elsie Inglisove. Zemeljske ostanke požrtvovalne pokoini-ce so prepeljali v Edenburgh in io tam dne 29. novembra pokopali. Na njeni zadnji poti so .io spremljali vsi dobrovoljci in pokopana ie bila z vsemi vojaškimi častmi. Ob zeleni Kolubari... Valievo. 27. oktobra. Zaradi svoje prekrasne okolice spada Valjevo brez dvoma med tista srbska mesta. ki naj tu.icu — kljub slabi turški kal-drmi — ostaviio vtis mikavnosti in privlačnosti. Med ljubkimi grički in bregovi, polnimi rdečkasto - žoltih barv jesenskega li.Ntia. ob sanjavotekoči zeleni Kolubari razpoloženo. ie Valievo vse v vonju senčnih gozdov, ki dremajo okrog njega po hol-mih. Mesto s približno 14.000 prebivalci, z gimnazijo, obširnimi vojašnicami, kier služi tudi dokaj slovenskih fantov, in z imenitno poljsko - gospodarsko šolo. Valjevski okrai ie znamenit posebno po svojih slivah. Ako slive ne obrode dobro, tukajšnji seliaki pravijo, da je letina zanič — tako ie svet tu navezan na dohodke, ki .iih imn od posušenih sliv. Slive se v velikih množinah izvažajo v inozemstvo, največ v Nemčiio. Pa so te slive zares prvovrstne! Po slivovki. ki jo piješ v Valjevu. takoi spoznaš, da mora biti tudi sveži sad odličen. Letos slive niso obrodile: zato so lica seljaka mračna, mračnejša nego prejšnja leta ... M alokatero srbsko mesto se more ponašati s tako lepimi izletnimi točkami, kakor baš Valievo. Tu ie vsak griček zase izlet-na točka prve vrste, tako da popotnika s svoio ljubkostjo namah osvoii. Turisti posebno radi obiskujejo vrh MaHena (1110 metrov), ki ie torej malo manjši od našega Kuma Pot na Maljen te vodi skozi prijazna in gostoliubna selišča Dračič, Bačevci in Krčmar. Povsod ti postreže dobrodušni srbski seljak s pristno domačo slivovko. Zelo priljubljena izletua točka ie tu tudi »vazdušna banja" Divčibare. ki se nahaja na precej visokem brdu. okrog IS km od Valieva. Ob solnčnih nedeljah in praznikih ie Divčibare poln živahnega življenja: pod roiegovimi dišečimi smrekami in jelkami prepevajo domačini in turisti, a po tratah plešejo kolo živooke srbske dev; ke in stasiti momci... Življenje v Valjevu ni drago. Z 20 do 30 Din dnevno človek lahko zadovolji gastro-nomske potrebe tudi v boljših lokalih, kakor so hotel »Godjevac«, »Sekulič« in »Grand-Hotel«. Valjevčani ljubijo jako pa-pricirane jedi. pa ie zato potrebno, da popotnik natakarja opozori na to, kakšna naj bo naročena porcija... Grem zvečer po eni najlepših valjevskih ulic — Beogradski ulici — ko mi iznenada udari na uho iz kavarne mila pesem: Ti več spavaš, zlato moie, tebe grli slatki san... Spavaj, zlato, laku noč. Bog ti bio u pomoč!... »Sami blagi in dobri ljudje živijo tod...« si mislim in krenem dobro razpoložen proti domu.----Zv. Kosem. Kočevsko pismo Kočevje, 29. oktobra. V sredo zjutraj se je vršila za pokojnim mučcnikom Vladimirom Gortanom v mestni župni cerkvi maša zadušnica. V nedeljo smo dobili pravo zimsko vreme. Ozračje se je shladilo in začel je padati sneg Mesto je bilo kakor prazno in so meščani sedeli raje v zaprtih in zakurjenih sobah. Veliko meščanov ie zvp la restavrirana kavarna g. Alojzija Schleimcr-ja. ki je bila otvotriena s koncertom. Popoldne se je vršila v mestni župni cerkvi poroka s Alfreda Honigmana, trgovca in gdč. Elfr Verderber. Zvečer nekako ob osmih je bilo nekaj čisto mirnih pasantov v Hauffovem drevoredu napadenih od desctorice napol pijanih docela posurovelih fantov. Navalili so na pasante, da bi izvali pretep K sreči je eden izmed pasantov imel pri sebi bro\vmgu podobno pištolo, s katero je oplašil predrzne fante. Ti so nato dotič-nega pustili in navalili na ostale pasante m enega močno udarili. Spravili so se celo na elektrikarja g. Sorgerja, nakar jim je isti posvetil pod nos in jih delno spoznal Napol pijana druhal razburja čestokrat v pozni noči prebivalstvo in počenja najrazličnejša pobalinstva. Zadnji čas jc, da se napravi tu energičen red in da se zagotovi mirnim ljudem popolna osebna varnost! Industrijalec g. Fv. Zurl je letos dvignil svojo hišo sredi mesta v dvonadstropno. Hiša j« sedaj gotova. V spodnjih prostorih je adaptirana zopet čedna kavarna Delo je izvršila tvrdka ing R Treo iz Ljubljane pod vodstvom g. L: Rataja Kočevje je postalo torišče najrazličnejših komedijantov in cirkusov. Sedaj ima kar dva taka šotora: zverinjak in gugalni-co na občinskem prostoru pokg lekarne ter cirkus bratov Kocke pred osnovno šolo Tretja zabava je kino. Moramo priznati, da ima to pot hotelir g Ivo Šulek na repertoarju lepe filme Občinstvo močno pogreša koncerte in igre, kateri so bili še lansko leto tako pogosti, kar je bila zasluga neumornega starosta kočevskega Sokola br. dr. Štefana Rajha in njegove soproge ge. Helene. Prebivalstvo okrog Mozlja ima zopet svojo senzacijo K ciganom je namreč pobegnilo zalo kmečko dekle, hčerka nekega premožnega posestnika. Dekle se je zaljubilo v mladesa cigana in sklenilo uiti z doma. Starši dekleta so seveda zahtevali od ciganov dekle nazaj Vendar ie dekle že polnoletno io težko, če bo poslušalo prošnje svojih roditeljev. Vsi sveti, ki so že pred durmi so privabili na mestno pokopališče veliko pridnih delavk, ki ure i« jo grobove svojih rajnih. Oba pokopališča mestno in pokopališče pri Corpus Christi sta sedaj kakor dva okusno urejena vrtova. Veliko smeha sta v soboto vzbudila po-ciganjeni bivši šintar Koprivšek in njegova družica Mica, ki sta skozi mesto vpila, da jima je občina ukradla konja. Koniska mrha je namreč v njimi odsotnosti zašla v deteljo in io vso popasla. Konia, ki je bil brez lastnika, je spravil v hlev mestni stražnik, da ne bi napravil preveč škode v bližnjem kozolcu. V soboto popoldne so prekopali zaradi vodovodne cevi cesto pred gostilno g Viktorja Pečeta. Promet, ki se vrši samo po tej cesti, je močno zastaL Ob takih primerih se vidi nujno potrebo, da izpelje mestna občina novo cesto do kolodvora, kar bi bilo mogoče izpeljati od mestnega pokopališča skozi takozvani Mavcrhof in mimo nove tekstilane. Tako hi ostala cesta skozi mesto lepa, ker bi bila na ta način uporabna le za lažji promet. Po novi cesti Lesično-Prevorje-Sv. Urban Podaimo se na pot v Lesičnem pod Pil-štanjem do Sv. Urbana pri Slivnici. Na bregu na strmem pečeviu se vidi starodavni trg Pilštanj. Na mestu, kjer ie stal nekdaj grad Sv. Heme. je postavljen njen kip. Grad Hartenstein ie v razvalinah, ki se še vidijo. Vas Lesično ima nekaj čednih hiš in podružnico Sv. Urha. Pri gostilni Gubenšekovi se prične cesta: ne daleč proč imamo dva železo - betonska mostova čez zagorsko in prevorsko Bistrico. Na desno in levo pozdravljajo prijazni kmečki domovi iz nizkih gričev. V Slatini zapazimo dva mlina. Ime nam priča, da je bil tu Hfkdaj slatinski vrelec, ki pa je seda.i pomešan s sladko vodo. Nadaljna pot nas vodi ob prevorski Bistrici do Ledinšce, kier se izliva Glcžnica v Bistrico. Ko se pripeljemo vedno še po ravnem zraven Gložnice do Skopečnega potočiča. se obrnemo v severno smer po Krvici do Skopečnega mostu, potem zavijemo nazaj malo vkreber in privozimo na prvo višino, od koder zagledamo cerkev Sv. Ane na Prevorju. Še nekaj pota mimo Prevorske vasi. malo dalje po viiugi in dospemo do gostilne Albert. Od tod pridemo po kamenitih stopnicah v 5 minutah na Prevorie (552 m). Tako se imenuje občina in župniia, pa hiše blizu cerkve, toda vas. kjer sto.ii farna cerkev, župnišče. mežnariia in šola. se zove Lopatca. Ne moreš se načuditi razgledu. ki ga uživaš iz Prevorja na vse strani. Najlepša panorama ie proti vzhodu. Pred teboj se razgrinja slovito hrvatsko Zagorje v celem obsegu, daleč gori od severa tja doli blizu do Klanca, Cerkve, gra^ davi, pristave, bete vasi se bliščiio v daljavi. Tu ie nastala pesem: Lepa naša domovina. Na Prevorju je župnijski in občinski urad, štirirazredna šola, pozidana v novejšem času C18S9), poštni nabiralnik in Olepševalno društvo, prvo in edino v kozjanskem okraju. Pripoveduje se. da ie bila na mestu, kjer stoji farna cerkev, svoj-čas. kapelica sv. Ane, ki so io pa Turki — najbrž 1. 1496. — razdjali. Na Anovo radi prihajajo na ta prijazni grič romarji iz bližnjih in daljnih krajev. Kdor se hoče razgledali na severno stran, naj gre na Vrhe (559 ni), ki so le par minut oddaljene od ceste. Boč, Do-načka gora. kraj i okoli Slatine in Kostriv-nice, hrvatsko gorovje. Rudenca. Žamerski hrib in lepo Žusemsko hribovje: vse to človeka kar očara. Od tod zapaziš tudi | trg Kozie. lstotako ali še bolj zanimiva razgledna točka ie »Strokov hrib« (56(J m) od ceste v Lopatci 10 minut na severo -zahodu. Tu vidiš razen že imenovanih ' zemljepisnih lepot skoraj celo Pohorje, gi ro Urško in Savinjske planine, na jugu pa celo visoki Kum. K;kor ie bilo Prevorie zaradi težavnega dohoda doslei pozabljeno Iti nepoznano, tako utegne postati no-sihmal zaradi svoie naravne lepote pri ljubljena izletna točka. Iz Prevoria pridemo kmalu do najvišje točke 545 m. Krasen razgled po divni kozjanski dolini! V ozadju Orlica. Sv. Gora in razvaline Kuršperk, v daljavi se nam kaže celo zagrebško Sleme. Malo dalje in dospemo v Spodnii Žeger. Spomina vredna je tu Vrečkova hiša. iz katere ie pet bratov obiskovalo višie šole. Tu se vidi zgodovinski kužni križ z letnico 1644 in z napisom' »Marko Vreshko«. S ceste proti Že-gru zapazimo na iužni strani dve cerkvici: Sv. Miklavž in Sv Križ ('32 m), pred nami v daliavi pa se sveti trg Planina z razvalinami starega gradu: dični trg se nam zdi. kakor da bi bi! naslikan sredi zelenih dreves. V ozadju se vzdiguie 1032 m \ isoki Bohor z raznimi vrhovi. Vidi kakor menda od nikoder v vsei svo.ii razsežnosti. V Gornjem Žegru je visočina Pu-her.ie (621) s prekrasnim razgledom, severno, ne daleč od Vrečkove hiše. pa ie izvirek Voglajne, ki se pri Celiu izliva v Savinjo Od Žegra naprei nas vodi cesta skozi skalnato sotesko mestoma mimo nečin do Kovnice, kier ie bil ustreljen zloglasni Gu-zej. Na severni strani se bliščita dve žu-semski cerkvi, ena župnijska Sv Valentin, druga podružnica Sv. Jakob. V Košnici imamo kratko serpentino, potem pa se vozimo ob potoku Ločnica že dosti nizko. Tu nas čez globok jarek povede lesen most. Dve slivniški Podružnici Št. Janž in Sv. Hejena nas od daleč pozdravljata. Cez Ločnico, ki se na Glinci izliva v Vo-glaino. sta dva mostova, eden v Crctu. drugi pod Slivnico, ob potoku ropotajo mlini in lireščiio žage. Prišli smo do konca. do Sv Urbana: domače inie ie Glinca, ker so nekdai tu kopali glino in žgali opeko. Na tem mestu se^ dotikata dve vasi: Sv. Urban in Gorica. Še pred kakimi petdesetimi leti je bilo tu le par hiš, zdaj iih je že deset, med temi dve enonad^tropni. Glinca ima dva trgovca, orožniško stanico. prostovoljno gasilno društvo, pekarijo, mlekarno, mesarijo in tri gostilne. Tujec dobi prav dobro postrežbo. Lepo se nam kaže v iužni smeri župnijska cerkev na Kalob.iu v visočini 621 m. Na Kalobiu sta delovala dva žuotiika. ki iih pozna slovstvena zgodovina: Jurii Zelenko - Z.'kra.i-šek. slovničar in Jožef Virk. priljubljen pesnik. Njegove pesmi narod še dandanes rad prepeva Tako smo prepotovali 16.500 m dolgo pot. Nikomur ne bo žal. če si o priliki ogleda te divne kraje. Vsak bo rekel: Nova cesta, nov svet! _ Fr. Šetinc. Prijet železniški žepar Ljubljana. 31. oktobra. Pretekli petek zvečer je bila med postajama Zidani most - Hrastnik na večernem osebnem vlaku, ki pripelje v Ljubljano okrog 22.. neopaženo okradena neka mlajša ženska iz okolice Hrastnika. Ko je izstopila iz vlaka, ie držala svojo ročno torbico tesno pod pazduho, opazila pa ie tatvino šele potem, ko je vlak že zapustil postajo Nemudoma ie obvestila o tatvini torbice, v kateri ie imela poleg raznih malenkosti tudi šop ključev in 4145 Din gotovine. postajno načelstvo. ki ie brez odloga obvestilo c drzni žepn: tatvini sosednjo trboveljsko postaio Preiskan ie bil ves vlak, toda zaman. V ponedeljek zvečer pa ie bil na svojem stanovanju v Ljubljani ob Dunajski ce^ti izven mesta nenadoma aretiran 37-letni državni uslužbenec iz Ljubljane, ki ie tatvino po daljšem odločnem ta.ienju pod težo dokazov priznal. V p'eiskavi in po zaslišanju storilca se ie ugotovilo, da ie tatvino izvršil omenjeni uslužbenec v trenutku, ko ie ženska stopila iz vlaka Ko ie bil na trboveljskem kolodvoru vprašan, če mu ie o tatvini kai znanega, ie to zanikal in se mu je kot uradni osebi brez vsakega suma verjelo. Po prihodu v Ljubljano je odšel v svoiio uradno sobo. kjer ie torbico sežgal v peči, dočiin je shranil 3 tisočake v svoji omari. En tisočak in drobiž pa ie Samo še danes! Vilma Banky Walter Byron I v ?t!obcko pretresljivi tjubavnj drami vaške lepotice in rrCndesa častnika. »PREBUJENJE« Predstave ob 3., %5.> 6., 'A8., 9. Predprodaia vstopnic od 10—Vz 13. Teie-foirčno rezervirane vstopnice dobite pri gardcTot« na levi strani! Telefon 2124. ' Elitni kino Matica. Pri hripi, bronhitisu, \»netiu mandljev-poučnem katarju, zasluzenosti nosu, sannika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in .ušes skrbimo za to. da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo Frenz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za neso zdravja svedočijo, da »Franz Jo-šefova« voda ddbro služi.tudi pri šenu in drugih razHčnih nalezfjiivfih boleznih. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseli leikarrujh. drcserijdi in špecerijskih trgovinah. vtaknil v žep in odšel na krokarsko turnejo v mesto. Tu je našel več sladkih, z lju-bezniio radodarnih deklic, ki so ga med silnim popivanjem obrale za lepe denarce. Po dveh dnevih in nočeh veseljačenja ga ie dosegla roka postave na irjegovem domu. popo'noma utrujenega in neprespanega. V začetku ie svojo krivdo tajil, nato pa je na podlagi neovržnih dokazov, ker je policija med tem že zasegla 2400 Din ukradenega denarja v uradni omari, vse priznal. Oddan ie bil sodišču. Baje mu je prišla policija na sled na podlagi izpovedi njegovih dvomljivih prijateljic na dvonoč-ni turneji. Prima (paCma&toH $tmb&e 6ufinfe krasne double štofe v največji izbiri. (pevrltte bufkniiče Športne čepice, pletenine, trikotažo. perilo, nogavice, samovez- nice itd. prodaja po brezkenkurenčnih cenah tvrdka Anton Presker, Sv. Petra c. 14 Drzen vlom v župnišče na Viču Ljubljana, 31. oktobra. Ljubljanski vlomilci so letos zlasti pa v jesenski sezoni absolutno neukrotljivi. Njihova zlodela se vrste dan za d leni. Čuti je o vlomili v stanovanja, trgovine, pisarniške lokale, v vse mogoče branjevske barake. v poslednjem času pa celo v razne denarne zavode. Zanimivo pri stvari ie. da so vlomilci neprimerno podjetneiši v ljubljanski okolici, kakor pa v mestu samem. Davi ie razburita Vič in niegovo okolico senzacijonalna novica, da ie bilo tekom noči vlomljeno v prostore »Ljudske posojilnice in hranilnice« v župnišču poleg žup-ne cerkve. Doslei za javnost, kakor tudi za varnostne oblasti še popolnoma neznani storilci, so se tekom noči opogumili in izvedli skrajno drzen vlom v imenovano stavbo Vlom so izvedli prav strekovniaško. Ko ie prišel zjutrai okrog 7. pater dr. Ploi na hodnik, ie zapazil, da so vrata, ki vodijo v pisarno omenjenega zavoda, odprta. Cim ie stopil v pisarniške prostore hranilnice, ie ugotovil. da ie okno odprto, istočasno pa ie zapazil. da ie vdrta šipa na oknu in pre'ep-l'jena z nekim časopisnim papirjem. Zavedel se ie mahoma, da ie bil tekom noči izvršen vlom in hitel ie prebudit ostaie patre. Ti so se zbrali takoj v pisarniškem prostoru imenovanega zavoda in so hkrati opazili seveda tudi. da niso odprte le omare in miznice v pisarni, marveč da je vlomljena tudi težka Magaina. znamke VVertlieim. Patri so alarmirali takoj tudi policijo, nakar so dpgnali. da so neznani storilci blagajno izrezali do vseh pravilih vlomilske umetnosti ter ukradli iz nje okrog 11.000 Din gotovine. Blagajno so narezali drzni svedrovci od strani. Napravili so tako zvano »svinjsko nogo« popolnoma po vzorcu tržaških vlomilcev, ki imajo v zadevnih vlomili naravnost sijajno prakso. Na Vič ie bilo takoi odposlanih od strani policijske direkcije več detektivov, ki so pričeli že tekom dopoldneva z zasledovanjem vlomilcev. Detektiv P. ie skušal najti na raznih predmetih, nahajaiočih se v pisarni. prstne odtise, kar pa mu je bilo zaradi raznih vzrokov močno otežkočeno in tako ta poskus, ugotoviti vlomilce, ni uspel. Tako vsaj trdi policija Vlomilci, bodisi da iih ie bilo več. ali pa da .ie izvršil skrajno drzni vlom le eden, so prispeli v pisarno, ki se tiahaia v pritličju žjmnišča. na ta način, da so namazali šipo s čevljarskim lepilom, nakar so nalepili na šipo odrezek »Neue Freie Preske« iz 1. 1915. in tako utrli šipo. Kakor hitro so imeli šipo utrto. ie eden izmed njih odrinil pri oknu zapah in so imeli tako prost pristop. Kakor domneva policija za enkrat le negotovo, ie mogoče, da ie ta vlom izvršil znani kriminalni tip in prosluli vlomilec 34-letni France Papež, ki ie bil lansko leto obsojen pred ljubljansko poroto na dve leti ieče zaradi vlomov in tatvin. Mož. ki je po poklicu klepar, a ie tudi izboren mehanik, je ime' v družbi najbrž 33-letnega Jožeta Skubica iz Notranjih goric. Oba sta znana kot izborna in zelo verzirana mojstra za v'ome take vrste Lopova bi imela odse-deti v zaporu še večmesečno ječo, a sta pred nekai dnevi pobegnila kot kaznenca od dela iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem. sprva, da gre z a moškega, ki se Je morda preveč nalokal sladke letošnje kap'jice, mu je vendarle Hovekoljubno pomagal in že v prihodnjem trenutku revidira' svoie mnenje... Istočasno namreč ie usmiljeni sa-mnritan oTazil leKai vam pa ie?« se je iei tedaj intenzivnejše zanimati g. Matelič. ^Pustite me v miru — hočem umreti. Naveličan sem vsega, sai mi ne daio kruha m zaslužka.« ie odvrni' neznanec. Tedaj šele se je dobrotnik zavedel za kaj gre. dvignil neznanca z mokrih ta! in ga naložil v voz ter ca cdpe'jal z največjo brzino proti Novemu mestu, kier ga ie odložil v bolnici usmiljenih bratov v Kandiii. Kakor smo se informirali, gre za nesrečnega fanta, ki je iska' kruha po mestih in na deželi, pa ga ni nikjer dobil. Gre za mladega razočaranca v življenju, za komaj 22Ietnega fanta, po poklicu krojaškega pomočnika. ki bi hotel de'ati. a mora obupan nad življenjem ležati začasno v bolnici v Kandiji. Pi*e se Ivan Veber. — morda se naide usmiluen mojster, ki mu da kruha in zaslužka ter ga spravi zopet v ureiene razmere. KOLINSKA CIKORIJA je zaio tako dobra, ker se izdeluje iz na;bo:l'vh surovin na žc dao znižanih cenah. Izven. Sobota. 2.: Car in tesar. 13. Nedelja. 3. ob 15.: Gorenjski slavček. Ljud-tka predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Švanda dudak. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. mariborsko gledališče. Začetek ob 20. Petek, 1. novembra: ?Pi?krovozt. Sobota. 2.: Zupan Stilmondski. LjuJska predstava. Znižaue dramske cene. Kuponi. Nedelja, 3.: Piskrovez. , celjsko gledališče. Začetek ob 20. Pondedeljek, 4.: Piskrovez. Gostovanje Mariborčanov. Četrtek, 7.: Koncert Brandl - tria. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Nedelja. 3. novembra: Zenite v. Mtamo pcdiflddl ' V Pragi, središču s Iz razgovora z g. univ, prof. dr. Fr. Kidričem Naš list je že pred tedni priobčil kratko informativno poročilo o poteku prvega kongresa slovanskih filologov v Pragi. Mislimo pa, da ee je v naši javnosti še vedno premalo poudarila važnost tega znanstvenega zbora, čigar uspehi utegnejo blagodejno pospešiti kulturno zbliževanje slovanskih narodov in-z ozirom na sodelovanje slavistov iz skoraj vseh evropskih držav utrditi afirmacijo slovanske kulture v Evropi. Preverjeni, da bodo osebni vtiski s kongresa še najbolj zanimali širše kroge, smo se oglasili pri našem uglednem znanstveniku gosp. univ. prof. dr. Kidriču, ki nam je ljubeznivo odgovoril na nekatera vprašanja. Gospod profesor, udeležili ste se prvega kongresa slovanskih iilolo^ov v Pragi. Vsa poročila se ujemajo v sklepu, da je bil ta kongres vzorno organiziran in da ima velik pomen za slavistiko in do neke mere celo za praktične stike slovanskih kultur. Vli bi mi lahko povedali kaj o poteku tega odličnega znanstvenega zbora? Ustreženi vam rade volje, ker sem preverjen, da bo tudi širša javnost našla marsikaj zanimivega v najinem razgovoru. Ofi-cijelni program kongresa slovanskih filologov, prirejenega ob stoletnici očeta slovanskega jezikoslovja Dobrovskega, se je vršil točno po napovedi v treh vseueiliških mestih Češkoslovaške, in sicer od o.—10. oktobra v Pragi, kjer je Dobrovskv živel in deloval, 11./12. oktobra v Brnu, kjer je umrl in 13. oktobra v Bratislavi, s katero je imel živahne stike. Udeležencev ie bilo okoli 550. med njimi 18S iz inozemstva. Zastopani so ' bili izvzemši Madžare vsi evropski narodi, ki imajo pomembnejše slavistične stoike. Prav za prav ni bil kongres slovanskih filologov, marveč kongres evropskih slavistov. Slovenijo smo zastopali dr. Breznik, dr. Ramovš, cir. Vidic in jaz. Na kongresu jih je bilo malo, ki bi bili šli na lastne stroške. Izmed Slovencev sta si sama plačala bivanje na Češkoslovaškem dr. Ilešič in dr. ^Vidic. Večina udeležencev je prišla na državne stroške ali na stroške institucij, ki jih država obilno subvenc-ijonira, dokaz, kako so se oficijelni krogi raznih držav (n. pr. sovjetske Rusije, Avstrije in dr.) zavedali ■ važnosti tega kongresa. Člane jugcslov. delegacije na kongresu sta poslali na svoje stroške Akademiji v Beogradu in Zagrebu, ]>oteni Institut za izučavanje Rusije v Beogradu in Znanstveno društvo v Ljubljani. Ker pa naše Znanstveno društvo spričo svojih skromnih dohodkov ni imelo več sredstev kot za dr. Breznika in ker smo izvedeli z merodajnega mesta šele v zadnjem trenutku, da za to akcijo ni razpoložljivega denarja, bi bila ljubljanska univerza neza-stopana, če ne bi bil rektor dr. Vidmar tri dni pred začetkom kongresa izposloval pri oblastnem komisarju sredstev za tovariša Ramovša in mene. Posledica te pczue rešitve je bila, da niti Ramovš niti jaz nisva mogla na kongresu predavati, ker je bil medtem program že določen in re.su m t; natisnjen. Ko sva pri kongresu, moram posebej poudariti njega organizacijo. Vsak udeleženec se je lahko naučil marsičemu, kar bo s pridom izrabil za sodelovanje pri sličnih bodočih prireditvah. Pripravljalni odbor je izvršil svoje naloge prav sijajno, zato moram imenovati vsaj njegove vodilne člane: našega rojaka prof. Murka, ki je predsedoval, Polivko kot L, Vobornika kot II. podpredsednika. Horaka kot tajnika in Wein-garta kot blagajnika. Murko in Horak sta bila ves čas tako okupirana, da sta se mi kar smilila. Občudoval sem njuno taktnost, pa še posebej Murkovo živahnost in Hora-kcvo okretnost. V Pragi niso bili v zadregi, ko je šlo za to. kdo bodi predsednik. Murko je bil v svojem elementu in se mu njegovih GS let niti |>o kongresu ni poznalo. Predavanja in debate v sekcijah vodilo izmenično 12 častnih predsednikov; med njimi sva bila tudi oba predstavnika ljubljanske univerze. Imponiralo mi je, kako so se Čehi umeli hitro po izkušnjah učiti iti kako odkrito so priznavali, kaj se na bodočih kongresih ne bi smelo več zgoditi. Zanimivo bi bilo. kako ste se sporazume-Tali med seboj slavisti iz tolikih slovanskih in tujih dežel? Na kongresu, v sekcijah, v debatah, povsod, kjer je bila prilika, se je predavalo in razpravljalo v vseh slovanskih jezikih, deloma pa tudi v francoščini, nemščini in laščini. V toni oziru sta bila posebno opaz-Jjiva dva momenta: prvič, da ni nobeden Slovan skušal z nemškim ali drugim, neslo-vanskim jezikom bili razumljiv, in drugič: kako mnogo neslovanskih delegatov je govorilo češki. Slovenci smo povsod govorili samo slovensko; Jugosloveni smo se pri oficijelnih pozdravih delili med Beograd, Zagreb in Ljubljano, tako da sem jaz govoril v Pragi ob zaključku zadnje seje in pa v Bratislavi. Tuli seje sekcij, v kolikor sva jim predsedovala Slovenca, sva otvorila v slovenščini, kar je vzbujalo pozornost, ker se slovenščina na kongresih v inozemstvu pač sila redko čuje! Kako pa presojate, gosp. profesor, uspehe praškega kongresa? Po moji sodbi je kongres v vsakem oziru sijajno uspel. Zveza med stoletnico Dobrovskega in kongresom je bila že sama po sebi posrečena. Zborniki o Dobrovskem (»Josef Dobrevskyr, 4'!0 str. in posebna. Dobrovske-mu posvečena številka znanstvenega časopisa >Bratis1avac na 53n straneh) so bili ob našem prihodu že natisnjeni. Med njuni sta v prvem zborniku razpravi dr. Breznika in dr. N. Županiča. Nekaj člankov o J>o-brovskem, med njimi moj >Dobrovsky in slovenski preporod :, izide v zborniku o Kongresu, ker se preje zaradi prezaposlenosti državne tiskarne z volilnimi tiskovinami niso mogli natisniti. Tako se je na kongresu samem malo govorilo o Dobrovskem. Predavanja in debate so v glavnem odgovarjala na vparašanja: 1.) Do kod smo dospeli s slavistiko od Dobrovskega do danes? 2.) Kake naloge nas čakajo v bodočnosti? Mene so interesi rala predvsem predavanja v literarno - zgodovinski in pedagoški sekciji. V prvi sekciji se je razpravljalo med drugim o načelih skupne izdaje del slovanskih pisateljev, o problemu razvoja in period izaciie slovanskih literatur, o literarni vedi in iingvisliki, o folklori in literarni zgodovini, o novih smereh literarne vede in dr. V Bratislavi je prof. Pražak prav zanimivo predaval o sodobni slovaški literaturi. N"i fraza, če trdim, da je bilo mno-gckaj silno interesantnega. S posebnim veseljem moram konstatirati lepo razumevanje, ki so ga kazali drug za drugega predstavniki starejših in mlajših, slavisti vseh struj. Nad vse važen uspeh kongresa pa je osebni kontakt med slavisti, ki delujejo na raznih koncih Evrope za skupno cilje. Tega doslej ni bilo, vsaj v toliki meri ne, zato mislim, da bo ta ro iil največ sadu. Kako važna je n. pr. samo medsebojna zamenjava del! Praga je sigurno lepo sprejela slovanske kongresiste in jim pokazala svojo že tradicionalno ljubezen do Slovanov! Da, sprejem v Pragi in na Češkoslovaškem sploh je bil sijajen ;in nič manj pre-srčen. Vsi službeni in neslužbeni činitelji so skrbeli, da nam kolikor le moči ustreže-jo in napravijo bivanje prijetno. O tem bi /ahko mnogo pripovedoval, a naj omenim samo olajšave na železnici, zastonjsko .vožnjo na električni železnici, separaten vlak Praga - Bratislava, dinerje, komerze, čajanke, gledališke predstave, obilne knjižne darove itd. Čudil sem se n. pr., koliko časa nam je lahko posvetil prezaposleni zunanji minister dr. Beneš. Praška Češkoslovaško-jugoslovenska liga je posebej izkazovala pozornost nam Jugoslovenom: Pavle Popov ič in jaz sva v njenem krogu predavala o pomenu Dobrovskega za Jugoslavijo. Skratka: Praga je danes pravi in resnični center slo-vanstva in zlasti še slavističnih študij. Kje bo pa prihodnji kongres slovanskih filologov? Čez pet let bo kongres na Poljskem, kamor so nas že povabili poljski delegatje v imenu svoje, vlade. Pa tudi sovjetsko - ruski delegatje so poudarjali, da bodi eden prihodnjih kongresov v Rusiji. To pričuje, da se sovjetska Rusija noče izključiti od dela za našo slovansko kulturno skupnost in da se zaveda sorodstva. Potemtakem ste se vrnili iz Češkoslovaške s kar najboljšimi vtiski? Da, to trdim odločno. Karkoli sem si ogledal, o čemerkoli vpraševal, vedno in povsod sem dcbil isti vtisk: da imamo tu mlado državo, ki so jo njeni dalekovidni državniki umeli lepo konsolidirati in uvrstili med prve države v Evropi. Prago sem vide! zadnjič 1. 1912. Izpremembe od takrat do danes so kolosalne. Mesto ie -postalo skoraj milijonsko. Vso dalekosežnost te 'zpre-membe sem občutil na povratku. ko sem se bil ustavil na Dunaju. Da, Praga je rastoč® mesto, ki ima bodočnost, Dunaj pa neizprosno propada. Na Češkoslovaškem mi je posebno im-ponirala skrb države za kulturne institucije. zlasti za univerze. Praško Karlovo vseučilišče dobiva nove prostore, prejšnje univerzitetno poslopje se adaptira za univerzitetno kniižnico. Vidi se, kako se odgovorni faktorji trudijo, da Prago v/drže za središče slavističnih študij. Nič manjše skrbi pa nista deležni univerzi v Brna in Bratislavi. Praga ima danes češko in nemško vseučilišče. dve tehnični visoki šoli in zasebno ukrajinsko vseučilišče. Vzlic temu — in vzlic univerzam v ostalih dveli vseueiliških mestih _ ni na vprašanja z raznih strani odgovoril nobeden češkoslovaški profesor, da bi se bil kdorkoli bavil z ideio o redukcijah in s podobnimi vznemirljivimi načrti. Kakšne vtiske pa ste prinesli iz Slovaške? Na poti na Slovaško smo se — kot že omenjeno — ustavili po programu v Brnu. Tu je pokopan prvi reklor ondotne univerze Vondrak, učitelj nekaterih slovenskih slavistov, ki ga imamo vsi v lepem spominu. Pcsetilj srno njegov grob. Bivanje v pro-cvitajcčem Brnu je bilo prav zanimivo in prijetno. Izredno vesel sem bil Slovaške, ki sem jo bil prvič obiskal. Tu moram posebej poudariti, da me je najbolj zanimalo, kako so Čehi rešili kočljivo jez kovno vprašanje. Tudi zdaj sem moral občudovati dalekovidnost čeških politikov. Na Slovaškem je slovašeina prav tako državni jezik kakor češčina, zato so vsi napisi samo v slovaščini. Enakopravnost se razteza tudi na denar: tako imajo bankovci po 10 kron samo slovaški napis. Vsi srednješolski profesorji, ki hočeo na Slovaškem poučevati, morajo imeti klavzulo, da so vapcsobljeni za pouk v slovaščini. Prosvetni minister je bil liste dni Slovak Štefanik, ki je kdaj na kdaj govoril oficijelno tudi v slovaščini. Mislim. da je tako reševanje kočlivega jezikovnega vprašanja edin pravi način, da se ustvari v državi bratska atmosfera in vodi edinole to preko vseh težkoč. Taka rešitev namreč v zadostni meri upošteva psihološke momente, ki so v življenju narodov zelo važni in se ogiba vsakemu nepotrebnemu in brezkeristnemu žal jen ju. S to važno konstatacijo je gosp. univ. prof. dr. Ki lrič v glavnem končal razgovor o predmetu, ki je inleresiral poročevalca in ki utegne \zbuditi tudi zanimanje čitalelja. B. Nemški roman o naših ljudeh Friodrkh i-on Gufiern, čigar roman »Ein V c, pisano množico kos svoje domačije in njene patriarhalnosti. V zmesi primitivnih običajev, navad, temperamentov in strasti, v konfliktih, ki se razpletajo med množico, gradeč© novo cesto — novo arterijo civilizacije — se iskri usoda vsega naroda. Kakor ti. ki grade novo cesto, se tudi jvgoslovcnsko ljudstvo meša iz raznorodnih, primitivno-izvirnih življev, spojenih ozko s svojo zemljo, v neko narodno in civilizacijsko enoto, ki dobiva skupno usodo. S tega vidika je tudi roman »D:c Strasse« nekaka epopeja natega naroda, gledan skozi nemške oči. Pisatelj je ume! s svojo zrc'o pripovedniško veščino, ki spominja Zolaja, združiti številne drame poedineev v mogočen epos ljudstva, ki si trudoma, v solzah in krvi gradi cesto v svet . . . V romanu nastopajo številni naši ljudje. Gorenjci, Dolenjci in Notranjci, Štajcci, Hrvatje itd. Na mnogih mestih se v njiho-ve dialoge vpletajo tudi slovenski stavki. Skratka: roman o naših krajih in ljudeh, kakor ga še sami nimamo. Pridržujoč si. da o njem ob priliki Se izpregovorimo. ga -'aj samo priporočamo pozornosti čita-teljev, ki- razumejo nemško. '-Marcel Achard, »Življenje je lepo" »Optimistična komedija« je pccl.iaslov temu dramatskemu delu, ki že v naslovu izžareva optimizem. Marcel Achard jc pri nas še malo znano rme; l;ran Albrecht ga je s prevodom te po sižeju in formi prijetne komedije uvedel v naše gledališče. »Kot rahel tik-!.k fine, zlate ure utripiljc dejanje, kot vir.o šampanjsko šumi.. .«, pravi režiser g. prof. šest v »Gledališkem listu«. Od tega dela »odhaja človek bolj jasen, svetal in črisč...« Zamišljamo si gi v knjig', neokrnjeno, kakor jc kanilo iz avtorjevega peresa. Da-vzlic temu, da ni niti kdove kako originalno niti kdo ve kako umetniško zgoščeno, utegne biti res kot šampanjec v kristalni čaši. Za njim ostaja plemenit okus. Življenje je lepo... Tudi brez denarja, brez doma, na samotnih klopeh in v revnih velemestnih azilih. Lepše je tam nego pod' varstvom kakega Auborta ali v razmerju s kakim Štefanom. Zato se lepa Mikv* spusti na dno, kjer gospoduje bohem Bonaparte s svojo bodrilno in veselo'življenjsko filo-. zofijo. FinUs rahla, tudi v fortissimu sirovih trenutkov blagodejno ubrana igra bi megla sil no povzdigniti odrsko učinkovitost tega dela. Na kratko povedano mnenje: Na nas ni vplivala tako, da bi jo zapustili »bolj jasni, svetJi in čisti«. Morda ni bilo v igri dovolj elana, morda jc postala preveč zabaven komad, kjer groba komika (n. pr. smrčanje) zaslanja blago vedrino »Bona-parleja« in Mike.'Ne g. Lcvar niti gdč. Mira Danilova nista ogrela v toliki meri. kot bi pričakovali ocf njiju. Gg. Žclcznik in Bratina sta ustvarila običajne odrs.ke figure tega tipa, g. Skrbinšek je kot Jaques morda malo preveč karikiral; najboljša figura iz azila jc bil g. Lipuih kot Brissot. Sodelovali so še ga. Juvanova in gdč. Vida Juvanova, g. Jurmm, Plut in Potokar. Vzlic temu, da Achard nemara ne bi bi! povsem zadovoljen s teko realizacijo svojih dramatsko-poetičnih vizij, še vendar ostaja toliko tega, da se bo »Življenje je lepo« občinstvu priljubilo. Tudi inseenaeija daje vsej uprizoritvi lep okvir. B. VI. Velmar-Jankovič Beograd, v oktobru. To ime je širša publika opazila zlasti ob začetku letošnjega leta, ko je dobila drama V. Velmarja Jankoviča »Bez ljubavi nagrado prosvetnega ministrstva. Ta drama se bo ob koncu novembra ali prve dni decembra uprizorila v beograjskem gledališču. pa tudi nekatera druga naša gledaFšca so jo bila sprejela v repertoarni načrt. Toda njen pisec ima za sabo že lepo literarno Oprete k lest in pred seboj še lepšo bodočnost. Rodil se je 1. 1893. in je začel literarno sodelovati že 1. 1917. v zagrebških revijah »Hrvatska Njiva in . Književni Jug . Prvo novelisti ono zbirko je objavil 1. 1919. z naslovom »Svetla u nočiL. 1920. se je uprizorila v Beogradu njegova drama U vrt-logut (iz življenja internirancev). L. 1922. ie dobila Velmar-Jankovičeva drama Novi prvo nagrado prosvetnega ministrstva. Premiera te drame je bila istega leta v Beogradu. Drama obravnava konflikt m°d fev-dalno-k<»nzervativnimi ljudmi in novolarji, ki prihajajo iz nove Iiusije. L. 1922. je izšla pri Gezi Kohnu njegova novela Ivan Manlubin'. V nji so orisana povojna doživetja mladih moL L. 192,Duše sa Balkana ; v nji opisuje detinstvo mladeniča iz nacionalistične generacije. L. 1928. je g. Jankovič ustanovil časopis Novi vidicir — list za duhovno kulturo z ideologijo notranjega csvobo-ienja Balkana v nasprotja z t-vroj .-ko kulturo in nje slepim pcwuemanjem. Revija pa je izhajala samo štiri mesece. V časopisih je spisal mnogo esejev in člankov o umetnosti, naši kulturi, o novi balkanski zavesti, o zgodovinski misiji Jugoslavije itd. Še ni objavil, a ima že dogotovljeno povest :Priča Ireninih usnna' in dramo votinci - (oni, ki intenzivno žive duhovno mi U lesno). Nadalje pripravlja kujigo premišljevanj o aktualnih kulturnih problemih »Izmedju budučnosti i prošlcsli-. Vrhu tega piše g. Velmar-Jankovic večji roman ;Doživi kroz šikaru . ki naj bi bil glavni del cikla Duše sa Balkana'. Delo je v glavnem ž° končano; avtorju se s končno redakcijo ne mudi, ker jc težko z zal- ž liki. Dejanje tega romana se odigrava v Beogradu; opisuje intimno duševno življenje kroga ljudi, ki so po naključjih usode zvezani med seboj, a pripadajo raznim družabnim slojem. Pisec pripravlja tudi dramatizacijo istega sižeja. Razen vsega tega se bavi še z načrtom drame iz modernega velemestnega življenja. V vseh svojih spidh poudarja pomen intimnega čl'veka. po<- iin-ca z njegovo posebno usodo, ne pa človeka kot socialen produkt. Izrod „čiste poezije" »La pocsie pure« ima svojo teorijo in nekaj odličnih predstavitcljev. Toda vse ima svoje meje, tako tudi čista poezija. Preko meja je dežela patološkega izrod-!. kier domu jejo taki-le poet je. kot smo lih Slovenci spoznali n. pr. iz pokojnega »Tanka« (str. 102): rinn bimm birnrn zekete bec bce nnz krr miiii zckete bec bec ziuu enn-zii zeketc bce bec. Samo s posebno milostjo obdarjeni ubogi na duhu utegnejo tu odkriti bledocve-toče rožce poezije, mi drugi slišimo zgolj sikanje, piskanje, krulenje in druge spodobne in nespodobne glasove. Toda »najmodernejši« gredo še nadalje. Da so vrgli skozi vrata poezije misel in občutje, ritem in formo — bog se iih usmili. 0-:ta!e so vsaj besede, četudi brez-ivezne. Zdaj skušajo ubiti še to betev na zapuščeni njivi lirike in upeljati docela lieumljiv jezik, iz^az »čistih vibracij poetičnega vživetja.« V najnovejših »Les Nouvelles l.'ttcra;res« eitamo n. pr. tc-le verze Rudolfa Blumnerja: Oiai laela ssisiauiu Ensudio tresa sudio misehommi Ia len stuaz Blor schjwtt. Ali pa iz pesniške dclavnice Ricarda Aronalesa: La galindijendi jundi la jardi jandi jago. Ne razumete? Bedite potolaženi: tega jezika ne razume nihče razen avtorjev. Vsekakor tako poezijo daleč prekašajo natisnjene in nenatisnjene poezije naših norcev, verzi trlclsvh otrok in drm.se improvizacije. Nekaj pa bi le svetovali: Imamo verzokovače. ki ne morejo vzlic obilnemu in poštenemu trudu napisati ne cnc res poetične, sveže, resnične pesmi. Imamo jih, ki devljejo v nič vso »staro poezijo« in hočejo biti najmodernejši. Pro<"im. tu so svetli vzori: naj pišejo v jeziku Rudolfa Blumnerja ali Ricarda Aronalesa ali pa naj se uče izražanja poetičnih občutkov pri dojenčkih: A — a — a — e — e — e — me — me — cc . . . Ali ni to flctno? Tako dojenčki opevajo svetlobo, ki jo zaznavajo v prostoru. Koz-mična, čista poezija. Vsekakor dostojnej-ša od plodov ljudi z normalno višino in širino: lino bimm bimm zckete bee bce . .'. Velika izdaja klasikov v Rusiji V sovjetski Rusiji trenutno v/.uem i r ja duhove načrt državne založbe, ki pripravlja ogromno serijo klasičnih del vseh svetovnih slovstev v ceneni ljudski izdaji. Ta načrt je zares velikopotezen. Do 1. 1932. ima iziti 800 enctiio opremljenih del. Celotna naklada je preračunana na 13 milijonov p< I. Knjige bodo iz-le v dveh serijah, izmed katerih fco ena. Cenen i knjižnica klasikov , namenjena širokim ljudskim elojem ter iz: '1 vsak zvezek v minimalni nakladi 30.000 izvode v. Ta načrt, kii je zaenkrat š? na papirju, ne da miru Mladi gardi . k. ga odklanja kot vvelikcpf-tezen poizkus nezsslišne propagande za tako umetnost, ki ni za nas in ki nam nima ničesar pov lati.i Glasilo bo jpvitih literarnih komun'-tov ugovarja dalje: Kaj vse nam ] onui ijo pod to kr nko! Tu imaš plemenitega Guvernerja« Leoni-da Andrejeva in povesti Iv. Bunjina, »Igralca Dostojevskega. Puškina in Turgenjeva, sebi Mer jevega Wallensteina *. Hofimannove pravljice, Goetheje ve pr-smi in Bvron ve vChilde H aro Id . da. ce!o Božansko komedijo _ vse to br li v petih 'etih dostopno vsakemu našemu delavcu ali kmetu za mal denar.< V nadaljnjem piše I st. da ni dovolj, če skušajo .burž.nsko blagot storiti n.e^kol-ljivo s tem. da s[ iše r r^ Igovor vsaki knjigi kak komunistični idec-lcg. Tudi ti se laliko motijo. Tako je n. pr. Jurij Lib-dinskv spisal predgovor novi izdaji Tolstega >Vojna in mir . Tu pravi, da ne more odoleti simpatijam, ki nui jih vzbuja Nik >laj Rostov. »Toda kaj ie Nikolaj Rostov? — vprašuje omenjeni I)'?t. »Graščak. gospoda Take ljudi danes postavimo k zidu in ustrelimo.« V tem tonu piš° Mlada garda:, z njo vred pa se razvija tudi po drugih lislih te smeri afcotna propaganda proti izdaji kla-s ice.v. Videli ie. kakšni nekulturni ter.-i-ris-ti strahujejo celo oficielno založbo sovjetske držive. Vzlic temu čedalje bolj l>e-sa zaniman e za tendenciozno prozo. Paš inl"da generacija mnndeno'o:'ni. Tako je n. pr. Lidija S«;-fulina dal^č ],red konuini-tično-ortoiok-nim Libedinskim, dočim Damjan Bjelnvj sploh ni omenjen. Izmed novih pisateljev ie na prvem nir^ln za klasiki Ivan Novikov. realistični [ isalelj z izredno toplim lirizaiTjm. Pcpsr-ii v včerajšnjem »Kulturnem pre-pVdu« Sevihte (!) v praških gledališčih v »Novosti v praških gledališčih«. »P H'ai>ca Jerneja^. Ned-lisks ^Frankfurter Zeitung je priobčila Plnn^i; Hermana \Vendla »E:n slowenis.'her ter*. v katerem ocenjuje nemški prevod Cankarjevega "..Illni-ca Jerneja' (glej -Jutro z dne 26. oktobra l. 1.). VVendel pravi, da ni baš častno za velike in stare nemške zaTo>.be. da so nespoštljivo prezrle »najmočnejšega slovenskega pisatelja novejšega časa' in prepustile novem« založništvu, da mu da zivotišče. Ta avtor zasluži v »nnogo večji meri čast. da se njegovi spisi prevedejo v nemščino. nngo toliko tega, kar se prevaja e»lo iz najbolj oddaljenih jezikov. Govore? o dejstvu, da so že razni narodi prehiteli N^ince s prevodom »Hlapca Jerneja?, sodi \Vendel o tem delu. da je .ena najučinkovitejših socialnih povesti ne samo Jugoslovenov, marveč vse svaf".vn" literature -. Dalje nravi, da je ta povest čisla umetnest in bas k°r je iz daleč od papir natih programov, od bobneč" patetikf. ol prsiljene tendence in ker niti enkrat ne omenja besede socializem, pada pred njo vsa zavedna socialistična beletristika s-:ma po sebi v koš papirja. Naposled -klepa \VendeI. da bi morali biti spisi tega velikega pisatelja pri Nemcih vsaj tako znani kot so sp:si Panaita Istratija. >Ginevra« Leonarda da ^"ineija nn''* Jeana Giono Un de Bauniiignes?, pri MicheJu je i-/5<>| roman Jeana Martefh »Do-lorčs-. pri Fnvardu je ugledala svet obsežna bi'g.at:ja Napoleona IIL. spisal Octave Aubrv. Grasset je za'ožil roman Alberta Mrrchr«ia »Tehonk-*, novo zgodbo o porednem dečku V ist^m založništvu je izšla Andreja Therivea Le charbon ardentž. Današuia Nemčija z ironične strani. Na-navaden uspeh zaznamuje nova knjiga Knu-la Tuchelskega in Johna Heartlilda »Deutsr-hland. Deutschland iiber Alles«. la parrdija o sed:inii Nemčiji je obilna ilustrirana. V prvih 11 dneh se je prodalo 30.f!0.") izvodov. Nemci radi gledajo svojo podobo v zrcalu ironije in satire. Gledališko pismo iz Maribora V Mariboru, v oktobru 1929. Gledališki jubilej — lOletnica obstanka mariborskega Narodnega gledališča — je za nami. Bilanca desetletnega dela izkazuje mnogo aktivnih postavk, tembolj bi seveda želeli ob vstopu v drugo desetletje vsestranskega napredka, poglobitve in oduhovljenja. Sezona se je pričela v znamenju ponavljanja, zakaj doslej smo videli samo eno novost, ostale tri vprizoritve so dela. znana iz repertoarjev prejšnjih let. Gotovo je več vzrokov (morda premajhen ansambl, ki ne zmaga naštudiranja novosti v razmeroma kratkem času), vendar bi bilo vsej ob začetku sezone umestneje, ako bi se občinstvo ugodno presenetilo z dobrimi, Mariboru doslej še neznanimi igrami. »Poliujšmje v dolini šentflorjanski« vsekakor ne kaže, kar se tiče ooseta. nikake-ga nazadovanja, ker še vedno polni hišo. Režiserju J. Koviču moramo priznati dobro vnanjo in notranjo režijo, a tudi duhovito, simboličnemu značaju farse primerno in okusno inscenacijo. Tudi igralci so stori'i vse, kar je bilo v njih močeh. Jacinta (Starčeva) bi nemara bila lahko nekoliko nnni pozenisko bitje, bolj simbol, bolj vte-lešena poezija. Krištof Kobar (Grom) bi bil morda učinkoval ugodneje, ako bi bil svojemu gromkemu glasu izvabil nežnejše tone, ali oba igralca nista bila slaba. Prav dobre tioe so prikazali Zlodcj (Skrbinšek), žuDan (P. Kovic) in zunanja (Oragutino-vičeva). Ostali so se potrudili. Ugodno so doimile izredno posrečene macke. Cankar je torej mogel biti v celoti vendarle Se zadovoljen »Cerkvena miš« je plehka, nič kaj duhovita stvarca. Tudi naštudirali je niso kaj skrbno. Takale veseloigra seveda marsikaj prenese, toda malo mani pretiravanja in hlastanja za preg-obimi efekti ne bi škodovalo. Ostre graje ie vredna pomanjkljiva govorna tehnika nekaterih igralcev: človek včasih Dresliši cele stavke. Tu bo mora'a režija temeljito nastaviti, ker se očituje površno in nerazločno govorjenje domala v vseh predstavah. Novost ie pomenjal za Maribor Maeter-linckov »Stilmondski župan«, ki je marsikoga pretresel do solz in ga spomnil vojnih grozot. V celoti pa ni zadovoljil. Duh. ki veje iz »Stilmondskega župana«, je duh uesfpravljivosti. a njega vprizoritev v 11. letu po vojnih dogodkih v Belgiii. neko'iko deplasirana. odnosno I. 1929. že skoro ana-hronizem. ko vse govori in piše o potrebi pozablienia in svetovnega miru. G. Grom je podal župana z neko mehkobo in di^kre-cijo. ki jo pocosto na njem pogrevamo, tragično sta učinkovala Bela (Kraljeva) in vrtnar Klaus (P. Kovič. ki se ie v zadnjih letih prav lepo,razvil). Komandant (Skr- binšek) ie bil zelo pristen pruski častnik. G. J. Kovič pa se nekam ni mogel prav vživeti v svojo res težavno vlogo. Ostali igralci so bili le deloma na mestu. Končno še ljuba znanka iz prejšnjih let »Morrla gosre I)u!ske« z gospo Draguli-novičevo v glavni vlogi. (Radi nie je men da spet prišla na repertoar.) Videl sem jo pred leti in zdi se mi, da je bila takrat iačja. čeprav tudi tokrat ni bila slaba. Ugodno se ie občuti! pri vseh igralcih elan in gladek tempo, česar nismo vedno vajeni. Zuvsko (Skrbinšek) ie podal z močno eruntivno silo sina. ki se mu hoče iz duš-liivega malomeščanskega ozračja, gospod Dulski (Rasberger) ie molče, a učinkovito prikazal zakonskega mučenika. MieVia (Kraljeva) ie bila presrčro dekletce, Hesla (Udovičeva) živahna in prikupna, prav ele-gajit.na Savinova. Perica ge. Zakraiškove ie bila realistično izdelana do podrobnosti. Mani ie ugajala Hanka (Starčeva) zaradi pretiravanja nerodnosti kmečkega dekleta in zaradi nenaravnega glasu. Nikier ni rečeno. da bi morala dek!a biti takšna nero-tla. saj bi koncem koncev ne mogli razumeti. kako sploh rtmre domačega sina erotično razgibati. Prav simpatična oderska prikazen — seveda še dnkai nesigurna — ie bila Pečarieva v vlogi varane žene Ker razpolaga tudi s prijetnim organom, priporoča! preizkušnio z nekoliko večje vlogo, kadar nanese prilika. G. Jv s i f. K potresnim dogodkom na njujorški borzi -Niiijorška borza ie imela te dni grozne ure. Preživeti je morala miliiardne izgube, ki so iipro-pastile na tisoče malih rentnikov. Vse intervencije niso izdale nič dokler niso nastopile združene veiebanke, ki so preprečile denarno katastrofo, kakršne ne pomni Amerika. Puščica kaže poslopje, ki so ga v usodnih dneh oblegali sio in stotisoči obupanih Američanov losfiia seamica v ljud hsm t T nvutuu tfviisaiav** s p u&uv t v* ji Od egiptskih zvezdoslovcev mimo Svetega pisma v krščansko yero — Število sedem pri mohainedsndh, Grkih, v srednjem veku in v pravljicah Scdmica zavzema v ljudskem pra« znoverju tako važno mesto kakor ma« lokatero drugo število. To praznover« je je prvotno egiptskega izvora oz. ima svoje korenine v egiptski astronomiji, ki ie poznala le 7 planetov. Tudi nilbko ustje je imelo 7 roka« vov. Od Egipčanov so se naučili sed« mico ceniti Židje in za to nam zado« stuje, ■ da vržemo površen pogled v Sveto pismo stare zaveze. Bog je ust* varil zemljo v sedmih dneh; sedem pa« rov živine je vzel Noe v svojo barko; faraonu se je sanjalo o sedmih rejenih in suhih kravah; v bogoslužju je igral veliko ulogo sedmeročleni svečnik itd ite1 Seveda je potem ta kult sedmice prešel v krščanstvo: sedem zakrament tov. sedem smrtnih grehov, legenda o sedmerih pametnih in sedmerih nespa« metnih devicah itd. Mohamedance čakajo po smrti sed« mera nebesa. Toda tudi stari Grki so imeli svojih sedem modrecev, svojih sedem junakov, ki so šli nad Tebe in neštevilno drugih pomembnih sedmič, ki bi jih lahko izsledili tudi pri Rim« ljanih. Celo srednjeveško oz. baš sred« njeveško pravo je poznalo sedmorico sodnikov, kt so izrekali definitivno ob« sodbo in sedmorico prič. ki jih je mo« ral imeti toženec na razpolago, če se je hotel oprati vsake krivde. V svetu pravljic naletimo na sedmi* eo vsepovsod: Snegulčiea ie obiskala sedem palčkov za sedmimi gorami; čr« ne mačke postanejo po sedmih letih čarovnice; črn petelin zleže v sedmem letu jajce, iz katerega se izvali straši ni zmaj bazilisk. Skriti zakladi se po« javijo vsako sedmo leto na površini zemlje in lastavice, ki gnezdijo sedem let v istem gnezdu, ostavijo v njem Iastavičji kamen, ki je baje izvrstno sredstvo proti bolnim očem. Tako mi« slimo, da smo dovolj dokazali svojo trditev, da ni scdmica prazna reč. Strašno trčenje dveh brzih vlakov Pri Reichclsdorfu blizu Niirnberga je trčil brzovlak iz smeri Franfcfurt v brzovlak smeri Mona-kevo - Berlin. Posledice so bile strašne: obe lokomotivi sta iztirili in potegnili za seboj vagone. Mrtvih, težko in lahko ranjenih je obležalo 50 oseb. Na sliki vidimo prenos ranjencev po prihodu rešilnega vlaka. Čudne simpatije Neki kaznencc Franc Litzmann si je izmislil prav čuden način, da bi izrazil svoje simpatije političnim kaznencem. ki so napovedali gladovno stavko v šopronjski kaznilnici na Madžarskem. Splezal je na vrh 26 m visokega kaz« nilničnega stolpa z namenom, da prej ne pride dol, dokler ne bi ugodili nji* hovim zahtevam. Ker je stolp komaj 3 m širok, ni bilo misliti, da bi jetnika spravili na običajen način dol. Pokli« cali so gasilce, ki so ca dve uri obdilo« vali z vodnimi curki. Pa je vendar vzdržal celo noč. Šele zjutraj so ga spravili popolnoma onemoglega iz nje« govega nevarnega položaja. Lotila pa se ga je pljučnica, od katere bo težko ozdravel; Kačji človek - morilec V Oslu se je pripetila krvava ljube« ženska drama v artističnih krogih. Ravnatelj nekega potovalnega cirkusa je priredil gostijo, ki se je je udeležil tudi kačji človek s svojo ljubico. Žen; ska se je odstranila, ko so bili gostje že upijanjeni. Čez nekoliko časa se je vrnila z nekim tujcem. To je njenega oficialnega kavalirja tako razkačilo. da se je zagnal z nožem vanjo in ji z enim samim sunkom prerezal trebuh. Smrt je nastopila takoj. Morilca so prijeli malo pozneje na ulici, kamor je zbežal napol nor. Sprava med Mehiko in Vatikanom Po dokaj dolgo trajajoči borbi sta sklenila V-e-hika in Vatikan mir. Mehiška vlada ic poslala v Rim k spravnim pogajanjem poslanca Manuela Ecceverrio, ki je svojo misijo uspešno dovršil. Diktator in kralj pred filmsko kamero in ploščo Bcn Miggins, operater britske družbe ».Mov/cton Ncws« pripoveduje v »Sun« dav Dispatchu«, kako je posnemal za govoreči film sedanje državnike. Pred kinoaparatom postanejo navad« no plahi tudi največji oblastniki. Ko sem v Rimu prišel k Mussoliniju, me je sprejel z besedami: »Zdaj ste vi moj poveljnik, zapovedujte in vas bom poslušal.« — »Hvala Bogu.« — sem od« govoril, — »da sem našel Italijana, ki rad uboga!« Postavil sem duceja pred objektiv: »Tako! Obrnite zdaj glavo malo na desno! Dvignite desnico! Go« vorite angleški in mislite, da vas bodo poslušali milijoni Angležev in Ameri« čanov!« Mussolini je prišel v zadrego in stopil stran: »O. to pa ne! Dajte mi nekaj dni odmora, da se pripravim!« ^odil sem njegovi želji, in duce je te« den dni pozneje imel svoj govor v brezhibni angleščini. Pri španskem kralju je bilo druga« če. »Le povejte, ali hočete imeti resen ali komičen posnetek?« — je vprašal Alfonz XIII. — »Če boste povedali kakšno šalo. bo seveda jako ugajala.« — sem odvrnil. Kralj ie veselo spačil obraz in pričel tako zabaven govor, da se je smejalo vse spremstvo z ameri« škim poslanikom vred, ki je tudi pri« šel past zvedavost. Urno sem sukal ro« čaj aparata. — »Stojte!« — je nena« doma zavpil kralj in z drugim resnim glasom sprožil kratek političen govor. — Tako! To bo dovoli! To lahko pred« vajate po vaših kinematografih Le« po vas prosim, uničite prvo polovico riima. kjer sem kvasil neumnosti!« Kaj sem hotel! Pol ure pozneje je prišel k meni kraljev adjutant in odnesel »ko« mičen posnetek«. Ne vem. kaj se je z njim zgodilo; najbrž so ga uničili. Pustolovska tatica Neki mlad angleški poslaniški taj« nik se je seznanil z lepo in elegantno damo pri popoldanskem čaju v veli« kem berlinskem hotelu na ulici Untcr den Linden. Ko sta se po plesu vrnila k svoii mizi, jc videla dama, da so ji ukradli drag krtov kožuh. — Nič ne de! — jc rekla, dobro, da sem doma pustila svoje sobolje ogrinjalo!« Eno uro pozneje ji jc podaril Anglež nov kožuh. Nekoliko dni pozneje je plesala ta« ista dama z bogatim renskim veicindu« strijalcem v nočnem baru. Nenadno se jc prijela za vrat in videla, da so ji v gneči strgali ogrlico. Natakarji so za« stonj iskali po tleh. — Dobro, — je rekla zopet. — da nisem imela danes na vratu pristnih biserov! Sicer bi tež« '. da ie oslcparila samo bo« liudi« ki so lahko utrneli no nekaj tisoč mark i^rfube. A =ednik ?e bil no« izprosen: dob:la i- ooldmgo leto. njen prijatelj pa celo 2 leti zapora. „Gro{ ZenpeSin" na ncsknšnih vožniah Zadnje vesti iz Friedrichshafna vele, da je odpor »Zennelinove« po^aHke nroti nameravani ekspediciji v Arkti« do premagan, ker sc ic družba, lastni« ca zrakoplova, odločila za obsežne varnostne ukrene proti vsem evcntual« nim nevarnostim. Ob koncu novembra se poda zračna ladja na dolgo poskus« no vožnjo preko Švedske in Norveške, ki ii bo namen privaditi posadko na polarne pril;ke. Temu noletu bodo s!e« dili še drugi. Na zrakoplovu so uvedli zanimivo novoto v pomoč vremenskim opazovanjem. S krova bodo spuščali namreč majhne balone, opremljene s pripravo, ki bo avtomatično beležila vremeposlovnc podatke v zračnih vi« šavah. V določeni višini se bodo ti ha« Ioni razpočili in aparat sc bo začel spuščati s pomočjo padala. Z dru^o pripravo pa bodo dosegli, da bo padel spet na krov. Možje, ki bi bili radi enakopravni z ženami Na Dunaju obstoji društvo »Justi« tia«, ki ga tvorijo za moško enako« pravnost boreči sc možje. To društvo ic poslalo papežu spomenico, da bi za« povedal cerkveni organizaciji, naj ob vsaki priliki opozarja ženske, da so s svojimi možmi zvezane v prvi vrsti moraličnO, to se pravi, da imajo dolž« nost podpirati jih tudi v težkih živ« licnskih okoliščinah. Današnji zakon ie nekaj, kar sloni več ali manj na ma« terialni podlagi in baš ženske so baje tiste, ki so pripravljene ostaviti svoje može, čim zaidejo v materialne nepri« liku. »Justitia« se namerava s stičnimi spomenicami obrniti tudi na organiza« cije duševnih delavcev, da bi jih opo« zorila na čim dalje večje gospodarsko razdedinjenje moških belega plemena. Po naziranju dunajskih emancipistov so temu v prvi vrsti krive ženske, ki izpodrivajo moške, zlasVi intelektualce, s svojo cenenostjo iz služb. Knez Bu!ow s soprogo Zadnji skupni posnetek bivšega nemškega državnega kancclarja izza časa ko je še živela njegova žena Dva nova finančna škandala na Francoskem V Parizu so aretirali nekega trgovca s sladkorjem, ki je bil pokupil vse razpoložljive zaloge sladkorja in jim samovoljno navil ceno, tako da je zasluži! do 600.000 frankov na dan. Is toč's no so na pariški efektni borzi prijeli nekega borznega mešetarja, ki ie zvabljal s pomočjo kopice prijateljic ljudi k temu, da so mu dajali svoj denar za špekulacije. Denar si ie s prijateljicami lepo delil, a svojim klijentom je govoril, da so denar pobrale nesrečne špekulacije. Končno so mu prišli na sled. Samo še danes! Vilma Banky Walter Byron v globoko pretresljivi lijubavna dra,m„ vaške lepotice mladcgh £astji:ka. »PREBUJENJE« Predstave ob 3., K5.- 6.-, ^8., 9. Predprodaia vstopnic od 10—%13. Tcle-fonično rezervirane vstopnice dobite pri garderobi na levi strani! Tclčfoci 2124. Elitni kino Matica. Lllbort Jean; n 51 • 3 !>i Kodbmske slike Katarina -in Filip sta igrala tenis na iigr šču. ki ga ie le malo obsevalo soince skozi gosto drevje. V kotu je stala mižita s p:;ačo in kristalnimi Sašami. Tedaj jc nenadoma pr se-1 sluga Martin in prinesel na srebrnem krožniku brzojavko. Ko jo je odda!, je izginil proti gradu. Pili p ie brzojavko odprl, dal rake* pod pazjrhoin pričel citati. Ko jo je prečita!, mu je uši a kletvica. V enem sk. ku jc b'la Katarina ob strani svojega soproga in ga jela povpraševali: »Kaj ti je?« »Katastrofa! Stric De la Tour - L-n-dry naznanja, da pride jutri zvečer k 11 ai r; a v posote!« Mlada žena se je nasmehnila: »Ali je to vse?« »Kaj hočeš še več? Ti vaš, kako stric ceni rodbinske tradicije. . . Če opazi, da sem zapravil slike naših prednikov, tiste slike, ki mi jiii je zaupa! šele takrat, ko sem postal polnoleten, bo nedvomno posledica razpor.« V minulem letu s*a bila namreč Katarina in Filip sklenila, da odslovita maršala z belo ovratnico, v škrlat oblečenega kardinala, .srčkanega marki ja, odurnega gusarskega kapetana in drtiige prednike. Ta predaja jima je omogočila, da sta kupila lep chinohilast plašč, ki ga je dobila ona, in nov avtomobil, ki je potem dan za dnem dvigal prah po bližnji in daljni okolici. »Vsekako morava preprečiti stričev prihod,« je rekla Katarina. »Brzojavi mu. da sem bolna ... da je bolezen nalezljiva ... On je star sebičnež in bo rajši ostal doma.« Toda Fili'P je zmajeval z glavo: »Nemogoče! Stric je že na potu. V brzojavk poroča: »Pridem mimogrede tudi Kam naj mu pa brzojavim?« »Že vem, kaj storiva,« je rekla mlada žena. In na nestrpno moževo vprašanje je odgovorila: »Ti se takoj odpelješ v Pariz. Tam kupiš pri kakšnem starin a rju kup slik in portretov. Maršala, marki ja in kardinala dobiš povsod. To so čisto običajni tipi. Ne pozabi pa na roparskega kapitana. Tega boš težje dobil, a dobiti ga moraš, ker je bil največja svetinja naše družine.« »Ali, Katarina, ne bodi smešna,« je vzkliknil Fiiitp. »Stric bo seveda takoj vedel. da so slike zamenjane z drugimi.« »Stric zelo slabo vidi. Zato bova obesila slike prav visoko in Pijača se na- ma bo posrečila.« Filip je opravil svojo nalogo točno in v največje zadovoljstvo svoje žene. Avto ie prevzel vlogo voza za prevažanje pohištva in pripeljal proti večeru v oklep zavitega bojevnika, damo z ogromno krinoiino. cerkvenega kneza, odurnega pomorščaka, maršala ?n nekaj statistov, določenih, da nadomestno slike prednikov, ki so bile izginile iz galerije. Mladi par je prebil noč v mirnem spanju in brez vidnega razburjenja sta Katarina in Filiip drugo jutro sprejela mar-kija Huberta de la Tour Landry, svojega strogega strica. Obedovali so v starinski obed niči. Po obedu je izrazil marki željo, da si ogleda rodbinsko galerijo slik. »Rad bi počastil svoje prednike,« Je rekel. Filip je obledel in zajccljal: »Stric ... jaz ...« »Kaj pa je, moj dragi nečak?« je začuden rekel stari gospod. »Nič, prav nič, dragi stric,« se je hitro vmešala Katarina. »Kar z menoj pojdite.« V galeriji je bil mrak in da bi prevara še boli gotovo uspela, je bila dala Katarina v svoji veliki predrznosti spustiti zavese. Stric se je postavil pred prvo sliko. »Da. ljudje, ki ne poznajo kulta svojih prednikov ...«, je mrmral in majal z glavo. Ko ie s svojimi od starosti oslabelimi očmi pregledal slike in se jih kar ni mogel nagledati. ga je vprašala Katarina, ali si želi morda ogledati park. »Zdravniki šo mi strogo zabičili, da se moram po kosilu malo odpočili,« se je opravičil marki in s spoštljivim poklo-nom. ki ie bil namenjeni prednikom, krenil v svojo sobo. »Nu? Ali ti irsem rekla, da bo vse srečno končalo? Stric ni ničesar opazi.« je rekla gospa Katarina svojemu soprogu. »Kaj se pa tako žalostno držiš? Pojdi rajši igrat partijo tenisa.« Cez nekaj časa ga je prosila, naj ji prinese čipkasti, robec, ki ga je najbrž pozabila v galeriji. Filip ga je neutego-ma šel iskat. Ta prošnja mu je bla kar dobro došla. Nekaj ga je vleklo na galerijo. V treh skokih je bil na terasi in že ":e hite! skozi vesflbul. Previdno je odprl vrata galerije ?n... iz ust mu je planil presenečen vzklik. Na lestvi, ki jo je spoštljivo držal «'tari sluga Martin, ie stal marki de la Hnir-Landrv in natančno, skoraj z nosom se dotikajoč platna, ogledoval neko sliko. »Ti si tu!« je vzklikniil, ko je opazi Filipa, ki je stal kakor kip nesreče pri vhodu. Stric je oprezno zlezel z lestve, mignil slugi, naj odide in se obrnil k svojemu nečaku: »Ti, brezbož'nik, si torej prodal slike »Toda... stric... naj ti... razložim ____« je jecljal nečak. »Nič ni treba razlagati. S tem. da si storil to, si pokazal, koliko si vreden. Če pomislim na to, da sem ti zaupal slike naših prednikov, ker zastopaš najstarejšo vejo našega rodu... In najbolj nesramno je to, da si se upal obesiti na njihovo mesto te karikature... Ko sem bil jaz 'eta 1879. zaradi nesrečnih špekulacij prisiljen prodati originale, sem bi vsaj toliko pošten, da sem jih zamenjal s portreti, ki so biii pravim vsaj nekoliko podobni... _ (Prevel B. R.) (Bodite vedno suhi Ne^pustiie se premočiti! Dežni plašč obratni zdravje in obleko. Prav poceni so pri Drago Schwab, Ljubljana 4 din je- zavarovan vsak jutrov W NAROČNIK ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE arstvo Naša trgovinska bilanca tudi v septembru aktivna Letošnja pasivnost 288 milijonov napram 1188 milijonom lani. Po dveh letih stalno pasivne trgovinske bilance, je zadnja dva meseca prvič naš izvoz zopet znatneje nadkrilil uvoz. V avgustu je, kakor znano, vrednost našega Izvoza celo prekoračila eno milijardo Din in je bila naša trgovinska bilanca prvič letos aktivna za preko 370 milijonov Din. Iz pravkar objavljene statistike našega uvoza v septembru, pa je v primeri z izvozom razvidno, da smo tudi v tem meseeu imeli aktivno bilanco, in sicer za 64.5 milijona Din. Pasivnost naše tr?ovin«ke bilance za tekoče leto, ki je v prvih sedmih mesecih do*epla žc 724 milijonov Din. je zaradi tcj»a padla ie na 288.5 milijona Din in jc pričakovati, da bomo do konca leta krili tudi ta primanjkljaj, kajti izgledi za izvoz koruze, ki je pravkar pričel, so letos zaradi rekordne naše letine in manjšega svetovnega pridelka prav ngodni. V septembru smo po statistiki generalne direkcije carin uvozili 136.612 ton (septembra 1928 127.916 ton) v vrednosti 656.6 milijona Din (lani 706.3 milijona Din). Napram lani je bil torej naš uvoz v septembru manjši za 49.7 milijona Din ali 6.8 %. Glavni predmeti našega uvoza v septembru so bili: sircv bombaž (13.3 milijona Din), bombažno predivo (39.2), bombažne tkanine (72.8), ovčja volna (2.7), volneno predivo (10.8), volnene tkanine (52.3), s vi-leno predivo (3.8>. svilene tkanine (11.8) železo in polizdelki (9.4), železna pločevina (8.6), cevi (5.4), železniški materijal (18.2), razni predmeti iz železa (31.4), stroji in nnarati (48.8), elektrotehnični predmeti (lfi.fi). prevozna sredstva (11.0), sirova nafta (7.5). sirove kože (9.2). čevlji (4.5), steklo (6.3), riž (4.5). moka H3.0), premog (21.G), vreče (6.1), kava (23.6). Napram uvozu v septembru preteklesra leta orožarno povečanje uvoza pri strojih in aparatih (od 36.7 na 48.8 milijona Din), pri predmetih iz železa (od 25.5 na 31.4), pri elektrotehničnih predmetih, pri premogu in pri sirovem bombažu, dočini je nazadoval uvoz bombažnih tkanin, volnenega prediva, železniškega materijala, sirovih kož. soli in riža. V prvih devetih mesecih t. 1. se je naša trgovinska bilanca gibala naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz januar 425.7 560.7 — 135.0 februar 385.1 404.0 — 18.9 marc 499.4 684.6 — 185 2 april 6150 713.7 — 98.7 maj 533.7 701.2 — 167.5 junij 530.2 614.5 _ 84.3 julij 621.3 655.5 — 34.2 avgust 100G.2 635.4 + 370.8 september 721.1 656.6 + 64.5 jan.-sept. lf>29 5337.7 5826.2 _ 288.5 „ 19-28 4560.9 5757.9 _ 1188.0 „ 1927 4603.4 5238.0 — 634.6 Na5 uvoz je v prvih treh četrtletjih dosegel )626 milijonov Din in je torej za 130 milijonov Din manjši nego lani v istem razdobju, toda za 388 milijonov večji kakor predlanskim. Kakor že uvodoma omenjeno, znaša pasivnost naše trgovinske bilance le še 2S8.5 milijona Din, dočim je lani znašala v odgovarjajočem razdobju 1 milijardo 188 milijonov. Razveseljivo jc pri tem, da se jc tra;ovin«ka bilanca zboljšala predvsem Izraeli znatno pnvečanesa izvoza in ne v toliki meri zaradi zmanjšanja uvoza. — Otvoritev konkurza nad imovino flrtat-ske seijaPke zadružne banke. Kakor je bilo pričakovan, je po zaključenem pregledu ro-elovanja Hrvatske seljačke zadružne banke od strani komisije trgovinskega ministrstva, ki je ugotovila znatno pasivnost i'i nerodnosti pri tej banki, sodišče v Zagrebu s sklepom od 28 oktobra otvorilo konkurz o imovini toga zavoda. Za konkurznega upravitelja je imenovan odvetnik dr. Miško Rp-doševie, za njegovega namestnika dr. M. Frkovic, za koukurznega komisarja r>a sodni svetnik gosp. Margetic. Konkurzni upravitelj je že prevzel knjige in imovino banke. = Nenadno znižanje diskonta y Angliji. Angleška banka je. kakor znano, koncem septembra zaradi trajnega odtoka zlata in napetosti na denarnem trgu, zvišala diskont od 5.5 na 6-5 %. Kakor poročajo iz Londona, pa je bil včeraj diskont zopet znižan od 6.5 % na 6 %. To znižanje diskonta bo gotovo ugodno vplivalo na ves evropski denarni trg in je že posledica povečane likvidnosti denarnega trga po polomu na nevvyor-ški borzi. = Pred fuzijo dveh beograjskih bank. Iz Beograda poročajo, da ima v kratkoin priti do fuzije med tamošnjo Tzvozno banko, ki je bila ustanovljena 1. 1900 in ima sedaj 30 milijonov Din delniške glavnice in beograjsko trgovačko kreditno banko, ki je bila ustanovljena 1. 1894. in ima sedaj 9 milijonov Din delniške glavnice. Izvozna banka je ena najmočnejših beograjskih bank. Pred kratkim je v javnosti v/budila pozornost zaradi dem vsi je podpredsednika in generalnega ravnatelja gosp. Vlade Markoviča. = Slab iztoz hmelja v Češkoslovaško. Dočim je bilo pre.pnja leta mnogo našega hmelja prodanega v Češkoslovaško, je letos češkoslovaški trg za naš, kakor tudi poljski hmelj skoro zaprt. Po češkoslovaški statistiki zunanje trgovine je bilo v septembru v Češkoslovaško uvoženih komaj 12 slarih stotov hmelja iz Jugoslavije, dočim je Češkoslovaška istočasno v razne države izvozila 6958 starih stotov. = Izplačevanje refakfij za izvoz vina. Te dni se je mudila pri finančnem ministru v Beogradu deputacija banaških vinogradnikov! ki ga je prosila, naj bi se izplačevanje refakeij za izvoz vina (40 Din pri hI) pospešilo. Finančni minister je nato odredil, da se morajo te refakcije izplačevati tekom 5 dni, potem ko pristorni finančni uradi sprejmejo potrdila o izvršenem izvozu. r= Izvoz pšenice preko Splita. Letošnje izredno nizke cene pšenici so omogočile tudi izvoz pšenice preko naših jadranskih luk, kar prejšnja leta ni bilo mogoče, ker so železniški prevozni stroški preveč obremenjevali blago. Trenutno se nahaja v Splitu več sto vagonov pšenice, ki čakajo na izvoz v Norveško. Morda bi se dalo s tarifnimi olajšavami doseči, da bi se naše žito tudi pri normalnih razmerah v večji meri izvažalo preko naših luk. = Amerika skuša valorizirati cene pšenici. V zvezi z zadnjim padcem cen pšenici je ameriški Federal Farm Board podvzel akcijo za pomoč farmarjem. Na njegovo ini-cijativo je bila te dni ustanovljena National Farmers Gream Corporation. Ta družba ima trenutno na razpolago 100 milijonov dolarjev, s katerimi naj farmarjem omogoči vskladiščenje žita, dokler se cene ne dvignejo. Federal Farm Board utemeljuje svojo akcijo s tem. da so današnje cene slede na obseg svetovne letine mnogo prenizke. Onemogočiti je treba, da so farmerji v sedanje neugodni situaciji prisiljeni prodati pšenico za vsako ceno. Če kredit od 100 milijonov dolarjev ne bi zadostoval, so na raz-IKilago še nadaljnji krediti do 5G0 milijonov dolarjev. = Znižanje carin na eter in kromove spojine. V * Služben i h Kovinah? od 30. oktobra je objavljen razglas o znižanju carin na etre vseh vrst in kromove spojine, ki se uvažajo za industrijske potrebe. Uvozna carina na etre vseh vrst iz tar. št. 253. carinske tarife, se zniža od 800 na 20 zlatih Din za 100 kg, če se uvažajo za industrijske potrebe in po pogojih, ki iih bo predpisal finančni minister. To znižanje bo veljalo od tedaj, ko se bodo ti etri pričeli predelavnti v naši državi. Kromove spojine iz tar. št. 222. in 233. carinske tarife so carine r»r»ste. kadar jih uvažajo industrija po pogojih, ki jih bo predpisal finančni minisler in dokler se ne izdelujejo pri nas. — Dalje se ne bo pobirala uvozna carina na jeklene posode za pline, če jih uvažajo osebe ali podjetja, ki se bavijo z izdelavo plinov. == Carinjenje blaga na carinarnici na Jesenicah. Zveza trgovskih gremijev za Dravsko banovino v Ljubljani je svoječas-no na prošnjo pododbora Gremija trgovcev v škofji Loki intervenirala pri ministrstvu financ, oddelku za carine v Beogradu, da bi blago, ki prihaja preko Jesenic na trgov ce v krajih, med Jesenicami in Ljubljano, carinila carinarnica na Jesenicah in ne, kakor doslej, carinarnica v Ljubljani. Carinjenje blaga v Ljubljani je povzročilo trgovcem v teb krajih višje prevozne stroške, ker je moralo blago najprej na carinarnico v Ljubljano in potem zopet po isti progi nazaj na namembno postajo. Ministrstvo financ je prošnji ugodilo in izdalo pod C br. 27.251 od dne '22. julija 1929 rešitev, da more carinarnica na Jesenicah \ razpisom C br. 9448/23 določenega j delokroga, cariniti v bodoče tudi bla go, katero imajo pravico cariniti zlavne carinarnice I. reda. in sicer le za trgovce in industrijska podjetja v krajih, ki leže med Jesenicami in Ljubljano. = Izvoz sadja letos prav lepo napreduje. V zvezi z ugodno sadno letino 6e letos tudi naš izvoz sadja prav ugodno razvija. Po izvozni statistiki smo samo v septembru iz nase države izvozili 1814 vagonov sadja vrednosti preko 38 milijonov Din. Mnogo sadja se izvaža iz mariborske oblasti. Lani ustanovljena štajerska sadjarska zadruga Mariboru je do avgusta izvozila že 25 vagonov sadja ter bo do konca leta izvozila še preko 100 vagonov. Izvaža se predvsem v Avstrijo in Nemčijo, odkoder prihajajo številni trgovci, da kupijo naše blago. Tudi letos se je pri cenah pokazalo koliko večje koristi r.u-li kmetovalcem sadjarstvo, če ssdje lepo oberejo in če si za vnovče7Juje pridelka ustanovijo posebne zadruge, ki sadje lako opremi io. kakor se to zahteva na inozemskih tržiščih. = Uvoz in izvoz poštnih paketov. Ministrstvo za zgradbe in pošte je objavilo statistiko o uvozu. in izvozu poštnih paketov, iz katere je razvidno, da smo lani uvozili 967.132 paketov, izvozili pa le 61.790 paketov. Znatno višji uvoz paketov je razumljiv, če pomislimo. da se v paketih uvaža blago v°cje vrednosti, ki ga uvažamo predvsem iz industrijskih držav, dočim izvažamo iz naše države po večini »ako blago, ki se odpremi v vagonskih pošiljkah ali v Slepih (žito, les td.> Največ paketov smo lani uvozili iz Avstrije (321.000), dalje hz Češkoslovaške (262 isoč), iz Nemčije (226.000), iz Francije (47 tisoč), iz Švice (24.000), iz Anglije (17-000) in iz Italije (14.000). — Razstava sliv in sadnih izdelkov v Beogradu. Srbsko poljedelsko društvo namerava prirediti od 12. do 17. t m. v Beogradu razstavo suhih sliv, raznih sadnih izdelkov in konzervirane povrtnine. V interesu slovenskega sadjarstva in sadne industrije bi bilo. da se slovenski interesenti razstave v čim večjem številu udeleže. Prijave sprejemajo kmetijsko nadzorni^tvo v Novem mestu, Kranju in Krškem, kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu in kmetijski oddelek oblastne samouprave v Ljubljani, kjer se bodo dobile tudi vse potrebne informacije, čim pošlje Srbsko poljedelsko društvo načrt in program razstave. = Uradni tečaji za november. Finančni minister je za november določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din. 1 zlata turška lira 217, 1 angleški funt 276. 1 dolar 56 50, 1 kanadski dolar 56 20, 1 nemška marka 13.25, 1 poljski zlot 6.34, 1 nvstr. šiling 7 94. 1 belga 7.90, 1 madž. pengo 9.90, 1 egiptski funt 283. 1 braziljski milrajs 6.80. 1 turška paoir. lira ali 100 turških papir, pjastrov 26.60, 100 zlatih frankov ali 100 švicarskih frankov 1095.70, 100 francoskih frankov 222.40, 100 italijanskih lir 296. 100 hoiandskih goldinarjev 2277. 100 rumunskih lejev 33.75, 100 bolgarskih levov 40 90, 100 danskih kron 1513.60, 100 švedskih kron 1518, 100 norveških kron 1513.60, 100 Španskih r-ezet 812.60, 100 grških drahem 73 50, 100 č< škoslovaških kron 167.50, 100 finskih mark 142.10. 100 letonskih latov 1089.60 Din. — Trgovinska bilanca Nemčije postaja aktivna. Trgovinska bilanca Nemčije je že več let močno pasivna. Ta pasivnost gre v milijarde mark letno. V tekočem letu pa opažamo že precejšnje zboljšanje. V prvem polletju je pasivnost znašala le še 647 milijonov Din, v avgustu in septembru pa je bilanca postala že aktivna, in sicer v avgustu za 49, v septembru pa za 99 milijonov mark To aktivnost je povzročilo povečanje izvoza, predvsem gotovih izdelkov, dočim je uvoz le neznatno nazadoval. Se ugodnejša pa postaja slika,- če upoštevamo repa raci jske dobave, ki v gornji statistiki niso upoštevane. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave litine, medenine in pakfougu ter glede dobave 300< 295 do 310; ?2< 270 — 280: >0« 245 - 255; »6: 216 do 220; >7« 175 — 185. Otrobi: baški in ba-naški 105 _ 110. -r Dunajska borza za kmetijske proizvode (30. oktobra). Glede na neenotno tendenco inozemskih borz. je bilo razpoloženje na dunajskem tržišču mlačno, vendar so cene ostale v glavnem nespremenjene. Plavajoča jugoslovenska potiska pšenica je bila zaključena po 203 Din fco nntovorno pristanišče. Cene koruzi kažejo tendenco k popuščanju Jugoslovenska koruza se je za marc - april nudila po 1.05 Kč ex šlep Dunaj. Uradno notirajo: pšenica: domača 31.75 — 32.5. madžarska potiska 36.75 — 3X/Jo: koruza: 2t do 26.5. Moka »0." v trgovini ua debelo: domača 59 — 61. madžarska 58 — 59. jugrnlo-venska 54 — 55.5. Športni drobiž Šport Čchoslova-ški listi pišejo kljub našemu porazu dokaj ugodno o naši nogometni reprezentanci, ki je v nedeljo s 3 : 4 izgubila proti češkoslovaški reprezentanci. »Pra-ger Presse« povdarja predvsem, da je bila zmaga Cehoslovakov srečna in težko iz-vojevana. Hitreca smatra za izbornega igrača, a poleg njega imenuje Miheleiča, Ar-senijeviča in Marjanovioa. List pTavi, da so bili naši po odmoru boljše moštvo. »Po-nedelnik« podčrtava, da bi bili Jugosloveni zaslužili bolj časten rezultat. Oni so zadnja leta igrala dober nogomet, a v nedeljo so bili Čehoslovakom enakopravni. Mihelčič je imel v Pragi vedno veliko smolo, ki ga tudi v nedeljo ni zapustila. V celoti so pokazali Jugosloveni, da jih ne smemo podcenjevati. Pod naslovom »Srečna zmaga« piše Montagsblatt, da so Čeho-slovakj sicer zmagali, da pa niso mogli pokazati svoje superiornosti. Ne njihova nad-moč, temveč neodločnost jugo*lovenskega napada je kriva, da so Cchoslovaki odnesli tesno zmago. V domačem noštvu. pravi list, so bili amaterji boljši od profesi onalcev. — Tudi ostali listi naglašajo, da je bila zmaga Čehoslovakov dosežena z veliko sreče. Gostje so biki deprimirani, ker so že prvih deset minut dobili dva gola. Da bi Jugosloveni le malo prej prišli v polet. bi bili zmagalL — S češkoslovaškimi kritikami smo topot lahko zadovoljni ker so najboljše, kar smo jih dosedaj na Češkoslovaškem dobilL Savezni kapetan dr. Pandakovič je po tekmi izjavil dopisniku »Novosti«, da sc je pokazalo, da naše mlado moštvo še ni doseglo višine rutiniranega in ostro treniranega češkega moštva. To je po njegovem mnenju vzrok, da se naša reprezentanca po prvih dveh dobljenih golih dolgo ni mogla znajti. Začetkoma se je mislilo, da bo tekma končala zelo slabo za nas, a proti koncu so naši predvedli res prvorazredno igro. — Savezni tajnik dr. Riboli ali kakor so ga v Pragi nazvali »Jugomeisl« je izjavil, da mu je kljub porazu ipak drago, da je naše moštvo zadnjih deset min-ut pokazalo, da smo napredovali. Ako bi naši tekmo vzeli resneje, bi bili Čehi drago plačali svoj eksperiment z mladimi igrači Od naših so bili najboljši Mihelčič, Hitrec in Ar-senijevič. Po mnenju dr Ribolija se bo moral savezni kapetan kmalu ozreti po drugem branilskem paru naše reprezentance, ker sedanji ne bo več dolgo izdržaL — Sodeč po vseh okolnostih se lahko trdi, da bi bil neodločen izid pravičnejši in bi odgovarjal poteku igre. V nedeljo se je na 42.750 m dolgi progi Padova-Benetkc vršil italijanski maratonski tek, pri katerem jc zmagal Italijan Luigi Rossrni v 2:4134.2. Tudi drugo in tretje inesto sta zasodla Italijana, četrti pa je bil Louis Linsen iz Bruslja. Dunajčan Tuschck je izstopil. Znani plavač dr. Baranj-i jc v Monako-vem v plavanju na 100 m z 58.6 postavil nov evropski rekord. SK Svoboda : SK Celje Danes se srečata prvak celjskega okrožja in ljubljanska Svoboda. Oba omenjena kluba sta si v letošnjem prvenstvu, priborila prav lepe zmage in ugodne rezultate. Celjani so se borili za naslov provincijalnega prvaka in dosegli proti izbornemu Rapidu nadvse časten rezultat. S tem rezultatom kakor tudi z zmagami v prvenstvenem tek-movaivju jc SK Celje dokazal, da je v prav dobri formi. Ljubljanski Svobodaši so se letos dvignili nad svojo običajno formo Z zavestjo 13-30 iifrata reaervi Hermesa ki Svobode prvenstveno tekmo. Vse tekme se vr-šc na ififiSču Primorja. SK Ilirija (nogometni olj bovs). Danes ob 10. ob količkaj povoljncm vremenu trening z o/,irom na rcvanžno tekmo s SK. Savo dne 3. t. m. — Prosim vsi in točno! SK Ilirija (nogometna sekcija). Sekcij-sko načeIstro je razdelilo igralce na novo v skupine za trening po tem, kakor razpolagajo s prostim časom. Razdelitev je objavljena v članski knjigi v »Evropi« in v garderobi. Dolžnost vsakega igralca jc, da dvakrat na teden brezpogojno prisostvuje treningu; kdor ne more storiti tega na dan. ki mu je določen, mora priti prihodnji dan k drugi skupini. Nogometaši, ki absolutno ne morejo na trening na igrišču, so dolžni obiskovati gimnastični trening v telovadnici Tehnične srednje šole oh ponedeljkih in četrtkih cd 19. do 21. ure (skupno z lah-koatletsko sekcijo). Opozarjamo tudi tozadevno na objavo v članski knjigi! Bilanca letošnjih lahkoatlet-skih uspehov v Evropi Ugledni fran-coski športni list «L'Auto«-objavlja primerjalno statistiko o letošnjih rezultatih na lahkoatlctskcm polju v Evropi ki so bili doseženi do konca septembra tega leta. Radi zanimivosti jo pona tisku jemo v celoti: 100 m: 10.4: Lammera. Kornig, EldTacher (Nemčija), Tolam (Amerika); 10.6: Toetti (Italija), Gerlin, Gorling, Bornever, Schlos-ske (N.) in Kuigclberg (Švedska). 200 m: 21.1: Eldrachcr (N ), Tolan (Am ); 21.2: Kornig (N.): 21.3: \Vichmann (N.). 21.4: Bornever (V), 21.7: Schncllcr (N.): 21.8: And. Mourlon (Francija): 22: Oberlč (Fr.), Storž, Schlosske, Kratz (N.), Haulon (Anglija) in Raggambi (Madžarska). 400 m: 47 6: Bov.cn (Am.); 48: Buchner (N.); 4S.2: Moulines (Fr.): 4S.7: Storž (N.): 49: Tavernari (It.); 49.1: Himmacgeo (Šv.): 49.2: Krebs (N.) in Jackson (Fr.). S00 m: 1:52.2: Tavernari (It.); 1:53: La-doumegue (Fr.): 1:53.6 Jc-hannenson (Norveška). Thomas (Anglija); 1:53.8: Keller (Fr.), Miiller (N.): 1:54: Dabat (Fr.). Pel-tzer (N.), Graft (šv.); 1:54.6: Sera Martin (Fr.). 1500 m: 3 55.4: Ladoumegue (Fr.): 3:56.2: Larva (Finska). Lermond (Am.); 3:56/»: Jocrgcnsen (Norv.): 3:57.7: Grrft (Šv.): 3:57.8: VViehmann (N.); 3:5S: Bdchcr (N.): 3:59.4: Loukola (lin.): 4:00.4: Obrn (šv.): 4:01.2: Furia flt.): 4:01.4: Lesimple (Fr.). Pctkievvicz (Poljski). 110 m 7. zaprekami: 14.4 \Vennstroen (Švica); Trossbach (N.): 14.8: FaceHi (It.); 14.9: Rockaway (Am.), Peterson (Šv.); 15: Han-ge (Norv.), Lord Burghlev (Anglija); 15.1: Albrechtsen (Norveška): 15.2: Sempe (Fr.). Viel (Fr.), SclinciiLcr (Švica), Jarvinen (Finska) in Carlini (Italija). 400 m 7. zaprekami: 52.4: Facclli (It.); 54.2: Kostrcvvski (Pol.): 54.4: Adelbim (Fr.). Pettcrson (šv.): Vid (Fr.); 55: Hange (Norv.): 55.5: Trossbach (N.); 55.8: Max Robest (Fr.); 55.9: Klar (N.); 56: V Men (Fin.). Skok v višino: 1.95 m: lu-rnor (Ang.); 1.91 m: Keszmarkv (Madž.); 1.90 m: Me-nard (Fr.), Itagen (Norv.). Ktipke (N.); 1.89 m: Nibon (šv.); Natvig (Norv.): 1.88 m: Philippcn (Fr.), Cherrrier (Fr.) in Ladevvig (N.). Skok v daljino: 7.51 m: Halberg (Šv.): 7.50 m: Kochermann (N.); 7.43 m: Sverm-son (šv.). Baletih (Madž.); 7.41: Tommassi (It.); 7.34 m: Storž (N.); 7.30: Dcbermann (N.); 7.25: Sikorski (Pol.); Mcir (N); 7.24: Bornever (N.): 7.23: Farkas (Madž.). Skok ob patici: 4.28 m: Hoff (Norv.): 4.19 m: Sturdv (Am.); 4 m: Ollindroth (Fin.); 3 99: \Vcgener (N.); 3.96: Ramadier (Fr.); 3.90: Nilsser (ŠI.): 3.80: \Vintovsky (Fr.), Lšndros (Fin.), Kvmalacnen (Fin.). Andcrson (Šv.). Krogla: 16.11 m: Hirscbfeld (N.): 15.66m: Mortensen (Šv.): 15.61: Cbler (N.); 15 02. Darvanv (Madž.); 14.96: Douda (CSR); 14.86: Noal (Fr.); 14.61: Moelter (Norv.): 14.50: Seraidares (N.); 14.43: Breschenma-cher (N.). Disk: 40 10 m: S-tenerund (Norv .): 47.44 m Nocl (Fr.): 46.17 m: \Vinter (Fr.): 46.12; Marvalits (Madž.): 45 76: Hoffmcister (N.): 45 61: Kcntrie (Fin.); 45.47: Donogan (Madž.), 45 46: Hauchen (N.) 45.42: Askrldt (Norv.); 45.12: Hii-chfeld (N.). Kopje: 66.75 m: Jarvinen (Fin.): 66.49 m: Szenes (Madž.); 65.66 m: Pentilla (Fin.): 64.82: MoITct (N.): 64.46: Lindstron (Sv.): 63.55; \Vcismann (N.); 62.92: Woblstra vo®u tega in onega poipraivdfa in nadomestila, če prav vso zimo ni bil v obrat«. Neprimerno prezimovamie namreč vozu bcilj škoduje nego ne vem katoo naporna vožnja. Kdor se hoče obvarovati škode, n-aij se vestno ravna po nais 1-edn jih navodil ;>li. Za pnevmatike, ni dobro da počivajo; ka.včug otrdi, plafeona podlega pa postane krhka. Zaradi tega je treba voz privzdigniti na tnale, ki se porinejo pod osi, tako da se pnevmatike ne dotikajo tal Potem jih je treba naip-ofa-iti z zrakom do predpisanega pritiska, ki se mora na to recimo vso zimo kontrolirati. A ko se spravi voz v takem ■prostoru, kjer je izpostavili en mrazu in neprestanim spremembam temperature, je treba kolesa aiš pa platišča sneti in jih shraniti v kakem dragem prostora, kier vlada enaikomerna temperatura. Pnevmatike se seveda lahko tudi sname s koles. V tem primerni se mora kaivčug očistiti blata. predvsem pa olja in druge maščobe. Zračnice se samo toliko napihnejo z zrakom, da ne deteta gub. potem- pa se obesijo na lesen klin.. Prav tako plašči, ki pa se jim ohrani oblika na ta način, da se od znotraj v vseh smereh podpro 7 lesenimi kiinoki. Platišča so čez poletje ti omara nekoliko zarjavela: treba jih je očistiti s smir-kovcem, na to pa odngmjene kovinske dele prevleči s šelaikovo raztopino. V trgovinah so naprodaj i udi posebna sredstva za konserviranje. Zimslki počitek utegne škodovati tudi akumulatorju. Za ta dragocen del voza je najbolje, da Priporoča se največja izbira najnovejšega blaga JOS. SNOJ manufaktura Ljubljana V palači »Mestne hranilnice«. se čez žitno izroči v varstvo kafci strokovni delavnica. Vsi izdatki v ta namen se bogato izplačajo. Kdor pa lahko polni akumulator doma, si lahko pomaga na ta način, da ga vsak mesec izprazni skozi žarnice, potom pa iznova napolni. Zelo priporočljivo je od i iti tudi kislino, česar naj se pa loti samo strokovnjak. Dalje je treba izpustiti vodo iz hladilnika in sicer pri vozovih z vodno črpalko samo med tem ko motor teče. Ker se v hladilnih plaščih tokom poletja nabere kotlovec — seveda ako sc ni za hlajenje uporabljala le preikuhana voda ali pa deževnica — je dobro, ako se hladiilnik napolni z raztopino sode v razmerju 1:15, ki se pusti v njem kakih 24 ur. Ko se raztopina zopet iiziiiie, je treba Madfitoilk dobro oplafcnitk Pri posebno močni usedlini kot lovca pa ta procedura ne zaleže mnogo in se je treba zateči k učinkovitejšim sredstvom. Onečiščeno olje je treba spustiti iz motorja, ves mazalni sistem pa dobro očistiti s tem, da sc puisti motor teči s p et releje vo ma-žo, ki pa sc zaradi varnosti čez čas zopet zamenja z oljem. Komur je njegov voz posebno pri srcu, bo odstranil zaifcšče in odnehal vzmeti pri ventilih, kar pa nii lahek pose! in bo šel nestrokovnjaku težko od rok, čeprav razpolaga s primernim orodjem. Prav ■tako je dobro sneti tudi jermemje, ki žene ventilator ta dinatmo, da pozimi ne ohlapne. Vsi svetli, nepremični železni deli kakor gred magneta in glavna metorjeva gred. kolikor je moli iz oifcrova se morajo nalahno prevleči s primerno mastjo ali oljem. Še prej pa jih je seveda treba očistiti morebitne rje, kar gre najlaglje na ta način, da se Jih pošteno otare s petrolejem. Pri tej priliki se lahko izptakne in iznova napolni tudi predležje. V mazilike na šasiji je treba vtisniti toliko maže. da se cedi iz všuh sklepov. Iz vzmeti, ki so sedaj neobremenjene, se odvzamejo poveže, posamezne lamele vzmeti pa se s pnivijačem toliko razmaknejo, da se v nastale špranje lahko namaže zmes grafita in olja. Nato se spravijo vzmeti zoept v red. Nadalje je treba pregledati še osi in vse spodnje dele voza, če ni morda kamenje, ki ga prožijo kolesa tekom časa tu in tam otolikSo lak. Vsa odrgnjena mesta je treba pr©pleskati z železnim lakom. Skrbno očiščeno karoserijo ie treba zličatf s kakim primernim ličilom. V ta namen je najprimernejša vata, s katero se natare ličilo po potrebnih mestih. Poniklani in svet® kovinski deli se naimažejo z mastjo, ki se pa nikjer ne sme dotikati lakiranih predmetov. Z usnjem prevlečene blazine je treba namazati s primernim preparatom za konserviranje usnja. Baržunaste in druge prevleke iz blaga pa se morajo stepsti in skTlačiti. Streho pri odprtih vozovih je treba razpeti; vzvod ročne zavore ne sme ostati pritegnjen. Benoin ie treba spustiti z črpailke in rezurvar-ja. Pri tem se lehko uporablja kot nateza vsaka aumijasta cev. Sada j sc cel voz -pokrije s plahto, če pa te tri pa za. silo zadoščajo tudi rjuhe in vreče. Tako se voz zaščiti pred vsemi kvarnimi vplivi zime in brezdelja- Ob začetku nove sc-z-isic ga je kai labko spraviti v tek. Treba je samo obrisati oljnate prevleke, natakniti kolesa in evem-taa-limo iznova naipeti vzmeti ventilov. Po napol nitvi hladilnika, rezervoarjev za oije in bencin, ter »kirmnlatorja. je avto zopet >na ry>g:»h«. Pripravljen za službo v novi sezoni. Treba je samo še pripomniti, da motorja prvikrat ni dobro pognati z zaganjačem, ker se je oije tekom časa osmolilo. prilepilo v ložajih in skleph pa bi mi, mtegni! prvi sim-ek škodovati. Zaradi tega je bo-'j ši najprej odpreta ezpustne zapirke na eisind-rrh, ©drvita sveče in vrteti -prazen motor, d ,-k.Vr ne teče povsem gladko. V drugič pa sc že lahko brez pomisleka požene z avtomatičnim zagamjačem. Razno zimsko perilo nogavice, rokavice, krasne vzorce v pleteninaii, kakor lepo izbiro dam.skih oblek in plaščev po nizkih cenah pri- poroča tvrdka ■v 12 460 3g. Žargi - Ljubljana Sv Pttra cesta štev. 3 in II. Nova knjiga o Društvu narodov Pravkar ie izšla v Lausannu zanimiva knjiga člana Generalnega sekretarijata Društva narodov dr. G ure Popoviča o sestavi sveta Društva narodov (Georjccs Popo-viteh, La Composition du Conseil de la So-ciete des Nations. Lausannc, Imprimerie La Concorde). Pisatelj ie iz svoj i,i ponovnih c-biskov v Ljubljani dobro znan in veseliti nas mora, da je iz peresa našega rojaka izšla ta temeljita študija. Že osem let ie avtor uradnik D. N. in kot tak je preživljal z DN vred vse njegove zmagoslavne, a tudi težke dneve in je tako tembolj konipe-teuten za obravnavanje vprašani, ki se tičejo Društva narodov. Ena najtežjih kriz, ki jili je morala prestati ženevska mlada organizacij, je izbruhnila, ko je bila I. 1926. sprejeta Nemčija kot n'en član. Tedaj so nastale takšne politične težkoče, da se je bilo bati, da bo ogrožen celo Locarnski sporazum, ki ga je bilo sklenilo sedem evropskih držav, namreč Cehoslovaška, Nemčija, Poljska, Francija, Itali'a, Belgija in Velika Britanija. Sestava sveta DN, radi katere ie nastala kriza, ie delala težave že na pariški mirovni konferenci, in že v začetku je bilo jasno, da bo to eden najtežjih upravnih problemov DN Definitivna odločitev se je odlagala od leta do leta, toda v trenutku, ko so Nemčijo pripustili v DN se je ta problem stavil v nepričakovano težki obliki, predvsem zaradi težkoč politične vrste, ki so i h izzvale zahteve raznih držav, članic DN. Popovičeva knjiga obravnava v glavnem rešitev tega problema. Tri leta so potekla od tega in v tem času so se vršila štiri redna zasedanja Ligine skupščine in 14 zasedanj v n egovi novi sestavi, a pri vseh teh zasedanjih se ie pokazalo, da so poprejšnje težkoče izginile in da Ligin svet brezhibno deluje. Število članov sveta se je s takratno reformo povečalo od deset na štirinajst, a bojazen, da bo s tem povečanjem otežko-čeno poslovanje, se ni uresničila. Tudi se niso stvorile skupine držav, ki bi si nasprotovale, in motile harmonijo. Enako zasedanja niso daljša kot poprej in zadržanje Nemči e same je mnogo olajšalo delovanje novega povečanega sveta. Seveda se rešitev l. 1926. ne sme smatrati niti za stalno, niti ni popolnoma zadovoljiva Zahtevale so jo mnogo boli politične težkoče kot oziri juridične vrste. Nikjer ni rečeno, da se težkoče politične vrste ne bi mogle ponoviti. Važne države se še na-ajajo izven DN, koiega ideal je. da bi bilo vesoljno. Ko bodo Zedinjene države vstopile v DN, bodo gotovo morale dobiti sedež v Liginem svetu. In možno ie, da tedaj spet nastanejo težkoče, ki bodo več ali mani podobne onim 1. 1926. Problem sestave sveta DN bo pa sicer I>ostojevskfj — Vladimir Levstik Sel o Stepančilcovo in njegovi prebivalci H11 mOri S (H-lli rftmoM Humoristtčiii roman. U Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani Vedra kakor pomladni dan ie ta knjiga, po-lna, živahna in na-m smeiana — po pravici se trdi o nji. da ie ■ najboljši humoristicni roman na sveto. ** Selo Stepančikovo je najprijetnejša pilula »Dostojevšcine« za ti-* ste čitateljc, ki sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da ie premalo » u-trrljiv ali »prežalosten. ^ Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja broširana 44 Din, v platno vezana 56 Din. S r m m M to menda obstojal ravno tako dolgo, kot svet sam. Nobena socialna organizacija ni večna, ni ga organičnega sestava, ki bi bil po-polcn in traien. Neprestano spreminjan e ie socialen zakon in vsaka skupina je podvržena temu zakonu spreminjanja. Ni dvoma o tem. da se svet Lige narodov danes še ne nahaja v svoji definitivni obliki Razvijal in spremin al sc bo po potrebah mednarodnega življenja. Namen Popovičeve knjige ie zato tudi, da iz preteklosti izlušči vse. kar bi moglo služiti za bodočnost in bi dovedio do najboljši, i rešitev bodočih problemov. Knjiga sc deli v tri dele: prvi obravnava število mest v svetu DN. drugi vprašanje tra a-nja mandatov in tretji vprašanje izbora in načina volitev članov sveta. Kdor se bavi z mednarodnim pravom, z mednarodno politiko ali sploh z mednarodnimi vprašanji, bo z veliko koristjo študira! to knjigo, ki ima še prednost, da je pisana zelo pregledno in jasno. Posebno pohvaliti v knjigi je bibliografijo k; jo avtor imenuje »Notice Bibliographi-que«. To ni samo suh seznam avtorjev in naslovov knjig, temveč zgodovinska bibliografska študija. Citirane knjige o DN so razdel ene v splošna in specijalna dela in pri vsakem ?e točna kritika in označba vrednosti knjige. — Dr. Pavel Brežnik in drugih podatkov o temna. Turgenjev, Jasi skfga genija, ki ga je imel grof iz Jasne Poljane, je bil kot človek znatno Tolstem, jje precej ne doseza pisatelj- in prikupnejšt. diha visoko stega. Tolsti <;\ Lovčevih skoraj zaničeval. Poleg druzega -mamifakturnega blaga priporoča krasna pliš pregrinjala, zavese najnovejših vzorcev in Sine preproge. Obiačilnica za Slovenijo LJUBLJANA. Miklošičeva ce^ta 7. Tolstoj in Turgenjev V Moskvi je izšla nedavno v posebni knjigi korespondenca med dvema velikanoma ruske proze: Levom Tolstim in I. S. Turgenjevim. Objavljena so vsa ohranjena pisma: 42 Tursrenjevih in 7 Tolstega. Potekajo iz raznih dob in dajejo le zelo raztrgano sliko odnosov med obema pisateljema. Vendar obstoji še drug vir, ki jo znatno izpopolnjuje: dnevniki, ki sta jih pisala v tem času i Turgenjev i Tolstoj. Slika, ki jo dobimo iz te korespondence mirnejši Ta kavalir je do zadnjega cenil pisateljsko silo Leva Tol-je tudi najprej oboževal avtor« zapiskov . |x>zneje pa ga ie Kot osebi nista mogla har-monirali. Mh.j.si Tolstoj je bil moralno zelo razdvojen. Ni trpel nikake avtoritete, razhajal se je z vsemi v nazorih — kajkrat ir, same kljuboval nos t i, proti lastnemu prepričanju — ni trpel, da bi kdo hvalil druge pisatelje in pod. Ob neki priliki je genlie-man Turgenjev izgubil potrpežljivost. Med ob< nia možema ie prišlo do hudega kontih ta. ki bi se bil kmalu končal z dvoboji-in. To se sicer ni zgodilo, loda stiki so bili prekinjeni popolrtoma: namestu toplega prijateljstva je stopila hladna ravnodušnost, s Tolstega strani celo mržnja. Tako stanje je trajalo dobrih 17 let. Tup-genjev v tem času ni izpremenil značaja, popolnoma prerodi! pa se je Lev Tolstoj. \r njem so po dolgi borbi zmagale plemenite strani njegove narave; postal je pohlevncj-ši. pravičnejši in prikupnejši, čeprav je le! žrtvovati umetnost pretirano naglašcva-nim moralnim idealom. Leta 1878. se je Tolstoj zavedel, da ne more in ne sme več sovražiti svojega nekdanjega vzornika Turgenjeva. ki mu je hotel samo dobro. Pisal mu je pismo, ki v njem pravi, da ne goji več mržnje do njega in ga prosi, riaj mu odpusti. *Ce mi lahko odpustite, Vam iskreno nudim polno prijateljstvo, ki sem ga zmožen. V najjnih letih obstoji samo ena ola-ženost: ljubezen med možmi iu jaz bom \e< sel, če se naveže med nama.t Anjenkov trdi, da je Turgenjev jokal, ko je či!al to pismo. Odgovoril mu je s toplim pismom, kjer pravi: . Iz duše me veseli. da se je prekinil najin nesporazum.c Poslej sta bila oba moža zvesta prijrtle-lja do smrti Turgenjeva. Še na smrtni postelji je pisal Turgenjev Tolstemu poslovilno pismo, ki v njem pravi: »Pišetn Vam baš zaradi tega, da Vam povem, kako -zadovoljen sem bil, da sem bil Vaš eodobniic in da Vam izrazim svojo poslednjo, iskreno prošnjo: Dragi moj, vrnite se k literarnemu delu.: To pismo poteka iz 1. 1S88., časa, ko se je zdelo, da bo jasnopoljanski moralist popolnoma ubil umetnika v sebi. Toda poslednja želja dobrega Turgenjieva se je le izpolnila. B. Br.: Damski obiski Na vsem božjem svetu ni težjega dela in hujše tlake, kakor je posel urednika dnevne rubrike. Mučenik sedi za svojo pisalno mizo in z naporom vseh sil krpuca za tisk godne beležke iz dopisov raznih priložnostnih sotrudnikov. Izluščiti mora iz dopisa jedro in mu dati užitno obliko. Njegovo tenkočutje ie v neprestani borbi z dopisnikovo elementarno silo. ki brez ovinkov pravi mačku maček, svojemu nasprotniku pa proDa-lica. Res ie. da so nasprotniki propalice, tako je od pamtiveka na svetu, toda urednik mora za tako energično izrazoslovje najti kongenijalne sinonime, ki se gibljejo strogo v okvirju zakona, po možnosti in iz previdnosti še par korakov od okvirja. To urednikovo tlako prekinjajo kdaj pa kdaj veseli obiski, ki dokazujejo, da vse. kar ustvari urednik med štirimi stenami, mogočno odmeva v čitajočem svetu. Zgodilo se je oni dan, da je sredi najhujšega posla potrkalo na urednikova vrata in hip nato je stopila v sobo dama. ki niti dvojna plast riževe moke ni mogla skriti njene razburjene rdečice. Nenadno pojavivša dama zada uredniku. ki ie že nategnil obraz v obligat-ne sladko-vliudne gube, brez uvoda retorično vprašanje: »Ja, gosood. povejte mi, ali ste sploh še resen človek?« Urednik si sam še nikoli ni bil zadal podobnega vprašanja in je razumljivo, da je malo iznenaden: »Mislim, da sem, milostiva!« »Po pisanju vašega lista pa ni podoba, da bi bili. Takega škandala še ni bilo. Kaj takega še do danes ni bilo v naših listih!« »Kaj se je pa zgodilo, milostiva?« »Kaj se je zgodilo?« grmi dama. »Prosim, čitajte to gorostasnost. ki ste jo namazali v list. Čakajte, prečitam vam sama vaš prekrasni pasus iz poročila o kongresu našega udruženja: Predsednica ga. Podpihavnikova je bila oblečena v kostum iz šanžantnega draoa, obšite-ga s houbigantom in z vložki iz plisi-ranega ficluija. Diskretno barvo njenega beigea so do elitne elegance povzdignili jaboti iz svetlosivega bibreta... .Ta-boti, plisiran ficbu! Kdo ie še videl kaj takega? In houbigant! Ali veste, da je to zločin?« »Houbigant?« »Ne, gospod ignorant! Marveč vaše početje.« »Hm. mislim, da je toaleta gosoe predsednice opisana odlično in z dolžnim spoštovanjem. Ravno Drej sem srečal gospo Zabuhlovo. ki mi je s priznanjem govorila o tej stvari.« »Joj, ono od .Zveze samostojnih dam'?« »Da.« »O. njei je seveda všeč smešenje naše predsednice, njej. ki predseduje nekemu zakotnemu tretjevrstnemn dru- štvu. Kaj je pa rekla? Ali se je smejala?« »Ni se smejala, zdelo se mi je pa, da ta stvar ne spada v moj resor in kakor sem se uveril, res ne spada k meni. Časopis, ki ga kažete ...« »Ali niste vi kulturni urednik? Saj to spada v kulturo!« »Gotovo da! V kulturo in v uredništvo ,Narodnega Glasnika' v Japljevi ulici. Ne k nami, milostiva!« »0, saj res, oprostite, da sem vas motila.« Ročno je odbrzela. Prava dama: pride, napravi hrušča in trušča za deset drugih in odide tako neženirano, kakor se je pojavila. Uredniku pa poje telefon iz stavnice: Rokopis! Dva stroja brez stavka! »Takoj,« pravi urednik in položi slušalko na vilice, da bi se vrgel na delo. Za jezo ni časa, stavnica zahteva dela. Ali danes je nesrečen dan, pri vratih se pojavi drugi obisk istega spola. »Moj Bog,« vzdihne urednik in omahne za mizo. Obisk ie zastopnica preprostejšega sloja, brez riževe moke, razoglava in s solzami v očeh. »No, kaj pa bo dobrega, gospa?« jo-vialno pobara urednik. »Nič dobrega. gosr>od pisatelj.« začne ihte ženska, »kaj sem vam neki storila, da me dajete vsemu svetu v zobe! Poštena vdova sem. noč in dan se trudim, da preživiim svoje tri otroke, vi pa lop! po meni.« »Kako, s čim vas dajemo v zobe, gospa?« »Poglejte, kaj ste natiskali, v sramoto ste me zakopali in moje nedolžne otročiče.« Urednika je izučila izkušnja z damo, zato najprej pogleda list, ki ga vleče iz košarice solzeča se žena. To pot ni dvoma, list je naš, zato sledi previdno vprašanje: »S čim se vam je zgodila krivica, gospa?« »Prečitajte tole, gospod pisatelj.« pokaže žena s prstom na notico iz policijske kronike. »Gospod pisatelj« čita: »Včeraj je policija aretirala priletno vdovo Ančko Kozamttrnikovo. ki zanemarja svoj dom in svojo deco ter se najraje pajdaši do gostilnah s sumljivimi veseljaki... Vidite. gospa, to je ooročilo s policije, mi \ nismo krivi, ako je res. Sami glejte!« »Jaz ne gledam? S kakšnimi sumljivimi veseljaki se pečam? To ni nisano o meni! Jaz se pišem Loizka Podnlat.« »Vi tedai niste^ Ančka Kozamurnik?« »I. seveda ne. Že ooznam ie ne!« »Potem pa pri najboljši volii ne vem. kaj hočete. Sai ni o vas niti besedice.« »Ni. ampak dajte še enkrat natisniti, da to nisem jaiz.« »Ne moremo, zakai naj bi tudi?« ' »Dajte, noniaeaite mi iz sramote. Vsak misli, da sem to iaz.« j »Bodite vendar pametni, crospa. Kdo j na i misli, da ste to vi? Popolnoma razločno ie napisano Ančka Kozamurni- kova!« »Pa le mislijo, gospod. Natisnite, sa| bom plačala kolikor bo stalo!« »Res ne moremo, gospa! Če vas takole gledam, si ne morem misliti kal slabega o vas! Bežite, bežite, ne bodite nespametni.« »Vi že. gospod, ali mojih sosed ne poznate. Te bodo vse name vrgle.« »Še nekaj je, gospa! Mi smo zapisaM; priletno vdovo. Vi pa niste priletna! Bog pomagaj! V najlepših letih ste. V! ste mlada ženska. Nihče ne bo mislil na vas, dajte si dopovedati! Če mi zapišemo priletna, potem je to že strašansko stara ženska! Kaj se neki delate, da sta stari!« »Saj res. tega še opazila nisem. Priletna! Naj mi le kdo reče kaj takega! Priletna!« »No, vidite, da vam nismo napravili nikake krivice ali sramote. Le mirni bodite!« »Saj sem. O. naj se le kdo predrzne, ali bo videl, kdo je priletna! Pa zbogom. gospod pisatelj.« »Zbogom, zbogom, gospa.« ieči urednik utruien. Tisti večer smo bili močno v skrbeh za njegovo duševno ravnovesje. Zdaj se je opomogel, vsaj do pri* hodnje damske intervencije. Daruite za Jugoslovensko matico Cene malim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«j je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 hoče ce malih c|/a*ee naj prit o ii v da se mu posije po poŠti namlott aH GaGo drugo informacijo tičočo gg ft^ff **cc** mamGah eicer ne oo fff prejel odgovora t Cene maKm oglamom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. trm mm Vajenca u, krojaško obrt, pridnega in poštenega vzame takoj Ignac Drobež. krojaški mojster v Rožni dolini, Ge«ta IX it. 43. 37219 Pekovskega učenca poštenih staršev, na tri- ali štiriletno učno dobo sprejme takoj Alojzij Noe, pek. mojster, Slov. Javornik na Gorenji em. 37004 Zakonski par vešč živinoreje, vrtnarstva in poljskih del, sprejme posestvo blizu Sarajeva. Sluz-tia trajna.. Ponudbo in vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Bosna«. 36859 Izurjeno pletiljo in VAJENK.0 sprejme Bo-nač, Streliška 24. 37(02 Hišnika poštenega, in treznega, za .posestvo 20 minut od Ljubljane, za oskrbovanje sadnega in zelenjadnega vrta, iščem. Dobi sobo in kuhinjo ter nekaj zemlje. Prednost ima ti »ti, bi se razume na sadjerejo in event. na čebelarstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 37351 Učenca t primerno šolsko izobrazijo in dobro vzgojo, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme v trgovino mešan. Kai-a P. Koren pTeje Sterk. Črnomelj. 37189 Brivskega vajenca izobraženega in poštenih staršev, sprejmem takoj v boljšo brivnico. Naslov pove ogia-ni oddelek »Jutra*. 37180 Krznar. pomočnike -proti visoki plači takoj •*prejm<> Buiki Alkalaj. 7a-reb, Uiea 53 a. 37370 Pletiljo <3obro izurjeno sprejme M Eabšck, Kožna doliua Tl/13 37142 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega sprejme Avgust Ž n i d e r. čevljarski mojster v Zagorju štev. 31. 2 čevlj. pomočnika za stalno delo sprejmem takoj.. I stota m sprejmem VAJENCA. Ivan Brodnik. Videni 43, Dobrepolje. 37269 2 čevlj. pomočnika sprejmem takoj v delo. — Matija Tomše, Malence. poš'a Krškavas, pri Brežicah. 87272 2 kroj. pomočnika spreime takoj Tvan Oblak, kroiaštvo. Pragomor - Brezovica pri Ljubljani. 87274 Učenko z opoldansko hrano v hiši. sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »1'čeai-ka na oglasni od !e-]ek »Jutra«. 37383 Posredovalnica Ogjrinc telefon interurban št. 3109. Miklošičeva cesta 28, rabi natakarice, kuharice, služkinje. Za odgovor je priložiti dvoJinarsko znamko. 373C4 Kroj. vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglas, o-ddelku »Jutra«. 37391 Kroj. pomočnika mlajšo moč. dobrega delavca za male in deloma •velike kose. sprejmem takoj. Predstavili se osebno S. nov. pri Francetu T'e-icmel, krojaču. Laško 60. 37178 Natakarico z meaečno plačo, za na delčki. brez postriženih las in ki jo že bila kot taka usiiižbena, sprejmem ta-';oj. Naslov v podružnici '•Jutra« v Celju. 37259 Šoferja treznega, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra. v Celju pod značko »Šofer«. 37258 Pletiljo dobro izurjeno, sprejme takoj A. Pongračič, Celje. 37257 Pletiljo lesti na 8fcljučni stroj _ (Achtschbnss). Več pri Miroslav Grgurevič. Kr-ižev-ni-ika ulica 7. 37223 Agilne potnike za p r o d a j o dobro jdočih ■predmetov (dnevni mogoč zaslužek 300—400 Din) — sprejme »Posest«, Miklošičeva 4. 37209 Potnika v alkoholno branži vpeljanega. sprejmem proti dnevnicam in proviziji. Prednost taki, ki sami šofirajo. Ponudbe z zahtevki pod šifro »Kavnije zmožen« na oglas, oddelek »Jutra« 37338 Potnika za prodajo gramofonov in plošč iščem. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Visoka provizija«. 37298 Potniki ■Vi obiskujejo lesne indu-strije in mizarje, naj se oglasijo pod »Patent-s-troji« na oglasni oddelek »Jutra« 373G6 Okrajne zastopnike sprejme velika zavarovalna družba za vse večje kraj" mariborskega okrožja Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »7.a nesljiv«. 37070 Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop nikom da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir iev in zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pTi banki »Agra ria«. Beograd, Obiličev ve nae b'. 25 206 Akviziterja za zavarovalno stroko, proti stalni plači in proviziji sprejmem. V tej stroki verzi rani prosilci imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega znposlenja na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sposoben«:. 37071 Dva družabnika z ali brez osebnega soTTeTo-vanja sprejme več let obstoječe. z naročili preobloženo industrijsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe- na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Delež 150.000«. 37339 G. Tb Rolman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Šivilja gro šivat na doni — tudi z lastnim strojem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Izurjena«. 37331 Vpokojenci resni gospodje, ki se bavijo z agenturo, dobe dober zaslužek. Obrnejo naj se na portirja v hotelu Lloyd. Sv. Petra cesta 7. 37336 Nakupovalce za brezov les, iščem proti dobri proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Brezovina«. $7328 Takojšnja gotovina na roko, pri prevzet ju lu-Ikrativnega samostojnega zastopstva. Predmet bo kupovali od starih in mladih — revnih in bogatih. »Omnia«, Ljubljana, Miklošičeva 14. 37316 Šivilja za obleke in perilo gTe Šivat na dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra-. 37267 Izurjena šivilja za obleke in plašče gre šivat na dom. Naslove pustiti v ogl. odd. Jtitria pod »Dobra šivilja«. 37176 Zastopnike za obiskovanje priv. strank, za proOajo mamifakturn^ra lila«ra. proti visoki nagrarli, išre t cfr obilni koncem. Po-jiuihc na oglasni orldelek »Jutraf: po'l značko »Si-iiir-na eksistenca 099«. 37300 V Zagrebu iščemo inteligentnega Slovenca za .popoldansko pisarniško delo od 3. dio 6. ure. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 37379 Otvoritev novih tečajev italijanščine. francoščine, nemščine, angleščine, ruščine je 1 novembra. Vpisovanje v Vošnjakovi ulici št 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 20. uro. 36689 Reden pouk ■o krojnem risanju tn pri-Irojevanju damskih oblek, za, dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašani učiteljici Rož' Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/111 — nasproti Magistrata. Isto-tam se izdelujejo obleke, kostumi, plašči itd. po zmerni ceni. Kroji po meri. 36949 Francoščino nemščino slovnico, konverzacijo in trgovsko korespondenco poučujem. Grem tudi na dom Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«. 36922 Inštrukcije iz ndžješolskih predmetov bi dajal reven •primorski dijak za honorar aLi proti hrani. Ponudbe na. oglasni od-deleft »Jutra« pod »Gotov uspehe. 37344 Gdč. in gospe ki žele zase šivati perilo, sprejmem v dnevni in večerni pouk. — M. Goričan, vila Rozinka, Za Bežigradom. S7303 V klavirski pouk sprejmem še 1 do 2 učenca (učenki). Grem tudi na dom. Pismeno pod »Učiteljica« na ogl. odd. Jutra. 37266 Nemško konverzacijo in poulk nudi izobražena go-pa po Din 10 za uro. — Vprašati Poljanska cesta 13 II., levo. 37295 Nemščino poučuje učiteljica po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37234 □ □ □ E3 □ □ S3 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Naznanilo. Najvljudneje naznanjam vsem velecenienim številnim odjemalcem, -trgovskim prijateljem ter dobaviteljem, da bom vodila po mojem pokojnem soprogu ustanovljeno manufakturno, modno in konfekcijsko trgovino t vrti li o DRAGO S€HWAB JLjubljana, Dvorili trg štev. 3 v nadalje, itn to v polnem dosedanjem obsegu in pod istim naslovom tvrdike. Zagotovila sem si dosedanje tvrdkino strokovno osobje, katero borni po potrebi izpopolnila. Polagala bom vso skrb najvestnejši postrežbi državnega in zasebnega uraduistva ter in.teS':genci na deželi, in to tem lažje, ker Imam zagotovila znamenitih svetovnih naših dosedanjih dobaviteljev, da bodo i v bodoče polagali največjo pažnjo dobavam naši tvrdlki tako v kvaliteti, kakor v ugodni ceni. Z ozirom na to morem že danes zagotoviti vse naše dosedanje naročnike, da bodo v bodoče v našem podjetju najugodneje kuipovaili vse oblačilne predmete ter jih uljudno prosim, da preneso zaupanje, katerega so s stalnim naročanjem izlka-eovali mojemu pokojnemu sotprogtu- name. V velk krog naših stalnih odjemalcev, si dovoljujem pri tej priliki povabiti še vse one, ki polagajo važnost na solidna oblačila ter na nizke, ustrezajoče cene. jELKA SCHWAB. i Kompletne letnike »Jutra« 1920, 1021 in 19S5 kupim. Pismere ponudbe na oglas, oddelek -.Jutra« pod značko »Kompletni letniki«. 37378 jJjL 17. Ves zasopel je naposled dospel do majhne hišice ined dvema velikima drevesoma. Potegnil je za zvonilo _ jej, jej, kako je sapclo v Teži! Majhna miškica je odprla Trata. »Ouj ti,« je zacvilila, »zvonila pa le nikar ne utrgaj!« A prav tisti mah se je egoraj odprlo okence in ljubka majcena vila je pogledala skozenj. V laseh je imela zlato zvezdico, ki se je STetila kakor demant. >0, gospodična!« je zarigal bratec Branko, »trije zajčki so pali t vodo!« — »Počakaj, precej pridem!« je odgovorila vila. Bivši drž. uradnik išče kakršnegakoli name ščeoja. Je energičen, za nesljiv iD soliden Zmožen samostojno voditi vse sod ne 6tvari izterjavo dolgov \ateri trgovec ali industri alec me lahko zaposli ne ■ aj ur na teden proti pri mernemn honorarju? Sprejme tudi npraviteljstvo hiš Gre za nadzornika ali pa »prejme kakršnokoli pisar niško delo. ker Je verziran v vseh administrativnih de lih — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Bivši državni uradnik« 36299 Plačilna natakarica išče mesta ali vzame gostilno na račun. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »M. R. 100«. 37334 Strojnik strokovnjak v vseh panogah strojev, želi premeniti mes-to. Reflektira samo na prva mesta v kakem več-em podjetju. Ponudbe pod mičko »Strokovnjak« na odružnico »Jutra« v Celju 37253 Strojevodja ■vpokojenec oženjen, z 2 otrokoma, želi. službo v svoji stroki proti udobnemu stanovanju in plači po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ipod šifro »Strojevodja«. 37252 Trg. naobražen v mešani stroki, lesni trgovini in vodstvu glavne zaloge tobaka, zmožen samostojne korespondence slovenske, erbohrvatske in nemške, knjigovodstva in strojepisja, iščo kakršnegakoli primernega naveščenja. Ponudbe pod oglasni odd. Jutra pod »Nastopi takoj«. 37296 Trg. sotrudnica špecerijske stroke, vestna, priknpljivega vedenja in sigurnega nastopa, že-i mesta v manuPakturni trgovini event. tudi v špeceriji, v svrho obsežnejše prakse. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 37290 Strojepiska išeo primernega nameščenja. Gre tudi za blagajničarko. Cenj. ponudbe prosim pod šifro »Talkoj 909= na ogl. odd. Jutra. 37286 Žagovodja z 321etno pratkso išče name-šeenja. Je špecijalist v hrastovimi, paren jiii bukovine in vseh v-nst lesa. kar pripada lesni industriji. Tudi je vešč v parketni tovarni. — Nastopi takoj ali po dogovora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 37288 Gospodična poštena in zanesljiva, s 4 razredi meščanske šole, išče jna-ta k otrokom ali kot pomoč gospodinji. Zna nekoliko ikuhati in vsa domača opravila. Gre tudi k.ot učenka v trgovino, kjer bi imela vso oskrbo. Cenj. dopise na oglasni oddelek .»Jutra« pod šifro »Vera m upanie«. 36594 Kot skladiščnik vratar, sluga ali kako po-Vlobno trajno namešecnje želi bivši drž. poduradnik, z večletno pisarniško praikso. Govori in piše slov. in nemško. ie dober risar, tTczen, energičen in popolnoma zanesljiv. Gre tudi na deželo ali kamorkoli. Csnj^e po-aiudibe pod »Skrajna sila« na oglasni oddelek »Jutra«. 36504-a Trg. pomočnik mlad, agilen, vešč strojepisja iu korespondence, želi premeniti službo iz okolice Celja v centnnn mesta Celja v veletrgovino luanu-"fa-kture. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju od »Manufakturist«. 3725-1 Špecijalist za fino izdelavo smučarskih, gorskih ter vseh vrst športnih čevljev, išče stalno meste. v večjem podjetju. Naslov: Hietzl Konrad, Gozdna ul. 18. Po-brežje, Maribor. 37261 Izučen ključavničar in strugar išče službo k parnemu stroju za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »ZauesViiv strojnik«. j 37363 Pokrajinske razglednice cenejže kot iz inozemstvi nudi prva jugoslov. tvorni-ca fotografičnih ra.zglednic lin slik Brata Šmuc, Ljubljana, Wo!fova ulica št. 12. -- Zahtevajte ponudbe in vzorce. 242/1 Puhasto perje kg pc 38 DiL razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem čisti belo gosje kg po 130 Din tn čist beli puh po Din 300 kg — L Brozovič kemička Sistlo ua perja Zagreb. Uica 82. 182 Dva voza (lire) na peresih proda po nizki ceni Vojnovič in Cie Ljubljana — Vič 36857 Stara okna v izmeri 120 X 85. dobro ohranjena naprodaj na Krakovskem nasipu 10. 37197 Smrekovih vej o'-Tog 20 voz prodam na Rožniku. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37333 Barve, firnež in lake najboljše in najcenejše nudi »Lustm«, Oosposvet-ska cesta 12 (poleg restavracije »Novi svet«), 37326 Velika stanovanjska baraka poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37321 Pozor! Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdlci Kari P r e 1 o g, Ljubljana. Stari trg št. 12 in Židovska ulica št. 4. 249 Fotoaparate 18 X 24 kvdr., potna kamera, 3 Buh dv. kasete — 13 X 28 kvdr., potna kamera, 4 dv. kasete — 13 X 18 kon, potna kamera 3 dv. ka-ete — 13 X 18 klap kamera, 8 dv. kasete — 9 X 12 klap. ikamera, 6 ploč kaset, z ali brez objektov po "prav nizki ci-ni proda fotograf Š. Mlakar, Žiri. 37357 Prodajalka •špecerijske stroke, vešča tudi ikuhe. želi premeniti mesto na deželi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37214 Manufakturist verziran strokovnjak, upe-Ijan potnik po vsej Sloveniji in Hrvatski, ikri je več let jx>toval za veliko firmo z najboljšimi uspehi, sprejme službo potnika ali poslovodje v engros ir.ia.nufaktuTni trgovini. Ia reference. Uspeh in dvig prometa zagotovljen. Reflel^iute prosim, da »porode svoje naslove na oglas, oddelek »Jutra« pod šifv »Poživljen promet«. 37345 Flobert puško in samokres, dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37337 »Berkel« tehtnica popolnoma nova, pod ceno ina prodaj. Komenskega ul. 26. 37289 Plinovo peč ■>Drometheus«, llc.ilinder.-ko ■ugodno prodam. Ponudbe ipod »Hočevar« na ogl od. Jutra. 37297 Vozove dobro ohranjene. poceni prodam, in sicer: 1 lan-dauer. 1 phaton. 1 couoe. 1 bregg. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 37262 Gobelin ugodno prodam. Poizve se pri odvetniku Bulovcu — Sodna ulica. 37350 Radio-aparat Itiricevni, na izmenični to&, Zflo dejber, proda Hešik, Ljubljana VII, Medvedova št. 36. 37310 Harley Davitlson O. H V. 3'50 ccm, v zelo tlobrem stanju, z original Harlejr soeius. po ugodni ceni naprodaj na Dunajski cesta 8. 37238 Prikolico lahko, za A. J. S. motor, dobro ohranjeno kupi Jes.;h Leopold, Medvede. 37210 Motorno kolo znamko Harlev Daridson, popolnoma opremljeno, prodam po usodni ceni. Na ogled: Petram Smokuč pri Žerovnici, Gorenjsko. 37187 Potniški avto dvosodežon. takse prost, prvovrstne nemške znamke prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen«. 37340 Avto »Fiat« 11-2-tom'ki. v dobrem stanju. radi opustitve — ker imam večjega — prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37361 Želod zdrav, prebran, ne piškav, kupi cele vagone Franc Polenc. Kranj. 36740 Stare cunje dobre oprane, v vsaki količini po najvišji ceni kupuje »Legu-a«. poduzeče za j-koriščivanje sirovina, Zagreb. Bačvarska 5. 36709 Stare kovine baker, medenino svinec, cinkovo pločevino, kakor tudi vse druge kovine kupujemo v vsaki količini. — Plačamo najvišjo ceno — »Legura« poduzeče za is-koriščivanje sirovina. Zagreb. Bačvarska 5. 36708 Želod prevzema in plačuje takoj po najvišji ceni Ivan Stu-lar, Vrhnika. 37031 50.000 Din fozneje 100.000 Din vloži v solidno podjetje agilen trgovsko naohražoni. Ponudbe na otglasni oddelek Jutra pod: »Sodelovanje ia december«. 37276 7 Trgovsko hišo z lokalom, skladiščem, dvema stanovanji po 2 sobi. pri-tiklinami in 2 sobama posebej, prodam za 530.000 Din. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Center Ljubljane«. 37351 SSET Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda. VILO, enodružinsko, eno-nadstr., novozidano, 880 m5 vrta, tajkoj stanovanje blizu tobačne tovarne — Din 210.000; VILO, enonadstr., novozida-no, 5 sob, kopalnica, vse pritikline, NI00ms vrta, pri obrtni šoli, 330.000 1>; VILO, enonadstropno, iiovo-zidano, tris-tanovanjsko — mestni del Rožne doline, vrt, Din 280.000; IIIsO, cnonadstr., predvojno 6 stanovanj, 1400 m5 vrta Trnovo, 225.000 Din; HIŠO. novo^idano, visoko-pritlično, 2500 ni! vrta — Si>. Šiška. 200.000 Din; HIŠO, novozidano, vi-oko-pritlično. 3 sobe, pritikline, velik vrt, Sp. Šiška. Din 170.000; HIŠO, enonadstr.. novozidano, 4 stanovanja, prostoren vrt, Glince, 170.000 D HIŠO. visotopritlično. novozidano. 6 stanovanj, vrt, dvorišče, tik Tržaške ce-s-te. Glince. 160.000 Din; HIŠO, novozidano. enonadstropno. 4 stanovanja, blizu tramvaja. Din 180.000; STAVBISCE 1200 m2. Bežigrad, po 45 Din; t PARCELI, skupno 2600 m5 Vodovodna cesta, po 30 D uOSTIL. POSLOPJE. 9 sob. vrt. njive, travniki, go«p. poslopje, gostilniški inventar, prometen kraj na Notranjskem. 130.000 Din; ŽAGA na električen i»ogon. benečanka na več listov, cirlkularka. velik promet, blizu kolodvora. Notratti-sko. veliko zemljišče, Din 125.000; HIŠO. enonadstropno, gospo darska i>os!opia. vrt, pri Trru, Din 30.000; HIŠO, novozidano. vrt. velika niiva. blizu Kamnika. Din 53.000. Izven tega v mestu fn predmestjih večjo števpo sta-novaniVkih. trgovskih ter gostilniških hiš. stavbiSča. na deželi J-met=ka in vele-po»estva. indtr«trije itd. v največji izberi. 37307 ! velik 1 Stanovanje _____e sobe, kuhinje in shrambe, najlepši del Pod-rožnika, -dam mirni stranki brez otrok takoj v najem. Naslov pri ogl. edd. Jutra. 37283 2 kožuha in 2 suknji železlificarski, naprodaj Med hmclniki 2— pri Sv Križu. 37311 Krzneni plašč sir, moderen, dobro obra- kopainioe in pritiklin, vse njen. naprodaj za 2ROO Din il omfortno, oddam s 1. rov. Naslov v ogl. od. Jutra. Naslov v oglasnem oddelku 37304 »Jutra«. 37302 Stanovanje sob. kabineta, kuhinje, Damski plašč črna seal kožnliovina, zelo tlobro ohranjen, za močno damo. ugodno napro-daj na Mestnem trgu 9/1 37352 4 zimske suknje moške, dobro ohranjene naprodaj. Na-=lov v oglasnem Oddelku »Jutrac. 37372 Gostilno v najem event. tud' na račun iščem za takoj ali pozneje Posedujem osebno pravico ter sem kavcije zmožen. Pismene ponudbe prosim na oglas oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna 30«. 240 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, blizu kolodvora, čez 20 let obstoječo, cdd.im v najem. Dopise, pod »Dobra trgovina« na ogl. odd. Jutra. 37265 Vinsko trgovino in klet z vsem inventarjem v zelo dobrem stanju dam radi bolezni v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37360 Gorske strdi jamčeno pristne, 300 do 400 kg, ima na piodaj tvTdka: F. Stiger in sin. Slov. Bistrica. Cena po dogovoru. 37271 Namiznih jabolk lepih zimskih, posebno mo-tanearje, kupim takoj več vagonov. Ponudbe z najnižjo ceno prosi Peterlin, Sv. Peter pod gorami. 87153 Jabolka za prešanje več vagonov rudi najceneje Peterlin, Sv. Peter pod Gorami — franko vsaka postaja. 37~>4 Hrastove hlode in hrastov* plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija. Škofja Loka ob kolodvoru. 239 Hrastove podnice 265/43, 285 43, 285/53, 295/63 in hrastove nežamane plohe od cm 7 naprej debele, od 2.50 m naprej dolge kupimo proti plačilu v gotovini po povzetju, podnice dc 1600, plohe do 1:500 Din. Prevzem januarja in februarja. Po nudbe z navedbo množine na ogl-a-ni oddelek »Jutra« jiod »Officine Meccaniche«. 37212 Stanovanje • dveh sob. kuhinje in priti-lllin takoj oddam v Zg. Šiški 144. Vodovod, elektrika, pralnica, košček vrta. 37247 Stanovanje 2 velikih sob in pritiklin. tik sodišča v Lj-uldjanč oddam pogodbeno za dclj časa. Pogoji: 12.ilOo Din plačljivo pri pogodhi. Mesečna najemnina POO Din. Ponudbe na o^la«. oddelrt' »Jutra« pod šifro »Središče« 37355 Realitetna pisarna družba s o z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 odda v najem sledeča stanovanja: DVOSOBNO v mestu, priti-■ kiine. 800 Din, za 2 osebi DVOSOBNO, kuhinja, veranda, Sp. Šiška, 700 Din; TRISOBNO, center mesta — pritikline, 1700 Din; TRISOBNO s pritiklinami — 20 minut od centTa. Din 500; TRISOBNO, posel"ka soba. kuhinja in pritikline — Šiška, Din 1300; SOBA in kuhinja, blizu Martinove ceste, 500 Din; TRISOBNO s kopalnico, takoj na razpolairo. nedaleč od Tabora. 1000 Din; TRISOBNO s kopalnico in pritiklinami. Tržaška cesta. 750 Din; DVOSOBNO s' pritiklinami. Bežjsrrad. 700 Din: DVOSOBNO na Mirju. Din 800; SOBA in kuhinia. Dolenjska cesta. Din 350. Poleg tega več. drugih stanovanj v mestu in pred-mestrih. trgovskih 1 •>l"1'ov mesečnih sob itd. :ST!06 Stanovanje 2 sob. po možnosti s kabinetom in vsemii pritiklinami išče zakonsiki .paT brez otrok Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod značko »Teč.-'0 plačilo«. 37381 20% ne kron. bone kupuje Pučka štediona. Osijek. 235 'tA 7* Arondiran, mešan gozd 90 ha, ugodno na prodaj. Do,p'ise pod »Štev. 18« na ogl. odd. Jutra. 37275 Pritlično hišico novozgrajeno, ldružinsiko, z veliko parcelo, med glavnima cestama, peščen svet ob cesti še za stavbišče prostor, na prodaj. Nas'ov (H>ve gostilna Pogačar. Zg. Šiška. 37194 20odstotne kronske bone kupujemo za gotov denar. D Hirschl i drug, Zagreb. Iiica 13. 36778 20% kronske bone ]'-i po najboljši da"eglji-vi ceni »Ma.nhart št. 37.225« OT'asni oddelek »Jutra«. — Prosi se navedba vsot-* in natančen naslov. 37225 20 % kronske bone kupuje Banka i mjenjačnica Maravič i Jeren. Zagreb. Trg Kralja Tomislava 13. 37368 yf.Yi.frf Otomane divane, žimnice tn vse tapetniške izdelke kupite najceneje pri tvrdki Osredkar & Dolničar. I grofi!, a ul. 10. Ljubljana. Istotam se sprejmi« tapetniški vajenec 37305-a Brzojavne droge smrekovo in jelove. bukove aiormalne železniške prage 1-r buf-ove cepa.nice kupi proti duplikatu Josip Jane-žič, Ljubljana 7. 37318 Doge iz hrastovega in cerovega lesa, za dobavo do novembra 1930 večje množine, zaključim.. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod šifro — »Frankoclc=port«. 37208 Dve stanovanji enosobni, s pritiklinami takoj odri Taboru. Na«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37365 Lepo mesečno sobo z eno, event. 2 posteljama, električno razsvetljavo iu separiranim vhodom oddam t 15. novembrom — samo i-talnim solidnim gospodom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. §7-358 Prazno sobo solnčno in zračito. takoj ali tudi pozneje oddam v vili blizu Tivolija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37353 Ribje oije sveže, najfinpjše, norveško, iz lekarne dr Pic.colija v Ljubljani, se priooroča bledim, slabim osebam. 229 Irf i U Opremlleno sobo lepo. s separatnim vhodom, za takoj išče gospod. Ponudbe z navedbo cene pod »Ineenieur« na oglasni oddelek »Jutra«. 37324 KLAVIRJI! Svarim prei nakupom navideznega blaga, cenib klavir jeT' Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate; Bosendorfe' Stemway. For-ster. Hfilzl Stingl original, ki so nesporno najboljši' {Lahka precizna mehanika). Prodaja jib izključno le sod. izvedenec in biv učit. Gla»bene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. — Velikanska Ubira vseh glasbil in strun. 193 Gramofon Columbia in štinicevni radio-aparat, naprodaj v Mali čo!-nais-kj ulici št. 10. 37315 Urarska popravila izvršuje najceneje in na> precizneje Franc, W51fing, Gosposvetska cesta štev. 13 3732.5 Peči za žagovino iz močne pločevine, goriji-ve 6 in 10 ur. cena 200 in 320 Din, izdeluje no lastnem sistemu Cirel, Vransko. 3727: Vaša suknja bo poceni in krasno izdela na v krojačnici Maršič Stari trg 11 a. 37371 Veliko skladišče * sredini Ljubljane takoj tddam Naslov pv>ve ogla« kddelek »Jutra«. 37022 Delavnico ta obrt takoj oddam na Celovški cesti 41. 37348 Večjo delavnico ali skladišče, za čedno industrijo iščem. Ponudbe na opW, Trd les. Tolažba 34. Tečno vrnči'o T^aPanka. Oirodnn fonu^Ha. TT-nokoi^n ctro?p-vo-^ia Pra^nilf n TTrn^"i 34 ITdobnn Vnričrk SO. ITi <,"rwond. VoVi^nn-iirn. V 3:Va nra.rna s^bi V-lnra p Vio.iTra postava V:-eVp sodp V-*r3Tia Vila no p-.?n:Vnm Vrtrn'rt 7T<«t i 7">ln Ipv Vro? 7an°«7iiva 1"* 7">"itJnn. ^oii-m mania. J*W7 1 -^"vi ooo. 3000 r>0 60 18. 370.53. Danes, jutri in v nedeljo ime v hotelu ..BELLEUUE M Jutri od 18.—23. godba s plesom t nedeljo koncert Ljub* domače koline, krvave in jetrne klobase, pečenice itd., pristen še sladek mošt po -------1 Din 12 «—, izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Pripravni lokali za razne prireditve. — Vino čez ulico 1 Din ceneje. — Priporočata se 1255 PEROINKATI ŠTERK. Spalne fotelje in kanapeje patent otomane v naj-aovejšib oblrkab m najfinejša :zdelavi dobite -,amo pri 1 RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno 'naznanjam, da sem otvoril podružnico svoje trgovine z usnjem in čevljarskim potrebščinami na Galusovem nabrežju štev. 17. Istotam se izdelujejo vsakovrstni gornji deli po naročilu. Se priporočam za obilen oibisik. Postrežba točna in solidna. 12950 L. ERJAVEC, Stari trg lla. I »Zvest in zanesljiv« Dvignite pismo! 37268 12626 Imam. Čakam razpolaganja Dvigni pismo. 37277 Janko! Na svidenje 5 ob 8. zvečer pred glavno pošto sigurna. Fani. 37278 Družbe starejšega inteligenta želi samostojna. m!aia inteligentna ffospodična za ne-deljske popoldneve Dopi.-i pod -G^teih« R"chnunsr« na oglasni oddelek »Jutra« 37213 Pozor! Pozor! Ne spregledati! Gospodične in go^pe. ki so se odzvale pi:-meno na ogla.« v »Jutru« od dne 24. in 27 oktobra 1929 na na slov: Split Postni rvredal 77. n-j storč to še enkrat z dodatkom >Jo.*:p Bonacci Solit Poštni predal 77« — ker je in bo oošta brez impna naslovljenika vse vr ni!a " 37371 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignii, sledeča pisma Avstrijec. Brezkonkurenčno. Blondinka, Bodeča cvetka 1. Bližina Ljubljane, čimpreje 36120. Cvetoča .-reča. Cvete Sa ljubezen. Dobra plača. Družabno-t v jeseni. Dru žabnica. Dobri plesalki. Di skreten kavalir Dobro ido ča gostilna 30. Erelle. Fik suni. Grintovec Golovec. -5 / Mladenič agilen, star 25 let. inoze-mec. 6 stalno službo, želč radi pomanjkanja znanja tem potom spoznati mlado in pridno got[>odiSno. iz dobre hiše. v svTho takojšnje poročitve Samo resne po nudbe s sliko katera «e vr ne. pod »Pridne roke« na ojla^-ni oddelek »Jutra«. Diskrecija zajamčena. 37313 Drž. nameščenec 50.000 gotovine, išče gospo dično do 30 let, s trgovino, I cbrtjo ali posestvom, zaradi | žunitvf Neanonimne ponud be s sliko pod di^krecijo | na naslov Janko Klob. poštno ležeče Ptuj. 37287 | ## t # ## Veii&a t§Gha t (Ceniki $aitonj! (Pridite siguvno /tefinik'<$obip (faanjat šljuGCjana, pta$a£ova uC. 19 „£it*h'tansGi dvor" Dieselmotor 30 HP tokomobiio orevoz no W.lf 15/18 HP proda Vojnovc ir Cie.. Ljubi ia ZVONKO PAJNIC trgo-vec ALBINA PAJNIČ roj. TURK I po-rocena na — Vič. 36858 Oerovo Drag? Psa volčjaka krasnega, čistokrvnega. 81 mesecev starega proda Fe renz Mira. trg . Levčeva ul št 7. 37312 V peten in v nedeljo v go stilno Šibenik v M o s t a h | (Lasan) — na dobre krvave klobase m izvrstno kapljice Bordo. | Sr- priporočata Roko in Marica. 37327 I Pozor! V čisto in suho stanovanje se sprejme čista spalnica v shrambo. Lstotam se prodajo emajlirane oo«ode za mast. med itd Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 37332 Oseba ki je pomotoma vzela v soboto zvečer v kavarni I »Zvezda« moški dežnik z rumenim držalom, naj ga vrne v garderobi. 37.M7 | MJCHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D D., Stara Palanka, Bačka poštmi predal 17 ' ustanovljena 1SS4 priporoča po konkurenčni ceni za transimsiiske pogone ^atkor različne vrvi za dvigala, ladje in splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v raz-xnih dimenz:j.ah. Speciialiteta: tranSmisijske vrvi z pa-enMranimi snoikami (Seiischioss). 12946 Najno^vejše volnene odeje za postelje ra koče nudi: Tovarna volnenih izdelkov P ter M^jd č - Cdje sti kupuje tudi vsakovrstno ovčjo volno \lohuice vseh vrst od Din 40.— naprej, ter tudi popra-vMa po zc!o nizkih ccnah vaim nudii SALON DAMSKIH KLOBUKOV POMPABOUR ANICA PfTENC - LJUBLJANA FLORJANSKA UL. 3. za poučevanje umetnega vezenja na stroju, naj se takoj zglaSe pri tvrdki »TEHNIK« Josip Baniai. Ljubljana. »Ljubljanski dvor« ^•f/ 4 -k Zahvala. Oglas, »Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. nov. 1929. informativne oomiidlbe za nabavo enega ca 1 ^ tonskega tovornega avtomobila. Ponudbo je poslati z vsemi podatki, tvrdka, izvedba, težina. potrošnja in mazila jtd.. ter navesti ceno. Avto je namenjen za slabe ceste. Ponudbe je predložiti najkasneje do 20. novembra 1929. do 11. ure pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. št. 10884/11.« Iskreno se zahvaljujemo za obile pismene ki ustmene izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube nenadoanestne naše drage matere, gospe RB arije Iskrena hvala tudi vsem prijateljem in znancem za krasne vence in za spremstvo na njeni zadinji poti, posebno pa požarni hrambi iz Stražišča im gospodu dr. Božidarju Fajdlgj za večletno zvesto skrb za pokojno. Gaštej pri Kranju, 1. novembra 1929. Žalujoča rodbina Šmidova. .•.»■it. ,. -* -''>■■■ , ' l ».- i«. .. v,< Zdravje, sebi I in otrokom ščitite z nepremočljivo obutvijo. Doko čevlji slove kot neprodušni in najbolj 'trpežni. Za zimsko sezijo reklamne cene! DOKO, Prešernova 9, dvorišče Stole In sunno za moške obleke in površnike, tudi zgotovljene oblete ta povrniške. trikotažo, kovtre, koče, lian. rjuhe ter razno zimsko manuiakturno blago, kupite v priznano najcenejši trgovini Ivan Krošelj na Kette-Murnovi c. 15 in Zaloški cesti 17 1?820 Sokol V spomin mrtvim bratom in sestram! Mnogo je bilo letos sokolskih bratov in sester, ki so dokončali njihovo živ-ljensko pot. Marsikateri izmed njih se je poslovil od nas potem, ko je žrtvoval vse svoje najboljše sile narodu in sokol-ski misli, mnogim pa je bila pretrgana življenska nit začasa najjačjega njihovega napora in dela. Vsi so vedno zvesto služili sokolskemu praporu in ostali so mu zvesti do zadnjega vzdihljaja. čast bodi njihovem spominu, ostanejo naj nam vzgled trajne delavnosti, požrtvovalnosti in značajnosti! Nas Dreostalih. bratje in sestre, dolžnost pa je. da jih danes obiščemo na njihovih grobovih in se poklonimo nii-lTovpmu spominu na komemoraciji v ve-iki dvorani sokolskega Tabora! Desetletnico ustanovitve jucoslovenskega So-kolstva proslavi sokolska žuspa Kralja rt;ra Sva-čida v Zagrebu s slavnostno »kademjio v Matom TfedaRču dine 3 novembra. Iste dni se vrši v Zagrebu tudr seja zbora ž.uipmr"h načelmifooiv im sa vezneira ou JSS za leto 1929., ljubeznijo pa je pisan nadailjni članeik »Da?imo sokoteki; deci in nar-aščajiu dobrih vodnikom,« ki obravnava predivsem vprašanje, da se da le s •pomočjo izvežbaniih vodnikov pomnožiti vrste sokolskega naraščaja. Ostali članki so namenjena ■predvsem sokolskemu članstvu, raivnotako pa tu-dii poročila iiz žuip in društev in razne notice, k-i prrjn-aša,jo oibi.lo Zianianivega gradiva. Češkoslovaškj' Sokol v Sofiji ge rmel 6. oktobra izredsii občni zbor v svrho izvolitve novega nočttaika in načelnice Izvoljena sta bila br. Jodilička načelnikom in s Peševa za nače-i-ioo. KakoT znano, gone češkoslovaški SokoM v Sofrji zefk) tesne stike z bolgarskimi Junaki im imajo gotov vjjilfiv nanje Zato je bil občni zbor elikega pomena, osobito radi volitve nov-'h voditeljev telesne vzgoije v društvu, ki prihajajo najčešče v stke z Junaki. Sokol v Rumuniii — V občini Nadlat tik ob madiarski tneii. ki ima nad 9000 orebivalcev so ustanovili že Dred 3 leti tamka šnii Slovaki svoie sokolsko društvo, ki na !e komai 0n dveh letih dobilo dovoljenje za delovanie od romunskih oblasti, ker ie bilo takoi do ustanovitvi ovadeni. do Madjarih. da ie baie Drotidržavno. Ko Makulaturni papir po 4 Din kg Naslov v oglasnem odd. »Jutra« ^teiotn TRETORN vranje cevCje in &fte$ne cev tj e danes vsakdo kupuje, ker je postaila ta znamka radi svoje odlične kvalitete in elegantne faizone ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje in snežne čevlje! Inserirajte v „Jutru" R. WILLMAMK strojno podjetje LJUBLJANA, Slomškova ul. 3 Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, kakor beneške ja-remrnke, krožne žage, nihalne žage, nadalje stroje za brušenje žag-nih listov, avtomatične brusilne stroje za nože skobelnikov, naprave žag in mlinov z vodnim, parnim in motornim obratom, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst. dvigala za sode. frikcijska dvigala; rebraste cevi za sušilnice ter vobče za razgrevanje prostorov. Prevzema proiekUranje In opremo različnih mehaničnih naprav. Vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila izvršuje točno, solidno In po možnosti najhitreje. I se ie romunska oblast overilaneosnova nosti ovadbe, je dopustila društveno delo Društvo šteie sedai okoli 60 članov ni vežba v Slovaškem ljudskem domu tei orireia tudi izlete v kraie. kier so naselit-ni Cehoslovaki v Rumuniii. Dopisi DOLNJA LENDAVA. Na po-budo narodnih društev Sokola, Slovenske Krajine, Kola jugoslovanskih sester ie Narodne Odbrane se je za nesrečne istrske žrtve vršila 26. oktobra žalna služba božja, katere se je udeležilo narodno čuteče občinstvo. Za naslednji dan je bilo sklicano žalno zborovanje, ki pa ga je g. sreski poglavar prepovedal in je zato odpadlo. KONJIŠKA DOLINA. 13. oktobra se je-vršila na Zbelovem prav dobro uspela trgatev grozdja, katero je priredijo Pevsko in tamburaško društvo »Dravinja«. Gmotni uspeh je bil prav povaljen Naši tambu-raši so pridno svirali že težje komade, katerim je pomagalo pet tamburašev iz Maribora. Tem se še posebej zahvaljujemo, ker so nemalo prispevali k splošnemu uspehu. V prav lepem številu so se udeležili prireditve Poljčainčani. česar žaJ ne moremo reči o Konjičamh. — V Ločah se je otvoril 14. oktobra dvomesečni gospodinjski tečaj za dekleta Da se je mogel otvoriti tak za naše razmere prepo-trebni tečaj, je zasluga tukajšnje podružnice Kmetijske družbe in pa obla&tnega odbora. Tečaj obiskuje 17 deklet ki ga prav z veseljem posečajo. Če bo zanimanje, se bo vršil še drugi tečaj v poznejših mesecih. — V Poljčanah je v noči od 17 na IS. oktobra zgorela parna žaga, last g. Zupančiča. Ogenj bi zavzel gotovo še večje dimenzije, če ne bi nastopili neumorni poljanski gasilci s svojo motorno brizgalno pod vodstvom požrtvovalnega g Baumana. — Minuli teden so bili tudi v Konjiški dolini manjši manevri. Ljudstvo je prav r. zanimanjem zasledovalo potek nekvarnih bitk, katere so izpopolnjevali tudi letalci. Brhki srbski dečki niso mogli dovolj pre-hvaliti naših dobrih kmetov, ki so jim brezplačno dajali sadje, grozdje in sadno pijačo. — V Spodnjih Lažafa je umrl ugleden posestnik žage, mlina in lesni trgovec g. Anton Mlakar Pokojnik je bil poštenjak. kakršnih ne najdemo mnogo B ! je naprednega duha ter skrben gospod;;r. 7 Ameriki si je pridobil s svojo vztmi-lostjo precejšnje premoženje in se je preselil s svojo družino iz Starega tTga pri Ložu na zeleno Štajersko Kal bolezni, ki jo je prinesel dobri mož še tz Amerike, neizprosna tuberkuloza, ga ie v kratkem času vzela svojcem v najlepši moški dol.i. Vsi bližnji ki daljni sosedje so mu izkazali zadnjo čast, ko smo ga položili v grob v Ločah 25 oktobra Spremljali so ga loški giasilci. katerih podporni član je bil pokojni Zdrnženi pevci pa so mu zapeli dve -'ostinki Naj bo vrlemu možu žemljica lahka, težko prizadeti družini pa našo naiiskreneiše sožalje! Naslovi in vsebina Ameriški založniki znajo na svoj način pomagati knjigam, katere se slabo prodajajo. Navadno uničilo platnice, delo krstijo nanovo in ga pod drugim imenom zopet spravljajo v promet. Izkušnje so dokazale, da to sredstvo veliko zaleže. Neki pesnik ni imel nobenega uspeha z zbirko, katero je preprosto naslovil »Songs«-Pesmi A čim je dobila zbirka naslov «Moje ljubice. Pesmi«, se je takoj pokazalo veliko zanima.nje. Dolgo so čakali na policah tudi »Spomini gospe Pompadourjeve«. kajti ameriško občinstvo ni vedelo nič o dami tega imena. Izdaja pa je bila v pol letu razprodana. čim so jo prekrstili v »Spomine ljubice francoskega kralja«. Roman »Zlatolaska« se je prodal samo v 5000 izvodih. Ko je dobil ime »Zlatolaskmo hrepenenje«, se je prodalo 60.000 knjig. Največ uspeha pa je imel menda duhoviti založnik »Praktičnega sipisovnika in knjige za lepo vedenje v vseli živ-Ijenskih prilikah«. Nihče na marc;l kupovati tega dolgočasnega dela. A čim je dobila knjiga naslov: »Kako usnešro premagam lastno neumnost», je doživelo delo več zaporednih izdaj in ta uspeh se nadaliuie že tretje leto. Do 200 tisoč ameriških državljanov letno žrtvuje denar, da ve. kako lahko uspešno nrema^aio lastno neumnost. Brezžične orgle Radioamater dr. Štefan Franko Raaba na Madžarskem je izumil »rad:o-klavir«, ki je vzbudil v strokovmjašk;h krogih veliko zanimanje. Temu izumu je sedaj dodal novega: brezžične org'e. Delovanje tega godala sloni na pnn-cipu siren. Na obračloivi osi je več zob-častih koles, čijih zobie se premikajo pred elektro magnetom. V tem nastajajo indukcijski toki. ki se pretvarjajo v električne valove, a ti spet v zvočme. Čbn več zob ima kolo in čim h;treje se premika os. tem večja je frekvenca valov in zvok tem višji. Z različnimi garniturami zobčastih koles je mogoče posnemati zvočno barvo različnih godal im jo mešati z drugimi barvami, kar nudi :gralcu skoraj neomejene možnosti podajanja. Izumitelj meni, da so n:egove orgle nevaren tekmec običajnim orgia/m. Strupeni plini v plesni dvorani V velikem zabavišču v Berlinu se je med plesom zastrupila s plinom cela vr-sta oseb. Neko okoliško društvo, ki ie pEes priredilo, je povabijo kakšnih 250 oseb. Sredi najzivahnejšega vrvenja je več oseb omedlelo. Pozvali so rešilno positajo. ki je odn-eljala 25 oseb v bolnišnico. 23 so iih rešili z umetnim dihanjem, 2 pa boste bržkone umrli. Preiskava je dognala, da so se vse te osebe zastrupile s plinom, ki je uhajal }z zakurjena peči. Donald Keyhoe: Gusar v oblaki It Letalski roman 99 »Ali blazniš?« je zajecljal. »Jaz — jaz, da sem umoril Lavsona?« »Kje si bil?« Njen glas je bfl mrtvaško miren. »Na to vprašanje ne odgovorim.« »Ker ne moreš!« »Morem, pa nočem!« »Boš odgovoril!« »Ne moreš me prisiliti!« »Policija te lahko prisili in te 'tudi bo!« Tem je odislkočiil. »Tako misliš? AM res nameravaš poklicati policijo — in povedati — povedati jiim vse to —?« »Tommy, smiliš se mi do dna duše. A ker si to storil, moraš tudi plačati« »Satj nisem storil, pravim ti, da ne! Zakaj mi ne moreš verjeti? Jaz ne bi mogel ubiti človeka. Strah bi me bilo.« »Ce ie tako, zakaj ne moreš pojasniti, kje si bil tisto jutro?« »Lahko bi pojasnil, pa ne maram.« »Ali je to tvoj končni odgovor, T«mmy?« »Da.« »Prav.« »Kaij misliš storiti?« »To kar sem rekla!« Zdaj je bil Tommy tisti, ki je viknil: »Stoj!« Njegov glas je trepetal od iizneimcglosti, sramu in strahu. »Saj — saj ti povem- .kje sem bil tisto noč in tisto jutro. Bil sem pri M,rs. L o i s H a m i 1-t ono vi. Po-vedail sem ji, v kakšni zadregi sem. Ona mi je posodila denar. In — ostal sem tam. Zdaj veš.« »Kako naj vem, ali je resnica? Kako naj zaupam tvojim besedam, Tom?« Bil sem pri Mrs. Lois-Hamiltcnovi. Povedal sem ji, v kakšni zagati sem. Ona mi je posodila denar. In — ostal semtam. Zdaj veš. Klaverno ji je vrnil pogled za pogled, a reči se ni upal ničesar. Mary je naglo stopila k telefonu. »Kaj misliš storiti?« je vzkliknil. »Poklicati jo in jo prositi, naj pride k nam.« »Tega ne moreš storiti!« se je ustrašil Tom. »Ne sineš!« »Videli bomo!« je rekla Ma-ry Randova. 21. poglavje Mrs. Lois Hamiltonova je bila žena pri začetku štiridesetih let, malce okorna na oko, z obrazom, čigar otmenost je bila bolj narejena nego prirojena. V njenih polnih ustnicah je bilo malo lepote. Velike in nenavadno bistre oči so bile glavna odlika njene pojave. K Randovim je prišla z največjo neprisiljenostjo; s poljubom se je dotaknila Marynega hladnega lica, pomahala Tommyju z roko in oprezljivo ošinila Dicka s pogledom. Nato je pomislila, da je prišla vendarle v hišo, ki jo je zadela tragedija, in poizkusila nekoliko rapremeniti svoje vedenje ter poka- zati namestit površne v-eselosti vsaj malce resnobnejše razpoloženje duha. »Pravkar sem se odpravljala z doma, ko ste mi telefonirali. Moj mož me je poklical itz pisarne. Prav za prav sem že ipreje nameravala priti k vam. Tako strašno je — vsa ta stvar. Zastran vašega očeta misliim. Kajpak, naposled se bo vse srečno končalo. Nobena porota ga ne more spoznati za krivca. Tako simpatičen; obraz ima. Ali — nu, res ne vem, kaj naj vam rečem.« Molčanje in dojem nečesa neprijaznega, ki je pritiskal iz vseh kotov- sta naposled ohladili njeno razigranost. Videti je bilo, da Mary ni vesela naloge, katero si je bila zadala. Toda imela je veliko poguma in Dick se je o tem prepričal. Ni se ustrašila. »Mrs. Haimilton, nekaj vas moram vprašati. Vem, da vam odgovor ne bo lahalk.« »Kaj pa, dragica?« Besede so bile lahkotne, toda oči Mrs. Hamiltonove so se nekoliko zožile. »Stvar zadeva vas. — in mojega brata.« »Kako — kako, ljubo dete? Res ne vem o čeun govorite. Ali mislite Tomrayja, ki je tu?« »Da.« »A kako naju zadeva? Kaj hočete reči?« »Ali se spominjate tistega jutra, ko je bil Mr. La\vson umorjen?« »Da. Pred tednom dni, jelite?« »Ali se spominjate, kaj ste — kako ste prebili prejšnji večer?« »Prejšnji večer? Ne, mislim, da ne. Zdi se mi, da sem igrala bridge. Zakaj vprašate?« »Z mojim bratom se tisti večer nista videla?« »Ali sva se? Dajte, da pomislim! Da — da- nemara sva se vedela. Ali ste se tisti večer oglasili pri meni, Tommy?« Tommy ni odgovoril, niti pogledal je ni. Njegove oči so strmele v tla. »Kdaj je Tom odšel od vas, ali se spominjate?« »Ne, tega ne bi mogla povedati.« »Ali — ali je bil zjutraj še pri vas?« IVLrs. Hamiltonova se je užaljeno napela. Njen glas je bfl zdajci mrzel kakor led. »Prav res, da vas ne razumem.« »Oprostite mi, da vas izprašujem o teh stvareh: a zvedeti moram, kje je bil moj brat tisto noč, preden so ubili Lawsona.« »In v ta namen me izvolite žaliti?« Mrs. Hamiltonova je vstala. Njen obraz je bil srdit. »Verjemite mi, da se ne menim tako natanko za to, kar dela vaš brat. In ne razumem vas, kako ste mogli priti do tega presenetljivega mnenja. Ako ne bi poznala vaših sedanjih težav, ne verjamem, da bi sprejela vse to tako dobrodušno. Nu, z Bogom, saj smo se menda pomenili.« Obrnila se je k vratom, da bi odšla. Tommy se ni ganil. Mary pa je hlastno dejala: »To je vse, kar sem hotela vedeti. Žal mi je. da sem vas nadlegovala. A zdaj vsaj vem- da je moj brat morilec.« Mrs. Hamiltonova se je mahcima oikrenila. Dobršen del njene obrzdanosti je bil izginil. O q srna iSOUG (Priznanice za pridržanih 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju) plača 40°l 0 nominalne vrednosti Upravništvo »Merkur«, Ljubljana Večna pot 5, Telefon 3052. BHHKS£«£ •art- Cevlie, nooavice in pletenine kupite najceneje pri Uuhliana Stari trg Št©V. lito (Guss) in drugo, star baker, medenino, nikel, aluminij, cink, svinec, cin, bronco in dr. Vam plačuje najbolje FRANC STUPICA, železarna LJubljana. Gosposvetska cesta 1 Volneno blago, svilo, popelin L t d za žalne obleke priporoča AJE.SKABERNt Ljubljana Oglas. Uprava Državnih Monopola ovim raspisuje treču ofertalnu liciitaoiju za izradu vodovoda kod nove šolane u Ulcinju Ukupna predračunska suma iznosi 1,564.552.35 Din. Licitacija če se održati na dan 26. Novembra t. g. u 11. časova pre podne u kancelariji Uprave Državnih monopola. Planovi- predračun i Opšti Uslovi mogu se videti svakog radnog dana u kancelariji Tehničkog Odseka Uprave Monopola i Oblastnem Monopolskom Inšpektoratu u Splitu. Iz kancelarije Industriskog Odelenja 1M. Br. 17508. Aii že veste da se vsa knjigoveška in galanterijska deia izvršijo solidno in po nizki ceni v knjigoveznici 1224* §. A. Feldstein Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 12. ZIMSKE SUKNJE najmodernejša angleška m češka sukna v največji izbiri pri NOVAKU - Ljubljana spectjalna trgovina sukna KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 ZELO ZNIŽANE GENE! Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mrež«, železne postelje (zložljive), otomane, di-vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovac tapetnik Krekov trg št. 7. V malih oglasih je siguren uspeh! Naznanilo. Poslovni prostori — ravnateljstvo in tehnične pisarne - gradbenega podjetja »Slograd« sjov. gradb. in ind. d. d. v Ljubljani se nahajajo od 1. novembra 1929 naprej v novih lokalih na vogalu Dunajske in Blehveisove ceste v Zidarjevi hiši, Dunajska cesta št. 31. Vhod iz Bleivvei-sove ceste. Telefon 21S0. Brzojavni naslov: Slograd Ljubljana. Oblastveno koncesifonirana 12674 šoferska šola I. GABERSCIK, bivši komisar za šoferske izpite Ljubljana, Bleivveisova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučujem tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra. JVfakulaturni papir po 4 Din kg Naslov v upravi »Jutra«« Dobra kapljica 12645 pristnega vina ter dobra jedila, vsaki petek morske ribe v četrtek idri ski žtikrofi vam nudi po solidnih cenah Restavracija Soča Vidmar, Sv. Petra cesta 5 Sprejemajo se abonenti na hrano, dnevno 15 Din ali kart 20Din Stalno službo v Ljuhiiani dobi mlad, inteligenten vojaščine prost gospod, vešč v občevanju s strankami, zmožen nekoliko risanja, dober računar z lepo pisavo, neomadeževane preteklosti. Lastnoročne ponudbe s sliko in zahtevo plače na oglasni oddelek Jutra pod »Kamen 77« 13820 HUMANIK LJUBLJANA: Dunajska c. la BPetovia" MARIBOR: Gosposka ui. 17 CEL JE: Aleksandrova c. 1 PTUJ: Slovenski trg .Petovia* 12543 Konkurenčne cene Za |CS©H lil Zimo OgledMaga brezobvezen vfe «S> A ^ » O* o * . o, > O v C* " -O^ O 3 O V "O J -O O " O O ^ -O* O " •0> -O^ -o » O J O ^ O " -O ^ O ■o " * * Velika izbira modernih pletenin, damsk., mošk. in otrošk. Benger perila, modernih bluz, torbic, T? 2 mi rti II/ fillh1tt119 ^fari tfff ef 18 žepnih robcev, samoveznic, dežnikov i. t. d. po strogo solidnih cenah pri Šterk nasl.--JlHIU* JUlHlUUft, i.jmijdlld, Jlfln lljj 51. 10 J? J* ^ y * ^ # * • * f sf * s ✓ tf* o* Prostovoljna dražba nepremičnin. Dne 14. novembra 1929 se vrši na predlog ge. ,Wlatnik Gabrijele, posestnice v Farni vasi št. 17, pri okrajnem sodišču na Prevaljah v sobi št. 3 javna prostovoljna dražba njenega zemljišča vi. št. 7 k. o. Farna vas, obstoječega iz enonadstrop-ne hiše št. 17, gospodarskega poslopja in raznih oarcel v približni izmeri 4 oralov s premičnina F • 129*8 mi. Izklicna cena 250.000 Din. Ponudb pod izklicno ceno se ne sprejme. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Izkupilo prodaje se ima izročiti zastopniku ge. Wlatnik Gabrijele dr. Ravniku Rudollu, odvetniku v Mariboru in sicer takoj po izdražbanju zemljišča. Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri okrajnem sodišču na Prevaljah in pri občinskih uradih v Dravogradu, Libeličah, Guštanju, Mežici in Črni in so v Slo-venjgradcu in Celju krajsvno-običajno objavljeni. PttH - PER3E R.MIKLAUC LJUBLJANA Obi. koucesijonirana Šoferska šola JRJOOJKO pipekbacher JLjnbljana, Dunajska cesta 15 Pisarna in informacije: Rutarjeva 9 Zahtevajte prospekte! Otvoritev 2. novembra Kožuho-vioaste izdelke vseh vrst, posebno velika izbira plaščev pri L. ROT LJUBLJANA Mestni trg 9 Najpopolnejši in najcenejši aparat za množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd. Obillčev venac br. rs. Telet 33-01._201a ovarna nogavic išče zastopnika za Sloveni>o. lzde'uje samo moške nogavice. — javiti se je naravnost tovarni. 12807 Provizijske nakupovalce za kostanjev taninski les, bukove in hrastove drva ter oljnate sode išče tvrdka f rane Oset, Št. peter v Sav. dolini. Pristopajte k „Vodnikovi družbi 1 nowi lesenski ••••** modeli, imajo svetovni sloves. Združujejo kakovost primerno obliko in eleganco. To so fabrikat za najdalekosežnejše zahteve pri nizkih cenah. SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO A T:uovl Ljubljana, Prešernova ul. w* Maribor, G avni trg 18 12894 L. MIKUS Mestni trg št 15 Tvornlca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic-- P ** TO 3E NA1BOL3ŠA ČOKOLADA tovarna (okolade ROKA i LA CISOGNE ZEMUN VoCna apartnih barv za pull-overje, žemperie in obleke. Došla tudi posebna volna »Ivora-Frotte« za blazine in čepice. TONI JAGER, LJUBLJANA, Dvorni trg 1. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi s< iivalni stroji in kolesa Gritzner 1 in „Adler" »» za dom obrt in industrijo le pr !0S. PETELINI Ljusliana toltg Pr«5«rnov» je »pomenikB ob vodi 'ouk «azuio brtzplsten Večletna garancija Zahtevajte ponudbe Upravi državne bolnice v Sarajevu je potreben izučen kuhar ali kuharica ki se razume na racijonamo vodstvo kuhinjskega dela. Prednost imajo oni, ki so bili že doslej zaposleni v kaki veliki bolnici ali slični instituciji. Pismene prošnie s potrebnimi dokumenti in oogoji nasloviti gori omenjeni bolnici najkasneje do 15. novembra 1.1. 12771 Iz kance!arije ekonomata državne bolnice v Sarajevu br. 8227 od 22. oktobra 1929. L LOKAL v velikosti 50-80 m« za takoj ali pozneje se išče v Ljubil a n 1. V poštev pride Dunajska, Aleksandrova, Miklošičeva cesta, Šelenburgova in Prešernova ul«ca. — Plača se 1 — 2 lett naprej, eventuelno se za lokal pripravne prostore predela na naše stroške. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Dober plačnik". i Opozorilo Dognalo se je. da polnijo nekatera iadelova-lci brezalkoholnih pijač po zakonu zavarovane in registrirane originalne steklenice brazaiSkoilicJne pijače Ctoaibeso 5 sa'ojikni iizdeiM, ki niso brezaJkoholna pijača »Chabeso«. Podipisaini opozarjamo, da ie brezailkohotaa pijača iChabeso* pa-tentovana iin da so znamka »Cliabeso« do naše originafae steklenice po zakonu zavarovane in regislTiiane. Zato bomo vsakogar, ki pclnii naše steklenice s tujiand izdelka aJfi ki s tujimi izdeJki poto-jene steklenice znamke »Chatoeso« prodaja, sodno zasledovali. Cenj. naše odjemalce prosimo, da nam naznanijo vsak slučaj, ki ga zasiede, kx!o polni aiM prodaja v ne&ih steklenicah tuje izdelke in ne brezaikoholne pijače »Chabeso« ter se j.im še uadaije priporočamo im zahvaljujemo za njihovo naklonjenost. Ljubljana, dine 29. oktobra 1929. Milan Mihaljevič, družba z o. z. v Ljubljani, Celovška cesta štev. 79, zastopstvo In Izdelovalnica pijače »Chabeso«. 128:6 Mesečni ščitnik »Vindobona« garantirano ne prepuščajoč, danes nepogrešljiv, ker so pasovi pri sedenju, športu io plesu nezadostni, zaradi česai se pokvari obleka io spodnje perilo »Vindobona« je mehka, se da prati in tudi kuhati, je neporušljiva. samo 30 gramov težka. Mnogo zahvalnic! Cena 75 Din. Mesečna preveza »Feminosal«. dolga leta uporabljiva, higijenično najpopolnejša preveza 125 Dim. Naročite še danes! »AURORA«. sekt. 16. NOVI SAD. Železnička 38. CEHOSTAKLO 1.956 Sifonske, limonadne. pokalične, likerske in medicinske BEOGRAD. Carinska ulica 10 LJUBLJANA, Komenskega ulica 20 St^kldllCG