Pavšalni franke v drlavl SHS.
BV Posamezna štev. 1 kreno.
216. štev.	W	Uubllani,	«	pondeiiek	20.	septembra	1920.	 Leto	IV.
tiiaja razen nedelj in praznikov v s a E? tisn ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Telefonska s«. 312,
Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55mm po K 1’50. Uradni ^zglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. večjem naročilu popust.
Glasilo iugoslov. socUalno - demokratične stranke.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6fl.t Učiteljska tiskarna.
Začasna rešitev uradniškega vprašanja.
Belgrad, 18. Na seji ministrskega sveta je koučnoveljavno odločeno, da se vsem uradnikom in nameščencem v državi plača dodatek k dra-ginjski dokladi dotlej, dokler ne bi stopil v veljavo nov zakon glede uradniških plač. Do tedaj se bodo izplačevali v razmerju z višino plače dnevno.naslednji dodatki: Pri plači do 1999 dinarjev 25 dinarjev na dan; pri plači od 2000 do 2999 dinarjev 28 dinarjev na dan; pri plači od 3000 do 3999 dinarjev 32 dinarjev na dan; pri plači od 4000 do 4999 dinarjev 36 dinarjev na dan; pri plači od 5000 do 5999 dinarjev 41 dinarjev na dan; pri plači od 6000 do 6999 dinarjev 43 dinarjev na dan; Pri plači od 7000 do 7999 dinarjev 45 dinarjev na dan. — Ministri Kukovec, Markovič in Kovačevič bodo podrobno izdelali ta odlok ter formulirali vsoto, ki bo prišla v poštev v proračunu tega leta. Ta vsota znaša približno 500 milijonov dinarjev.
Nadzorstvo italijanskih delavcev nad
industrijo.
Pariz, 19. Italijanski ministrski predsednik Giolitti je imenoval komisijo delavcev in delodajalcev. Pripravljen je zakonski načrt o kontroli delavcev v tvornicah. Giolitti upa, da bo s tem zakonom rešil konflikt v kovinskih tvornicah.
'■	v
Pogajanja med Cehoslovasko in Bolgarijo v Pragi.
Praga, 19. Ministrski predsednik Stambulinski je dospel v Prago v svrho pogajanj s čehoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem glede Pristopa Bolgarije k mali ententi.
Dr. Korošec in komunisti.
Kakor bo prijalo njihovim STRANKAM.
Belgrad. 18. Parlamentarni klubi so zahtevali od vlade poiasnilo. 'ia. našteie zakone, ki bi se imeli urediti z ukazom. Vlada Da teh za-tomov ne more našteti, ker se ne • kai bodo zahtevale državne do-tfebe. Vsekakor na se misli to uvesti ti-le zakoni; Zakon za pobiianle drasrinie. zakon reda in dela. zakon (\ uradniškem vprašanju. zakon o likvidaciii moratorija in odškodnini ter posestni pravici sovražnih podanikov. Vprašanje o vsem se bo težko moglo rešitit a teden.
revizija finančnega zakona
Belgrad. 18. Finančni odbor, ki Utta vsak dan seio. bo prihodnji te-Q®n sestavil proračun in finančni zakon za leto 1920/21. Današnii seji finančnega odbora ie prlsostoval ‘Udi minister Kosta Stojanovič. Na |eii ministrskega sveta ie dosegel »inačni minister, da bodo sDreiete teoremembe. katere predlaga finančni odbor.
PROTEST DALMATINCEV PRI ITALIJANSKI VLADI.
Split. 19. »Nova Doba« javlja; Zastopniki Dalmatincev. Ivčevič. BaHak. Prodan iz Zadra- in Dulibič iz Šibenika so poslali italijanski zbornici memorandum, v katerem opisuieio grozodejstva. ki jih po-Vzročnie okupacijski režim. V spomenici ie nuina prošnja. nai zbornica nošlie na lice mesta nosebno komisiio. ki nai bi določila pripadnost te dežele na podlagi etnoloških raziskavani.
KAZNOVANI POSLANCI.
Belgrad. 18. Predsednik parlamenta dr. Stanoilo Vukčevič ie z ozirom na poročilo tajništva odre-
+ Privlačnost Gdanskega. Svet poslanikov se bavl sedaj z vprašanjem Gdanskega. Ker so poljski predlogi kakor tudi Predlogi Gdanskega po mnenju antante Nesprejemljivi, se bo prejkone sprejel predaš lorda Derbyja, da se ustanovi mednaroden svet za nadziranje luke ter vodnih Cest, ki vodilo v Gdansko. Obe stranki,
Ilirija : Cancordia. Nedeljska tekma j’led Ilirijo in zagrebško Concordio se Je °nCala 2 : 3 (1 : 3) za Concordio; koti : 5 za Ilirijo. Igra je bila zelo ostra, a udi zelo surova. Surovosti je bila v glavnem krva Concordia. Dolžnost sodnika bi Ha, da igralce, katere mora večkrat opo-2°ritl, enostavno izključi. Četudi, bi morala r,ou konci) igre igrati ena stranka s peti-1 Igralci, je bnlle. bo vsaj potem res
dil. da se 122 poslancem, lei dne 17. t. m. niso prisostvovali selL odtegne 11 dnevnic do prihodnie sete. ki bo dne 28. t. m. Radi tega bo blaeaina odtegnila poslancem znesek 107.239 dinariev. Ldu.
RAZDELITEV MANDATOV.
Belgrad, 18. Na seji državnega odbora, ki se je udeležil tudi minister za kon-stituanto dr. Laza Markovič, so določili Število mandatov za Dalmacijo in Slovenijo. Za Crno goro še niso došli statistični podatki ali najbrže bo dobila črna gora 10 mandatov. Dosedaj so določeni naslednji mandati: Srbija dobi 103 poslance, Južna Srbija 55 poslancev, Mrvatska 93 poslancev, Vojvodina 44 poslancev, Bosna in Hercegovina 63 poslancev,'Slovenija 37 oz, 38 poslancev, Dalmacija 11 oz. 12 poslancev, Crna gora 10 poslancev. Glasovalnih krajev je več kakor 6000. Državni odbor bo v teku prihodnjega tedna imenoval predsednike volilnih odborov.
HERMAN \VENDEL V SKOPLJU.
Belgrad, 18. Iz Skoplja javljajo: Herman VVcndel je obiskal Veleš, Bitolj, Chri-do in Debar ter se je snočl povrnil v Skoplje. Zvečer so meščani njemu na čast priredili obed. Zjutraj se je odpeljal v Belgrad.
KDO BO NOVI FRANCOSKI PREDSEDNIK?
Pariz, 19. Če bo Millerand izvoljen za predsednika republike, pričakujejo, da bo sestavil kabinet Brland. Lahko se dogodi, da prideta na krmilo Briand in Polncare.
RUSKO-POLJSKA VOJNA.
Moskva, 18. Frontno poročilo z dne 17. t. m.: Zapadno od Orodna se nadaljujejo krajevni boji, v katerih smo zarobili
mnogo sovražnikov. Pri Kovvlu In Lucku se vrše srditi boji. Pri Lvovu Smo se po trdem boju nekoliko umaknili. Na Azov-skeni morju je naše brodovje potopilo sovražno torpedovko in poškodovalo dve drugi ladji.
Poljaki In Gdansko, se bale strinjajo s tem predlogom.
+ Odprava aktivne vojske v Švici.
Zvezni svet je sklenil, da se odpravi aktivna švicarska vojska. S tem so razveljavljeni vsi z vojno v zvezi stoječi sklepi In naredbe, nanašajoče se na armado.
športna igra in ne mogoče kaka bikoborba Obnašanje občinstva je bilo včeraj tudi žele netaktno; tulenje, vpitje in žvižganje naj se odpravi, tako zahteva splošna omikanost. Sodnik černovic ni bil včeraj prav posebno dober, kar pa ni čuda, ko ga ie venomer razburjalo vpitje občinstva. Red, mir in športnost mora vladati pri nogometnih tekmah, drugo spada k bikoborbam.
Vsem ie še v spominu, s kakim nezaslišanim teroriem so nastopili klerikalci ob zadniem železničarskem štraiku proti vsem neklerikal-nim delavcem.
štratk ie imel. kakor znano, v začetku popolnoma nepolitičen značal in ie bil zeoli zadnje .sredstvo v dol-eomesečnem stanovskem gibantu. žito se ga ie udeležilo tudi vse prometno delavstvo kakor en mož. Zgoli slučai ie pa. da so se vsilili in prikopali do vodstva železničarske organizacije po večini naivečii komunistični kričači od »zgovornega« Ven-caiza preko Petriča buine preteklosti do znanetra Jake Zorce. Ti Liudie so. okoraiženi po perfidni pjsavi pro-paleea »Večernega lista«, spravili železničarsko gibanie že v prvih dnevih popolnoma v politične, komunistične vode. s čemur ie bil štraik že ubit.
Naizanimiveiše in naiooučneiše ie bilo tedai zadržanie klerikalne s«ranke in klerikalnega časooisia. Klerikalci, ki so preie na vse pretepe podpirali komuniste, moralno in materiialno. so izpremenili barvo preko noči. Kakor hitro se ie strafk začel, so navalili z vso oboroženo in neoboroženo silo na razcepllene proletarske vrste in posledica ifi bila — polom...
Vodia klerikalne stranke in oreiš-nii zaščitnik komunističnih rovariev dr A Korošec ie pokazal svoie zahrbtne klerikalne zobe. Med ubogim
delavstvom, ki ie tedai še varovalo in sledila komunističnim huiskačem in rovarjem, ie začel pometati, da ie bilo strah in groza. Na podrejena že-ieznična ravnatelistva. ki tih imaio v rokah naihuiši sovražniki delavstva. ie izdal ukaz. da nai postopalo strogo »po zakonu«. Kai se to pesvi. se ie pokazalo kmalu
?eleznična ravnatelistva so začela odpuščati delavstvo v masah. Kdor se ie kedai zameril kakemu »predstojniku«, brž so ga označil} za rovaria in komunista in bil ie vržen brez pardona na cesto. V par mesecih so iih vrgli po vsei državi na cesto blizu 5000. brez ozira na služ-
V	razpravi o mirovni pogodbi z Nemčijo je izjavila socijalno demokratična stranka, da se naš klub ne misli udeleževati razprav in glasovanja o mirovnih pogodbah. To velja tu<^ za Pogodbo z Bolgarijo. Ipak mi dovolite, da tukaj, kjer se tiče stvar specijalno pogodbe z Bolgarijo, izpregovorim nekaj besed.
Najprej obžalujem, da ni bil narodnim poslancem omogočen vpogled v to mirovno pogodbo. Zdi se mi, kakor bi bil parlament razpravljal o mačku v vreči. In če že parlament ne more nič izpremeniti v tej mirovni pogodbi, Je pa vsai to Potrebno, da narodni poslanci vedo, o čem glasujejo.
Res je, da tragedija vojne ni bila na nobeni fronti, na nobenem bojišču tako strašna kakor na Balkanu- Ni nikakršnega dvoma, da imajo vsi popolnoma prav in da je popolnoma razuniljiv0> so očitali in očitajo zverinstva, k* so i'*1 uganjali Bolgari. Ako je danes med Bolgarijo in Srbijo tu na Balkanu izkopan tako globok prepad, ki se zdi nepremostljiv, vendar gospoda, moramo imeti eno pred očmi, da Je narod pri vseh teh stvareh bolj objekt kot subjekt. Preko Balkana segajo interes najrazličnejših imperialističnih sil tako Nemčije kakor Avstro-Ogrske pa tudi Rusije, Anglije, Franclje ter Italije, in te so vedno znale Izkoristiti del balkanskih narodov, drugega proti drugemu. Razen tega so se upoštevali tudi interesi posameznih dinastij in interesi posameznih kapitalističnih razredov v poedinih državah. V boju različnih in nasprotujočih si interesov Je
bena leta. na družine, na težo »krivde« itd.
Mi smo glede tega divjega klerikalnega teroria zavzeli tako! svoie stališče in intervenirali na vseh mogočih mestih, dobro vedoč, da ie bila ogromna večina nedolžnih preganjancev le zaoeliana no neodgovornih in brezvestnih huiskačih. Posrečilo se nam ie rešiti tudi nebroi žrtev toga klerikalnega diviania. žal Ie. da v mnogih slučaiih ni bilo mogoče doseči ničesar.
Kakor čuiemo. tega diviania še vedno ni konec. Dan za dnevom se odmi.šča in suspendira nove žrtve. M? naiodločneie protestiramo proti tei nečloveški gonli in resno poziv-liemo vse merodaine faktorie. da nehata s to prakso, sicer poženelo delavstvo v obup in posledice nai si p rini še dr. Korošec sebi.
Nerazumljivo nam ie pa ob tei priliki zadržanie železničarske orga-nizaciie. zlasti na niene centrale ter komunističnih voditeliev te centrale Po svoiih shodih, »konferencah« in listih sp zaganiaio v našo stranko, saniariio o nairazličneiših diktaturah Izda/iaio frazaste manifeste in obliub liata svojim poslušalcem in bralcem nebesa že na tem svetu, le da nai počakata še oar dni. za uboge žrtve svoie blazne politike se oa ne zmenita. Te umirata s svoiimi rodbinami zapuščene v naivečii bedi.
Ni čuda potem, če delavstvo Iz-trnblia vero v svoio moč ter zaupa-nie v organizacijo in svoie voditelje. Delavstvo obunule v tem žalostnem noložaiu in oostaia apatično za vse £azumHivo ie. da pomeni to silovit udarec za vse delavsko gibanie. ki ga bo oa treba brezpogoino pariratl Dovoli ie tega slepomišenja, dovoli ie demagogiie. Če noče delavstvo popolnoma ugonobiti sebe. mora čim preie brezobzirno obračunati s svoiimi rablji iz meščanskih strank, ka-koršnie zastopa katoliški duhovnik dr. Korošec in obračunati mora tudi s nriprajiiači teh rabliev. z liudmi. Icl v svoii brezvestnosti trumoma podita mase ood meč teh mečanskih rabliev. to ie s — komunističnimi huiskači.	S—a.
bil narod vedno tisti objekt, katerega so vedno suvali z leve in desne in tudi v klavnico.
V	poročilu odbora vidim povoljno znamenje v naglašanju potrebe, da pričnemo napram Bolgarom pomirljivo vedenje. To ni delo od danes do jutri. To je delo, ki potrebuje leta. Težke rane potrebujejo dolgo, da ozdravijo. Ali narodi na Balkanu morajo živeti svoje življenje, treba, da postanejo gospodarji svoie usode. NI pa treba pozabiti, da je Balkan mozaik najrazličnejših narodnosti. Pravilno Je, kar Je malo prej rekel don JuraJ Biankinl: Balkan balkanskim narodom! če bo šla politika balkanskih držav in balkanskih narodov po tej poti, tedaj bomo prišli do federacije balkanskih narodov, ki bo imela dovolj moči, da se upre vsem imperialističnim zahtevam tujih, kapitalističnih interesov na Balkanu.
Gospoda, hočem biti odkritosrčen in Vam pravim odkrito: Jugoslovanstvo ne pričenja ob Vardarju, nego pričenja pri Solunu ter gre nepretrgano v najrazličnejših dljalektlčnih varijacljah do Soče pa od Črnega do Jadranskega morja. Mi iskreno želimo, da postanejo balkanski narodi res svobodni gospodarji na svojem ozemlja ter da dobe možnost medsebojnega sporazuma in skupnega mirnega življenja na Balkanu.
Gospoda! Ob priliki reševanja te mirovne pogodbe, vas rad opozorim na žalosten pojav, da še vedno gledamo te nesrečneže, te bolgarske ujetnike po naših j ulicali In mislim, da bi bil zadnji čas, da se j
tudi tl že enkrat povrnejo ua svoje domove. Menim, da bi i to mnogo vplivalo na pomirljiveje razumevanje na drugi strani (Pera Jovanovič: Imeli niso solz za našo deco.) Nisem nikdar oporekal opravičenosti vaših pritožb, toda mislim, da Jo moja dolžnost, da povem to, kar moram povedati po svoji vesti in doIZnostl.
Gospoda, pri razpravi o mirovnih pogodbah moram naglasiti še nekaj, bi to Je vprašanje: Kdaj pride vendar do ure!ev»> nja odnošajev z Rusijo? Ml Imamo ie de-settisoče vojnih ujetnikov v Rusiji in Sibiriji, ki so prepuščeni sami sebi. V možem-« skem časopisju objavljajo težke obtožbe proti naši vladi, da ne misli in se ne briga za repatrlcijo (vrnitev v domovino) naših' ujetnikov iz Sibirije.
In potem, gospoda, kakšna je to nevtralnost, če se eni od bojujočih se stranic nedvomno pomaga ne le moralno nego til« di materijelno, če jej daje potrebščine za restavracijo svojega kadra, vojne park# za opremo vojske, ki se bojuje proti drugi stranki v Rusiji. Mislim, da treba, da prepustimo Rusiji, na) sama uredi svojo hi$o| ne smemo pozabiti, gospoda, eno stvari Rusija Je zagazila v revolucijo 130 let kes« neje kakor francoski narod. In vso nalogov ki jo je izvršila Franclja ob početku osemnajstega stoletja in nekatero druge dežela v Evropi 1848. leta, ta naloga se vrši danes v Rusiji, in £e je šla ruska revolucija' dalje kakor francoska, je to povsem naravno, ker se ta vrši 130 let kesneje, ktf se dviga delavski razred kakor se je dvigala pred 130 leti buržoazija.
Menim, da bi bUo primerno, da vlad* porabi to priliko In pove, kaj misli o re-patricijl naših ujetnikov Iz Rusije, kaj misli o naših odnošajlh z Rusijo vobče in je-ll hofie sklepati mir s sovjetsko rusko republiko? Nevtralnost pač ni, če se pomaga protirevolucljonarni struji zoper revolti-cljoname struje. Treba je, da pridemo do pravilnih odnošajev z Rusijo, ki gre v razvoju Tevolucije bolj daleč, ki Jo pa naravno konča tam, kjer H bodo diktirali objektivni pogoii obstanek dežele In narodov. KJe bo tukaj stranka, danes ne vemo, ali Imamo eno željo, da se tudi ruski narod v svoji hiši umiri, ker brez tega ni umirjenja tudi v ostali Evropi.
Zavraten napad na železničarje pripravljajo.
Že ob zadnii stavki so železniške uprave po nalogu dr. Korošca odom stile več tisoč železničarjev. Prega-nianie se ie vršilo do dans. Kakor izvemo, se bo to oreganianie še na«| dalievalo. in sicer po navodilih Zve« zariev. Zvezarii so napravili načrt in po tem načrtu bodo klerikalci irt liberalci nastopali proti komunistom in tudi oroti sociialnim demokratom*
lasno te. da socHalno demokratično delavstvo teea orepanfanla no more mirno idedati. ker le to Iumoa-riia. LumoarMa ie oa tiidl. da cen-i trala železničarjev ne prične nabenO akciie nroti tei nesramnosti Jugoslovanske buržoaziie.
Skraini čas »e. da železničarji sa-* mi izoregovore besedo o tei stvari. Če ne gre drugače, treba bo vzeti organizaciio v lastna roke in za vsako ceno napraviti konec lumparijam proti žele^jiičariem. Komunisti no* čeio ničesar napraviti, zato proč s tistimi Hudmi. Id so organizaciio za« oeMali na to pot V vodstvu ie že ne-« kai pametnih sodrugov. treba ie samo. da se še izrmoolni. da bo onrani-zaciia dobila zopet zaupanie in do-1 trebno moč in voljo, da brani svoie člane v tem kritičnem trenutku. Ali res hočete pustiti- da bo meščanska kloaka popolnoma razbila orcani/::-ciio in se maščevala nad poštenimi spdrugi železničarji? To bi bilo sramotno za vse delavstvo!
Ci!?r?9S	Sirite!
= NAP Ril
socljalfst. dnevnik slovenski*
Politične vesti.
Stališče sc c. demokratov glede dogovora z Bolgarijo.
(Govor s. V. Bukšega v narodnem predstavništvu.)
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 216.
Kako se ščiti domača industrija
Listi Doročaio. da se ie naročilo nolnštvo za novi kralievi konak v Parizu za ccno 5,700.000 frankov, ker sc na razois ni iavila nobena tvrdka v Jmrosbviii. Ce ie zadnia trditev resnična, tedai so si vse veeie tovarne za oohištvo dale ubo£-uo iznričevalo. ki ic temboli sramotno. ker narn ie znano, da imamo v .Imroslavm nekai tovaren za ooliiš-tvo. ki lahko konkuriram s Parizom, kar se tiče nreciznosti in solidnosti dela. kakor tudi cen. Zdi se nam na. da PosDodie v Beltrradu namenoma _ oripovoduiclo v svet da se niso ouiasiii domači oicremie. Dozdeva sc nam. da crosnoda v Beleradu brl--skira namenoma domačo iudustrUo ter nrotežira tuio. To smo doživeli tudi ori naročilu pisemskih znamk, ki iih ie Dristoini minister naročil v Ameriki, ipenda zato. ker bodo sori-čo visokeca kurza dolariev tam »ce-neie<'. Isto so storili cosuodie tudi ori ddaii del noliištva za kraiievi kn-nak. Ob vsem spoštovanju, ki £a do visokih cosoodov v Beleradu erotimo. izražamo naše nonižno mnenie. da ie tako ravnanie našmani netaktno in ned-omistno. Pravico imamo zahtevati. da tudi višia eosooda v Bel-srradu snoštnie domačo industrijo, katere izdelki niso prav nič slabši, kot izdelki tuiinc. Če vzamemo v noštev. da se denar lastnih državiia-nov meče tuiicem v žrelo, tedai una-mo. da naSa zahteva ni metirana. da vsa ona naročila, katera lahko izvrši domača industriia. naroča doma. sicer bo ministrstvo z sociialuo skrb oonovno DrisiHeno oošiliati naše delavstvo v t»;tirio. da tam izvršuje de-la. katera bi lahko izvršilo doma.
; Organizacijski vestnik.
Iz stranke.
/auoniškl sestanek se bo vršil jutri zvečer ob 8. uri v mali dvorani sMestnesra doma«. SodriiRi, ndeleZite se «a Črni številneiše.
Iz strok, organizacije.
člane osrednieea društva živil, skih delavcev v Uubliani ooozaria-mo. da redno volačiiielo tedenske orisoevke in da ne zaostalaio do več tednov ali celo oo več mesecev, ker na ta način izeube članstvo. Strokovni list »Delavec« dobe od sedai naorei samo tisti člani, ki imaio te-Tooče nrisnevke vplačane — drugače ie osrednie društvo nreveč oškodovano vsled podraženla »Delavca«, za katereea mora Dlačati sedai no 40 vin. in lansko leto le plačevalo ucravi »Delavca« le no 11 vin. za vsako številko. Člani nivovarne Union so oa včeraj izvolili zaupnike PO vseh oddelkih, kateri bodo nobi-TaJi prispevke in so sledeči: Babnik Ivan. Jenko Ivan, DeZman Ivan. Grintal Frane, Letnar Ivan. Novak Franc, Pirnat Angela. Švigel Stefan in Žirovnik Aloiz in ti bodo odraču-nali »lavnemu blaeainiku Ropretu. Pri centrali na bosta od sedal naprei oo dva člana odbora vsak dan do-noldne ali popoldne, prihodnji teden
bodeta dopoldne v društvenih nro-storih Selenburgova ulica št. 6-11, colec srlavne pošte, da bosta pobirala Drisnevke pri pekih in ostalih članih.
Hnsvne vesti.
Dr. Tavčarjeva ustava.
V sobotnem »Narodu« ra.klada doktor Tavčar svoje misli o bodoči naši ustavi. Naj navedemo le najvažnejše:
»... Glavna točka bodi, da ie Jugoslavija enotna, monarhistična država pod Karagjorgjcvičevo dinastijo.*
>.... naj volivci odklonijo vsakega kandidata, ki bi jim godci o republiki, fn v blaznico naj ga pošljejo, ne pa v kon-stituanto«.
»Nekdaj sn;o bili za enotno centralistično državo... sedaj pa vidimo, da smo na vrvi plesali, ko smo zagovarjali centralizem«.
(.Zahtevamo ustavo, da bo pri takih pripetljajih — ko bi se bunila ljubljanska vlada — imel ministrski predsednik samo eno pot: brzojaviti generalu Dokidu, da vrže puntarja v ljubljanski vladni palači v ječo in železje«,
, No ja, ne zamerimo dr. Tavčarju. Vsekakor pa je gotovo, da njesovl nazori ne veljajo v marsičem!	..	,,,
Dr. TruaibitJ
se v svojem ckspozeju ni dotaknil niti z besedico mej Slovenije proti Italiji, ne proti Avstriji. Ne \emo, mu jc li to prepovedal hlapec pariških bankirjev Vesnifi, iz strahu pred svojimi »velikimi zavezniki«, ali pa mož Se vedno misli, da obstoja Jugoslavija zgolj iz Dalmacije, vse drugo so pa pritikline. Res, zanimivo Je pri nas to, da nočejo ba5 naši »najvcčjl državnikih priznati države SHS, ampak vidijo zgolj Srbijo, t samo Hrvaško, samo Dalmacijo, samo Bosno, ali pa Se celo Je Belgrad. In to so »drZavovzdlgujoCe stranke!«
Čudom sc CiiJifao, fcai ic vse mogoče.
Nekaj Ic&ijenarjcv jc prišlo zopet iz Sibirije domov. V Sibiriji so bili, na Japonskem, na Kitajskem, v Indiji in boa v C med kakšnimi divjaki Se. Lcgijonarji so v Sibiriji dobro živeli, tudi novcc so si prihranili in si nabavili oziroma prejeli lepa dragoceno obleko. Vlekli so vse v svojo ljubo domovino, in ko so stopili na domača tla, ki so po njih kot navdušeni legijonarji deloma silno hrepeneli, so Jim pobrali vso imovino, med katero so bili tudi najlepši ruski kožuhi. Brez novcev, brez obleke in brez slnžbe so jih zapodili v rajski vrt — domovine. Japonci, Kitajci, Angleži so jim vse pustili 1 Veste kaj, to je pa že res nekoliko preiečl Pri nas so prišli ob vse.
Za naš viSJI Steki svet.
Naši verni zgodovinarji so v velikih skrbeh za krlstianski Izvor meni 3 tv a. Nc slišijo radi trditve, da so bili menihi 2e prca Kristusovim rojstvom na svetu. -- Lepo je to, a grdo je, da skrbe tako malo za svoje dogme. Tu si puste kratkomalo kratiti prvenstvo svoje najvažnejše dopisne ( o sv. trojici), ih izrecno ravno od — Kitajcev! Čulmo kaj trdi o tem znani zgodovinar Weiss: »Selbst jcsnitische MissIonSre... und ciner derselbcn Montuzzl, behauptet sogar, es sei darin (v knjigi Lao-ceja) so klar von einem dreieinigen Gott gesprochen, dass man nicht zvvelfcln kOnne, das Gcheim-nis der heilig. Dreleinigkeit sei mehr denn fiinf Jahrhundertc vor der Anlumft Christl den Chinesen geoffenbart vvorden.« \Veis-', VVeltgeschichte, 5. Aufl., 1899, 1. Bd. S. 20. Povzdigni vendar svoj glas, o višji šolski svet!!
Dnevna kronika.
Prepoved nočnega dela v pekovski In kolaCnlnskl obrti traja od 21. ure zvečer do 4. ure zjutraj poleti hi do 5. ure po zinil. Za poletni čas se smatra od 1. maja do zadnjega septembra. Po tej prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči). V toliko, da se sme pričenjati eno uro in pol pred začetkom skupnega dela. Za ta dela pa je uporabljati le neizogibno potrebno število delavnih oseb, ki se morejo tedensko menjavati. Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delavne osebe in delavke. Ta naredba je bila objavljena v št. 99 Uradnega lista z dne 27. avgusta 1920. in je stopila naredba takoj v veljavo z dnem razglasitve. — Ker pa nekateri obrati vkljub te prepovedi delajo v prepovedanih nočnih urah, se opozarja, da bodo kompetentne oblasti strogo postopale proti kršitvi in tem primerno kaznovale. Nekateri mojstri so mnenja, da sami sinejo delati, ali tudi za nje velja prepoved isto kot za ostalo flslužbcnstvo. Prestopki se kaznujejo do 1000 kron ali z zaporom do 3 mesecev in pri ponovnih prestopkih se odtegne obrtna pravica.
Iz seio deželne vlade z dne 13. sen-tembra 1920. Sklene se, da sc proda graJ Češnjice pri Moravčah dražbenim potoni pod pogojeni, da mora biti kupec kmet-s!u a stanu in da bo zemljo res sam obdeloval. Posestvo se proda, ker pomeni za poverjeništvo za kmetijstvo, ki ga se-ilaj opravlja, samo obremenitev, — Sprej-
me se osnutek naredbe, s katero se ustanavlja fond za trgovsko in obrtno Šolstvo
ln sc osnavlja odsek za njegovo upravo. — Izvrše se nekatera imenovanja pri državnem stanovanjskem uradu. — Sklene se naredba, s katero so ustanovi poseben hotelski urad. Hoteli kakor tudi gostilne In zasebniki, ki oddajajo obrtoma v najem sobe (ležišča) tujcem, smejo oddati sobe, oziroma ležišča samo proti nakaznici, ,ti Jo izda hotelski urad. Na ta način sc doseže boljša kontrola v Ljubljano dohajajočih tujcev, na drugi strani se pa tulci obvarujejo izkoriščanja od strani hotelskih podjetij in portirjev.
Sekvcstri se opozarjajo, da }e oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani slej kot prej kompetentna oblast za vse sekvestracijske zadeve Slovenije in v tem oziru podrejen ministrstvu pravde.
Generalni konzulat v Zagrebu naznanja, da bo živinozdravnica akademija v Lvovu otvorjena v zimskem semestru šolskega leta 1920—1921. Jugoslovanski akademiki, ki nameravajo v tem semestru obiskovati to šolo, naj se izvolijo obrniti na omenjeni konzulat (Boškovičeva ul. 2), kjer bodo dobili eventualne nadaljne informacije, kakor tudi brezplačni vizum za popotovanje v Poljsko (Lvov).
Brzojavke za Rušilo. Za Rusijo so do-
voljene samo državne brzojavke za polotok Krim. S sovjetsko Rusijo brzojavni promet ni dovoljen.
Pri ljubljanski podružnici »Državne posredovalnice za delo« išče veliko število vajencev učne mojstre sledečih strok: ključavnčarske, kovaške, mizarske, kolar-ske, krojaške, čevljarske, sedlarske,- trgovske ter vajenke kot šivilje in prodajalke. Mojstri, ki bi sprejeli vajence v učenje (če le mogoče z oskrbo) se naprošajo, da vpo-šljejo naslove na ^Državno posredovalnica za delo« v Ljubljani, Gradišče štev. 4.
Prvi dijaški transport v Prago in Brno preko Dunaja odide iz Ljubljane v sredo 22. septemra t. L Prijavijenci iz Ljubljane naj bodo najkasneje do 10. ure dopoldne na kolodvoru. Izvoznice si mora preskrbeti vsak sam. — Prijave za drtisi transport se sprejema še do 24. septembra t. 1. na naslov: Mavrici] Nenbcrger, Dvorni trg 3.
Stavka stavbenih delavcev v Zagrebu končana. Med delodajalci in stavbnimi delavci se Je dosegel sporazum. Delodajalci so pristali na 20 % poviška na dosedanje plače. Sedai imajo mlajši zidarji na uro 7.50 do 10 K, in starejši 14 do lo K plače.
Išče se večje število gozdnih delavcev (drvarjev) pod jako ugodnimi pogoji za na Hrvaško. V to s vrh o se le obračati na »Državno posredovalnico za delo«- v Ljubljani, Gradišče 4.
Razpis službe. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se razpisuje slulba ravnatelja s prejemki VII. čin. razreda. V poštev-pridejo le prosilci a) ki morejo d>-kazati usposobljenost za poučevanje trgovskih predmetov na trgovskih akademijah in so že službovali na imenovanih zavodih, b) ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje jezikov (izvzemši latinščino In grščino) na srednjih šolah in c) ki morejo dokazali usposobljenost za poučevanje realnih predmetov na srednjih šolah. Vsak prosilec mora predložiti izpričevalo o svoji pedagogieni in didaktični sposobnosti. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, ki moren biti pravilno kolkovanc in opremljene s prilogami, pri poverjeništvu za uk in bogočastje najkasneje do 25. septembra 1920 in sicer, ako so že v državni službi, po službeni poti. Prošnjam je priložiti v izvirniku ali v poverjenem prepisu: krstni list, potrdilo o državljanstvu in domovinstvu, kratek življenski popis, vsa usposobljenostmi izpričevala, dokaaila o dosedanjem službovanju. Kdor še ni v državni službi naj pridene: nravnostno izpričevalo, potrjeno po pristojnem političnem oblastvu, uradno, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za službo.
Razpis zdravniške službo. Zdravstveni odsek za Slovenijo; in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Slovenska-Bistriea Intcresentje se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu.
Po svetu.
— Z dunajskega vseučilišča. sStaats-Icorrespcndenz« javlja: Podtajnik in vodja nauenega urada je odredil, da se bo tudi v zimskem semestru pri vpisovanju di>a-kev glede inozcmcev postopalo kakor lani, V včerajšnjih listih objavljena odredba akademlčnega senata dunajskega vseučilišča glede sprejema 10% inozemcev na vseučilišče sc torej ne bo uporabljala.
— Po ratifikaciji versaillske mirovne pogodbo po Romuniji sc je deponirala ra-iifikacijska listina v Parizu dne 14. t. m. S tem stopi v veljavo mirovna pogodba med Nemčijo in Romunijo.
— Nov atentat na Španskem. V Bir-ccloni sc ni udeležilo osobje časnika »Pu-bliclta« zadnjega štrajka, ker ni pridruženo nobeni organizaciji. Zato sta bila dva nameščenca na ulici napadena od organiziranega delavstva In ustreljena.
— Angleška delavska voditella Mac-donald in Snov.den, belgijska socijalista Huysmans ui Vanderwelde ter Francoz Renaudcl so odpotovali v Batuni.
— Iz Indije so poslali Angleži deset regimentov v Mezopotamijo, med njimi sedem indskili.
— Ekscelenca v pokoju, bivši ministrski predsednik dr. Seidlcr je postal ravnatelj dunajske italijanske banke. Ča-stitamo in spominjamo na tiste lepe, ah, na vekomaj preminule čase, ko Je bila Njih ekscelenca še smrten sovražnik vseh Pijemontezov — no pač ne njihovih denarcev!
— Zopet razžaljenje francoske zastavo v Nemčiji. »Le Journalu« poročalo Iz Be-rolina, da je nastal v Landalu inc.dcnt. V noči od 8. na 9. septembra Je snel neki neznan človek z droga francosko zastava, ki Je bila izvešena ob priliki prihoda ministrskega predsednika Milleranda. Ponuja se nagrada 1000 mark tistemu, ki bi naznanil storilca tega čina.
Kulturni vestnik.
»Lepa Vida« ie uspela prav dobro. Skvadatelitt in i?vaiateliem so roklonili krasne sooke. Podrobnejšo oceno prinesemo. — Danes Ponove v dramsk. gledališču »Za narodov blagor.« Opera ie zaprta, priporočamo pa ljubiteljem čiste elas-be. da se udeležilo komorneea večera. V ta namen nai si člmpvei nk-
b’aviio vstopnice v Dolenčevi naš.
ki. da ne osianelo zvečer brez niih, Zlkov kvartet nastopi danes ob osmih v veliki dvorani hotela »Union«. Vseskozi s finim umetniškim čutom izbrani program obsega Ludovika van Beethovna, velikega Norvežana Griega in nad vse originalni ruski kvartet, ki je zgrajen na preprosti temo B-la-i tpo založniku Belaieffu) ln kateremu so skomponirali, vsak po en sta-velc, štirje skladatelji, početuiki ruske moderne: Rimskij-Kcrzakov, Lijadov, 13o-rodin ter Glazunov. Ne bomo delali velike reklame ob tej priliki kdor čuti v sel), količkaj hrepenenja, da odbeži par tre-notkov smradu in ogabnosti naših javnih razmer — pride suni, a filister, ki mu ?e nurtk! in prospeh naše umetnosti samo na Jeziku — naj zadremlje v svoji masti!
sobcu za kako delo in to vkljub bogastvu svojega plemenitega bratranca, kateri ga Je spravil na pot »Hlapca Jerneja«.
Popisi.
Zagorje ob Savi. Pri nas v Zagorju sc pričenjajo balkanske razmere. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani menda misli, da je Zagorje, v kakro pride vsak mesec eno pismo, hribovska va?. Za zagorsko pošto pa vendar prihaja v poštev približno de-settisoč prebivalcev. 2e pred vojno so bile zaposlene tukaj tri osebe; ko ie bilo mani prometa, kakor danes. Sedaj pa imamo v najboljšem slučajn poštarja in eno eksjie-ditorico. Če ravnateljstvo da komu od teh dveh dopust, ali če kdo zboli, pa ostane v službi ena sama oseba. Tako se nam Se zgodilo, da smo imeli na naši pošti od 10. do 17. t. m. samo ekspeditorico, ki ic ob velikem naporu mogla opravljati samo pismeno pošto, denarja pa ni mogla sprejemati celih sedem dni. Da imajo v takem slučaju trgovci in drusa podjetja veliko škodo, in lahko tudi neprilike ker sc utegne zsroditi, da bi moralo podjetje izplačati delavce, ne more pa dobiti denarja po pošti. Lepo pa tudi ni, da se tako izkorišča poštne uslužbence ob njihovi mizerni plači. Zadnji čas bi bil, da ravnateljstvo poskrbi, da poslujejo trajno tri osebe v uradu.
V Bršliinu pri Novem mestu živi na svojem gradu neki von Langcr, ki še vedn.i misli, da živi v srečni dobi pred 1S48. letom, ko so naši kmetje morali robotati. Ta mož ima v eni svojih podrtih hiš najemnika. J. S., vpokojenca J. ž., ki mu plačuje dovolj visoko stanarino; in sedaj -- v času poljskega dela — mu Jc pa prišlo na misel, da bi bilo dobro, prisiliti odrasli hčeri najemnikovi, naj mu delata za plačo,kakoršne so imele ženske pred 20 Jeti, češ, da sc ie tako pogodil pri oddaji stanovanja. »Ubogi graščak« sc je v to svrho zatekel k sodišč«, ki mu je seveda postavno odobrilo njegovo zahtevo in obsodilo ubogega družinskega očeta, na povrnitev sodnrjskili stroškov. — Ni to prvi slučaj njegove bu-manitete. Posebno pa je naklonjen svojemu bratrancu, znanemu lAndrejčku«, ki mora od svoje mladosti prosjačiti in preživljati se pri tujih ljudeh, ker je popolnoma nespe-
Izdaiateli; Iva« Mlinar. Odgovorni urednik; Tak. Vehovec.
im S6 lij
Slovenije s Prekmurjem in za Medju-murje in dalje kouiptoarisfta-korespcridBnfte, spielna
vešča slovenskemu, srbohrvalskemu in nemškemu jezik«. Pismene podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov naj se pošljejo
MUH FUUH 11 STEV. 6
== FEGISIEDVAK« ZUfMf, 2 OfeEitHO ZiViZO. =====
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
KAJKGBEK KEJS& UREDBA ZA TISKARJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA. Petrolejske
vrče in zaboje
PO K »Odkupujemo (zaboj z dvema vrč c; ra) Iranko postaja odpošiljate ija.
Hrovat & Kemp.
Ljubljana. PcSeg realke.
Po ze!o znižaRD ceni n&va
Dvokolesa,
plašči, zračnice, živalni t troji in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo ee v popravilo dvokolesa in razni stroji.
f. BUTIH, Ul«, Stali li! il. 28.
Tesarji in zidarji
se sprejmejo.
n mm 181.
n
mor.
Električna razsvetljava!
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Komjdetne naprave gradi in vsakovrstne instalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojili
tvrdka »Svetla”
(Mula: UM«. Kulti lig JI. Mntti: BUB. toiln«* Ah l
Ponudbe in pojasnila na željo vsaki čas brezplačno na luzpoiatrp.
Nova partija
gonilnih jermenov
doila. Dobavlja:
DRAVA
In tipska in iDistiiiiEi Mia il 11RII10B.
Trgovina s fevlli
J. BLAS
Uubliana, Pod Tranie št. S
(postaja cestne železnice) (preje Mikloiičcva cesta 16)
IS. septembra t, »■ žosset otvoriena-
Velika zaloga Inozemskega blaga. NajsolldueJSI izdelki. Konkurenčno cene. - Generalna reprezentanca slovite znamko „TME FOR IVER SHOE-.
iTisk. »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.