Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meneč 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
TO.
V Ljubljani, v četrtek 9. aprila 1891.
Letnik XIX.
( uvajmo koristi naroda?
Te dni oživele bodo zopet dvorane prekrasne palače državne zbornice. Zastopniki kraljestev in avstrijskih dežel zbrali se bodo tu v posvetovanje in h govorniškim borbam, toda sedaj v jako pre-menjenih sknpinab. Dve stranki sta zlasti, koji pohajate izza poslednjih volitev preustrojeni, nemški liberalci in Cehi, slednji popolnoma, prvi deloma. Najmočnejši stranki doslej, ki si je domnevala, da je ustvarjena za gospodstvo v Avstriji, izneverila se je njena glavna tvrdnjava, — Dunaj. Še bolj pa vpliva ta poraz z nravnim vtisom svojim, ki kaže na konec te stranke.
Ravno ta okoliščina bila je za nas nadejna in tolažilna. Glavni naš neprijatelj skupil je občutljive udarce, in zavezniki naši, okrepljeni in spodbujeni, bili bi lahko s Cehi osnovali močnejši voj, nego v obče katerikrat doslej. Toda v tem ugodnem tre-notju pojavljajo se na parlamentarnem torišču ne sicer stari bojevniki, katerim gre glavna zasluga glede zasnove trdnega danega voja, temveč povsem novi zastopniki, ki so z močno in ljuto agitacijo razburili valove na češkem, javno mnenje, in v tem vjeli mandate svoje.
Iz vseh možnih pojavov in poročil, kakošna bode prihodnja večina v državnem zboru in kdo bode na njeni strani, lahko se smelo trdi, da doslej grof Taaffe še nima večine, kakor ta večina nima še grofa Taaffeja kot predsednika ministerstva. Raznoteri visoki krogi, kateri imajo odločilni vpliv na smer Taaffejeve politike, dobro vedo, kaj hotč, njim bode .pomogel grof Taaffe do večine v parlamentu, kakor žel& Kdo bode zmagal, to je na Dunaju že naprej določeno, kakor vsa akcija glede sestave v večini.
Nas Slovence mora pred vsem najbolj zanimati, kako stališče bodo v parlamentu zavzeli poslanci j naši nasproti vladi in drugim strankam, poslanci slovenski, katerih število je, žal, tako skromno. Da bi poslanei naši imeli zvezane roke, ne more nihče
trditi, kajti volilci so jim prepustili popoinoma svobodno postopanje, te svobode pa oni ne mogo zlorabiti proti smeri in načelom volilcev samih. V prvi vrsti gre se osobito za to, imajo li poslanci naši v državnem zboru negovati politiko trdnih načel ali takozvano oportunsko politiko, katera od slučaja do slučaja izkorišča zadrege vlade ali strank v prospeh zastopanega naroda. V tem oziru objavili smo že dva članka ter povedali nazore svoje gledd Hohen-wartovega kluba.
Drugo glavno načelo naše narodne politike, ko-jemu se slovenski poslanec ne more in ne sme izneveriti ali odtegniti, je vresničenje narodne ravnopravnosti v vseh uradih, v šolah in v vsem javnem življenju na Slovenskem. Doslej je sicer ta ravnopravnost zagotovljena, a ne izvršena. Narodno jednakopravnost vendar ne moremo naziv-ljati, če je imenovan ta ali oni Slovenec za uradnika, ali pa je povišan, ko ima pravico do tega; narodna jednakopravnost ni, če občujejo uradi s strankami v slovenščini, med seboj pa vse upravljajo in rešujejo nemški; ravno posmeh je to nasproti ravnopravnosti, če ima polovica nemškega prebivalstva jednoiste kronovine obilico srednjih, visokih in strokovnih šol, slovenska polovica naj se pa zadovolji s skromnim Številom izobraževalnih zavodov; narodna ravnopravnost konečno še ni, če štajerski Slovenci, broječi 400.000 duš, nimajo niti jednega dež. odbornika, koroški pa nijednega poslanca v državnem zboru, in so na milost in nemilost izročeni ljuti in strastni nemški nadvladi. Pridobitev popolne jezikovne in narodne ravnopravnosti narodu slovenskemu po uradih, pri sodiščih, po šolah in v vsem javnem življenju po slovenskih pokrajinah in oproščenje iz nemškega jarma in nemške nadvlade je politika trdnih načel, koje nikoli ne smejo popustiti poslanci naši v državnem zboru.
Glede teh točk je njih stališče v državnem zboru vladi in strankam nasproti že naprej dosti jasno in določeno.
Podpirati mogo samo tako vlado, katera je povsem pravična našemu narodu ; združiti se morejo samo z onimi strankami, katere priznavajo trdna načela naše narodne politike; spojiti se mogo tudi samo z onimi strankami, koje spoštujejo versko prepričanje slovenskega ljudstva, kajti narod je izvolil poslance svoje samo pod tem pogojem, da bodo zagovarjali in se potezali tudi za verske svetinje njegovih pradedov. Komur bi to ne prijalo ali bi se hotel odtezati vsprejetim dolžnostim, ta naj rajši izroči mandat svoj volilcem nazaj.
Poleg negovanja načelne narodne politike v državnem zboru skrbeti je v brezštevilnih slučajih poslancem našim za koristi kmeta, obrtnika in delavca. V tem oziru je oportunizem često umesten in zastopati koristi volilcev po svojem najboljšem prepričanju in v to svrho iskati zaveznikov prostih rok in se združiti s strankami po potrebi in koristi volilcev.
Nikakor pa poslanci naši v državnem zboru ne smejo trpeti, da bi bile naše zahteve potisnene z gospodarskimi vprašanji v ozadje. Ko bode narod naš povsem zadovoljen in mu vlada di, kar mu po vsej pravici in zakonih gre, utihnili bodo sami od sebe narodni spori.
Otvorjenje državnega zbora.
Danes se snidejo zastopniki avstrijskih narodov zopet na Dunaju. Precej je mej njimi novih mož, kajti marsikateri prejšnji narodni zastopnik se je truden parlamentarnih bojev odtegnil javnemu življenju, druge je celo že pobrala britka smrt, nekateri so pa propali v volilni borbi. Pred vsem v novi zbornici ne bode več Staročehov s češkega, ki so pod Taaffejevo vlado igrali važno vlogo. Njih mesta bodo zaseli novi možje, ki imajo največ svoje zmožnosti šele pokazati. Marsikdo dvomi, če bode dr. Gregr ali kateri drugi Mladočeh mogel nadomestiti v zboru dr. Riegra. Dolgo bode desnica pogrešala starega češkega voditelja, pa tudi grof Taaffe bode večkrat še čutil, da bi ga potreboval. Iz zbora je pa tudi
Predavanje o. Atanazija o južni Afriki.
(Konec.)
Ljudje so dvoje vrste tukaj: domačini in priseljenci. Priseljenci so namešani iz vseh narodov sveta. Domačini, zamorci, zvani „Kafri", katere splošno smatrajo vsi učenjaki kot en rod, če tudi so med njimi velike razlike, kar se tiče n. pr. običajev ali narečij itd., so čvrsti, junaški ljudje. Visoko zrastli, močni, zdravi, ponosno stopajo; bolezni so jim neznane; med njimi ni slepca, ni glušca, ni mutca, sploh nobenega pohabljenca. Žive prav pri-prosto; jedo trikrat na dan, in sicer koruzo, kuhano z vodo in namešano vselej s sladkorovcem, da je jed sladka. Kot slaščico po jedi pa uživajo banano ali pa „ananas", s čimer si ne tolažijo le lakote, ampak tudi žejo. Reči smemo, da je previdnost božja ta sadeža podarila tem krajem, da so tako preskrbljeni s telesnim živežem.
Stanovanje kafersko sezove: „kraal". Podobno je čebelnemu košu. Na enem mestu ima majhno luknjo za vhod, ki je pa tako nizka, da mora prebivalec po vseh štirih Iezti noter. Spleten je ta
„kraal" iz protja in raznih bilk; da je trdniši, podpirajo ga mnogi koli, ki so zabiti v zemljo, vse pa je združeno in zvezano s pletenino. O kaki razdelitvi v razne oddelke ni sledu: vse je ena sama hiša, ki je ob enem tudi kuhinja, kajti v sredi tega kraala je postavljen kotel, pod katerim žgo trske in kuhajo. Ko je zvečer ogenj ugasnil, vležejo se prebivalci kraal-ovi k počitku.
Oprava kaferska ni umetna. Mož nosi nekako kratko kamižolo, ki mu sega do nog, ženske pa se odevajo/z nekim oblačilom, katero je pod ramami zapeto ter sega do kolen.
Verstvo kafersko je kaj priprosto, da, nedo-statno. Poseben strah imajo pred temo in nočjo. Ko je v kraalu ogenj enkrat pogasnil in je zunaj črna tema, ne bi spravili z lepa Kafra z ležišča; dokler se ne začne daniti, ne gre nobeden vžn. Kadar jih zadene kaka nesreča, kaka pogubna vojska ali bolezen, ali smrt, mislijo si, da so se umrli sorodniki maščevali nad njimi, in zato je skušajo potolažiti z žrtvami, darujoč jim vole. Vera na neumr-ljivost človeške duše je torej še dokaj živa.
Marsikatere bajke so prav zanimive. Eno hočem navesti, ker se jej na prvi pogled pozna, hda je sorodna svetopisemskim zgodbam. Nekoč pošlje Stvarnik sveta dve živalici k ljudem, eno za drugo.
Prvi, kameleonu, da naročilo, naj pove ljudem, da bodo neumrljivi; drugi, kuščarici, da bodo umrli. Katera bo poročilo prej prinesla, tisto bo obveljalo. Najprej pošlje na pot kameleona. Toda on, že tako bolj počasen, ustavi se na poti ter je od prepovedanega sadu; zastonj čaka Stvarnik, kedaj se povrne kameleon; ni ga nazaj. Sedaj pošlje kuščarico, ki kar naravnost teče k ljudem ter jim prinese žalostno sporočilo, da bodo morali umreti. Od tistega časa Kafri sovražijo samo te dve živali: kameleona, ker se je zamudil z veselim poročilom, kuščarico, ker je bila prehitra z žalostnim.
Ime: „Kaferu je arabsko, kakor sem zvedel tukaj v Ljubljani od veleučenega gospoda. Arabci zovejo sebe: moslenim, to je: vernike, druge: „Kafre", to je: neverce.
Kafri imajo marsikako lepo čednost, katere tukaj v Evropi mnogi ne čislajo dosti. Zvesti so v obljubah, mož-beseda vedno in pri vseh opravilih. Tatvina je njim neznana pregreha; prav tako ne-voščljivost ali obrekovanje; nobenemu nočejo storiti nič žalega, da, še v mislih ne, ker še sumničenja ne poznajo. Kako so postrežljivi tudi Evropcem, skušal sem sam. Na nekem potovanju zgrešimo pot. Voznik, ki nas je vozil, ni si vedel pomagati nič več. Predlagal je že, naj počakamo do jutra kar na
skoro izgiuila stranka demokratov. Na Dunaju so demokratje šli za levičarje po kostanj v ogenj, ali so se opekli. Konec volilnega boja je bil tak, da dr. Kronawetterja in Kreuziga ne bode več v novem državnem zboru. Prvi je bil že znana osoba v parlamentu; mi se nesmo strinjali ž njim, ali vendar priznati moramo, da je marsikatero resnično povedal. Mož je skusil nehvaležnost židovskih liberalcev. V treh krajih postavil se je zanje v boj, ali vendar neso imeli toliko ozira nanj, da bi mu odločili kak zagotovljen okraj, če drugod propade.
V novem zboru tudi ne bode Starorusinov. Ta stranka je v zadnjem zasedanju imela jednega zastopnika, pa je vsled znauega sporazumljenja mej Poljaki in Mladorusini še tega izgubila. Slovani nemarno povoda žalovati za to stranko. Res je večkrat hotela veljati za jako odločno, ali v resnici je pa večkrat podpirala levico. Znano je, da so se Starorusini poganjali celo za nemške šole, samo da bi se poljskih znebili. Sploh je ta stranka kaj rada podpirala levičarje, dasi ne more ničesa pokazati, kar bi bila levica storila za rusinski narod. Že z narodnega stališča s to stranko ne moremo simpatizovati, da o verskem ne govorimo.
Posebno se bode opažalo v novem državnem zboru, da se je število Mladočehov in pa protisemi-tov jako pomnožilo. Položaj je tak, da Mladočehom ne bode usojeno igrati posebne vloge, pač pa se utegnejo protisemitje precej jemati v poštev. Izvolivši si kneza Liechtensteina, dobili so spretnega vodjo, ki ima velik vpliv tudi v višjih krogih in jim bode lahko pridobil zaupanje. V narodnogospodarskih vprašanjih se smejo protisemitje tudi zanašati na desnico, da jih bode podpirala.
Bodočnost bode pokazala, če je z novimi močmi naš parlament se zares kaj okrepil in oživil, ali ga bode sedaj prešinilo novo življenje, nove ideje. Posebno mnogo mi od njega ne pričakujemo. Sestavljen je tako, da bode težko sposoben, da bi reševal velike politične in narodnogospodarske naloge. Gotovo ni veselo znamenje, če so se glavni vodje strank že pred shodom preverili, da se trdna in zanesljiva večina ne bode dala sestaviti.
Če premotrujemo naš parlament, zdi se nam pri svoji razcepljenosti precej podoben francoski zbornici. Nobena stranka nema večine in treba kompromisov, da se sestavi.
Da je pri nas se udomačila znana parlamentarna navada, da vlada takoj odstopi, če državni zbor zavrže le najmanjšo predlogo, gotovo bi novi državni zbor obrabil več ministerstev, kakor jih vsaka francoska zbornica, ne da bi kaj pozitivnega dovršil. Ker pa grof Taaffe ne priznava te parlamentarne doktrine, bode pa tudi shajal z novim državnim zborom. Posebno levica ne bode preveč napenjala svojih strun, ko se je preverila, da more pri volitvah le s silnimi žrtvami ohraniti si svoje postojanke, da pa nikakor ne more pridobiti toliko mandatov, da bi mogla sama odločevati o parlamentarnem položaju.
S kakim veseljem so pozdravili levičarji razpust državnega zbora! Bili so preverjeni, da je zanje prišel čas. Kako klaverni so pa danes ! V njih glasilih ni več opaziti one samozavesti in poguma,
mestu, potem da že pridemo zopet na pravo pot. Toda jaz nisem pustil, da bi obveljala njegova, dobro vedoč, da so konji bili potrebni vode, in ako ne bi prišli še tisti večer do nje, bi živali morda poginili, ker vozili sta že nad 20 ur. Pomagamo si torej nekaj časa naprej ter pridemo k sreči do nekega kraala. Takoj zlezem noter ter-prosim pomoči. Dva možaka prideta iz koče. Povem jim, kam bi radi prišli. Moža sta bila tako prijazna, da sta šla dve uri pred nami ter nam kazala pot. Tako smo srečno dospeli do cilja. Hvaležni smo jima bili seveda iz srca; ker pa denarja tam pri nas ni, postregli smo jima le z jedjo in pijačo.
Res da brez napak tudi Kafri niso. Najgrša, najostudnejša je pač poligamija. Zoper njo se je najtežje boriti, ker v tem iščejo ti ljudje svoj poglavitni dobiček. Za vsako hčer dobi oče najmanj deset volov; čem več torej hčerit, tem veče bogastvo. Žalostno dovolj je to, da krščanska vlada angleška podpira ta grdi madež družbinskega življenja.
Poleg Mariauhilla, kjer imamo uravnano prav po mestno, kjer so lepe ceste, razna lepa poslopja: bolnišnica, šola, gospodarska poslopja, zlasti pa cerkev, ki je naj veča v celi Afriki, je še 11 drugih samostanskih naselbin, vsaka velika kakor kako selo, in oddaljena druga od druge en dan, t. j. 14 ur
kakor je bil pred volitvami. Da ni zmaga Mladočehov napravila razdora na desnici, bi se levica kar ponižno umaknila v ozadje. Volitve so jo preverile, da je mej Nemci samimi tako nasprotje proti židovskemu liberalizmu, da jih nikdo več ne združi k skupnemu postopanju. Dunaj sam je pri volitvah izrekel odločno nezaupnico levičarjem. To je bil hud udarec za to stranko, katera se je tako rada ponašala s centralizmom in se je bahala s svojo skrbjo za prestolnico ob Donavi.
Jedino veselje, katero moremo avstrijski Slovani in katoličani čutiti danes pri shodu državnega zbora je to, da levica ne pride v zbornico v onem številu kakor je pričakovala in da je parlamentarni položaj se tako zasukal, da nemškoliberalna vlada za dolgo ali pa morda nikoli v Avstiji ni več mogoča.
Politični pregled.
V L j u b lj ani, 9. aprila. JSotranfe dežele.
Zjedinjena desnica. Pri predvčerajšnji konferenci prj grofu Hohenwartu se je posebno nagla-šalo, da se zjedinijo vse dosedanje konservativne frakcije v velik klub. Temu klubu bodo pristopili gotovo češki veleposestniki, moravski Čehi pa s prva v ta klub ne vstopijo, ali vendar bodo ž njim vzajemno postopali. Podlaga težnjam temu klubu bodo krščanska načela. Izvolil se bode pa poseben odbor, ki bode sestavil program za zjedinjeno desnico.
Katoliška stranka na Češkem. Kakor so izvedeli »Plzenski Listy", snuje se katoliško-kon-servativna stranka na Češkem. Taka stranka je posebno potrebna sedaj, ko je staročeška stranka zgubila vpliv. Naloga novi stranki bode mej drugim tudi zajezovati husitsko gibanje, katero nema le narodnega, temveč protikatoliški značaj.
Ogrska črna vojska. Na Ogerskem kaj hite z organizacijo črne vojske. Razdeljena bode v 94 batalijonov, iz katerih se bodo sestavili polki in brigade. Za žrno vojsko osnovali so se posebni evidenčni uradi, katerim je na čelu kak upokojeni častnik. Njemu je dodan štabni narednik, ki je za to osnovan kurs dovršil, in pa nekaj drugih podčastnikov in civilnih kancelistov. Preskrbljeno je že za oboroženje črne vojske in tudi precejšnjo število častnikov je ua razpolago. — Mislimo, da je organizacija avstrijske črne vojske ravno tako napredovala, kakor organizacija ogrske in da je tudi v tej državni polovici že vse potrebno preskrbljeno.
Vnanje države.
Srbija in Bolgarija. Razni listi so hoteli vedeti, da se bolgarski emigrantje zbirajo v Srbiji in oborožujejo, da je vzlasti Benderev bil prišel v Srbijo. Srbski uradni list pa temu oporeka, kajti po naredbi ministra notranjih zadev z dne 30. maja 1890. leta, ki se je 23. marca tega leta zopet ponovila, smejo v Srbiji bolgarski emigrantje bivati le v Belemgradu. Popolnoma nemogoče je pa njim oboroževati se v Srbiji. Posebno Benderova ni bilo zadnji čas v Srbiji. — Tako uradni list in rad mu vsakdo ver-jamo, da vlada ne bi pustila zbirati se bolgarskim emigrantom v Srbiji. Kaj druzega je pa, če se njene naredbe tudi res posebno strogo izvajajo, o tem je vsekako dvom dovoljen.
Rusija in Bolgarija. Ruski listi vidijo v umoru ministra Belčeva znamenje, da v Bolgariji vlada anarhija. „Moskovskija Vjedomosti" celo mislijo, da Avstrija, Nemčija in Italija sedaj ne morejo več podpirati Koburžana, temveč morajo po-
hoda. Lahko si torej mislite, koliko sveta je že preobrazil naš preč. opat P. Franc iz Marianhilla.
Šola je ena naših prvih skrbi. Ko nam otroke pripeljejo, je prvo, da jih oblečemo od nog do glave, priprosto, vendar spodobno. Deček dovrši začetne šole v petih letih, Če je v vsakem razredu po eno leto. Poleg šolskih ur ima pa tudi nekaj ur odločenih delu. V prvem šolskem letu na pr. so odločene 4Va ure za učenje, 47j pa za delo. Bratje uč^ otroke delati in sicer je vadijo v raznih rokodelstvih ali pa morajo pomagati tudi v tiskarni. Seveda v tiskarni delajo še-le večji, bolj izobraženi učenci. Tako si morajo sami kruh služiti. Če so stariši že kristjanje, gredo otroci po šoli domov, sicer pa ne.*)
Rad bi ob koncu opozoril slavno občinstvo na veliki pomen, kateri ima Natal tudi za Evropo. Vedno več naseljencev prihaja doli. Vsaka ladija, ki prijadra do Durbana, pripelje na tisoče Evropcev, ki hite v to novo deželo. In Čuda ni, če jih tako mika k nam; saj imamo prav posebno upravo, in
*) Iz privatnega pogovora s pree. o. Atanazijem smo zvedeli, da se v tiskarni marianhillski tiska tudi listič „Angelj varuh" za kaferske otroke, kateri ga iz šole domov grede med potjo prav pridno čitajo.
magati, da se naredi zakoniti red v Bolgariji. »Graždaoin", ki navadno precej dobro pozna misli ruskega carja, tudi trdi, da je v Bolgariji anarhija, toda njemu se ne zdi potrebno, da bi se sedaj diplomacija vmešavala v bolgarske zadeve. Iz tega sklepamo, da ruska vlada ne misli še sedaj sprožiti bolgarskega vprašanja. Trodržavna zveza pa tudi ne bode še sedaj posegla vmes, ker nima nobenih jamstev, da bi se potem mogle zakonito vrediti razmere v Bolgariji. Rusija bi morala najprej naznaniti kakega takega kandidata za bolgarski prestol, katerega bi mogli Bolgari voliti in katerega bi tudi velevlasti mogle priznati, to pa nikakor ne more biti kak Mingrelčan.
Velika kneginja Elizabeta. Na ruskem dvoru je več princesinj protestantskega veroizpo-vedanja. Pod vlado pokojnega carja Aleksandra II. se ni noben spodtikal nad tem. Pod sedanjim carjem se pa menda malo pritiska na nje, da bi se popravoslavile. Posebno se je poskušalo pregovoriti soprogo velikega kneza Vladimira, da bi prestopila v pravoslavno cerkev. Nedavno se je po ruskih listih razširila vest, da hoče soproga velikega kneza Konstantina prostovoljno vstopiti v pravoslavje. Poslednje dni se je pa razširila govorica, da ta velika kneginja odpotuje za dlje časa v inozemstvo in se morda stalno nastani v Altenburgu, kjer je doma, ker neče zatajiti svoje vere, v kar jo neprestano prigovarjajo pri ruskem dvoru.
Izseljevanje ruskih kmetov. Ruska vlada se je obrnila do brazilijske in argentinske vlade, da ne bi dovolili prepeljevati se ruskim podložnikom, kateri nimajo rednih potnih listov, ker izseljevanje ruskih kmetov vedno narašča. Najbrž pa to ne bo dosti pomagalo, kajti južno-ameriške republike se ne bodo ozirale na ruske note, posebno brazilijska ne, ki od Rusije niti priznana ni. Izseljevanje se ne bode dalo preprečiti, če se ne bode več storilo za blagostanje ruskega kmetskega prebivalstva. V Rusiji mali posestnik težko denar dobi na posodo za zmerne obresti. Po nekaterih mestih so posojilnice, ki so pravi oderuški zavodi in se našim posojilnicam primerjati ne morejo. „Krestjanski bank", ki se je osnoval za kmete, pa posojuje denar le posestnikom, ki hočejo si kaj zemlje prikupiti, pa še v takih slučajih je težko od tega zavoda posojilo dobiti zaradi brezštevilnih formalnih ovir.
Izvirni dopisi.
Iz Polja, 8. aprila. Minuli so lepi velikonočni prazniki, tako tudi bela nedelja, katera je tu v Polju posebno znamenita. Na belo nedeljo pride v Polje posebno veliko ljudstva od blizo in daleč. Ni se zgodilo nič kaj posebnega, dasiravno so bile vse gostilnice prenapolnjene. Navadno so se ta dan druga leta kje pretepavali. Hvala Bogu, letos mi ni potreba kaj tako žalostnega naznanjati, pripoznati moram z zadovoljstvom, da se je tudi pri nas začelo svitati.
Edino, kar bi imel graje vrednega naznaniti in zaradi česar sem tudi napisal te vrstice, je to, da se pri nas prodajejo sladkarije ter sekajo pomeranče še celo med službo božjo. Ali se to ne džL nikakor popraviti ter zaprečiti? Jaz mislim, da.
Ako se pomisli, da prodajalci odvračujejo od božje službe s tem v prvi vrsti mladino, bilo bi pač potrebno, da se v prihodnje kaj tacega zabrani.
Preteklega leta bil sem pri sv. Antonu v Stangi in tam sem videl, da so morali kramarji in prodajalci svoje blago zakriti, ko se je začela božja
prav na čuden način se rešuje socijalno vprašanje. Prostost povsod! Prostost šole, prostost davkov, prostost vojaštva itd. Ker pa je zemlje toliko in se delokrog naš vedno širi, je čisto umljivo, da bo število priseljencev vedno rastlo, kar bo vsem v največjo korist in gotovo bo izmed njih vsak hvaležen našemu ljubljenemu očetu opatu P. Francu, ki je položil prvi kamen k taki veličastni zgradbi in katero še sedaj tako modro vodi.
Prosil me je nekdo, naj bi pri predavanju svojem omenil še kaj o veleslavnem »južnem križu". Na zvezdnatem nebu je pet zvezd, ki so razvrščene v podobi križa, tako da so tri v eni vrsti, dve pa med drugo in tretjo, na vsaki strani ena. Ob 9. uri zvečer stoji križ po koncu, o polnoči so gorenje tri zvezde obrnjene proti zahodu in noga križeva proti vzhodu, zjutraj pa je križ prevrnjen. To lepo znamenje na nebu kaže jasno, da se zemlja vrti."
S tem smo podali čitateljem nekako ogrodje celega govora. Sklepamo to poročilo z iskreno željo, da bi nesrečni kaferski rodovi, tavajoči še v temi nevere, že skoro razumeli ono prečudno znamenje, katero gledajo vsako noč ua krasnem južnem ob-nebju in da bi jim s tem znamenjem prisijala luč prave, krščanske omike.
služba, in so morali imeti zakrito, dokler ni bilo cerkveno opravilo končano.
Bi se li pri nas kaj tacega ne moglo storiti in doseči? Saj imamo župana, ki ima veljavo in se večkrat potegne za kaj koristnega. Dalje imamo žan-darmerijsko postajo v Vevč&h, a vsejedno moramo gledati, kako se krši postava ter onečaščuje dan Gospodov. Upam, da se bode v prihodnje kaj tacega zabranilo, ker preverjen sem, da bode gosp. župan napravil red in zabranil narodnosti.
Z Dolenjskega, 7. aprila. Zagovorniki in nasprotniki sedanje šole so jedini v tem, da ona nalaga ljudstvu veliko breme. To breme pa mnogi, posebno mestni zagovorniki poznajo le na pol, poznajo le toliko, kolikor jim pokažejo vsakoletni deželni budget ali vedno večje šolske naklade. Še večje in občut-nejše breme pa nalaga šola prebivalcem na kmetih.
Dandanes m^nim ni človeka, ki bi trdil, da se kmetu posebno dobro godi. Dolgovi, davki, nizke cene kmečkih pridelkov, vedno večje zahteve poslov so vzroki kmečkih rev in težav. Še more shajati, ako mu pomagajo domači, ako ni treba najemati drugih poslov. Tudi otroci mu morejo pomoči pri raznih opravkih. Kmet potrebuje posebno spomladi, poleti, v jeseni — ko imajo odrasli največ dela — pomoči svojih otrok bodisi za pastirje, bodisi za varuhe še manjših otrok. Odrasli so za taka mala opravila pač predragi, če pa najame mladega, mora ga pošiljati v šolo in ga vidi navadno le zjutraj in zvečer. Kako zel6 bi pač potreboval kmet v tem času pomoči svojih otrok in zato vidimo, da se mnogi za sedanjo šolo prav nič ogreti ne morejo.
Ta pa je že zopet zoper šolo, prosveto, omiko itd. Ne, nikdar ne! Pisatelj teh vrstic ni neprijatelj šole; pač pa si je stavil že večkrat vprašanje, ali bi se ne mogla šola tako prenarediti, da bi se otroci naučili toliko, kakor sedaj, ob jednem pa tudi pomagali doma pri delu ? Prav lahko! Vpelje naj se na kmetih poldnevni poduk in to gotovo ne bo škodovalo učnemu smotru.
Tako je sedaj deloma pri nas. Ker je za prvi razred preveč otrok in se ne morejo skupno pod-učevati, je vpeljan v tem razredu poldnevni poduk. Ko smo pa letos izgubili jedno učiteljico, vpeljal se je začasno za prvi in drugi razred poldnevni poduk. Drugi razred prihaja v šolo dopoldne, prvi pa (za sedaj skupno) popoldne. Ali bi se ne moglo to vpeljati v vseh štirih razredih? To bi prijalo starišem, ker bi jim mogli otroci pomagati pri delu; prijalo bi gotovo tudi učiteljem, ker ni tako utrudljivo podučevati manjše število otrok ter se gotovo več doseže, ako ima učitelj pred seboj manj učencev, kakor pa prenapolnjeno sobo; to bi bilo dobro tudi za fizični razvoj naših otrok. Vedno se slišijo tožbe, da hira naš narod in da težko dobe zadostno število vojakov. Ali ni nekoliko kriva temu sedanja šola. Po uro in še več imajo nekateri do šole. Vsako jutro, naj bo lepo ali grdo, mraz ali vročina, morajo z doma in v zimskem času pridejo v mraku domov. Mlad človek potrebuje hrane. Kmetski otroci pa dob6 doma zjutraj malo gorkega in kos kruha — če ga imajo — in to je vse. Na večer pa pride domov truden in lačen, ne ljubi se mu ne jesti, ne piti ter najrajše zaspi. Ali mar ne zamori to marsikaterega otroka v najlepših letih ? Dandanes, ko ima gospod naučni minister toliko skrb za telesni razvoj šolske mladine, ki ji je začel skrbeti za kopališča in igrišča, bodo morebiti uvaževale šolske oblasti ta nedostatek ljudske šole po kmetih ter uslišale prošnjo nekaterih naših posestnikov, ki so se obrnili do c. kr. okrajnega šolskega svčta v Litiji s prošnjo, da naj se vpelje na naših šolah poldnevni poduk na vseh razredih ali pa vsaj na prvih dveh, kakor je sedaj. Kako jo bo okr. šolski svet rešil, vam poročam pozneje.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Dnd 8. aprila.
Navzočih je 23 odbornikov. Gosp. župan P. <3 r a s s e 11 i naznani, da je si. kranjska hranilnica naklonila ubožnemu zakladu mestnemu 2500 gld. {Dobro-klici.) Dalje naznani, da se je g. Horak vsled starosti odpovedal upravnemu odboru mestne hranilnice. G. župan nasvetuje, naj se z obžalovanjem vzame odpoved na znanje in gospodu izreče pismena zahvala. (Dobro, dobro.)
V imenu pravnega in personalnega odbora poroča odbornik g. ces. svetovalec M u r n i k o dopolnilnih volitvah za mestni zastop. V tretjem razredu izstopijo gg. Hribar, Kajzel in Žagar;
v drugem gg. Benedikt, Gogola in Gras-8 e 11 i; v prvem gg. dr. S t a r 6 in V e 1 k o f r h, gg. Nič nan in Tomek sta umrla. Dopolnilne volitve se bodo vršile za tretji razred dnd 20. aprila (načelnik volilni komisiji g. dr. vitez B 1 e i w e i s), za drugi razred dH4 22. aprila (načelnik volilni komisiji g. Fr. Ravnikar), za prvi razred dnd 24. aprila (načelnik g. dr. Tavčar); druge člane komisije imenuje gospod župan.
Dalje poroča odbornik g. dr. Majaron o dopisu kranjskega deželnega odbora gled^ vtelovljenja neke stavbinske parcele v šišenski občini za delavskimi hišami, kjer se bode gradila nova deželna bolnišnica. Mestni zastop je soglasno potrdil predlog, da se izvrši vtelovljenje.
Odbornik g. Gogala poroča v imenu pravnega in personalnega odseka o premembi pravil mestne hranilnice in o pomnožitvi uradniškega osobja hra-nilničnega. Poročevalec obširno utemeljuje posamezne premembe. Odslej je hranilnica obrestovala (§ 8) vloge od prvega delavnika po vložnem dnevu in dajala obresti do delavnika pred izplačilnim dnevom. Ta paragraf se bode v prihodnje glasil: »Hranil-nica obrestuje vloge vložene v prvi polovici meseca do vštetega 15., od 16. istega, one pa, ki se vlože v drugi polovici meseca, od 1. prihodnjega meseca. Pri izplačevanju se pa dajo obresti za zneske v prvi polovici meseca vzdignjene do konca preteklega, za zneske v drugi polovici meseca vzdignjene pa od 15. tekočega meseca."
Podžupan g. Petričič se ne strinja s to pre-membo § 8. ter predlaga, naj za male svote ostane dosedanje obrestovanje, svote nad 100 gld. pa, ki se jemljo iz hranilnice pred polovico leta, naj bi se v prihodnje obrestovale po 3'/» odstotkov.
Temu predlogu ugovarja odbornik g. Hribar, ker bi s tem odbili večje vloge. Poročevalec Gogala še dostavi, da imajo tako obrestovanje skoraj vse l hranilnice in je po dosedanjem pravilu mestna hranilnica imela nad 4000 gld. zgube, oziroma toliko več izplačala obresti.
Pri glasovanju g. Petričiča predlog ni obveljal, temveč je bila sprejeta prememba po nasvetu od-sekovem.
Važnejša prememba hranilničnih pravil je v § 23., oziroma sedaj v 24. Točka 6. se namreč sedaj glasi: »Da eskomptuje v Ljubljani plačilne (ne samo domicilovane) ne kasneje, ko v šestih mesecih zapadajoče menice, ki so preskrbljene vrh podpisa vlagatelja, katerega plačilna zmožnost se mora sploh priznavati, še s podpisom jedne proto-kolovane ali vsaj sigurne firme ali jednega takega protokolovanega društva, ki je ustanovljeno na podlagi vzajemnosti ali ima zadosten poroštveni zaklad, ter se priznava njegova plačilna zmožnost."
Te in druge manjše premembe pravil hranilnice so bile sprejete; mestnemu magistratu je naročeno, da preskrbi vladno potrjenje teh prememb. Glede pomnožitve hranilničnega osobja pa je obveljal predlog, da se počaka do 1. julija, ko se bode hranilnica preselila v druge večje prostore.
(Konee sledi.)
Dnevne novice.
t Martin Skubic,
častni kanonik, župnik in dekan ribniški, knezo-škofijski konzistorijalec, ud okrajnega šolskega svčta kočevskega, vitez Franc-Josipovega reda itd., je danes zjutraj ob 3. uri, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po komaj dvadnevni bolezni umrl. Pogreb bo v Ribnici v soboto ob 9. uri dopoldne.
Porojen je bil pokojnik na Polici leta 1814 dne 9. novembra od premožnih roditeljev. Služboval je kot vnet duhovnik v Semiču, v Metliki, Kočevju Črnomlju, Adlešičih; kot župnik in dekan in šolski nadzornik v Semiču od leta 1853—1868. Po smrti rajnkega Holzapfelna je postal ribniški župnik, dekan in šolski nadzornik.
Zasluge njegove v dušnem pastirstvu so neprecenljive. Pri obilnih svojih stanovskih poslih se je pa tudi vrlo zanimal za javno življenje, in vsi, ki so ga poznali, nam bodo pritrdili, ko pravimo: ž njim je zapustil svet velik rodoljub! Bog mu daj za velike zasluge primerno nebeško plačilo!
(Občni zbor drnštva »Edinost-) v Trstu je v svoji seji dne 5. t. m. jednoglasno sprejel naslednji predlog gosp. M. Kamuščiča: »Občni zbor društva
»Edinost" izreka svoje obžalovanje, da so se v časnikarske polemike začeli vpletati osebni napadi, iu izreka želo, naj bi dotični krogi delali na to, da bi se v našem časnikarstvu ne vkoreninili taki škodljivi običaji." — Mi z veseljem pozdravljamo to željo tržaških rodoljubov, ki ob Adriji čuvajo in branijo v težavnih razmerah slovanski rod, a ob jednem prav uljudno prosimo predsedništvo političnega društva »Edinost", naj iztrebi tudi iz svojega glasila neumestne, da, krivične osobne napade. Mi slavnemu predsedništvu iz »Edinosti" navedemo lahko dolgo vrsto strupenih napadov na našega vrednika in naše somišljenike. Načelni nasprotniki osebnim prepirom nesmo odgovarjali, dokler ui bila mera polna. Odločno še enkrat ugovarjamo sumničenju, da smo se družili z narodnimi j nasprotniki, ter ponavljamo iskreno željo, naj si si. : uredništvo »Edinosti" od vseh strani ogleda poročila j s Kranjskega, predno ia uvrsti med predale svojega lista. Mi pa s svoje strani bodemo vedno drage volje podpirali tržaške rodoljube, kolikor je v naši moči. Clara pacta 1
(Politično društvo »Edinost") je v zadnji seji tudi vsprejelo resolucijo, naj se gg. poslanca Ivan Nabergoj in prof. S p i n č i č potezata za to, da se osnuje slovensko-hrvatski klub v državnem zboru. Mi smo že izrazili svoje pomisleke proti takemu klubu. Kakor izvemo iz zaneljivega vira, sklenili so minoli ponedeljek narodni poslanci v Ljubljani, da se slovenski državni poslanci pridružijo Hohen-wartovemu klubu, a da sami zd-se, kakor je bilo že v minolem zasedanju, obravnavajo slovenske zadeve ter sklepe svoje in želje naznanjajo Hohenvvarto-! vemu klubu, da jih podpira. Ker so podpore od te j strani gotovi, ni povoda, da bi se ločili od dosedanjih svojih zaveznikov.
(Potovanje v Rim.) Kakor čitamo v »Grazer Volksblatt"-u, pripelje se dne 14. t. m. solnograški j knezonadškof dr. H a 11 e r v Gradec. Dne 15. t. m.
se mu v Gradcu pridruži knezoškof dr. Z w e r g e r, j v Mariboru dr. Napotnik, ki se vkupe odpe-: Ijejo v Ljubljano, kjer se jim pridruži dne 16. t. m. ; tudi knezoškof ljubljanski. Dne 20. t. m. upajo I biti v Rimu.
(Umrla) je v Kranju gospa Ivana Š a v n i k v . 78. letu, mati znanih dveh rodoljubov gg. Karola in dr. Edvarda Savn i k a. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne. N. v m. p. 1
(»Slidsteirisclie Post",) v narodno-konservativnem smislu vrlo dobro vrejevan list, ki izhaja vsako sredo in soboto v Mariboru, praznovala je te dni desetletnico svojega obstanka; prva številka je izšla dne 6. aprila 1881. Ta nemški pisani list se zvesto ; drži svojega programa ter sicer mirno, toda odločno i zastopa poleg »Slov. Gospodarja" koristi slovenskega naroda, v prvi vrsti seveda spodnještajerskih Slovencev; vsled tega si je pridobil lepo ime v vseh narodnih krogih. Misel, da bi se izdaval list, je sprožil leta 1880 gospod MihaVošnjak v Celju, podpirala sta ga tedanja državna poslanca gospod dr. Josip Vošnjak in g. vitez Schneid; glavni vrednik mu je bil preč. g. dr. L. Gregorec. Pozneje sta prevzela vredništvo gg. Josip Loh in dr. Ivan Dečko. Ker si je g. Miha Vošnjak v zadnjih letih pridobil največ zaslug za obstanek lista, priložen je zadnji slavnostni številki daljši njegov životopis z lepo podobo. Želimo, da bi se vrli list še bolj razširil, ob jednem pa tudi narodno-konservativna načela.
(Dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski) bodo za tretji razred dne 20. aprila, za drugi dne 22. in za prvi dne 24 aprila.
(Vincencijeve družbe) v Ljubljani letno poročilo kaže, kako vrlo deluje to društvo ubožcem na korist. Račun hišnega gospodarstva v Marijanišču kaže, da se je za vzdržavanje tega dobrodelnega zavoda lani izdalo 13.045 gld.; z Marijaniščem združeno zavetišče je stalo 283 gld.; konferencija sv. Nikolaja je za ubožce potrosila 1652 gld., in konferencija sv. Jakoba je lani svojim revežem razdelila jestvin za 1376 gld. Želeti je, da bi tudi po deželi v večjih krajih ustanovljali podružnice Vin-eencijeve družbe.
(V pojasnilo:) Iz prijateljskega kroga prejeli smo naslednje pojasnilo: »Slovenski Narod" z dne 2. aprila 1891 št. 73. piše, da je kramarica Neža Rozman na Starem trgu klerikalnemu agitatorju približno nastopne »levite" brala: »Kaj takim ljudem naj dam pooblastilo, ki hočejo vse sami .... Nikoli ne 1 . . ." Ker ste v Ljubljani na Staremtrgu dve bramarici istega imena in priimka, naj služi
to-le t pojasnilo: Kramarica Neža Rozman, katero „Slov. Narod" tako vesel prav pohvalno kot svojo omenja, ima svojo kramarijo izpostavljeno na sv. Jakoba trga nasproti cerkvi šentjakopski tik žrebljarice. S svojim blagom hodi po vsem Kranjskem po semnjih, ter je zato znana po vseh trgih, znana in v spominu sta ji najbolj gotovo trga Tržič in Ribnica, zakaj že sama ve. Stanovala je doslej na Starem trgu v Ničmanovi hiši ter se preseli zdaj v sv. Flo-rijanske ulice h. št. 34. — Druga kramarica, ravno tako Neža Rozman po imenu, prodaje svoje blago v Ničmanovi veži in je poštena ženska. Ker se ji hudo zdi, da bi utegnila ravno s tem, ko »Slov. Narod" hvalisa kramarico Nežo Rozman priti v slab glas, zato smo hoteli toliko pojasniti.
(Slovanski klnb na Dnnaju) ima svoj prihodnji večer v soboto 11. t. m. v hotelu Royal I., Singer-strasse 3, mezzanin; čital bode g. Jos. Ciperle: »Ljubljanske slike." Začetek ob osmib. Vabijo se dunajski Slovani najuljudneje k obilni udeležbi.
(Slavno ravnateljstvo »Celjske posojilnice") naklonilo je »Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce na Dunaju" velikodušen dar petdeset goldinarjev. Ta posojiluica je tudi lansko leto istemu društvu podarila 50 gld. Slava ji I Dalje je istemu društvu daroval veleč. gosp. o. Alojzij Poljak, provincijal veleč. gg. oo. miniritov na Dunaju, tri goldinarje; posojilnica v Ptuju pa d e s e t goldinarjev. Srčna hvala 1
(Čitalnica v Cerknici) priredi veselico dn6 12. aprila t. 1. v prostorih gosp. A. de Schiava. — Vspored: 1. »Popolna žena", veseloigra v jednem dejanju. 2. »Na goro", čveterospev. 3. »Igra na glasovir", čveteroročno. 4. »Ponesrečena glavna skušnja", komičen prizor. 5. Tombola. 6. Ples. Vstopnina za ude 30 kr. od osebe, za neude 40 kr. od osebe. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
(Zabavni vlak v Kamnik) priredil bode, kakor se nam poroča, g. J. Pavlin, imejitelj pozvedo-valne pisarne v Ljubljani, Marijin trg št. 1, ? nedeljo, 12. t. m. Isti odoelje se točno ob 1 uri 30 minut popoldne od postaje drž. kolodvora. Podrobnejši podatki označeni so v inseratu na zadnji strani lista in na plakatih.
(Dnhovne vesti s Koroškega.) Mil. g. knezo-škof Jožef posvetili bodo letos 17 četrtoletnikov in 4 tretjeletnike v duhovnike. In sicer bodo delili dne 28. aprila subdijakonat, 30. aprila dijakonat, in 2. maja presbiterat. — Ur ml je po dolgi in mučni bolezni dne 3. t. m. dekan in župnik v Št. Jurju na Strmcu (Sternberg) č. g. Val. Link. Rajni je bil rojen 8. febr. 1819. v Tinjah; v duhovnika posvečen dne 3. avg. 1845. 1. N. v m. p. 1 __—rn.
Telegrami.
Dunaj, 8. aprila zvečer. Pri današnjih občinskih volitvah je izvoljenih 39 liberalcev in 7 protisemitov. — Communique poslancev češkega konservativnega veleposestva pravi, da pristopijo konservativnemu („Hohenwar-tovemu") klubu, ki se osnuje, pa vender le kot samostojna skupina s pravico svobodnega glasovanja v vseh Češke se tikajočih vprašanjih. Skupina se je osnovala izvolivši grofa Friderika Kinskega načelnikom. — V dosedanjem nemško-narodnem zjedinjenju izjavil je dose-
danji načelnik dr. Steinwender, da ta stranka ne bodo načelno nasprotovala vladi, dokler bo vlada neutralna v narodnih vprašanjih. Klub je sklenil v važnih vprašanjih [postopati vzajemno z zjedinjeno levico. češki poslanci z Moravskega osnovali so svoj klub in sklenili zmatrati se za del desnice in vstopiti s Hohenwartovim klubom v prijateljsko zvezo. Grovori se, da se je izrekel poljski klub, da od slučaja do slučaja stopi v zvezo s strankami, dasi se ne odreče dosedanji samostojnosti. Mladočeški klub je sklenil, da stopivši v zbornicov izjavi, da se ne odreče državnim pravicam češke.
Dunaj, 8. aprila. Pri shodu poljskih poslancev poročal je poslanec Jaworski o položaju. Kaj so sklenili pri posvetovanju, je še tajno. Shoda se je udeležilo več članov gosposke zbornice in minister Zaleski. Poljski klub izvolil je zopet Jaworskega načelnikom.
Dunaj, 9.y aprila. Po slovesni sv. maši v cerkvi sv. Štefana je imel državni zbor prvo sejo. Smolka je med dobroklici prevzel predsedništvo kot najstarejši član. Poslanci so storili obljubo. Mladočehi so izročili pravni ugovor. Grospodska zbornica je formalno otvo-rila zasedanje.
Dunaj, 9. aprila. „Wienerzeitung" je objavila postavo o razširjenju zakona glede na oskrbovanje vojaških vdov in sirot.
Atene, 9. aprila. Listi poročajo, da je neka avstrijska ladija pod kapitanom Kami-narovidem ponesrečila. Mornarji so se rešili.
gf Piccoli-jeva tinktura za želodec iš
2KŠT je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne atŠT organe vrejujoee zdravilno sredstvo. — Cena "SOS atar steklenici 10 kr.	(300—611
Tujci.
7. aprila.
Pri Maliču : Hoffman, Nussbaum, Klemene, Sehick, Mendel, trgovci, z Dunaja. — Sehubert, potovalec, z Brna. — pl. Schneid, vladnega svčtnika vdova; Albin vitez Sclineid, graščak, iz Kamne Gorice. — Rikli iz Trsta. — Anger, sod. pristav, iz Čabara. — Hackl iz Gradca. — Sehubert, trgoveo, iz Brna. — Grunauer, trgovec, iz Požuna. — Suda, urednikova soproga, iz Celovca. — Spitaler, graščak, s Štajarskega. — Fischman, potovalec, iz Budimpešte.
Vremensko sporočilo.
a ca a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	» t •gjj*
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			■M s o«?' 6 S « a
8	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	725-2 726 8 729-5	6-2 120 6 2	brezv. si. svzb. n	dež oblačno D	7-40 dež
Srednja temperatura 8'1°, za 0-8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 9. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92	gld	75	sr.
Srebrna „ o% „ 100 » „ 16% , 92	„	60	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	90	„
Papirna renta, davka prosta......101	.	80	„
Akcije avstr.-ogerske banke . .... 989	„	—	„
Kreditne akcije.........301	„	25	„
London............116	„	15	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond. ... 9	„	25	„
Cesarski cekini...........5	„	49	„
Nemške marke 57	„	—	,.
(2-1)
Zabavni vlak
v Kamnik
Cena tje in nazaj:
II. razred gld. 1-60, III. razred 80 kr.
Več poizve se po plakatih in v Paulinovi pisarni za potovanje v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi voznice.
odpelje se iz Ljubljane, državni kolodvor, v nedeljo, dne 12. aprila 1.1., ob 1 uri 30 min. popoldne; povratek iz Kamnika isti dan ob 8. uri 10 min. zvečer.
Jpotrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je dopadlo Bogu t semogočnemu našo pre-ljubljeno mater, oziroma taščo in staro mater, gospo
Ivano Šavnik .»j. Toman
poklicati po krajtki bolezni, v 78. letu njene starosti in prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri dopoldne v boljše življenje.
Pogreb bode v petek, dne 10. t. m., ob 4. uri popoldne. Sv. maše bodo se brale v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabljeno ranjco priporočamo v blag spomin in molitev.
V KRANJI, dne 8. aprila 1891.
Kari Šavnik, dr. Edvard Šavnik, sinova. — Marija Šavnik, hči. — Leopoldina Šavnik roj. Jugovic, Olga Šavnik roj. Mally, sinahi. — Kari, Frančišek, Janko, Pavel, Leopold, vnuki. — Marija, Marta,
Vera, Marjeta, vnukinje.
Prostovoljna dražba.
V ponedeljek, dne 13. aprila t. L, ob 10. uri dopoldne vršila se bode pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani
.prostovoljna draiba
dedičem Valentina Zeschko-ta lastnih štirih travnikov, in sicer:
Pare. štev. 488 in 484 v mestnem logu v obsegu 1 orala 367 □ sežnjev in 1 orala 930 □ sežnjev, in
pare. štev. 368 in 198 v Karlovškem predmestji v obsegu 2 oral 183 d sežnjev in 1 orala 35 □ sežnjev, h kateri se vabijo kupci.	(2--i)
Dražbeni pogoji zvedo se pri c. kr. deželnem sodišči pri štev. 2315 in v pisarni pooblaščenca dr. Alf. Mosohč-ta.
V	veliki žalosti, vdana v previdnost božjo, spošil|ivo naznanjava p. n. gg. duhovuikom, pri]atel|em in znancem, da |e naš preblagi duhovni oče, velečas'titi gospod
MARTIN SKUBIC,
častni kanonik, dekan in župnik ribniški, knezo-škofovski konzistori-jalni svetovalec, vitez Franc Josipovega reda itd.,
daues, dne 9. aprila, ob 3. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno zaspal v Gospodu.
Na pogreb v soboto zjutraj ob 9. uri vabiva čč. gg. duhovnike in p. n. prijatelje iu častilce nepozabnega rajnega, da mu skažejo<| zadnjo Ijnbav na tem svetu.
Vsem ribniškim faranom in drugim znancem priporočava Iju-bjenega gospoda dekana v molitev.
V	RIBNICI, dne 9. aprila 1891.
(1)
Matija Mrak, Matija Erzar,
kapelana.