muja vsak šsn rim mirt* ta h prssoikov. daill «xc«pt SumUjr« aad , Hohd*y». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS IMatftM »• a*r«T»<4W MM D. U*wUk A v«. ' Offlss of Pnblkatlo«! ■ MVT^Boulh Ufr^toU Am LETO—YEAB XXV. M. t»M. M Um Chicago, UU petek, 15. april« (April 15), 1E82. Jom 14, 1911 SubterlptioB 9S.00 _lafiL 8TEV.—NUMBER 90 PREKIHJEflJE NA RAZ0Ra2mfEHI KONFERENCI Delegati bodo obnovili diskuzije po prihodu ameriškega državnega tajnika. Zastopnika Francije in Anglije odpotovala domov l j ' - Ženeva, 14. apr.—Ko je Hugh Gibson, ameriški delegat, predložil svoj načrt glede odprave napadalnega orožja na kopnem, to je tankov, težke artiljerije in strupenih plinov, kar je'izzvalo veliko opozicijo pri francoski de-kgaciji, je urgiral, naj konferenca glasuje o tem načrtu v teku enega tedna. To je sedaj izključeno. Konferenca, ki se je pred kratkim vrnila s počitnic, je po tridnevnih brezplodnih debatah včeraj prekinila disk uzd je do prihodnjega pondeljka. Kot sedaj Izgleda, bo morala ameriška delegacija napeti vse sile, da reši svoj načrt pred pokopom, ki se mu obeta. Gotovo je, da so delegati, ki so, predno je konferenca odšla na počitnice, vpili in obljubo Vali, da se bodo resno oprijeli reševanja problemov, pričeli uvidevati, da nc bodo dosegli nikakih uspehov, dokler ne bodo končane parlamentarne volitve v Franciji. Francoski premijer Tardieu in sir Joto Sin&ofc fnpltfki minister, sta sinoči zapustila Ženevo. Simon je z letalom odpotoval v London, kjer bo konferi-ral z Andrew Mellonom, ameriškim poslanikom. Iz Londona bo potem šel v Pariz, kjer bo prisostvoval banketu« .katerega . bo Tardieu priredil ameriškemu dr» žavnemu tajniku Stimsonu, ki prispe jutri v Ha vre na parniku Ile de France. Da se bo razgovor med Simonom in Mellonom nanašal na vprašanje vojnih dolgov in repa racij sko konferenco, ki se o-tvori v Lausanni, Švica, in da bosta tudi Tardieu in Stimson razpravljala o teh stvareh, je jasno. Gotovo je, da bo to vprašanje zaneseno tudi na razoro4itve.no konferenco, ki se otvori v ponde-Ijek. Predno se je razorožitvena konferenca izrekla za od godite v, se je za ameriški načrt zavzel načelnik italijanske delegacije, zunanji minister Dino Grandi. Grandi je odobril ameriško idejo kvalitativne omejitve oboroževanja na kopnem, poleg tega sta l>a delegaciji Italije in Japonske Izkazali navdušenje za revizijo n«valističnih pogodb. Prebujanje farmar-1 ||E||A| IA BA7PI ' Pinchot obsoja I jev v Michieann HfcNivMH Kiur«" vlado bogatinov STILA FASlSItiirV Izrek M ao w n večje politično udajstvovanje in sprejeli pro- gram Stan t on, Mich. — (FP) — Radi propaščanja poljedeljstva je med farmarji v centralnem Mi-chiganu opaziti večje politično prebujanje in iskanje izhoda iz situacije. Da ni to gibanje puhlo, ampak sloni na zahtevah za ekonomsko preuredbo, pokazuje program Farmers' Progressive asociacije iz okraja Montcalm, o katerem njeni voditelji pravijo, da je edina rešitev za farmarje. Sprejet je bil na zadnjem zborovanju in zahteva: Podržavljenje vseh naravnih zakladov in vsakdanjih ljudskih potrebščin: sredstev ca razsvet-javo in gorkoto, električno silo n transportacijo; visoke davke na dohodke in dedščine monopo-ističnega razreda; protektiranje mlekarske industrije potom zadostnega davka na umetno maslo ; pospeševanje farmarskih tržnih zadrug, kreditnih agencij n ustanovitev mestnih tržnih departmentov, ki naj kupujejo pridelke od farmarskih zadrug in jih prodajajo direktno konzu-mentom; odprava vojnih profi-tov; razvoj močnega unijskega gibanja; restriktivna zakonodaja proti centralizirani kontroli kre-< itnega in bančnega sistema; državno zavarovanje v vseh področjih, uključivši proti brezposelnosti za starost. Po sedanjih -načrtih bo Far-marska progresivna asociacija aktivno posegla v politični boj in nominirala svoje kandidate v državno legislaturo. Glede narodne politične afiliacije je vprašanje zaenkrat še nerešeno. Marsh priporoča Obdavčenje bogatinov VVHshington, D. C. — Benjamin C. Marsh, direktor Ljudske '"'nje, je na zaslišanju pred senatnim finančnim komitejem pri|H)ročal, naj kongres naloži 75 «■• Dalje je urgiral stopnjeval-»<• dodatne davke na dohodke od *H».o<>o naprej. ,{ui!niazet izvoljen za predsednl delavnke zavarovalne zadruge ^aHhington* D. C. —• Gi M i^j^niar.et, tajnik mednarodne un'je He k t ričarjev, je bil izvoljen z« predsednika Union Co-"t"THtive Insurance asociacije, na mesto, ki je bilo izpraznjeno -m rti prejšnjega predsednika. Nnčku ameriškega državljana /ahranjsti vstop ('^«-lsnd, O.—Naselniške ob-^ti *o odrekle vstop v Združe-** d rta v« nekemu 10-letnemu f*ntku, ki j« bil rojen na Poljem. Obe starša sta ameriška J^vl jana in oče ima stalno delo čaka na Kubi, dokler n ^ ta slučaj in dovoljen pri M k -tarie«. Thomas opozarja aa po-slodioo kriza Brezposelni bodo kmalu prisiljeni krasti, umirati aH pa revol-tirati New York. — (FP) — Radi naglega črpanja blagajn raznih pomožnih skladov bo 200,000 družin postavljenih na cesto po prvem juniju, ko bodo izčrpana zadnja sredstva. Slična situacija cot v New Yorku se razvija po vsej deželi. ^Ako New Vork in dežela v bližnji bodočnosti nc o-svoji programa za energično postopanje z izredno situacijo," pravi Thomas, "tedaj drvimo nasproti Izgredom in krvolitju, katere bomo sami zakrivili. Brezposelnim ne nudimo druge alternative kot da kradejo, stradajo ali se zatečejo k izgredom/* V New Yorku je-kampanja za zbiranje novih prispevkov. Vrši se od hiše do hiše in jo imenuje-,, "block-aid." V najboljšem slučaju bo prinesla pa le $2,600, 000, v pomožne »vrhe do sredi poletja pt potrebujejo najmanj sto milijonov dolarjev. Kljub temu je mestna vlada preklicala vse načrte Javnih del v vsoti 1H6 milijonov. Krivdo zvrača na bankirje. ker so odpovedali kredit. Norman Thomas je županu pritrdil, da so bankirji veliko zakrivili In dostavil, da je enako kriva tudi vlada. "Lahko prihrani te 20 milijonov na leto. ako znl žate visoke plače na vrhu in s tem ustvarite pogoje za nove kredite," je dejal Thomas. Nove ovire «a mak publiki«!)«-I Wsshington. — F. J. Sdillnk, predsednik Consumers Raeerch Inc., je poslal pisma vsem progresivnim senatorjem in kon-gresnikom. v ksterem protestira proti nameravani obremeni t v* malih publikacij. Ti I nI te v Je davčna portavka $100, katere bi morala pkčat vsaka publikacija ta dovoljenje drugega poštnega rszreda 8c hI in kavo sUliščs Je. da kon •ervstivci nameravajo uzakonit to posUvko * namenom. <1» ovi-rajo razvoj manjših radikalnih publikacij. (NO ARMADO Vlada Je objavila deklaracijo, v I kateri pojasnjuje akcijo. Hit-lerjova otranka smatra ta korak sa dobro propagando Berlin, 14. apr. — Predsednik Kindenburg je včertj odredil razpust Hitlerjeve fašistične armade s posebno zasilno narod bo, catero so mu prej priporočili kancelar Bruening in ostali člani kabineta. Policija je šla takoj na delo in >ričela zapirati urade in barake fašistične armade, ki jo tvorijo "sunkovne" čete, "Stut;m Abtei-ung" in "Schultz Staffel". Ta armada šteje krog 400,000 mož. "Zagotovil sem vlado, da bodo moji možje ostali mirni", je bil Hitlerjev komentar. "Z razpustom si je vlada naložila breme odgovornoeti na svoje rame." Vlada je v zvezi z zasilno na-rodbo podala daljšo izjavo, v kateri pojasnjuje, zakaj je razpustila fašistično armado. "V vseh podrobnostih so te organizacije »lične , regularnim militarističnim formacijam", je rečeno v izjavi. "Predstavljajo )rivatno armado politične stran-ce, dasi so deloma brez orožja. Združujejo jih militaristična pravila in disciplina. To so gru-le, ki lahko delujejo kot vojaška n policijska sila in lahko vrši-.o nasilja* s katerimi si podvrže-o prebivalstvo pod sv*bj6 Mntro-o. "Taka bojevna organizacija, ki je država v državi, povzroča vznemirjenje med miroljubnimi državljani. Organizirana sila mora b|ti v IX** države. jflT drugih rokah je nevarna, ker izziva konflikte In lahko dovede do civilne vojne". Vlada dalje pravi, da Je pod-vzela slične korake l. 1929, ko je razpustila organizacijo "Bojevnikov rdeče froflte", ki je s svo-iml aktivnostmi ogražala mir. V Hitlerjevem taboru smatrajo zasilno narod bo za dobro propagando, kajti vsi zatira Irci ukroji povečajo navdušenje pri pristaših . in članih preganjane stranke. Pravijo, da Jim sedaj ne bo treba skrbeti za nasičevanje članov fašistične srmade, ki so stanovali v barakah. To je bi-o težko finančno breme za fašistično stranko. Socialisti otvorijo kampanjo s banketom Chicago. — Ameriški socialisti bodo otvorili predaednlško kampanjo z velikim banketom v Chicagu takoj po zaključku konvencije v Milwaukeeju. Vršil se bo v sredo zvečer dne 25. maja Steuben poslopju, 24. nad stropje, 1*8 W. Randolph at. Pričakuje se tisoč ljudi. Vstopnina je $1.26. Glavni govorniki bodo Norman Thomas. milwsuški župan Hoan, Morris Hlllqult, Heywood Broun. B. C. Vladeck in Roy Burt. kandidat stranke za go-vemerja v Illlnoisu. Stolorsv-natelj bo Wm. A. Csnnes, kandidat Farmer-Labor Partjr za ao prišli Bgijev; od iele, telez-oane kari- Vladi diktirajo, ker kontrolirajo obe stranki Do bogastva ao prišli potom posebnih privilegijev . L V Cleveland, a — (FP) — "A-meriški denarni baroni še leta diktirajo, kupujejo in plačujejo vladno politiko, a katero usmerjajo razvcfj delale," je rekel pennsylvanski governer Pinchot, ko je te dni govoril v Clevelandu. "Skozi več let le slepijo ameriško ljudstvo. Uspavali so ga s argumentom, da je najbolje, ako so narodne afere v rokah teh ljudi. Pomembno pa je, da je bilo 1. 1029 618 Američanov, ki so i-meli več kot en milijon dohodkov vsak. ali skupaj nad $1,200,-000,000. "Do tega bogaatva so prišli potom posebnih krivile naravnih zakladov dežele nic, javnih naprav, uvoane ne in kontrole vlade. "Tiranija koncentriranega bogastva je danes ravno tako realna in opresivna kot je bila angleška v 18. stoletju napram ameriškim kolonijam. V prid bogatinom je Mellon kot zakladniškl tajnik storil več kot kateri drugi tajnik od čas« Hamiltona. Redukcija posebnegi davka na dohodke in odprava davka na darila je samo 1. 1900 prinesla tem 513 denarnim mogotcem pol milijarde dolarjev. "Delavna bltKjna *>1 danes ne imela defičito; ampak prebitek, ako bi biir dModki teh 513 oseb toliko obdavfierif tekom 1927. 1928 in 1929 kot ao bili 1. 1*18. Incident no ai je tudi Mellon samo 1. 1926 prihranil $098,848 s »nižanjem posebnega davka na do-hfdke.K-^r.TVTO'Vi V Pinchot pravi, da je Hoover-jeva administracija izdajala ves čas krize razne optimistične In lažnjive izjave o situaciji "na povelje bofeatih nadlordov—in ta IK)velja ao bila striktno izvajana." "Nikakega dvoma ni, da je bila La Follett-Costiganova predloga za federalno pomoč poraže-na na zahtevo administracije. Magnate ni zanimalo dejstvo, da je predloga pomenila za milijone trpečih Američanov pomoe proti strftdanju in mrazu. Za nje Je bilo edino vprašanje, da bi s sprejetjem predloge morali dati nekaj svojega bogaatva. "Prizadevanje za obdavčenje nakupa pomeni več kot golo kontrolo vlade po finančnikih: pomeni, da domlnlrajo obe stranki Isti Interesi in Jih rabijo v iste namene—jemati denar ljudstvu in ga dajati bogatinom." IRIJAZVEZRIH USLUŽBENCEV SVARI KONGRES Ponovila je svoj protest proti redukcijam. ki jih urgirajo nekateri senatorji Waahington, D. C. — Narodna federacija federalnih uslužbencev je podala izjavo, v kateri opoaarja kongres na resne posledice, ako bo v (tedanji krizi skušal omejiti aktivnosti vladnih departmentov. Priporoča znanstveno študijo vseh depart mentov in birojev, predno ae kongres izreče za konsolidacijo raznih oddelkov in komisij. Naznanila je tudi, da se bo upirala redukcijam plač kot to zahtevajo nekateri kongresnikt in senatorji. "Sedanji čas, ko ljudstvo Išče pri vladi pomoč in zaslombo, je zelo neugoden sa uvajanje na-redb, ki imajo namen zmanjšati učinkovitost vladnih departmen tov " se glaai Izjava. Najbolj glasen v iahtevah za redukcijo plač Je senator Robinzon is Arkanaasa. Dejal je, da je redukcija potrebna, *če hoče kongres uravnovesiti budlet. Ro-binaonove argumente je pobijal senator Couaans. Rekel Je, da povprečna plača zveznih uslužbencev Je le $1,441 na leto in da Ro-binaonov predlog podpirajo zastopniki veleblaniaa, ki aami vlečejo ogromne plače. Obnovitev rudar-$kih pogajanj. Razgovori as bodo vlekli najmanj tri tedne. Zastopnik operatorjev urgira redukcijo meede Chlcago, 14. apr. — Pogajanja glede nove mezdne pogodbe med zastopniki dvanajstega premogovnega distrikta in operatorji, ki naj bi nadomestila staro, katera Je potekla 1. aprila, so se včeraj obnovila v hotelu Majestk: Kot kaže potek diskuaiJ, bodo pogajanja trajala najmanj tri ali štiri tedne. Dasi je večina premogovnikov v Illinolsu prenehalo i obratom, je John Walker, predsednik dvanajstega diatrikta, izjavil, da je oatalo na delu krog šest tisoč rudarjev pri nekaterih kompani-Jah, ki obratujejo svoje premogovnike v aoglasju t določbami stare pogodbe. Poročano je bilo, da je W. J. Jenklns, zastopnik asociacije o-peratorjev, predlagal redukcijo meade od f6.10 na dan na $4*80* toda Walker je to poročilo ignoriral. Obe skupini trdita, da se diskusije nadaljujejo v prijateljskem tonu. Pododaek za mezdno lestvico je na delu a proučevanjem obratovalnih stroškov. Na bazi pregleda bo potem predložil načrt, ki bo dovoljeval najvišje meade, obenem pa primeren dobiček za operatorje. N0VE0BT02BE PROTI FORBOV1 KOMPANIJI Unija aa ameriške civilne svo-bodščine trdi. ds je Fordova policija v avsal s gangešl Mwoboda iakljušen to Hortsltatl*. mtmMšSImm^ Raci ne, Wla,—William J. 8wo-MMBPUBP I Ipd*, ki Je Ml izvoljen za župana Reprezentance-delavskih or- k^^El Kanizacij v Waahingtonu sedaj ^ «b Is kujejo član« kongpeaa, ker | . Je u iMtaturi mllwauškega odbor* aoelaita ker Je eahteval hočejo ž vedeti njihovo mnenje o tem vprašanju. Prepričani ao,da pri dlkti no podporniki Hooverjeve adml- tralnega aiatraclje bolj navdušeni ia^re-1 ftrenke, dblt<»lj«klh colninsklh uradnikov. V to mesto js nsmreč dos|ir. Is eglptsks mumljs. katero je naročila varšavska univerza za svoj musej, la uradniki so msn iskali označbo v colninsklh regulseljah. ki bi se nanašsla na mumije. Inšpektorji so se po d»»l-gem posvetovanju odločili, da mumije spadajo y vrsto posušenih rib In ds so podvržene isti colnlnl, . ^ New York. — (FP) — Pismo, katerega je Unija za ameriške civilne svobodščine naslovila Henry Fordu, vsebuje obtožbe, da je privatna policija Ford Motor Co. v direktnih stikih a gan-gežl in raketirjl. Pismo sta podpisala John Haynr* Holmes in Arthur Garfieki Hays. Dalje pravita, da Je Fordova in dearborn-ska policija s svojo brutalno taktiko provociraU izgrede pred Fordovo tovarno v River Rougu. v katerih so bili štirje delavci ubiti. ■Unija je takoj po masakru u« vedla preiskavo, ki je ugpt&vlla, da Je bil eden glavnih savesnlkov Harry Bennetta, Fordovega u-radnika, Cheater LaMare, noto-rični kriminalec, katerega je končno ustrelila njegova teleana straža v kuhinji njegovega star novanja. LaMare je Imel pod prejšnjim županom kontrolo nad trgom sadja in poaneje je bil oh-tožon gnngešklh aktivnosti. Na obravnavi ao tega gangeša branili Fordovi odvetniki. Polog teh pismo našteva še druge gangeže In raketlrje, ki so bili ali so še v ozkih stikih s Bennettom. Med temi so Tony D'Anns, Joseph Palma in Jaekie Thompson, znani podzemski ra-ketlrjl. v.." J • | ^ ■ isa L|Xg d^mmapAVA nn ™uwRU ji v iasokrsMd drsskl . .imlMSU------ V sel je na piko governer ja Roo- Mednlško nominacijo Washingtoa, D. C., 14. apr.— Govor Alfred K. Hmitha. ki ga j« imel na bsnk«tu, katerega ao ae udeležili demokratski voditelji s vseh strani Amerike, je povaro-čll senzacijo. Ta banket na Jef-feraonov dan je bil prirejen z namenom, da ae moblllslra demokrate za predsedniško volilno kampanjo. . Fotem, ko je Amith predlagal od god i te v plačevanja vojnih dolgov za dvajset let in .črtanje 16 centov dolga na vsak dolar, ki ga dolžniki potrošijo aa nakup a-merišklh produktov, in po očrta-nju platforme, katero bi morala stranka sprejeti, je prktol kriti-airati
  • a so bili izmenjani snačilni p<»-gledl. Vsi so rasumeli, da je imel Bmlth v mislih RoosevelU, ki je v svojem nedavnem govoru ka-rakterUiral ll«>■■! I m Hmlni Mhw (l»»»n CklMK) i« Rum> CbUmmH iTcto flM M 'iM» a»4 C4m4i ICO« pMr Mtr Chiamm m4 CUrntumM y*t f—r, CMOlrli« flrM SufcepKS M M »ra£»Jt. Alr«rtuinc raua MI a*«wweL—IUwwr4Ks wil) to NmIot m nt, kar iaa aUk s PROHVETA H KUR K R or nit nCMOUTKO PRKSR Glasovi iz ndselhm PROS V ETA m iRlIur.. v .AU^Jj. M |,rt»*r i M»r«fc »l, )•»*>. »o««« »•*««» MM M »Mi—t. i» «M k » %mm <»—— poUfcte M> PoovvH« mriliM, M W M* M ■ Unije in gangeži Predsednik Hoover je promoviral federalnega sodnika Jamesa H. VVilkersona v ChicaffU za člana okrožnega prizivnega sodišča. Promocijo mora potrditi senat. Federalno prizlv • no ali apelatno sodišče jj važna rrsvosodns postojanka, ki reiuje pritožbe proti obsodbam nižjih sodišč. Organizirano delavstvo — strokovne unije — v .Chicagu dobro pozna sodnika Wi)kersona. Le{ji 1022 je ta sodnik udaril unije stavbnih delavcev z ostro injunkcijo; kadarkoli je prišel v dotiko s kakim sporom med unijami in delodajalci, v*elej se je postavil na stran delodajalcev. Poznan je kot injunkcijski sodnik in zagrizen nasprotnik organiziranih delavcev Zato so čikaške unije takoj poslale.protest proti promociji sodnika Wilkersona in so apelirale na senat, naj ne potrdi promocije. Unijaka lo-bija v VVashingtonu je podprla ta protest. Kapitalistični interesi v Chicagu so pa od govorili, da ČikaŠIci unije nasprotujejo promociji sodnika VVilkersona v (urinu čikaških — gangežev. VVilkerson je namreč predsedoval obravnavi proti gangeškemu kralju Caponu in on ga je obsodil na enajst let zapora. Zaradi tega §o kapitalistični interesi razglasili sodnika Wilkersona za "velikega Junaka", ki je stri največjega gangeža v delali in vsi oni, ki mu nasprotujejo, so na strani gangeštva. Capone, dani je v zaporu, Ae vedno vlada svoje gange-Ako kraljestvo po svojih pribočnikih In med te mi so tudi — voditelji čikaAkih delavskih strokovnih unij. Kapitalistični interesi so ponlali v Washing ton federalnega distriktnega pravdnilu John-*ona, da predstavi senatu Wilkersona v njegovi pravi luči, to je kot modernega svetega Jurija, ki ae uspešno bori z gangeAkim imajem. John son je pr V Washingtonu povedal čudne reči — — povedal je preveč o nekih "pogajanjih" med sodiAčem in gangeži. Na podlagi teh "po-gnjanj" je bilo dogovorjeno, d« Capone prizna krivdo a pogojem, da dobi lahko kaaen — par let sapora. Ampak Caponovi pribočniki ao ga sami polomili; prezgodaj no se pobahali s svojim vpliy v produkciji kruha xaaAaJo pol centa, največ |ia cent in pol. na funt apečenega kruh*; atroAki moke in drugih pritiklin. Is katerih pečejo kruh, pa so msnj lHadaUevaaJe t aaSaji ■ Lincoln In misUh H Virginia, Mlan. — MeAčanski pisači primerjajo Hoovra k Lin-colnu. Pravijo, da *ta oba moža bila prezidenta v najhujAih časih ter da Hoover ravno tako dobro vrAi svojo naloga. kot jo Je vriiJ Lincoln, zato h ta oba moža enako velika, modrujejo ter delajo Hoovru dobro voiltveno propagando. V resnici pa je ta ko primerjanje krivo in »motno vsak delavec, pa tudi brez pogleda, presodi, ds pisači le vabi jo v Hoovrov volilni boj, da s svojo bedastočo izvabijo kako pametno, katero bi res jako potrebovali. Lincoln stoji visoko nad Hoov-rom, nad vsemi prezldenti kar jih je biio v Ameriki, kot dozorel mož s pogledom v bodočnost, neumoren Aampijon pravic vseh gaženih in zavrženih mas, katere niso bile ljudje, ampak blago, sužnji, s katerimi je gospodar storil kar je hoteL Lincoln je imel načela, principe, je stal na tem. ter se boril s vso svojo energijo. Krivicam, katerih nI mogel zru&iti, je zadal udar, jih je ukrivil, Lincoln j« veroval v svobodo, slogo in bratatvo ter je dokazal to s svojimi deli celo svoje življenje. Lincoln presega Washingto-na, presega i vse svoje prednike in naslednike. Hoover pa mu niti do komolca ne doseže. Lincoln je prvi ameriAki komunist, Id je pomaknil nivo j korak bližje pravj demokraciji, Žal, da ae je rodil prerano. ko so bile razmere Ae v cvetju; ako bi stal danes na istem mestu, bi se nahajal na čelu revolucionarcev. za ponovno emancipacijo delavstva izpod kapitalistične sužno-atl. Kdor hoče razumeti Lin-čolna mora prej razumeti Lenina ter Debaa. Ako razumeA Lenina in Debaa, bal razumel tudi Lincolna. kajti načela teh treh mož so a< tako sorodna, blizu, enaka, da jih ni moči ločiti. To je naA nazor in le naj prihajajo argumenti odkjer hočejo, le naj jemljejo zasluge tem trem možem, največjim vseh Čaaov kar jih poznamo, oddajajo rev nlm, ali zagrinjajo v mrak. Sta* li bomo na braniku pred njimi, tolmačili bodočim generacijam njihova načela, da se bodo raz-»mela. ■pjRPil Ze danes se razumejo, ako bi se člankarjl hoteli poglobiti vanje in jih razumeti. Ako bi član karji stremeli po Jasnih perspektivah, bi t| možjo razsvetlili njihove možgane z lučjo, v kateri ni prevar, pač pa življenje. J, Kovaclch. taktike in uljudnostf. Seveda, ne vem kakAno marelo je imel, ker sem bil paf minut prepozen da bi se srečala. Pa naj bo, hva la za reklamo. Upravi Proletarča bom sporočil, da mi naj gotovo poilj« jo rdečo marelo; mogole bo bi imel Ae več uspeha. Rajrfi jo bom proti A. 8. v koHat ProJe-tarca in seveda tudi SNPJ. Šla v nemu čevljarju Jeriču priporočam, da le naj Ae kaj piše o nafti Prosveti in Proletarcu. ker s tem da naznanj« svojim čitataljem, da imajo slov. delavci v tej leUrec namesto Jerlčeva bistre plave marele. Ne vem, če »cm v pravem ali ne. Mogt*V imajo zastopniki A. 8. zek ne marele. Kajti enkrat, le-t« nazaj, jo je oioral neki njih zsttopnik v državi Pa. Ig neke dobr* | mm 11* ne kstollAke blAe od-kuriti, zaradi njegova judovske Zapisnik federacij Pittaburgh, Pa.—Z a p i a H J k skupne aeje veseličnega odbora federacij in zveze SNPJ, SSPZ in JSKJ dne 27. marca 1932 Slov. domu v Pittsburghu, Pa. Navzoči ao: Od SNPJ A. Homt, J. Hrvatin, A. BarUar in Kvar-tič. Od 8&m Lavrič. Bogataj. Kroteč, Dermota in Kastelic. Od JSKJ KosoglaV, Žagar, Er žen, Pogačar in Varoga. Brat Barilar odpre sejo in pove namen iate. V odbor tega akup-nega delovanja so bili izvoljeni sledeči: predsednik A. Barilar, tajnik J. Varoga. zapisnikar A. Horvat, blagajnik J. Kvartifeh. Nadzorni odbor: J. PogaČar, Dermota in I, Kastelic. Brat Varoga priporoča, da bi se priredil piknik. Brat Barilar rovori, da so naše naselbine jako oddaljene ena od druge in je nemogoče, da bi se zamogla vsa druAtva tega piknika udeležiti. Zavoljo tega priporoča, da bi se napravilo dva piknika, in aicer enega v eni naselbini in kasneje drugega v drugi naselbini. Prostori za prvi piknik so bili priporočati: Center, Sygan, 8 ton in Clarldge. Brat Eržen po-jaani, da na Centru . ni primernega prostora, da bi se zamogel piknik vrAiti. Predlog, da se prvi piknik vcii na Syganu, Pa., je bil soglasno sprejet. Za drugi piknik pa brat Varoga predlaga, da se prepusti prihodnji seji, Predlog soglasno sprejet. Po dalj Aem razmotrl vanju, katero nedeljo naj se vrAi ta piknik, je bilo enoglasno sprejeto, da se vrAi piknik 26. junija, to je 4. nedeljo v mesecu, vstopnliia bo 26c z dvema dobitkoma, in sicer 1. dobitek cekin $6.00. dru-ki dobitek pa cekin $2.60. Vstop-niče naj bodo samo v slovenAčl-ni. Sklenjeno je bilo. da se vstopnice razpoAlje na vsa blil-nja druAtva. AU vse neprodane, kakor tudi vse prodane vstopnice morajo pa druAtva vrniti pred piknikom. V odbor za prireditev tega piknika ao bili izvoljeni sledeči: A. Barilar, I. Kastelic, Dermota in J. Jurgel. Ta odbor ima polno moč, da vse preskrbi, kar je potrebno sa ta piknik. Oglasov se ne da v glasila. Ampak priporoča se, da članstvo potom svojih dopisov oglaAa ta piknik. Odboru se priporoča godbo za ta piknik Iz Canonsburga. Ravno tako ne priporoča, da se povabi tudi pevaka druAtva. Za drugI piknik je pa bilo priporočeno, da bi se obdržaval na Claridgu, Pa. Prečita se piAmo »obrata Smrekarja. ki priporoča, da bi ae dobilo govornike. Po daljši debati se sklene, da se ne vabi nfkakAnih govornikov. Pozdravne govore bodo podali zastopniki navzočih federacij in zvez. Za prihodnjo s?jo se sklene, da tajnik pozove v vseh glasilih. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 12. opoldan. Anton Horvat, zapisnikar. Farmarstvo v Arkansaau Plumervflle. Arfc. — Dnevnik Prosveto čitam že delj časa in sedaj vidim zanimanje rojakov glede farmarstva. Omen-il bom najvažnejše, če bo kateremu koristilo. ; ~ / * Ta pokrajina je 56 milj sev.-z&padno od Littie Ročk mesta. Leži ob izvrstno lepi tlakovani cesti. Podnebje je adravo, nI poplav, zemlja je dobra za razne )ridelke. Največ se pečajo z »onvbažem, vendar tudi z mlekarstvom, sadjerejo in perutnino. ' Zemlja se dobi od deset dolarjev naprej, od poraščene z drevjem do očiščene, obdelane farme. Dežuje povprečno dosti in namakanje je nepoznano. Dosti je revnejAih družin, katere bi si z nekaj stotaki v kratkem času ustanovile svojo kmetijo aH tudi kolonijo. Južni del Texasa je lep, a zemlja je za tistega, ki poseduje tisočake. Ce kateri želi več pojasnil, naj piAe. Kar se tiče politike, želim, da bi se druga in tretja internacio-nala malo bolje sprijaznili. V slogi je moč, katero nujno potrebujemo.—M. Mu ller, Route 1, Plumerville, Ark. Zanimivo pa je, da učinkuje isti) sredstvo, imreč žensk* hormon, v raznih sjx)lih čisto nasprotno. V prvem primeru pospeAuje rast las, v drugem pa odstranjuje dlake. Nalezljive očesne bolezni * , «> r, ... • Nalezljive očeene bolezni niso ravno redke. Vnetje vezne kožice, ki pokriva zrenico in no-tranjo etran vek, povzroči dostikrst okužen jo dikalno delavsko gibanje, je z bakterijami. Nalezljiva so pred vsem gnojna le par Poročilo A. J. Z. Duluth, Minn. — Iz urida glavnega tajnika Ameriške jugoslovanske zveze v Minnesoti: V mesecu aprilu in maju 1.1 bo Zve-, za potom svojih lokalnih kkibov popisala vse jugoslovanski prebivalstvo v Minnesoti, in sicer it sledečih namenov: 1. Da se enkrat pronajde koliko je jugoslovanskega naroda v Minnesoti. 2. Da se pronajde Ate-vilo ameriAkih državljanov med Jugoslovani v Minnesoti, in koliko je Ae takih, ki imajo prve papirje in koliko je tistih, ki Ae nimajo nobenega ameriškega papirja. S. Nadalje, koliko je naAih Jugonlovanov v Minnesoti brezposelnih in Atevilo tistih, ki se sedaj nahajajo v veliki potrebi vsled brezposelnosti, ne dobivajo pa nikake pomoči od države, kot to dobivajo ostali prebivalci ra»> Si iriaa jat letat HUUaaTReM, flkaskl Igralec, a materjo. mogoče. Zadostuje naj točk. V dopisu z dtte 8. aprila prav J, Drobnici, da Jugoslovanska socialistična zveza ni del socialistične stranke, ampak je le njen privesek. Tudi, da ni del mednarodnega delavskega gibanja. Za marsikaterega čitatelja je to novica; in ker kaj takega trdi oseba, ki je bila že v socialističnem gibanju, član JSZ, je Ae težje pričakovati boljAega znanja od ljudi, ki niso člani stranke. ■JBZ ni priveAek socialistične stranke in razrednega delavskega gibanja, ampak njen sestavni del. Toliko bi moral vedeti vsaj vsak njen bivši član in sedaj pri-staA tretje internacionale. Vse pridružene federacije plačujejo stranki asesment in so glede načelnih »vprašanj podvržene njeni oblaatl—ekselcutlvi in konvenciji. Avtonomijo imajo le v notra^ njem poslovanju. Kjer je okrajna organizacija strankinih klubov, so k nji pridruženi tudi klubi JSZ in drugih federacij — če ne eksistlrajo le na patfrjtkUav-no trio spadajo tu« dHaVnbti. socialističnim strankam. Nagejah okrajnih in državnih organizacij imajo fedeiWjski k|ubi po svojih zastopnikih iate pravice in dolžnosti kot anglcftVi klubi. Najboljši dokafc, da tuje-jezIČne federacije niso le "privesek** stranke, je pv dtjatvo, da stranka aem pa tam nominira tudi člane sa ksndidate za politite^ urade. In stranka nominira le dobrostoječe člane. Vse to ae sliAi kot "kimiei^ar dtn" informacije, ampnk na Drobnteheva izvajanja je radi Jasnosti treha le na U način od-fovorltl. Prav tako meglene pojme ima i tudi o internscionalah ia vzroklk a razkol med socislisti ia ko-MM; Intemadonale tvorijo komunistične in strokovne organizacije posamea-nlh delal (ne pa pasomazeniki 1 <6aUe na t. Slavni in nesrečni nemAki filozof Wein je trdil, da na svetu ni čistokrvnih mož in m*? krvnih žena. Vsak indivldudm, bodisi r mož, je meAanica moAkih in ženskih lastni Podobne teorije so po*tavIjali že drugi t7< r in visoka znanost se jim je takrat sm i ' Toda moderna znanost je potrdila vsaj di*!* njih pravilnost. J e,oma Kar-dela moškega moža in žensko so hortnorjl. Prof. Steinach je odkril da dva hormona, mOAki in ženski, ki pomL? nasprotne lastnosti. V najnovejAem dasu n« odkrili, da kroži skoraj v vsakem moftkem noW moškega tudi ženski hormon. Ženski hoS v moAkem telesu ima velikanski pomen^n,' reč, da obdaruje moškega določenih bolezni So bolezni, ki napadajo skoraj izkliu "močni" spol. Tako neka vrsta vnetju mrežnice, ki vodi neizogibno do oslepitve si hemofilija, tista krvna bolezen, ki povzr^a 2 človek izkrvavi bre/ pomoči iz najmanjše ran, ZnanOst je ugotovila, da nedostaje tem m* Akim ženskega hormona v krvi! Moškim t M vedeno krvno boleznijo so n. pr. vbrizgih ti hormon in so ozdraveli! Možje, ki so oslepeli na tisti tipično moški očesni bolezni; so pTz vbrizgom ženskega hormona spet spregledali! Prof. Fliess je ugotovil še nekaj zanimivega-namreč to, da moški z žensko primesjo ne dobe pleše. Plešo pospešuje tedaj moški hormon, ženski pa jo ovira. Dunajski dermatolog dr Pulay je na tej podlagi začel zdraviti pojav pleše. Ze po peti injekciji ženskega hormona se je izpadanje las ustavilo. Seveda se ne da to zdravljenje šematizirati temveč zavisi izbera in kombinacija hormonskih preparatov od žlez-ne konatitucije vsakega posameznega pacienta. Na isti način je prof. Steinach v naj no vej. Aem času dokazal, da izločujejo ženske žleze poleg ženskega hormona krvni sok, ki učinkuje kakor moški hormon. Z umetnim pospeševa-njem izločevanja tega hormona v ženskem te-lesu je lahko v živalske*« eksperimentu celo spreminjal specifične spolne znake' samic, z ekstraktom iz ženske spolne žleze je'lahko ka-stratom celo Vračal moškost. Normalno zavira ženski hormon v ženskem tetosu delovanje m©, škega hormona, če pa postane prešibak, se4ah-ko zgodi, da prične ženska dobivati molke zna-ke: brado in podobno. Znanost sicer še ne po-zna metode, po kateri bi iz ženskegk telesa od-stranjevala moški hormon in tako zatirala v korenini nastajanje moških znakov, pač pa uporablja Ar. Pulay v takšnih primerih dodatne injekcije ženskega hormona, s čimer zavirs učinke moškega hormona in vrača ženskam ženske znake. Tako odstranjuje*, pr. ženskam nezaželjeno brado in slične moške "krase." | nlh narodnosti v naši državi. Ce se najde kako red napačnimi vtisi. To storjeno, bo per* spektiva o človeških "monkey-jih" vsaj bolj realna. ^ Dotakniti se vseh vprašanj, in domnev, ki sta jih sprožila brata Drobnjcha nanašajoč se na ra- vnetja vezne kožice. Ce ai bolnik onesnaži prste z izločki ali solzami iz talnega očesa in ds komu drugemu roko, si ta lahko okuži oko. Seveda niso vsa vnetja vezne kožice nalezljiva, toda previdnost je vselej potrebna in bolnik bi moral sam uvideti, v kakšno nevarnost spravlja svojega bližnjega, in zato slurbetiT da bo imel roke zmeraj umite. Ce pa zdravnik i*Če, da je bolezen nalezljiva, je treba še posebne pazljivosti. Ena najnevarnejših nalezljivih očesnih bolezni je trakom ali egipčanska očesna bolezen. Tudi ta bolezen, ki utegne povzroči« osleplje-nje, če je ne začnemo dovolj zgodaj zdravtti, se razvije iz vnetja vezne kožice. Marsikdo se bo spomnil te bolezni iz vojnih čaaov. Takrat so ujetniki, ki ao se vračali, okužiti cele pokrsjinc. Zdaj je ta bolezen redkejša. Okuženje lahko povzroči drugo očesno bolezen, ki Je že mnogim ljudem vzela vidi blnw-rejo, ki jo zanesejo klice kapavice (triperja). C€ pridejo'gnojni izločki iz aačnih in spolnih udov, ki so okuženih a kapavi^o, z umazano roko, vodo za umivanje ali brisačo v oči, nastane tam močno vnetja, ki ga je treba takoj zdraviti. Dostikrat Je vzrok tej bolezni stars vraža: ljudje pravijo, da ozdravi vse otrokove očesne bolezni materina seč. S to sečjo unije-jo otroku oči I Pri sedanji razširjenosti kapavice pa nI prav nič čudnega, če je materina »eč okužena z bacili kapavice, ki psi takem načinu "zdravljenja" zaidejo v otrokova oči. Nekoč J« bila vzrok otrokovi aleposti največkrat infekcija med porodom. Ko je novorojenec lezel akozi spolni ud, ki je bil okužen s k«; 'PaVi«>. aa je inficirai. Danes se to v večini evropskih držav ne dogaja več tako pogoato ker Je preprečeno z zakonskim ukrepom. V«* kemu novorojencu je treha takoj p6 rojstvu kanit! v oči enoodstotno raztopino peklenskega kamna, ki prepreči očesno kapaviet}; , Nekoč zelo pofoet vzrok oatepljenjs so W* očesne koze (osepnice). Obvezno cepljenje jt« Je pregnalo. Toda kadar je otrok cepljen.* treba paziti, da koz ne mMb In si ne <*trt> oC Najvarnejše srodatvo »oper to je ovoj. u mkz njim koze pokriješ. --- (Nadaljevanje e oree Mina) # u ^ ko dva centa na funt kruha. Dane« jt V*** veliko cenejša kot Je bila pred dvema torej so manjši stroški, k večjetou tri cente* funt kruKa. Kljub temu je družba znlžsto ^ le za en cent. mezde pa zA 10 do 20 od**"«*? Tailo se delal PETEK, 15. APklLA. FROSVffTA X Clivlnia porodila is JijosUvijO Ljubljana, marca 1982. (Zakasnelo.—Ured.) Kajhenbur^ki k nap j« redorirani Kedukcijs v senovskem rudniku pri Itajhimburgu je izvršena. Rudnik oo cd 15. raaica dalje dehti 1j ae i tno tretjino dosedanjega obsegi, krog 250 rudarjev so poslali na cesto, krog 100 jih ostane Se na delu. ttudnik jih sicer tolaži, da jih pošlje v druge svoje rudnike delrft, a so to za z'poneverja, ima svoj ugled ! (Aretiranec je Milko Hojan.) "Mladinski list* in mladinske a-kademije vetari kontri Poročali smo ie o mladinskih akademijah, ki jih prirejajo posamezne podružnice "Svobode", med njimi najbolj zvesto šišenska. l»o prvi akademiji v januarju jo priredila ta podružnica v Šiški že drugo mladinsko akademijo pred nekaj dnevi. Pri teh akademijah sodeluje mladina sama in orkester društva, gradivo pa črpajo predvsem is chicaškega "Mladinskega lista", ki je edini slovenski mešečnik za delavsko mladino. Na sporedu te zadnje akademije so bile deklamacije: Ane P. Krasne "Rajajoči deci", "Prevarjen", Katke Zupančičeve "Zima bela", "Zvite črke", "Sneženi mod" in "Uspavanka". Po črtici Ivana Jonteza "Mladi vojaki" so priredili kratko odrsko sliko. Iz "Mladinskega listi" so vzeli Ae več deklamacij Jožeta Kovača-Mlleta Klopčiča ter uprizorili Klopčičevo prireditev dramatične slike "Zima in pomlad", ki je prav tako bila objavljena v Mlad. listu. Vsa akademija je zelo uspela, polna dvorana ljudi in posebno mladine je bila nav-dufc.na. Poročilo 4 tej akademiji v "Delavski politiki" ae konča z besedami: "Se majhna pripomba : Skoro vsa snov sa ta večer, pa tudi veČina za prvega, ni domača, skoro ne moglo bi biti večerov g tem programom — ako se ne zatekli k našim aodru-Kom-rojakom tam preko kiIs, vsaj po deklamacije, pripovedke in obe odrski slilrt, in sieer v chi-('>nki "Mladinski list", kateri Jo sinjih letih priobčil vse to gradivo. Od 18 atvari is te skupine in tegs večera jih je pa tudi četvero od Katke Zupančičeve, °je od Ane P. Krasne in ena od 1vsna Jonteza. Tako so se ta nM •'kademljl bratski ia sodrulno družili rojaki Is stare In nove domovine". Jesenice so ustavile delo ,,;'ne* o polnoči se jo delo J' nenKkih tovarnah ustav««* Da- ' '*oč družinskih članov in de-»vcev je ostalo brez dohodkov ^"enl SO bedi. Nikjer ne vidijo nikske pomoči, vse oblsstl godijo o svoji dobri nameri pomagati brezposelnim s podpora- « Jesenice so doslej prejele * vojaštvo in tsadsrje. Podjetja vztraja ns svojih zahtevah **ltl poaojilo od Narodne ban kl >n doaeči pri vladi prepoved /4/leznln. * Podjetje je" hotelo; da" ostane del delavstva na delu, delavstvo Pa je odgovorilo, da dovoli delo k 130 delavcem, ki. jnsj skrbijo za ohranitev podjetja in strojev, za varnostno sluibo v obratih. Včeraj se je vršil spet velik shod na Jesenicah, kjer so govorniki poročali o štanju. Jeftm je pasiva! delavstvo k popolni dis. ciplini in miru. Poročal je, da so pristali na to, da še nadalje 6 delaycev razklada staro železo iz vagonov, 42 gasHcev 80 delavcev in 6 nadzornikov pa ds vrle varnostno službo v tovarnah. Delavstvo &i je izvolilo svoj odbor, v katerem so zastopniki vseh organizacij. župan Žabkar je tudi nastopil na shodu ter dejal, da bo kot socialno čuteč človek skušal dobiti v Beogradu podporo za prehrano brezposelnega delavstva. V Beograd odpotuje takoj zvečer skupno z župnikom Kaatelicom. Trkala bosta v Beogradu na rhhoga vrata in upata, da ne za-min. Tudi župnik je nastopil in skušal tolažiti z besedami o pomoči iz Beograda ... Zupan gre z*to, ker je pač jeseniška občinska blagajna izčrpana in ker je s župnikom vred "socialno čuteč človek". Delavstvo samo pa ne veruje v nikako pomoč iz Beograda v o-bliki miloščin, delavstvo ne pričakuje nilcakega Zboljšanja po-ožaja s stkani purgerjev, kl zaradi avojega "socialno čutečega srca" pošiljajo udanostne brzo-avke na vse strani in prosijo — delavstvo ae zaveda je rešitev le v njihovi sku-borbl za pravico in delo, in na tej poti boja ne mara nlkake-ga skupnega korakanja* ti#tirni, ki jim iz usmiljenj? privolijo dobro besedo. Jeseniško delavstvo ve, da je ta korak podjetja le >ritisk na vlado, da dovoli pre-10 Narodne banke podjetju posojilo. In da prepove uvoz želez-nln. Po ta, za podjetje tako lep kootaaj morajo delavci v ogenj! Zaradi tega dejstva, moramo grajaj, jeseniške vodje strokovnih organizacij, ki so na svoj de-avski shod pozvali tudi dva ministra in zastopnike podjetja. Ministrov sicer ni bilo, a prišel e njun zastopnik narodni poslanec Mohorič, ln prišla sta tudi dvs zastopnika jeseniških tovarn, kl sta na tem shodu tudi govorila o "skupni fronti podjet-a in delavcev" s ciljeni, ds dobi — podjetje posojilo.) Ce je ustavitev jeseniških o-bratov res krivo pomanjkanje financ, kar je sicer verjetno, potem je zopetna uvedba dela odvisna od prejema ali neprejema posojila. Narodna banka oc. Be ograd, ki "periferne industrije", nič kaj rad ne podpira, se upira podelitvi posojila. A deUvstvto mora zahtevati predvsem kon rolo profita, kl ga ima podjetje. Jama razstsvljs | JCden naših najbolj znanih impresionistov—slikarjev, Matijs Jama, je otvoril v Jakopičeve« paviljonu »pet razstato svojih krajinskih slik. Smrekar je napisat ob prilik? te razstave te-k besede o Jami: "Medtem ko mno-gi umetniki v kavarnah debatirajei drug drugega povzdigujejo ln odsotne tovariše opravljajo ali *e potrti od krize samotni vdajajo melanholičnemu deTju, drugi begajo za vsakdanjim kruhom, le Jami se nikoli nikamor ne mudi — razen ns vlak. Ves je ta* kot njegova hoja po ^ubUanL Miren, filozofsko veder, v&no opazujoč, pri vsem zunanjem mirU' — petpfc^ tum m ob i le. Odtodstalno naglo naraščajoče število njegovih slik, njegov stalni napredek. Tudi če bi bil sodni dan napovedan, Jama bi se veseli! nove "štlhiunge", postavil platno na stojalo ln čakal, da se česa novega nauči." In naš Jama je res tak. Tih in miren hodi počasi go Ljubljani v plaAču (poleti ga nosi vedno seboj pod pazduho), gleda in opazuje, malo zahaja v umetniško družbo, bolj se dr uši s svojim loto-aparatom, s katerim lovi njemu všečna, razpoloženja pokrajin. Srečaš ga lahko na ljubljanskem polju, srečaš gal*fcko kje na Gorenjskem ali Dolenjskem— v stalni hoji za lučmi ln sencami naših pokrajin. Xn plodove tega jrledanjaje spet razstavil. Umetniški uspeh mu je vsekakor zasiguran. Gmotni uspeh? Ustanavljanje državne stranke Vladni predsednik Zivkovič je pred meseci kot notranji minister dovolil sebi ustanoviti edi-no politično stranko v državi. I-me ji je Jugoslovanska radikal na kmečka demOkradja. Ta državna stranka ie eksistira. Drugače sicer tega ne bi vedeli, a včasi slišimo, da so bili kje sklicani razni namestniki poslancev, višji državni uradniki in šu-pani na sestanek, kl naj bi bila ustanovitev podrulnioe te dna-vne stranke. Tako čitamo, da so ustanovili zdaj to stranko tudi v ljubljanskem predmestju Trnovem, potem v Slovenj gradcu itt V Litiji. Ustanovitev vodijo, narodni poslanci ln okrajni glavarji. Na sestanke povabijo le pri* padn&e nekdaŽJe rdemokratSS stranke ter enako usmerjeneiu-pane. Na teh sestankih poudarjajo govorniki prav pesebej to, ds se bodo vse Intervencije pri o-blastvih mogle vršiti le preko te stranke. Zborovanja se vključuje jo vedno s poŠUjstviJo udanostne brzojavke vladnemu predsedniku generalu 2ivkovlču, ki je vrhovni poveljnik te stranke. . , Divji prtUf napadel delavca. — Telegrafski delavec Pleten iz Novega mesta Ima sv*jo hišico v Novi gori v novomeški okolici. Pred njegovo hišo se je zatekel obstreljen divji prallč. Prav ta-dsj se je gospodar vrnil z dela domov in zver ga Je napadls ter mu s ostrimi čeksmi raztrgale stegno, da so Platsna telko ranjenega prepeljali v kandijsko bolnico, zver pa so sosedni kmetje pobili s krampi in kopečlce-ml ns tis. egljivi u leta Je t^n "CrltlcaSo^ ajala ceUK'40 U Pariza je prišla žalost«jj» vest, da je 29. ms^ca nenadoma umrl aenior IttetlJanskesa s<»cU-fističnegl gibanja, vsem razred-nim delavcem širom celega sveta dobro znani sodi'. ™fffu^Ctr. . PoRTojnl Ttiratti ie bil rojen v ^anžt not l»7, Studira!> na"univerzi v Paviji in Bologni,' ikVipaf s Si H: FVrij<§tn in 31s-k SkUjem C6ba.sta še mrtva)" je čUn socialistične stranki od "njene ustavitve ter izbo-rtti-»umatrst iri vornik-debate*:; ui«ednik zhane re ciaie," katera Je I let. U poslanca vltafilanaM par lament je bil izvoljen v Milanu 1. 1 m in je ostafvse do zmage fašizma. :; V parlamentu, v stranki, kakor tudi v socialistični interna-cionaH je ^vsethal vašna mesta. BH' je'globok socialistični tabre-tlkTJit obenem pAvI ljudskr tribun. Zlvel je vedno med delav-stvotri in za delavstvo in zmago socializma. % ; Za čaia Crispievega teroriatič-nega reiima' v Italiji 1. im je bil preganjan in obsojen na 12 let Jefc. Kasneje Je bil pomilo- Kako Je bil med milanskim de-Javatvom priljubljen, so najbolj; jasno pokazale volitve 1. 1919 (torej v dobi revolucionarnega razpoloženja mas), pri katerih Je dobil 96^90 preferenčnih glasov. no politiko. Ni bil pa nikdar oportunist Cilj socializma ji i nikdar izgubil It vi- rattlL. jntegralia^ (Ferrl) ln ek^rimisti (Ukn^ni Mussoll-ni). Turattl je bil skoro vedno v manjšini, vendar ni nikdar klonil, tem manj pa sspustil bojni j||m&, ^ l fgl.1 -t ^ i J&i bi bilo TuvftttUevo stali-šfee zmagalo na strankinem kongresu v Bologni L 1019, bi danes ne vlada) Muaaolinl in Italija bi bHavdeimoltraUčna republika. Na ialoat Je takrat zmagalo načelo t dobili so nič! Njegev govor na tent kongresu, kateri Je izM5powbni b šurl* "Riftre ritsljf bo lm*l zgodovinsko važnost, ker je s tako preciznostjo orissl poloiaj tedanje Italija in tudi naloge da-avstva, kakor še nlkdo. hnmi je bit sa edineivo stranke, proti razkolu, kar se mu pa ni posrečilo. Stranka ae je olajšafa zmago MusaoUniju. Po tragični smrti Hatteottiia so fcoclalUtlfinl in demokratski posUnci UVIt M pijefifcenta in zborovsll v "AventM&l kjer Je bil Turattl ddševni vodja in Uh-ko trdim, da ao ti časi bdi za nje- Kr najbolj tragični dnevi v ftlv-nju. Kot 72-letnl starček Je pobegnil Is Italije v Francijo in stopil na čelo antlfašlstlčne emigracije.^ Tu je ostal do smrti. Prepričan Je bi), da bo dolival, da se bo vrnil v Italijo, v kateri bo za-vladala Svoboda in gnokost. Ta fMja se mu ni izpolnila. Umri Je 4ftteč od italijanskega proletarl-ita; ali umrl Je med proletaris-tom, kl Je istih misli 1n idej in ksteri gs bo ravno tako ohranil v spominu, ker duh TurteUjtv J« Uit sodahstov vsegi svets. Tudi ml Jugoslovshiki socialisti smatramo Turattija sd svoje-gs l« rrfu v znak spoštovanja v duhu poklonimo šopek rdttlh na-geljev.—nj. P, Priaor ls boksarske s rane v New Yorku. Glasovi iz naselbin Dtrfcašfcl keaj "Pkar lap rifekim rsketlrjeai. Keaj je še r Is AvsirsHJe, kl prMeM %t**jm m eae, M siivljo dm rnkuh vampuubv divja še kuga. kl ao dtslej prikri-šivali umirajo v kr#0t In bolečina*. De-da je u bOletan stekli ns i« so tod! relfn vprašsnje, ns kakitn naAft ee rftlllrja. Na otoku je mnoge krvosesot Nekateri so se motali okutitl • krvjo nekega stekUVI psa, nakar ee je kolesen rasširfls med njihovim rodom. PiidUHnJ veliko steklih krvosesov j#¥B ok*ft»i< blazno komunistično sovraštvo de socialistov, lil ako v Nemčiji oride do fašizma, bo zirodovinar naprtil velik del odgovornosti za U rszloj ns rame komunts^pi^ KM je visoka centralizacije v vodstvu komunistične internacionale slo ia mednarodno detsvuko gibanje, tako je *lo tudi deeen. trsUzlrsiw» v<»dstvo Delavske in eeelallftlčne inUrnacioaale. Slednja dsj« vsskf pridrušeni orgs nlascljl popolno svtonomije, ks» ni vodno v Interesu mednarodn«-ga deUvsksgf gibsnjs , Kdmi. moč eksekutlve je« da izdsja pro-klsnmcfje, od strsak in unij ps Je odvisno koliko Jih upoštevajo Kar Je "druga" laternedonsis raeatčna pcedetaval* delsvstvs Izven Ruslj« ln kar ae Je Iskszs- na v internacional! v interesu splošnosti, je njens reorganisa-cija nujna potreba. Vprašanje koalicijskih vlad n. Pf< ne more biti prepuščeno posameznim strankam, ampak Je v vsakem slučaju potrebna vsaj posvetovalna moč eksekutlve, ker od u-speha aH neusjK ha m riti, ampak se je spis le Ml preveč raztegnil. Kot jaa vidim obe internaclonaH, sta a. realnega in levičarskega stališča obe pomanjkljivi. Tretja, ker Je preveč avtokratična in usmerja taktiko po ruskem kopitu «a vae dežele enako, "druga" pa je preveč ohlapna In premalo izrazita pri vodstvu mednarodnega deiav skega gibanja. Želeti bi bilo, da ntjgied M>ema prišlo do h poraslima In ae ns podJsgi pomsnjklji-vostl in hib obeh zgradila skup' na internacionale. Do tega pa n« more priti, dokler komunisti in tretja Internacionale ne spre* meni avojega sovralnega stališča napram socialistični Internacional i in preneha a razbijanjem vsega, lesar ne more kontrolira-ti,—Aatea Gerrfea. Proslava Prvega maja PaeMe, Celot—"Dclsvci ga sveta, idrušlte se!" To bo klic vsega esvednegs delavstva ns dan frvege maja širom naše zemeljske oble ■v nekaterih državah Kvrop« so •i priborili delavski elementi, da •O marale nazadnjaške klike pri-(Miznati Prvi maj za zapovedan delavski praznik. Dolgo let so se upirali, ali pritisk mas Je bU tolikšen, da Je tatržoazlja podlegla. |Dam* počite na U dan omenjenih drlavah vsako delo izvzemat obratovanje, katero Je *b»olutno potrebno. Ameriško delavstvo čaka ie veliko dels. pred Ao bo doseglo tisto starajo kot Jo imsjo evropski d«l«w i Društvo Orsl št. 21 MfPJ prsanujs Prvi msj vssko leta pe svoji najboljši moči. Tudi ' bo proslavilo ti velepomsmtonl le, de J« vešja dlsclpllns potreb- dan a igre "Trije vsškl svetal t* ki." Igra j« burka v treh dejanjih, polna vsakovrstnega gradiva za smeh. Gotovo bode vsakemu ustreženo, kdor se je udeleži, ker v sedanjih časih se vsakdo rad malo oddahne od vsakdanjih skrbi. Pa kje je pač mogoče dobiti boljšegs razvedrl-a kot ga nam bo nudila ta igra? Igra "Trije vaški svetniki" je nekaj takega, kar bo nas prav zagotovo pripravilo, da bomo vsaj sa en čas pozabili na vso epresljo in krizo. "Krajcpata-jon," "račka na vodi" in "črna laika" bodo gotovo vsakega spravili v šidano voljo. Torej—"račka na vodi," nikar ne poaabite priti Prvega maja v Orlovo dvorano. Vstopnina za odrasle samo 3fic, sa otroke lfic. gra Zajec-Jermanov orkester. P. O. O boljševizmu v Ameriki Karrell-Sharemi Pa.»—V velikih in reanih čaalh živimo, nepremišljen korak utegne biti usodepoln sa posameznike. Zato ■ Jako dobro, da se zavedamo tega, da ne vpijemo zato, ker druge altšimo, da ne rinemo nekam aato, ker čutimo, da »o tudi drugi a nami. Ne hvalimo nekaj, k*r hvalijo drugi in ne ponavljamo aa nikomur kot papige. • V zadnlh čaalh se naši dopl-aovabi v Proavatl malo preveč navdušujejo ia atvar, k| nikoli prišla i># bo. Najbolj pa Je ša-loetno, ko ae podpišejo s svojim polnim Imenom ln so brca stra-fiu pred oborošeno silo. Pa ae naj dotaknem naravnoat lataga, o čemur nameravam )laatl, to ia: boljševizem. ZdsJ M pride drugo. Po mnogih naših naaelblnah ae vidi toliko navdušenih, akoro napetih almpa-U sa boljševlke, da postaja nekoliko nevarno* Zoper simpatije ne more nlkdo nič, ampak te rade večkrat besede, rode ogenj n-eifarnost je tukaj. Poaabltl tudi ne .smemo, da ml tujci v Ameriki, spadamo pod točko "foreigners," Tudi čo postanemo državljani, emo še vedno forelgn born eltlaens. In celo naši otroci, kl ao rojeni tukaj, apadajo pod firmo "otroei tujerodnih drUvljanov." Če Američani vidijo, da lakorišča-' mo njihovo goatoljubnost, nam lahko odpro vrata: pojdite tja, odkoder ste prišU! Kaj pa potem? Ali .i še mislil na to? Tudi tlatl, ki so poatali državljani, iagube lahko dršavljanstvo valed posebnega zakona ln potem ae Jih kot nedršavljane lahko de-portira. Vedlmo pred vaem, da Amerika ne mara boljševizma ln da ae bori i vaeml danimi aredatvi proti nJemu. VaaJ tak vtis dobi človek, če člta časopisja. Kdor ga podpira Javno, tisti dela proti lnatltucljam, kl so Američanu svete ln postavlja sebe v nevarnost. Je še tretja nevarnoat: ameriške Ječe. Mi vemo is vaakdanjlh poročil, da so kazni tukaj nenavadno hude; kar bi bilo v starem kraju nekdaj na dneve, gre tukaj na leta. Zdaj pa premisli nekoliko. Komu koristiš s tem, če te kot nedršavljana a pode v tvojo nekdanjo domovino, od koder al po laktnl volji prišel, ker nI bilo kruha akte? Koliko ai ns bolj-šsm, če IzgUbll dršavljsnatvo in zspustil svojo ssdsnjo domovino, kstero si si isbral po avojl lastni volj! izmed vseh ns svetu ? Komu koristiš, komu poma-geš, Is te ss neksj let zspro? Prijatelj, navdušenje je na« vedno pljsnost, as kstero pride glsvoboi In račun. 8 tem, da ae jsvno navdušuješ sa kako Idejo, ne prepričsš nikogar. Kdor ts peslušs ln t! -ledi, tisti ni dosti prids. Dsnes pojde as teboj, v par dneh aa kom drugim. Mogoč« je, da si nezadovoljen a vsemi napravami vred, da bi ti naredil vse kaj boljšega. Dobro, ampak ti nisi večina. Tukaj Imamo vsi enako volilno pravico, ki Je talna. Ce so razmere, kakršne bi ne smele biti, zato, ker Je tako volja ljudske večine. Ce misliš, da boš ti naplavil kaj drugačnega, pojdi Cid IJodstvo, In če U bo poslu-O, postaneš lahko sam del dr-letnega strtja. pa prideš s avo-JM Idejami na dan. Gotovo Je enol s razburljivimi bssede-mi ne opravU n*. Pozivati na aljf ae prav| zaletava« ae « glavo g skalnato goro. Čimbolj se zaletavaš, temveč znamenj hud ti na glavi, ne pa gora. - * Veri* T K08VETK Mart« j« obstrmela, se i največjo težavo zbrala, zatrla vae, kar Ji Je vabilo solse v oči in tako v hudem odporu proti navalom razgibanih čuvetev dočakala Ivlco in Tomaža, ki »ta se vrnila iz notranjih proetorov. Tomaž Je bil z dobro voljo prav dobro založen. zato ga gospa ni plažila. Korajžno je stopil — Gospa, ta kino »amevanje se ne spodobi. Ce dovolite, vas povabim k veselim Utadem. Ivici pa ni bila mar goepa. Na mizi je zagledala ostalo vino, se razveselila, natočila kozarce in pila. — Na vino smo čisto pozabili. Tomaž, pomagaj I Tomaž je takoj poprijel za kozarec. — Na vale zdravje, gospa. ' Tudi Ivica je po svoje nazdravila: — In na veselje današnjega večera! fiofer je lezel v vso svojo prežernost. — Ki postaj s vedno večje. Zopet smo dobili novih gostov. Marta ae je žele zdaj obrnila k njima. — Kdo jeprUel? — Golobrad pisun iz tovarne. Smrkav napihnjenec, ki misli, da mora vse klečati pred njim. Marta je s zanimanjem poslušala, ko je pa povedal, ji je bilo takoj vse jasno. — Ze vem. Mladi Fabijan Je- Tomaž Je pravilno rešitev uganke, nemo potrdil in govoril dalje. — Novega dekleta ima sabo. Kolikor slutim, ae že delj časa lovi za njo, pa ae mu je zoper-stavljala. Čudna punca za naše čaae* Šoferju se je odprla zbadljiva žilica, kar pa Ivici ni bilo najbolj všeč. Takoj ga je zavrnila: — Oho, ti miallš, da smo kar tako! Vsakomur ae pa ne pustimo! • Tomaža pa Ivična je*a ni motila. S Šaljivim namenom Jo Je grdo pogledal in se dalje šopiril s svojo besedo. — Molči, Ivica! Moj avtomobil ve zanimive povesti. Marsikakšno deklico aem že marsi-kam popeljal. Ker je to alužba in denar, molčim; In tudi dekleta molčf. A ne radi službe, ftsprtv je-tudi prt njih dentr. Radi poštenja molče, zavoljo ugleda In dekliške časti. Mladi fantje jim pa pisarijo sladka pisma, jih obožujejo in ne vedo, da so jih Še starci plačevali. Ivica Je postals vse bolj najesana. Obrnila ae je k Perovševi. / — Gospa, ne posluša j va ga! Tam ao kava-»rji, U pa zbada. Gospa je vzela njen poziv za odločitev, ki jo je takoj razodela: — Proč sem hotela, zdaj pa ne pojdem. Na-plešem se, naplešem!' Kakor bi vriskala, tako ji je bilo. Hotela se je Izživeti, poteptati ponižanje, ki ga je doživela in pozabiti vse, kar jo je žgalo v razbole-nih in omotičnih mislih. Niti malo ni več po-' Prv« J« odšla na plesišče, a z njo je odhitela tudi Iviea. Tomaž je pa ostal sam. To ga nI prav nič motilo. Pograbil je steklenico, sl natakal v kozarec in s velikih sado-ščenjem pil. Zraven al je pa na glas povedal: — Zdaj ga lahko. Kadar ni ljudi poleg, ni boga in blriča. XI. 8koai zadnje duri je vatopil Mirko. Ko jih je u sabo zaprl, je obata! in gledal dobrovoljnega šoCerJa, prisluhnil In ujel razgi-bane zvoke plesne muzlke. rahel šum plešočih in živo govorico razigranih ljudi, ki so poata-jali vedno glasnejši. Prihajal je s lova za Andrejem, kateremu je oddal Ivanko v varstvo in ae nato vrnil v gostilno. Tu mu je bil Tomaž kar prijeten tovariš, njega se je zares razveselil, vse drugo ga pa ni prav nič zabavalo. — Kako, Tomaž T Se vedno star prijatelj vina in deklet? Šofer je izpil zadnji kozarec. Mirka je naj-prvo premeril s kalnimi očmi, potem se mu je prijateljsko nasmehnil. _ Z obojim se mimigrede sladkam. — Kaj ti je dražjo? — Vino, vino, ker mi da veselih ure. Deklet sem se že preobjedel. Veliko aem jih imel, druga na drugo so se jezile, mene je pa zabavalo. Se dostojno sem se zredil na račun njihove jeze in večne ljubezni. Tudi ti se še zrediš, če boš pameten. Veš, najbolj so poročene ribice pripravne. Srednjeletne gospe so zelo hvaležne za vsako ljubezrfjivo besedo. In molčati znajo, kar je tudi lepo za naše obrekljive čase. Zato si ne trgaj možgan, kadar bo v srcu kaj narobe. Mirku je postalo šoferjevo razlaganje in svojevrstno pojmovanje ljubezenskih zgodb takoj odvratno. *Zgrbančil je čelo in ga zavrnil. — Tomaž, pusti neumnosti. Tomažu ni bilo treba dvakrat reči. Mirkova opazka ga je čudno zadela, zato ae je osoroo obregnil. — Ce ne msrsš za mojo modrost, potem sem ti tudi jaz odveč. Sel je nazaj na plesišče in se z drugimi ljudmi spustil v pogovore. XII. Prav tedaj je pa Ivan notranje prostore zapustil in se namenil v posebno sobo. Srečala sta se z Mirkom in obstala. — Kje si Križnikovo pustil ? — Z Andrejem se vrači. On jo potolaži in poizve, kako v njegovem kraju. ^fvan se je radi Ivanke pomiril in*takoj stopil pred Mirka z nenavadnim vprašanjem: — 2e veš, kdo pleše? — Ne. — Povej. Ivan je oprezno šepnil: — Metka je tu. Mirko ni ostal popolnoma miren. Nekaj ga je sganilo. Z muko ip obvladanjem je ostal na svojem mestu. Polglasno je spregovoril: — Sama? Ivfn je zmajal z glavo. — Družbo ima. Kaj storiš? Greva na sprehod ali na plesišče? , Mirko ni mogel takoj nič pravega odgovoriti. Zamislil se Je In prevdarjal. Potem je našel odločno besedo. — Nikamor. Sem jo pripelji. A ne povej, da sem tu, Mirko je stisnil zobe in se vdal v vae možnosti, ki so Ishko nastale. Ivan pa je odšel med plešoče ljudi. Dekleta, k! ga je hotel odvesti v posebno sobo, je našel med njimi. Ker Je vedel, kaj rhora storiti, je žrtvoval lep poklon, odpravil njenega pleaalca v kot in jo v prijaznem pogovoru izvabljal stran. Mirko je čakal. V nemirnem pričakovanju je nekaj časa gledal za Ivanom, petem Je začel mrzlično hoditi po sobi, a je tudi s tem prenehal. Sedel je k levi mizi, si zagNbel roke v laae in sedel Um do njenega prihoda. Pri levi mizi je bil skrit, neviden. Metka in Ivan sta vstopila. Ona je prišla v lahki, preprosti obleki sa ples. Imela je dvajset let in ljubko postavico. Na njej se Je videlo, da jo je Ivan z največjo težavo spravil v to esmoto. Kazala Je malo zadrege ln prav toliko odpora. !A Ivan je znal govoriti, prepričeval jo je tudi sdaj, ko Je že Mirko allžal vea njun pogovor. (Dalj* I vas Jaatez: topMka m is Fide iz aleje "Vidiš, draga, takšen je naš boj za obstsnek . . . Poleg tega se je treba izogibati ljudem, ki nas preganjajo, ker smo se rodili v slejah in smetiščih ... In mnogokrat se Je treba boriti sr-dlto t zobmi za zavrženo kost «11 umazan odpsdek ... Nu, spomladi in poleti že še gre, vedno ne kaj najde za pod sob, ampak pozimi je pa druga muzlka! V mra-zu in snegu Je težje tekati v»ak-danje hrane ... In takrat nan po. leg glada muči še mraz . . . Kj. že zdaj trepetom prod prihodnjo zimo! Tebi je vae to seveda neznano. Vasgs imaš na preostaja-nje. življenje ti Je mehkuiho (nu tebi se vidi) in niti migniti ti ni treba s tačko sa vse dobn*«\ ki si jih deležna**. • Smrdi, PidoP je tedaj tajav. kala Fifl. "Pojdiva odtod, »krr omedli m. čudim ae, kako nmrHk prestajati v tej odvratni i, ljubček! In pri tem še raak«»pe. vaš te smrdljive kupe . . "Kaj se hoče? . . .N je tutno vzdihnil Ftdo. "Živeti je troba. kakorkoli, dokler ne pride pome smrt ali konjač. Rfcor pa to nI tako strašno: privadiš se vsemu; mi, ki se nismo rodili v svili in izobilju, se še posebno lahko privadimo temu življenju, ker ae moramo, in ker končno tudi ne poznamo boljšega življenja. Sicer pa tudi ljudje delajo to, kar delamo mi: nič se ne sramujejo razkopavati teh smeti ter pobirati zavržene odpadke — in ljudje so vendar vzvišeni nad nami .. . Zadnje čase jih je čes-dalje več v teh alejah In po drugih smetiščih, starih mož. mladih ljudi, otrok . . . Konkurenca je vsak d*n silnejša. in če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več odpadkov In kosti za nas . . , Ljudje bodo vse nemi požrli . . . KJ. težek Je dsndsnes nsš boj sa obstsnek! Meni se tako zdi. da je tudi pri ljudeh, ne samo pri na«, nekaj narobe ... Zlodej naj razume :nekateri ljudje mečejo jedi na smetišča, drugi Jih pa izbrnkavajo ... In v pasjem svetu prav tako: ti imaš vnega prave* In ni se ti trobs pehati za kostmi. drugim pa kmalu ne ho o-stalo niti golih kosti.. "Pojdi. Fldof Je prosila Fifl, ki za njegove besede ni imela nikakršnega raaume\nnjs. ker JI Je bilo pač vse to tuje. "Smrad i km taja neznonen same . . "Fldo se je vdal in odcaptjala sta is oapušfen, aleje, kjer eta se bila našla in vzljubil*. Spotoma se Je v Klflnl glavici rodila l-menitns Ideja: FMo naj gre z njo in pri nji bo lahko živel v izobilju in brez skrbi; tiste grde stvari, ki jI pravi "boj sa obstanek," bo rešen za zmerom. Fldo je imel avoje pomisleke Poznal je ljudi ln vedel, da niso posebno naklonjeni psom plebej skegs porekla In vagabundske sorte, nemsrs pokličejo konjača ki je zakleti aovražnik pasjega rodu INsuvem, kdo je to, ker nisem ga še videla, niti slišala o njem. je odgovorila Flfi. "toda dokler si s menoj, ae ti nI troba bati te pošasti. Nihče te ne bo gonil od naše hftfte. Gospa je moja prijateljica ln me ima strašno rada. zato vem, da te, ne bo gonila od mene in da bo prijazna s teboj. Saj sem tudi jaz prijazna z njenim ljubčkom . . . Seveda* skopati se boš moral pustiti in par-femirstl. da ne boš s svojim duhom žalil naših finih noeov. To bo opravila služkinja, ki tudi me-ne koplje in čedl. In pa finih ma-nlr se boš moral navaditi — pri tem ti bom že jas pomagala .. Ftdo n« j« vdal. Komaj sta se Flfi in Fido pri-kaaala v hiši Fifl ne gospodarice, že je na* tal krik In vik. ln preden se je Fido dobro zavedel, kaj ••-prav za prav godi. že jo zietel skoti vrata In po kamenitih stop-•Itak: za njim pa je pridrvel hu dogledi vratar ter vihtel nad jim plebejrem debelo palico. Fido je u videl, da ni časa sa izmišljen je In razglabljanje ter tli utegnil počakati, da bi palica padla po njem; pobral se je bliskovito nsglo ns svoje štiri ter odkuril z repom med nogsmi po belem ssfaltu; ustavil se je Šele v svoji rodni aleji. "Vedel sem, ds bo tako," je turobno vzdihnil in pri tem mislil na dražeetno psičko, ki jo je komaj našel, a je že bila izgubljena zanj. "Ne marajo ljudje nas, ki smo doma v alejah in pre-perelih šupah. Kh, ni je enakosti ns tem puklsstem svetu, in tudi' pravice ni! . . . Sicer pa sem bil norec, ko sem verjel Fifi, da ple-bejci in oni z vrha morejo shajati pod eno streho . . . Siromak je pač le siromak in bo siromak ostal vse žive dni, če si sam ne zna pomagati . . /' Fifi pa je morala poslušati o-stro pridigo svoje gospe. "Da te ni sram! Z umazanimi potepuškimi psi ee potepaš okrog in še domov jih vodM! Sramuj se! In le glej, da se kaj takega več ne zgodi! Potem ne bova več prijateljici. Ti se smeš družiti s psi svoje krvi, z umazanimi po-tepenci s ceste ne smeš pajda-šiti. Razumeš r Fifl je prikimala ter tužno za-s m r kala, kot da razume, da se res ne velja 4ruŽitl se a plebejci kakršen je Fido, čeprav je lep, močan in postaven. Toda ko je dobila tovariša svoje enake krvi, ji ni ugajal. Fido je bil ves drugačen. In ob priliki se je spet po-tepla po alejah, Fidota sicer ni našla, zato pa druge, njemu podobne. Trpela je zaradi tega največ služkinja, ki je bila mnogokrat zmerjana zaradi potepuške Fifice. Nekega dne pa je Fifi nenadoma zbolela in vaa zdravniška veda ji ni mogla pomagati. Na svojem zadnjem potepu je v družbi s svojim ljubimcem požrla nekaj odpadkov, ker je bila lačna, in to je postalo usodno za nežno psičko. Umrla je. Gospa je bila neutolažljiva. Jokala je, da bi Fifica prav gotovo oživela, če bi bilo v nji le še trohico življenja. Pokopali so jo na.lepem pasjem pokopališču, na grob so ji postavili spomenik . iz belega marmorja. • Ko se je Fi$o nekega dne pregrešil zoper vse človeške in pasje predpise ter skozi slučajno odprta vrata mahnil na pokopališče pasjih arlstokratov, se je zelo začudil novemu spomeniku. Se bolj pa je bil presenečen, ko je čltal: "Tukaj počiva naša ljubljena Fifi, plemenitega rodu in krvi. Naj sladko počiva v grobu, ki se ji je prezgodaj odprl. Njena gospodarica, kateri je Fifl zvesto služila* ji ohrani večen spomin." Torej Fifi, ki je prlkla nekoč k njemu v alejo, je mrtva. Fido se je tužno zsmislil ter otožno fllo-zofiral: Takole se nekoč vse ne-hs. S smrtjo. Ko se Je zmialil na smrt, je Fldo v duhu uzrl svojo smrt in pogreb. Na zapuščenem smetišču umira. Poleg njega leži smrdljiva kost, ki jo je bil izkopsl, s je ne more več obirati. Sam Je, žive duše nI v-bližini, nihče ne objokuje njegove smrti. Izdihne. Potem ga zabrskajo v ametišče ali v gnoj. in končano je. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Feb. 28, 1932), po-M da vam Je naročnina potekla U dan. Pooovtte Jo pravočasno, da vaa lista ne vimo. Ako Heta ao prejmete, |e atogoče ustavljen, ker al bil P*ačaa. Ako je vaš list plačaa In ga ae preja*te, Je ustavljen vsled >bva, pišite aam depbnleo la aavedlte stari la aevf naslov. Nsšl zastopniki so vri dru štvsni tajniki la dragi aaatopnl. ki, prt katertk lahko plačate aa- Naročnina aa celo Iste Je ta n pol leta pa $.\.oo. 8NPJ doplačajo UM m tt pol leta $2.40. Za meato(Mongol_____ leto $7J«, pol Ma $1.71, oa la Evropo Člani na pol II.TI •1.00 m In Fido se j* žalostno ozrl na Fifin nagrobni spomenik ter vzdihnil : "Se po smrti ai nismo ena-4 ki . . ." In kot nalašč je prišla tisti hip na pokopali&če lepa, mlada go-i spa, kateri se je Fido bliskovito naglo umaknil za širok grm. Gospa pa je pokleknila k Fifinemu grobu ter začela pretakati bridke solze. Fido je zalajal ter v velikih skokih planil preko grobov proti vratom. "Svet stoji na glavi!" je bil njegov zaključek. (Komc.) Razae zaiimivosti Vatikanska moda Vatikan, kakor znano, ostro nastopa proti izraatkom sodobne mode in zlasti ženske, ki jih sprejema papež v avdijenci, se morajo držati strogo določenih predpisov. Sedaj je neka angleška firma spravila na trg posebno "uniformo za romarke," od katere si obeta velik dobiček. Ta obleka je črna, dolga in zapeta do vratu, dolgi so tudi rokavi. Pripada ji še plašč iz črnih čipk. Kakor poročajo, prihajajo angleške romarke že pogosto v tej noši v Rim. _ Vstaja gobavcev V koloniji za gobavce Fontiles, ob vzhodni obali Španije, ao gobavci premagali svoje čuvaje, vdrli v bližnja naselja, lovili ljudi in jih poljubljali, da jih na ta način okužijo in se s tem maščujejo nad človeško družbo, ki jih je izobčila iz avoje sredine in da obenem opozorijo svet na svoj tedbak položaj. Prebivalstva se je polastila panika }n je bežalo pred gobavci na vse strani. Les težavo se je oblastim posrečilo jih po-loviti in spraviti nazaj v kolonijo. Menih umoril gojenca 1 V Rimu se nahaja zavod za vojne sirote, ki ga vodijo očetje salejzijanci, kjer se dečki poleg šolskega pouka učijo tudi raznih obrti. Pred par dnevi so našli v spalnici, kjer je skupaj spalo 86 gojencev in dva brata-redovnika, 18-letnega Di Benija zjuttaj prerezanim vratom. Preiskava je dognala, da ga je umoril eden iz- 25 centov v poštaih znamkah nam pošljite la poolall vam bomo lep S. N. P. J. ŽEPNI KOLEDAR 1932 Društva, ki jih še točila, is lahko narofe, Ima-jih Ao nekaj na rokah. PROSVETA, 2687 S. Lawndale Ave., Chicago. IC. med obeh bratov redovnikov radi tega, ker mu je gojenec grozil, da ga bo ovadil predstojni-štvu, ker gs je spolno zlorabil. Morilca so aretirali, zavod zaprli, gojence pa razmestili po drugih zavodih. NA PRODAJ JE 6—6-sobna lesena hiša in se proda za $5,600. Takoj je plačati le $500, ostalo pa na lahke mesečne obroke. Eno stanovanje je v najemu in drugo je kar sedaj predelano in barvano, ter pripravljeno za seliti se v vanj. Pridite osebno na 4316 W. ©8rd St., Chicago, 111., ali pa kličite na tel. Prospect 8104, v store. —(A4v.) TR1NERJEV0 GRENKO VINO ■M mmim. V TMk Ukmrmmk. I HUME Si Na Pa J. Pri Prosveti odroma Književni Matici SNPJ imamo na rokah še nekaj dobrih knjig in če katero želite naročiti, sedaj je čaa zato. Ameriški Slovenci, atane.......$5M Slovensko Angleška Slovnica.... 2.0S Zajedale! ................... 1.78 Zakon Biogonesi Je .•..«...•«.. Ijgs Pat«- Mala ven tur a f kabaretu.. 1.50 Jimmie Hlffffina .............. l.Of Hrbtenica, igra ............... JI Maš brati, igre.................i| Denar la naročilo pošljite na naslov: PBOSVETA 2657 S. Lawndale Avenue, Chicago, III. PETKK |5. APRILA. orriSi cenTso IfigiuK JSLiLsSV NAZNANILO. Društvenim tajnikom in Uj. nicam se tem potom naznani, da morajo naznaniti vse Npre' membe naslovov članov in «Uu nlc, naslove novih članov, ter imena in naslove odstoplih črtanih in izobčenih članov na' zaaniti upravništvu ProaveU da se lahko točno vredi Imenik za pošiljanje lista ProaveU Imena in naslove, katere pošlje! te glavnemu tajniku, ostanejo kun v arhivu in Jih upravnlžtvo ae dobi. Torej Je zelo važno, ds vaelej pošljete aa nalašč zato pripravljenih listinah vse našlo-ve upravništvu Prosveta posebej. Pri vsaki spremembi našlo-va naj ae vselej omeni stari in novi naslov. Upravništvo uljud-no apelira, da društveni tajniki in tajnice to upoštevajo.—PMtp Godina, upravitelj. SLOVENSKA NARODNA POD. POBNA JEDNOTA izdaja ovoje pablikaeije in fc posebno Met ProaveU za koristi, ter potrebno agitacijo svojih draftUv la članstva In sa propagando svojih Idej. Nikakor p« ne za propagando drugih pod. pornih organizacij. Vsaka or-gaaizadja 'Ima običajno svoj« glasilo. Torej agitatorični dopisi la naznanila drugih podpornik organizacij la njih društev naj ae ae pošiljajo listu ProaveU NAROČITE 81 DNEVNIK UST PROSVETA Pa sklepa t. redne konvencije so seda) lahko naroči aa list Proaveta la prišteje eden. dva ali tri člane is oae družine in Is enega aaalora k «i* naročnini. Liat Prosveta stane sa vae enako, sa člane ali nečlane $6.00 u eno letno naročnino. Ker pa člani iS plačajo pri aaeamentu $1.20 sa tednik, ee Jim ta prišteje k naročnini. Mi prStejemo enega, dva ali tri član« li oae družine k eni naročnini. Torej sedaj nt -viroka. reči. da Je list vre drag sa člane 8. N. P. J. List Prosveta Je vaša lastnina In gotovo i« skoro v vsaki družini nekdo, Id bi rad čital liat vsak dan. Torej sedaj iaste priliko, da se todi Vi naročita na dnevnik Prosveta. Cena listu Prosveta js: Zs Zdral. države In Kanade |«.N Za Cfcere in Chiongo Jo......V M 1 tednik In..............4.80 1 tednik In...............6.31 S tednika in..... .....S.00 2 tednika in.'.............Slo S tednike in............ 2.40 8 tednike is......tM Ispolnita spodnji kupon, priložita potrebno vsota denarja aH Moatj Order v pismu in si naročita Prosveta. list. ki Je vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval aam svoj list tednik, bodi moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena ns dnevnik Prosvsto, to takoj naananitl upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega no store, tedaj mora upravnlitvo snižati dstum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2467 So. Lsvadsle Ave. Chicago. ID. Priloženo pošiljam naročnine sa liat Proeveta vsoto $.................. Ime ČL društva Naslov li^^H Nov naročnik......................................Star naročnik.----------------------- Ustavita tednik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov srajs družine: Ime.....—...------------—_________________________________________ČL društva št—-------- , ' i ■aL^^..,,,,............. ,,......;............. ki ■nw..ii'n«Mniii'»mi'' ft. ' druitvs it- TELEFON ROCKWELL 1904 TISKARNA S. N.P.J. Me $1.10. Upravništvo "PROSVETA" mi K Uwadale Are. Chtcaga SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlak* vsbila a Itd. v alovenskem, hrvelskent, slovsškem. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila dajo vodstvo tiskamo Cene smerno, linijsko delo prvo vzata I PlHta po laformaeUa aa naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657 59 So. Lawndale A vena« CHICAGO^ ILL. TAM 8E DOBE NA tEUO TUDI VSA U8TMCNA POJASNILA