TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/, leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 10. decembra 1935. štev. 128. Težke utyolwttve Od 1938 milijonov, ki jih je izdala država za nove železnice, je dobila Slovenija 9ft- milijonov ali 4*64®/o, od 2451 milijonov, kr^ih je izdala država za ceste, mostove in poslopja, je dobila Slovenija 69 milijonov ali 2*4®/o. Od 55 milijonov, ki so bili izdani iz drž. sklada za javna dela, je dobila Slovenija 2‘7 milijona ali 4'9°/o. Od 1157 milijonov Din, ki so namenjeni za javna dela po zadnji uredbi, pa je določenih za Slovenijo 69 milijonov Din ali ne celih 6%>. To je le nekaj ugotovitev iz članka o javnih delih, ki je izšel v »Trg. tovarišu« in o katerem poročamo na drugem mestu. Ta delež Slovenije pri javnih delih je tako majhen, da ne odgovarja niti številu njenega prebivalstva, še manj višini davkov, ki jih plačuje Slovenija. To zapostavljanje Slovenije pri javnih delih pa je zopet nov dokaz, kako naša državna finančna uprava slabo razume svoj posel. Tudi finančna uprava ve namreč zelo dobro, da se nikjer v državi ne plačujejo davki tako v redu, ko v Sloveniji in da je zanjo Slovenija od vseh pokrajin najbolj aktivna pokrajina. Če torej hoče državna finančna uprava, odnosno oni gospodje, ki odločujejo o naših državnih financah, imeti, da ji bo finančni vir, ki prihaja iz Slovenije, vedno zagotovljen in se še po možnosti povečal, potem mora tudi sama gledati na to, da bo mogla Slovenija zaslužiti denar, ki ga potrebuje od nje država. Če bi še pri nas vodila preudarna in pametna državna finančna politika, bi se zato državni denar investiral predvsem v pokrajine, k{ so za državo finančno aktivne. Kakor vsak zasebnik investira svoj denar ~pfed-vsem v kraje, ki niu dajejo dobiček, tako bi morala ravnati tudi država. Po tem edino pravilnem načelu pa se naša finančna politika ne ravna in pri nas se investira denar za podjetja, ki ustvarjajo državi vedno nove deficite. Vsaka investicija povečuje s tem državne izdatke, mesto da bi ji odpirala novih dohodkov. Od vseh železniških direkcij je ljubljanska najbolj aktivna. Logično bi sledilo iz tega dejstva, da se bodo investicije izvršile pred vsem na področju Slovenije. Zveza Slovenije z morjem je poleg tega naravnost državna nujnost, ki je tudi že uzakonjena, a kljub temu čakamo še danes na realizacijo tega projekta. In vendar bi bi la ta zveza s svojim bogatim tranzitom brez dvoma ena najbolj rentabilnih prog v državi. Zapostavljanje Slovenije pri javnih delih je zato ena najtežjih napak v drž. gospodarstvu, od katere je državna blagajna predvsem prizadeta. Ne glede na to pa pomeni to zapostavljanje tako težko krivico Sloveniji, da moramo proti njej z vso odločnostjo protestirati. A tudi če bi hoteli, ne bi mogli trpeti še nadaljnjega in tako očitnega zapostavljanja slovenskega gospodarstva, ker se to danes bori za svoj obstoj in ker ne more pogrešati niti enega dohodka, ki mu gre. Treba še vendar zavedati, da je bil denar Slovenije po vojni več ko deciiniran in da je od vsega deset- in desetletnega varčevanja vsega slovenskega naroda ostat le majhen del, ki pa je vrhu vsega danes še zamrznjen. Treba pomisliti, da je padla proizvodnja slovenskih premogovnikov za polovico, da je ubit veš dohodek od lesa, da se ne more razviti tujski promet, da je konec vsemu onemu denarju izseljencev, s katerim so se reševale slovenske kmetije Če k tem dejstvom prištejemo še nazado vanje trgovine in ohrta, silni padec de lavskih mezd in redukcijo uradniških plač ter veliko nazadovanje cen za vse pridel ke, potem se nam pokaže vsa ogromna stiska, v katero je zašlo slovensko gospo darstvo. A pri vsem se od agrarno pasi v ne Slovenije zahtevajo vedno novi in ved no višji davki. Kam naj to privede? Če bi bila Slovenija bogata, če bi cvetelo njeno denarništvo in Če bi rastla njena produkcija, bi vendar morala proti temu nezaslišanemu zapostavljanju protestirati. A Slovenija je danes bedna, ki komaj še ima za svoj gol obstanek in vsako zapostavljanje pomeni uničevanje njene eksistenčne možnosti. Slovensko gospodarstvo e v resnici potisnjeno že na rob prepada in vsako zapostavljanje ga mora vreči v prepad. Ponavljamo: od gospodarsko aktivne Slovenije bo imela država svoje dohodke, od gospodarsko umirajoče ne more dobiti nič. Zato pa se mora državna finančna politika temeljito izpremeniti in mora biti zapostavljanja Slovenije konec ali pa bomo doživeli gospodarski propad Slovenije, ki si ga pač nihče ne želi, če ni odkrit sovražnik Jugoslavije. Kajti tudi Slovenija je eden bistvenih pogojev za obstoj Jugoslavije. ilaUievc Ucvo&hi Izvajanje sankcij proti Italijanom je vzelo italijanski trg, kar je zlasti težko zadelo slovenske lesne izvoznike in vse slovensko gospodarstvo. Nujno potrebno je zato, da najdemo druge trge v nadomestilo za izgubljeni italijanski trg. Naši izvozniki se tudi temeljito trudijo, da bi ta cilj dosegli, morajo pa žal konstatirati, da oblasti njih prizadevanja ne podpirajo v tej meri, kakor bi bilo treba. Tako je ostala še vedno neuslišana zahteva, da se uvede redni promet med našimi in levantinskimi pristanišči. Tudi zahteve po znižanju prevoznih tarif, dovolitvi deviznih olajšav, premijah in drugem so ostale brez pozitivnega odmeva. Glavna napaka pa je v tem, da se niti sedaj, v času največje stiske nič ne stori za smotrno organizacijo našega izvoza. V takšnem položaju je seveda stališče naših izvoznikov še zlasti težko. Osvoje naj si tuje trge navzlic vsej Ostroti tuje konkurence, ki je Še zlasti nadmočna, ker uživa vso podporo svojih držav, naši izvozniki pa so navezani le na sebe in ovirani vrhu tega še od naše birokracije, ki/z nejmtrfdmiivu,predpišite otež-kočuje izvoz. , , Zato zaslužijo tem večje priznanje oni naši izvozniki, ki so se kljub vsem težavam lotili težkega dela, da pridobe našemu blagu nove tuje trge. V prvi vrsti pa je seveda treba priboriti našemu blagu dostop na one trge;, kjer se plačuje z dobro valuto in kjer ni prevelikih deviznih omejitev. Zlasti pa bi morali gledati na to, da s kompenzacijami odpremo našemu blagu pot vsaj na trge onih držav, iz katerih več uvažamo, kakor pa tja izvažamo. Tako smo v zunanji trgovini z Anglijo pasivni za 150, s Francijo pa za 126 milijonov Din. Za vseh teh 150 milijonov Din bi mogli izvoziti blaga v Anglijo, če bi seveda oni, ki določajo pota naše državne zunanje politike, hoteli in znali nastopiti tako kakor treba. In vsa slovenska, a tudi vsa jugoslovanska gospodarska javnost zahteva, da se ta cilj doseže in zato zahteva tudi, da se v polnem obsegu izvedejo zahteve, ki so jih sklenili naši izvozniki v Anglijo. V imenu Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskiti združenj je sklical predsednik sekcije g. Fran Škrbec za soboto popoldne informativno sejo vseli interesentov za izvoz v Anglijo, da se pogovore, na kateri način bi se mogel povečati naš izvoz v Anglijo. Na seji se je predvsem razpravljalo o možnostih lesnega iz-v .za v Anglijo, ker je v tem pogledu Slovenija pač najbolj zainteresirana. Po izčrpni debati se je ugotovilo, da so tu možnosti za izvoz našega lesa v Anglijo, zlasti še, ker smo v trgovini z Anglijo visoko pasivni. Pri sedanjih razmerah pa ne bi bil ta izvoz v tej meri koristen za izvoznika samega, kakor pa bi bil koristen za prebivalstvo in državo. Zato je tudi država predvsem in teresi rana, da ta izvoz omogoči. Tako ne na Dolenjskem plačuje bukovina po 250 Dih. za lesne izdelke iz te bukovine pa bi se moglo dobiti v Angliji od 1400 do 1600 Din. Skoraj ves zaslužek od te razlike pa bi šel za delavske moči. za obrabo strojev, za socialno zavarovanje, za davke in za vse druge izdatke, ki bi bili potrebni p i izdelavi teti lesnih izdelkov. Lesni izvoznik ne bi torej skoraj nič zaslužil, vendar bi bil za nas ta izvoz dobičkanosen, k"" *'i dobili naš les plačan in vrhu t'*ga bi našli ljudje svoj zaslužek ter bi se na ta način indirektno renti rala državi pomoč, s katero bi omogočila izvoz lesnih izdelkov v Anglijo. Da bi pa sploh mogel naš lesni izvoznik z upanjem na uspeh nastopiti na angleškem trgu, pa je potrebno, da se izvedejo naslednje stvari: 1. Uvesti treba izvozne premije. Ker vse druge države podpirajo svoj izvoz z izvoznimi premijami, je jasno, da more naš izvoznik uspešno konkurirati z njimi le, če tudi sam uživa enake premije. 2. Sedanjo neorganiziranost našega izvoza je treba odpraviti. Trgovska zastopstva pri naših konzulatih in poslaništvih ne nudijo danes izvoznikom nobene pomoči. Ta težka napaka se mora na vsak način odpraviti. 3. Ustanoviti je treba velike izvozniške sindikate, da se bo naše blago pošiljalo v Anglijo v večjih količinah, ki bodo uživale vse bonifikacije, ki se priznavajo pri prevozu za vagonske pošiljke. V zvezi s tem bi bilo treba ustanoviti tudi skupne prodajne urade, da bi se na angleškem trgu izločila tudi vsaka medsebojna konkurenca naših izvoznikov. 4. Vsa naša izvozna trgovina trpi zbog popolnega pomanjkanja vsakih kreditov. Na vsem svetu je zunanja trgovina odvisna od kreditov in če naši izvozniki teh ne dobe, potem tudi ne morejo obratovati. Seveda pa mora biti tudi obrestna mera teh kreditov znosna. Na velikih svetovnih trgih ne more biti uspešen izvoznik, ki plačuje večje obresti, kakor pa so na teh trgih običajne. Obrestna mera, ki jo plačuje danes naš izvoznik, je tako visoka, da je naravnost prohibitivna in ena bistvenih ovir našemu izvozu. 5. Izvozniku je treba dovoliti, da prodaja devize za svoje blago prosto po dnevnem tečaju, ne pa da mora odstopiti 50®/o teh deviz Narodni banki. V današnjih težkih časih ne more izvoznik podpirati uvoza s cenenimi devizami. 6. Prevoznino za naš izvoz je treba na vsak način znižati in omogočiti boljše zveze z Anglijo. Končno pa treba odpraviti vse birokra-tične ovire, ki ovirajo naš izvoz. To so zahteve naših izvoznikov in te zahteve so tako prepričujoče in nujne, da se morajo v celoti izvesti ali pa bo vsak izvoz v Anglijo nemogoč. Mislimo pa, da ni danes Jugoslovana, ki bi mogel prevzeti odgovornost, da bi s preslišanjem teh zahtev onemogočil ta izvoz. Zato upamo kljub vsem slabim izkušnjam, da bodo navedene zahteve izvoznikov izpolnjene. Javna dela v naši dežovi Slovenija je bila pri vseh javnih delih prikrajšana Zadnji »Ttgovski tovariš«, ki je tudi sicer bogat na aktualni vsebini, je objavil zelo pregleden in jasčn članek znanega gospodarskega urednika Draga Potočnika o javnih delih v naši državi. Ker so v članku navedena dejstva usodne važnosti za slovensko gospodarstvo, navajamo glavne ugotovitve članka. Takoj po vojni se je začela v Jugoslaviji živahna investicijska delavnost. V prvih letih se je financirala ta delavnost s tiskanjem bankovcev, 1. 1921 pa je bilo razpisano naše prvo notranje posojilo, 7®/u investicijsko posojilo, ki je bilo deloma prisilno. Od 500 milijonov Din je bilo podpisanih 337*2 milijona, 162*8 milijona pa so dale banke. Za investicije je šlo od vse vsote 373*3 milijona. L. 1922. je bilo sklenjeno z banko Blair 100 milijonsko dolarsko posojilo, od katerega bi se moralo porabiti 30 milijonov za splošno državne potrebe, 70 milijonov j>a za železnice, med drugimi tudi za zvezo Slovenije z morjem. Od tega |>osojila pa sta bili realizirani le dve tranši, in sicer prva v višini 15,250.000 dolarjev v 1. 1922. in druga v višini 30 milijonov dolarjev 1. 1927. Prva tranša se je skoraj v celoti porabila za splošne državne potrebe, od druge pa je šlo 7 mil. za manjše železniške gradbe, 13 mil. za železnico Beograd— Kotor, ostalo so porabila druga ministrstva. Stabilizacijsko posojilo v 1. 1931. je bilo uporabljeno za plačilo dolga Nar. banke in zaradi izpadka reparacij za nujne tekoče državne posle. Investicijskih posojil je bilo s tem konec in naša država si je pomagala odslej na ta način, da je sklenila za zgraditev novih železnic pogodbe z raznimi tujimi tvrdkami. S pomočjo vseh teli posojil ter rednih proračunskih sredstev je naša država zgradila v I. 1919 do 1930 skupno 924 kin novih železnic, za kar je izdala 1938 milijonov dinarjev. Od teh novih železnic je bila v Sloveniji zgrajena Prekmurska in deloma v Sloveniji železnica Rogatec—Krapina, ki sta skupno veljali 84 milijonov Din. Ce prištejemo k tem še izdatke za železniški most v Zidanem mestu, potem je dobila Slovenija od vseh železniških investicij, v višini 1938 milijonov, celih 90 milijonov ali 4*64'/«. Za ceste, mostove, poslopja in instalacije je izdala država 2386*4 milijona dinarjev, za druga dela pa je prispevala 64*2 milijona Din. Od vseh teli je Ifilo izvršenih v Sloveniji za 69 milijonov, da je dobila Slovenija od vseh 2451 milijonov le 2*4®/«. Ta odstotek pa je dejansko še nižji, če se upošteva, da so mnoga javna dela izvršile tudi banovine, ki jih je država običajno tudi dobro dotirala, dočiin je dravska banovina žc nekaj let brez vsake državne dotacije. Nato poroča avtor obširno o raznih uredbah in zakonih za izvajanje nujnih javnih del. Večina teli zakonskih predpisov je ostala bolj na papirju, vendar pa se je na podlagi teh uredb in od njih določenih novih davščin nabralo zn državni sklad za javna tlela 55 milijonov Din, od katerega je dobila Slovenija 2*7 milijona ali 4*9®/». Šele v l. 1985. so se začela pravilneje finansirati javna dela, da se namreč niso plačevala z dohodki od novih davkov. Kajti ti novi davki so vzeli narodnemu gospodarstvu več, kakor pa so mu dala z njimi omogočena javna dela. Izšla je uredba o finansiranju javnih del, ki je določala 1 milijardo za dela v resoru gradbenega in železniškega ministrstva. Pozneje je bil ta znesek povečan na 1157 milijonov Din. Določen je bil tudi podrobno izdelan program vseli- teh del, od katerih naj bi odpadlo za ceste 578 milijonov. Slovenija bi dobila od te vsote obenem z jadransko cesto, ki je deloma na ozemlju savske banovine, 35 milijonov Din ali 6*U5 odstotkov. Še slabše bi odrezala Slovenija pri novih železnicah, kjer bi dobila od 579 milijonov le 34 milijonov ali 5*9“/» (za železnico Št. Janž—Sevnica). Skupno tul 1157 milijonov bi dobila Slovenija 69 milijonov ali ne celili 6®/«. Temu nasprotno pa je treba konstatirati, da se stekajo vloge, pri Drž. hip. banki in Poštni hranilnici v posebno veliki meri i* Slovenije, da daj« Slovenija državi uh Mo. od 200 do 300 milijonov ref kakor pa od nje prejema in da je vsa gospodarska ak-livnost Slovenijo zaradi popolnega zastoja njenega denarništva ubita. Svoj članek zaključuje g. Drago Potočnik še z dvema ugotovitvama. Letos je bil svečano otvorjen most čez Donavo, ki je veljal 474 milijonov Din, most čez Savo, ki je veljal 90 milijonov. Finančni zakon pa pooblašča prosvetnega ministra, da najame za nove investicije 42,185.000, od česar odpade za ljubljansko univerzitetno knjižnico 7,500.000 Din. Za ureditev beograjskega pristanišča pa je določenih nadaljnjih 110 milijonov Din. Če tudi ne upoštevamo še druge investicije, ki se lx*do izvedle v Beogradu in drugih krajih, zopet je konstatacija samo ena, da je Slovenija zapostavljena. Te konstatacije dovolj jasno vprašujejo, kaj je za Slovenijo danes najvažnejše, da se namreč neha zapostavljanje Slovenije. Z5 tetnUa 7'ty- zbotHUt v Bea^adu V nedeljo je proslavila Trgovinska zbornica v Beogradu svojo 251etnico. Jubilej zbornice je bil praznični dan za ves beograjski gospodarski svet, h proslavi tega jubileja pa so prihiteli tudi zastopniki našega gospodarstva iz vseh krajev države. Za ljubljansko Zbornico za TOI se je udeležil slavnosti njen predsednik Iran .Te-laMn. V slavnostni dvorani zbornice je bil v nedeljo jubilejni občni zbor Trgovinske zbornice. Med drugimi so se udeležili zborovanja kot kraljev odposlanec ordouančni oficir kap. Pavlovič, za vlado trg. minister dr. Vrbanič in minister dr. Behmen, za Narodno banko guverner ir. Radosavljevič in gen. direktor dr. Proti«, za zagrebško zbornico komisar Uzorinac, za ljubljansko Ivan Jelačin, za Zavod za pospeševanje m trgovine dr. Tomašič, za Prizad Markovič, številni uradniki gospodarskih ministrstev iu drugi. Svečanost je otvorit predsednik zbornice Milutin Stanojevič, ki je pozdravil vse pri- Iz zgodovine beograjske Prve zbornice v Srbiji so bile ustanov ljene na podlagi zakona o obrtih z dne 29. junija 1910, in sicer industrijska, trgovinska, obrtniška in delavska, od katerih je bila vsaka samostojna zbornica, že 4 mesece i*o izidu tega zakona so bila pravila za nove zbornice, razen za delavsko, že izdelana in minister narodnega gospodarstva je ta pravila potrdil. Člane zborničnega sveta je imenoval minister izmed kandidatov, ki mu jih je predložilo v dvojnem številu Srbsko trgovsko društvo, ki je tudi dalo iniciativo za ustanovitev trgovinske zbornice. Dne 18. avgusta 1910 je bila prva ustanovna seja nove zbornice, na kateri se je nova uprava zbornice konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kiznič, predsednik Srbskega trgovskega društva, za podpredsednika Toša Mijajlo-vič in David Simič, za tajnika pa dr. Vlada Markovič. Nato so bila pravila nove zbornice po mnogih sejah sprejeta definitivno in dne S.joktobra tudi potrjena od ministrstva za narodno gospodarstvo. Prvo leto zborničnega gospodarstvo je bilo nad vse živahno. Samo plenarnih sej je bilo 25, sej uprave pa 17,. kar je pač za gospodarsko zbornico rekordno število. Leta 1912. so bile prve redne volitve v zbornice in s tem se je začelo tudi njeno normalno poslovanje. Balkanska vojna- je delovanje zbornic© nekoliko ustavila, zato pa je imela zbornica tem več dela po vojni, ko je začela skrbeti za gospodarsko ob-■ovo stare Srbije. Poslala je v novo osvojene kraje svojega tajnika in na podlagi njegovega poročila ustanovila nato v de-eembru 1918 v Skopijo in Bitolju posebna zbornična odseka. Odsek v Skoplju je kmalu nato »ačel tudi delovati ter bil 1. 1921. izpremenjen v samostojno zbornico. Za časa svetovne vojne se je zbornica preselila obenem z drugimi uradi v Niš. Z odstopom srbske vojske v tujino pa je prenehalo tudi njeno delovanje. V emigraciji je bilo IG. julija 1916 sklenjeno, da zbornica obnovi svoje delo ter se je ustanovila v Marseillu Začasna trgovinska »borni**, ki se je kasneje preselila v Nico, ker je bilo tu več srbskih beguncev. V emigraciji je zbornica predvsem pripravljala gospodarsko obnovo Srbije, pomagala z raznimi podporami trgovcem beguncem in skrbela za trgovinsko naobrazbo naraščaja. Obenem pa je tudi proučevala razmere na tujem trgu in skušala ustvariti dobre stike s tujimi trgi. V la namen je ustanovila svoje ekspoziture v Solunu, Krfu in Pa rizn. Posebno pa je bila zbornici pri srcu gospodarska obnovi dežele ter se pri tem ni omejila le na kraje stare Srbije, temveč je skušala doseči sodelovanje tudi z gospodarskimi organizacijami preko Drine ter zlasti z zbornicami v Zagrebu, Ljubljani, Osijeka in SpMta, ker »spadajo te zbornice med najbolj stare,in najbolj organizirane ustanove te vrste v jugoelovan- sotne, nato pa poda! kratek pregled, kondenziran historiat zbornice, ki ga objavljamo na drugem mestu. Koncem svojega govora se je s hvaležnim priznanjem spominjal vseh, ki »o pripomogli do uspeha zbornice. V imenu vlade je nato pozdravil zborovanje s krajšim govorom minister doktor Vrbanič. Na predvečer balkanskih vojn ustanovljena beograjska zbornica je z uspehom delala tako v času vojne ko pozneje po osvobojenju za napredek našega gospodarstva. To delo zasluži tem večje priznanje, ker je postavila povojna doba celo vrsto novih problemov. Srečen je, da more v imenu kraljevske vlade čestitati zbornici, da je vse te naloge uspešno dovršila. Naj bi še nadalje enako uspešno nadaljevala svoje delo. Ko so čestitali zbornici še številni drugi govorniki, med njimi ban donavske banovine, guverner N. B. dr. Radosavljevič, komisar zagrebške zbornice Uaorinac, predsednik Jelačin in drugi, je bila slovesnost zaključena. Trgovinske zbornice stvuc, kakor je naglasila zbornica v svojem poročilu na vlado o nujno potrebnih ukrepih za obnovo gospodarstva. Omeniti bi bilo še treba, da je začasna zbornica v Niei dala iniciativo za prireditev srbske umetniške razstave v Lyonu ter da je organizirala na velesejmu v Borde-auxu svoj posebni oddelek. Z ministrskim odlokom z dne 7. decem bra 1918 je bilo delo zbornice po vojni obnovljeno. Delo zbornice po vojni je bilo uspešpo in posti zbornico a# rastli. Ueta> 1920. je bil izvoljen za predsednika zbornice Djordje Radojlovič, ki je bil eden njenih ustanoviteljev ter ostal na tem mestu do svoje smrti 1. 1929. Za njim je prevzel predsedniško mesto podpredsednik zl>or-nice Milutin Stanojevič, ki je še danes njen predsednik. Od novih ustanov, ki jih je ustanovila zbornica za pospeševanje trgovine iu gospodarstva je zlasti omeniti njen enoletni višji trg. tečaj, ki je bil ustanovljen leta 1922. in ki je imel od tedaj že nad 1000 slušateljev ter kmetijski oddelek, ki je bil osnovan 1. 1929. Posebno kmetijski oddelek je razvil živahno delavnost in razdal kmetovalcem na tisoče sadik boljših sadnih dreves. Poleg tega je podpiral kmetovalce % dobrimi semeni in kmetijskimi stroji.. Seme in parutnino so dobivali kmetovalci piVti povrnitvi stroškov, kmetijsko orodje na posodo, vse drugo pa brezplačno. Končno je ustanovila zbornica 1. 1931. še svoje razsodišče, ki je razvilo zelo plo-donosno delavnost. Od 1. avgusta 1931 pa do julija 1934 je bilo vloženih pri tem razsodišču nad 5000 tožb, od katerih je bilo 91°/o rešenih že v 15 dneh. Zbornica izdaja tudi svoj list, ki izhaja mesečno in v katerem 6o obljavljeni vsi važnejši ukrepi in predlogi zbornice. Kakor ljubljanska in druge zbornice, dela tudi beograjska zbornica v najlepši harmoniji s tamošnjo zvezo trgovskih združenj. Zaradi svojega uspešnega dela se je beograjska zbornica tudi krepko uveljavila v javnosti iu njena 2o~letnica je bila dogodek, ki je bil pomemben za vso našo gospodarsko javnost, Naše terjatve proti Nemčiji narasle že na 400 milijonov dinarjev V zadnjem tednu je naš aktivni saldo proti Nemčiji narastel od 381 na 400 milijonov Din. Zadnje izplačilo je z dne 3. junija. Naš aktivni saldo proti Italiji pa znaša 184,4 milijona Din. Proti Bolgarski znaša naš saldo 884.000 Din, proti Turčiji pa 830.000 Din. V resnici skrajni čas, da se nekaj ukrene, da pridejo naši izvozniki do svojega denarja, ker smo vendar mnogo prerevni, da bi mogli dajati tujini blagovna posojila v vrednosti že skoraj flOO milijonov Din. t&irsi sestanek lesnih trgovcev in producentov sklicuje Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združeni za soboto, dne 14. t. m. v Maribor. Sestanek bo od 10. dopoldne v hotelu >0rel<. Dnevni red sestanka je določen takole: 1. Poročilo predsednika sekcije g. Fr. Škrbca o položaju lesne trgovine. 2. Sankcije in organizacija našega lesnega izvoza. 3. Naši trgovinski odnošaji z Madjarsko. 4. Novi trgi In naš eksport. 5. Kliringi in finančna ureditev izvoza. 6. Slučajnosti. Vse štajerske lesne interesente nujno vabimo, da se sestanka udeleže v čim večjem številu, ker ne gre le zato, da se pogovorimo o nujnih ukrepih v korist našega lesnega izvoza, temveč da tudi manifestiramo za svoje pravice in za pospeševanje našega izvoza. Tudi v lesni stroki zaposleno delavstvo in nradništvo se more udeležiti sestanka. Volitve v zbornice Volitve v trg. ind. in obrtniško zbornico v Novem Sadu so razpisane za 15. marc. Za predsednika glavnega volilnega odbora je določen predsednik trgovinskega odseka Velimir Vujič. Obrtniška zborni«*« v Sarajevu je odgovorila na vprašanje trgovinskega ministrstva. da želi razpis volitev za dingo polovico meseca marca. Po novem bo volila zbornica 27 zborničnih svetnikov, od katerih bo volilo mesto Sarajevo 12, ostalih 15 pa drugi volilni okraji. Povečajmo domačo porabo lesa! Tako po vsej pravici vzklika v »Slovencu« predsednik lesne sekcije Zveze trg. združenj, g. Fr. Škrbec. Opozarja, kako se je v zadnjem času začelo v Švici močno gibanje, da se pri stavbah v večji meri uporablja les. Svoj članek zaključuje s temi tehtnimi in upravičenimi besedami: >Ako čitamo ta apel švicarskih lesnih proizvajalcev na švicarsko javnost, moremo mnogo teh predlogov mirne duše osvojiti tudi kot obupni krik iiašega gozdnega posestnika, lesnega industrijca in trgovca. V Ljubljani sami lahko dnevno vidimo žalostne slike’Kako limet od Jutra do večera ponuja drva za kurjavo skoraj zastonj, medtem ko se kurijo lepe palače z uvoženim koksom iz tujine v protivrednosti sto in sto tisočev dinarjev. Pa tudi pri gradnji palač se zadnje čase uporablja razno tuje blago, tako namesto parketov, ki so domač produkt, drag linolej itd. Vedno bolj se uporablja cement in železo, od česar naš narod ne uživa nobenega dobička. Ne zahtevajmo rešitve samo od oblasti in tujih držav, ampak {»oglejmo, kaj bi sami lahko zboljšali, in to v korist posameznikov, vsega naroda in države.« Cene rastejo Združenj© trgovcev Savske banovino sporoča, da je moralo zaradi dviga een siro-viri zvišati detajlno ceno za namizno olje na 12 Din za liter. Ker je v Sremu letos malo z^lja, je porasla njegova cena na 140 do 150 Din .za 100 .zeljnatih, glavic. — V Virovitiškem okraju, kjer se je še v začetku te sezono prodajal krompir po 45 do 50 Din za 9tot, se prodaja sedaj po 70 Din za 100 kil. Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre bodo januarja 1930 v Ljubljani. Pismeni izpit se bo začel 3. januarja 1936 in bo trajal 5 dni, ustni se bo začel 9. januarja 1936. Prijave za izpit je vložiti po pristojnih združenjih za zidarske, tesarske, kamnoseške, oziroma vodnjakarske mojstre na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Vsa potrebna navodila za prijavo prejmejo kandidati pri pristojnih združenjih. Zbornici je treba prijave dostaviti najkesneje do 19. decembra t. 1. Prav tako je do tega roka dostaviti prijave glede predhodnega izpita o obči izobrazbi in znanju. Ti izpiti pa bodo dne 13. januarja 1936. 2e v 24 arah ££ fcMMto M. flknM la ovotMMu srajeo, oroatotto to aoflMk Poro, «o«. mk* to Hta to— to »ortto tovarna JOS. REICH FolJauM OMto M. *atoo>W*a ■»-* dkto K. Češkoslovaška vlada vodi pogajanja z zastopniki Slovakov, da bi tudi oni vstopili v vlado. Slovaki zahtevajo svoj deželni zbor, ki bi imel zakonodajne pravice. Vlada pa jim je pripravljena dovolili deželni zbor, ki bi smel samo v okviru splošnih državnih zakonov določati za Slovaško posebna določila. Verjetno je, da bo na tej podlagi dosežen sporazum s Slovaki. Mussolini je imel v soboto v italijanskem parlamentu velik govor <> fndaljnjih potih italijanske zunanje politike. Kep je dopoldne dal veleposlanikoma Francije in Anglije zelo pomirjevalne izjave, se je splošno smatralo, da bo pomenil njegov govor pomirjenje in da bo omogočil sporazum v italijansko etiopskem konfliktu. To mnenje pa se je izkazalo kot napačno. 'Že ves zunanji potok seje je dokazoval, da Mussolini noče odnehati. V dvorani so bila nabita imena držav, ki izvajajo sankcije. Pod imenom Francije je bilo napišemo: >Francija, tega ti nikdar ne jjoza-bimo!< Mussolini sam je prišel v jekleni čeladi, ki jo je odložil, ko je stopil na oder. Položit je v čelado svoja zlata odlikovanja in nato so vsi drogi poslanci sledili njegovemu primeru in odlusali svoja odlikovanja. Nato je začel govoriti. V »lavnem je deja|: Na predvečer etiopskih dogodkov se je 27 milijonov Italijanov izjavilo za njegovo politiko iu tej politiki ostane italijanski narod zvest Pogaja-* nja za mirno rešitev sporo so se sicer vodila, svariti pa mora pred vsakim optimizmom. Sankcije ne bodo odvrnile italijanskega naroda od njegove poti. V zadoščenje nam je, da je 90*/* francoskega naroda proti sankeijam. Nato je začel polemizirati z angleškim zunanjim ministrom ter govoril o njegovem zadnjem govoru skoraj žaljivo ironično. Koncem svojega govora je naglasil, da je pravica na strani Italije, ki ho zato do konca izvedla j svoj afriški program. Takoj po Mussolini jev eni govora sta se sestala v Parizu l>ava| in Hoar«. O sestanke je bil izdati komunike, ki pravi, da je bilo na sestanku ugotovljeno popolno soglasje Francije in Anglije in da je tesno sodelovanje obeli držav zagotovljeno. Splošno so sodi. da je Ufipeh sestank# ts, <1® se je Francija popolnoma odločila za angleško stališče glede sankcij iu da bodo te poostrene. I.*val in Hoare sta izdelala nove kompromisne predloge za likvidacijo italijan-sko-etiopskega konflikta. V svojih novih predlogih sta še bolj popustila Mussoliniju in ponujata Italiji poleg province Tigre, še provinci Danakil in 0olnem soglasju z Mussolinijem in. proti vsakemu sporazumu, ki ne prizna vseh zahtev Italije. Na južni etiopski fronti so bili hudi boji, pri katerih so imeli Italijani ko Etiopci po več sto mrtvih. Velik letalski uapad na mesto Desie so izvršili italijanski letalci. Na mesto so vrgli nad tisoč bomb, med njimi tudi mnogo vžigalnih, da je mesto čisto porušeno. Po svojih ogleduhih so izvedeli, da je v mestu etiopski eesar >n metali so predvsem bombe na mesta, na katerih je bil pred bombardiranjem cesar. Očividno je bil namen bombardiranja, tla bi bil ubit etiopski cesar. Ta namen pa se je ponesrečil. Tudi bolnišnice, čeprav so bile vidno označene s rdečim križem, so bombardirala italijanska letala. Tudi na ameriško bolnišnico so vrgli veliko število bomb. Med žrtvami bouihardiranja so večinoma žene iu otroci, pa tudi nekateri ranjenci ter neki francoski novinar in neka ameriška bolničarka. V vsej kulturni javnosti je povzročite italijansko bombardiranje največje ogorčenje in ameriški listi zahtevajo od predsednika Roosevelta, da oftcialno nastopi proti temu barbarskemu emu. Zaradi tega brezobzirnega bombardiranja je poostritev sankcij proti Italiji še bolj ver-retnu Na londonski pomorski konferenci je zahtevala japonska delegacija, da se prizna Japonski popolno enakopravno«! z brodovji Anglijo in U. S. A. Roosevelt je la predlog najino odbit. Španska vlada j* odstopila, ker je zaradi številnih afer, ki »o bile odkrite v zadnjem čas n, rr/.padla vladna koalicija. Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet 6,549.210*88 Din V nasprotju z minulim borznim tednom je bil na včerajšnjem borznem sestanku dosežen največji dnevni devizni promet nad H'5 inilij. dinarjev, torej več ko polovico celotedenskega deviznega prometa, medlem ko je bilo v minulem tednu per-lektuirauo na petkov borzni dan najmanj zaključkov, na ponedeljkov pa največ v višini preko dveh milj. Din. Napram prejšnjemu tednu znaša padec deviznega prometa le 90 tisoč dinarjev. 2. dec. Din 918-853*94 London—Dunaj 3. dec. Din «56.456*47 Dunaj-Bcrlin 4. dec. Din 554.221 '37 Dunaj—London 5. dec. Din 705.3C0C4 London—New.vork 6. dec. Din 3,516.318*41 London—Newyork Izmed poedinih deviz jK>kazuje največje nazadovanje Curih, dalje Amsterdam, Din-deviza, London in Solun, medtem ko je samo v Parizu bilo tokrat za 740 tisoč dinarjev večji devizni promet nego v prejšnjem borznem tednu. | Penmftvo — I TEI )EN Odlog plačil je dovoljen: (v oklepaju; od kedaj velja odlog plačil in dovoljena obrestna mera zsi stare vloge) llriiniliiici in posojilnici v Vtajspergu za ti let (10. junija 1935, 2°/u), , Ljudski hranilnici in posojilnici v Mirni peči za ti let (o. maja. 11)34, 2°/s), Hranilnici in posojilnici v Semiču za h let (30. aprila 1034, 2“/o), Posojilnici v Slatini za 0 tel (2. avgusta 1935, 2®/»), Hranilnici in posojilnici v Slivnici pri Celju za 6 let (24. avgusta 1935, 2 in pol odstotka). Hranilnici in posojilnici Sv. Jakob ob Savi za 3 leta (22. junija 1934, 2°/«), Posojilnici v Sv. Križu pri Kostanjevici za ti let (29. avgusta 1935, 2 in |K>1 odstotka), Kmečki hranilnici in posojilnici v Sv. Tomažu pri Ormožu za 5 let (14. julija 1934, 3“/.), Hranilnici in posojilnici v Jerneju za d let (30-maja 1934, 2*1*), Hranilnici in posojilnici v Št. Rupertu za 5 let (29. maja 1934, 2*/«), Hranilnici in posojilnici v Vidmu za 5 let za dolgove, nastale pred 8. majem. Obrestna mera za stare vloge po 2*/«. Hranilnici in posojilnici v Zagradcu za 8 let od 18. X. 1935 dalje. Odlog plačila za dolgove do 4. maja 1984. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Hranilnici in posojilnici v Žepovcih pri Apačah za 3 leta od 24. oktobra 1935 dalje. Obrestno mera za stare vloge po 3 odstotke od 24. oktobra 1935 dalje. Poštna hranilnica v novembru Število vlagateljev je v novembru naraslo za 3329 na 357.32«, vloge pa so nazadovale za 1,2 na 814 tpilijonov Din. Število čekovnih računov se je povečalo za 97 na 25.369. Vsega prometo je bilo 6.289 milijonov Diu, od lega brezgotovinskega za 51-8°/o. Vloge v čekovnem računu so narasle za 27,7 milijona Din na 1185.73 milijona Din. * Srbski centralni privredni banki v Sarajevu je dovoljen odlog plačil za 6 let od 12. maja 1934 dalje, obrestna mera za stare vloge pa na 2°/o. Po izkazu Angleške banke j« njen obtok bankovcev nazadoval za 2,55 na 398,9 milijona funtov, njena zlata podloga pa se je povečala 6,69 na 198 milijonov funtov, da je njeno kritje naraslo od 38,47 na 39,69 odstotkov. Uvoz nemških bankovcev je prepovedala nemška vlada. Dovoljen je samo uvoz bankovcev v vrednosti do 30 mark. Po izkazu Rcichsbauke z dne 30. novembra se je obtok plačilnih sredstev dvignil od 5788 na 6307 milijouov mark, dočim je ostala zlata podloga skoraj neizpremeuje-na (88 milijonov mark), devizna pa se je znižala za 0,18 na 5,3 milijona mark. Deviza Minuli Tekoči teden (vse v tisočih teden dinarjev) Amsterdam 140 64 .j .. •_! , Berlin,. •140 560 priv. kliring Din-dcvi/.a . 540 238 avstr. priv., klinu«. Dunaj 1.065 1.2*25 priv. kliring Curih 529 186 London 2.851 2.548 inkl. priv. kliring Madrid 60 ■ Newyork 644 817 Montreal 5 — Pariz 76 816 Praga 40 — Solun 242 85 boni Varšava 1 — Trst 6 10 Narodna banka je še nadalje |»osredova-la zalsti v Londonu, katerega je na vseh borznih sestankih tek. tedna dajala po tečaju Din 253'—, poleg tega pa je bilo zaključeno še Curiha, Amsterdama in Pariza skupno za Din 125.000*--. V privatnem kliringu je bil ves tekoči teden trgovan angleški funt na bazi Din 252*20—253'80, grški boni le dne 5. t. m. na bazi Din 29*65— 30-35, nemška marka dne 3. in 5. t. m. na bazi Din 14*70—14*90, včeraj pa za Din OTO nižje, dočim je noti-ral avstrijski šiling v ponedeljek in torek na bazi Din 8*77—8*87, v sredo Din 8*80 do 8*90, od četrtka 5. t. m. dalje pa na bazi Din 8 85—8*95. S primo Narodne banke Devize Povpr. Pon. Din Din Amsterdam 297570 2990-29 Berlin 1756*08 1769*95 Bruselj 742’49 747-56 Curih 1421 01 1428*08 London 216*41 218*47 Newyork 43«2'54 4398*86 Pariz 28060 291-OH Praga 181*78 182*89 Trst 353*87 356-96 Hov pr. Din Pon. Diu 297041 2991 01 175608 1769*95 740 72 745*78 1421-01 1428 08 216*21 21827 4357-20 4393*51 289*17 181*35 859*87 290*01 182*45 356*90 »Trgovski tovariš« Izšla je tl. številka te uaše odlične gospodarsko revije 9 posebno bogato in aktualno vsebino. Na uvodnem mestu je objavljen članek g. Draga Potočnika o javnih delih v naši državi, iz katerega objavljamo daljši izvleček. — Zelo potreben je tudi članek o trgovski slovenščini, na katerega nujno opozarjamo vse trgovce in podjetnike. Jezikovne napake morajo izginiti iz napisov in inseratov, ker škodujejo ugledu podjetja. — Aktualen j« tudi Članek g. dr. V. Šarabona o gospodarstvu Rusije, zlasti o njeni zunanji trgovini in napredku njene industrializacije. Sledita kratka pregleda o svetovnih blagovnih trgih ter o gibanju indeksov na mednarodnih velikih borzah. Vrsto člankov zaključuje članek o našem gospodarstvu in sankcijah. Sledi še zanimiv listek. Vsebina novembrske številke »Trgovskega tovariša« je torej izredno zanimiva in zato upamo, da bo pridobila tej naši lepi gospodarski reviji, ki 30 urejuje g. Josip Kavčič že 11. lerto z lepim uspehom novih naročnikov. Naročnina znaša le 36 Din za vse leto. »Trgovski tovariš« se naroča pri Trg. društvu »Merkur« v Ljubljani, Trgovski dom. Občni zbori Isredni občni zbor Kolinske tovarn« hranil, d. d. v Ljubljani bo v soboto, 21. de-eetnbra ob 10. v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Na dnevnem redu je tudi povišanje glavnice od 2 na 4 milijone Din. V tekočem borznem tednu dosežena tečajna razlika znaša pri Amsterdamu +0-71 (poena), pri Bruslju —1*77, pri lxmck>nu —020, Newyorku —5*35, pri Parizu in Pragi -7-0*43. Curih je ostal neizpremenjen, medlem ko sta Berlin, in Trst včeraj uoti-rala na bazi tečajev od 2. t. m. Efektno tržišče Tendenca neispreninnjcno stalna Prometa ni bilo v državnih, 110 v privatnih vrednostnih papirjih. Državne vrednote so beležile takole: 2L XII. «. XII. Din Din 7"/o investicijsko posojilo 76 78 75 78 fi8/* Blairovo posojilo 78 79 80 81 7®/o Blairovo posojilo (19 70 70 72 7#/o Seligmanovo pos. 73 75 73 75 4*1* agrarne obveznice 43 46 43 45 6°/« bcgluškc obveznice (i0 61 60 62 2>/af/o vojna škoda 354 356 365 368 Dne 4. t. in. je beležilo 7®/o stabilizacijsko posojilo Din 78*— v ponudbi, medtem ko «"/„ obveznice dalmatinskega agrarja in 5®/» srednjeročne obveznice tudi v tem tednu niao beležile. Žitno tržišče Tendenca stalno Čvrsta Zaključkov ni bilo, dočim 90 cene zelo poskočile pri žitu, in sicer za Din 3*50 pri stari bački, a za Din 5*50 pri stari banaški koruzi, dalje za Din 6*— pri času primerno subi ter za Din 6'50 p ji umetno sušeni koruzi, letine 1935. Tudi slavonski oves se je podražil za celih Din 12’— pri 100 kg; pravtako pšenica, in sicer bačka ja Din 5-50, banaška pa za Din 3‘— pri 100 kg. Nasprotno pa so mlevski izdelki beležili povsem brez izprememb. Beli štajerski krompir je'od torka dalje nolirai za Din 2*— višje pri 100 kg, Iranko nakladalna postaja. Žito: Koruza: Din Diu stara, popolnoma suha, Iranko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . 107*50 110*— stara, popolnoma suha, Iranko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu 107*50 110'— času primerna, suha, letine 1935, a kvalitetno garancijo, Iranko vagon nakladalna postaja.......................... 95-— 97'— umetno sušena, letine 1935, plačljivo proti duplikatu, ■ parit. Indjija...............102'50—105'— Pšenica: bačka 79/80, promptna dobava 1C7'50 170’— banatska 78, promptna dobava 165*— 167'50 Ores: nov, zdrav, suh, rešetau, feo. vagon slavonska post., plač- _ * . ljivo proti duplikatu , . . 144-50 145'— Mlevski izdelki: Moka: pšenična (>g, banat. postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 265*— 275*— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plač-- - -1 ljivo proti, duplikatu .; 205*tt- 275!— pšenična 2 bačka postaja. \ . ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . ' .'""245'-- 350*— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 225'— 280*— Otrsbi: jjšcuični, debeli, v ega!. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prometni davek, Ivo. vagon, bačka postaja...................110-— 1l5‘— Deželni pridelki: Krompir: beli štajerski, Iranko vagon nakladalna postaja . . . 64*— 67'— Lesno tržišče Tendenca zelo mlačna V zadnjem tednu ni bilo uobeuih posel) nih povpraševanj, še manj pa zaključkov. Situacija na našem lesnem trgu je že sedaj naravnost obupna, ker se je vsak izvoz iz Slovenije popolnoma ustavil. Manjši obrati so že vsi ustavili nadaljnjo produkcijo, dočim večji le v toliko obratujejo, kolikor je za izdelavo že pripravljenega blaga, ki bi se sicer moglo pokvariti; še tekom meseca pa bodo tudi ta podjetja prisiljena povsem ustaviti obratovanje. Poleg tehničnega delavstva so posebno prizadeti posestniki gozdov, ker nc morejo oddati jesenske in zimske sečnje, a še najbolj so pa prizadeti najbednejši — to so vozniki, kateri so baš na zimo brez sredstev in brez zaslužka. Tudi v primeru, da bi bile sankcije kmalu ukinjene, čakajo našo lesno' trgovino še zelo težki časi. Kajti na eni strani so naši odjemalci ž« preje računali z možnostjo sankcij in so se krili deloma pri nas, večinoma so se pa prcorientirali na avstrijski in madjurski trg, kjer se ne izvajajo sankcije in kjer so izvozniki uživali ter še iiži-vajo — vse mogoče železniške in carinske bonitete. Prodno pa se bodo za primer ukinitve sankcij — zopet uredile plačilne možnosti, 1k> skoro gotovo, po dosedanjih izkušnjah, preteklo mnogo, mnogo časa. — O kakem nadomestilu praktično ni govora; vsaj dozdaj še ni nič znanega. Sicer pa danes ni več časa zgolj za iniciative in nasvete, ampak je že skrajni čas, da se pokažejo rezultati ter se temu stanja napravi takojšen konce s pozitivnim delom! Le tako bo mogoče preprečiti sicer neizogiben gospodarski polom velike večine najtežje prizadetih lesnih interesentov v naši banovini. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. decembra objavlja: Pravilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov — lzpremcm-bj in dopolnitve pravilnika za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (prošnjo za zaposlovanje tujih gledaliških igralcev in artistov) — Tolmačenje o družbah z omejeno zavezo (v smislu čl. 6. uredbe o zaščiti denarnih zavodov se smatrajo tudi zadruge z o. s. bot družbe z o. z.) — Oprostitev turističnega propagandnega materiala iz Madjarske od uvozne carine — Podaljšanje veljavnosti spominskih znamk kralja Aleksandra I. (do 31. decembra 1935) —■ Razne ratifikacije mednarodnih pogodb — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Narodna banka bo odkupila ital. terjatve izvoznikov Na predlog Narodne banke je finančni minister odredil delno likvidacijo terjatev naših izvoznikov v Italiji. Uvozniki bodo še nadalje plačevali dolgove za uvoženo blago iz Italije na zbiralni račun Narodne banke po tečaju 35o-40Din za 100 lir. Da pa se olajša položaj izvoznikov, bo začela Narodna banka odkupovati vse izvozniške terjatve v višini do 100.000 italijanskih tir, ki so bile vplačane v kliringu pred 18. novembrom. Za terjatve, ki presegajo ta znesek in za one terjatve, ki bodo vplačane jk» 18. novembru, se bo naknadno uredila likvidacija. | Pehgve^Ilcigfld/c Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 15. decembra ponudbe o dobavi večje množine raznega sukanca. Direkcija državnega rudnika Vfleuje sprejema do dne 18. decembra ponudbe o dobavi žične mreže, vrtalnega orodja in ključev, železne mreže, 5 kg backelit-laka in 5 kg porcelan kita, 2 merilca za zračni pritisk in 50 zakovačnih spojk za golo bakreno žico, 50 kg lovotne masti za kroglične ležaje in 300 kg specialne tovotne masti za mazanje vročili ležajev , in 10.000 kg ovsa. - ' Komanda mornarice v. Zemunu spreje-jna do lik decembra ponudbe o dobavi raznega namiznega, porcelanastega in .steklenega pribora. Direkcija drž. rudnika Zenira sprejema do dne 19. decembra ponudbe o dobavi žice za dinamo in pogonskih jermen. Direkcija drž rudnika Velenje sprejema do dne 18. decembra ponudbe o dobavi 50 m jeklene žične vrvi, krogličnih in valjčastih ležajev ter jeklenih kroglic. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpo-gled.) Licitacije; V komandi 2. bataljona 2. pontouirskega polka r Ptuju se bo sklepala dne 12. decembra pogodba ra nabavo fižola, testenin, riža, pšeničnega zdroba, svinjske masti, olja in čebule. Dne 12. decembra bo olerialna licitacija v pisarni referenta inženjerlje štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za oddajo popravila XIV. objekta, dne 18. decembra za (Kidajo IX. objekta iu dne 14, decembra za oddajo popravila L objekta vojašnice Vojvodo Mišiča v Ljubljani. Dne 14. decembra l>o pri ekonomskem oddelku Generalne dir. železnic v Beogradu v novem poslopju ministrstva I. javna ofertalua licitacija za dobavo 1257 dimnih cevi in 10.870 vodogreluih cevi. V inteudanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu bo dne 11. decembra pogodba za nabavo 10.000 kg kave in 1.000 kg čaja. Dne 16. decembra bo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani druga pismena licitacija za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto v triletni zakup. Dne 16. decembra bo v pisarni komisarja Dravske vojne bolnice v Ljubljani druga ustna licitacija za oddajo dobave telečjega mesa, mleka in žemeljic. Dne 18. decembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga ofcrlalna licitacija za oddajo dela kopalnice v vojašnici v Mojstrani. Dne 19. decembra bo v Upravi O. oddelka vojno-tchničnega zavoda v Sarajevu pismena licitacija za dobavo večje množine glanc-kartona. Pri direkciji šum v Zagrebu se proda dne 1«. decembra na javni ofertalni licitaciji bukov in kostanjev les. Pri direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani se proda na javni ofertalni licitaciji dne 18. decembra večja množina režijskega lesa v področju Sumske uprave Bled, dne 19. decembra v področju sumske uprave v Bohinjski Bistrici in dne 20. decembra v področju sumske uprave Kranjska gora. Pri rojne-tehnižnem zavodu v Kragujevcu bo dne 14. decembra olertalpo licitacija za dobavo večje množine jekla, oslanec dr. Novakovič, bivši ban dr. Tartaglia in britanski podkon-zul Perič. V upravnem svetu nove družbe pa ni niti enega onih Dalmatincev, ki se dejansko bavijo s proizvodnjo in predelavo boksita. Končno pripominja »Nova Doba«, da se v naši državi j>orabi na leto samo 150 do 200 ton aluminija, za kar se pač ne bi izplačala graditev nove tvornice. Toda aluminij je važen za letalstvo in ker 15 let ne more dobiti nihče drug koncesije za novo tvornioo aluminija, bi se moralo na vsak način vedeti, kdo bo v resnici dal kapital za zgraditev Ivornice. Nemški avtomobilski dumping' Nemčija bo letos izvozila avtomobilov za 60 milijonov mark, to je za polovico več ko lani. Povečani izvoz avtomobilov je posledica nemškega avtomobilskega dum-pinga, ki ga zlasti čuti Francija. Tako je v prvih devetih mesecih 1.1. narastel izvoz nemških avtomobilov od 10.552 v i. 1934 na 17.572 letos, dočim je francoski izvoz padel od 19.955 na 14.787. Skupno bodo letos prodale nemške tvornice 210.000 voz, dočim so jih 1. 1934 je 150.000. * Podajanja naše delegacije z zastopniki francoske vlade glede večjega uvoza našega blaga v Francijo v nadomestilo za izgubljeni italijanski trg, so naletela na znatne težkoče. Naše trgovinsko ministrstvo je izdalo posebne ukrepe za olajšanje izvoza živine v Egipt* Malto in Palestino. Interesenti naj se obrnejo za informacije na Urad za kontrolo izvoza živine v Beogradu, Ratnički dom. Trgovinska podajanja s Španijo se bodo v kratkem začela Kmetijsko ministrstvo poziva vse interes Mile, da mu sporoče svoje želje. Italijanska vlada sporoča oficialno, dane bo v nobenem poglepra 38, mletega popra 40, paprike 28, sladke paprike 32, testenin 7 do 11, mila 12‘50, karbida 8’50, sveč 13, kvasa 32 do 36, marmelade 8 do 28, sode za pranje 2 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 in 0 Din 3-25, moke št. 2 Din 3'—, moke št. 4 Din 2'80- moke št. 6 Din 2'50, ržene moke 275, pšeničnega zdroba 3‘50, koruznega zdroba 2 do 2'25, pšeničnih otrobov 1‘50, koruzne moke 177, ajdove moke 4, kaše 4, ješprenja 375, ovsenega riža 7 Din. Žito: 1 q pšenice 200, rži 180, ječmena 160, ovsa 160, prosa 200, koruze 130 do 140, ajde 150, fižola 200 do 300, graha 1200, leče 1200 Din. Kurivo: 1 q premoga, črnega trbovelj-skega 34 do 36, črnega zabukovškega 35 do 39, rjavega velenjskega 20 do 22, 1 kub. meter trdih drv 85, 100 kg trdih drv 22, 1 kub. meter mehkih drv 60,100 kg mehkih drv 20 Din. Krma: 1 q sladkega sena 60 do 65, polsladkega sena 55 do 60, kislega sena 45 do 50, slame 35 do 40, prešana stane več 5 Din. Zelenjava iu gobe: 1 glava endivije 0'50 do 1, 1 kg poznega zelja 1‘50, kislega zelja 4, ohrovta 2-50, karfijola 8 do 10, kolerabe 2, 1 komad kolerabe 0'25, 1 krožnik špinače 1*25, 1 kg čebule 4, česna 10, krompirja poznega t, repe 0'50, kisle repe 3 Din, Sreda, dne 11. decembra. 12.00: Plošče. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Pravljice (gdč. Mileva Boltarjeva, članica Narodnega gledališča). — 18.20: Storžek se bo poboljšal (člani rad. dram. druž.). — 18.40: O morfologiji in geologiji planincev (g. prof. Janko Mlakar). — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 19.30: Prenos z Dunaja. — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 22.15: Duet mandoline in kitare ter dveh kitar (Samarin in Antunovič). Četrtek, dne 12. decembra, 12.00: Dvorakove skladbe (plošče). — 12.45: Vremen-o sk» naftovod, poročila. ' — 18.00: CaS, Ob- java sporeda. — 13.15: Virtuozi igrajo (plošče). —14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Koncert Debussjr-jeve glasbe (Radijski orkester). — 18.40c Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Ca3, vremenska napoved, poročila. — 19.30: Nacionalna ura, — 20.00: Prenos iz Beograda. — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila. — 22.15: gospod DragO Žagar poje s spremljevanjem Radijskega jazza. KUlAHNAff"DEU ^SbShSSESSF .KUVERTA* D. Z 0.2. LJUBLJANA Tyrleva casta It. mam TVORNIOA KUVERT IN KONFSKOUA PAPIRJA Od 3-5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zločinci je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Nad f0.000 vlagateljev štejemo v svoj krog. Vabimo vani vse, ki hočete vlagati v shranitev in obre-stovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Kratkoročna potožila dajemo pod ugodnimi pogoji HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (prej Kranjska hranilnica) UUBUAMI Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKURi kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.