73. številka.
V Trstu, v sredo 12. septembra 1888.
Tečaj XIII. -
„E D I N O S T"
izhajn »IvRkrat na teden, muko sredo >n sotcto ol) 1. uri popoludne.
..Edinost" stane:
za vso leto gl. •>.—; izven Avst. 9.— gl, za poln leta „ a.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Pounmit'ne Številke se dobivajo v pro-dajalnienh tolinka v Trstu po 5» nov..
v Gorici in v Ajdovšilni po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo no ozira.
EDINOST
V»i dopisi so poSiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 2H. Vsako pismo mora biti Irankovano, ker nofrankovana .»e ne *pre-jeniajo. Rokopisi se no vračajo.
Oglasi in oznanila so račune po T nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami ho plueuje prostor, kolikor bi ga
obneglo navadnih vrstic. Poslana, javne 2ahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in insorate prejema upravništvo v ulici Carintia 2s. Odprto reklamacije »o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
»V edinOlti J* mof«.
Volitev v Kopru.
(Konec.)
Pordarjal jo, da je bil ta dan imeniten za vso volilce in nevolilce, kateri so se zanimali za to volitev. Izbrali smo, rekel je g. kanonik, deželnim poslancem v Poreč moža, katerega imam tukaj čast Vam predstaviti, ker nas je počastil z svojo navzočnostjo. Izbrali smo moža, če-gar sloves je prekoračil meje njemu izročene občine, katere se je on omislil in jo rešil pogina. Njega je vedno bolelo, ko je videl, kako se okoli in okoli Buzeta narod vzbuja, kako se širi samozavest in ljubezen do lastnega jezika; samo v nje-govej rojstvenej občini še vse spi in se narod ne zavoda svoje časti, svojega narodnega ponosa. Delal je vedno z upanjem v boljšo bodočnost za povzdigo narodno zavesti in trudil so mnogo, da je občina prišla v roke drugim možem, kateri bodo delali za njo iz prepričanja in ljubezni. Tega moža smo mi izbrali danes, da nas bodo zastopal v deželndm zboru, da nas bodo branil, nas zagovarjal, da se bodo za nas potegoval. Yse to smo mu naložili in trdno smo uverjeni, da bode vse to vedno vestno ispolnjeval. Zato kličem novoizvoljenemu deželnemu poslancu g. Franu Flegu, Bog ga živi! Volilci so so navdušenjem odzvali.
Na to vstane novoizvoljeni poslanec in se najprej zahvali g. kanoniku za na-pitnico in potem med drugim pristavlja, da so bode trudil, kolikor bode v njegovej moči, da pa sedaj njegovi volilci ne smejo preveč dobrega pričakovati, ker sleherni to, v kakem položaju smo. Izvoljen je poslancem; ali čo ne bode imel zaslombe pri volilcih, ki so mu to težavno breme naložiti, zastonj bode ves njegov trud. Zato se svojim volilcem zahvaljuje za čast in zaupanje, katero so mu skazali, ter izreka nadejo, da ga bodo tudi nadalje podpirali. Zatorej zakliče : Bog živi vse njegove volilce in prijatelje!
Gosp. Zitko omenja, da volilci poslancev ne smejo zapustiti, da jo morajo podpirati v težavnem poslu, da morajo biti z njimi in okoli njih, kakor vojaki okolo svojega vodje, da ga branijo. Tedaj napije še enkrat poslancu in njegovim volilcem. —
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
£eski spisal Svutopluk Čocli; pvovol M. Vrniluž (Dalje.)
Vso so premetali, le postelja bolne starko ostala jo nedotaknena. Gospod Jastreb jo sicer pogledal za poslikano steno, potegnil k sebi sodnijskega izvrševatolja in rekel: „Glej, kakor poseben dijadom !"
Ali Človek z mednimi gumbi ni uzrl teh iskric, skakajočih po snegu stoletne glave, ugledal jo lo belo glavo, to slavno, velebno obličje h zaprtima očesoma in jo odstopil po prstih, akoprom so je to s težo posrečilo štorkljasti njegovi postavi in je zašepetal, položivši mogočni kazalec na usta: „Tiho, gospodje! tu bolnik leži!"
Ko so vrnejo v salonček, zahteva gospod Jastreb od uradno osobo, da pritisne pečat na nekoje bolj v oči bodečo predmete.
Gospod Grlica se pri ti zahtevi zdrhtne in pogleda iznenajen k govorečemu tvrdo-srčnožu. Ali koj na to povesi brez odpora glavo.
Vendor je Julija pod mehko svojo roko to začutila in razumela kaj pomenja. Vzela jo iz nedrija skromno vsotico denarja, ki jo jo bila za najliuši čas tam uhranila in pristopila odločno k gospodu Jastrebu. „Ne delajte tega, gospod," roče proseč. „Dovolj imate gotovosti. Tu vzemite
Nazadnje naj omenim še samo jednega govora, v katerem omenja govornik, da naj. ne mislijo volilci, da so sedaj uže vse storili, ker so danes poslanca volili. Kmalu jih bode čakalo zopet jednako delo in do takrat ne smejo spati, ne držati rok križem, temveč učiti se, delati, da bodo toliko bolj močni, toliko bolj jeklenega značaja prišli k prihodnjim volitvam. Čvrsto naprej in zmaga bodo naša tudi v prihodnje in toliko bolj srečna naša prihodnost.
Tako je bil končan banket. Volilci so začeli odhajati, posebno bolj oddaljeno stanujoči; drugi pa so še ostali ter se med seboj prijateljski in prijazno pogovarjali o mar-sičemer. Pridružili so se volilcem tudi nekateri nevolilci, Slovenci in Hrvatje, iz Kopra. Nazadnje pa je vendar čas potekel in morali smo se posloviti.
Konečno naj še omenim, da so imeli volilci g. Lampe-ja v istej gostilni v sobi poleg obed, katerega jo naročil župan ko-perski, g. Cobol za 17 oseb. Baš, ko so bili volilci g. Plegovi najbolj voljni, so oni drugi kričali svoj „evviva" ter s tem hoteli naše razburiti, a naši bili so pametni ter so niso za nje zmenili. Takim zgubljenim ovcam želim: Bog jim daj spoznanja!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Listi so začeli uže, kakor navadno o tej dobi, razpravljati o državnem proračunu, ki bodo predložen zbornici. Vladi prijazni listi si prizadevajo pisati, kar najugodnišo. Ti listi trde, da bodemo imeli v Avstriji prihodnjo leto velik suficit, t. j., da bodo dohodki mnogo vočji nego iz-datki. Pri tem ti financijalni možje računajo posebno na novi davek na špirit in na sladkor. Novi špiritni davek pa prihodnje leto ne bode mogel državnih dohodkov, Bog zna kako povišati, ako pomislimo, da so bode vsakdo, komur je špirita v hiši treba, preskrbel z njim, dokler je še čas. Zakon dovoljava, da si ga smo vsaka hiša kupiti deset litrov, predno stopi v veljavo nova davčna postava. Jasno je, da vsied tega dovoljenja novi špiritni
vse, kar imam, na plačilo, — le prosim, no delajte nam nepotrebno krivice."
Gospod Jastreb prešteje denar, ga spusti s zaničljivim: „Bagatel, da se stroški pokrijejo!" v žep in doda: „No, naj bo. Učinim to vam na voljo, gospodična! Pečat si pustim za drugikrat!"
Po odhodu nezvanih gostov zavlada v obitelji gospoda Grlice obupnost, javljajoča se v glasnem joku, v obtožbah materinih in Ireninih in v mrtvi mirnosti gospoda Grlico.
Sledeče jutro prineso jim malo uteho, — vsaj gospodični Ireni. Na isti tajinst-veni način, kakor preje kitica, znašel se ji je sedaj zavitek papirja v roki.
Ko je odstranila rožasti ovoj, prečita na prvi strani z notami napolnjene polo z okraski tiskani napis: „Odmevi blagih dob. Polka mazurka od N. N. Posvečeno gospodični Ireni Grlici. Vlastna založba."
Nekoliko dnij po rubežni čitala je Julija pri nočni svetilki sledeče pismo:
Draga Jula!
Pišeš mi, da se premečo naša obitelj kakor sprhla ladija po neznanem morju, zaklinjaš me, naj končam nesrečno ra-dovoljno svojo Odisejo in naj z silno roko zgrabim za krmilo obiteljske ladije, koji grozi pogin. —
Z silno roko! Ta roka stežka drži pero, za kojim se vlečejo ti slabotni redki.
Kako rad bi preletel ogromni prostor, ki nas deli, ali neposlušna noga nese me
davek prvo leto no bo posebno pomnožil in zvišal državne dohodke. Vojno mini-steratvo bode imelo prihodnje loto milijonov rednih in 12 milijonov izrednih troškov; izdatki naučnoga, finančnega in ministerstva za deželno obrambo bodo prihodnje leto večji, nego so bili do sedaj. Jasno je zatorej, da se ne smemo preveč zanašati na Bog ve kakšen prebitek ali suficit. Ako bode res, veselilo bo to vsacega; z sigurnostjo se pa ne smemo zanašati nanj, da bi ne bili o svojem času nemilo iznenađeni.
Spodnjeavstrijski deželni zbor peča se z vprašanjem volilnega pravp ženskih. Ker so bili v zboru uže večkrat spori zaradi nesporazumljenja v tem vprašanji, naložil je bil deželni zbor v lanskem svojem zasedanji deželnemu odboru, naj se z vlado dogovori o konečnej rešitvi te preporne točke. Poročilo spisal je dr. Kopp. Poročilo je proti temu, da bi se ženam v obče priznavala volilna pravica in preporoča, naj se podeli to pravo samo veleposestnicam. Dr. Kopp zagovarja to prav logično, rekoč, da je v obče z.iano, da so ženo sploh ne pečajo mnogo ali prav nič s politiko in da imajo vsled tega politični agenti velik upliv na nje. Da bi se rešilo agitatorjev, podpišejo žene pre-mnogokrat tudi po dvo pooblastili. Vsled tega nastanejo nepravilnosti in zmešnjavo, kajti politični agentjo mnogokrat samo-vlastno menjajo datum na pooblastilu, da bi tako prevarila ena stranka drugo. Dogodilo so je užo mnogokrat, da eo politični agitatorji ponarejali celo podpise na pooblastilih, kar jo stvari satnej na veliko kvar. Predlog dr. Koppa je tudi proti temu, da bi ženo same izvrševalo svojo volilno pravico. Volišča so navadno oblegana od razvnetih političnih agitatorjev in žene-volilke bile bi prepuščene bas kakor moški volilci strankarskemu prepiru, zasmehovanji, da, neotesanemu zabavljanji, česar bi izvestno ne mogle prenašati. Predlog pravi, naj bi se volilna pravica pustila samo veleposestnicam, kajti ako bi tem odvzeli to pravo, zgubilo bi vele-posestvo Dolnje - Avstrijsko trideset
Pester Lloyd* in za njim vai oger-ski in nemški listi prinesli so to dni politično oporoko nedavno umrlega ogor-skega naučnoga ministra Treforta.
komaj k oknu ječino celice, mojo tesne sobico, v razsožni tvrdnjavi Peri, v ne-utrgljivih vozeh hude bolezni.
Lo duševna krila so prosta, a tudi ta često žalostno, breznadejno omahujejo. Napišem ti nekoje mojih večerov. Za vratini na hodniku potihuje lahkobni korak llajdijin, kojo roka jo bila pokrila svetilnični žar s pestrim senčnikom pri moji postelji. Samoten sem z mislimi svojimi. Gledam v okno. Videti jo tam kri-vudasta streha nasprotnega doma, ki so jo evropski stanovalci s pomočjo železnih ograj in stopnic priredili v kraj večernih šetališč, kjer so morejo brez bojazni pred mohamodansko surovostjo njih soproge in hčere naslanjati s pogledom na bajno igrišče boj, menjajočih se vsak hip, s promatranjem nebrojnih streh, minaretov in cipresnih piramid. Iz lahkega lesenega paviljona na strešnem slemenu stopa sanjarsko mladostna mis, ki tam cele ure poseja, nagnena na elegantno knjigo, v koji sem v prvem pogledu slutil Tomaža Moora.
Sestopa obdana z večernim zornim obsenčenjem, kakor postava iz pravljiškega sveta.
Nad strešnim slemenom ugasnili so poslednji bojni odleski velelepega ognje-stroja, v čegar men j i vili posvitih so loči slavno carigradsko gledišče od opazovalčevega očesa, zgrinjajoč ves svoj čar v ta poslednji, za vselej v spomin vtisneni pogled.
Trefort je napisal ta dokument uže 1802. leta ter ga izročil, kakor trdi »Pest. Lloyd" tega lista glavnemu uredniku, da ga še le po njega (Treforta) smrti objavi. Ta spis ima samo zgodovinsko veljavo. Trefort je, kakor so zdi, prvi sprožil idejo o delegacijah. Obe državni polovici naj bi se po njegovem mnenji tako ustrojili, da bi imeli dve vzajemni ministerstvi in to mi-nisterstvo vnanjih poslov in trgovine; vaaka državna polovica naj bi imela pa svoje finančno in svojo vojno ministerstvo. Trefort zahteva, naj bi bili dve armadi, ena avstrijska, druga madjarska, katera bi morala imeti popolnoma madjarski značaj. Cesar naj bi imenoval ogerskega in avstrijskega vojnega ministra; cesar bi bil najviši poveljnik obeh vojsk.
Vnanje dežele.
K u s k i trgovci nameravajo predložiti carju peticijo, v katerej ga prosijo, naj vzame propadajočo vnanjo trgovino pod svoje varstvo, naj Rusija nikakor no sklene trgovinske pogodbe z Nemčijo; kar naj bi so inozemstvu odločno izjavilo Trgovci prosijo v peticiji carja, naj bi v Sibiriji izročil vso trgovine llusom v roke, ter naj bi podpisal izmeno blaga v Aziji.
V Belem gradu so na čuden način praznovali god kraljico Natalije. Vojaštvo bilo je pripravljeno v vseh vojašnicah. Ob devetih zvečer so morale biti zaprte uže vso gostilno in kavarne; patruljo so hodilo po mestu. Ljudje se niso smeli nikjer ustavljati. Gostilničarji in hotel ieri so imeli povelje, strogo paziti na tujce. Uredništvo „Odjeka" zasela jo policija. 7. t. m. izišla številka „Odjeka" (glasilo radikalno stranko) bila jo zaple-nena, ker so jo pričakovalo, da prinoso revolučno proklamacijo; ker so pa to ni zgodilo, bila je številka vrnena. Na nekaterih hišah razobesili so rano zastavo, katero pa je policija dala koj odstraniti. Cerkev sv. Natalijo bila jo tega dno neobičajno polna ljudi. Policijska pazka trajala jo ves dan. Iz deželo dohajajo vesti, da jo prošel dnn popolnoma mirno, ker so se vodjo radikalno stranko zavezali vzdržati mir. Tako jo vbogi kralj Milan moral napeti delavnost svojih organov, da zabrani narodu javno slaviti god kraljico Natalije. Dunajski listi, ki kralju tako radi svetujejo in katere Milan tudi rad
V hipu zakriva vso črno nočno za-grinjalo. Zlagoma potihuje vzdaljen mestni šum, v kojem so spajajo vriskajoči človeški in živalski glasovi, ropot nebrojnih korakov, zvoki raznovrstnih godbil ; potihuje osobito oni šumor mest, podoben morskemu bučanju in gozdnemu višanju, poln vspavajoče silo za osamelo dušo. A meni jo ta šumor tuj, nerazumljiv, kajti no prozveneva nijedon znan, z dušo mojo sprijaznen zvok. In onda lega naine kakor mora misel, da mi je usojeno sprhneti pod tujo prstjo, koje tlečega žara nikdar ne ohladi solza sorodnega očesa, na kojo no položi roka tvoja nikdar spominskega venca v senco osamele tožno ciprese.
Pogledam znova na okno. Pogled moj sreča se tam z velikim, sanjarskim, znanim očesom. Izšla jo luna nad grebenom nasprotne streho in stebri kamenito okroglo obklopo minareta, ki ga vidim iz broja tisočernih hiš kot belo, vitko senco, kakor velikansk kamenit prst, povzdignen pomenljivo in odločno k zvezdnemu oboku.
Zrem srebrno, lepo, melanholično lunino obličje. O j, stara, bleda družica, spremljala si me verno celo v ta daljni kraj iu zreš na me, kakor si zrla čez temne Supovskc gozde na srečnega de< ka, sedečega v tihi izbi pri materinih nogah, ti budiš v meni tisočero blage spomine, nosiš mi sporočila iz daljnega domovja iu mi vabiš blagodatno roso na medle, vročo oči. Hvalo, toplo hvalo!
posluša, pogodili so to put slabo, kajti s tem, da srbska vlada prepove vse slav-nosii na čast kraljici Nataliji, ni še iztrgala ljudstvu iz srca vdanosti in ljubezni do kraljice; baš nasprotno, to jo udanost in ljubezen le še bolj raznetilo, narod pa proti kralju in vladi ogorčilo. — Minister-jalna kriza traje še vedno. Najbrže pokliče kralj Ristica v ministerstvo. ker baje odobrava Milanovo postopanje proti kraljici. — Kraljica Natalija biva sedaj v Bukarešti.
Na shodu nemških katolikov govoril je AVindhorst, vodja centruma nemškega parlamenta, ter rekel, da kato-Iišk o vprašanje ne bode rešeno, dokler se vsi pregnani redi, ne izvzemši jezuvitov, ne povrnejo v deželo. Vodja nemških katolikov se je tudi potezal za obnovenje posvetne moči papeževe s tem, da se mu preda zopet mesto Rim. s čimer bi bila vsaj v nekoliko popravljena krivica, ka- i tero so storili rimskej stolici. Ta shod nemških katoličanov bil je baje največi, j kolikor jih je bilo do sedaj.
Na F r a n c o s k e m so so vršile te ' dni znamenite rusofilsko demonstracije. Ruska vojna ladija „Admiral K o r-nilov" priplula je v pristanišče Saint j Nazair, kjer so bili ruski častniki navdu-' seno pozdravljeni. Mesto jo okrašeno z! ruskimi iti francoskimi zastavami. V sredo i je bil banket, na katerem jo napil mestni župan carju in velikosti Rusije. Poveljnik ladije napil je Carnotu in francoskej mornarici, katero jo Rusija vedno občudovala. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno.
Princ A m a d e o di Aosta poročil se je z Letieijo, hčerjo bivšega nadvojvode! Turinskega. Mesto Turin pripravilo je o tej 1 priliki velike slavnosti novima poročen- j cema. — Francoski listi pišejo, da se Italija * prav pridno pripravlja na vojsko. Na Španj-skem kupuje italijanska vlada močno delane trgovske ladije, katere misli o po-1 trebi oborožiti ter prestrojiti v vojne svrhe. I
O a n g 1 e ž k i h velikih pomorskih vajah piše in prepira se mnogo. V javne 1 razprave so vtikajo tudi visoki vojaški • dostojanstveniki. Tako piše admiral Elliat v „Morning Post", da Angležem manjka! ženijalnosti \Volseleyove. Anglija more' naval Francozke mornarice odbiti, le ke-, dar bode imela dvakrat toliko bojnih ladij; in trikrat toliko križevk, kolikor Francija. | Da bi se ostalo angleško brodovje vspelo j na ono stopinjo dovršenosti, na kateri stoji j Francoska, treba še deset let. Tako sodi angleški strokovnjak o angleškej voj-nej mornarici.
Španjolski socijalisti vseh barv in strank so se zložili ter so imeli te dni shod v Barceloni. Na tem kongresi pov-darjali so posebno, da treba delalski stan emancipirati, odstraniti sedaj postojeće socijalne razliko mej enim in dru« gim stanom in osnovati eno samo družbo svobodnih ravnopravnih delalcev. Sestavljen je bil natančen program, ki obsega mej drugimi tudi te točke: Svoboda sestankov, svoboda tiska, vseobčno volilno pravo, odstranjenje smrtne kazni, uvođenje osemurnega delalskega dela za dorastle, prepoved dela ženam in otrokom, postavno določenje mezde (dnine), zakoni o obvarovanji delalcev, odgovornost gospodarjev
Kakor Child llarold odbacnil sem poslednjo grudo očetnjave. Ko som stopil iz Supovskega zatišja v središče javnega ži-venja našo domovine, ko sem se ogledal po družtvenih njenih razmerah, napolnil me je trpek čut, da zdvojim. Kako drugačno je bilo vse, nego sem si jaz do ondaj domišljal! Kako netolažno pozoriščo objavilo se je pogledu mojemu! Videl sem, kako pada kamen za kamnom z gradnje, kojo so bili očetje z solzami navdušenja h trudom zgradili; kako se umika sveta gorečnost bolj in bolj samopašnoBti, kramarstvu, malostnemu častihlepju, zlo-1 rademu strankarskemu sovražtvu. Videl sem, kako se posmehujejo najdražjim idealom, kako dovtipno govore o vlastni j sramoti svoji, kako razkazujejo z beraškim brezsramom najgnusnejši gnoj. ISilo mi je ! tesnobno v tem zatohlem, z gnilobo oku- j ženem vzduhu, po kojem jo vel otrovni dih suvražtva, ki no privošči, da lo jedna zelena vejica požene, vničujoč ves idejal-nejši napor. Z gnjevom in sramom hitel sem iz teh razmer, da bi si oddahnil v zdravejšem čistejšem tujekrajnein vzduhu.
Ali sedaj si želim kril, da se vrnem. V dalji zginile so z domovinskega obličja vso te grdeče črte ; pred menoj stoji krasna in vabilna ter me zovo z neodoljivo silo v svoje materino naročje, na svojo toplo, ljubezno srce, kjer sem toliko blagih časov presanjaril in kamor bi rad položil opešano glavo svojo.
(Dalje prih.)
za nezgode, pripetivše se mej delom, podporna in pokojninska družtva itd.
Grški kralj bode slavil v kiat-kem 251etnico svoje vlade. Te slave se udeleže zastopniki vseh evropskih dvorov, ter pride o tej prilil i ruski carevič v Atene. Grški kralj kani odpovedati se vladi ter prepustiti krono svojemu sinu prestolonasledniku, o katerem pišejo novine, da je vrlo nadarjen mladenič od katerega grški narod mnogo pričakuje.
DOPISI.
Iz Gorice, dne 8. septembra 1888. [Izv. dopis|. Tzvestno je pridonelo tudi do vaših ušes upitje zloglasnega glasila „Cor-riere di Gorizia", katero ščuva mirne meščane proti svojim someščanom Slovencem. Z svojim obrekovanjem sumniči naše ljudstvo pri vladi. To se je pokazalo o priliki „Sokolske" slavnosti, katere vspored ni so mogel vršiti, kakor jo bilo namenjeno. Užo prva vest, da se ima vstanoviti „Sokolsko družtvo" v Gorici, razjarila jo tako „Cor-riera", daje začel sumničiti družtvenike ter delovati z svojimi pristaši na vse kripljo na to, da slavna vlada ne bi potrdila družtvenih pravil. Spoznal je, kakšen upliv bode imelo to družtvo r.a narodni razvoj goriških Slovencev.
* Dne 2. septembra vršilo so je slovesno odprtje goriškega „Sokola", o katerej slavnosti bi imel svirati meščanski orkester. Kakor hitro jo to doznala neka „klika", zagnala je v svojem listu strašanski hrup proti mestnim godcem, nazivajoč jih narodne izdajice tor žugajoč jim, izbaciti jih iz svojega občestva. Na to nam je odrekel meščanski orkester sodelovanje pri slavnosti in to še le zadnji čas, namenom, da nas spravi v zadrego ter zapreči slavnost. Pri tem se je največ trudil laški odvetnik. Priporočamo zatorej te značajne mestne godce vsem našim okoličanom, posebno Solkancem in Kanalcem. Držimo so načela: „Svoji k svojim!" in poslužujmo se vrlih naših narodnih godcev v Prvačini, Kviškem in drugod.
S tem se pa naši irredentarij niso še zadovolili; zbali so so namreč rudečih srajc in sokolovih pereB ter šli k slavnemu glavarstvu s prošnjo, naj prepove „Sokol-cem" prosto gibati se po mestu v druž-tvenej obleki, ker po njih mnenju bi ta obleka bajo vznemirjala goriško meščane.
O času prihoda ljubljanskih in tržaških „Sokolov" bilo je videti polno policajev, od mestnega gledišča počenši, vso do kolodvora. Tu jih je sprejel vladni komisar z lepim komplimentom, da naj snamejo peresa raz klobuke ter skrijejo svojo druž-tveno opravo pod vrhno suknjo. Zatem spravil jih je v temen zaprt voz ter pri-sedel sam k njim kot častna straža. Vozili so se pa po najbolj zapuščenih mostnih ulicah do slavnostnega prostora. Zares sramotno je, da se postopa z našimi gosti tako, kakor z vlačugami, kedar se jih pripelje po „šubu" v njih domačijo. To je nagrada Slovencem za kri, ki so jo prelivali za državo in cesarja užo na sto in sto bojiščih.
Slavnost pričela se jo z naznanjenim vsporedom ob 5. uri popoludne na Kata-rinijevem vrtu, pri katerej jo sodelovala namesto mestnega orkestra, Prvačka godba (22 mož). Udeležba bila jo mnogobrojna, slavnost vršila se do konca v najlepšem redu. —
„Corriero" prinesel je 4. t. m. na dolgo in široko popis „Sokolovo" slavnosti, ali človek ne more se dovolj načuditi lažem, s katerimi hoče ponižati veseli dan, kateri so naši vrli „Sokoli" preživeli. Ni res, da je moral starosta loviti po mestu „Sokole", da bi vdeležba bila veča, ker bili so uže o poludne vsi goriški „Sokoli" v družbi z ljubljanskimi na slavnostnem prostorji; ni res, kakor piše Židinja, da jo bil banket podoben jeremijadam, ker, govor sledil je govoru, napitnica napitnici in sploh bilo jo vse zidane volje. Udeležba pri banketu ni bila tako mala, ker bilo je užo uro pred banketom nad trideset oseb zbranih Sploh se čudi večkrat omenjeni list, da jo bila slavnost jako mirnega značaja; ali misli morda, da so Slovenci taki rogovileži, da bi izzivali pri svojih veličah drugo narodnosti ter uganjali škandale, kakor so v navadi pri njih ital. veselicah ? Menda tudi si. vlada ni šo dovolj prepričana onašej miroljubnosti, kajti na večer slavnostnega dneva podvojila je stražo! Čemu to ? Sploh se z nami na naših tleh ravna tako, kakor bi no bili avstrijski državljani, temveč sužnji ali helotje naših nasprotnikov. S časoma pridemo vendar le do tega, da računajo tudi naši protivniki
z nami kakor z važnim faktorjem, a baš zato, kar se boje, da se jim omeji do sedanje gospodarjenje, černe nas ter nam mečejo polena pod noge. Bodočnost pa jo naša!
Iz Rusije [Izv. dop. „SI. Naroda".] Skoro se ima pojaviti v ruskem prevodu „Martin Kerpan« našega brezsmrtnega Levstika. To jo prvi prevod slovenske proze na bratski nam ruski jezik. Tako pojde naš tipični .Martin Kerpan" pod roko s svojim genijalnem avtorom vdolj in poprek vse Rusije in oba bodeta govorila ruskemu narodu „ot finskih hladnih skal do plame-noj Kolhidi", da se je motil naš slavni pesnik, ko je trdil, da je naša domovina „vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana".
Kakor mi javlja ravnokar dobljeni telegram iz Petorburga, nabira se uže „Martin Kerpan" in ima se pojaviti v velikem ruskem žurnalu „Pateon Literaturi". Tako so postavi našemu pesniku in učenjaku večen pametnik v ruskej literaturi, katera si jo poslednji čas zavojevala častno mesto in vzbudila obče začudenje in čarovanjo mej Francozi in Angleži i onostran okeana. Uverjen sem, da vsak Slovenec v obče, prijatelji in znanci slavnega Levstika pa še posebe, z radostjo uznajo vest, da ae „Martin Kerpan" užo tiska v severnej Pal-miri. LTvorjen pa sem tudi, da vsaki istiniti Slovenec poželi imeti „Kerpana" v ruskem prevodu. Vprvič užo zato, ker jo to prvi prevod slovenske proze na ruski jezik, daljo ker bodo prevod lahko citati brez slovarja, kajti original je izvesten vsakemu Slovencu; in naposled, ker jo čisti dohod separatnega odtisa namenjen spomeniku, ki se ima Levstiku postaviti v Ljubljani. Koliko bode stal izvod Kerpana, ni mi znano ; no v vsakem slučaji bodo cena nizka. Tiskal pa se bode posebe lo tedaj, će so oglasi vsaj 1000 naročnikov. Pokažimo, da so v robci, v katerem je baje lehko nesti vso slovensko literaturo, take dragocene reči, kakeršnih se včasi ne najde na celih vozovih Iitoraturne šare. Pokažite, rojaki, vašim severnim bratom, kako Vi umejete častiti Vašega genijal-nega Levstika, najbolj slovenskega vseh Slovencev. Vse istinito slovensko časnike prosim, ponatisniti to moje pismo. Primite gospod urednik, uverjonjo o mojem globokem spoštovanji".	M. Hostnik.
Op. Kdor želi imeti „Kerpana" v ruskem prevodu, naj to naznani, kolikor o mogočo skoro, uredništvu „Slov. Naroda" ali pa naravnost gosp. Hostniku pod naslovom : Gospodinu Martinu Matvejevicu Hostniku, v Rylak, Ivurske gubernije, Rusija.
Domače vesti.
Predsedništvo političnega družtva
„Edinost" poziva vse gg. odbornike in namestnike k rednej odbo-rovej soji, ki bode v nedeljo dno 16. t. m. ob 9»/a uri predpoludne v prostorih „delalskega podpornega družtva" (Via Molin piccolo št. 1). Predmet, o katerem se bode razpravljalo, je jako važen in zatorej prosimo vso dotične gospode, da izvolijo priti v podpolnem številu.
Slovenske roditelje tržaške opozarjamo. da se začne vpisovanje v otročje zabavišče in v I. razred novo slovensko šolo pri sv. Jakopu (via Giuliani, št. 5) v ponedeljek 17. t. m. Slovenski stariši! Vpisujte pridno svoje otroke, kajti sedaj se ne morete več izgovarjati, da ste prisiljeni pošiljati jih v laške šole!
Himen. Poročil so je dno 8. t. m. v Trstu tukajšnji rodoljub, g. And. Žbona z gospodično Viktorijo Jasbitz. Naše prisrčne čestitke !
Deželni zbor tržaški odprl se je dne 10. t. m. o poludne. Predsedoval je deželni glavar, župan dr. Rikard Iiazzoni, vlado jo zastopal vladni svetnik vitez Ri-naldini.
Deželni glavar predstavi zboru g. vladnega zastopnika ter zakliče trikratni „živio" Nj. Veličanstvu cesarju.
V svojem govoru omenja, da se jo letos odprl deželni zbor prej, kakor navadno, kajti od zadnjega zasedanja preteklo je še lo 7l/a mesecev; zaradi tega jo za sedaj lo malo predmetov v posvetovanje. Spomina se zatem izdatnega složnega delovanja poslancev ter izkušeno zanesljivosti poročevalcev in izreka nadojo, da se bodo rešile vestno vso predloge, naj si bodo vladne, deželnega odbora ali od strano posameznih poslancev, v interesu mesta iu pokrajine. Prosi konečno še
vladne podpore ter proglasi zasedanje odprtim.
Vladin zastopnik pozdravi za tem zbor, povdarjajoč iskreno željo, da bi našlo temveč odziva besede deželnega glavarja,, ker je sedanje zasedanje zadnje v volilnem obroku in ker se imajo vršiti skorej važne gospodarstvene spremembe v Trstu. Želeti je zatorej, da tržaški zastopniki delujo popolnoma sporazum n o z v 1 a d o. V tej nadeji zago-tovlja, da bode vlada rada podpirala delovanje deželnega zbora.
Deželni glavar se zahvali vladnemu zastopniku ter zaključi sejo.
Na mestnem poslopju vihrala je v znamenje odprtja deželnega zbora mestna zastava.
Za spomenik pok. Lovro Žvaba daroval je tukajšnji veliki posestnik in vredni naš rodoljub g. Ivan Šabec fo r 10. — Gosp. Josip Turk je podaril 2 for.
Knjižnica pokojnega Lovro Žvaba. Vest, katero prinašajo ljubljanski slovenski listi, da je pokojni naš Lovro Žvab zapustil lepo svojo knjižnico „Matici Slovenskej",, ispravljamo v toliko, da o njej ni še prav nič določeno, temveč imata nje osodo odrediti vsled oporoko voljena vršitelja po končanih postavnih korakih. Omenjamo to, da ne bi bilo koje družtvo konečno nemilo iznenađeno.
Nov notar. Notarski kandidat dr. Iv. baron Liechtenstern imenovan je notarjem v Trstu.
Preč. g. dr. L. Klofutar novi infuli-rani prost ljubljanski, bil je dne 8. t. m. v stolnej cerkvi slovesno instaliran.
Tržaški „Sokol" nabral je prigodom svojega izleta v Ljubljano pri obedu v gostilni „k cesarju avstrijanskemu" dn6 9. t. m. d e s e t g o 1 d. 82 novč. za družba sv. Cirila in Metoda; dne 10. t. m. v „Veseli dfužbi* z brati Čehi v gostilni Bissaldijovej 27 gld. — Čast vrlim So-kolašem in požvrtvovalnim našim gostom! Slava!
Gosp. Ivan Šabec, poznat rodoljub tržaški, pogostil je vrle naše „Sokolašo" kaj sijajno dne 9. t. m. v gostilni „k cesarju avstrijanskemu", o njega izletu v Ljubljano. Vrhu tega podaril je šo izdatno svoto 50 gld. v korist „Tržaškemu Sokolu", Posnemanja vredna radodarnost!
češki gostje, ki so se vdeležili 251et-nice ljubljanskega „Sokola", dospeli so v Trst deloma užo v pondeljek 10. t. m. zvečer. Razcepili so so namreč v Ljubljani ter jo odpotovalo nekoliko njih v Zagreb, Karlovac in na Reko, drugi na jug proti Italji. Zaradi nenadoma spremenjenega programa ni se moglo na tržaškem kolodvoru pozdraviti došlih gostov. Vpo-rabili so kratek čas svojega bivanja v Trstu za izlete v bližnjo okolico ter so jim preskrbeli tržaški rodoljubi v to svrho sprotne vodje. Ostali izletniki so prispeli v Trst 11. t m. ter se odpeljali od tod deloma po suhem, deloma po morju v Mletke, na Reko itd.
0 petindvajsetletnici ljubljanskega Sokola podajemo po „SI. N". nastopni kratek opis: Slavnostni sprevod, katerega so je udeležilo nad 50 družtev z 19 zastavami in mnogo tisoč ljudi j, bil je impo-zanten in velekrasen, splošna sodba je bila, da kaj lo približno jodnaccga šo ni bilo v Ljubljani. Sokolov samih jo bilo nad 200, mej njimi na konjih 10 jako elegantno opravljenih Sokolov Ljubljanskih, ki so bili sprevodu na čelu. Po maši v Latermanovem drevoredu pomikal so je sprevod mej sviranjem izvrstne Novomeško in Kamniško godbe in pokanjem topiČov po praznično, z nebrojnimi zastavami okrašenih ulicah ter obstal pred rotovžem. Ondi vršil se je pozdrav župana in zbranih mestnih odbornikov in po končanih krasnih govorih staroste Hribarja, župana Grasselija, dr. Podlipnega in prof. Aram-berga, defilovanje vseh družtev mej gromo-vitimi „Na zdar" klici! Bil jo to zgodo-vinsk in ganljiv prizor. K veselici na Ko-slerjevem vrtu došlo je toliko občinstva, da jo samo ustopnina znašala nad 500 gld. Javna telovadba prekrasna, žal da jo oli 5. uri dež vso razpodil. Izredno sijajna točka bila jo tokinovalna telovadba, trajajoča do 3. uro popoludne. Videli smo uprav dovršeno vaje, v skoku na daljavo doseglo so je 5 metrov UO centimetrov! Pri banketu na starem etreljisči bilo ' jo 350 osob. Postrežba izvrstna, mnogo krasnih govorov. Vsa uredba in izvršitev banketa uzorna. Pri večerni predstavi slovensko gledališče natlačeno polno. Tujih gostov izredno veliko, zastopano so bilo vse slovensko pokrajino, posebno pa Koroška, ki je poslala 29 zastopnikov, samih vrlih mož, katoro je občinstvo povsod odlikovalo z navdušenimi živio-klici.
Pri tekmovalni telovadbi bilo je odlikovanih 13 Sokolov. Prvo darilo (krasen srebrn pokal, ki ga je poklonilo mesto Ljubljansko) dobil je Čeh Potuček, član Dunajskega Sokola. Drugo (darilo Gorju-povo: 25 cekinov) dobil je predtelovadec Sokola Ljubljanskega g. Fink. Za tema vrstili so se zmagovalci: Ceh Osika (I, Ljublj. dam) Slovenec Magolič (II. Ljub. dam), Ilrvat Prpić (III. Ljublj. dam), Čeh Fidler (darilo dr. Tavčarjevo), Slovenec Vernik (darilo Vilharjevo), Ilrvat \Vinter-thaler (darilo Zupančičevo), Čeh Majer (darilo Prosenčevo), Čeh Ilorak (darilo staroste Hribarja), Čeh Kovardy, (I. družtveno darilo), Hrvat Vitauš (II. družtveno darilo), Čeh Brož (III. družtveno darilo).
Častnim članom SokolaLjubljan-skega bili so v zadnjem občnem zboru imenovani nastopni gg. : dr. Podlipny iz Prage, kot voditelj Sokolov čeških, in prof. Vamberger kot voditelj Sokolov hrvatskih. Dalje g. dr. Jarnej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani, župan ljubljanski Grasaelli, Josip Gorup, veletrgovec na Reki, cesarski svetnik Murnik, dr. vitez Blci\veis Trsteniški, Fran Ravnikar, Vekoslav Legat, podstarosta Srečko Nolli, kateremu je družtvo v priznanje njegovih izrednih zaslug poklonilo posebej šo jako lepo darilo — in iskreni prijatelj Slovencev, znani češki rodoljub Jan Lego. Vsa ta imenovanja bila so vsprejeta z navdušenimi živio- in slava- klici.
Dodajemo še, da jo bilo izmej zunanjih Sokolskih družtev najmočnejše zastopano tržaško, ki je brojilo 21 dičnih Sokolov, kateri edini so se vdeležili „in corpore" z češkimi gosti sv. maše na Rožniku ter se o tej priliki v večni spomin z njimi fotografa vali.
Umrl je v Dolenjskih Toplicah dne 10. t. m. ob 10. uri zjutraj za mrtvoudom srca č. g. Matija Hočevar, kn. šk. duhovni svetnik in župnik farne cerkve sv. Petra v Ljubljani. Pokojni ae je rodil 1. 1824 v Mali Slivici; v mašnika bil je posvečen 1. 1848. Pridobil si je mnogo zaslug pri šoli ter bil je delaven tudi slovstveno ; sploh bil je jako priljubljen, radodaren gospod. — Pogreb bodo dauea popoludne v Ljubljani.
Za novo ustanovljeno enorazredno ljudsko Šolo V Trstu razpisuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani učiteljsko službo. Opozarjamo zatorej na dotični oglas v današnoj številki našega lista.
Na državnej gimnaziji tržaškej začne se vpisovanje učencev danes, 13. septembra ter traje do 18. t. m. Vsprojomni izpiti za I. razred bodo dne 17. t. m.
Mestne ljudske in meščanske šole v Trstu odpro so 17. t. m. Vpisovanja vrše se dne 14.. 15. in 16. t. m.
Krepostne nagrade. Letos se razdeli IX. iznos obresti iz vstanove udove Antonijo Clivio mej dve deklici delalskega stanu, katoliško vere, kateri nameravati omožiti se v teku leta dni, v ime dote. Prosilke imajo predložiti svoje prošnje do 30. t. m. II. oddelku mestnega magistrata. Dota iznaša 260 gl. za vsako nevesto ter se določi dne 15. oktobra t. 1., izplača pa se na dan žonitovanja.
Na c. kr. pripravljavnici za srednje šole na Prošeku prične vpisovanje in pouk 17. t. m. ob osmih zjutraj. Sprejmo so učenci, ki so z dobrim vspehom zvršili tretje šolsko loto.
0 slavnosti goriškega „Sokola" čitamo v „Soči" nastopno vest: Goriški vladni list opisuje v svoji številki z dne 30. avgusta nevarnost „Sokolove" zastave, katero po vsi krivici imenuje rusko, ter nevarnost sokolsko obleke, sposobne vzbujati čute, ki niso v popolnem soglasji z načelom državne edinosti in poudarja, da kdor sprejema goste, ima dolžnost dovesti jih do mosta, kjer se zbirajo, ter pove še marsikaj enakega. Nato trdi, da vabilo k „Sokolovi" slavnosti je doneslo strašansko nevoljo med Goričane in da žuga razburiti naše zastope, da mladina v ognji svojega čuta tepta z nogami in žuga, da naj mirnejši se pripravljajo k pasivnim demonstracijam, da vsi tožijo, a da so jo nadejati potrebne pomoči od vlade. Vlada, kateri je bil namenjen oni sestavek, ga je čitala, kakor so zdi sprejela in natančno izvršila. Zato jo v številki z dno 4. t. m. „Corriere* z veseljem zabeležil, da so bili sprejeti v Gorici gosti, proti katerim je pisal, tako, kakor mu ugaja. Predno je prišel dotični vlak, pravi, „Corr.", razvrstili so so stražniki na železniški postaji, in predno so stopili Sokolci z vozov, morali so se zapeti do grla ter poskriti sokolova peresa. Potem jo prisedel k njim v omnibus policijski komisar ter spremil jih do Cattarina, to je do mesta, kjer so
se Sokoli zbirali, kakor je „Corr.14 modroval v svoji prejšnji številki. Vse bolezni, nadaljuje vladni list, so Sokolci lahko imeli v nedeljo, le ne boda (ker so bili vsi zapeti), Tako in enako piše ta list še dalje o prihodu in odhodu zunanjih Sokolcev, o goriških Sokolih in o izvršitvi programa ter se ruga goriškim Slovencem, njih gostom in onim, ki so šli „Corrieru" na li-manice. O zastavi pri vhodu v Cattarinov vrt piše, da je imela ruske barve; a to je popolnoma izmišljeno. Enako besediči o zastavah v notranjih prostorih. Slavno c. kr. vlado bi radi prosili, naj bi verovala več možem, kateri prirejajo slavnosti, kateri vejo za število in za pot svojih gostov, nego „Corrieru", ki prinaša strašila, ki niso utemeljena v dejanskih razmerah. Nepotrebna skrb, katero uzročuje „Corr." vladnim organom, in ruganje, katero sledi po tem, naj bi bilo v nauk za prihodnje enake čase. Ako bi se vršila slavnost v vsem tako, kakor jo „Corr." opisuje, bila bi v resnici jako medla, skoro ničeva. Da pa ni bila taka, kakor jo on riše, in da je bila nekaterim ljudem globoko v kosteh, spozna se iz klicev, katere so bruhali isti dan neki Goričani, ki so bili zbrani pri propatrijini svečanosti v Gradišči, klici: „evviva Pro patria, ab-basso i Sokoli". Če je „Sokol" tako brez vse moči, čemu še ta krik ?
0 priliki proslavljenja 40letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja v Velikem-dolu blagovolilo je ukazati Nj. Veličanstvo, j da se objavi Velikodolski občini Najviša zahvala na lojalnej brzojavno izraženoj ; manifestaciji. To Najvišo zahvalo objavilo j je c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani žu-1 panstvu v Velikemdolu uže z dopisom 2. i avgusta t. 1. ad št. 30 pr. Županstvo je razglasilo to zahvalo še-le 9. t. m. (!). Kaj je bilo temu vzrok, ne vemo, vendar pa mislimo, da si. županstvo v Velikemdolu nima toliko ogromnega opravila, da bi moglo enake dopise rešiti še-le po 5. tednih.
Deželne ustanove goriške. Početkom šolskega teta 1888/89 oddajo se 4 Štipendije goriške po 200 gl. dijakom, rojenim v tej pokrajini, kateri nameravajo nadaljevati svoje študije po izvršenoj gimnaziji na vseučilišču. Pravico do teh štipendij imata dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Prošnjo so imajo uložiti pri deželnem odboru v Gorici. Priložiti se ima svedočba zrelosti, svedočba siromaštva in izkaz, da je prositelj uže upisan na vseučilišču.
Pešpolk št. 87 dospe nocoj ob 8. uri v Trst, kjer ostane za stalno v posadki.
Babica za siromake okraja Sv. Ane preselila so je iz hiše št. 214. S. M. M. gornje v hišo št. 155 S. M. M. dolnje.
Vabilo k slavnosti, katero priredi cerkniška občina združena z narodno čitalnico in požarno brambo v proslavljenje štiri-desetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Pran Josipa I. v nedeljo dne 16. septembra 1888 v Cerknici. Vspo-red. 1. Ob polu desetih zjutraj shod doslih gostov, požarne brambo in slavnostnega odbora v čitalniških prostorih pri g. županu Josipu Milavcu, od koder gre slavnostni sprovod v farno cerkev, kjer bode ob desetih slovesna sv. maša, pri katerej poje četverospev možkega zbora slavno ljubljanske čitalnico : gg. Štancar, Pribil, Pucihar in Paternoster. 2. Po sv. maši blagoslovljenje orodja požarne brambo na slavnostnem prostoru „pod lipo". 3. Ob eni popoludne banket. (Kdor izmed čast. gostov se hoče udeležiti banketa, naj so blagovoli oglasiti najkasneje po 13. t. m. pri odboru. Kuvert za osebo stane gl. 1*50). 4. Slavnostni govor dež. poslanca in častnega občana cerkniškega trga, g. dr. Vošnjaka, na slavnostnem prostoru popo-ludno po banketu. 5. Cesarska pesen, poje možki zbor. 6. Ob polu potih javno sreč-kanje na dobitke. 7. Pevski oddelek ob-sezal bode moj drugimi tri četverospeve, katero pojo iz prijaznosti gori navedeni gospodje ljubljanski pevci. 8. Ob polu sedmih zvečer gledališčna predstava veseloigre v enem dejanju: „Bog vas spri-mi"! 10. Ob osmih zvečer razsvitljava trga in kresovi po hribih okolice in ob devetih mirozov z godbo in slavnostni sprevod požarno brambe po trgu. Veselica se vrši o vsakem vremenu. K obilnoj udeležbi vabi	ODBOR.
Na nižjem gimnaziji v Kranji prične šolsko leto dne 17. t. m. Vpisovanje v 3. in 4. razred vršilo se bode dno 14. in 15. septembra.
Zaprli so gospodarja tvrdke C. Gohdo & Co., trgujočo z lesom, Ign. Alf. H a u-Herja, ker je sumljiv hudodelstva goljufije.
Statistika umrlih. Od 2. do 8. t. m. umrlo je v Trstu 77 oseb in sicer 44
mo/kih in 33 ženskih. Po starosti jih je bilo: 17 do 1., 13 do 5., t) do 20.,'4 do 30., 4 do 40., 12 do 60., 13 do 80. leta in 5 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 17 oseb več. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 26*65.
Utonil je 0. t. m. Valentin Valenti iz Trsta. Ribaril je na obali S. Carlo; napadla ga je božjast in siromak se je prevrnil v morje. Akoprav so mu razni mimoidoči ljudje takoj priskočili v pomoč, vendar ga niso mogli rešiti ter so ga spravili uže mrtvega na kopno.
Samoubojstvo. Tajnik občine Motovunske, Franco, ustrelil so je, bog zna iz katerega vzroka. Čudno se nam zdi razglabanje italijanaških listov, kateri si tolmačijo samoubojstvo s tem, da je gnalo nesporazumi j en je z tamošnjim občinskim načelnikom tajnika v smrt. Navajeni smo uže, da se očita skoraj vsaki enaki korak Hrvatom, tobož, da je njih upravljanje neznosno, akoprav bi se moglo najti mnogo bližjo ležečih vzrokov.
Nastopki pijančevanja. Delalec Ivan Vesnar vračal so je !). t. m. zjutraj popolnoma pijan domu. V ulici Armeni odpovedale so mu noge in pijanec jo telebil z vso silo na tla. Ranil se je tako težko na glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Sodnijsko. Seljaka Martin in Josip Stare iz Kontovela sta surovo razžalila dne 1. julija t. 1. tamošnjega g. župnika Ant. Nadraha. Akoprav je gosp. župnik enakim razžalnikom užo večkrat odpustil, bil je o tej priliki prisiljen tožiti imenovana seljaka zaradi žalenja na časti. Pri obravnavi dno 10. t. m. priznala sta obtoženca s kosanjem, da sta postopala tako lo zaradi tega, ker sta bila popolnoma pijana. Gosp. župnik jima je vsled tega oprostil ter ju vzel seboj na dom.
Policijsko. 40Ietni mesarski pomočnik Karol Palcer je zapravil svojemu gospodarju Lorencu \Vatca gld. 164*40, kateri iznos bi imel izplačati ostalim pomočnikom. Gospodar ga je dal zapreti.
RAZNE VESTI.
Bankovci po 100 gld. od 15. janu-varja 1863. leta, katere jo potegnola izven prometa avstrijsko-ogorska banka z razglasom od 20. oktobra 1881, sprejemajo se do 31. oktobra t. 1. lo pri obeh glavnih zavodih na Dunaju in v Budapešti. Po 31. oktobru se taki bankovci več no sprejemajo niti ne zamenjujejo. Kdor jih ima, naj so zatorej požuri s zamenjanjem.
Povodnje na Češkem. Iz Piseka javljajo, da jo poplavila reka Vltava mesto ter napravila ogromno škodo. Vsled neprestanega silnega dežja naraščala je tako naglo, da so se morale takoj vso proda-jalnice zapreti ter obustaviti vos promet. Vse eno je udrla voda v hišo ter odnesla seboj vse, karkoli ni bilo pretežkega. Tudi je podrla več mostov, Beda mej prebivalstvom je neopisljiva.
Ubijalec Simitz, katerega obsodba jo potrjena uže v vseh treh instancijah, poskusil jo te dni pobegnoti iz zapora. Prosil je namreč, naj so ga premesti v bolnico, ker jo bolan na skorbutu. Tej prošnji se jo ustreglo. Komaj jo prišel Simitz v sobo, kjer je bilo še 5 drugih bolnikov uže jih je nagovoril, naj pobegnejo ž njim iz zapora. Opazil je namreč, da ena železnih postelj ni posebno čvrsta in z silo je odtrgal iz posteljo nogo, s katero jo jel kopati zid. Ostali jetniki niso se upali ugovarjati mu. Simitz jo napravil užo izdatno luknjo, toda zidu ni še popolnoma prekopal, kajti bil jo jako debel. Zdaj so bliža patrola. Simitz skrije uže izkopane opeke pod postelj ter so vrže pod odejo. Izkušenemu očesu jetniškega nadzornika pa vendar ni izbeglo, da je Simitz nemiren in vsled tega jo začel sobo natančneje preiskovati. Kmalu opazi opeko pod posteljo in na to ni bilo težko najti iskopano luknjo. Nadzornik javil je takoj državnemu odvetniku o vsem in ta je odredil, da so zapre ubijalec v posebno celico, da se okuje v železjo in da ga ima stražiti poseben stražar. Težko mu bode sedaj pobegnoti in ponesrečeni poskus bode izvestno slabo uplival na kr. kurijo, katera ima preporočiti Nj. Veličanstvu ubijalčevo prošnjo za pomiloščenjc.
Ponarejalci bankovcev. Orožniki v Szegedinu na Ogerskem zasledili so pravcato tovarno za ponarejanje denarja. Bavilo se je namreč, kakor so jo pozvedelo, 43 oseb s ponarejanjem avstrijskih bankovcev, kateri ao se tiskali na veliko v Srbiji in na Rumunskem. Ponarejalci so vsi ogerski Nemci. Zapečatilo in odpeljalo
se je mnogo pripravljenega papirja, strojev in druzega orodja. Ponarejalce so izročili sodišču.
Kedaj se povrne Kossuth na Ogersko.
Nedavno umrši Pavi Somsaich je obiskal malo mesecev pred svojo smrtjo Ljudevita Kossutha v Turinu. O razgovoru star-čekov javlja brat ranjega Somssicha to-le: Razpravljalo se je o madjarskih zadevah in govorica je prišla na ogersko stolnico. Somssich jo je tako krasno opisoval, da so se Kossuthu vlile solze po licu. „Prestani!" zakliče opisovalcu, „srco mi poči, ako čujem toliko lepega o tem biseru, ponosu Madjarov in ako pomislim, da nikdar več ne bodem mogel občudovati njeno lepote". „Ne vem, zakaj ne bi bilo mogoče," odvrne Somssich; „no treba drugo, nego trdni sklep." Kossuth žalostno z glavo odmajo rekoč: „No gre, nemogočo je!" „Glej!" ga nagovarja Somssich, toliko časa uže nisi bil v svojoj domovini in razmerno tako malo tvojih rojakov te je videlo, da bi to izvestno nikdo ne spoznal. Poleg tega pa si moreš staviti temna naočala in črno baroko, potem bi želel viditi človeka, ki bi v tebi spoznal moža, katerega narod obožava." „Moral bi poprej postati igralec, toda tega no znam," odgovori Kossuth. Ob a sta obmolknola ter so žalostno pogledovala. Naenkrat se strese Kossuth, oko se mu vplamti in skočivši kvišku iz-klikne radostno : „Edini slučaj je, ki mi dozvoljujc, da zopet vidim ljubljeno svojo Pošto! Ako bi Rusi napadli Madjare, potem se vrnem brez krinke in baroke na Ogersko, popotoval bodem po vaseh in mestih ter ponosno in glasno bodem javljal: tu stojim na razpolaganjo svojoj domovini ! Pokazati hočem svojim ljubljenim Madjarom, kaj zamore starček, ki stoji užo z eno nogo v grobu ! Tedaj in edino le tedaj bodem zopet videl ljubljeno svojo Pcšto!"
Carina na mrliče. Predloženo pre-ustrojenje trancozkih zakonov o pokopavanju mrličev še vedno ni v kreposti in zato je sežiganje mrličev na Francoskem n e p o s t a v n o. Ako se hoče truplo so-žgati, mora se jo poslati v Italijo. Italijanski carinski uradi so se znali o tej razmeri lepo okoristiti, kajti za vsacega mrliča, ki se prepelje iz Francoske v Italijo, mora so plačati na meji okolo 140 gold. carine in prav toliko zopet, ko so vrne pepel na Francosko. Stroški za sežiganje I pa iznašajo le kakih 15 —17 shilingov ! | Manevri na Francoskem. O jesenskih manovrih na Francoskem zbralo se bodo 1198 častnikov, 31,366 mož, 7049 konj in 813 voz. Vdeležila so jih bode tudi brigada pešcev mornarice. Manevri so bodo vršili blizu mosta Rouona, Po končanih vajah pregledoval bode vojsko predsednik republiko Carnot.
Biljegi za menjice v Italiji. Italijanska vlada povišala je izdatno koloko za mo-njice. Menjice, glasečo na obrok preko šest meseccv, plačujo dvostroko pristo jbino. Na to novost opozarjamo našo trgovce.
Mastna plača. Pred nekoliko dni izplačalo se jo dr. Mackonziju, zdravniku rajneega nemškega cesarja Friderika, 315 funtov šterlinov (3150 gld.), kot zadnja tirjatov, katero jo imel angložki zdravnik pri nemškem dvoru. Ta svota jo namreč honorar za 4 dni, katere je bival Mackenzie po smrti cesarja Friderika v gradu Friodrichskron.
Dunajska borsa
dno 11. septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. 81 80 „ v »rebru — — — „ 8235. Zlata renta— — — — — — — — „ 111.50
5°/0 avstrijska ronta — — — — —	„ 5*t.b0
Delnico narodno banko — — — —	„ 8*<3.—
Kreditno delnico — — — — — —	„ 315 —
London 10 lir storlin--— — —	„ 115*2 30
Francoski napoloondori — — — —	„ 9 65
C. kr, cekini — — — — __ —	„ 5.".»
Nemško marko — — — — — — —	„ 59 60
Javna zahvala.
Podpisani odbor čuti se preprijetno obvezanega tim potem izreči blagorodnomu gospodu Ivanu Šabec-U, veleposestniku v Trstu, svojo najtoplejšo zahvalo na blagodušno poklonjenih nam petdesetih for. o priliki našega izleta v Ljubljano. Ilvala in slava vrlemu rodoljubu; ugledali so tudi drugi slovenski bogataši v plemeniti ta vzgled.
V Trstu 10. septembra 1888.
Odbor telovadnega družtva „Tržaški Sokol*.
Dva učenca
sprejme se na stan in hrano pri odličnoj tržaškej rodbini. Govori so slovensko, nemško in italijansko. Pogoji umestni. Pobližje so izve v ulici S, Laz-zaro št. 8, III. nadstropje.
Javna zahvala.
Podpisani zahvaljuje se najtoplije vsim rodoljubom in rodoljubkinjam, ki so darovali karkoli za zastavo Sv. .lakopa v Velikemdolu. Zastava stane gold. 212*81, nabrali so rodoljubje gl. 204-60 kr.
Posebno zahvalo izrekam si. del. podpornemu družtvu, gg. Iv. Traveju in njega soprogi, ter gospej /ivicevej, ki je blago-dušno prevzela mesto kumice. Bog plati !
V Trstu 10. septembra 1888. Andrej Rebula v imenu v Trstu stanujočih Velikodoleev.
Razpis učiteljske službe.
Na novo ustanovljeni jednorazredni narodni soli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu
se oddaje
UČITELJSKA SLUŽBA.
Prosilci naj prilože; krstni list. sprićala nravnosti, sposobnosti in dosedanjega službovanja. Oziralo se bode na prosilce, sposobne za vodstvo večrazredue šole. Plača 60») gl. in funkcijska doklada proti pogodbi.
Prošnje s prilogami takoj, ali neposredno na družtveno vodstvo ali pa po nacelništvu tržažk« možke podružnice (prof. Mate Mandič, Tiskarna Dolenc) Trst,
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, 1. septembra 1888.
OGLAS.
Ker letos ne bode o sv. Mihelu navadnega sejma za lesene posode, priporoča podpisana tvrdka vsim dotičnim, ki enakih potrebujejo, bogato svojo zalogo
posod za vino
kakor: brente, čebre, kadi in drugo orodje pod jako umestnimi cenami. Blago je dobrega, domačega proizvoda.
M. KRŽE
Trst, Piazza S. Giovanni, št. 1.
OGLAS.
V ulici Acquedotto st. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vodjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Za vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edina in nedosegljiva želodečna pijača.
i>o «i Človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
V čina raznih kapljic, izlečkov itd . katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega nego škodljiva zmes. Edini jeruzaltMUHki bulxam si ie zagotovil vsled svoje priproste sustave, odločno oživljajoče In Želodčne živce hitro kr nčalne moči |M'iivico |»i*4.m1iio-Mti nad vsemi v tej stroki znanimi zdra-vil»mi kar dokazuje tudi sA vsakim dnevom veče pra&anje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih mnvih kineške rebar-bare, katera korenik»» je poznana zarad nje-ne<™. "pridnega upliva na prenavljanje in čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa qa vsi strokovnjaki ln zvedeiici pripornčiijejo [»roti neješenosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljeniu, zlatenci in v«akej bolezni v črevesju
•5t»kl«nlca z navodom vred stane HO novoev.	1—15
GLAVNO SKLADISOE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča ▼ Trstu v lekarni Marka Ravasint i G. B. Rovii, na Reki v lekarni al Redentor«, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Pallscu.	11-25
I I I I I S
^ s t =.
. s _____s
ll i ! * s '	il=D ~
— = o ca s * > j
CO *
- o -Si » m > — L ■
o._ .s ; js,
C ■7? _ ™
S	C °
s -
N 2 i.	o
~	* «
i> e . " -ž
:S M
f z j; .■ j ■ S K đ =i f >
c g — D fitl
C - = Q
t f t t t F

o z
^ » £ 11 C =
— ® iii -f tS Ji
OC ±
C N
.5 O
iz;
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17.
se priporoča velecastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—5
Monštranc, keliliov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v obilju pozlati, posre-bri in popravi.
Na blagovoljna vpra-bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj se pošilja v po pravijanje nefrankiraiio.
Banja
FILUAuS^V TRSTU
e. kr. priv. avBtr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz a'/a°Io 30-dnevni odkaz 2% „ s*	•»	-'/« t. 3-mesečni „ 2'/t „
30- * 3 „ 0- w „ 2'/, „ \ rodnostnim papirjem, glaaečim na napoleone, kateri se nahajajo v okropu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, L»ov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez trožkov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku l°/oo provizije.
Predujmi.
Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti b'/a% letnih obrestih do 1000 gld., za vokše svote po pogodbi.
TTložki v pobrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 9. marcija 1888.	48—16
SSIfliSi
Rajžev škrob (štirka)
n
ii	tovarne na Reki
H	(z b o 1 e t o i n brez nje)
nuj	▼
yrj zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brez pL) strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se Jjjjl nobene konkurenco, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove jjjj	malo škatljico.
gjj dobiva se v zalogi via Carintia JV. 22 v Trsti
^Vl	kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin.
DIJAKE
sprejme na hrano in stanovanje jako solidna rodbina v središču mesta. Pogoji umestni. 1'obližje pri upravništvu našega lista. —
La Filiale della Banca Union
TRI ESTE
s' occupa di tntte le operazioni di Danca
e Cambin - Valute, a) Acceltn vermmenti in Con t o eornute, nbbonando PEH BANCONOTE: PER NAPOLEONI: »V.7. c- Preftv 5 g ni
a t/ o/
'S /l
„12
a 4 meBi fisso
4°' a 6
2,/<%c. proav.di2<) g.ni
9 °/	40
" /01»	>1	11
3»/47on n „ 3 mesi 3'/,"/o, n » ® n Per lettere di versamento in circo-^azione il nuovo tasso d1 interesse andri .n vigore a partire dal giorno 16 rispet-'ivamente dal 23 ottobre 1887.
In Banco giro abbuonando il 3% interesse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviao avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Assumepei propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, lludapest ed altre principali cittft, rilascia loro assegni per questc piazzo, ed accorda loro la facolta di domiciliare efFetti preBso la sua cassa franco d'ogni »pesa per essi.
b)	Siincarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valuto e divise, nonehe dell'incasso di mmjni, cambiali o coupons, verso i/s°/0 di prov-vigione.
c)	Accorda ni propri committenti la facolta di depo8itarc effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Tende le Lettere di pegno 472% e 5% della Banca Commcrciale IJnglte-rese di Pest e le lettere di pegno 40/° deli' i. r. priv. Banca Jpotccaria au-striaca di Vienna.
Trieste, ottobre 1887.
Najboljša in najcenejša angležka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti!
Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da ide ura točno.
Ta ura, ki jd odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolnj-mmi jo v okvirju iz Ouivreqol-zlat^ kovina po gore stoječem načrtu ter ima patantovano pbišoato stekleno ktzalo, katero ima čudovito lastnost, da so v tem-nej noči samo ob sebi
sveti kakor mesečni žarki.
Razun tega ima budilni zvonček, ki s-i more staviti na kateri koli čas, 2 bron-i-irana tezala in, k-r je cena, vkljufiljivo odpravo v lesenih zal)ojih, stavljena samo na štiri goldinarje, mire si vsak 10 kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju aii proti poštnem povzetju,
Exporthaus „zur Kaiseriii Maria Thoresia", Wien.
III. Mezirk. Krieglergasse II. Parterre Thtir 5.
Najboljši
papir z,a cigarete
13-26
je pristni
liaiicozki fabrikat Gawleyev in Heuryev v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. PohI, E. Lud\vig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kukovOHti. radi njegove čistote in zato, ker v njem nI nikake druge
zdravju škodljive tvorme. Pozor: Vsak naj paii na naslednji podpis :
Relno! Neverjetno po ceni!
'i JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE,
%	Za Možke.
Naznaniti treba šlrokost prsij ter vnanjoin notranjo dolgost hlač.
1 lina obleka iz čealjanega BUkna . . •.................
1 « • « Melton sukna.....................
1 « « « površna suknja-....................
1 « « Mandarin zimska suknja......■.........
1 Menčikof za popotovanje . . •....................
1 lovska suknja fz valjanega sukna......■............
1 „ « lina..........................
Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba Širokost prsij ter vnanjo in notranjo dolgost hlač.
I fina obleka iz iešljanega suknja....................
1 « « » Moltan sukna . • ...................
1 Wawos-Mečikof z kapuca.......................
1 W wes-Mončikof z kapuco iz valienega sukua.............
Za rteco od 2 do 8 let.
Prosimo, da se pove starost.
1 fini jesenski kostum iz sukna....................
1 belgijski »	» « n ....................
1 Wawes-plasček z kapuco •............. . .......
1	«	m iz valjenega sukna..............
Vsakovrstne suknene hlače od for. 4.— do for 7,— Obleke in perilo za delalce po neverjetno nizki-j ceni — Uniforme za družtva napravijo s.« naglo in prav cetić Kostumi la otroke iz bombaža od 2 gl. dalje
Razpošiljate*: Wien, II., Kraftgjsse 3, Th. 5
proti poštnem povzetju. Kar s« komu ne dopade, vzame so 2 dni po sprejemu nazaj, jrjj
gl	18.-
.	13,-
.	13.=
<	18.-
.	14.-
U	4 50
«	6.50
12.-10 50 9-8 _
6 -4 -5.50 4.50
Varovati se je ponarejenja.
Brazay-a francozko žganje j^ izvrstno sred sivo proti glivubolii, migreni, boleznim v všesib, na oBeh iti zobeli, proti ranam, trpanju, nahodu, izpahom in madežem lin koži in pegam; tudi je jako dobro kot voda za ispiranje ust in ohranjenje zobov, posebno pa se priporoča za umivanju gluve, okrepčanjo rasti las, m odstranjeni« printe. Gena z popisom porabe: mula steklenica ■10 nč., velika 80 nč.	'1-12
Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cillia.
Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj iit odgovorni urednik Jalij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.