Polarnem« Številka Din 1‘—. LETO III LJVBLMN«. sobota. 26. junija 1926. Toštaina plačana t gotovini. ŠTEV. 141. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPR A VNIŠT V O: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Split za svobodo Dalmacije. NEZASLIŠANO POSTOPANJE POLICIJE. Split, 26. junija. Predsinočnjim je splitsko prebivalstvo izrazilo svoje ogorčenje nad nettunskimi konvencijami. O pol 9. zvečer se je na obali zbrala množica sveta, ki je vzklikala: »Dol z nettunskimi konvencijami, dol z italijanskim imperializmom! Takoj pa je stopila v akcijo policija in začela razganjati množice po šetaljšču. Redarji niso prizanašali niti gostom, ki so sedeli pred kavarnami. Vsakogar, ki je zaklical: »Dol Ninčič! Živijo Dalmacija !< so začeli tepsti s sabljami. Med ljudstvom je nastalo silno ogorčenje. Demonstracije so postajale vedno hujše. Ob pol 10. zvečer je prišlo še orožništvo, ki je bilo razvrščeno v čete. Culi so se zopet klici: Eviva Nin- cich!« Na vsak vzklik >dok ali »živijo« so začeli orožniik nastopati z kopiti pušk in se lotili vsakega, ki so ga dosegli. To je množice še bolj vznemirilo in število manifestantov se'je še povečalo. Na več mestih so se zbrale večje skupine, ki so ostro demonstrirale. Manifestanti so prepevali rodoljubne pesmi in vzklikali Splitu in Dalmaciji ter proti Italiji. — Redarstvo je blokiralo vse ulice v mestu. Blokada je trajala okrog dve uri. Kljub temu se je na obali zbralo okrog 200 manifestantov. Redarji so bili tako razjarjeni, da niso prizanašali niti ženskam, ki so slučajno šle mimo, niti potnikom, ki so ta čas prihajali od vlaka. SPRAVA MED DR. NIKICEM IN HSS. Beograd, 26. junija. Tajnik skupščine m Hrvatskega seljaškega kluba Rude % Hacinič je včeraj po svojem dohodu iz Zagreba imel daljšo konferenco s Pavlom Radičem in s Karlom Kovačevičem. Prinesel je s seboj nekatera naročila in sporočila Štefana Radiča, ki se nanašajo na delo v skupščini. Radič je dal tudi navodila, kako naj postopajo njegovi poslanci pri glasovanju o konvencijah z Italijo. Kakor se doznava, Radič v vsem odobrava delovanje svojih ministrov in je zadovoljen z današnjim stanjem. Situacija seljaškega kluba je povsem normalna in ni v njem nobenih nesoglasij. Zadnji čas so se celo s skupino dr. Nikiča popolnoma pomirili. POSEBEN VLAK Z BLEDA. Zvečer pred Vidovim dnem bo na Bledu slavnostna razsvetljava. Da se morejo udeleženci še ponoči vrniti domov, bo v noči od 27. na 28. junija vozil na progi Bled—Ljubljana glav. kol. poseben vlak, ki bo odšel z Bleda ob 1. uri ponoči in prišel v Ljubljano okrog pol 4. uri. ODKRITA ZAROTA PROTI ŠPANSKEMU DIREKTOIMJU. Pari*, 26. junija. Kakor javlja »Journal«, je policija v Madridu odkrila za-loto proti direktoriju, ki so jo podpirali tudi liberali in republikanci. Aretiranih je bilo mnogo oseb in med njimi tudi urednik lista »Libertador. Baje je dognano, da je v zaroto zapleteno tudi več višjih častnikov. PRVI UKREPI CAILLAUX-A. Pariz, 26. junija. Prvi akt finančnega ministra Caillauxa je bil, da je svojim tovarišem ministrom poslal zahtevo, naj čim najbolj znižajo stroške v svojih re-sortih. Listi javljajo, da namerava Cail-laux uvesti sistem talona na knuh, sladkor in bencin, da bi se na fa način zmanjšal uvoz. Marsikaj se more morda očitati Slovencem, toda tudi njih najbolj zagrizeni *?Vlažnik mora priznati, da se Slovenec Nikdar ne ustraši. Delavnost je ena f^^itnejših kreposti slovenskega na-ttifT v v0^i in ljubezni do dela je rj ®aivečja sila slovenskega naroda. li} se vendar delo ni izplačalo in denar pobrali davki, dolgovi in nizka cena iOV. rQ ' 5 tna ni bilanca, ki io mo a storiti naš delavec. Vsem’ mogočim tujcem, ki niti videli niso naše zemlje daje naša dežela bogate zaslužke, naš delavec pa mora v tujino, ker ne dobi dela, ker ga domovina ne more prehraniti. In °ni, ki so tako srečni, da jih še ni dosegel val brezposelnosti, ti si le v izjemnih lučajih morejo prislužiti toliko, da morejo pošteno preživeti in vzgojiti svojo r°dbino. V najboljšem slučaju prislužijo tcliko, da‘ so gmotno zasigurani, dokler so zdravi in krepki, niti sanjati pa ne smejo o tem, da bi zadostili tudi svojim kulturnim željam. Tn slovenski intelektualec! Vse svoje sile je posvetil svojemu narodu, toda plačila za svoj požrtvovalen trud ni žel no-jenega. Uradnik, ki se je tako žrtvoval za dizavo, da se je vsled svoje prevelike vneme dostikrat ločil od naroda, je poplačan za svoj trud z nestalnostjo, slabo Plažo in vedno grozečo redukcija In gor-°Qemu intelektualcu, ki bi živel samo ^ svojega umstvenega dela. Spisana naših prvih ljudi iščejo zaman založ-!«a in če ga najdejo, potem je honorar ako nizek, da ne zadostuje niti za dol-f?ve. In če se je kdo o smetil, da je zalo-■ knjigo sam, potem je plod večmesečna dela samo — dolg v tiskarni Pa od nekdaj so bili vajeni kmet, delavec in inteligent, da je beda plačilo za piih trud in mogli bi reči, da je pač osta-0 vse pri starem. Od nekdaj pa so, živeli pri nas dobro trgovec, industrijalec 111 Podjetnik, tcda tudi ti časi so se le za premnoge nehali. Samo poglejte v »Urad-* listna na dolge kolone o dražbenih v >c*! In pogljete na naš velesejem, na ^ s Ogromen trud, s katerim je ta uspeh osežen in primerjajte z njim trud, ki ga ^ela vlada, da je podprla slovensko lik ^trii°! ^1’ ie sploh mogoča večja raz-po« ^ demontažno politiko se je vse-. vsodi oviral razvoj slovenske industri-v ’ z davki se je onemogočil nastanek no-® industrije in z odrezanjem Slovenije J* morja se je vzela vsej Sloveniji mož-”°*t gospodarskega razvoja. Za tretjino ,e je skrčil teritorij slovenskega gospo-v!TRlva’ Prav nič pa se ni storilo za podnje njegove razvojne možnosti. al)<> je plačana slovenska delavnost Beograd, 26. junija. Včerajšnja seja narodne skupščine se je začela ob pol 11. dopoldne. Predsedoval je dr. Subotič. Prvi je začel govoriti zunanji minister dr. Ninčič, ki je v svojem govoru branil net-tunske konvencije. O teh konvencijah je bilo mnogo diskusije v javnosti. On se čudi protestu javnosti, ko gre le za strokovne dogovore, ki so jih izdelali strokovnjaki in so ministrstva dajala le navodila. Političnih vprašanj tu ni. Zunanje ministrstvo je posredovalo samo, da so prišli strokovni delegatje obeh pogodbenih strank v stik. Današnje, takozva-ne beograjske, konvencije so bile sklenjene, ko on niti minister ni bil; bilo je to za Davidovičeve vlade. Interes države in naroda zahteva, da se konvencije ratificirajo. Minister pravi dalje, da je ulica morebiti sposobna- reševati vprašanja notranje politike, nikakor pa ne zunanjih vprašanj, ker so tako delikatna, da se mora o njih razpravljati z naj večjo opreznostjo. Gre tu za strokovne konvencije, pri katerih so se kritizirale nekatere določbe, ki jih niti ni. Te konvencije bodo v zbornici podrobneje pojasni- li strokovnjaki, ki so sodelovali pri njih sklepanju. Minister ugovarja očitku opozicije, češ, da ibi smel samo minister, ne pri kaka neodgovorna oseba, braniti pred skupščino konvencije. Strokovnjak bo mogel bolje pojasniti vsa vprašanja. Njegova beseda pa bo toliko veljala kakor beseda ministrova. Odgovornost pa prevzame minister. Za tem je podpredsednik dr. Subotič na podlagi čl. 33 poslovnika podelil besedi; vladnemu zaupniku dr. Ribafu, ki je nato imel obširen ekspoze, v katerem je obravnaval in pojasnjeval vseh 6 konvencij. Za dr. Rvbarem je dobil besedo dr. Buč, k e je napadal konvencije, češ, da z je z njimi hrvatski narod zadet v srce. Potem je vstal predsednik Uzunovič. Rekel je, da protestira proti nepristojnim izrazom, ki so padli na račun sosedne in prijateljske države Italije. Pri nas ni posebnih srbskih, posebnih slovenskih in posebnih hrvatskih interesov, temveč imamo samo skupne interese: Branili bomo tako zadnjo vas v Sloveniji kot zadnjo vas v Južni Srbiji. OŽJA OPOZICIJA PROTI NETTUNSKIM KONVENCIJAM. Beograd, 26. junija. Včeraj popoldne je bil sestanek načelnikov ožjega opozicijskega bloka. Na sestanku «o govorili o delu narodne skupščine in iklenili, da bo ožji opozicijski blok takrat, ko bo skupščina glasovala o nettunskih in beograjskih konvencijah, izdal komunike, v katerem se bo zavaroval proti sprejetju teh konvencij, ker so škodljive za narodne in za državne koristi. DOGOVOR 0 VLADNEM DELU. Beograd, 26. junija. Včeraj dopoldne je bila v predsedstvu vlade daljša konferenca, ki so se je udeležili gg. Uzunovič, S reki c, Boža Maksimovič in Aca Stanojevič. Pretresali so celokupno politično situacijo in nato govorili o delu narodne skupščine. Sklenjeno je bilo, da bodo predsednik vlade, predsednik skupščine ter predsednika radikalnega in seljaškega poslanskega kluba skupno proučili vsa vprašanja in potem odločili,'kaj naj skupščina dela. — Dalje je bilo sklenjeno, da se ne sme o sporu, ki je nastal v radikalni krajevni organizaciji, ničesar odločiti, dokler se ne povrne Pašič v Beograd. Popoldne je imel Uzunovič konferenco z zastopniki radikalov in Hrvatskega seljaškega kluba. Na tem sestanku se je razpravljalo o možnosti, da bi se skupščina že kar danes razpustila. O tem so dolgoRazpravljali, potem pa prepustili pred-ločjUikU vlade Uzunoviču, da o stvari od- ciia^hi*8^' u®°*°yili tudi, da opozi-sebno kar^L tll° ”a™dne skupščine, po-z Italijo. lzglasovanja konvencij Radičevci in radikali 8Q s& y mzje. Vsak dan pa je tudi bližja nevarnost, da bo slovenski narod spoznal, da se mu delo ne izplača in da bo nehal delati za druge. Kaj pa nastane potem, o tem naj premišljujejo oni, ki so poklicani kot voditelji naroda, še bolj pa naj prevdarijo posledice oni v Beogradu, ki nalagajo narodu sama bremena, ne dajo mu pa sile, da bi ta bremena nosil. Vsaka sila ! ima svoj konec in tudi delavnost sloven- j skega naroda. tem, da predsednik vlade Uzunovič skupno s predsednikom skupščine Trifkovi-čem uredi vprašanje odgoditve skupščine. v rn n-—mmm— ■ m SEJA VLADE. Beograd, 26. junija. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o političnem položaju. Dalje se je govorilo o spreminjevalnih predlogih večine k predloženemu novemu zakonu o stanovanjih. PAŠIČEVCI HOČEJO ODSTOP UZU-NOVIČA. Beograd, 26. junija. Glede na vesti o skorajšnjem povratku Pašiča so pašičev-ci včeraj že kar odkrito govorili, da bo moral Uzunovič podati ostavko, ker se mu ni mogoče odločiti, ali naj gre s Pa-šičem ali s centrom.' V tem slučaju se bo, kakor mislijo pašičevci, Pašič pojavil r^°t šef vlade. Aca Stanojevič in Marko 1 rifkovič sta baje že v tem smislu vodila pogajanja z uglednejšimi radikalnimi prvaki. NAMEN PAŠIČEVCEV. Beograd, 26. junija. Danes se je že govorilo, da se Pašič v najkrajšem času vrne v Beograd, da napravi konec sedanjim neznosnim razmeram. Pašičevci zatrjujejo, da pride Pašič v začetku julija v Beograd. Cim se Pašič vrne, bo baje Uzunovič s kakršnimkoli razlogom podal ostavko. Tako bi se, nova politična formacija izvršila že v prvi polovici julija. — Glavni odbor radikalne stranke bo imel najbrže celo vrsto konferenc, na katerih se morajo razčistiti vsa sporna vprašanja. Tj sestanki se bodo morali vršiti se pred občinskimi volitvami v Srbiji in čini gori, da se izravnajo nesoglasja10 da se prepreči predlaganje lo-kandidatnih list in razcep stranke. NOVA ZMAGA POLICIJE V IUJMU-NIJI. u areSta, 26. junija. Pri volitvah za-s opni o v okrožnih svetov za senat so li- iftanb zastopnike, nacionalna i se zagotovila zadostna zaščita mnogih interesov, ki nas vežejo s Solunom. i Pri diskusiji je komentiral referat solunske zbornice dr. Karmansky iz Zagreba. Zahteve solunske zbornice, kakor tudi zagrebške in dubrovniške, so se dale Posebnemu odseku v pretres. Nato je predsednik Jelačin prebral sledečo brzojavko: »Narodni skupščini y Beogradu.« Konferenca gospodarskih komor vse držare je na svojem sestanku v Ljubljani vaela t pretres vse potrebe našega pomorstva in predlagala, da sprejme vla-tla tnasnje res strokovno izražene predloge komor v pogledu napredka in razvoja te važne gospodarske panoge. Medtem se sedaj v narodni skupščini rešujejo dogovori ih konvencije s kialje-vino Italijo, ki težko tangirajo našo pomorsko politiko, toda gospodarske korporacije niso imele prilike biti zaslišane, ko so se vodila pogajanja. Konferenca gospodarskih komor v tem resnem času ne more, da ne bi opozarjala Narodne skupščine na največjo opreznost pri tem, ko se sprejemajo konvencije in dogovori, ne da bi navajala veliko škodo, ki preti gospodarskemu napredku celokupne države. Nato je predsednik Jelačin zaključil kongres trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. Zvečer so se udeleženci kongresa udeležili predstave v operi. Eden iz pogojev za industrijalizacijo naše države Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu predlog zakona o davčnih in prisNbmskih olajšavah za industrijska ki sc namenjena proizvaji tak-hl&ga, ki se v državi še sploh ne ali se izdeluje v nezadostnih «ohčinah. Osnova predvideva razven ugodnosti popolno davčno pro-ako dividenda ne presega 4 odstot-. Movično prostost, ako se razdeli H; u dividenda; še le, ako presega <“vKJenda 6% plačujejo tudi taka nova P°djetja ves davek kakor stara P0^?’ vseeno Če so podvržena občni ali posab-Ul Pridobnini. — Tako v preindusti ljali-zirani češkoslovaški republiki. Po Vsej zdravi pameti cd oficielne po-litike neokuženega človeka in po tako mnogih, kvaterno se ponavljajočih izjavah naših vlad, da je treba z grajanjem vsestranskim podpiranjem tuzemske m industrije zasigurati naši trgovinski in plačilni bilanci ugodnejšo podlago za njih aktivnost, bi se dalo pričakovati, da podane boš izenačitev davčne zakonodaje Olepša prilika za ustvaritev ugodnejših Prilik za industrijalizacijo naše dežele. Pa kakor se vidi, bo šla tudi ta prilika Neizrabljena mimo, kakor že tako mnogo drugih. In to kljub temu, da mora poklicanim krogom po tolikih, s statističnim materialom podprtih spomenicah in ko**d'I*Uv ^dobitnih korporacij biti več anano, da je davčna nosnost vsaj pn večini onih podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov — in k tem spada največji ter reprezentativni del vseh industrijskih podjetij — že davno prekoračila mejo, ki dovoljuje normalno rentabiliteto in je še zmožna, pritegniti nadaljne kapitale k investicijam. Najslabše na tem so — in to je s stališča dobre industrijske politike v mladi agrarni državi gotovo anomalija —■ ravno nova podjetja, ki se jim je v njih prvih letih — in pri nas še posebej — borili s svojevrstnimi drugimi težkočami, ki zelo ovirajo racionalno izrabo proizvajalne kapacitete podjetja in tlačijo rentabilnost v njem naložene glavnice za celo vrsto let, ako je sploh že v začetku ne uduši-jo. Ne le v njih lastnem, temveč v inte-resu vsega narodnega gospodarjenja je vendar, da nova podjetja pokažejo takoj sPočetka kakšne vidne znake prosperi-te*e ter se s tem kreditno okrepijo ter poskrbe ta one minimalne rezervne dotami«, ki so za krizne momente prva opo-!a' Iz t%h razlogov skušajo mlada podjet-■ia pokazati takoj v prvih letih in naj je to združeno še s tako velikimi težavami, vsaj pri lično zadovoljujoč bilančni prebitek. V tej točki pa «e sovražno križata fiskalna ta industrijska politika. Druga ne pride sploh do veljave. Po veljavnih predpisih zadene namreč prvi izkazani bilančni dobiček dvojno davčno breme, in sicer za leto, v katerem je podjetje z obratovanjem pričelo, in nadalje še za leto, ki siedi prvemu bilančnemu ozir. Poslovnemu letu. Posledica je torej brez lzl^tne ta, da je obremenjeno takoj drugo ^^torolno leto s previsokimi davčnimi ^aJatvanni in da paradira že v drugi bi-*anci postavka za davčne izdatke s primeroma velikimi številkami. Tudi po nobeni predlogu o neposrednih davkih akcijskim industrijskim podjetjem pridob-^insko breme ne bo posebno olajšano. Ponaeomimo to na enostavnem primeru, fteoimo, da je pričela industrijska delniška družba e vplačano delniško glavnico 1)000.000 Din poslovati s prvim marcem in da takaauje v bilanci dne 31. decembra tetega teta dobiček 150.000 Din. S kako visoko prtdobnino bo obremenjena po sedaj veljavnih predpisih za ta dobiček, | gibajo v ono »mer, v kateri leži ab9olut- ako ima izredno srečo, da račun izgube in dobička ne izkazuje takih postavk, ki se davčnopravno prištejejo k bilančnemu dobičku in ga lahko pedvojajo (ustanovni stroški, darovi, visoki odpisi itd.)? Za prvo leto, to je za leto, v katerem se je pričelo z obratovanjem, se ji bo predpisalo na osnovni pridobnini, 90% nem pribitku, 80% nem rentabilitetaem pribitku 30% nem linearnem pribitku, invalidskem davku, komorski dokladi ter na avtonomnih dokladah — ako znašajo te v občini družbinega sedeža k sreči samo 150% — 86.775 Din, za drugo leto pa 103.800 Din, skupaj torej — in to, kakor smo že rekli, v zelo ugodnem primeru — 190.575 Din, torej takoj za prvo leto dosti več. nego znaša izkazani bilančni prebitek 150.000 Din. To davčno breme se ponavadi zviša še z raznimi taksami, trošarinami, dohodnino za uslužbence in s prispevki za sccijalno zavarovanje, tako da doseže v gornjem primeru običajno vsaj 250.000 Din. S tem je podjetju, ako nima izredno sergne šanse — in katero jih najde danes? — pot k prosperiteti takoj spočetka zabarikadirana, ono se iz štrene davčnih plačil, zastankov, zamudnih obresti itd. že tako ne izmota, in mora manevrirati z fintami bilančne tehnike, da pokaže vsaj fiktiven dobiček. In tu je začetek vsega zla. Eno leto se maščuje za drugo, vsaka bilančna finta redi dve novi finti. Po novem predlogu bo, ako se uzakoni v sedanjem besedilu, plačala ista družba za prvo leto na pridobnini, invalidskem davku komorski dokladi ter na avtonomnih dokladah, ako znašajo le 150 odstotkov, skupaj 70.970 Din, za drugo pa 85.461 Din, za obe leti ji bode toraj na podlagi prve, deset poslovnih mesecev obsegajoče bilančne dobe predpisano 156.430 Din, nekaj manj sicer, nego po sedaj veljavnih predpisih, vendar pa vedno še več, nego znaša v prvi bilanci izkazani čisti, prebitek. To pa še zmiraj pod pogojem, da finančni minister ne najde po veda, okoristiti se s čl. 157 predloga ter z novimi pribitki zvišati davčne dohodke, da se nadalje novi predpisi ne bodo potom finančnih zakonov deteriori-rali v škodo podjetij, ter slednjič pod pogojem, da se ne udejstvi srežka ter oblastna samouprava, ki bodeta gotovo tudi skušali podpreti svojo finančno podstavo z dokladami k neposrednjim davkom. Ce ne bodo dani ti pogoji in ako je rentabiliteta podjetja v prvem letu celo višja in vsebujejo računski zaključki izdatke, ki jih navaja čl. 85 osnove kot prištednje, bode izenačenje veljalo pač bolj kot časovno podaljšanje obstoječega stanja in ne bo prineslo nikakšne reme-dure. Ako v naši državi že niso bili dani pogoji, da bi se zakonski projekt o neposrednih davkih bil izdelal na podlagi daljšo dobo obsegajočega statističnega niaterijala glede pridobitnih in dohod-wnih razmer ter se davčni postavki i> ra unali tako, da bi se davčne dajatve po novem zakonu gospodarsko kolikor-toliko pravilno včlenile v veljavni cenovni sistem, se nam zdi vseeno, da ni primanjkovalo časa, v katerem bi se tudi brez statističnih podatkov bile lahko za pospeševanje nastajajoče industrije in obrti v davčnem zak. predlogu ukrenile potrebne mere. Da bi davki, ki bi jih v poznejših letih plačevala prosperirujoča podjetja, več ko izravnali manco, ki bi državni blagajni morda nastal v prvih letih, je itak na dlani. Tendence na svetovnem trgu glede onih blagovnih vrst, ki tvorijo podlago naše izvozne trgovine, se očividno ne na no zajamčena aktivnost naše trgovske kaj šele plačilne bilance. Nasprotno; računati moramc z verjetnostjo, da bo stabilizacijsko ali celo deflacijsko našo va-valutno politiko spremljala še dolgo naravna njena posledica, namreč nižja kupna moč dinarja v tuzemstvu nego je ona v inozemstvu; iz tega in iz drugih razlogov se organizacija naše izvozne trgovine ter racionalna pocenitev domače industrijske kakor poljedelske produkcije ne bo megla vršiti bržčas v takem tempu, kakor utegne svetovnotržna konkurenca tlačiti cene standardartiklom navzdol. To se pravi, da bo domača industrija v domačem cenovnem sistemu imela neugodnejše razvojne pogoje nego njena inozemska konkurenca. Ker je pa zaščitna carina le nujno zlo in izhod, kjer ni več drugega, bi vseeno kazalo, izboljšati ji obstojne pogoje ob začetku z davčnimi olajšavami, ki so se drugod že ponovno dobro obnesle. Saj pomenja za nas industrijska osamosvojitev v konsolidiranej-ših razmerah še prav posebno narodno in gospodarsko zapoved; iz industrijskega stališča zaradi pridobitne neodvisnosti in smotrne množitve narodne imovine, iz valutamega radi smotrenega zmanjševanja uvoza takega blaga, ki obtožuje trgovsko bilanco in dinarjev kurz, iz socialnega zaradi omejitvije najmanj racio-nelnega izveza, t. j. izvoza delovnih moči, iz poljedelskega zaradi pospeševanja poljedelstva, proizvedi katerega bi ne šli več v toliki meri kot prva surovina v tujino, da se nam potem povračajo kot drug finalen izdelek. Ali pa se da to stremljenje podpreti posebno učinkovito s tem, da bodo nastajajoča podjetja takoj spočetka občutila vso pezo členov 61, 80, 83 in 89 predloga o neposr. davkih, o tem se da vsekakor dvomiti. Bivša Ogrska si je znala pomagati čisto drugače. S tem, da je bila v tem pogledu širokogrudna, — še prekomerno za pojmovanje sedanje mizerne dobe, — se je z dosledno uporabo zakona št. III. iz 1. 1607 industrijsko ter državnofinančno postavila na tako trdne noge, da je po vsej njeni in-flačni katastrofi v tem pogledu za nas zavidanja vredna še v sedanji miniaturni podobi. X. Gospodarska kriza. »časi so slabi!« — tako slišimo vsepovsod. Nahajamo se sredi velike gospodarske krize, ki zajema vso Evropo. 0 nastopajoči gospodarski krizi razpravljajo v ruskih sovjetih, v francoskem parlamentu, v angleški vladi, v nemških stanovskih zbornicah, socijalna zgodovina nas pouči, da takšne krize nastopijo po vsaki vojni in pretresejo gospodarstvo od temelja do vrha. Tako je bilo pred :100 leti po napoleonskih vojskah, ista prikazen se je ponovila po letu 1848 in se pokazuje zdaj po končani štiriletni vojni znova. Vse te krize so bile dolgotrajne in so socijalnogospodarsko pretresale ustroj človeške družbe, vse dotlej, dokler si nakopičena sila in beda delovnih stanov ni našla izhodov, kakor si jo najde voda, ako ji postane stara struga preveč tesna. Slovenci smo kot kmečki in delavski narod vedno težko živeli, naša zemlja ima primeroma malo rodovitnih dolin, a še te bo precbljudene. Poglavitno živimo od dveh poljedelskih produktov: od lesa in živinoreje. Žita pridelamo /za sebe premalo in moramo uvažati ne le moko, temveč celo koruzo. Tisti del prebivalstva, ki v sled preobljudenosti nima svojih stalnih domov, si išče vsakdanjega kruha v obrtniji in industriji. Takozvani inteligenčni stanovi so že danes preštevilni, da bi vsi mogli najti kruha in dela v Sloveniji. Že danes se pojavljajo slučaji brezposelnosti med inženirji, zdravniki, profesorji itd. Vsled nastale gospodarske krize hira seve tudi domača obrt in industrija, in naše delavstvo, zlasti pa takozvano nekvalificirano, ne najde več zadostne zaposlenosti. Tisti del kmečkega prebivalstva, ki je vsled male rodovitnosti zemlje in preobljudenosti odveč, si ne more pomagati. Slovensko kmečko ljudstvo ie bilo tudi pred vojno, ko je živelo še v veliki gospodarski zajednici, ki je segala od Galicije do Trsta in Kotora, večkrat v socijalno-gospodarskih zadregah. Toda dva skrajna ventila sta bila vedno odprta, potom katerih je bil v največji skrajnosti mogoč izhod: V Ameriko si šel lahko vsak dan, a med »knape« (v mdnike delat), kadar si hotel. Danes sta zaprta tudi ta dva ventila. Amerika je za nas takorekoč popolnoma zaprta, a v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Raj-henburgu itd. reducirajo celo rudarje, kar je bilo pred vojno neznana stvar. Na kmetih pa se javlja gospodarska kriza v razliki med dohodki in izdatki kmečke družine. Vrednost poljedelskih produktov pada neprestano, ker živimo v izrazito agrarni državi. Hrvatska, Slavonija, Srem, Vojvodina in Srbija imajo več rodovitne in boljše zemlje kot jo pa imamo Slovenci. Poljedelski produkti tam ne zahtevajo toliko stroškov in tako težkega dela kakor ga zahteva poljsko in gozdno delo v naši alpski pokrajini. Tudi za sebe hrvatski in srbski kmet nimata toliko izdatkov kot naš slovenski, katerega je zapadna industrijska eivilizaei-ja že povsem zajela. Na Hrvatskem in v Srbiji nosi kmečko ljudstvo obleko, ki jo samo oskrbi, počenši od lanu in volne pa do barvanja tkanine, ki je plod dela kmečkih žena in deklet Naš kmetski človek pa si mora kupovati obleko v tigovini. Vsled novih državnih in med- državnih razmer pa je vse (to znatno dražje kot pa je bilo pred vojno. Takrat si lahko n. pr. naročil blago ,za obleko naravnost v češki tovarni in nisi plačal nobene carine od tega. Danes je treba plačati carino in prenesti še velike seka-lure našega carinskega poslovanja. Isto je s poljskim orodjem in tistimi hranili, ki jih je naše ljudstvo navajeno, a jih ne prideluje, n. pr. kava. Vse to prinaša seboj, da naš kmet več troši kot pa pridela. Vzemimo n. pr. vino. Naši vinogradniki imajo polne posode, a malo ali celo nič kupcev. Časih je naše vino pokupila za d->bre novce Avs/trija, ki ga danes vzame zelo malo, a na cene naših revnih vinogradnikov pritiska poleg tega še nenaravno dalmatinsko vino in »banatčan«. Trgovina z lesom je zastala ter prehaja polagoma v roke laških eksponentov. Kraji, ki so odvisni cd prometa in cen lesa, silno trpe, ljudje, se silno mučijo s tem težkim delom, a zaslužijo pri tem komaj za koruzo. Le malo je krajev, kjer so ljudje srečnejši, zlasti tam kjer lahko prodajajo mleko, maslo, perutnino in druge takšne drobnarije mestnemu ;tii industrijskemu prebivalstvu, ali pa tam, kjer se pečajo s hmeljem. Siromaščina je • legla na slovensko zemljo, kakršne že davno nismo poznali. Pri tem položaju moramo misliti na so. cijalno-gospodarske reforme, na olajšanje javnih bremen, na melijoracije, na kvalitativno zboljšanje poljskih pridelkov. živinoreje in pospeševanje obdelovanja lesa doma. Ako se še tako zelo pritožujemo na politiko, se moramo vendarle ž njo pečati. Tu pa odločujejo realna dejstva, številke in računi. Srce v politiki nima mesta. S pametno politiko moramo skušati doseči, da se naše žalostne gospodarske prilike vsaj nekoliko zboljšajo, da skušamo vsaj nekaj denarja in premoženja, ki smo ga morali oddati, na drugi poti in po mnogih ovinkih zopet vrnili naši deželi. Skratka, skrbeti moramo, da se gospodarski vsaj kolikor toliko ohranimo pri življenju dokler ne nastopijo zopet ugodnejši časi. Kadar dežuje, si moraš najti strehe, ako nočeš biti moker. Pri vsem tem pa moramo imeti pred očmi, da nas je v težaven ta položaj privedla baš tako zelo obsovražena ■politika« tistih naših mož, — ki so leta 1918 naš narod »vodili«. Kako vodili — to čutiš ti kmet, ti obrtnik in ti delavec! A. Prepeluh. Obleke lastnega izd^ Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana Aleksandrovo c. 3. NAŠO O U N/KO CIKORIJO Strnimo vrste. >Ali 150 milijonov Nemcev in Slova-v&nov je to slišalo in se molče spogledalo; in prišel bo dan, ko bodo ti milijoni imeli besedo!« Tako pišejo Nemci po burnih govorih Besednjaka in Tin?la v rimskem parlamentu. »Grozeča italijanizacija sili danes Slovane in Nemce k skupnosti interesov in delovanja, kar bi v Ne™S!JVie smeli Prezreti; vedno bolj naraščajoči dotok potnikov v Dalmacijo bo razumevanje za to gotovo pospeševal, — tako pravijo Nemci dalje. Ne le cinične pripombe italijanskih ministrov v parlamentu, ne le neprestane grožnje Benita Groznega, temveč vsakodnevna dejanska nasilja: uboj naše skromne fantovske pesmi, prepoved privatnega pouka, prepoved naše molitve in naše prošnje, izgon nase'besede iz cerkve, iz šole in s ceste, preganjanje naše duhovščine, našega učiteljstva in izobraženstva sploh ter vedno nasramnejše umorstvo naših mladih src, našega zaroda, — vse to nas Prepričuje dan za dnem, da nimamo opravka s civiliziranim nasprotnikom, temveč z divjimi brezkulturneži, ki ne spoštujejo niti najprimitivnejših načel civilizacije, ki so oblečeni v salonsko modo, pa še vedno žro naše nežne lastavice, ko se selijo na jug... Ta strašen nasprotnik nam ne ubija bratov z dovoljenimi in krivičnimi političnimi sredstvi, ne ropa nam src v premišljenem in počasnem tempu, to, kar uganja z našim podjarmljenim narodom, ni več samo italijanizacija, temveč zavedno demoraliziranje naroda ter premišljeno gospodarsko uni čevanje ljudi. Strnimo vrste! Našemu naglemu umiranju onstran jugoeapadnih mejnik,«'/ treba nujnega leka, našemu tamošnjemu bednemu življu treba nujne pomoči, st ni • pu, ki ga trosi v naš živelj ogabni nasprotnik, treba izdatnega protistrupa. Kako? — Nemci nam nudijo roko v olajšanje bede naših najbednejših — in to Ponujeno roko sprejmimo in jo stisnimo v tako močno vez, da je ne prebije ps >' -ka ne pest Benita Groznega in njego/e vojske... Nujno predlagam, da se osnuje v/a jenvni iredentski svet, sestoječ iz zastop-nikov naših narodno-obrambnih organl- i zacij in Nemcev, bodisi onih iz Nemčije j ali Avstrije, kajti ni dovolj, da složno nastopajo naši in Nemci onstran nasilnih mej, treba je, da tudi tostran osredotočimo naš sveti boj proti največjemu nasilju, ki je nepoznano v svetovni zgodovini. Ta Vzajemni iredentski svet naj se posvetuje, kako prestreči krute udarce, ki padajo po bedni raji v robstvu, skrbi naj za enotno svetovno propagando proti fašistovskemu nasilju, organizira naj izdatnejši gospodarski bojkot in pripravlja svobodni narod na veliko Besedo... Ta Vzajemni svet naj pa tudi skrbi, da se oimprej odpravijo medsebojne diference, ki nas ločijo spričo nesrečne izgube naše Koroške, za kar je mm,go pripomogla bas Italija. Nemci niso slabi strategi in bodo koristnost sporazuma hitro razumeli. Veli Jože in Andrej Hofer se bosta sestala in se sporazumela. Strnimo vrste’ Dajem svoj apel javnosti v presojo in upaim, da ga bo presojal« z zanimanjem, kf ga zasluži naše umirajoče bitje. Dalje pričakujem, da ga bo priobčilo in komentiralo časopisje, saj m poštenega človeka na svetu, ki bi si ne želel izbiti par zob današnjemu kaj-zerju«. Tem izdatnejšo iredento treba vcepiti tudi naši mladini, že oni, ki se igrajčka še z nogomobilom. Strmimo vrste! J. M. * Sila rodi protisilo! Ob sprejemanju net-tunskih konvencij treba tudi to poudariti. Zakaj zaman je vse zagotavljanje diplomatov o dobrih odncJšajih, če se pa dan na dan dela sila nad našim narodom. Ne vodijo paragrafi k sporazumu in prijateljskim odnošajeni, temveč ljudsko čustvovanje. Dokler1 pa vrdii naš narod, Ja se njemu sicer govori o prijateljstvu, a istočasno bije po njegovih bratih, tali j-dolgo tudi narod ne more sprejeti takega prijateljstva, temveč ga mora naspntuo z vso odločnostjo odkloniti. Kakšno pa je mišljenje med narodom, to najbolj jasno kaže gornji članek in zato ga objavljamo v ravnanje naši javnosti, v opomin naši vladi in v sva.ilo j vsem, ki nočejo, da bi nova vojna vrgla ; evropske narode v trpljenje. Politične vestL — Sodišče zahteva izročitev 27 češkoslovaških poslancev. Vsled kravalov v češkoslovaškem parlament« ob priliki carinske debate zahteva sodišče izročitev 27 poslancev i’n sicer 21 komunističnih in 6 socialističnih; med njinn tudi gospe Zemanove. Po daljši tu zelo viharni debati je sklenita nova carinska večina v češkoslovaškem parlamentu izročitev petih komunističnih in nar. soc. posla,nca Knejzlika. Za predlog so glasovali tudi Nemci. Za šesrt drugih posla n rev odločitev še ni padla, za ostale pa je bila izročitev odklonjena. - Boj za odškodnino knezom. Pod vip.i-voni velikega uspeha narodnega sklepa so meščanske stranke znatno popustile v svojem odporu proti socialističnim ,zahtevam, lako je bilo na zadnjem sestanku strank sklenjeno, da se rente iz .kronskih fideikomisov ne vštejejo v zaseibno premoženje in torej brez odškodnine zaplenijo. Proti eo glasovali komunisti ki so s lem zopet priznali, da jim to važno vprašanje služi le v demagoške svrhe. — Benes ostane. Na seji izvrševanega odbora stranke je Stri,brny odkrito nastopil proti dr. Benešn. Nato je bilo preči,tano .piimo predsednika Masaryka, ki ipravi, da, je odstop, dr. Benesa indiskutabel. Naio je bilo pre-čitano še pismo dr. BeneSa, ki pravi, da mora uvaževati želja predsednifci republike in da zato ne more odstopiti kot zunanji minister. Pač pa je pripravljen položite i mandati, če stranka to zahteva. Po mestoma zelo ostri debati je bilo nato z vsemi proti trem »lasom sklenjeno, da nJma izvrševal™ odbor nobenega neaaupainja do dr. Benesa, temveč da je nastala zahteva po njegovem odstopu le vsled težkega boja stranke proti vladi. Dr. Beneš ostane torej zunanji minister. — Nezaupnica poljski vladi. V proračunskem odiboru je doživela vlada Bartela nepričakovan por ar/.. Na predlog levice je bil namreS znižan kredit za Matke od 457 milijonov na 400. Obenem pa je bila tudi odbita zahteva vlade po 10 odstotnem pribitku na vse davke. Vsled tega ni več proračun v ravnovesju. Ker je vlada zahtevala obenem s svojim predlogom tudi zaupnico, bi morala danes odstopiti. Ni pa gotovo, če se bo to tudi zgodilo. — Zahteva pe generalni stavki vseh evropskih rudarjev odklonjena. Na lajni seji mednarodne zveze rudarjev se je razpravljalo o izaihtevi anglelSki hrudarjev, da se proglasi v znak solidarnosti z angleškimi rudarji generalna stavka vseh evropskih rudarjev. Ta zahteva je bila odbita. Pač pa je bilo sklenjeno, da se z ozirom na namero angleške vlade .da se zniža delavska plača, ukrene vse potrebno, da se izvoz premoga v Anglijo kolikor mogoče otežkoči. Tudi se bo skuša1? angleške rudarje z vsemi sredstvi podpirati. Sokolstvo. Pozdrav s slovanskega sokolskega iutra. Vsa češkoslovenska zemlja se pripravlja na veliki praznik rodoljubnih svojih najboljših sinov in hčera: na VIII. vse-sokolski zlet. V duhu gledam na tisoče in tisoče marljivih bratskih rok, ki se na ■slovanskem sokolskem severu gibljejo v preudarni naglici, da dovrše zadnja dela, k: bodo — izvedena od vseh in vsa stremeč v istemu cilju - dala zletu znak popolnosti, kakršno itfore v najvišji meri doseči žilavost sokolske tvornosti. Od zleta do zleta se stopnjuje aktivnost sokolske volje, da se kaže nje sila v vedno 'ečji mogočnosti, ki prijatelja dviga v ekstazo navdušenja, a ki tudi' sovražniku imponuje. V teni stopnjevanju se praktično in idealno ponazoruje Tvršev nauk o večnem gibanju, ki ne pozna zastoja, ki ne pozna meje in ki se vali preko vseh zaprek od roda do roda naprej in naprej... To je prilika in priča moralnega in fizičnega zdravja naroda, ki ga Sokolstvo trga iz spon in stisk iit ga vznaša na smelih krilih svoje ideje in svojih načel v nedogledne višave kulture in svobode! Nekje sem izrekel besede: >Sokolsko geslo svobode, ki je poleg bratstva in enakosti najplemenitejše lice naših idejnih moči, otploja vsako sokolsko srce s krepostmi, ki lijejo po naši zemlji v treh strujah in se zopet spajajo v eno celino: v značaj nacije in zemlje! — In doslej nikjer tako kakor v Geškoslovenski republiki ni Sokolstvo toliko globoko seglo v žitje in bitje naroda, ki po svojem, delu, življenju in značaju utemeljuje rek: .-Kdor Čehoslovak — ta Sokol!« »Kdor Jugosloven — ta Sokol!-. Tako odmeva la klic po moji domovini! So- kolako idejo, ki »mo jo takoj sprejelv za sfojoTctm se 'o porrarflt v Pragi, “zanašamo in utrjamo med narodom v globokem prepričanju, da mu iz nje izvirajo največje dobrine spoznavanja samega sebe, državljanske zavesti, sokolskega ponosa in san »stalnosti. Sokolska ideja razklepa ozke meje ljube domačije naravnava naše poglede v široki slovanski svet, h katerega moralni in materialni veličini prispevamo sami sebe z vsem, kar nam je doslej sokolsko vzgojno delo dalo najlepšega in najboljšega. Da, sami sebe! Saj se čutimo in zavestno imenujemo člane velike sokolske rodovine, ki ima svoja ognjišča zgrajena povsod, kjer bijejo iskrena slovanska srca. In tako ognjišče se sveti v neugasnem plamenu spoznanja, zavesti in bratske IjubaVi tudi v Jugoslaviji, vabi k sebi vse, kolikor je v našem narodu plemenitih, sebičnih, velikih duš, in meče svoj odsev v vse bratske zemlje z eno željo: da bi med vsem slovanskim rodom zavladal en duh — duh sokolski, da bi ves slovanski rod predramil k veličastnemu pohodu v bodočnost en vzklik: »Kdor Slovan — ta Sokol!« To je pozdrav, ki ga s slovanskega sokolskega juga pošiljam v češkoslovensko bratsko zemljo v imenu vsega jugoslo-venskega Sokolstva sedaj), ko se odpravljamo na pot v Prago: »Kdor Slovan ■— ta Sokol!< E. tiangl, starosta J. S. S. Odhod Sokola 11. v Prago. V soboto, dne 27. ir. m. ob 20. uri zvečer ima Sokol II. s sodelovanjem pevskega odseka, ki zaključi s to prireditvijo svojo letošnjo sezijo, v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti, sesianek VBega članstva, ki sc udeleži zleta v Prago, koder dobi vse potrebne podatke in navodila. Ker je torej sestanek izredne važnosti, je v interesu posameznika,, da se istega točno ude teži. — Zdravo! Prosveta. Obiščite Groharjevo razstavo. Vodstva v Groliarjavi razstavi v Jakopičevem paviljonu priredi Narodna galerija v nedeljo 27. junija ob enajstih in v pondeljek ‘28. junija ob enajstih in popoldne ob petih-Na poset vabi N. G. 42 ljubiteljev umetnosti, zbirateljev in zavodov je posodilo dela za spominsko kolektivno razstavo Ivana Groharja, ki je otvsor-jena v Jakopičevem paviljonu dnevno od 9,—19. ure. Narodna Galerija je s to prireditvijo odkrila celotno sliko enega naših raaj-genijalnejših umetnikov, slikarja, ki je ustvaril neprecenljive zaklade naše umetnosti. Vsak Slovenec in vsak obiskovalec Ljubljane naj si ogleda razstavo, ki je otvorjena; le do 11. julija. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera: Zač«*?ek ob pol 20 uri zve^r. 26. junija sobota: Figarova svatba. Red F. 27. junija nedelja: Grofica Marica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 28. junija ponedeljek: Boris Godunov. Red O. 29. junija torek ob 15.: Grofica Marica, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. in30 juniji« sreda: Tosca. Red A. Paviljon »DALMACIJA" na veseličnem prostoru Ljubljanskega velesejma Brača Lassan »očita pri*nano dobro dalmatinsko kapljico ir lastnih vinogradov iz Zatona pri Šibeniku. Izvrstna ta vina so bila na vinski ra®’ stavi v Šibeniku odlikovana as zlato kolajno. Postreglo se bo * raznimi mralimi jedili. Bogata zaloga SpecIJalnih morskih rib! Stalne gostilne in klati se nahajajo v Sp. Šiški pri Anžoku in Krsnikova ul. 5. Na veliko! Cene zmerael Na malo! Se priporočata Brača Lassafi" V Francijo. Ti
vlje, 22. junija 102(1. 'Kad Trbovljami pa iri sinjega^ neba; kakor da so se saje iz vseh tovarniških dimu1-Ikov in vsa tema iz rovov iu laktov »varil*; v Srno jilošfo, ki so iri alate črke v nji: T IM> in ki visi nad dolino in teži, teži. Ni smeha pred hišo v koloniji, ni Šale v krčmi. Ni rudarja, ki bi ne bil na cesti; že ni zim-er wi, je vsak tretji teden. Ni strehe nad glavo, m kruha otrokom. Sam n skrb in glad je, samc dolgovi in obup. itam, o bog? . Pa je sosedov .Alfoinfafk pisal tam od Mo-selle: dolbro je v Franciji; oče služi in še njegov trinajstletni dela pri rudniku ... In je bila komisija Delavske izfbornice tani In ie 'videla kakor AJbmček. ., 'Nocoj se je odpeljal drugi tranBport. 1--rudarjev. Sami mladi fantje, lo do ter, In par priletnih očetov, ki gredo brez družin. Gledal sem jih, kako so se poslavljali od hiš, ki jim niso bile domovi — prizmatične krilo jih je nasoval Tone i*elt&kar. Stiskali #o si žuljave roke; dekleta so jim z rožamli kilt-h klobuke in prša; vrisk in po strani klobuk — v srcu pa plaž, zatrt in, žgoč. Tako ■(> odhajali ie kolonij, spremljani od «vojtti in dra-giih talko so stopali za vozovi, naloženimi z njihovo bore prtlja««. < . Na postaji ■stotine ljudi, na peronu, včakal-sniei, na cesti. Stoindvaiiuivajset v božje roke izročenih usod, (Pristopim k znanou izmed njih ‘. kaim; ska- li se mn pogled: saj ne ve, kam. Meki gručami se suče agent. In zastopnik komisije. Naivno mi pravijo fantje: sam ravnatelj francoske družbe je bil tu in je vodil nabiranje. v (Kdo vse se ne briga za njih v n ebo vpijoči položaj! Kdo vs|s jim ne dela dobrega!) Le kakšne .»o duše teh ljudi, ki se tako brhko sučejo med gručami, dajejo zapovedi in ženejo lo množico rr, olbirpa v nov Obup! Fantje pojo, harmonike in tamburice veselo igrajo. Hodimo veseli, saj ne vemo, kaim svetno! Pa znanec, ki se je pravkar vrnil tam 0(1 Calais-a: O, ne vedo, kam! Za šest mesecev imajo kontrakt, Jaz pa sem v poldrugem leiu prebegni ves sever in nisem našel mesta, da bi ostal več ko dva meseca. Šest meseccv jim bodo od mezde trgali za to dolgo pel če ne vzdržijo, bodo gospodki padli v roke. pa ne bodo vzdržali; kamaj za kruh in *R slam-nioo bodo služili, b Se to: iz severne Francije priseljencu ni daleč do tujskih, legij in do Afrike. In mi pravijo: Dukič ima dela, samo TPl> mu ne da, da bi nas odpuščene jemal; spet je ■poslal birinovcfl v Prekmurje, da po bednih, gladu umirajočih vaseh nabere poljskih delavcev; poceni so ti delavci in se ne pir-t- laVem, kako je priseljencem |>ovsod. Tako je Prekmurcem pri Dukiču: brea pravice do besede in pritožbe- Tako bo našim ljunlom pri francoskih družibah... Tu ie skupina ravnodušnih ljudi. Ugibajo, ttkozi kakšne .pokrajine bo Sla vožnja, narodi živijo tam. Mlad gtfspod ph posltoa, se čudi, svojo karto razgrinja pred njimi 'm jih uči. — Glej! Iz Trbovelj do Ljubljane se vozi gospod, pa ima karto seboj. Ti nesre-;-»^ ljudje pa romajo na kraj kontinenta ,n n vedo, kod in kako... Po vsej postaji zavihi- Jok in .pitlj«.-.* brlrki vi' "'vlak Za svetlimi okni Murno dnclta brjf.oviaK. v-,,. dovoljni obraei, radovedne oči i a^m^k . Mimo je švignil bnzovlak. l ak« so te n mladim ljudem na postaji m in vi e vse svel!(> Si t v ar i ... Tam sedi na kovčeku lep, majhen lant in joče v dlani; mati stoji ob njeni in joče, bratec joče in sestrica. Imel je delo fant, pa ga je pustil; očete družin mečejo na cesto r-mi pravi — pa bi jim jaz odjedal? In se je aapisal v transport. Zda j pa je materi, nle!’„ iu visean hudo. Res ga tolažijo vsi. jn ko daleč je Francija! Samo kako nežen je fant! ; ,. b0 tam. In Prosim ga, naj mi Plse’ ‘"fov. Pa se pri-mu na notes beležim svoj na Vi ,)0p:. bliža nekdo s kovčkom n^ m(yliS se< f.m, sujete? Moje ™e tebi, tako je meni Nisem od gonjačev. Kanoi hUTam doji mo* bulji zdaj v vrvež z^, v -menta ki »komika * ramen, pred njim, bum in kotne, žena vije ro'ke, otroiu ihtijo. ? m 1 ie agentu, vse zastonj, ne pojdejo nocoj, naoak so ga razumeli! Mož je vzel papirje v graščini. Prodali so, kar je bilo kak krujcar vredno pri hifei, požgali, so drugo in zimetali na smeti. Zdaj pa ne pojdejo nocoj le samci gredo nocoj — O, kalko Wo br^ de^ bi ^ vsega živel i do 't ransporta, ki bo tudi družine jemal seboj! . . Ob vratih se ziblje fant, vinjen od obit,>i in žalosten, in bije s čelom ob podboj: Zakaj, o zakaj moram od tod? Zakaj mi doma ne dajo dela in kruha? . Zakaj? Zakaj usiha naš.rod na grudi >n tovarni, kakor med Triglavom in Sotlo, _e ob morju in onostran Karavank, *akai.;- •> m ret v Westtfalijo .Ameriko in kdo vo■ lite i'"'Vlak je tu. Zgane se, ®U<>5e, Vliej, vI« „,.Qr»bih ttloVCS! mfl‘M iti mr oče u* '— m ii^vi ,vu,*“'i ~ ■ >• ■-» (V zadnje vagone. Ti grenki ljudje so iz dna. -po so zadnji ljudje.) ,.t Izpod fesa 9e zabode vame steklen sladoledarja - Bosanca: Zakaj tako Kaj jih nikoli več ne bo nazaj? Kaven-Sredi vrveče množice stoji fcindar. »'• služben. Bajonet se sveti v luči niblo.' . e Okoli njega omahujejo, omagujejo s duš. Z a ud,ir pa stoji in »e ne gane, iie , _ Živ simbol tega slovesa. Ziv.simbo! -^ merja vse ie množice do 111) -in d< viue. <)«»- V laik je izginil v noč. Skrušeni gremo mo v, kakor svinec nas teži. Sivimo: TPI) in še marsdlP*1 J'!'.*! Gerraaina do Nettuna m že zdavnaj pr Zato usiha na5 rod. L. Dnevne vesti. VEDNO SLABŠI POLOŽAJ URADNIKOV. Ravnokar je bila sklenjena nestalnost urad-u>kov za nadaljnjo dobo treh let in skoraj bo ^prejet novi stanovanjski zakon, po katerem Bov zopet znatno poslabšan gospodarski položaj uradnika. In ni izključeno da izidejo še v kratkem nove naredbe ki bodo še bolj poslabšale položaj uradnika. Nobenega protesta pa ni sh-*fiti iz uradniških vrst in uradniške organizacije na vse te odredbe molče, kakor da sploh ne bi obstojale. Žal pa je treba pristaviti, da bi bilo skoraj vseeno, če bi uradniki protestirali ali nei ker so uradniške organizacije izgubi !e skoraj ves svoj upliv. To pa vsled tega, ker so Uradniki na ljubo strankam, ki so jih več-no samo vlekle, razbili enotnost svoje stanovske organizacije. V tern je izvir vsega a- In če hočejo uradniki, da bo njih beseda ?°Pet veljala, potem je edino sredstvo: tiho ® vztrajno delo za dvig Sušiva stanovske soparnosti. lJoštena javnost pa mora uradnike v tem podpirati. Ker ne bo preje dobre uprave in ne Do preje zatrta korupcija, dokler ne bo 'Juk uradnik dobro .plačan ter v vsakem po-smdu zasiguran, zakaj le v tem slučaju bo '-"'na služba zopet postala privlačna tudi ‘ ^sposobnejše. ln'adnAu° ni Pr°letarizaciju uradnika samo ~ vprašanje, temveč vprašanje jav-tega •.•T-T1! na®e kmetsko ljudstvo se mora ^di 7'av’edati! dopoldjp11*84®1' Pucelj v Ljubljani. V petek družbi u ie pripeljal minister Puce'j v .Ljubija«*« - naBelnikonv’ *n enega Dijnlkp^v sejma v ,a otvoritev ljubljanskega vele-snia nedeljo obišče g. minister razne gospodarske zadrle na Gorenjskem, ta spa- V njegovu področje, na dan Sv. Petra m 1‘V'la pa se udeleži konjskih dirk v št. J. -neju na Dolenjskem, kjer bo na licu mesta razdelil med zmagovalce od vlade dovoljene premije. — Uradni list z dne ‘25. t. m. Objavlja zakon o ispremembi člena '2b9 finančnega zakona za proračunsko leto 1926-1927. —Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani ima v pondeljek, .28. junija ob 9. uri dopoldne v dvorani »Narod nega doma v Kranju svoj 6. redni le.ni obni zbor. — Zdravniški honorar. Zdravniška zbornica razglaša: Po sklepu zborničnega odbora 1® vsak zdravnik dolžan zahtevati za vsako jo, vsak obisk ali konzilij takojšnje 'Plačilo; le pri več časa trajajoči bolezni ob sklepu zdravljenja. — Hišni zdravniki so iz-isinoma upravičeni, da razpošiljajo račune ob sklepu vsakega pol leta. — Avtoinobilna zveza Celje — Solčava je vzpostavljena. Avtomobili odhajajo i/. Celja ob Ib., vsako soboto ob 18., vsak. izSolČTcn?,'5-, P° potrebi ob nedeljah ob 19 : vjjako sredo ob 19., vsako soho! o ob 20.30, vsak pondeljek ob 5. po potrebi ob nedeljah ob ir. Prihajajo v Solčavo: vsako sredo ob 18.30, vsako soboto ob 20.50, vsako nedeljo ob 7.50, po potrebi ob nedefevh ob 21.30; v Celje: vsako sredo ob 21.30., vsake soboto ob 23., vsak pondeljek ob *7.30., pe potrebi ob nedeljah ob 18.30. Avto iima prostora za 12 oseb in vozi, če se prijavi najmanj 10 oseb. Cena za osebo tja in nazaj 100 Din. Avto vozi tudi v druge kraje. Naročila sprejema in vozovnice izdaja Tujsko-prometna pisarna v Celju Tourist-Office. — Somišljenikom Jugoslovenskc Matice v Mariboru! V smislu sklepa zadnjega Občnega zbora bo prirejala podružnica Jugoslovenskc Matice v Mariboru izlete v okolico zlasti in v obmejne ogrožene kraje, da širi nacijon-f.no misel m ljubezen do naroda. Prvi izle' vi-si v nedeljo dne 11. julija v Jarenino, kier priredi tamkajšnja agilna podružnica Jum-siovenske Matice domači domovinski praznik * obširnim sporedom. Iz Maribora bo vozil ni v11; k 13.15., ki se vrača v Maribor koli 22. ure. — Dne 11. julija se vrši izlet Sniarjeto ob Pesnici na veselico tamkajšnje Podružnice Jugosloveneke Matice. Vabimo y*e . somišljenike Jugoslovanske Matice v ^boru in okolici, da se udeležijo omenje-hletov v čiiinvečjem številu. Posebno do-j °doŠ]a so pevska društva. — Podružnica Sbslovenske Matice, Maribor. . r Nemški »Reise und Vorkelirsbureau« je at letos po celi Nemčiji v najširšem slogu orezplačno propagando za naš ljubljanski velesejem. Kot protmslugo j« Ta se je udeleževalo kongresa okrog 1000 ■slepcev-članov organizacije. Predsedoval je deoec Viktorov. Po zborovanju so priredili slepci javen koncert ter uprizorili neko gledališko igro. Pobijanje alkoholizma na Ruskem. Posamezne policijske stražnice v Moskvi so priredile posebne sobe za pijance. V te sobe privede policija vsako noč okrog 50(1 pijancev. Pijance skopljejo, nakar jih polože v čiste postelje. Ko se pijanec zjutraj prebudi, mora plačati stroške za kopel in prenočišče. — Brezposelnost v Ukrajini. Centralni svet strokovnih savezov v Moskvi je pretresal te dni vprašanje podpore brezposelnim. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je bilo*do nedavno glasom uradnSi podatkov v Ukrajini okoli 200.000 brezposelnih, dočini jih je danes že 300.000. Posebno obupen je položaj brezposelnih, ki niso organizirani v strokovnih savezih. Za te je nemogoče dobiti delo. — Največje italijanske banke. Po uradnem poročilu italijanskega finančnega ministrstva so najbogatejše privatne banke, ki imajo najmanj po 100 milijonov lir vplačanega kapitala — sledeče: Banca Convmeroiale Italiana. Credito Italiano, Banca Nazionale di Crediio, Banca di Roma, Banca d America e d Italia, Institute di Credito Maritimo ter Banca Corn-merciale Triestina. — Katastrofalne vremenske katastrofe v vsej Srednji Evropi, Iz vse Srednje Evrope prihajajo poročila o vremenskih katastrofah: V Z iarebu je divjal včeraj okrog poldne si- & tl - -. 1 naooidib «a *» /* i •. „,.k,in ki je povzročil po nasadih pre-'‘-i.riA Med nevihto je ubila strela nekega cej »kot • - natrfl nl]adeniča ter težko .poško- doslej negggga delavca. Donava narašča, tako obstoji v nekaterih krajih na jugu, predvsem v Beogradu in v Banatu, nevarnost poplave. V raznih krajih Dolenje Avstrije so povzročile poplave veliko škodo na polju in travnikih. O še bolj katastrofalnih poplavah poročajo iz Nemčije, Češkoslovaške in Mad-jarske. V Budapešti je poplavila Tisa tri mestne okraje, tako da so morali deložirati nad tisoč rodbin. Bodensko jezero je poplavilo del Bregenza. V llardu se vozijo otroci v šolo in v cerkev s čolni. Skratka: Iz vse Srednje Evrope prihajajo taka poročila, da moramo biti kljub temu, da Jupiter Pluvius tudi nam ne prizanaša, zadovoljni, da je pri nas vsaj talko, kot je. — Velika železniška nesreča v Braziliji. Med vožnjo iz Rio de Janeiro v Minas Geraes je skočil s tira neki ekspresni vlak brazili-janške centralne železnice. Baje .je poškodovanih več Sto oseb, nekaj pa celo ubitih. — Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentino-vem milu: Karolina Glažar, Ljubljana Hrenova ul., Martin Luzar, Ljubljana Gruberjevo nabrežje 16, Mici Sitar, Stožiee št. 6 pri Ljubljani, Angela Belec, Stožiee pri Ljubljani, Ivanka Belič, perica, Koseze pri Ljubljani, Marija Pilih, Bresterniea pri Kamnici, ,i. Mautner, gostilničar, Radvanje, J. Dolenc. Studenci pri Mariboru, M. Ibšek, Marija Lurd pn Rimskih Toplicah, Justi Uratnik, Št. Andraž pri Velenju, Klara Šmigovc, Slatina Radenci, Nežika Šušteršič, Stanežiče pri St. Vidu Ivanka Radšel, Šmartno pri Slov. grad-cu, Marija Breuer, Zagreb Kustošija 114, Ana Hegol, Zagreb Iliča 207, Danica Jovič, Banja luka, Stefica Brozovič, Varaždin, Biskupačka ut. br. 20. — Romunski Landru. V Alczinu blizu Her- je bil aretiran te dni neki čevljar Sv„i’artz' kei' je napadel in ranil z nožem ve hnoT0 ženo> ki se ie hotela radi njego-ie dHŠIo u« n1 0(1 ločiti. Pri tej priliki »i ’ da ie umoril Schvvartz tekom šnjih žen ™ ten» vseh svojih 7 prej- Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, kiigovodstvo, slovenščino ter nemščino se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. julija 1.1. in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanje dnevno v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co , Maribor, S1 o -venska ulica 7, telefon 100. — Banditi v Gorenji Italiji. Na cesti Pavia-Aiessandria so napadli in umorili te dni štirje banditi dva karabinjerja, ker sta zahtevala od njih, da se legitimirajo. V okolici kraja, kjer se je stvar dogodila, vznemirjajo prebivalstvo banditi že dalje časa. Izvršili so že več roparskih umorov. — Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter, izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! — Zlatnike v milu »Gazela« so našli: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Fani Bohorč, Zabukovlje pri Sevnici (Pavel Stergar, Šmarje pri Sevnici), Oblak vulgo Govekar, Jama Maučice (Janko Rant, Kranj), Ivan Potrato, občinski tajnik, Jesenice, (Peter Sitar, Jesenice), Stanko Murkovič, Ptuj (A. Senčar, in sin, Ptuj), Leopoldina Zechmeister Maribor Sodna ul. 25 (Jaš & Lesjak, Maribor, ulica 10. oktobra), Francka Cimerman, Dob pri Kostanjevici (Fr. Rabuse, Kostanjevica), Marija Oberster, Za-sap 8 pri Brežicah (Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah), Katarina Jenko, Sp. Brnik pri Kranju (A. Radanovič, Sp. Brnik pri Kranju), Anton Potočnik, Sv. Lenart nad Škofjo Loko (Rudolf Ziherl, Škofja Loka), Ružiča Tomli-novič, Cernik (Andrija Tusič, Cemik) Kasim Hozič, Banja Luka (Josef D. Nahmias, Banja Luka), Nikola Jelača, ^Bjelovar (Samojlo Štern, Bjelovar), Kata Jendrič, Ostrila občina Dugoseld (Albert Hirschler, Dugoselo). — 8. avgusta bivši bojevniki na Brezje! Naš praznik je to, naš dan možate ljubezni, preizkušenega bratstva, neomahljivega medsebojnega zaupanja, porojenega v strašnih hipih vojnih grozot. Zato tovariši pripravite se! Polovična vožnja je zagotovljena. 8. avgusta vsi na Brezje! — Odbor Z. S. V. Radeta in druge tiste zovejo korupeioniste; takih nima zaviraj kjer se toči »Buddlia« čaj! Ljubljana. 1— Vidov dan dne 28. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino » slovensno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. junija ob enajskih dopoldne. I - Slavnostim akademija tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v pondeljek 28. t. m. ob pol 9. v šolskem poslopju. Z akademijo se proslavi Vidov dan in pa pomembne šoi-;ke obletnice. Ravnateljstvo vabi vse prijatelje zavoda ui roditelje učencev (učenk), da se akademije udeležijo. I — II. deška meščanska šola v Ljubljani N’II., priredi razstavo risb in ročnih del v šolskih prostorih v 11. nadstropju dne 27. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17. ter 28. i. m. od 10. do 12. in od 15. do 17. Stariši in prijatelji "šole se uljudno vabijo. Ravnateljstvo. 1— Mestna občina bo na Vidovdan okrasila svoja poslopja z državnimi in narodnimi zastavami. Enako vabi vse prebivalstvo, da na sličen način okrasi svoje hiše ali stanovanja. I— Obrtna in trgovinska podjetja naj bodo na Vidovdan zaprta med 9. in pol 12. uro dopoldne. — Mestni magistrat po naročilu velikega župana. 1— Velesejem do 19- ure zvečer odprt. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila radi dolgih junijskih in julijskih dni podaljšati vsakodnevno zatvoritev sejmišča do 19. ure zvečer. 8 tem bo ustreženo zlasti uradnikom in delavstvu, ki je do 17. ure popoldne zaposleno in bo tako zamoglo pohiteti še malo na velesejem. Razstavni paviljoni se bodo začeli zapirati od pol 19. ure naprej, tako, da se bo sejmišče do 19. ure polagoma izpraznilo. 1— Denarni zavodi na Vidov dan dne 28. junija t. 1. ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. 1— Drž. realka v Ljubljani proslavi Vidov dan dne 28. junija 1926 ob 9. dop. v realčni telovadnici. Spored proslave: 1. Davorin Jenko : Potera — ouvertura. Dij. orkester. _■— 2. Slavnostni govor, prof. A. Robida. 3. Gade: a) Novellete; b) Scherzo. Klavir (B. Lampret V. a). 4. S. Gregorčič: Mojo srčno kri škropite. (Dekl. Fr. Boltežar la.). 5. Leopold: Jugo-slovenski biseri. Dij. orkester. 6. O. Župančič: Na Bledu. (Dekl. B. Stupica V. b). 7. Vlad. Nazor: Istra zove Marka. (Rec. M. Mladenovič V. b.). 8. S. Šantel — V. Nazor: Veli Jože, kantata za meš. zbor in orkester. 9. Razdelitev knjižnih daril odličnim učencem in učenkam. 10. Bože pravde. Zbor in orkester. Vabijo se k proslavi starši gojencev hi prijatelji šolske mladine. — Ravnateljstvo. 1— Dijaški izlet na Angleško. Danes oj>ol-dne odpotuje s tržaškim brzovlakom pod vodstvom gospe Copeland, lektorice na tukajšnji mniverzi skupina akademikov in aka-demičanc v Anglijo. Potujejo preko Milana v Pariz in odondod v London. Obiščejo tudi Škotsko, predvsem mesto Edinbourgh. 1— Igralski dan. Udruženje gledaliških igralcev mestni odbor Ljubljana priredi v nedeljo 27. t. m. cvetlični dan v korist zgradbe Igralskega doma, kjer bodo imeli člani gledališča v slučaju bolezni, oziroma na stara leta svoje zavetje. Prepotrebno je, da se lotimo dela in zbiramo kamen za kamenom v ta namen. Upamo, da bode cenjeno občinstvo imelo ta dan odprte roke in da bo upoštevalo težave in delo slovenskega umetnika za narodno kulturo, ter ga podpiralo, da si zgradi lastni dom, kjer se bo lahko odpočil od trudapolnega dela. Ustanovitev Akademskega društva »treznost« v Ljubljani. Na svojem ustanovnem občnem-zboru 18. t. m. je pripravljalni odbor akademskega društva »Treznost« kon-statiral, da ima dosedanja sekcija »Treznosti« dovolj članov za ustanovitev samostojnega društva »Treznost« na ljubljanski univerzi. 1 redložena pravila so bila sprejeta. Dosedanji pripravljalni odbor je bil izbran za prvi odbor društva in njegova naloga je, da iz- vede priznanje društva pri akademskem senatu in politični oblasti. Za svoje bodoče delo si je izbralo društvo pred vsem nabiranje novih članov in vzgojo teh v duhu abstinent-skih načel. S člani izven Ljubljane se bo občevalo v počitnicah pismeno, za ljubljanske člane se bodo pa sklicevali sem in t je sestanki. Članki naj se obračajo v počitnicah ali na predsednika društvenega odbora br. Cvetko Kristan (Ljubljana Prule 15) ali pa na br. dr. F. Mikica (Ljubljana, Higijenski zavod). 1 Kurz iz antialkoholnega vprašanja se vrši danes v soboto 26. junija ob 17. uri v »Akademskem kolegiju« (Kolodvorska ulica). Udeležba za vse v Ljubljani se nahajajoče kolaže strogo obvezna. — Mestno središče T. M. Ljubljana. 1— Trnovski ptičarji in ribiči so sklenili na svoji zadnji seji, kateri je predsedoval njih predsednik Marenkov Fronc, da se udeleže skupno veselice pevskega društva »Kra-kovo-Trnovo« v Hribarjevem gaju v nedeljo dne 27. junija, odnosno če bo ta dan deževalo, dne 29. junija. Obenem se usojajo vabiti vse prijatelje pevskega društva kakor tudi ptičarjev in ribičev, naj posetijo prireditev, zlasti še zategadelj, da jim bodo pomagali loviti v novi strugi Gradaščice »harfa«, ki jim je pred leti ušel. Maribor. m— Arheolog dr. Frederik Poulsen iz Ko- penhagna, se je mudil te dni v Ptuju. Obiskal je med drugim tudi ptujski muzej, o katerem se je izrazil prav pohvalno. Rekel je, da presega narodne in lokalne muzeje ker ima toliko starin. m— Napredovanje pri pošti. Joško% Monda, Fr. Kuntarič, I. Ivandus in Ana Vatovec, vsi poštni uradniki kolodvorske pošte v Mariboru, so položili v Beogradu izpit, ki ga določa nov poštni zakon ter so tudi pomaknjeni iz 5. v 4. grupo II. kategorije. — V Beograd sta premeščena poštna uradnika I. Križ in A. Kuntarič. Prideljena sta kolodvorski pošti. m— Mariborska oblastva opozarjajo ponovno vse one, ki potujejo po inozemstvu, pred tihotapstvom. Kontrola se bo zelo poostrila. Zadnje čase se bavijo tudi boljši ljudje — tudi taki, ki se vozijo v avtomobilih — s tihotapstvom, ter se s tem celo javno bahajo. Glavni tihotapski predmet je svila. m— Brzojavni drog ubil človeka. V četrtek dopoldne so postavljali delavci Mestnega električnega podjetja, med katerimi je bil tudi 21-Ietni Miha Plevnik, na vogalu Tat-tenbachove in Frančiškanske ulice brzojavne droge. Plevnik in še en delavec sta nesla ravno na gotovo mesto nov drog. Nenadoma je zadnji izpustil, vsled česar je podrl drog Plevnika na tla in mu zmečkal glavo. Plevnik je bil na mah mrtev. Bil je prepeljan v mrtvašnico. Plevnik je bil dolgo časa brez dela, toda prvo delo mu je prineslo smrt. Dopisi. Iz Tržiča: Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču priredi v nedeljo dne 27. junija svojo vsakoletno »Vidovdansko razstavo v šolski telovadnici. Odprta bo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Razstavljeni bodo vsi risarski izdelki, vsi zvezki ter ženska in deška ročna dela. Po zaključku razstave dobe učenci svoje izdelke nazaj. V ponedeljek se zaključi šolsko leto z »Vidovdansko proslavo«, ki bo s pedagoškega stališča posebno zanimiva. Učiteljski zbor je namreč prepustil izvedbo iste popolnoma učencem samim. Leti so si izbrali poseben odbor in določili do podrobnosti. ves program. Sedaj pa vlada povgodi veliko zanimanje, kako bo ta reč izpadla. Po slavnosti dobe učenci letna izpričevala. Učni uspehi so to leto zadovoljivi, seveda bi bili lahko neprimerno boljši, če bi stariši doma bolj gledali na svoje otroke in bolj vestno nadzirali njihovo učenje. Meščanska šola je za Tržič največjega pomena, ker bodo enkrat njeni absolventi zavzeli po tovarnah ona mesta, ki jih zavzemajo sedaj izključno tujci. Častno za njeno vrednost je dejstvo, da so pravkar položili trije njeni absolventi zrelostni izpit na srednji tehnični šoli v Ljubljani med temi Joža Papov z odliko, dva pa s soglasnostjo, namreč Engelsberger Stanko in Kostanjevec Ladislav. Naš špecijaini program za časa velesejma: Ljubimkanje v garniziji (Hary Liedtke in Lilian Harvey) Sv. Janez in Kanarček (Harold Lloyd) Človek, ki se nikoli ne smeje (Buster Keaton) Bela sestra (Lilian Gish). Za la grandiozni film je dvorana dekorirana v gotskem stilu. Film spremlja velik orkester in pevski zbor. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Ob nedeljah ob 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. zv. Elitni kino Matica VI. Ljubljanski velesejem. Ivan Jelačin ml.: Ljubljanski velesejem in slovensko trgovstvo. Po zavnšetku prvih petih ljubljanskih velesejmov so se culi v naši javnosti gla-v.ovi, da bo prirejanje velesejmov polagoma postalo nepotrebno, češ da so prvi naši velesejmi v Ljubljani že izpolnili svoj glavni namen s tem, da so dovedli slovenske gospodarske kroge v bližji stik z mnogoštevilnimi odjemalci v ostalih pokrajinah naše države, s katerimi dotlej še niso bili v kupcijski zvezi. Res je, da je prišlo na prve ljubljanske velesejme mnogo interesentov iz južnih pokrajin, predvsem iz radovednosti, da si ogledajo, kaj nudi naša Slovenija, pri tem pa so navezali mnogi izmed njih praktične kupčijske zveze z našimi tvrdkami, ki jih sedaj trajno vzdržujejo. Ko pa je bilo treba upravi velesejma odločiti se za nadaljno prirejanje ljubljanskega velesejma, tedaj je prevladalo nazi-ranje, da so podani tehtni razlogi, da to institucijo slovenskega gospodarstva, ki nam je po prevratu tako sijajno in obenem praktično odprla pot v poslovno tekmo v naši širni Jugoslaviji, stalno vzdržujemo tudi v bodoče. Ljubljana je s svojimi velesejmi pokazala, da hoče obdržati sloves zibelke slovenske kulture in gospodarske iniciativnosti in moralni kakor tiičli praktični dosedanji uspehi naših velesejmov nas vzpodbujajo, da ji ta sloves ohcani-mo tudi za naprej. V naši trgoivni zaznamujemo vsako leto nov polet k napredku. In preko vseh kriz, stagnacije in raznih drugih težkoč vendarle stremi naša v jedru zdrava slovenska trgovina k udejstvovanju na širokem poprišču trgovske konkurence. Po prestanih kritičnih dobah zadnjih let bodo ravno naši velesejmi zopet pokazali, da slovenska trgovina neomahljivo vzdržuje finančno Krizo, davčna bremena, valutne in carinike težave in vsak dan ostrejšo konku- renco ter da hoče s svojo vztrajnostjo, solidnim delom in skromnostjo v svojiii zahtevkih glede zaslužka ostati resen tekmec ostali domači in inozemski konkurenci. Mnogo naših trgovskih tvrdk zaznamuje ravno v času ljubljanskega velesejma najživahnejši promet. Četudi marsikatera tvrdka ni udeležena na sejmišču kot razstavljalka, vendarle dohajajo k njej oaš radi velesejma odjemalci iz najod-dalnejših krajev, sklepajoč pri tem kupčije za znatne vsote. In takih trgovskih tvrdk, ki beležijo svoje kupčijske uspehe ob času velesejma, dasi jih ne najdemo med razštavljalei, je lepo število! Koristi sejmske prireditve segajo torej praktično daleč preko velesejmskih ograj. Pa tudi vzporedno prirejanje lovskih, rporinili, higijenskih, kulturnilt in slični li razstav donaša naši trgovini praktične koristi, vsaj dajejo take prireditve dotičnim trgovskim strokam nove pobude za živahnejšo trgovsko delavnost. Velesejem nam je prinesel sejem za kožuhovino in mnogi znaki kažejo, da bo Ljubljana v tej važni trgovski panogi v najbližjem času pokazala svojo posebno iniciativnost. Pozabiti pač ne smemo, da so institucije velesejmov tudi v mnogih inozemskih svetovnih tržiščih ostale trajne in da črpajo dotična mesta iz teh prireditev znatne koristi. Zemljepisna lega Ljubljane nam bo tudi v bodoče mnogo koristila in v trgovskem razvoju ostalih pokrajin naše države Slovenija ne sme zaostajali, če že ne bi mogla vzdržati za sebe prvenstva. Ljubljanski velesejem naj ostane vsako leto sezona našega javnega trgovskega nastopa in reprezentance ter živ dokaz slovenske trgovske delavnosti in ; budnosti. Na velesejmu. Kljub vladajoči krizi (ter kljuib slovenski industriji neprijazni vladni gospodarski politiki dokazuje letošnji ljubljanski velesejem, da si je ohranila Slovenija, ki je priredila kot prva v državi prvi velesejem, v državi svojo pozicijo. To dejstvo pa tudi dokazuje, kako glupa " ra nahajati več pesmi pesničinih, m ua pesem: Zmiraj krasna je narava, ne more biti edina, i® ,blila torei ~ P° sorodniškem izvestilelju potrjena, — istinita! pisec si je izprosil dovoljenja, da si rokopis osebno ogleda. Povedal ije svojo domnevo, da bi se take pesnvi mogle in morate najti ter da je ta najdba velikega poniona za pravo proučevanje pesničine osebnosti. V nadi in nadjasni gotovosti se je pisec dokopal do prilike za izprošeni poset in osebni ogled rokopisa. Mimogrede: v fužinski graščini se nahaja dovolj zanimivosti, zlasti v dragocenih slikah, — izvirnikih in posnetkih. Dejali so mi, da so imeli tudi V o d n i k o v o sliko, da je pa naenkrat več ni. Toda na prvi pogled sem spoznal — Vodnikovo, pred nami vteečo sliko — v mali obliki svetlopisnih slik, —v barvah, domnevno Langusovega čopiča. Natančnejše preiskavanje je bilo treba prepustiti prihodnjemu obisku. (Dalje prih.) Kritik »Jutra«, g. Fr. G. misli. da njegova prva polomija še ne zai**toje. Zato je tej dodal še dve novi. V P1^! skuša svoj greh na vse načine olepšali. I KttPno početje, ker že star pregovor pravi, a * mešanjem smrdljiva stvar še bolj smrdi. svoji tretji polomiji pa bi g. »kritik« "°tel še nas napadati. Povzpel se je velo trditve, da smo mi šele iz njegovega >po-ff3i?a< 'zvedeli za njegovo polomijo. Na to Weznivo izmišljotino pa moramo tudi mi Priv ljubeznivo odgovoriti. 2e iz Cankarje-V1n časov ni sloves g. Fr. G. tako velik, da bi smatral kaik urednik za svojo dolžnost, da mta »kritike«: g. Fr. G. Tako ludi mi skesano priznamo, da kritike g. Fr. G. sploh nismo čitali, pač pa so jo čitali drugi in ti so nas v sredo opozorili na klasično gorostas-®°*t, da se Mozartu očita, da je nanj vplival ‘Ps&ini. In na opozorilo teh ljudi je izšla na-^ notica. Če pa hoče g. Fr. G. paradirati s 6vojim popravkom in s svojo homersko zaspanostjo, potem bi moral svoj .popravek Priobčiti že v sredo, ne pa šele v četrtek. se je že vsa Ljubljana zabavala na račun njegove »kritike«. Čisto svojevrsten okus jr 8- Fr. G. tudi s tem, ko pravi, da je za-J . voljen, da je njegova »kritika' zabavala kjUt>ljaTio. Samo v stilu .-kritike je tudi. če misli g. Fr. G., da se s psovko o »lističu« iz-me 'z blamaže. on blamaža je nesmrtna in se ne da tudi"aV v.' z nobenim izgovorom. Ne da se pa kolikn7jbrisati dejstva, da sedaj vsakdo ve, SP vredne kritke v »Jutru«. Šport. Pr^H^r v Wimbledonu. Ko se je navzočih g h*rnir v Wimtoledonu, je bilo pozdravili t* J?-0®® Uudi, ki so navdušeno ročila dvojico. Kraljica je iz- it len venec ',U oiojstrici mile. Suzani Len-razočar-mi ' T" Precej prva igra je' donebm Kfehrth, 0 je ograki mojster Bola v. davnn o raa® Francozo Fereta, ki je ne-v' Parizu premagal amer. mojstra Ri-onardsa. Nadalje je Čeh Jan Kozeluh prežgal Angleža Thomasa 6 : O, 6 : — 6 : _. ‘mzeoijer Zemla pa LatscMonda 1:6, 7:3, Tek na 90 km. V Južni Afriki med mestoma Ducban in Maritzburg se vrši vsako lefo tek na 56 milj, t. j. 91 km. Letos je prišel prvi na eilj H. S. Philipps v 6 : 57 • 46-povprečno je torej tekel 13 km na uro' VINOGRAD ARJEM. , Poro,n° spe ra in oidium sta dve najhujši “pleteni vinske trte. V zadnjem času se je po-61a peronospera v vinogradih že pojavljali .”} Cedila ji bo v kratkem gotovo tudi |j®snoba. ker je vlažno vreme za razvoj obeh jf*ni izredno ugodno. P|-oti peronospori (pafežul moramo čim-trte poškropiti v tretjič, če ne prej, na j®8« način takoj ko trta odcvete. Za to a»topljenje vzemimo močnejšo, dvoodstotno timtžS^^ffs^fbo^ronožino (2 in pol do 3 kg) nemo naibSn 'A1?0 *’Pnn Je vzeti, dože-preskusnim papirjem'Vprf ngvim poškropimo zlasti dobro tudi gro«Iitt?“$ sedaj pride ras, ko začne penonospora napa- L° "u delavk* T po nizki ceni takoj dobavljivi iz skladiŽpri iUGO-flUTO d. z o. z. Ljubljana Dunajska c. 36. - Telefon int. 236. doti grozdje in tega se je pri letošnjem mokrem vremenu posebno bati. Liste škropimo pa pred vsem od spodnje strani, ker le od te strani peronospora list okuži. Da pa obvarujemo groedje tudi proti ples-nohi (oidiju) pridenimo škropivu na vsak hektoliter 150 do 200 gr (15—20 dek) su-liknla. Kakor kažejo domača in tuja poročila učinkuje sulikol proti plesnobi jako dobro. Posebno letos pa je njegova vrednost tem večja, ker navadnega žvepla vsled hladnega in deževnega vremena z uspehom sploh rabiti ne moremo. Žvepleni prah, to je na najfinejšo moko zmleto žveplo, učinkuje proti plesnobi le tedaj, če je več dni prav vroče in s-uho vreme, tacega vremena pa letos še imeli nismo. Bodimo torej oprezni in marljivi pri zatiranju peronospore in oidija, sicer nam pri letošnjem slabem vremenu preti katastrofa. B. Skaliek.v, Grm. Novomesto. Gospodarstvo. Ljubljanska borza v petek, 25. junija 1026. Vrednote: »Šeširc, tovarna klobukov d. d-, Škofja Loka den. 108, bi. 105, zaklj. 105; Blago : Lipa, hlodi od 35 cm napr., od 2.50 dolžine naprej, brez velikih grč, fco Podbrdo trans, za 100 kg 1 vag. den. 66, bi. 68, zaklj. 66. Zagreb, dne 25. junija. Devize: Ne\vyork ček 56.36—56.66, London izpl. 275—276.2, ček isto, Pariz izpl. 164.5—il66.5, Praga izpl. 167.26—il68-28, ček isto, Milan izpl. 2(5.18 do 205.36, Berlin izipl. 1347—1351, Dunaj izpl. 799—803, ček 798.65—802.65, Curih izplačilo 1094.1224—'1098.221. Curih, dne 25. junija. Beograd 9.1325, New-vork 516.625, London 25.1375, Pariz 15.075, Berlin 123, Praga 15.3125, Bukarešta 2.2975, Sofija 3.725. Buda peš ta 0.007235. Modno pismo. »Ena lastavica ne naredi poletja,« pravijo. V modi je obratno. Vse mnpgobrojne, nove nianse, ki se razširijo ob vsaki sezoni po Ustanovljeno leta 1879. — Telefon štev. 553. Ključavničarstvo AVGUST MARTINČIČ. Rimska cesta St. 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih . astorov v Sloveniji priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripapajoče blago stalno na skladišču izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, ielezja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpetnike iz železa in bakra itd. _____ Avtogeno varenje — Avtogeao rezanje Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni in solidni izvrš tvi! svetu, bi ne mogle določiti značaja modne slike brez merodajnega momenta: gracioznosti. Ta eua lastavica naredi modo — pardon poletje! Ona je temelj značaja današnje faze mode, vse drugo je bluff. Če opozujemo vrvenje med kopalci ob morski Obali, svilene, volnene, boiribaževinas.e itd. kopalne trikoje, se alika od predvojne — če abstrahiramo od nekdanjih sramežljivih dimenzij — prav malo razlikuje. Že davno se .rualim kopa liti m kostumom nihče več ne čudi. Postali so samooibsebi-umevni, banalni, dolgočasni. Da bi bili postali še' manjši, ni bilo možno, zato pa postajajo zopet polagoma večji. Čez plavalni trikot se obleče dolg jumper. pa zadnjih dejali s plisiranim krilcem. V mislim imamo takozvano »page-(boy-črto< in »tailored ilyle«. Nova, pri nas še neuporafbljena ideja, Jt uporaba pisanih, s cvetlicami okrašenih kre-tonov za kopalne kostume. Tudi za kopalne komplese se zahteva najfinejša harmonija barv. Plašč se izdela iz kretona z velikimi cvetlicami, jumper iz gladkega blaga. Oba se kombinirata, plašč ima eventualno kapuco. Ce je prav vitkim ljulbši plašč, ki kaže harmonijo rasti, je za okrogle cape, ki vse skrije, primernejši. Zanimivo je, da nosi ehic dama tudi v kopališču pisano ovrntno ruto, seveda ruto, ki je v skladu s kostumom, ne poljubno. So take, ki so namenjene nalašč za omenjeno s vrh o in ki so prav tako, kot plašči, iz kretona, impregnirane. Usnjen pas, bel in črn volnen tricgl, bela ovratna ruta z vilikfmi črnimi lisami. Kopalna obleka iz rdeče volne, dolg jumper iz istega blaga, z našivi iz kvvatona, dolg plašč je pravtako iz kvva-tona ter je obrobljen in podložen s trikojem. Na Na London: Morski vrag. Meni je, kakor da bi bil vedno živel to življenje. nejasen, da sem vse svoje žive dni 'lov-V resa'ck Gotovo, boril. In tudi vi ste po vsej prilik'0^™1 živež se Vi ste-----------< malo je manjkalo i tega živlienJa- »moja žena, moja družica«, a sem ročno “V*”” rekel 'n rekel: -dobro prenašali vse težave.« 1 besedo Goa pa je uganila moje misli. Spoznala je, da zlikal besedo in zamolčal, kar sem bil namerava! l" *ue je pogledala. >D° Pa res' G°teli ste reči — — < iti da y& an'er*ška gospa Meynell živi divje življenje ff- z*.v* Prav uspešno,« sem rekel, j , (/ i® bijo vse, kar je odvrnila; vendair bi bil (k''aranje 'Se^e^ JC v uieaeui 8*asu neko ,-az- »venlb*. besede »moja žena, moja družica« so mi Nikdar r»o Ua^s,1» v«s ostali tisti dan in se mnogo dni. sem io bledli zvene,e glasnejše kot tisto noč, ko žerinviro vnih t ° odmalcnila odejo niahovja raz dvierj0- besede, tako tesno zvez^e ^rl " tf Plemena, pograbile k, prešinile. In p“š!njale'lo ^ dokler nisem zaspal, mrmraje jih ponavljajoč venS desni: Cape iz toile de Jony, obrobljen s platnom primeren jumper in čepica, levi: Kopalni tricot in dolg jumper s plisiranim krilcem in žepi. Pas gumbi in ovratnik je iz usnja. 1 Enaintrideseto poglavje. >Slabo bodo dišale,« sem rekel, »držale pa bodo gorkoto v koči in nas branile pred dežjem in snegom. Pregledovala sva streho, ki sva jo naredila s pomočjo kož morskih psov. »Sicer je kaj nerodna, vendar bo služila svojemu namenu, in to je glavno,« sem nadaljeval, koprneč po njeni hvali. Plosknila je z rokami in izjavila, da ji je silno všeč. >Ampak temno je tukaj notri,« je rekla takoj zatem in se stisnila zame, ko se je nehote nekoliko stresla. ,fLallko bi mi bili rekli, naj naredim okro, ko sem h; Kii* ateoe>< sem dejal. »Delal sem hišo za vas in vi blU 'norali spoznati potrebo okna.« no sebi^.r nU{dar ue vidim tiste«a’ kar ie samo Po umljivo,« se mi je smeje odrezala »Sicer n« lahko vsak čas naredite luknjo v zidu.« ^ P“ . Popolnoma res; na to še mislil nisenl« sem odvrnil m modro majal z glavo. »Ali ste mislili, da bo treba naročiti šipe za okno? kC ^ Irgovno po .elolonu io jlj in kakšno steklo želite.« 'elikost >S tem hočeta reči « je pričela »Da okna ne bo.c 3 a . . , ..Temna’ neprijaiUia i? bUa ta koča, v civiliziranih krajih primerna samo za prasioe, ampak za naju, ki sva bila spoznala vso bedo življenja v čolnu na odprtem morju, je bila kaj prijazno bivališče. Za razsvetljavo, katero sva naredila s pomočjo masti morskega psa in stenja iz bombažastega prediva, je prišla pabava mesa za zimo in zgradba druge koče. Sedaj je bilo prav enostavno, da sem zjutraj odšel in se popoldne vrnil s tovorom morskih psov. Ko sem imel jaz posla z gradnjo hoče, je Maud proizvajala olje iz masti in vzdrževala trajen ogenj pod kosi mesa. Slišal sem bil praviti, da so po prerijah zrezali meso goveje živine na kose in ga sušili na zraku, in tudi meso morskih psov, razrezano v tanke pramene in obešeno v dimu, se je izborno prekajevalo. Drugo kočo je bilo lažje narediti, zgradil sem jo namreč ob prvi in tako je bilo treba postaviti samo tri stene. Vseeno pa je bilo delo naporno. Delala sva od zore do mraka, do izčrpanja moči, tako da sva, ko se je znočilo, zlezla v trdo posteljo in spala liki žival od utrujenosti. In vendar je Maud izjavila, da ni še nikoli v svojem življenju spala boljše in trdnejše. To je veljalo tudi zame, ampak njena moč je bila tako majhna, da sem se bal, da obnemore. Jako dostikrat sem jo videl, ko so ji bile pošle zadnje moči, da je ležala zleknjena na pesku vznak po svoji navadi, da se je bolj in prej odpočila. Kmalu pa je bila zopet na nogah in delala naporno kot poprej. Čudil sem se, kje je dobila toliko moči. (Dalje prih.) HENRIK FRANZL TVRDKA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN LJUBLJANA, PRIVOZ 17. TEL. 427 PRIPOROČA SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE KAKOR: nogavice vseh vrst iz bombaža, volne ln flora, volnene jopice, bluze, čepice, dokolenke, telovnike, kakor tud! vse v to stroko spadajoče izdelke. PRIPOKOCA SVOJO VELIKO ZALOGO MANUFAKTURNEGA BLAGA B. S. A. MOTOCIKLI in prikolice najnovejši modeli 1926. po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z, Ljubljana, Dunajska c. 36. Telefon 236. • Ceniki na zahtevo brezplačno. LEPO IZBIRO DAMSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV TVRDKE F. L. POPPER, CHRUDIM. Volna in bombaž za strojno pletenje 111 vsakovrstna ročna dela se dabi v veliki izberi in p° najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12- „L-E-D-A" DAMSKO PERILO Gospodična katera je absolvirala trgovsko šolo ter ima tudi nekaj pisarniške praks® išče mesto praktikantinje-Ponudbe na upravo lista .pod »Praktikantinja«. 1 prej SKODOlfl ZAVODI v Plznju Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Šeknburgova ul. 7. Telef. 966 Inženirske pisarne v Beogradu in Zagre&u je najcenejše, najtrpežnejše in najlepše! Posetniki Velesejma oglejte si izložbe in zalogo v tvornici „LEDA“ Šelenburgova ulica 1 Trgovcem popusti Pristopajte kot člani k zadrugi t Zavarujte Vaše hčerke za nevestino opremo! Stanovanje ost o ječe iz kuhinje in sobe išče mirna stranka brez. otrok. Ponudbe na upravo lista >Stanovanje«. PROIZVAJAJO: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje. GRADE: Kompletne električne centrale vseh vrst, elekrične železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd. Poset' inženirja brezplačno na razpolago. Mizarska delavnica Franc Planinšek, Marib»r’ Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto p®**1' štvo po zmernih Oglejte si na velesejmu paviljon I., prostor 573—579 raztavljeno moško in dečjo konfekcijo največje konfekcijske tvrdke FRAN DERENOA & CIE., LJUBLJANA Za Sasa velesejma se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti Stev. 2. pisalni siroji so najboljši Samoprodaja Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Telefon 434. je najboljša in najcenejša. IMA V ZALOGI A. ŠARABON LJUBLJANA GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZBM8KIH MINERALNIH VODA ANT. KRISPER LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 26. Tovarn** rainovntnlh Čevljev, *« otroke, deklice, dedke, ienske, motke, navadne In fin* k»alltete. Za delatcc posebno močno Izdelane. Komode (papuče) in dokolenlc« po breikonkurenčnt ceni. ODDELEK EA OUANTEBIJSKO »1*00 M* DEBELO. otboSki VOZIČKI LASTNEGA iedelka. - EKSPOBT ZOBOTREBCEV, AD) USTI RANIH IN V ZABOJIH. Čevljarji pozori .Prvo čevljarsko učlHSče v Ljubljani* olvori pri-krojevalni teoretični In praktični tečaj za «. mojstre In g. pomočnike. — Sprejemajo se tudi udeleženci te delete. Pojasnila In prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj In vodja tečaja K. N A J ČE, Celo vika cisti Stiv. 97, UubUiM 7. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"! Književnost. »MATERINSTVO«. Nova knjiga »Materinstvo' je izšla v Gorici. Založila in izdala jo je Narodna knjigarna v Gorici, Via Carducei 7. Cena broš. knjigi 10 lir, v lepenko veaani 14 lir, z elegantno vezavo 18 lir, po pošti poslana stane eno liro več. Knjiga je neprecenljive vrednosti za naše žesnstvo. Vsako zrelo dekle, naj se združi z izvoljenim ali naj koraka sama po potu življenja, mora biti poučena o postanku človeškega telesa. Pravljice so za otroke, a zrele dekleta morajo zreti v realnost, da se obvarujejo zla. ce dekle samo ne doseže kot žena materinstva, ali ji ne nudi mogoče kedaj ^Ijenje priliko, da pomaga potrebnim v Kdo pa daje dekletu, ko stopi v zakon, poduka o najvažnejšem vprašanju, katerega odgovor ji da šele zakonsko življenje? Odgovor, da, ji poda poroka na vprašanje, a ne poduka! A dekle ne sme čakati tako dolgo, da oib lastnih izkušnjah zapravi, nepoučena, mogoče za vedno svoje zdravje in zdravje ■svoje dece. Knjiga »Materinstvo« govori o razvoju otroka, o zadržanju žene med nosečnostjo, o 1 .orodu, o novorojenčku in otroku in daje na vod i la m a t er i-zdravn ici. Take knjige Slovenke še niso imele. Dekleta, matere, sezite po knjigi, ki je ze- lo praktično sestavljena in opremljena z dobrimi slikami. Naslovno sliko »Mati z otrokoma in Družinsko srečo« je naslikal naš nadebudni goriski slikar Špacapan. Z resnostjo prebirajte to knjigo in ne s čustvom v srcu, ki kaže le notranjo praznoto — z modrostjo in razumevanjem in ne z nelepo besedo v ustih, ki bi bila le dolkaz pokvarjene čustven osti in nemoralnega mišljenja I Sestavila jo je mati iz ljubezni do vas in iz. ljubezni do otrok bodočnosti. Zdrave matere in zdrav zarod, to bodi ponos naših očetov, naših mož. — Naše Slovenke se zavedajo svojega poslanstva, zato naj najde »Materinstvo« pot v sleherno mesto in vasico, v hišo in hišico. Vsaka nevesta in mati, uboga in bogata, jo bo znala ceniti, ko jo bo prebrala. MLADINSKI LIST ZVONČEK. Prejeli smo 10. številko Zvončka. Tudi ta številka je vredna sovrstnica vseh prejšnjih Številk. Odlikuje se po vsebini, pa tudi po pestrosti ilustracij, med katerimi prvači umetniška priloga »Čebelnjak v gluhonemnici v Ljubljani«. Original je naslikal spre-ten ilustrator strok, učitelj Ivo Erbežnik. K ftemu je dodal g. Vilko Mazi mičen spis »■Gluhonemi čebelarji«. Ta številka vsebuje Ganglovo odo na mesto .Kranj«, Petelinovo pesnitev »Vidov Dan«, Lebanovo pesem »Maju v slovo«, Samčevo-pesmico »Kresnice«, Lamutovo »Na večerni paši« ter Rojčevo »Nesrečna Evica«. Med pripovednimi spisi najdemo nadaljevanje Vandotove povesti »Kocljeva osveta«, ki zaključuje prvi del povesti. Stric Pavle končuje svoje izprehode po Beogradu. Bartolova nam prinaša mičen spi9 »Strašilo« in Jeras konec svoje povesti »Deklica iz preteklosti«. Poleg vsega tega dodaja Juvanec glasibeni proizvod »Domovina«. Bogat je na pisemcih in odgovorih tudi to pot »Kotiček gospoda Doropoljskega«. Priporočamo naši mladini, naj se »Zvončka« v bodočem letu še tesneje oklene. V NEDELJO, DNE 27. JUNI]* IGRALSKI DAN IdL KDOR tSCE, - M JOE! Ta deček je srečen in Tesel. Pomagal je materi pri pranju perila s Zlaioni-teneoiiDiviB milom in na£el t milu prišle ti ZLATNIKI k lil Srečko Potnik in drug LJUBU ANA parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov in izdelovanje sadnih sokov Telefon 110. METELKOVA ULICA 13. Telefon 110. priporoma: sadno marmelade, pravi malinovec, limonov sok, arome za nealkoholne pl|a£e, sadne elere, esence za rum I. t. d. Paviljon št- 97. Mali oglasi. Za vsako besedo se plaCa 50 par, za debelo tiskano pa Din !•—. Poletna stanovanja z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mimo in prijazno sprehajališče. Vpraša se pni oskrbni »tvu. Srajce, promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žeprte robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, Sipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu PreSemovega spomenika ob -vodi Naznanilo preselitve. KAROL PRELOG, trgovina z volno, bombažem in galanterijo je preselil svojo trgovino doslej na Galusovem nabrežju št. 11. v Gosposko ulico št. 3 Trgovina na Starem trgu št. 12. ostane še nadalje Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Karol Prelog. DRVA - ČE8IN UfoHova 1/11. - Telef. 56. KLOBUKE, Čevlje, perilo, PI.ASČE 1. t. sandale, d., DEŽNE ........................ 5 POSETNIKE Llublj. velesejma opozarjam da si naj ogledajo j| | v lastnem pavilionu veliko in bogato zalogo aluminijaste, g ^ emajlirane modre, ruj a ve, sive in modre ter ždeine posode, dalje vse 5 š vrste orodja, okovja, strojev, jedilnega orodja in vsega v železninsko = stroko spadajočega blaga pri tvrdki FLORJANČIČ I »roovln« , »eiemlno v Ljubljani Sv. Petra ce»«*» »lev- »*• mastni paviljoni = Latini paviljoni imuni nntinimmimnn ................................. Krasno izbiro raznovrstnega pohištva nudi Vam po izredno zmernih cenah velezologa pohištva, tapetniških Izdelkov, žime In morske trave, tvrdka PETER KOBAL (KRANJ) podružnica LJUBLJANA, KolizeJ Zanesljivim plačnikom tudi na obroke. S S a 2 Barvne trakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, e tografični zavitki in druge potrebščine pri kupite najugodneje pri Jakob Lah - Maribor samo Glavni trg 2. Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija. Od dobrega [najboljše je švicarski pletilni stroj , PUB1EP* Josip Peteline, Ljubljana Absolvent trg. tečaja išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiv« Sodna dražba posestva »Sangrad« se vrši dne 30. junija t 1. pri sodišču v Kranju. Najnižji ponudek je 117.426 dinarjev. Stavbičča »Saa-grada c so primerna za različne svrhe, kakor za industrijo, letovišče, hotel ali gostilno. Koncesijo &e z lahkoto dobi. Primerno je tudi za mlin, žago, ker ima svojo lastno vodno moč na turbino in lastno elektrarno, vodovod, kopališče in 4/4 ha zemljišča. — Kupci se vabijo. Stekleno stre$no opeko imajo stalno v zalogi Združen« opekarne d. d. v Ljubljani. Celulozni les mehka drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Prodam dobro ohranjeno, skoraj novo pol dirkalno kolo. Poizve se na Rimski cesti St. 5, dvorišče, desno. Modroce iz najboljšega domačega in češkega platna, posteli-jio mreže, zložljive poj stelje, otomane dekoracij ske patent divane in tapetniške izdelke nud-najceneje RUDOLFRADOVAN tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7. LUD. BARAGA, Selenbur?°T„» ulica št. 6/1. Telefon št. 980. Kupujte samo Čevlje domačih tovaren PETER KOZINA & KOv Tržič ker je to najboljši, n^leleqantneiši in najcenejši domači izdelek. ^sma: žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) žeblji za normalno in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Brzojavke: Zadruga Kropa. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Telefon interufban: Podnart 2. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. vijaki z maticami, rodlozne plocice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. | Verige. Meluje lahke (raosmisije, poprartj. sirokovoj.sko gospodarske stroje i„ „preme 2, vodue iaje in mUM. •«. _ .J™ T M*0 »*«*° spadajo« id«™* po vzorcih In risbah najceneje, iiustrovanl ceniki na raznolavo „ . , razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. ggstili NARODNI DNEVNIK, 26. junija 1926. Vojvodinjski čevljarji so na svojem obenem zboru, ki se je vršil dne 23. maja t. 1. v Novem Sadu, protestirali proti organiziranju delavnic za popravilo naše obutvi. Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem, da prodajamo obutev. Moralna dolžnost vsakega * trgovca in proizvajalca je, da skuša in se trudi doseči možnost, da se njegovi proizvodi izrabijo do skrajnosti. Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati naših čevljev. Vsled Vašega postopanja smo primorani organizirati delavnice za popravilo čevljev. Nočemo nikomur odvzeti kruha. Zaposlujemo samo domače ljudi, izučene v čevljarski stroki. Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar največ popravijo ter čim več zaslužijo in da strankam čim najceneje postrežejo. Tovarna „BATA“ nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS nikakih koristi. Koristi imajo samo odjemalci in čevljarski delavci. Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za popravila čevljev ni upravičen. te odfovoroi «xw*d& ALEKSANDER ZKLKZMKAK. - Z* ti**mo »Merkur v Ljublj*al A.dfej S«tm.