Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki IV 63505 Entered as Second Cj.ass matter, September 21, 1903, at tde Post Offke at New York, N. Y., under the 4ct of Congress of March 3, 1879. Stev. U NEW YORK, v soboto, januvarija, 1904. Leto XI. V Žetev smrti« 0 chicaškej katastrofi: 157 ranjenih, mnogo jih umira, nad 300 ljudi se še pogreša. Orožni prizori. — Kupi mrtvecev. — Sorodniki ponesrečencev iščejo svoje mrtve. Ker minoli četrtek radi pomanjkanja prostora nismo zamogli objaviti natančneje 111 obširneje poročilo o katastr fi v gledišču Iroquis, javljamo cenjenim črtateljem danes podrobnosti o že ]>■ iruT-anej groznei nesreči. Kakor hitro so ljudje opazili onstran zagrinjala plamene, zakričal je neki moški v avditoriju: "Ogenj, ogenj t V tem trenutku .ie vse občinstvo vstalo in hitelo proti izhodom. Razstrelba je nastala radi tega, ker ie plamen razdejal pliuove rezervoarje, kteri so se pote m razleteli. Will 1). Davis, vodja gledališča, meni, da bi se katastrofa ne pripetila, ako bi ob einsto ostalo mirno na svojih sedežih in ako bi vsled onega klica ne bih do skrajnosti razburjeno. Xa tu način bi uiti j eden ne bil usmrten. Gasilci pa trdijo, da temu ni tako. kajti mnogo gledalcev so našli mrtvih m sedežih obrnjene proti odru. Iz tegi •-ledi, d. -i se hipoma zadušili, ko <« je pripetila plinova razstrelba. V gledališču je bilo kaeih 1500 gledalcev in .-ieer kaeih 300 na parketu ostali pa obeh balkonih in druzih se dežih in pr<^torih. Gledišče je bih zgrajeno tako, kakor Opera Comiqu« v Parizu. Na vsakem bolkonu so bih po tri vrata, -kozi ktera je bilo mu goče priti k izhodom. Ljudje so n: begu hiteli pred vsem k tem vratrm v> činoma na levej strani izhoda Radi tega je bilo pri tem izhodu največ ljudi usmrtenih. Nekteri so zgoreli že t * t drugi so se zadušili. ^ ivi> au i>ii.^li v (jOojopiC, na Šli so mrtvece ležati kar na kupu ka teri je bil najmanj 10 čevljev visok. č'lov» -ka trupla so zamašila vrata ii tako so vsi oni ljudje, kteri so bili š<-notrnnjih prostorih, umrli. Kup mr-tvoeev pri srednjih vratih, segal je sk rjij do -tropa hodnika. Mrtveci na hodniku so bile večinoma ženske in otroci. Boj za življenje je bil na tem met;tu tako strašen, da ga ne more popisati človeška roka. Pač pa j« mogoče zapopasti ta boj iz lege mrtvecev. Ženske, ktere so ležale na vrhu mrtvaških kupov, dohitela je smrt, ko so skušale lazeč in plazeč s< po kolenih in rokah priti preko kupa mrtvecev. Zopet druge so ležale raz-pr -trtih rok, v kterem položaju je opaziti zadnjo nado na rešitev. V rokah so držale kose obleke družili lju di, ktere so hotele vreči na tla in tak« rešiti sebe. Ko so pričeli policaji od stranjevati trupla, videli so tako gro zne prizore, da so se oni kot utrjeni možje, kar zgražali. Mrtveci so s< tako krčevito držali jeden druzega. ali pa stebrov, da jih sploh ni bile mogoče ločiti jednega od druzega. Ljudje, kteri so morali opravljati to strašno delo, so jokali, kakor otro ci in ihtenje je bilo daleč na ekroj; slišati. Mnogo članov rešilnega mu atva moralo je z delom prenehati in drugim, prepustiti, kterih živci še niso bili tako šibki. Kolikor več mrt vecev so izvlekli iz namočene in oka jene mase, tem groznej.ši so postajali prizori. Med mrtveci so bile ženske na kterih ni bilo obleke, kterih prsa so bila tako ooliojena, da od njil. sploh ničesar ni ostalo. .Na prvem ii drugem balkonu je bilo vsa polno mr vecev. V hodnikih so ležala trupla 4 čevlje visoko jedno na drugem. Ne ktera trupla so slonela na sedežih kajti mnogim ni bilo niti mogoči ostaviti svojega sedeža. Neka žen ska je bila razdvojene, kajti bežeči ljudje so jo z nepopisno silo pritisnili na nasiombo sedeža. Tudi na- mostovžih blizo vrat so bili prizori grozni. Tu so ležala tru pla v vseh mogočih legah, na pol gola in z strašno zategnenimi obraznimi potezami. Mnogo ljudi je bilo sploh brez obraza, kterega so jim pohodili zopet drugi ljudje. Tu so našli tudi popolnoma golo moško truplo. Gorenji del trupla je bil tako pohojen. da niein tudi kože ni bilo opaziti. Glave tega nesrečnika sploh niso mogli najti. Gledališče so še le nedavno zgradili, tako, da še ni bilo popolnoma d ogo t ovij eno. K nesreči tudi rešilne lestve še niso bile pritrjene. Tu so bili le rešilni balkoni, na ktere so pribežali beguni. Njehovo šterilo je postajalo vedno večje in tako jih je vse polno popadalo na ulico, kjer so obležali mrt\i. Le kakih 20 osob se je rešilo iz teh balkonov, kajti iz sosednjih hiš so jim pomolili par desk, po kterih so prišli srečno na varno. Izmed vseh ljudi v gledišču, so se igralci na;rložje rešili. Zadnji je prišel na prosto komiker Eddie Foy. On je prišel skozi neka postranska vrata, potem, ko je pomagal plesalke rešiti. Vnela se je naj-preje scenerija velikanskega odra. Ko so hoteli zagrinjalo • iz asbesta razviti, ni hotel stroj delovatir"Na to je nastal v gledišču velik prepih, kateri je nosil ogorke v prostore gledalcev. Vest o gToznej nesreči se je hipoma razširila po vsem mestu, radi česar je takoj prihitelo na lice mesta na stotine gledalcev. Gledišče se nahaja med State in Dearborn St., severno i >d Randolph St. Policija množice ni mogla zadrževati, kajti med množico ie bilo mnogo ljudi, kterih znanci in sorodniki so bili v gledišču. Mnogim ljudem se je pa vendar posrečilo pro dreti policijski kordon in baš ti ljud-ie so mnogo koristili pri skupljeva-nju mrtvih. Med drugimi so tudi čas-uiški roročevalei pomagali nositi mrtvece na prosto. Ko so prišli gasilci v poslopje, vladala je v notranjih prostorih popolna tema. Končno so dobili gasilci od tvrdke Orr & Locket Hardware Co. 200 svetilnic in potem so ljudje pri-•eli nositi mrtvece na prosto. Trupla so odnesli najpreje v Thompsonov re-stavrant. Dasiravuo so prišle na lice ■nesta vse ambu'anee in patrulni vozovi, je bilo njih število še premajhno '.a odvoz mrtvecev. Končno so najeli udi tovorne vozove, s kterimi so od-^edli trupla v mrtvašnico. Ranjence so hitro odvedli v bolnišnice. Na velikanski voz, kterega rabi neka bližnja tvrdka za razvažanje Sla ga iz kolodvorov, naložili so toliko mrtvecev, da dva močna konja %roza nista zamogla premakniti, radi česar &o morali tudi policaji pomagati voziti. Iz parketa so se rešili vsi gledalci, razun treh. Na balkonu je bilo kaeih S00 ljudi in od toh je večina sedaj mrtva. Chicago, 111., 1. jan. Tukajšnje meščanstvo je izven sebe radi grozne nesreče, ktera se je pripetila v našem mestu. Prvotna poročila o katastrofi se potrjujejo v polnem obsegu. Smrt ie v gledišču gospodarila brez usmiljenja in je imela bogato žalostno žetev. V bolnicah in raznih hotelih ie 157 ranjencev, kterih tretjina je tako ranjena, da ne bodo ostali pri žavljenju. J4 osob se še pogreša in upati je, da se večini teh ni ničesar zgodilo ter da se bodo zopet pojavili, ko se splošna razburjenost poleže. Veliki chicaški požar v letu 1871, kteri je spremenil 2124 oral veliki prostor v jedno samo pogorišče in ruševine, je zahteval le 200 žrtev. Radi grozne katastrofe so sklenili strajkujoči vozniki in njihovi delo-lajalci premirje in opravljajo zajed-no službo človekoljubja. Štrajkarji in lelodajalei so sklenili desetdnevno premirje, da zamorejo tako mrtvece pokopati. Splošno se sedaj trdi, da je požar prouzroČila pokvarjena električna napeljava, vendar pa bodo oblasti skušale dobiti pravega krivca nesreče. Gledišče so zgradili pred poldrugim mesecem in je veljalo $500,000. Opremljeno je bilo z vsemi modernimi varnostnimi napravami. Otvoritvena predstava vršila se je dne 23. novembra. To sezono predstavljali so basen "Mr. Bluebeard", ktera je zlasti otrokom ugajala, radi česar so jo predstavljali vsaki dan. To je tudi uzrok. da je bilo med mrtveci največ žensk in otrok. Ko se je bližala nevarnost, žensk niso vedele, kaj bi počele in so brez smisla bežale proti •'izhodom, kjer je nastala borba Da življenje in smrt. Na balkonih je bilo 475 sedežev, kteri vsi so bili razprodani. Mestne oblasti skušajo sedaj do-znati imena mrtvih in ranjenih. Mnogo mrtvecev ne bode mogoče spoznati. reč mrtvece kar kupoma naloženi. Mnogo jih je tako ožganih, da ni mogoče spoznati. Sorodniki in znanci ponesrečencev prihajajo v mrtvašnice kar na tisoče iu iščejo svoje drage. Na bledih in solznih obrazih je opažati nepopisno žalost. Povsodi je slišati jok možkih in žensk, ko naj dej o med trupli s\ oje sorodnike, svoje žene in otroki*. Pogre-bniki v bližini gledišča imajo dela preko glave, da zamorejo saj nekoliko redu napraviti. V prostorih pogrebnika Rostona, 22 Adams St.. leži 183 mrtvecev ua mizah in na tleh. Semkaj prihaja na stotine ljudi, kterih vsaki hoče biti prvi, da izve, so li njegovi znanci med mrtvimi, i!nogo žensk se je onesvestilo, predno so zamogh priti deset korakov daleč. Tu leži sivolasi starček: na njegovih obraznih potezah je videti, da se je zadušil. Kraj njega spi večno stanje pla vol asa mala deklica, oblečena v kostum Lord Fauntlerov. Njen obraz je tako pohojen. da na njem ni opaziti kože. Na licah je videti tudi sledove možkih čevljev. Ubogo dete so pohodili. Njegove prsi so globoko udrte. Deklet od 18 do 25 let starih leži v mrtvašnici kar ua ducate. Mnogo jih je oblečenih elegantno. Te je spoznati le po oblekah, kajti obrazi so nepopisno poteptani. Mnogo mrtvecev je brez oblek-, in njihova grozno ranjena trupla mudilo uprav grozni prizor. Pri Jordanu na Madison Str leži 139 mrtvecev. Prizori pri ten. po-grebniku so isto taki, kakor drugod. Pri Sheldanu na West Madison St. ie 41, pri Carroli i na Well St. 47, pri Ga vinu na North Clark St. 49. pri Buffu ni na W abash Avenue fil pri Perrigo na State St. 29 mrtvecev. Tudi pri riznih družili pogrebuikih je vse polno mrtvecev. Boj med Američani in Colombiici. o Colombijska topuičarka zgubljena. < 'olon. 2. jan. Včeraj in danes krožijo tukaj vesti, da so ameriške vojne ladije razdejale colombijsko topničar-ko "General Piuzon". Vest pa še ni potrjena in je najbrže neresnična. Tukaj sedaj ni ni jedne vojne ladije. Washington. 2. jau. Pomožni tajnik vojne mornarice. Darling, naznanja, di še ni dobil poročila o razdejanju colombijske vojne ladije. Panama, 2. jan. Položaj na Istmu je ugoden. V Dariji ni nikjer opaziti Colombijcev. Panamski vojaki še vedno straži jo pokrajino med Javizo in Dario. Predsednik Zelava od republike Paname je brzojavil panainskej vladi, da je vesel, ker znmore v dan Novega leta pripoznati republiko Panamo. Vedno bolj kritično. Kusija neee izpolniti japonskih zahtev; japonski poslanik v Londonu je dobil vznemirljiva poročila. Vabilo na naročbo. Vznemirjenje narašča. je najhujšega. bati se Tisza na krmilu. Ogrska obstrukeija poražena. — Ministerski predsednik Tisza dosegel je v državnem zboru izdatne vspehe. Obstrukcijsko premirje. Budimpešta, 1. jan. Ogrski ministerski predsednik grof Štefan Tisza je v državnem zboru dosegel izdatne vspehe. On je namreč z obstrukcijo ravnal tako, kakor je bil njegov namen in tako je dosegel v Cigani j i toliko vspeha, kolikor se ni nadejal Obstrukeija. ktera je bila svoječasiio lo-povo Hedervaryju tako osodepolna, se je skrčila sedaj na 14 mož, kteri so pri včerajšnjej seji skleniliz obstruk cijo ponehati, dobrovedoč, da ne morejo preprečiti parlamentarnega delovanja. S tem je Tisza dosegel vspeh, kte rega bode naravno takoj v svoj prid izkoristil. Istotako energično, kakor proti obstrukciji, deluje sedaj na to, da vstanovi vladino večino. Se pred par dnevi se je zatrjevalo, da namerava državni zbor razpustiti in razpisati nove volitve, da na ta način doseže svoj namen. Da je to nameraval, nam je dokazovalo dejstvo, da je več nezanesljivih velikih županov odslovil in jih nadomestil z takimi, kateri so vladi naklonjeni. Naloga novih velikih županov bi bila, vplivati na ljudstvo v prid vlade. vu Pr." Zopet snfo ob zal mu j,-dnega leta iu "GLAS NARODA" nastopi svoj enajsti letnic. D. skn :nnega tednika se je "GLAS NARODA" p č a s i in p r v i, d n o razvil v PRVI SLOVENSKI DNEVNIK V ZJEDINJENlT DRŽAVAH, a to v prvej vrati s pomočjo naših poštenih slovenskih dela -ev. "GLAS NAROD bode tudi v bodoče ostal na tem stališču, kakor ga je dortedaj zavzem % < davna skrb nam bode donašanje novic širorn sveta, a pri tem ne bod ^o zelo ozirali na novice iz naše stare nam ljubljene domovine. Dona 1 bode razne članke, politične in gospodarske, dopise in drugo zan.'-i. * gradivo. Z jedno besedo: trudili se bodemo, o m a č. •ODA" kot dnevi.iku jo da postane list povsod' Cena "GLAS N i. za v se leto $3.00 za Z jed. države in Cann za Evropo pa $1.50. kr. VSAK NAROCN GRADO. * Ako bi se niši r ročnike, bi potem lahki dovolj, moderne priprax iki količkaj potrudili in nam pridobili nove na--obotni list razširili na G ali S strani, gradiva je imamo, in tudi dobro voljo. Vemo, da so uprav sedaj časi slabi, delo mit nje po nekterih krajih popolnoma, v druzih se pa le slabo dela, +oda z ne- !iko dobre v.dje si lahko dva ali štirje rojaki na-roče dne v n i k za • > in plača v-ncega četrt leta jeden 75c, ali štirje skupaj naenkrat $3.00. "lato prosimo naše dosedanje naročnike, da blagovolijo nekoliko agitirat za '(il.AS NARODA", kteri nima nikake k,rpo-raeije ali delničarjev , -upak vse gre le na račun jedne osobe. Stroški so obili, dnevnik velja na to založnika nad $9000, turaj rnu je gledati, kako to skupaj spraviti, tui" z dobro voljo naših rojakov si je "GLAS NARODA''' pomagal do nika in bode gotovo to tudi ostal in se še razširil. Početkom leta se pa presrčno zahvalimo vsem gg. dopisnikom za njih trud in jrh p*-o-> io tudi v bodoče prijaznega sodelovanja; srčno zahvalo izrekamo tudi t-m agitatorjem za našo stvar. • Upravništvo in uredništvo "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York. J ■ oil Mont pogubonosna. kakor Pelee za Martiniuue Gibraltar, 2. jau. D.t ruski torpe-dolovki sta dospeli sen kaj na potu oroti iztoku. Port Said. Egitp. i ..ti. Semkaj je dospela ruska p "».xj.ua ladija z mož pešcev. ijudi^Tui;.! . L Arthur. Turki in kristjani. Turki so nameravali p o -klati kristjane v Solunu. Solun. 1. jan. Včeraj so ;ukj.j zaprli nad 100 Turkov, kteri se na sumu, tla so nameravali vhrizoriti klanje kristjanov. Pričakovati je, da bodo še več Turkov zaprli. Vlada je tudi zaplenila v^e polno .>rožja in streljiva. Cariprrad, 1. ian. Vrhovnim poveljnikom maeedonskega rožništva je imenovan italijanski general Sismon-do, kteri bode orožništvo reorganiziral. Za sedaj je Tisza pokazal, da je V razn.h mrtvašnicah videti je bilo svojej nalogi kos, in poraz obstrukcije najmukotrppejše prizore. Tu so nam- mu obeta nove vspeh«. Tokio, 1. januarja. Priprave na v>jsko ua Japonskem sedaj počivajo ii bodo počivale, dokler ne dobi vladi ruski odgovor. Iz Seoula. Koreja, se poroča, da SiUiča tamošnji ruski poslanik od ko-r iske vlade dobiti v najem luko Masi mpho za rusko vojno mornarico. V južnej Koreji se še vrse nemiri. Libava. Rusija, 1. jan. Ruske, kri-ž- rka "Almaz" odpljula je v iztočno A zi jo. eBrol in, 3]. dec*. Semkaj se poroča h. Tokio, da je japonska vlada na-zi anila zastopnikom oblasti, da je sedan j i položaj na Japonskem neznosen ir da mora pričeti z vojsko, ako Ru-s .a ne sprejme japonskih predlogov. Vest, da Japonska na vsej črti mobilizira. se potrjuje. Toda mobiliza-Ci-Ji je najbrže naperjena proti Ko-r*. d, ktero nameravajo Japonci okupirati. Tozadevno uradno poročilo je d -bila nemška vladJi. Japonska torej Rusiji ue bode pes' tla nikak ultimatum, temveč bode zmedla Korejo, lAisleč. da se s tem ne b< de zamerila Rusiji. Na ta ^ačin je nngoče, da med Rusijo in. Japonsko k ačno vendp.r ne'prifk- do vojske. Vladivostok. Sibir, iil. dec. Japon-sl:-< mornarja mobilizira zato. ker so Korej i i^^ki-viomačini in Japonci n .mri m aaevnem redu. Washington. 31. dee. V državni u. 1 je prišel danes japonski poslali . kteri je zatrdil, da je položaj na iz* *ku zelo vznemirljiv, radi česar se J >onska pripravlja na najhujše. ruskem in japonskem poslan i-so zatrdili poročevalcem ;Ass. da je položaj na skrajnem iztoku zelo kritičen. Vendar sta pa zastopnika obeh dežela izrazila nado, da vojska še ni neizogibna. Rusko, kakor tudi japonsko vojno ministerstvo dobiva iz Zied. drŽav vse polno pisem, s kterimi se Američani ponujajo prostovoljno k Vojakom Obe državi pa take prošnje zavrneti. London, 2. jan. Japonski poslanik baron Hayashi dobil je iz Pariza poročilo, da je Rusija sklenila ne privoliti v japonske zahteve. To je prva vest. ktera je dospela semkaj z ozirom na ruski odgovor. Japonski poslanik je dejal zastopniku "Ass. Pr.", da v slučaju, ako se zgoraj navedeno potrdiin ako ostane japonska vlada na svojem sedanjem stališču, potem se ne bode mogoče iz-ojrniti vojski. Semkaj se tudi poroča, da je japonska vlada nakupila velike količine premoga neke angležke parobrodne družbe. Nadalje se tudi javlja, da je japonska vlada prevzela dva parnika družbe Nippon Kajsha; obe ladiji bodo spremenili v bolnice. Tukaj se tudi trdi, da Rusija Japoncem sploh ne bode odgovorila. Tajnik urada inostranih del je dejal diplomatičnim zastopnikom, da je zgubil vso nado z ozirom na ohranitev miru. Moskva, 2. jan. Naznanilo japonskega poslanika v Londonu se uradoma še ne potrjuje, ker tukaj z uradnim svetom sploh ni mogoče priti v dotiko. Vendar je pa neki višji uradnik zatrdil, da se bode spor končno vendar še mirnim potom poravnal. Kljub temu pa tukaj nadvladnjejo neudobna čuvstva. London, 2. jan. Iztočnjeazijski položaj je skrajno kritičen. Vznemirljiva poročila prihajajo vsako uro. Od četrtka nadalje tukajšnje časopisje ni dobilo niti jednega brzojava iz Japonske, kar znači resnost položaja. Xajbrze je japonska vlada prepovedala odpošiljanje brzojavk. Petrograd, 2. jan. Ministeistvo inostranih del naznanja, da se z ozirom na odgovor japonske j vladi Še ni ničesar zgodilo. Tukajšnji japonski poslanik ne more potrditi izvajanja svojega londonskega kolega. Vendar pa tudi ne more one izjave deroenti-rati. Radi japonskih vojskinih priprav morala je ruska vlada svoje stališče spremeniti in postati energieneja. Ako pride v resnici do vojske, mora Japonska pričeti z ofenzivo. 11 resne sunke. Hiše so se zelo tresle Moskva, 2. jan. Tukajšnje časopisje jin stanovPiki so se probudili iz naj-ne objavlja ničesar o gibanju ruskega slajšega spanja. Potres ni napravil vojaštva. Splošno se tukaj trdi, da1 izdatne škode. Potres so čutili tudi v b*d« raka r»jska za Japonce tako ^arifc. Bi. _____ ; za New York $4.00, ker treba je lepiti znamke, ie potreba naprej plačevati. FK DOBI STENSKI KOLEDAR KOT NA- O ekspediciji v Abesinijo. Jibutil, franc. Somali, 1. jan. Ameriška ekspedicija pod vodstvom konzula Skinnerja iz Marseille, kttra je dospela dne 21. dec. v Adis Abeba, je dosegla svoj namen. Abesinsko cesarstvo je sklenilo s Zjed. državami ugodno trgovinsko pogodbo, ktera je prva do sedaj. Cesar Menelik jt sprejel tudi povabilo glede poslanja raz nih predmetov na svetovno razstavo v St. Louisu. Cesar je podaril predsedniku Rooseveltu dva leva in par slonovih zob, ktere predmete bodi Skinner poslal v Washington. Vsaki član ameriške ekspedicije dobil je kako odlikovanje. Nezgoda na železnici. Ashtabula, Ohio, 1. jan. Dve milji zapadno od tukaj skočil je iz tira zn-radi napačno postavljenega izogibali-šča proti iztoku vozeči osobni vlak št. 22 od Lake Shore železnice. Tri osobe so bile na mestu usmriene, devet je težko ranjenih. Vlak sta vozili d\e lokomotivi, ker je ob času nesreče razsajal snežni vihar. Washingtonske novosti. Panamska pogodba. Washington, 31. dec. Predsednik Roosevelt za stalno pričakuje, da bo panamska pogodba od senata še v januarju potrjena. Takoj, ko še "bo'de" to zbodilo. bodo uredili vse potrebno ^a plačanje Panami dolžne svote. Tajnik Shaw je mnenja, da bode mo-icoče izvršiti ta plačila brez da bi bilo potreba izdati posebne bonde, kajti olačanje Panami in gradnja prekopa ne bode vpljivala na finančno stanje naše republike. V januarskem zasedanju senata se bodejo bavili natančno z panamskim vprašanjem, ob kterej priliki bode prišlo do ostrih debat. Senator Morgan je že nabral mnogo materijala za napad na vlado. Med drugim bodo razpravljali tudi ) raznih proračunskih predlogih, ktere bodo rešili še tekom januarja Planilo panamskega prekopa bode na £ve-iino blagajno občutno vpljivalo. Tajnik Hay se počuti bolj Še. Washington, 31. dec. Državni tajnik Hav, kteri je že dalj časa bolehen, ^e počuti sedaj mnogo boljše ir mu ni treba več ležati. Mogoče je tudi, Ja odide na počitnice na jug. Nezgoda na morju. Manila, 1. jan. Topničarka "Qui-ros"' od mornarice Zjed. držav zavo-dla je na skalovje ob obrežju otoka Borneo. Topničarka 'Quiros7 je &tara iadija. Pričeli z delom. V vseh za jeklo McKeesport, Pa., 1. jan. tukajšnjih tovarnah trusta so pričeli z delom. V National valjal-niei so pričeli z delom danes ziutraj, v Tube Pipe Mills prično v nedeljo zvečer. V teh tovarnah so pričeli pred Božičem počivati in 10,000 delavcev je bilo brez dela. 0 potresn v Illinois. Penfield, HI., 1. jan. Včeraj zjutraj bilo je tukaj čutiti tri jake po- i Lenoba je bolezen. Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, t kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dezde-va, da ml nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni jo v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči. ako bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in aicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavljenje pa pomo-nja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kri čistilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Živci postanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Izmučenost bode Vas takoj ostavila, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lekarnah in pi izdelovalen Jo«. Trin«r, 799 So. land Ave., Chicago, HJL c« Gla^ Naroda". Ci«t slovenskih delavcev v AmiAjj, Urednik: Editor: ZMAGO SLAV VALJJIVEC. Lwtnik: Publisher: FJIANX SAKSER. lOf Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .93—, pel leta............1.60, Za Evropo za. vse leto . . *1inskih delavcev v New Yorku. S štrajkom so pa delavci v mrožih :jih tudi sami sebi škodovali in elodajalci pripoznajo unijo le. ako v to prisiljeni. Dasiravno torej slika minolega ni posebno lepa, vendar se ne io s strahom gledati v prihod-Ameriško ljudstvo je bilo že če-t na napačnih potih, toda ved-je prišlo zopet na pravo pot. 11 ~erjeni smo, da bode tudi sedaj tako. Položaj Avstrije in na j viši krogi. Pod naslovom "Glasovi iz največih krugova" poroča spljetsko "Jedin-stvo" z Dunaja tsvari, ki bi pomenja-le za nas nenavadno radostno presenečenje, ako bi imeli gotovost, da jim smemo tudi — verjeti! Pripoveduje nadreč, da nekateri členi vladarske hiše opazujejo sedanje stanje Čehov, Hrvatov, Srbov in druzih narodnosti ter da računajo z razpoloženjem med njimi. Da se ravno sedaj francoski listi bavijo z Avstrijskimi razmerami ia povdarjajo potrebo Avstrije nasproti imperijalizmu Germanije — to da je pripisovati izvestnim viso-kimčeškim in poljskim aristokratom. A da jih je tudi na vladarskem dvoru ki bo začeli uvidjati, da v Avstriji mora priti, do federalizma in kakor da je sama previdnost božja postavila Čehe na severu, Hrvate, Srbe in Slovence pa na jugu, ki so kerubimi, ki stražijo na vratih federalističke države. Duvalizlfm se je izrabil in poskusi za nemško ixf madjarsko hegemonijo so se izjalovili. Kako na.! Ko-erber danes boseže nekaj, česar ni mogel doseči V Schmerling nekdaj ?! Nemci gledajo dances v Berolin, a ta se poslužuje Madjarov. Madjari so mu avangarda. Zadnji dogodki da niso mogli mimo dvora, ne da bi jih tam opažati. Tako zahtevajo nje naj-višiinteresi, interesi nje lastnega obstanka. Ali to, ali postane vazalka germanije. V to ne privole Slovani nikdar. Kaj pomenja to, je lahko predvidjati. In zdi se — tako znklju-čuje poročilo v "Jedinstvu" — da na Dunaju predvidjajo. Naia pripomba bi bila: to bi bila najmaravneja stvar, ako bi na Duna-iu res prišli do takega spoznanja. Ali ali, Btare skušnje so take. da pač ču-iemo sporočilo, toda nedostaje nam — vere! Avstro-Ogrska in Italija. Rimski zaunnik dunajskega lista 'Die Zeit" je imel razgovor z neko politično osebo, ki dobro pozna nazore italijanskega ministra z vnanje stvari Tittonija. Ta politična oseba zatrja, da je sedanje italijansko mi-nisterstvo dobilo že toliko iz Beeroli-na kolikor z Dunaja zagotovilo popolnega zaupanja. Ni na Dunaju ni v Rimu ne pripisujejo posebne važnosti sedanjim demonstracijama po Italiji, ki da navstajajo spontano in izginjajo istota^S "Politične osebe" v Rimu menijo torej, da spontane demonstracije nimajo pomena. Politični ljudje drugod pa so ravno nasprotnega mnenja. V Rimu da si žele tudi še tesne-jega prijateljstva meed "obema narodoma". Katerima, za božjo voljo?! Gospoda v Rimu imajo čudne pojme o sestavi avstro-ogrske monarhije. Ali ne vedo, da naša država m in ne bo nikoli nacionalna država ? Naravnost klasična pa je izjava, s katero je rimska "politična oseba" hotela dokazati, kako italijanska vlada zna računati s težavami, katere mora premagovati avstrijska vlada. Pravi namreč, da se je Italijansko mi-nisterstvo vzdržalo celo, da se ni izrekla na dunaju za italijansko vseu eilišče v Trstu! Bravo! V prvo najlepšo hvalo na veliki milosti, ki je v tem, da se kaka vnanja država ne vmešava v naše čisto notranje stvari. V drugo pa nismo niti dolžni verovati, da se ne vmešava! Ker ravno vmešavanje te vrste se nikder ne obeša na veliki zvon! O, koliko precedenčnih sluča jev ravno v našem razmerju z Italijo, ko se je nekaj v javnosti posebno ta jilo, kar se je na skrivnem — in zato še izdatneje--— delalo! Evropske in droge vesti. Rim, 1. jan. Obravnave avstrijskih odposlancev v svrhe sklenitve trgovinske pogodbe z Italijo, so bile brez-vspešne. Radi tega sta obe vladi sklenili dosedanjo trgovinsko zvezo obdržati pravomoeno, tako da položaj med obema deželama ni spremenjen. K-JE STA? Ana in Flori j an Mleku sh, doma iz župnije Bovc (Flitsch). Za njun naslov bi rada zvedela sorod-nica: Marija Mlekusch, 532 West Mendenhal St..Bozman. Mont. (4x) Kranjsko slovensko katoliško Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba Rim, 1. dec. Rim, 1. jan. Papež Pij je dati $20.45 in k temu še 15een- Kadar pcšiljaS novce v staro vino obrni se i z vestne na: SAKSER 109 Qrmnwioh Ycrk. Pravda proti roparjem. Chicago, 111., 30. dec. Kazensko sodišče je zavrnilo predlog, vsled kte-rega naj bi se obravnava proti znanim štirim chicaskim roparjem kte-ri so vse polno ljudi usmrtili, prestavila na kasnejšo dobo. Klanje>JLiberiji. Washington, 30. dec. Ameriški poslanik Lyon v Monroviji, v jugoafri-škej zamorskej republiki Liberiji, naznanja državnemu oddelku, da eo zamorci iz rodu Doo poklali 19 misijonarjev. Napad se je vršil gostem gozdu pri Nouna Kru. ?'isijonarje so obglavili in trupla poslali drugim misijonarjem v svarilo. Ameriški poslanik je zahteval kaznovanje morilcev. Mala poročila. — V Washingtonu umrl je kapitan Edward B. Ives od signalnega oddelka. Pokojnik je bil v špansko ameri- škej vojski. — Russell Beckett, kterega zasledujejo chilenske oblasti radi ponever-jenja $5000 v Tarapaki, je sedaj na parniku "Walden Abbey"', kteri pju-je iz Iquique v Marcus Hook, Pa. Begun je bil obsojen v Chile v 30letno je«». Takoj, ko pride v Marcus Hock m aratirafi. se je nastanil v onih sobah, kjer je stanoval pokojni Pecci in ktere so popolnoma prenovili. Kardinal Merry del Pal je tudi ostavil sobe oddelka Borgia in se nastanil v stanovanju ^edochowskega. Rim, 1. jan. Včeraj je v severnej Italiji snežilo, tako, da je bil promet zelo oviran. Na jugu so imeli dež in točo. Torre del Lago, Italija, 1. jan. — Znani komponist Giacomo Puccini, poročil se je z vdovo Elviro Bonturi Gemignanovo. Paris, 1. jan. Princezinja Matilda, jedina hči Jerome Bonaparte, bivšega kralja na Vestfalskem, je težk^ bolna. Ona se zaveda, toda govoriti ne more. Manchester, Anglija, 1. jan. Vče raj popoludne so posestniki predilnic sklenili skrajšati tedensko delo od ">5^2 na 40 ur. Dunaj. 2. jan. Veliko senzacijo so vzbudili izrazi tukajšnjega župana Lueprerja o ministerskem predsedniku Koerberju. Lueger je dejal nekej deputaciji "krščanskih" socijalistov: Koerber živi v sistemu obljub, kterih potem ne izpolni. Prihodnjič nam mora dati le pismene obljube. Rim, 2. dec. Bivši nadškof Manile. Xozaleda, imenovan je nadškofom Valenciji. Nova "čast" Nozalede bo pomagala škofu do kardinalovega klobuka. Ako postane Nozaleda kardinal, bode v kolegiju še jeden sovražnik Amerike. Rim, 2. jan. Italijanski poslanik v Zjed. državah, signor Major desPlanches, izdal je z ozirom na svetovno razstavo v St. Louisu pamflet, s kte-rim dokazuje, da so Zjed. države najboljši odjemalec Italije, kajti iz Italije se je v minolem letu izvozilo v Zjed. države za $36,000,000 blaga, ali mnogo veČ. nego iz Zjed. držav ^ Italijo. y Paris, 2. jan. Povodom praznika novega leta, vršil sc ie v Eliseejskej palači uradni sprejem , k^^tga so s«' udeležili člani vlade, sei^Bu*ji. po slanci in diplomatje. Po sprejmu ji predsdnik Loubet obiskal predsednika senata in poslanske zbornice. London, 2. jan. Iz Madrida se br zojavlja, da bode general Wevler \ kratkem izdal knjigo imenom: "Moji vojaški in politični boji na Cubi." Najzanimiveja oddelka te knjige b<> deta: "Moj načrt v smrho izkrcanju na ameriških tleh'' in "Vzroki, čemi sem moral ta načrt opustiti." Oran, Algier, 2. jan. Francoska vladina premogova ladija "Vienna", na potu iz Rocheforda v Toulon, dospela je včeraj semkaj s pokvarjenim strojem. Kakor smo pred par dnevi poročali, se je sodilo, da je ladija zgubljena, kajti na potu je ni srečal ni jeden parnik. tov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Najnovejši ekspresni parnik KKOM'HINZ AVILHELM odpljuje o. jan. 1U04 ob 7. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Tako! — "Ali ne kadiš več?" — "Ne." — "Hudi časi?" — "Huda žena !" Ženska modrost. Gospa profesor : "Dandanes bi gotovo kaka ženska iz našla — smodnik!" Pred odhodom v toplice. — Zdravnik: "Odkrito vam moram priznati gospa, da imate res ono bolezen, katero si domišljate !" Nadomestilo. — Gospodinja: "Kaj, vi poljubujete mojo hišinjo?" — Gospod (kazaje na posodo kave)" "Gospa, pozabili ste v kavo dati sladkor."' Jednostavna izjava. — A.: "Gospa Meierjeva je že v sedmič vdovica." -— B.: "Kako je to mogoče?" —A: "Popolnoma jednostavno, vsi možje so se vozili z avtomobili." Pravo sumniČenje. — Karo: "Že dvakrat sem prosil gospico Tončko za roko, a vselej si je sprosila čas v premislek." — Moro: "Gotovo ima kdo drugi roko vmes." V jezi. — Mladi mož (ko je po poroki doto štel): "Pred poroko so bili v zavoju sami bankovci po tisoč kron, sedaj jih je pa moj zet zamenjal z bankovci po sto kron — o ta poročni slepar!" Vožnje listke za te paroike prodaja F r. S a k s e r. 109 Greenwich S t., N e w 1" o r k. Za ekspresne par-uike si je preje potreba Zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ratom brzojava ali pa nas pokličite telefonu." 3795 Ccrtlandt, ako ste na kaki postaji v ^ Torku. Dnbro si to zapomnite. PRATIK0 ZA LETO 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi Imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kteinm yer evo veliko p atiko. "GLAS NARODA" LOU Greenwich St., New York, K. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Telephone 2^!Sr>- 79 St. Dr. JosipjVilimek, JSl t£. TJ2tl St., New York. Ordinira: od S. do 9. ure dop.; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do S. ure zvečer. Govori slovenski I Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 EasL Ohio St., Indianapolis, lnd. New Phone: 4449. Tee;a zdravnika priporočamo ■^im rojakom; vsak Slovenec v dianapolis, lnd., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume iudi slovenski in poljski. (21mc) na-In- Parnik Cunard črte (Ali PA T HI A odpljuje dne. 12. jan. dop. iz Xew Yorka v Trst in na Reko. Osobni parnik Al KAMA odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz Xew Yorka v Trst. Vožnja na teh parnikih velja iz Xew Yorka do Trsta $38. Listki so dobiti pri Fr. Sakser-ju, 109 Green-vich St.. Xew York. Ceujt-niin da s<> roj.itom naznaniam CARS9NIKE, ktere jaz izdelujem, v Washin«^to uu patentirane za Ameriko. Deli je izvrstno in solidno. Cene so zel< aizke in sem prepričan, da bod« Mijemalci z; dovoljnL Na j topleje se priporoča John Golob, N 20:t Rridir** St.. Joliet. II) Odkrito. — Goapa (začudena, ko je vstopila v sobo siromaka) : te na bodisikoji bolezni p:šite ali pridite osobno k- Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti 2 njemu naj pridejo: ob delavmkah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po polan; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popoludne. •V torkah in petkab tudi od 7—8 ure zvečer. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter poetreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno debiš pri Martin GersiiSu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 435 Union. Govori »a v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom ji drugim bratom Slovanom Hartia Oer&ič, lastnik* Jugoslovanska Katol. Jeinota. Inkorporirana dne 24. januarja igei v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI. Predsednik: JOHN ILABJAN, P. O. Box 303, My, Mina. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNiK, P. O. Bex 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, A'inn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, If inn. NADZORNIKE: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Olevelamd, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth. Mino. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mick. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsfcurg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brezick, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivam Gevae, P. O. Bos 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: 'GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Barbare štev. 5 v Soudanu, Miaa., Ivan Dragovan. Ivan Kostelec, Lovrenc Brine. Družtvo šteje 35 udov. Od družtva sv. Jurija štev- 22 v South Chicagu, 111., Anton Retel, Jurij Jurič, Anton Curek, Josip Srbelj. Družtvo šteje 78 udov. Od družtva sv. Petra in Pavla Št. 15 v Pueblu, Colo., Fran Novak, Josip Simc, Jurij Keš, Anton Goršič. Družtvo Šteje 63 udov. Od družtva sv. Barbcre Štev. 4 v Federalu, Pa., Anton Demšar. Družtvo šteje 44 udov. Od družtva sv. Barbare štev. 3 v La Salle, Ili., Anton Glava*, Fran Pcterlin, Ivan Krančič, Anton Pavlin, Fran Piemar, Jakob Gantar. Družtvo Šteje 91 udov. ZOPET SPREJETI. V družtvo sv. Barbare Štev. 5 v Soudanu, Mian., Jakob Lepušič. Družtvo šteje 34 udov. V družtvo sv. Barbare št. 3 v I.a Salle, 111., Marti* Novak. Družtvo Šteje 97 udov. \ družtvo sv. Petra in Pavla Štev. 15 v Pueblu, Colo., Iva* Cesar. Družtvo šteje 64 udov. ODSTOPLLL Od družtva sv. Barbare štev. 4 \ Federalu, Pa., Ludovik Dobrida. Družtvo šteje 45 udov. Od družtva sv. Petra in Pavla Št. 15 v Pueblu, Colo., Fran JanežiČ. Družtvo šteje 63 udov. CRTANL Od druživa sv. Barbare štev. 4 v Soudanu, Miaa., Miko Kosanič. Družtvo šteje 34 udov. Od družtva sv. Barbare štev. 3 v l^a Salle, III., Iva* Tomšič, Jakob Pluth. Družtvo Šteje 89 udov. ^ Jurij L. 1 r o ž 1 č, L tajnik. statuje, da je bdo na zadnjem ljudskem štetju naštetih v Avstriji 9.303,-594 analfabetov, a med temi otrok izpod osem let 4,031.575. Ako se edra-čunajo ti otroci, bilo bi odraslih analfabetov 5.272,379. Po narodnosti je bilo: Rusov 2,098,584; Srbov in Hrvatov 438,542; Romunov 13S,441 ; Madjarov in Ciganov 4,lf>!>; Poljakov 1.413,349; Slovencev 239,849; Italijanov 102,465; Nemcev 543,156; Čehov 216.072. Najmanj i odstotek analfabetov je namreč med Cehi; manji, nego med nad rs« ''kulturnimi" Nemci! — Sadovi germanizacij-skega šolskega z i s t e m a. V Slovenjem Gradcu na Spodnjem Štajerskem imajo ljudsko šolo po ukazu in volji gerrnanizatorskega zistema. Vspehi pouka v tej šoli moraio biti fenomenalni. Ce bi ne bila stvar tako žalostna, smejati bi se morali, da bi se nam tresle vse kosti, ko čitamo v •'Domovini", nekoliko izgledov, kako v rečeni, šoli prevajajo otrokom iz nemščine na slovenščino. Ker petelinovi roži Nemci pravijo "Kamro" in ker "Kamm" pomenja v slovenščini •'glavnik", govore otrokom v šoli, da ima petelin glavnik na glavi! Ker nemški "schlaegt" pomenja v sloven-ščini "tepe", govore otrokom, "da ura tepe!" Ker nemška beseda "Haare" pomenja slovenski "lase", govore otrokom, da "koze imajo lase". -— Odpust ogrskih tretje-letnikov. Z naredbo vojnega ini-nisterstva so se odpustili 20. dec. vo-jaki-tretjeletniki pri vseh pehotnih oddelkih, razun tistah, ki so v Bosni, Hercegovini in v južni Dalmaciji. — O nalogi avstrijskih Nemcev je pisal prof. Mommsen kratko pred svojo smrtjo moravske-mu pisatelju dr. Fischerju, da je vse-nemštvo prazna iluzija, beseda brez vsebine. Na ta. način se ne določa politična bodočnost. V državnem in socialnem oziru manjka rsako sredstvo. da bi se nemške dežele pridobile za kakšno skupno akcijo. Nemci v Avstriji si morajo ohraniti prvenstvo ( ?), ki jim pristoja ( () po pravu (?) in zgodovini (?) ter ustanoviti poleg zapadne tudi vzhodno državo, kakor nekdaj cesarskem Rimu. zinje Alice. Tretja sestra Beatrice, soproga princa Massimo di Roviano. še -icer ni ušla svojemu možu. a ljubosumna je č«-z mero. Svoječasno je svojega "prevzvišenega" soproga v Vareggiovu pred veliko množico klo-futala. pozneje je iz ljubosumnosti skočila v reko Tibero iz ktere pa so jo še živo izvlekli. KJE JE t V i n c e u c R u s t i a. doma iz Vipave. Pred letom dni je bil v Clii-cagu. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Mihevc . Box 774, F.veleth, Minn. (2-4—1) Drobnosti. "Slovenski lis t". "Slovenec" poroča da "Slov. list" preneha izhajati. Ob rojstvu tega lista se je bilo me nilo v obče, da ima postati glasih* navstajajoče srednje stranke , na Kranjskem. Kakor tak bi bil imel svojo "raisou d' etre". Prišlo je drugače in zato se nič ne čudimo, ako prenehuje izhajati. Deželni zavod zazavaro-vanje goveje živine hočejo ustanoviti Goriškem. S to nakano so v zvezi >hodi zastopnikov zavarovalnic za govejo živino. Na zadnjem takem skodu ki se je vršil dne 30. aov. so izvolili odbor 9 členov, ki naj prouči pravila leželnega zavoda in sporoči o tem na uri hod njem shodu. Iz železniškega sveta. — Pri premikanju vozov pri vgaku št. 1057 v Tržiču je padel Gustav Urbič pod vagon, kimu je zmečkal dva prsta na Jevi roki in ga ranil na glavi. Provizevieno ga je obvezal tamošnji prometni uradnik Jos. Cian. Dne 14. je bil v Cervinjanu pogreb Goričana Jos. Delkina, sprevodnika furlandske železnice. Da je bil pri ljubljen in spoštovan, je pokazal pogrebni sprevod, katerega se je udeležilo obilo občinstva. Zapustil je mlado vdovo s trerui otročiči. To je naravnost kruto! — Celjska "Domovina" pripoveduje t slučaju, ki je tako kričeč izgled mr žnjc izvestnih c. kr. političnih urad nikov do našega siromašnega sloven skega ljudstva, da treba nekakeppa duševnega napora, predno more človek verovati v možnost takih razmer. V veliki Pirešici živi kniet Jane* Cokan. Mož je gluh. Za to ni nii čudnega, da se je nekega dne pregre šil zoper cestni red s tem, da se n. pravočasno izognil nekemu mogočne mu gospodu, ki je bil slučajno okrajni komisar pl. Rajakovics. Za ta "zlo čin" je ta človekoljubni gospod komi ear naložil siromašnemu kmetu ni<* manje in nič več nego 100 K globe, čitaj in izgovori: sto kron!! To je strašro! Še par takih glob in zaplenjeno bo kmetu — ker mož nima dosti — vse premoženje. Minister za notranje stvari dr. Koerber izdaja vsaki hip lepe frazaste naredbe. s katerimi pripoveduje svojim podrejen-cem, kako naj bodo povsod na pomoč prebivalstvu. Vsakokrat, ko je kakov takov koncept izletel iz pisarne dr. Koerberja, preliva se celo morje črnila (več ali manje oficijoznega in — nemškega) v čast in slavo njega, ki toli energično zastavlja svoje pero in svojo ministersko avtoriteto v ta namen, da v vsej upravi pridejo do veljave njega humanna in moderna načela. V praksi pa isti njega uradniki postopajo — ne da bi ee jim bilo bati, da jih kdo pozove na odgovor — kakor *ovore tistih 100 K, ki naj jih plača siromašen kmet za njegovo predrznost, ki obetaj i v temu, da ja moi — gluhi Tatinska ljubezen. Ivan P. je dne 12. dec. obiskal 30-letno Marijo Weinhardt na njenem-stanovanju v ulici Pescherija štev. 14. v Tr stu.Obiskal jo je v svrho, da jej pove, la jo ljubi. Seveda je ona njegovolju bezenbezen sprejela z vJikim navdu šenjem a še z večim navdušenjem, združenim se spretnostjo mu je —ker iej ni sam ponujaL kakor ljubezen — vzela mošnjiček, v katerem je imel 5 iron in 46 stot. Ko je Ivan zapazil da mu je, poleg srca ukradla tudi noščnjiček, je takoj zahteval, naj mu vrne oboje. Marija mu je pa rado voljno in brez vsacega obotavljanja /mila — srce, toda o mošnjičku ni lotela nič slišati. Seveda je ljubezen ■z mej njiju izginila a pojavili so se -edarji, katere je bil poklical Ivan in vi so Marijo odgnali v zapor. Pasji zobje. 42-letnega kramarja Karola Nicheto iz Rocola je neki .jes ugriznil v oni del telesa, katerega .■abi krčma r, ko sedi. — Ravno tako se je pripetilo 11 etni Mariji Makuc. katero je tudi igriznil pes v oni del... Oba sta dobila prvo zdravniško pomoč na zdravniškej postaji v Trst Novim guvernerjem na Reki je imenovan marmorški veliki župan baron Ervin Rosner. — V Opatiji je bil« od dne 1. septembra 1803 pa do vštetega 2. decembra 1903 5361 oseb. Od 26. no-rembra 1003 pa do vštetega 2. decembra 1903 je prirastlo 193 oseb. Dne 2. lecembra je bilo navzočih 770 oseb. — Vrhunec potrpežljivo-t i. Požarna bramba v Limbachu ob Ini je priredila veliko vajo, pri kteri naj bi prvič nastopil tudi sanitetni oddelek požarne brambe. Seveda se je vse markiralo. Neki ognjegasec, po poklicu sobni slikar, je bil določen, da navidezno pade z lestve ob goreči hiši ter si pri tem zlomi nogo ter si težko poškoduje glavo. Sanitetni oddelek priskoči, mu pravilno obveže glavo ter ga naglo odpelje v bolnišnico. Vse je šlo gladko, kakor je bilo dogovorjeno. Ko so pravilno obvezanega pripeljali v bolnišnico, kjer je že čakal pri vratih o vsem poučeni zdravnik, da pregleda obveze, če so prav napravljene, je bil tudi popolnoma zadovoljen. Le obveza z glave se nikakor ni dala odstraniti. In tedaj se je pokazalo, da so v naglici obvezo navideznemu ranjencu pripeli z iglo skozi uho. tako da je bilo uho zraven pripeto. Zdravnik je ves začuden se daj v resnici ranjenega vprašal "Za Boga, ali niste nič čutili?" — "Čutil sem pač, čutil, toda mislil sem, da to tudi spada k skušnji", je bil nedolžen odgovor. Poplave v Furlaniji. V "Triester Tagblattu" čitamo, da je škoda, provzročena po poplavah teh zadnjih dni, precej manja, nego je bilo soditi po prvih vestih. Izlasti je škoda manja na privatnem imetju. Na javnem imetju pa znaša kaeih 20.000 K. Dokler ne morejo voaiti vlaki na črti Tržič-Červinjan, vozi poštni voz dvakrat na dan med Ron-kami in Červinjanom. PoŠto za Italijo pošiljajo s poštnimi vozovi preko Krmina, za spodnjo Fnrlanijo pa v Ronke. Razne nale novice. Talar za odvetnike namerava uvesti di .Koerber s posebno naredbo, kakor je pov- dal predsedniku nižjeavstrij-ske odvetniške zbornice. — Dijaški štrajk olomuške nemške gimnazije se je končal s tem, da so vsi dijaki do bili po 5 do 12 ur karcerja in slabe rede v nravnosti. — Med češkimi in nemškimi bogoslovci v Pragi ie nastal konflikt, ker so nemški bogoslovci češka dražili s "servus Brezina!" Češki bogoslovci so poslali k nadškofu deputacijo s pritožbo.— Princa Aren-berga so prepeljali iz opazovalnice nazaj v ječo, ker so zdravniki konsta tirali, da je duševno normalen. — O italijanski kraljici vdovi Margheriti poroča list "H resto di Carlino" skoraj neverjetno vest, da se je na svojem potovanju v severne dežele poročila z lepim 301etnim inženerjem. — Na smrt obsojenega Malaša, ki je ušel iz zaporov v Plznu, so .zopet vjeli — Prelata Karlacha je praško državno pravdništvo baje dalo zapreti, ker je krivo pričal proti obsojenim v sv vaclavski aferi. — Doktor — čevljarski vajenec. Koncipist pri ogrskih dr žavnih železnicah, dr. Geza Boier, je vstopil pri nekem čevljarju za vajenca, češ, da je uvidel, da z duševnim delom ne pride naprej. — Ozkosrč-nost na pruskem dvoru. Neki princ cesarske hiše se je udeležil častniške konjske dirke. Zaradi tega je bil kaznovan s tridnevnim sobnim zaporom — Najmlajši sin srbskega kralja princ Aleksij, je vstopil v armado. Analfahrfi v Avstriji. Centralna statiatfftaa komisija na Dunaju ken- Kre tanje parni kov. V New York so dospeli; Pennsylvania. 31. dee. iz Hamburga z 1364 pot. Majestic, 31. dec. iz Liverpoola /. 243 potniki. Breslau. 1. jan. iz Bremena z 542 pot. Dospeti imajo: Bordeaux iz Havre. Ivernia iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. La Chanpagne iz Havre. Sloterdyck iz Rotterdam*. Vaderland iz Antwerpena. Odpljuli bo: La Touraine 31. dec. v Havre. Anchoria 2. jan.. v Glasgow. Bluecher 2. jan. ▼ Hamburg. Etruria 2. jan. v Liverpool. Philadelphia 2. jan. v Southampton. Odpljuli bodo: Kronprinz Wilheln^o. jan. v Bremen. Princ Oscar 5. ja^v Genovo. Bordeaux 5. jan. ^Havre. Bovic 5. jan. v Liverpool. Majestic 6. jan. v Liverpool. Mongolian 6. j a a. v Gl«-^ v/. La Champagne .7. jan. J Havre. Sloterdyk 9. ja^^^ .Rotterdam. St. Louis 9. js^^Ksouthampton. Vaderland 9. jtmTv Antwerpen Pennsylvania 9. jan. v Hamburg. Ivernia 9. jan. v Liverpool. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerj a, Rankin Pennsylvania. Za tekoče let« bili so izvoljeni sle leči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, LL tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali.' Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo d.» v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo a us pen dirati. Društrenilo a«itirajte v prid dru *t*k! ODBOR 4 avr 04 BOLNIKI, ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL HEDICIAL INSTITUTE, se South Bend. Ind., 10. aprila- Velecenjeni gospod profesor! Pet let sem trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi zdravniki 30 me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po vpo-rabi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verujte mi. da vsm bodem za to vedno hvaležen. Peter Skorja. San Jose, California, 3. maja 1903. Spoštovani gospod doktor! Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad moji.-u kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje šele vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem. Jakob Urban. Copper Cliff. Ontario, Canada. Blagorodni gospod! S svojimi 28. leti pričel sem izgubljati lase in brke, ter sem v teku dveh let rabil vedno patentirana zdravila, vode in mazila, toda brezvspe-šno. Se le ko sem začul glas o vašem zavodu, pisal sem vam ter dobil po Expsbesu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri temi zdravili. M. Pehar. Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Expressu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov-veščakov, kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku veščaku. v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake: REVMAT1ZEM — BOLEZNI — OTEKLO KOŽO — BOLEZNI NA OČEH UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZOtiBiTE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0I0E — SPOLSKE BOLEZm — ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO IWftAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO, KAŠLJATE — NE ČUTiTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , Itd. Ste li blizo ali daleč, same ako imate zaupanje, ^^ ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zaved* se nahajajoči zbor zdravnikov. Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vam t--kratkim potom naznani, da ne mečete brezkoristno vašega denarja. Ako ste pa ozdra\ljiv» in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi. Ja morate takoj s zdravljenjem pričeti, pripravil vam be potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Expressu takoj odposlal v kte-rikoli kraj Zjedinjenih držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam poslana zdravila sprejmite brezpogojne, brez ozira na itak slepe ceno, kajti ona vas bodo gotovo ozdravila. Ako nimate sredstev sprejeti pr:poslana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za "v Boga ime". Ako ste blizu, pridite osobno. ako ste daleč proč, pišite v vašem ma-i lerinern jeziku, prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov : UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30.WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 3 2. uop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. SLOVENSKI FOTOGRAF se priporoča vsem cenjenim rojakom v Clevelandu, O., za obilni obisk z zagotovilom lepega dela in primernimi cenami. Ako kdo želi, pridem tudi na dom, kar naj se mi blagovoli ustmeno ali z dopisnico naznaniti. I. B a j e c, fotograf. 81 Dana St., Cleveland, O. (blizo slov. farne cerkve sv. Vida.) KJE STA? Slovensko-Amerikanaki Martin J a k š e, pred enim letom m a M K. O X* E 3D A IVa t m je bil v Adach. Pa. Dalje kje je: za 19^4 John Remich, pred pol letom sva bila skupaj na Nemškem in se se- orodajajo sledeči rojaki: daj nahaja nekje v Ohio. Naslov obeh r Zobec, Box 65, Aldridge, Mont- bi rad zvedel: Josip Skedelj. Box 122 r „ c c _ . it- . tj.• , ,, u d 0 .\lath. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave., West Winheld, Pa., Buttler Co. „ , . ^ . __Pueblo, Colo. wiTVAxnTA Pezdirc, 1214 So. lStk Street, NAZNANLLO. n , ^ , Omaha. Neb. Nižje opdpisani naznanjam bra . c ,. ^ . , u .. , 01 . n- . j Marko Sodia, Created Butt«, Golo. x>m Sic vencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, MonU * Uath" Kumn- 1001 MaLD Street, La Aldridge, Mont., in tu odprl novo Salle, HI. urejeni ! Fr- Keržišnik, Rock Springs, Wye. Math. Grahek. 430 7th St., Can.Btet, Mich. Fr. Gabrenja. 519 Power St.. Johnstown, Pa. John Govže, Ely, Minn Josip Gorišek, 5186 Rubby St.. Pittsburg, Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenae, Kans. Mihael Klobučar, 115 7th St.. Cain- met, Mich. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 311. John Russ, 432 So. Sta Fee-Ave., Pueblo, Colo. L Sustaršič, 1208 N. Center St.. Je-liet. ILL saloon«, v kterim točim vedne SVEŽE PIVO. DOBRO KALLFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. 8 spoštovanjem MARTIN RAUH, Aldridge, Mont., Park Co. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okelici priporo cam v obilen obisk v kterem vedno točim sveže Schlitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem JOS. DEMSHAR, Rock Springs. Wyo zaslužene denarje je najbolje sigurno doma poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York. Težko Stanje hranilnih ulog: 17 milijonov kron. Rezervni zaklad: okroglo 520.000 kron. — Tri sestrice. Vkljub vsem oporekanjem se vendar vzdržuje vest o romantičnemu begu princezinje Alice Schoenburg-Waldenburg. Don Carlos res nima sreče s svojimi hčerami. Princezinja Elvira se je pred leti zaljubila v oženjenega slikarja Folchija ter ga odvedla v Ameriko. Oče Don Carlos je takrat izdal mrtvaški list o njej, kar naj bi pomenjalo, da je hči Elvira zanj mrtva. Istotako je baje tudi sedaj storil glede prince- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA na Mestnem trgu zraven rotovza sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dorjoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga. zaračunilf* ulagateljem. Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem 111 vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok Roka in srce. (.Novela.) se je upala svojo sodbo i;rrcči. Njena sobica je take rekoč njeno svetišče, kamor vselej i:ribeži o važnih ti ene t-kih, ter se v nio z dvojnim zapahom zaklene. Ta sobica bi znala povedati o sklepih in stoterih mislih, ki so se jej tam rodile. Ali vse to je drugim , zamoleevala. ter čakala, da se stvari I same od sebe razvijejo, in potem je Kličejo .io co -; >' .. H "no Lconoro, če sodila, je-li prav sklepala in mislila se tudi njenim petinpedesetim ietomLli ne. Tako ravnanje je bila skriv- "t?! nnt'iiv r'. l.Tkl i L. i Tiiirrvlr.i-i Tiri H tiri a ' „ —4. — "_____„J___ SLOVENSKO-AMERIKANSKI 1. ta naslov nekoliko nerodno priklada. Pa kaj se hoče? Sreča je ni seznanila s prijateljem, ki bi jej bil ime srospodične spremenil v gospo. Ko je v trides to leto -topila, čutila je pri tem nazivanju še nekoliko neugodnosti, ko j- pa štirideseto leto srečno prejadrala, dala je vsem sladkim u-pom slovo in celo z nekakim ponosom poslu-ala svoj naslov: gospodična. Toda, kaj pravim sreča ? Okolnosti njene so bile vedno take, da jej nikdar ni ostajalo časa misliti na sebe. 1 poslu- , i .-vojega srca. Tako jej je izgincla-i lost in z njo prilika se omožiti. / nikdar ^e ni imela uzroka potoževnti se o svoji osamelosti. V njej zares združene z zakonskim stanom. Njeno življenje je bilo priprosto, brez posebnih dogodkov, in bode tudi najbrž enako ostalo. Bila je edini otrok nizkega uradnika. Uživala j? najnežnejšo ljubezen svojih roditeljev. Bila je zato razvajen in trmast vtrok, ali ob enem tudi hvaležna hči. ki jima ie z enako mero gorko ljubezen povr:-<1ala. Ves njeni svet ie bila družba z očr-tom in materjo. Izkusil i ni nikdar, tla razve teh rodbinski a zavez še druge obstoje. Tako jej j«' čas potekel do njeneg i sedercnaji - i oga leta. Ondaj še le so začeli prihajati prvi oblaki na do sedaj vodno j 'sno n bo njenega življenja. Izgubila je očeta. In akoravno j ? zda.| : 1 i še / vC'"jo ljubeznijo za nj j skrb- In, zapazila je vendar kmalu, da mater stiskajo skrbi. Takrat se je tedaj zabela -prememba njenega značaja. Prei-";nj:; brezskrbnost seje spremenila sedaj v trdo voljo. Vzboljšati stanje svoji materi bila je njej edina skrb. Z maj!"iim užitkom, kterega je njena m i prej. mu: i po očetovi smrti, in z oskrbijevanjem štirih nje varstvu izročenih mladeneev ste si kmalu pomagale. \ kratkem je Leonora postala iz razvajanepa otroka resna dekliea. Skrb za dečke, ktero je bila ona popolnoma pr-' vzela, jej je dajala celo nekoliko ponosa. Jn ta ponos je še poviševala uaancst, ktero so njej gojenci izkazovali. Deseš let je zadovoljno živela. Iz -deči: \ » staj ali črstvi mladenei. Xekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih šol, nekteri jo zopet pr;zapustili, ali vselej so se z novimi nadoiiicstovali. Imela je tako vedno male in velike ob enem, in ta različnost delala njeno skrb ne samo bolj prenesljivo, temveč v nekem oziru celo zanimivo. Ali neki d an zadene Leonoro udarec, kakor.-n-ga za devojko hujšega biti ne more. Nagloma je tudi mater izgubil .. In prej nego se je svoje nesreče prav zavedela, bila je sama na svetu. Druge podpore ni zdaj imela,. kakor lastne roke in veselja do dela. ! Užitek, kterega je mati dobivala, iu ki njima ni bila le majhna podpora,' odpadel je popolnoma. Drugega pri-' pomočka ni videla, kakor pomnožiti število gojencev. Bila je na nogah od od ranega jutra do pozne noči. Uboga njena glava, in ubogi nejni ušesi, v kterih je vedno šumelo od neprestanega nemira! Še le ob osmih, ko njeni gojeenci v naročji Morphejevem utihnejo, začenjal je Leonori čas oddiha in niirn. Ondaj je uživala nekoliko prostih iric. Pregledovala je navadno pisma, če jih je kaj med dnevom prišlo, in tudi kakov časopis, ki si p je izposodila; potem se pa čez rame *ugrne in skoro redno vsak nost njene modrosti. — Začne torej pisma pregledavati. Prvo pismo jej je prineslo malova-žno naročilo. Od koga je pa drugo? Kaj mi pa zopet piše? Ali se mi morda zopet pritožuje, da ni najti primernega ženina njenim hčeram? Ali da njeni mož Karol noče povikšati mesečnih izdaj za vedno večjo toileto doraslih hčerj ? — Stare pritožbe! Uboga Valerija, kako si bila srečna, ko si postala žena barona X. Kako si se veselila svojih otrok! Kako mi nisi mogla dopovedati svoje radosti z Iju-beznjivimi otročiči! A zdaj je že deseto leto, odkar je iz te sreče naraščajo vedno večje skrbi. Obila rodbina, odgoja otroška in poleg tega cela vrsta slabih letin, ktera njim vedno bolj zmanjšuje letne dohodke. A zdaj se pomanjkanje ženinov za ne ravno premožne, da-si lepe in dobro odgojene gospodične! Ali le potrpi Valerija prikaže se ženin, kedar se bodeš naj-;nanj nadejala. — Ali pogledimo, kaj nam pismo r.ovega poroča! Eaztrgla je zavitek ter čita: Draga Leonora! Naznanjam ti, da je moja Melita postala danes nevesta z marquisom Konradom. Bil je sošolec mojemu Karolu. Poroka bode v šestih tednih. Ker se bo ravno do one dobe tvoj tič-oik izpraznil, povabljamo te, da nas cedaj razveseliš s svojim dohodom. S pozdravi od nas vseh Tvoja Valerija. Hm, mrmrala je Leonora z glavo .najaje; Melita. najmlajša hči, in ona se prva poroča ? In onih treh nobena i Pa ta sošolec Meltinega očeta! — Kako čudno se to vse sklada! Melita ima osemnajst let, a ta njeni marquis naimanj svojih petdeset! Ali je on udovec, ali pa celo fant, bogat ali ubog? Najbrž po bogat. In kako kratko piše Valerija, brez vsakih pojasnil. ona, ki je tudi v pismih izgo-vorna, ki tako rada uzroke navaja? Xe, ta stari ženin in ta mlada nevesta. ta reč mi noče iti iz glave. — (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV * SVBTOYNT T-TJ. JVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATTZEH, FQK0ST1TIC0, FODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAHO : 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah ail pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. JOS, FUHRER in SINOVI, 3701 Butler St., Pittsburg. Pa. Prva in največja zaloga import i ranega in domačega vina, raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvania u je naš glavni zastopnik F. M. S c h 1 a n-d e r , ter* je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za obila naročila. Naslov našega zastopnika je 5102 je tudi od "Glas Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino. JOS. FUHRER & SONS, 3701 Buttler St.. Pittsburg, Pa. Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj večer znane rodbine obiskuje. Tukaj nekoliko poizve, k,j se godi po svetu,1 BulZ7sC?iCtsbTvZT^ poslu s a pogovore, dela si svoje sodbi. Mr M. Sehlander j o tem ah onem, veseli se z veselimi, žaluje z neesrečnimi, in potem se vra-ča v svojo sobico, vselej zadovoljna s seboj, malo kedaj pa z vunanjim svetom s kterim po sreči nima mnogo občevati. "Trudim in ubijam se res od rana do noči, rekla je sama pri sebi večkrat Leonora, ali pri tem tudi uživam zlato svobodo, mislim in delam kakor se meni sami ljubi, in kedar s«*, v moje skromno stanovanje poniža vstopiti kakov čestit gospod župnik, ali sodnik, ali učen profesor in ob-' išče svojo nekdanjo tovarišico in go-ispodinjo, ondaj moja sreča do vr-Fhunea". — Bilo je zvečer nekega dne, ko je Leonora pregledovala svojo pošto. Dobila je dve pismi. Ni bilo namreč [ dnva, da bi ona pisem ne dobivala, zabavo, I Ljudje, to je njeni znanci in prijate-I lji, imajo do nje čudovito zaupanje, posebno pa ženske. Marsiktera je sveta in tolažbe iskala pri njej, ki je vendar sama tako malo izkusila v _ ... življenju. Pravijo, da je Leonora mo- Svo3iksv#jimI dra, da vse1 ; pravo zadene. Toda kje JoSip CflMRft^ bi ci bila ona pridobila modrosti? ., _ , Gospodična Leonora je malo izkusua 5136 Rubby Plttsbur*' P»- v življenji, bodisi dobrega, bodisi sla- j Zastopnik "Glas Naroda", bega, in vendar pravijo, da same iz- Pošiljam DENAR v Evropo po kušnje človeka izuče- A zato jc ona dnevnem knrsu, hitro; preskr-tem bolj opazovala svet in njegova bujem prevozne karte za V8e paro-■fenanja. Preudarjala je VEelej z res- brodne črte. V zvezi eem z g, BfetfiP stvari na vse strani, predno Sakserjem v Naw Yorka. 1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio, tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja. Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre 8modke, ter na razpolago sveži prigrizek. Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti V obilen poset se priporoča GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd) ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "G LAS IN y\ R O D CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV Vsebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi po-r.atkl* —,Leto I9°4- — -\a poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New \ orku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha. Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami. — Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike: — All right!" — V elikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš- nice. — Oznanila. Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je : v New Yorku: lOQ Oreewich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair- St. $20 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. j;) Pišite po brezplaSne cenike S3, v kterih so'oznamenieni glasbeni in pevskijcomadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50«. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad .$10 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Porsem no^to proces. Mnogo boli trpežea, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA Vni [ONOGRAPE CO., Chambers Sti-cct, New York City. prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. |Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.— J Boss case 20 let garancije : 15 Jewels Waltham £<>.— : 16 Size 7 Jewels $15._ Srebrne ure z enim pokro- 1 „ „ 15 $18._ vom 812-—i Boss case 25 let garancije: Srebrne nre z 2 pokrovoma 316.— i IG Size 7 Jewels $25.— in višje. j „ „ 17 „ $30— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakor.šnega k(», Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: M'Dnrv.rL^V « Care of B. Schuette, . Pogorele, 52 State St., Chicago, IU. Družinska pratika po 10 ct. Murčki^iz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem. otoxi zLcGn., 89 E. Madison Street. * Slika predstavlja srebrno uro za go Chicago, 311. pre de. spode. 18 Sire Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: .ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Mile uro s 15. kamni, potem priložite $2 .00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 ' " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-u ' kamnov. $14.00 Opomba: Vse nre s*- najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Sionicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL,. telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fs. Saksbrjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRF.-PARIS-8VIC0-INNSBRUK UUBUANA. POŠTNI FARNIK1 SOi ,,La Lorraine", oa dva vftaka-----------------------12.000 ton, 35.000 konjakih moSi. jrtL» Savoie", ,, ,, „ ----------------------12.000 „ »5.000 ,, „ :*La Touraine« , „ „ ..............--------10.000 ,, 12.000 „ „ ,L'Aquitaine", „ ..........................10.000 ,, 16.000 ,, „ „La Bretagne",................................................................8.000 9.000 ,, „ „La Champagne"...............................................8.000 , 9.000 „ ,, „La Gascogne",.........................................................8.000 ,, 9.000 ,, „ Pamiki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih o*' »o. uri dopoludne. Pamiki odpljujejo Is pri»tani46a itT 42 North River, ob Morton Street: La Champagne "La Ssvoie La Bretagne •La Touraine La Chanii>agnc HT Parniki tvklTRI 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. ^8. jan. 19(34. 4. feb. 1904. *La Lorraine La Bretagne *Ls Touraine La Champagne *La Lorraine 11. feb. 1904 IS. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. m area 1904. 10. marca 1904. z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. •ceavij«; Si BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLA XD-A M K H i S K A ( RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMON preko Boulogne-sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12.500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,5(X) ton. ROTTERDAM, parnik z dvojniJ vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posel>ej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrassc. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Iz ROTTERDAM A Parniki odpljujejo: vsak četrt v k in iz NEW YORKA ob 10. uri zjutraj. -— --_ vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, YEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. STAR LINE (Prekonior>ka parobrodna družba ,,Kudet"a zvezda") posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki msd New Yorkom in Antwerpenom, + * * * * * + * Philadelphijo in Anlwerpeoom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760ton. GAŠPER KORČE 1776 St. Clair St., Cleveland, O., Tolmač pri s o d i š č i h. A k o se kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki pošteno postopati in varovati brezvestnežev. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za ke iz ah y Avstryo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primorje. tsko. Dalimu-nn in a j" previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, pr iog Greenwich Str., New York, ker ta le najbrže in najceneje postreže. BODI -- i. Priza nie postrežba. prodaja po 1 cent številko: potnike Anton Bobe k, poslovodja po- Hrvatsko, Dalmaeijo in tiruge dele Avstrije. iSa,k8„\*' 1778 i lZ NJW Y?R?A odP^^jo pamiki vsako soboto ob 10. nri bt. Clair bt.. Cleveland, Ohio. dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožjn Fulton Street._Iz PHIL A. Chas. Dersranc. 215 N. Con- DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Št srress St., Kenosha, Wis. f Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se S u s t a r š i č , 1208 N. Cen- J® obrnitl na: 519 Power1 K Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washingt n Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta^ Ako želi kdo rojakov list prodajati. LOt7I3. — 30 ; lontgomery St., SAN FRANCISCO naj se oglasi pri apravniitru. aL na njene zastopnike. John tre St.. Joliet, 111. Frank Gabrenja. St., Johnstown, Pa.