NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
71.
UST o w
^ S-	1pi?a 1899.
Xjo-bo VII.
„Zivio Aguinaldo!'
Stara je že postala prislovica, d:» se pri nas v Zjed državah cel<» nemogoče kaj lahko mogoče pripeti ali zgodi in to eic»-r v raznih okoliščinah, posebno pa v javnem življenju. Ne samo, da bi Amerikanci pri podjetjih ue našli besede v besednjaku ,,nemogoče'1; tudi po političnih in družinskih razmerah sklepati, posebno iz raznih nasprotij, 6e moramo marsikdaj čuditi in celo preseneteni postati, ko se pripete v istmi take stvari, kar je le v Amerini mogoče. Z neznansko hitrostjo se razvijajo stvari in kolikokrat preskoči logično delovanje, vse drvi naprej, ue glede na pravo in nepravo.
Skoraj človeško življenje je Inger-soll prepovedoval najbolj bogokletne prepovedi v deželi, v kterej vendar saj po vnauje vlada cerkveni duh in druge nadvlada in vendar je imel mož vedno polne cerkve, ali bi rekli hiše. V veliki republiki tudi najvišji gospodje zahajajo v cerkve in so dobri člani cerkvenih občin njih veroizpovedanja, a vendar so dopustili, ako ne rečemo naravnost celo negovali Iugersollove bogokletne komedije ter mu pripomogli, da je s takim zaničeval ni m činom še novce delal.
Ko seje vojna proti Filipini pričala, je bilo skoraj vse ljudstvo ž njo zadovoljuo. Vse je kazalo kakor bi se Američani nikdar ne bojevali za slobodo proti Angleži, kazalo kakor bi pozabili na oznanenje neodvisnosti, pozabili eo, so da njih pradedje tudi tako politiko gojili kakor so jo Filipinci pred vojno se Zjed. državami in jo še sedaj goje, pozabili so celo na Monroe doktrino. Le nekaj zavedenih delavcev in mož iz New England držav je oporekalo vojni na Filipinah. Toda brzo Be je obrnil list. Danes so razmere glede politike na Filipinah v hudem navskrižju med narodom. Med tem ko so nekteri na stališču najbolj krvoželjnih auto-kratov, postajajo drugi ,,veleizda-jice". Da pripetilo se je celo poslednje dni, da so pri velikem zborovanju ,, pristni" ameriški domoljubi in meščani celo trikrat ,,živio Aguinaldo l'4 klicali.
Pri velikem zborovanju, ktero se
je vršilo mi noli ponedeljek v Cooper Institutu je med drugim Altgeld tudi tako le govoril:
,,Skoraj stoletje je bila ta republika mogočen faktor, brez stalne armade, z mornarnico, ktera je bila taka kakcr nobena druga, ta mor-narnica je nas varovala osode, in samo po moraličnem vplivu civilizacijo sveta višjo napravila. Temeljni zakoni izjavljanja neodvisnosti, ktera ljudi emancipira, so narod povzdignili. Namesto, da smo se podali v vojno nižje vrste, kjer celo vspeh no dopušča ali nedonaša nič druzega nego nazadovanje in uničevanje, smo se pogajali za višjo pravičnost in naš tek je bil čudežen in slaven. Sedaj smo pa priče žalostnega igrokaza, kterega igra vlada Zjed. držav na povelje najbolj korumpirauega trgovstva tega stoletja, ta politika poražuje vse višje ideale in nas ponižuje v častilce surove sile, ktera je v nasprotji g temeljnimi načeli našega vladnega sistema, in ako bode ta politika tndi imela vspeh, bode uničila slobodo ameriškemu ljudstvu".
Temu je pa sledil tak prizor, ko je še nek politikar iz Ohio svoj govor končal z besedami: ,,Ako bo-dete Aguinaldo umorili, ste umorili velikana sveta", kterega bi pred par meseci smatrali nemogočim. Veliko zborovanje Amerikancev se je vzdignilo in dalo dušek svojej budalosti 8 trikratnim orjaškim
.,živioklicem" na Aguinalda, vodjo vstašev pr<>ti našej armadi, proti pobijalci naš. ga lastnega naroda!
Da jo* bi i pa efekt še ,,boljši" in imel „lep" kuLi^c, je politikar iz Oliio kričal : „Ne vem zakaj ue bi bilo za Aguinalda ravno tako na mestu, kakr za Patrick Henrya. ako bi rekel: ,,Dajte mi slobodo, ali dajte mi smrt!"
\ se to seveda ni nič druzega nego širokt ustno govoričenje in lovenje gimpelnov na čvink, ktero je kaj p gi.-st" pr< d volitvijo. Vse to navdušenje, vse to ,,živio" kričanje in navidezno ol sojevaiije in prese-tenje nima druzega namena, kakor demokratom pomagati k državnim jaslim, po ki rih tako hrepene in se jim tako pogosto sline cede. V ta namen je potreba ljudstvo z navdušenimi govori, ktere govornik sam ne verjame, preslepiti in sicer tako, da bi oni narod, kteri je pred par tedni navdušeno zastavo razvil in kričal, da jo nikdar ne s jame, zo-pet pohlevno in zaničevaluo snel; ali ni to s lepe nje, ko kriče sovražniku ,,živio"! ?
Mi predobro vemo in poznamo t>' ribiče vkalnej vodi, da jim ni prav uit- za F; ipince m njih slobodo, nič j i m ni, ako bi preko Agui-naIdovega trupla danes šli k vladnim jaslam. Wmo, da hočejo nerazsodno ljudstvo pretrapiti v svoj politični jn nepošteni namen, s kteri ni s«» pa 110 upajo še prav na dan. Delavci naj bodo le previdni in naj se ne puste od takih pehal-eev za plenom preslepiti, ker račun bodo morali sami delavci plačati
Iz našili Mil kolonij.
Poročilo generala Wooda.
\\ a s h i n g to n, 2. sept. Vojni oddelek j dobil od generala Leoparda Wood a poročilo o razmerah v pokrajinah Santiago in Puerto Principe, znane na otoku p<>d imenom „E1 Oriente".
Poročilo se pričenja s topograličnim popisom dežele. Potem opisuje obrtnijo, trgovino, poljedeljstvo in rudarstvo; daje podatke o pri stanih, mestih in slika življenje na deželi. Med drugim pravi sledeče: „Ne poznam dela Zjed. držav, kjer bi na! ženi kapital prinašal le približno toliko dobička, kakor v pokrajini Santiago, kakor hitro bode ustanovljena stalna vlada. Rumena mrzlica se nahaja posamezno le v pristanskih mestih".
General misli, da bi bila vezujo-ča železnica s Santa Claro največja ■ obrota. Po izkušnjah lanskega leta soditi, armade še dolgo ne bodo odpoklicali. Pritožuje se,da so še vedno staro španske postave v veljavi, ktere posebno Amerikaucem nič kaj nedopadejo. Dalje priporoča general, da bi se malomarni in nesposobni uradniki odslovili, kar bi se pa moralo naj pred v Havano poročati in še le tam odločiti.
Zopet so tolovaji. W a s h i n g t o n, 2. sept. General Otis brzojuvlja danes vojnemu oddelku, da je poveljnik amerikan-skega vojnega oddelka v Iloiiu 31. avgusta razdjal Argo Gula, glavno trdnjavo tolovajev. N" trdnjavi je oilo 400 tolovajev, od kterih je bilo 21 usmrtenih in mnogo ranjenih, Amerikanci niso zgubili nobenega moža in si osvojili bog it plen.
V drugem brzojavu general Otis poroča o prihodu prevožnega par-nika ,,Indiana", kteri je 2. avgusta z 807 novinci in 10 častniki odrinil iz San Francisce. Med vožnjo je na parniku jeden novinec za legarjem umrl.
Iz Honolulu se preko San Francisce poroča, da je na prevožuem
parniku „Senator", na kterem je bilo 600 za Filipins namenjenih novincev, drugi dan po odpotova njn iz San Francisce izbruhnila puntarija. Ljudje so namreč izvo-hunili, da jih hranijo s zloglasnim maziljenim mesom, ter zahtevali, da smradljivo meso vržejo v morje in kupijo sveže, kar seje tudi zgodilo. Med tem časom, ko je bil par-nik v pristanu Honolulu,se je veliko število vojakov vpijanilo in posledica je bila splošen pretep, vsled česar so mnogo noviucev vklenili, ko je parnik odpljul dalje.
J u s t i c a na Filipinah. '
M a n i 1 a, 4. Bept. Vsled nedav no od general Otiss izdanega povelja, spadajo kriminalni slučaji, kteri ue zadevajo prelomitev vojaških zakonov, pod sodno oblast domačih sodnij. Kako iste ravnajo s pravico kažejo sledeči izgledi. Domačinec, kteri je umoril in oropal Kitajca, je bil po dolgi obravnavi in natančnem razmotrivanju od sodnega nvora, obsojen plačati dva dolarja kazni, kajti njegova žrtev je bil samo Kitajec. Podobno se je glasil odlok v slučaju šestih Kitajcev, kteri so obesili svojega lastnega rojaka, kterega so vojaki še pravočasno odrezali. Dva linčarja sta plačala po $3 kazni, druge pa so odpustili; ,,obešeni" pa je moral pet dni v ječo, ker je stopil na ptuje posestvo. Tajnik amerikanske komisije je trčil z Bvojim vozom ob nek drugi voz, istega razrušil in voznika poškodoval, plačati bi moral $75 globe. Upiral se je to storiti in pri treh zaslišanjih, ktere so ves teden trajale, spravil je kazen na ničlo. Pri sodnijski obravnavi proti dvema roparjema, so slednja izpustili, ker je tožnik pet minut prepozno prišel k obravnavi.
Lakota na Ruskem.
Sedaj so pričeli tudi ruski časopisi razkrivati znotrauje stanje svoje dežele in nam risati grozno sliko, ktera nam kaže stradajoče ljudstvo v vsej grozovitosti. V naslednjih črticah sledimo zlasti opisovanjem, ktere je objavil ruski mesečnik ,,Na Predvečer" o stanju v ruskih pokrajinah, kjer razsaja lakota in o njenem vpljivu na prebivalstvo; opisovanja ktere potrjujejo uradne in poluradne liBtine, ktere so sedaj objavili ker radi obsežnosti nadloge, iste ni bilo več mogoče prikriti.
Lakota, ktera je l. 1891 iu 1S92 razsajala na Ruskem še ni pozabljena. Stotisoče ljudi je pomrlo iu milijonom je bilo podkopano zdravje vsled trajajočega pomanj-kanja. Ne jeden, ampak več milijonov za življenje negodnili otrok so rodile sestradane in od lakote obnemogle matere. Mnogo, mnogo let bode preteklo, preduo bodo posledice te nadloge poravnane. Med obleganjem Pariza je prebivalstvo nekaj mesecev trpelo pomanjkanje in zuano je, da še sedaj, skoraj tri desetletja po istem času čutijo posledice onega dogodka. Se eedaj srečuješ v Parizu, mlade, bolehne, jetične, slaboumne, ali tudi popolno blazne ljudi in ako vprašaš po vzroku rekli ti bodo: ,,C'est Penfant de siege 1" (Je otrok obleganja.) To so posledice, lakote pomanjkanja in razburjenosti. Pomislimo pa, daje prebivalstvo Pariza po končanem obleganju zopet pričelo prejšno normalno življenje. Ruski kmetje pa stradajo tudi v normalnih časih in trpe pomanjkanje po statističnih podatkih trideset odBtokov k življenju potrebnih živil, po lakoti pa gotovo še veliko več. Koliko let bode potreba,' da se odpravijo posledice one nadloge 1. 1891 in 1892?
Ni še minolo sedem let od tistega časa in zopet je tu lokota in še bolj razširjena iu grozovitejša nego ta krat. V pokrajini, kjer biva mnogo milijonov ljudi razsaja lakota, ktera je obiskala sedaj celo deželo, kjer umira lakote desettisuče ljudi. Iu kaj je storila ruska vlada, v polaj-šanje grozovite nadloge? Vlada ni samo prav nič storila, ampak še preprečila je kar naravnost zasebno in okrajno pomoč, kakor dolgo je le mogla, kajti inozemstvo ne bi smelo znati, da mogočno rusko državo že zopet slabi lakota. In še sedaj vi dimo sramoten prizor, da izdaja vlada mnogo milijonov rubljev za vse mogoče potrebe, med tem ko za milijone atradajočih ljudi berači skupaj ostanke od mize istih, kteri žive na stroške ravno onega strada-jočega ljudstva.
Pa tudi pomoč je na najsramot-nejši način osnovana. Zdrav, odra šen človek nima pravice do podpore, ako tudi lakote umrje.
Ta grozovita lakota bode imela še veliko strašnejši posledice za rusko prebivalstvo, ktero se še od prejšne nadloge ni opomoglo. Toda to še ni vse! Vsled poročil iz južne Ruske, preti letos tam slaba letina, ktera mora provzročiti novo lakoto. Kaj bode potem ! ?
Se v navadnih časih je rusko ljudstvo vsled slabega gospodarstva nagnjeno k degeneraciji. Po poročilih glasila ruske družbe rudečega križa, zavzema Ruska prvi prostor glede umrljivosti v Evropi. Povprečna umrljivost znaša na Ruskem v navadnih časih 35 5 na leto od t:soč prebivalcev. V Avstriji znaša ta številka 28.8; v Italiji 2G.2; na Nemškem 24 ; na Francoskem 22.6 ; v Belgiji 21.S; na Angleškem 19 in Norveškem 17.7. Leta 1802. pa je vsled slabe letine ruska umrljivost narastla na 38.2. Kakošna bode umrljivost letos in prihodnje leto in kaj se bode naključilo, ako tudi prihodnjo leto nastane lakota?
V pojasnilo razmer v ruskih pokrajinah, kjer razsaja lakota naj izmed tisočev jednacih služi sledeče: Mirovni sodnik Ketritz piše med drugim v „Njedielji" : Obiskal sem ljudske kuhinje zdravnika A. B. Worobioil'a v Simbirsk pokrajini. A" tej pokrajini biva 40.000 ljudi, od kterih je vpisanih 10.-000 k o t na kurdeju bolnih, koliko pa jih je še, kteri niso vpisani. Worobiol! trdi, da je samo v njegovi pokrajini meseca januvarija in februvarija 3000 ljudi vsled pomanjkanja umrlo.
Tako Be godi v deželi naših bratov v državi mogočnih čarov. Huda šiba je zadela največji Blovanski narod. Bog dal, da bi našlo kmalu olajšanja grozovite nadloge.
Dopisi.
0at Hill, Cal , 28. avg. Dragi mi „Glas Naroda", tudi jaz prosim za par vrstic prostora v predalih tolikanj nam delavcem cenjenem listu. Rojakom po širnej Ameriki, posebno bolj v bližini nas naznanjam, da imamo tukaj v zla-tej in gorkej Californiji še precej dobre čase. Tukaj je nekaj rudoko-pov in dobro delamo, toda delavcev primanjkuje; sedaj lahko dobi vsakdo delo, kteri le sem pride, to pa posebno onim naznanjam, kteri nemajo delo in so blizo nas, plače pa je po S2 na dan. Vse tukajšnje družbe dobro delajo iu se ni bati, dane bi delo dobil, seveda ne vabim sem rojakov iz daljnih krajev, temveč iz bližnjih, da ne bodo imeli tolikanj potnih stroškov. Pri naB imamo letos prav toplo leto.
J. S.
Canon City, Colo., 1. sept. (Resničen, toda žalosten dogodek.)
Slavno uredništvo, prosim za vsprejem mojega dopisa, b ktorim žalim rojakom naznaniti, kaj se je pri nas pripetilo, toda najprej Vam povem, da kar poročam je istiua. Znano je vsem rojakom, kteri se le količkaj zanimajo za delavske razmere, daje posta vodajalstvo države Colorado sprejelo postavo na korist nam ubogim trpinom in sicer nam hotelo olajšati naše mučno breme in omejilo delavni dan od 12 na S ur. Seveda to ni bilo po godu bogatinom, posestnikom rudotopilnic ter se upirali uvesti Surni delalni čas po stari plači, ali pa k večemu, da bi le za 10 odstotkov plačo znižali.
Tudi mi Slovencrtmo bili poleg druzih delavcev mnenja: sedaj bo-demo delali samo S ur na dan, kar je gotovo veliko, ako vpoštevamo težko delo, hudo vročino in neprenosljiv smrad. Z drugimi delavci vred smo delo uBtavili in vprašali unijske delavce, ako nam bodo dali kako pomoč, v tem smislu smo pisali odboru v Pueblo, Coll. Ni nam bilo treba dolgo čakati na odgovor, ker prišli so štirje možje in imeli smo ž njimi sejo ter dogovorili, kaj zahtevamo delavci, ter izvolili izmed naših rojakov predsednika našega oddelka. Toda kaj je storil ta predsednik? Skujal se je, figa-mož je postal in izdajica nas vseh, Hrvat bi mu rekel kukavica. Pismo, ktero je dobil od unije, je še isti večer pred zborovanjem nesel v pisarno družbe iu nas delavce pri Buperin-tendentu hudo počrnil in>grdo za-tožil, sam sebe pa delal lepega, češ, da o vsej stvari nič ne ve, kar je seveda lagal, kako bi pa predsodnik postal?
Drugi dan nas je blagajnik jed-nega za drugim poklical v pisarno in nam izplačal zaslužene novce, superintendent nam je pa rekel, da uobenemu več dela ne da, dokler bode delal za to družbo, mi pa naj gremo kamor vemo in zuamo. Tako se je zgodilo z nami, 12 Slovenci. Ostalemu kukavičinemu predsedniku, posebno pa njegovej ženi se je pa srce ohladilo in njena usta so se raztezala do ušes škodoželjnega smehu, ko sta nas videla prihajati iz pisarne. Toda še bolj satansko sta se smijala, ko sta nas videla odhajati iz Canon City s kovčegom v r ki. Zato pa svetujemo rojakom, ako kdo v Canon City pride, da naj se varuje tega kukavičinega predsednika. Vem pa tudi, ako pojde uovodošli k tej kukavici na stanovanje iu hrano, da bode dobil delo, ako bode pa kje drugje na boardu, pa ne bode dela dobil kar se je že pripetilo. A pripetilo se je še kaj hujšega. Prišel je nekdo vprašati za delo, a bil je drugej na hrani, ne pri tej kukavici, a zato mu je surovi ,,bos" tako gorko pripeljal v lice, da je siromak moral par dni Čakati, da mu je oteklina oplahnila, in to je naredila ta kukavica, ker je že malo več kakor bos iu to zato, ker sodelavce opravlja. Preudarite rojaki, kako surov je ta mož, g pisal-cem teh vrstic Bva pri enem krstnem kamnu zadobila sv. krst, poznam ga od mladih nog in vsejedno mi je tako napravil; odvzel je pa kruh tafiga-mož tudi dvema nedolžnima, ker ne znata še angleščine. Kakšnega plačila je taka delavska izdajica vredna, to vem, da vsakdo v6, a pazi naj se kukavica, da tudi njemu ne spodleti in dobi tako vrnjeno, kakor posojeno.
Rojake po Zjed. državah pa navdušujem, da naj bodo složni med seboj in žive v bratski ljubezni med seboj, lepše je, da komu pomagajo dolo dobiti, nego ga ob delo spraviti. Konečno pa srčno pozdrav-
ljam rojake po širnej Ameriki razkropljene ; oporni jih pa, da kot delavci jih vežo dolžnost, da podpirajo naše glasilo ,,Glas Naroda", ker uprav ta list je naš pravi zagovornik iu boritelj za delavsko pravo. Poglejmo le nazaj, kako se tudi za zapuščene sirote, vdove iu siromake zanima, kako lepe novce je nabral z lepimi besedami med rojaki in s tem otrenil marsikako grenko solzo, zato pa nas vse Slovence v< že dolžnost, da tudi mi njegovo podjptje podpiramo, zato pa uprav ,,Gias Narodu" in njegovemu uredniku želim najboljšo prihodnost iu vstra-janje v borbi za delavsko pravo.
Eden prizadetih.
Pueblo, Colo., 30. avg.
Gospod urednik ,,Glas Naroda", prosim Vas, da sprejmete moj kratki dopis y predale nam cenjenega delavskega lista, s kteriui hočem resnico drugače, to je pep-.lnoma v pravej luči naznaniti bodisi tu-<aj, ali v starej domovini, ker do-, pisirik v oba slov. liBta jo je zelo popačil. Ne vem kak namen je imel dopisnik, ko je resnico zavijal in pretiral, ako bi dobro vse preudaril, i)i gotovo lahko sprevidel, da bi s takimi dopisi mnogo rajakov v nesrečo pri vedel. Slovenci čitavši take dopise bi kaj radi poželeli ta-cega zaslužka in še celo marsikak dober poljedelec v starej domovini bi miBlil S3 na dan zaslužiti to je pa že lepo, poželenje po denarju bi ga vzdignilo in se podal čez lužo po zaslužku po S3 na dan. Mi, kteri smo pa v tej deželi z razmerami že dobro zuani, pa vemo, aa ga ni kmalu dobiti dela za $3 na dan, in naj si bode v New Yorku (v New Vorku še najmanj) ue v Pennsyl* vaniji, Ohio, ali na zapadu, da bi sleherni dan zaslužil $3, najmanj pa novo došli delavec. Ne rečem pa, da se ne bi nikjer tako delo ne lobilo, mogoče toda zelo težavno in zdravju škodljivo ter ga ui kmalu najti delavca, da bi mesec dni pri takem delu vstrajal. V Puebli bi pa g. dopisnik lahko pri svitu 3oli;ca z lučjo v roki iskal na novo •lošle Blovenske delavce, kteri bi po S3 na dan zaslužili. Pisatelj tega dopisa sem se že devet let tukaj in se ne spominjam še, da bi kak novo došli delavec več dobil nego SI.65 na dan ; posebno čvrst junak mora biti, da mu dado S2.20 na dan, ali pri takem delu ne bode vstrajal dolgo časa, zelo redek pa je in tudi mora sproteu biti v topilniškem delu, da dobi $2.75 ali S3, toda take bodeš kmalu preštel. Nikar pa naj nihče ne misli, da ako se kdo zelo ukvarja par let, da bode potem boljše in laglje delo dobil, delodajalci najraje oslabljenega de-

t
. Ako . želite
najboljše
zahtevajte
Superior
StOCk *_L Pjvo ktero
------ . —	je izvrstno
. . glede čistosti. Naprodaj . . povsodi.
BQSCH BREWING CO.,
LAKE LINDEN,
XICS.
/
Entered as second clas matter at tre New York, N. Y. Post office October 2. 1S93
„GLAS NARODA".
I ' at slovenskih delavcev v Ameriki.
I/dajatelj in urednik: Published by
F. 8AKSER. 1^9 Greenwich St. New York City.
Na, leto velja list za Ameriko $3.—,
ih pol leta..............$1.50,
Li\ Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ t^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo liBt Bkupno dve številki.
od Jutlanda ju je ekspresni vlak, kter^ga radi ovinka nista mogla zapaziti, povozil in na grozen način razkosal. Ne daleč od kraja neBreče so našli truplo brez glave, in ko je vlak dospel v Erelinghuyseu Ave. postajo v Newarku, videli so železniški služabniki pasti raz odiivač lokomotive kos trupla druz^ga moža in v Jersey City so našli na lokomotivi roko in dele droge roke. V žepi jednega usmrtenih so našli £100 v gotovini. Čudno je, da strojevodja in kurjač nista zapazila kos trupla na odrivaču; morda bode l»a preiskava kaj dognal.
,,vilas Naroda" izhaja vsako s~edo
-* _ i n soboto. __
„GLAS NARODA"
(„Voick of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
AdvertisementB on agreement.
Kakih včeraj
Za oglasu d<» 10 vrstic se plača 30 centov.
DopiBi brez podpiBa in osobnosti s* ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po M on >y Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov proBimo, da so nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi :>vnika
Dopisom in pošiljatvam naredite aaslovom:
„Glas Naruda',
109 Greenwich St. New York City.
lavca na ulico poBta\ ijo, ali bolje, ga odslove brez kakega uzroka. Za-toraj naj ven k rojak kadar kaj za liste piše, vedno preje dobro premisli kaj bode pisal, a glavna stvar je, da resnico piše in ne vabi rojake sem, da bi prazno slamo mlatili. Vem pa, da mnogo rojakov hrepeni po boljšem zaslužku, in se z listi kaj hitro zapeljejo ter imajo po up-potrebnem stroške. Nihče pa naj ne misl, da zalo ta dopis pišem, da bi bil komu zavidal zaslužek, nikakor ne; hvala Bogu, da imamo tako dobre čase, da je delo lahko dobiti in ni treba rojakom za delo moledovati. Kar pišem je gola resniea in nič ne pretiram. Vsem rojakom srčni pozdrav, tebi „Glas Naroda" pa želim obrlo zvestih soborilcev in podpornikov.
Frank Boje.
Razne vesti.
Klopotača ga je pičila.
V	Hugnonot, na Staten Island je te dni pičila klopotača Frank Ro-senkranca, ko je zvečer stopil iz verande svoje hiše. Začutil je koraku skelečo bolečino v členku kakor bi ga bila pičila bučela. V bližnjem trenotku pa je ugledal kačo, in jo ubil. Pičena noga pričela je otekati in vkljub zdravniške pomoči je Še zelo dvomljivo, da bi okreval.
Vlaka trčila.
V	nedeljo ponoči zaletel Be je ekepreBiii vlak železnice ,.Long Island4' v osobni vlak, kteri je stal na postaji Manhattan Crossing, East New York. Os»<m osob j^ ranjenih. Do sedaj se še ni dognalo kdo da je te uezgode kriv, ali strojevodja, ali signal ni bil pravilen.
EkBpresni vlak seje s tako močjo v osobni vlak zaletel, da sta bila zadnja dva voza popolnoma zdrobljena.
Strašno je bilo vpitje potnikov. Železniški uradniki bo prihiteli na pomoč in požarna bram ha Be je obvestila, ker vneli bo Be vozovi. S sekirami in žagami bo morali ranjene potnike, kteri so bili pod razvalinami, osvoboditi.
Vlak povozil dva delavca.
V	Jutland, N. J., je I. sept. vlak Lehigh Vallpy železnic« povozil dva Italijana. Trupla sta bili na tako strašen nnčin pohabljena. da jn ni bilo moč spoznati. Nesrečnika sta spadala k oddelku delavcev, kteri popravljajo nasip Lehigh Valley železnice. Živa so videli zadnjikrat, ko sta korakala ob tiru. Ne daleč
^traj kujoče ženske.
Salem, X. J., 4. sept.
i dvesto 2-nsk paradiralo je tukaj p ulicah. Lupile so tomatoes (paradižarj*> pri Starr Bros. in v sol to preneha!*1 delati, ker Jjim nis z bolj šal i plače od 4 na 5 Jc-ntov d posode. Delavkam pri j Jones iV Avars so zvišali plačo, zatorej .- tudi delavke pri Starr Bros. zahtevale zvišanje plače, kar pa ni l ilo uslišano. Delavke so skupno dkorakale iz tovarne in jo mahnil«' proti tovarni Harry Lam-berta, North druga cesta, kjer so se jim pridružile tamošuje delavke. Lambert ima še jedno tovarno, ktero je pa pustil zapreti predno so prišli štrajkarice. Pozneje se je tvrdka Starr Bros. z delavkami sporazumela in pričele bo zopet delati.
Povišanje cen premoga.
Pittsburg, 2. sept. „Pitts-:>urg Coal Combine" prevzela je včeraj okrajne železniške premogo-kope in danes zvišala ceno premoga na $ 1.10 za tono, od 10 do 25 centov višje kakor dosedaj. Prodajalci na drobno so takoj ceno zvišali in •ncer za 1 cent pri bušelnu ali 25 centov pri toni. Pred osnovanjem zadruge so bile cene pri premogo-kopih od do §1.10 za tono.
Kotel razletel.
Pittsburg, Pa., 1. septembra. Strašna nesreča se je pripetila danes v Republican Iron Works. Raz-letel sp j'h parni kotel z uničevalnim učinkom kar je prouzročilo smrt in pogubo* med delavci. Pet mrtvih so že našli in več nego dvanajst mož je hudo poškodovanih. Poslopje je skoraj popolnoma razdjano. Boje se, da leži še več trupel pod razvalinami.
Ravno so pričeli zjutraj ljudje delati, ko se je razletel po konci stoječi kotel s tako silo, da je vrglo 6 ton težak kos železa skozi Btreho in padel 000 čevljev od razstrelbe na dvorišče. Prizor strašne razburjenosti je sledil razstrelbi, tembolj ker je poleg nesreče nastal še požar. S požarno brambo dospele so tudi ambulance iz bolnišnic na kraj nesreče. Na tisoče ljudi se je zbralo pred tovarno in plaho so povpraševali po svojcih, o kterih so znali, da so bili v tovarni pri delu. Ob-jednem z gašenjem pričeli so iskati zasute ljudi.
Kmalu bo prinesli na nosilnicah iz vhoda tovarne trupla usmrtenih in pohabljene delavce. Plab..:o so se drenjaji mr-žje, žene in otroci, da b* morda spoznali knk^fjf <a"rrr»jea ; policija je imela mnog j p-.-l^, napraviti prostor za žalosten epr^vr d. V notranjem delu tovarne j" bil strašen prizor razdjanja. Pj ruz-strelbi ao se zgrudili velikanski u.j-saei strehe in padli na več delavcev, kteri bi se drugače morda nepoškodovani rešili. Trajalo bode v^č dni predno bodo odstranili razvaline in še le potem se bode vedelu za pravo število žrtev.
Vlak povozil dečka.
Z več tovariši se je peljal te dni lOletni Clitlord Powell iz Farming-dale, L. I., na kolodvor po vjz krme. Med tem, ko bo nakladali krmo, je konj šel nazaj in zadnji del voza, kjer je Powell stal, prišel do tira. V istem trenutku je pri-drdral vlak in dečka na mostu usmrtil, njegovim tovarišem pa =e ni prav nič zgodilo.
Štrajkar ustreljen.
Wilkesbarre, Pa., 2. sept. Strajkujoči premogarji Stevens pre-mogokopa v West Pittsburgu so danes zjutraj streljali na može, kteri bo hoteli iti na delo. Jeden mož je bil usmrten 6 ali 3 pa ranjenih.
Navskrižje pri premogokopu že traja dalj čaBa. Pred nekterimi tedni so premogarji pričeli štrajk. Od štrajkarjev napadeni ljudje bo hoteli delati poprave v jami. Ustreljen je bil štrajkar John Pollack. Štraj-karji bo ranili več mož, kteri bo nameravali iti v jamo na delo. Policija bode nektere štrajkarje zaprla.
Še vedno vre v Clevelandn.
Cleveland, 1. sept. Na Euclid Ave. so bili včeraj večer zopet razburjeni prizori. Deček je vrgel mali kamen na Cedar Ave. voz med tem ko je zbrana množica zaklicala motormanu „Bcabu. Slednji je voz ustavil ins prevodnikom skočil do li; oba sta prijela dečka in odtirala na voz. ker je nek potnik in trgovec pričel dečka hudo karati. Na to je stopil orjaški voznik raz blizu stoječega voza, se drenjal skozi množico k vozu poulične železnice, vzel dečka motormanu, sprevodnika in trgovcu ne da bi se slednji upali ustavjati in ga oprostil. Pod zasmehovanjem množice je odišel voz dalje. Se le ko je vse m i nolo, se je prikazala policja in množico razpršila.
Pri izgredih na Oranje cesti je včeraj večer F. Sinskey dobil tako budo rano na glavi ; da bo ga morali prepeljati v bolnišnico. Stal je pred svojo hišo, ko je več dečkov mimo vozečem Broadway vozu zaklicalo ,,scab"; motorman je vrgel aa dečke kamen, kteri je zadel Sin-skeva v glavr.
Nadaljni nemiri bo se danes večer zopet pripetili na vogalu Central in Lexington Ave. kjer se je zbralo 3000 ljudi, kteri so ustavili šest voz poulične železnice in jih kam-njali. Motormen in sprevodnik so morali bežati. Razbili so okna in sploh vozove zelo poškodovali. Prvi na pozorišče dospeli policaji niso mogli nič opraviti. Še le ko je prišla pomoč, so zaprli pet mož in množico razpršili.
Krvna os veta.
Washington, 4. sepr. Zaprli so mladeniča Richarda Honcka in Hermana Hundhausena, ktera sta umorila Walterja Koellerja v njegovem Btanovanju. Hladnokrvno pripoznavata sedaj grozni zločin. Honck navaja sledeče: Pred trinajstimi leti je bil umorjen moj brat Henry, morilec njegov, neki Schlander je ušel. Kot desetletnemu dečku povedali so mi, da je bil oče sokrivec mojega brata in jaz sem obečal maščevati se. Pretečem teden našel sem prijatelja Hundhausena v Dixonu, kteri je zvedel Koellerjev naslov, kamor sva se podala oba v petek. V soboto posvetovala Bva se na obali jezera kako da bodeva izvedla umor. Pripravljena sva bila umoriti Walterja in negovega brata Jurja. Proti večeru podala sva se tja in na vprašanje kje da sta, odgovorila nam je ženska, da je George odišel k delu, Walter pa leži bolan v postelji. Podala sva se po stopnicah k njemu v sobo in Hundhausen ga pozdravi, „halo Walter". On vstane, obleče hlače in prižge luč. Mene ni videl, ker sem Btal za njim, prijel Bern ga in zabodel v prša, na kar zakriči ,,umor" in pade na tla, potem ga zabodem še enkrat. Hundhausen zbeži in jaz za njim. Žal mi je sedaj, dovedel me je spomin na mojega umorjenega brata tako daleč. Hundhausen potrjuje navedene ovadbe Honcka.
Kolera v Indiani.
Louisville, Ky., 3. sept-Vznemirjajoče vesti prihajajo sem, ktere poročajo, da ae je prikazala v Knox in Ohio Countiju azijatska kolera. Opazovalo se je več slučajev te strašne bolezni v Rising Sun, malem okraju ob reki Ohio. Oblast-nija hočejo utajiti dogodke. Osobe, ktere so zbolele imajo vsa znamenja kolere in zdravniki so določili naravo bolezni. Kolikor je tu znano, preiskuje zdravstveni urad vso stvar. Državni zdravstveni urad je naprosil dnevnike v Indiani, da nič ne poročajo o bolezni. Okužni okraj nima nobene železniške zveze. O smjtnih slučajih se ni nič poročalo, pač pa o treh sumljivih slučajih. Zdravniki Btore kar je v njih moči, da preprečijo razširjanje bolezni.
Štrajk v Indiani.
Indianapolis, Ind , 2 sept. Vsi organizirani delavci v ,,Hot Mills- za ubrt bele ploščevine v Indiani so šli danes na štrajk in kakor videti se bode isti razširil po vseh tovarnah za belo ploščevino v deželi. Štrajk je naperjen večinoma proti gotovim od „American Tin Plate Co.", ktera to obrt monopoli-zira, postavljenim pravilom. Navskrižje se je pričelo v Elwoodu, kjer je bil delovodja Evans odslovljen, ker Bi je dal prineBti pivo v tovarno. K vans to taji in trdi, da je bil odpuščen, ker je zahteval, da se postopa po novem državnem zakonu, vsled kterega se morajo plače vsaki teden izplačevati namesto v 14. dnevih, kakor je bilo poprej. Unija se je v tem slučaju potegu i la za Evansa in vse ljudi pozvala ua štrajk, Evans je že več let v delavskih krogih spoštovan, kar je dalo najbrže povod, da so ga mislili na pripraven način odstraniti. Več tisoč ljudi je že ostavilo delo in pričakovati je razkačenega boja.
Župnija z dinamitoni razstreljena
Indianapolis, Ind., 4. sept. Poroča se iz Lopeza, Marshall Coun-tyja, da Rev. Peters, pastor tamoš-nje luteranske cerkve, že več tednov pridiguje zoper gostilne, kterih je velik nasprotuik. Zaradi tega mu je bilo večkrat zapreteno. Vsled razstrelbe danes zjutraj zbudili bo se prebivalci kraja in ko so prihiteli prestrašeni na lice mesta, so videli stanovanje pastorja in nedaleč proč tudi cerkev razdejano. Žena pastorjeva se je tako prestrašila, da je zbolela, in je v smrtni nevarnosti. Poškodovan ni nihče. Misli se, da so nasprotniki pastorja zaradi njegovega pridigovanja zoper gostilne, župnijo in cerkev razstrelili z dinamitom.
Strašno trpljenje.
Charleston, S. C., 2. sept. Z britiškim parnikom ,,Woodruff" sta dospela sem dva mornarja norveške ladije ,,Drot", ktera se je 11. avgusta na visočini Florida Straits med viharjem ponesrečila. Od 17 mož se je kapetan in osem mož z ladijo vred potopila, ostalih osem mož pa se je oklenilo kosa razbite ladije. Potem se je tudi ta kos raz-počil, šest mož je ostalo na večjem delu, dva pa na drugem, vsled česar so bili možje ločeni. Po viharju ostalo je na širnem morju samo šest mož brez živeža in brez pitne vode. Jeden mornarjev je imel trnek in mornarji so prve dni uživali surove ribe, toda ribič je zblaznel, vzemši seboj trnek skočil v morje in vto-nil.
Prožneje sta dva mornarja zbolela in srpo so ju opazovali njihovi tovariši. Ko sta umrla, prerezali so ostali mrtvecem žile in pili njihovo kri. Vživali so tudi kose mesa, akoravno se jim je gojusilo. Temu se je pridružil še grozen strah pred morskimi volkovi, kteri bo stezali požrešna žrela na plav in morali so jim pometati ostale kose trupel. Bolj radi žeje, nego radi lakote so ljudje skoraj zblazneli. Naposled so sklenili, srečkati kteri od treh naj bi dal življenje za ostala dva. Zadelo je najmočnejšega od njih, kteri se je brez mrmranja udal osodi. Razkrila sta mu prsa, ter zabodla in željno pila njegovo kri. Potem sta izrezala srce in z drugimi kosi vred pojedla, ostalo pa v morje vrgla. Ko ju je zopet mučila žeja, hotela sta nesrečnika v novič srečkati za življenje, toda k sreči so ju ugledali mornarji par-nika ,,Woodrull". Moža sta bila v strašnem stanu, ko soju našli in skoraj ua pol mrtva, sedaj pa v bolnišnici počasi okrevata.
Žrtvoval se je za svojega otroka.
Bridgeport, Conn., 1. sept. V pričo velike množice ljudi so danes v Blackrocku vtonili štirje otroci in jeden mož po imenu Elija Middlebrook. Več farmerjev je prišlo iz Eastona b svojimi družinami v Blackrock, da bi se tam zabavili. Otroci so se kopali v reki in Be piedaieč podali od obrežja. Zašli so v derečo vodo, ktera jih je odnesla proti zalivu. Elija Middlebrook in Freed Toehlier sta hitela otrokom na pomoč toda bilo je nemogoče jih rešiti. Toehliera so z
velikim naporom rešili gotove smrti v valovih. Middlebrook pa, kteri je hotel rešiti svojega i4letnega dečka, je vtonil. Dosedaj bo našli samo dvoje trupel.
New Haven, 1. sep. Profesor George E. Bsers na Yale odvetniškem učelišču Be je včeraj podal v smrtno nevarnost, da bi rešil tri otroke pred vtopljenjem. V Burns Pointu je zanesla voda pri kopanju tri otroke proti morju. Beers je rešil 51etno deklico Daisy Tailor iz New Haven, dve drugi deklici približno iste starosti iz Brooklyna pa ste vtonili.
Predrzni trampi.
H o 1 y o k e, Mass., 2. Bept. Sedem poBtopačev je daneB zvečer pri Sergeant Str. ustavilo tovorni vlak ,Ne\v York & New Haven Hartford4 železnice za cele pol ure. Vlak bi se bil moral ravno ua stranBki tir zapeljati, ko je bil dotični železniški čuvaj od postopačev napaden in sicer metali so v njega velike kose premoga in kamenje, da s tem preprečijo izogibališčo pravilno postaviti. Železniški službniki skušali so trampe odpoditi kar se jim pa ni posrečilo. Morali so rekvi-rjrati policija, ktera je tri predrzne postopače prijela.
V	Klondikn zaprli 300 rudarjev.
Seattle, Wash., 1. sept. Par-nik „Laurada" je dospel daues iz St. Mihaela iz Alaske in pripeljal 200 potnikov iz Dawsoua in Cape Noma, kakor tudi malo zlatega prahu v približni vrednosti $50.000.
Potniki iz Cap Noma poročajo, da so tam nekoliko dni pred njihovim odhodom 300 rudarjev zaprli, ker so baje segali v lastninske pravice družbe, ktera je imela malo zemljišče ob obrežju. Ljudje so bili samo nekaj ur v zaporu, ker je poveljnik vojakov, kteri jih je zaprl uvidel, da za tako veliko množico vjetnikov ne more skrbeti. Družbi pa je svetoval naj si Bvojo pravico pri sodnijah poišče. Dotično zemljišče še ni bilo nikdar uradno merjeno. Na vožnji med St. Mihaelom in Dutch Harborom se je „Laura-da" borila z velikimi viharji.
Tri osobe zadnšile.
Enfield, Me., 2. sept. Albert T. Curtis in njegova dva sinova, J. J. Curtis star 34 let in Herbert Curtis star 25 let na farmi J.P.Tracy so se danes v vodnjaku zadušili.
V	petek so Tracyjeva poslopja pogorela in Curtisijevi so bili sprejeti, da spravijo vse stvari, ktere bo pri požaru popadale v vodnjak iz njega in da ga zopet pripravijo za rabo. Prvega sina,kteri seje podal v vodnjak so takoj omamili plini, njegov brat je hotel njega in oče obadva sina rešiti, pa vsi trije zgubili so življenje.
$250.000 škode po požara.
Kansas C i t y, 2. sept. Pre-tečeno polnoč napravil je ogenj v zlagalnici mesa Jakoba Dolda $250,-000 do $300.000 škode. Poslopje, v kterem iz odpadkov napravljajo gnoj, je popolnoma razdejauo, druga poslopja so samo deloma poškodovana. Z velikim trudom bo ogenj omejili še le v nedeljo ob treh zjutraj. Ob dveh zjutraj razpočila sta se dva velika rezervarja za olje in amo-njak. Pok je bil silen kakor da bi se več velikih topov naenkrat sproži, streha gorečega poslopja zletela je visoko v zrak. Velika sreča je, da bo poslopja pri vodi, ker drugače bi se bil ogenj zelo razširil.
Iz zlate dežele.
St. Michael, Ala., 3. sept. Ker so Indijanci ob izlivu reke Kuskovim obdolženi, da so umorili člane ekspedicije ,, Jessie", začela b* proti njim preiskava. ColuinBka ladij a „Corwin" odpljula je danes v Nuniwak Island, da bode zaslišan trgovec R. C. Marsten, kteri pravi, da bo Indijanci člane ekspedicije poklali. Od tam odpljnje ladija k izlivu reke Kuskovim kjer bode na lici mesta preiskovalna komisija dognala, ako so bili člani ekspedicije umorjeni. Ako bodo dobili dokaze umora, prijeli bodo sumljive domačine in odtirali v Sitko pred porotno sodišče. Pred nekterimi dnevi se je pripetil dogodek, iz kterega se da sklepati, da so glede morilcev na pravem sledu. Ladija
„Bowhear" je odrinila b živežem za misijon v Bethelu proti Kuskovim zalivu in poslala tri mornarje na kopno, kterih ni bilo več nazaj.
Mala vojaška ječa v tukajšnji trdnjavi je skoraj prenapolnjena z vjetniki, med temi mnogo Indijancev, kteri so zatoženi umora. Zadnji čaB vse hiti na Cap Nome, kjer so našli veliko zlata in drutih dragocenih rudnin.
Ramena mrzlica se razširja-
J ackBonville, Fla., 2. sept. Poroča an državnemu zdravstvenemu uradu iz Key West, da so zopet štiri osobe na rumeni mrzlici zbolele. Bolnik Peck je umrl. Do Bedaj jih je tam že IS na tej bolezni zbolelo. V New OrleanB je tudi jedna osoba za rumeno mrzlico umrla in kakor Be poroča tudi jedna zbolela. Meščani so mirni, trgovstvo največ trpi ker so različne sosedne države proti Louisiani kvaranteno razglasile, zaradi tega se je ustavil promet voznega blaga. Upati je, da se bolezen ne bode razširjala. Iz Sand-bom, Ind., se tudi poroča, da je vojak H. Wagoner umrl na rumeni mrzlici.
Evropejske in druge vesti.
Praga, 31. avg. Cesar Viljem je na potovanju k vojaškim vajam danes sem dospel. Govoril je pred zbranimi Cehi in Nemci, ter izražal najboljša vošila za bodočnost Oeške.
Bel grad, 1. sept. Predpreiska-vo proti Bošnjaku Cjuro Knezevic in njegovimi sokrivci radi napada na razkralja Milana meseca julija t. 1. so sedaj zaključili. Blizu 20 osol), med tomi izdajatelj radikalnega glasila ,,Odje Azza", Tavšano-vič, bodo zatoženi veleizdaje. Kakih 10 0B0b pa žalenja veličanstva. Šestnajst osob bo zopet oprostili.
P a r i z, 1. sept. ,,Mattin" poroča danes o izidu preiskave o obnašanju kapitanov Boulet in Chauoi-ne, ktera sta zatožena doprinašanja tacih grozovitostij nad domačini francoskega Sudana, da so morali poslati za njima kazuilno eksp >di-cijo. Kakor pravi časopis, sta častnika najpreje obglavila domačina, ker je rekel, da nič ne ve o cesti, o kteri so ga izpraševali. Poznejo je baje Boulet od 80 vjetih domačinov usmrtif 20 žen in otrok, ustrelil vojaka ker je trosil streljivo in vpe-pelil selo z 10.000 prebivalci. Cha-noina razuu tega obdcdžujojo sledečih zločinstev: Ustrelil je dva svojih ljudi brez zaslišanja, ker nista zalezovalo domačina, kteri je ranil vojaka, zapalil selo iz maščevanja, ker je v boju šest njegovih ljudi padlo, vjel je v drugem Belu 20 prebivalcev, od kterih je polovico usmrtil in njihove glave nataknil na droge. Tudi je baje dovolil svojim ljudem od trup«l usmrtenih domačinov posekati glave. Vse to seje zgodilo minolega februvarija, kakor pravi omenjeno poročilo. Kakor zuano, Bta hudobna kapeta-na svoja zločinetva pomnožila s tem, da sta umorila vodja kaznilne ekspedicije podpolkovnika KI obba in kapetana Meniera. Sedaj so jih proglasili hudodelcem in storili energične korake, da ne odideta zasluženi kazni.
Bero lin, 1. Bept. Pruska vlada je dvajset uradnikov, kteri so kot člani pruskega deželnega zbora, glasovali proti predlogu glede kanala suspendirala in postavila na 66£ odstotkov njihove plače, da bi jih s tem nekoliko dregnili pod rebra, ako predlog v prihodnji aesiji pride zopet na vrsto. Celo liberalci, kteri predlog o kanalu podpirajo, zavračajo to ravnanje vlade kot pre-lomitev ustave, ktero članom deželnega zbora jamči presto glasovanje. Imena več državnih uradnikov in vodja konservativcev grofa Lim-burg-Stirum so izbrisali iz pole tistih osob, kteri imajo pristop k dvoru.
Glasgow, 1. sept. MeBtni za-stop je sklenil kontrakte za stroje električne Bile izročiti amerikauski tvrdki Ellis & Co. in sicer ne zato ker je ista stavila najcenejšo ponudbo, ampak ker nobena domačih tvrdk ne more prekositi Amerikan-cev glede hitre izvršitve naročila. Dva stroja bodo izgotovili v Milwaukee za $280.000.
Yokohama, 1. sept. VBesshi lhikoku je voda nenadoma propla-
Jugoslovanska Katoliška Jednota. j| ^
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PndpredF idnik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I. tajnik . Ivan Govže, 105, Ely, Minnesota;
IT. ,, John Globokar, Box 302, E1>T, Minnesota;
Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota : John LovSih, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
ODSTOPILA:
Od društva sv. Barbare štev. 7, Thomas, W. Va., Matija Cuder, ,, „	>»	>i * j ,> John Cuder.
Društvo šteje S ndov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"*
vila bakreni rudnik in 600 rudarjev, kfri so I >i I i ravno pri d»*lu je utonilo.
L o n d o n, 1. sept. Mr. Adams, tukajšnji agent večkratnega milijonarja \Vm. Waldorf Astorja, potrjuje iz N« w Y«>rka brz ojavno dospelo vest, da bod« Astor prodal vsa njegova tamošnja pos»*stva. Prodaja se bod« kmalu, kakor nadalje pravi, in sicer zasebnim potom izvršila. Ako bode prodano sindikatu m hotel povedati, ker je Astor strogo zapo-vedal ne dati pojasnila časniškim poročevalcem in vsak služabnik,! kt»ri bi temu povelju nasprotno j ravnal, zažugal odslovljenje.
„M r. Astor se je odpovedal A me- 1 riki in am^rikanskim običajem in j ne želi več priti s to deželo v doti-koA', je dostavil. Astorjev prijatelj, ! kteri pa noče imenovati svojega imena je rekel: ,,Prodaja še ni skle- j njena. Vse go\ urice o kupni ceni izvirajo le iz doinišljevanja. Nič bi se ne čudil, ako bi Astor za sedaj vso zadevo zatajil, ker isto še le teden dni razmotriva. Ni mi dovo-Ijeno govoriti o podrobnostih, toda gotovo je, ako ž« pride do prodaje, da bodo kupci, v finančnih krogih dobro znani Angleži.
L o n d o n, 2. sept. Popolno ne-verojetue vsti dohajajo o novem v Wool vvichu izdelanem topo, kteri baje tako daleč nese, da nimajo tako dolg«'ga strelišča kjer bi za-mogli poskusiti novo morilno orodje. Z vso resnostjo pripovedujejo, da je pri prvem strelu iz omenjenega topa, krogla tako daleč letela, da je ni bilo več moč najti- Velikanski top menda nese najmanj 15 milj daleč.
Puerto Plata, Santo Domingo, 2. sept. Glavno mesto San Domingo seje za Jimeueza odločilo. Brzojav, pošte in železnice zopet delujejo br z cenzure. (-lani provizo-rične vlade so se iz Santiago de las Caballeros napotili proti stolici. Provizorična vlada bode tako dolgo uradovala, da bod« izvoljen novi predsednik. G lavni uzrok vstaje pripisujejo okolnosti ker je prejšna vlada izdala preveč papirnatega denarja v s I ud česar je isti zgubil vrednost in kupčija ustavila. Bojevali •o se prav malo. Sedaj je zopet vse mirno.
London, 4. sept. Johannes-burški poroče\alec brzojavlja ,.Daily Mail", da se je tamošnjega prebivalstva polastil velik strah. Tako kakor je Bedaj ne more več dolgo trajati. Beda in pomanjkanje preti večini prebivalcev. Polovico prebivalstva je iz strahu pred pretečo vojsko bežala iz meBta in tudi ostali bi jim prav radi sledili, ako bi le mogli. Pretresujoči prizori se vrše na kolodvoru, ker siromašni prosijo bogatejše za denar, da bi za-mogli ipraviti svoje družine v Kap kolonijo ali kam drugam. Živež je vedno redkejši iu dražji in skoraj Vsa kupčija počiva. Boje se za varnost zunajuih občin, kterim prete domačini. Velikanske množine Mau-serjevih pušk in etreljiva bo poslali iz Preatorije v Bloefontein v Oranje državi.
London, 4. sept. Vojno mini-sterstvo je danes v naglici dalo tiskati proklainacijo, s ktero bodo pozvali prostovoljce prv<*ga roda k orožju. K orožju pozvana vojna rezerva obstoji iz pt-žcev, konjištva in topničarstva kakor tudi iz mnogih britiških Crack polkov in šteje skupno SO.OOO mož.
Čarovništvo.
(1 'i »vest i/ !m livarskega življenja.)
(Konec.)
B šana j<* zopet prišla k Diinču, kt«-n še vedno ni zamogel vsega raziminti. Zelo vesela je bila in mu p »trkala na ramena. „Podvizaj se Ditneol Dati moraš cekin za nevesto in prstan jej moraš kupiti! Po-jutranjem hode zaročitev, ali daj rajše meni cekin, da ga tja neseni in dam v zastavo. Potem zamore zaročitev že jutri biti l11
,,No. kaj bode pa Gregor.."
„Oh, pusti vendar Gregorja !. . . Daj mi cekin, potem pojd: in kupi prstane!"
Bošana je dobila cekin, uščipnila ga zopet v lice in odšla.
Zopet je stal Dimčo dalj časa popolnoma osupnen in neodločen.
Toda v petek je obhajal s svojimi prijatelji svojo zaroko. Ahmačkin se ni zamogel dovolj veseliti in tudi je bil zelo vesel in zadovoljen.
Dragančevi so vse zvedeli in bili zelo nejevoljni. Nihče ni zamogel razumeti.
,,Ta preklicana coprnica!" je mrmral Gregor in Be nejevoljno vse-del na naslonjače. Sedaj je razumel zakaj se mu jo zadnjič Bošana tako čudno smijala.
.Ju je moral nekdo čarati.... Gotovo je bila Bošana!" rekli so drugi sorodniki.
Drugo jutro je šel Gregor na trg, da bi potrebno kupil. Ali bilo ga je tako sram, da si ni upal nikogar pogledati. Vedeli so vsi ljudje, da mu je bila nevesta pred nosom odvzeta.
< udno! Zopet mu je prišla Bošana na pot. Glasno se je smijala in zaklicala: „No, kako je? Gregor Dragančev se bode zaročil z Gre-gano Ahmačkinovo?" In brzoje šla mimo. Gregor se je zelo jezil, naj-rajše bi jo usmrtil.
Leto kasneje je Gregor snubil Stojanovo hčer. Toda staremu ni bilo nič kaj po volji; rekel je, da sta si oba preblizo v sorodu. Vistini bi Be pa sorodništvo komaj še dokazati moralo, toda Stojan Kasand-šjata je bil preveč trdoglaven, in ostal pri trditvi: „Ne, ne gre!"
,, Bošana je že zopet čarala !" tako se je glasilo med Gregorjevimi sorodniki. ,,Gregor naj gre k njej, jej poljubi roko in prosi odpuščenja, ako jo je kaj razžalil." V to bi se Gregor v drugem Blučaju gotovo nikdar ne podal, toda eedaj je bil b tem predlogom zadovoljen, ker preveč je ljubil Stojanovo hčer.
Za necega dne so se sešli vsi njegovi sorodniki in tudi Bošano so naprosili, da je prišla.
Ko je dospela, poljubil jej je Gre gor roko in prosil odpuščanja. Bošana mu je bila res zopet naklonjena in rekla: ,,Videti hočemo, ako se ne da vse lepo poravnati, na p 3moč hočem vzeti čarovništvo, po tem mu bode Stojan pač dal svo jo hčer." Potem je odšla.
Namesto da bi šla domu, se je skrivno zmuznila v škofijsko palačo. Pustila se je pred škofa peljati, pred tem pokleknila, poljubila roko in obleko in rekla: ,,Sveti oče! Kako dobro delo bi raje storil, ali bi raje zidal dve cerkvi ali dve mošeji (turški cerkvi )?*'
,,Samo ob sebi se umeje dve cerkvi", rekel je škof in jej pomagal vstati.
„Potem te proBim, povej Stojanu Kasaudšjati, da naj da svojo hčer Gregorju Dragančevu za ženo ! Oba sta Bi srčno udano! Toda Stojan neče o tem nič čuti, ker Bta si preblizu v sorodu. Gregor in Penka sta si obljubila, da bodeta ubežala in se poturčila, ako se pri nas ne smeta poročiti. Dobro delo storiš, sveti oče, ako o tem z Stojanom govoriš. Saj si nista tako blizu v sorodu."
„Dobro! Le pomiri se moja hči, jaz že to uredim 1"
Drugi dan je bila nedelja. Po božji službi je škof obiskal Stojana Kaeandšjata. Ta ^ ni mogel dovelj razveseliti nad veliko čaBtjo, da je v svojej hiši zamogel videti škofa.
Škof je najpreje govoril nekaj besedi o raznih stvareh, potem pa vprašal: ,,Zakaj ne dopustiš Stojan svojo hčer Pen ko, da bi seomožila?"
„Saj jo več mladih ljudi snubi, najbolj Gregor Dragančev; temu jo pa ne morem dati, ker smo si preveč v sorodu,"
,,Tako, kakošno pa je sorodstvo?" vprašal je škof.
„Siu od brata od mojega svaka je mož Gregorjeve sestre.4 *
„.Saj v tem slučaju ni krvnega sorodstva! Ako bq imata rada, potem vendar dovoli, da se vzameta!"
,,Kakor želiš, sveti oče! Saj drugače je dečko marljiv in iz dobre družine...."	'
„Da, da, dober in marljiv je, le daj mu svojo hčer Stojan !4t
„Lepo, ako še kedaj vpraša, dal mu jo bodem", je odgovoril Stojan in škofu poljubil roko, kteri je uprav vstal, da bi odšel domu. Bošana pa je že preža la in ga zalezovala do palače.
,,Vse je v redu; potreba je le praznovati zaroko", rekel je škof Bošani. Bošana mu je poljubila roko in brzo odšla h Gregorju.
„No, kaj pa je?" vprašala je Gregorjeva mati nejevoljno, ko je Bo-žana vstopila v sobo. — Ta pa jo odgovorila: „Ako bi še dva dni čakali, bi bilo prepozno, potem bi nobeno čarovništvo nič pomagati ne moglo. To pot je še šlo. Kje je Gregor?"
„Poklicala ga bodem, le počakaj!"
Gregor je prišel.
,,Srečo Bi imel!" rekla je Bošana in ga Brpo pogledala. Gregor je v zadregi pogled v tla vprl.
,, Vse Be pusti še dobro napraviti. Toda moram tešeš to vodo politi." Pri teru je izvlekla iz žepa steklenico polno vode se zelišči namešano.
Gregor je moral srajco odpeti za vratom in Bošana mu je vbo vodo za vrat vlila, potem potrkala na rame in rekla: ,,Zapomni si pa za vedno, da se nikdar ne vtikaj v zadeve tvoje tete Bošanel"
Gregor Bi je srajco zapel in kmalu so skupaj zbobnali sorodnike.
„Tako, sedaj mi pa dajte cekin, da ga nesem nevesti za ,,aro", danes večer pa obhajamo zaroko!"
Vsi so začudeno gledali. Gregorjeva mati je dala cekin in Bošana je odšla. Spremili so jo do duri.
Sedaj so bili vsi veseli in se pre-križevali ter Gregorju srečo voščili.
Se isti večer so v istini slavili zaroko in vse to pripisovali čarovništvu Bošane, ktere so se od sedaj naprej še bolj bali.
Drobnosti.
Prijet agent. Mestna policija je prijela v 11. avg. na južnem kolodvoru v Ljubljani nekega Franceta Zupančiča, po domače Pevca iz Golobnjaka pri Mirni peči, ko je pripeljal osem oseb, katere je hotel
spremiti k znanemu agentu za izseljevanje — Silviju Nodariju v Videm. Franc Zupančič, katerega je policija izročila sodišču, bil je obsojen na tri tedne zapora, ker je ljudi nagovarjal k izseljevanju v Ameriko. Imel je pri sebi vse polno listkov raznih agentov in tudi pismo Silvia Nodaria, s katerim je bil v zvezi.
* * *
Samomor. 17. avg. zjutraj ob S. uri seje uBtrelil v svojem stanovanju v Nunski ulici št. 11. v Gorici revolverjem H. Riessner, bivši pom. uradnik pri tamošnijem gozdarskem uradu. Našli so ga že mrtvega ter ga prenesli v mrtvašnico. Riessner je bil star 56 let.
ustil je 4 pisma, 2 za ljubico, 1 za ženo in 1 za sina, v katerih prosi oproščenja za storjeni čin. Umoriti se je hotel že pred 1 mesecem, pa
se mu ni posrečilo.
* *
*
Samomor. Umirovljeni uradni sluga Jos. Lackner v Zg. Mozlju pri Kočevju se je 14. avg. v ondot-
nem šolskem poslopju obesil. * *
*
Požar v Železni Kaplji, 'oroča se, da so neznani zlikovci zažgali poštno poslopje v Železni Jvaplji. Zgorelo je popolnoma, in
zgorela je tudi poštarjeva hčerka. * *
*
Hraber deček. Pred nekaj časom kopali so se v Temenici pri Mirni Peči 6 do lOletni dečki. Voda na mestu ni globoka, pač pa nekoliko dalje proti srediui. In tja je neprevidoma zašel Matijetev Sletni fant. Ne znajoč plavati, izginil je nakrat pod vodo. Otroci se niso upali za njim. P^gum je imel je-diui lOletni Karol, sin trgovca H. v Mirni Peči, da je skočil za njim. ter ga pota pij ajočega še potegnil iz
globine in ga rešil gotove smrti. * * *
Z a p r 1 i s o v C e 1 j u 15. avg. mestnega uradnika in mestnega godca Traugotta zaradi soudeležbe
pri izgredih zoper Slovence. * »
*
Celjska fakinaža hotela je v nedeljo 13. avg. pouoči napasti Blovenske kolesarje in drugo udeležence slavnosti v Žalcu pri njih povratku v Celje. Zbirala se je tolpa teh slavnih junakov, sestav-Ijajočih se iz komijev znanih nemških celjskih trgovcev in iz navadne poulične sodrge, ter prežala skrita v koruzi blizo gostilne Baierieve. Pa njihova namera ni ostala skrita. Slovenski gostje v Žalcu so bili obveščeni, da jih namerava tolpa celjskih capinov napasti in se radi
tega niso ponoči vrnili domov.
* *
*
Petindvajsetletnicažu-pana ces. svetnika Sav-n ika se je praznovala dne 11. in 12. avg. na jako slovesen način ter je pokazala, kako visoko spoštuje
Kranj svojega župana.
* *
*
Ujeti razbojnik. Iz zagrebške jetnišnice ubeglega roparja in morilca Fr. Cvetkoviča ujeli so 11. avg. zvečer, in sicer na
vojaškem pokopališču v Zagrebu.
♦ * *
Tri milione poneveril. Kakor poročajo izGlasgova, je neki tamošnji notar in mestni uradnik, dr. Colghoun, tekom let si prisvojil nad tri milione goldinarjev, katere je zaigral v Monte Karlu in po družili mestih. Se pred kratkim mu je neka dama prinesla večjo svoto; dr.Colghoun se je takoj naslednjega dne peljal v Monte Karlo ter je ves
denar svoje klientinje zaigral. * *
*
Najlažja smrt. Neki angleški kapitan je pravil, da ga je napadla levinja ter ga z enim samim udarcem napravila brezčutnega. Ko so ga zbudili iz nesvesti, ni vedel ničesar, a čutil je bolečine udarca še nekaj dnij. Neki častnik je učenjaku pravil, da ga je zgrabil lev. Ko ga je ugriznil, je to pač videl, a čutil ni nobene bolečine. Neve, zdravnik v Zrinagaru v Kaš-miru, je zdravil več oseb, katere so napadli medvedi, a vse so izjavile, da niso občutile spočetka nobenih bolečin. Skratka angleški učenjak je izprašal 62 osob ki so bile pod šapami divjih zveri j, in 50 mu je reklo, da ni očutilo pod zobmi in kremplji nik&kih bolečin.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo Bedaj za 840.95 100 gld. avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Naznanilo,
Našim obrtnikom, trgovcem in
saloonerjem priporočamo, da svoje ogl.ise ali advertisements priobčijo v
Koledarju za 1899,
kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAli je vsako leto zelo razširjen in razprodan in ga bodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker amo ga do Bedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila so v KOLEDARJU skozi vse leto čitati. \aši trgovci, obrtniki in saloonerji hi morali vedeti, da je reklama neobhodno potrebna za trgovino.
Uredništvo ,,Glas Naroda".
Naznanilo.
Vsem rojakom naznanjava, da imava Grove, 306 So. Union, P u e b 1 o, C o 1 o., svoj
v kterem točiva n a j b o 1 j š e pivo dobro vino, fini whiskey in imamo na razpolago izvrstne smodke. To je najlepši prostor tukaj ; samo dve tilice (ali streets) od luion kolodvora ali Dipe. Na hiši je z velikimi črkami napisuuo
The Grove^^>
Z odličuim spoštovanjem
Andolšek in Plut, gospodarja
106 So. Union Ave., Pueblo, Colo.
Naznanilo.
Udom društva sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., »padajočemu k Jugoslov. Kat. Jednoti naznanjam, da sp naša pravila od 13. avgusta naprej glase: „Kdor ne plača svoj^ mesečne doneske v dve h m e s m-c i h. se iz društvenega zapisnika izhriše".
Pisma naj se pošiljajo na 1. tajnika :
JOSIP MANTEL, Box ±24, Ely, Minn.
Povei mi
kje drugej dobi£ sedaj za $40.95 100 gold, avstr. veljave s poštnino vred s41,1.V? FR. SAKSER v\; Co., 109 Gre e n v. i c h Street, New York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino.
Palace Meat Market
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich.
prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste Naša posebnost so
Et^ kranjske klobase. ^T^s
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Deklo
sprejmem takoj v službo, seveda mora biti poštena in lepega za-držanjn. Oglasi naj se pri:
Joseph Stukel,
209 Indiana Str., Joliet, 111.
Iz proste roke
v Kamliji, polej? Novega mesta.
Pri Kondatu, popreje pri Strum-beljnu, stara znana
GOSTILNA,
>redno dobro obiskana; leta 1890. e bila vaa hiša predelana iu je se-laj tudi pripravna za prodajaluico »oleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, ašco, :> kleti, ledenico, skedenj in »od, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši '.a zelenjavo, ktera se doma rabi. 'ena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
/elik travnik na kterem se na kosi _J4 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov ljiv in 2 kozolca, VBe 9trehe so podrite z opeko, ('ena 12.O00 gold.
k tiri dele h o b te, vredno 2200 jold. Vse skupaj prodam za 29.200 ^old. Prodam tudi domačijo posebej ;akor je kupcu na voljo. I zrok >rodaje je ker eem samec in nemam ledičev. Naslov je narediti:
John Konda,
Kandia, štev. o pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria.
Sloveucem in Hrvatom nazua-ujam, da sem zopet dne 1. avgusta >dprl svoj
SALOON
cur točim izvrstno sveže PIVO, lobro VINO in WHISKEY kak. r tudi imam v zalogi fine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk.
Jacob J. Stukel,
Front Street, Iron Belt, WiB.
Vina na prodaj.
Dubra rudeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov ga Iona s posodo vred. Z; naroČilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Kje je?
Francoska parobrodna družba
Compapie Generali; Transatlaip.
Direktna erta do HAVRE - PARIS , ŠVICO - 1NNSBRUK (Avatria). * Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne.iz pristanišča žtv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne	9. sept.
La GaBcogne | 10. ,, La Bretagne	23.
La Tourame	30.
La'Normandie	7. oct.i
La Champagne 114. „ La Gascogne	21. „
Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje
Glavna agencija za Zjed. države in,Canado:32 BROADWAY/NKW VORK.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
^SA/vOOiV,
kterega odprem dne 1. januar, a 1899. Vedno bodem točil razi o IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dob<r WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich.
___DOLAR BAY, MICH.
V srečnem domu navadno ljubijo godbo.
G LASO VIK za S500 ali ORGIJE za $250 si le malokdo od nas zamore omisliti, še manj pa na nje igrati. ,,IIome Music Box" pa si lahko vsakdo omisli in igra razne napeve. Muzika je uvrstena na valjčke z jeklenimi iglami, kar je jako trpežno. Glas je zelo prijeten in glasen kakor orgije. Igra vse priljubljene napeve, razvedruje bolne in pohabljene, živahne pa spodbuja k plesu, ter razveseljuje posebno mladino. S temi orgijami lahko igraš 1000 komadov, ktere sj lahko izbereš sani. Zares čudežen instrument. Imamo tisoče spričeval od zadovoljnih kupovalcev, kteri v mnogovrstnih besedah izražajo svojo zadovoijnos«. Stane samo S6.00 v pripravni škatulji. Isto Vam do-pošljemo, ako pošljete $3 naprej. Agentje lahko zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošlji 2 ct. znamko za cenik. STANDARD MFG Co., 45 Versey St., New York, P. O. Boz 2853, Dept. 74
JERNEJ MRAK, doma iz Novomeškega okraja, pred tremi leti je bil v Carbon Hill, Pa., in vJolietu, III., od onega caaa pa nisem več čul o njem. Aka. r >j«ik-v kaj o njem ve, naj to blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Frank Mrak, Box 21, Mount Iron, Minn. (16b)
Podpisani priporočani Slovencem in Hrvaton svoj
Oriental Saloon
v Laurium, Michigan.
v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi line smodke.
V obilen obisk priporočajo se rojakom z velespoštovanjem
F. P. Sedlar.


JL. £
^	~ ^m. I ^	-'g ..fZ:	- 1 ■
Allegheny, PittBburgu in okolici se
Vsem Slovencem v toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
<g> H A AT A
CHAS. R. 1EITERSHAUSEH,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa.
Ta . a ka ZAVAIUJK PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno
in ja jf>lwln> v isplafianja škod»-; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napruvlja: pooblastila, kupne pogodil, preskrbuje dedščine in vse v ta posel i padajoče zadeve. Pošilja DENARJE v Btur domovino cei.o in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobroc! e črte.
fcr- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
J
!Čr
ION. TANCIG, ŠIovsksM fotograf,
v Ca I u metu, Mich.
K" r. : :	.. 11 .n ..raLom Hrvrtom za
izdelovanj e VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za
sv j ■	i v m v«:.kn. .. Izdelujem tudi
L( - . .C - . 3 za. ženske, ravno tako IGLE za
Sili
■ .-Ig pripravno darila ob raz-
i	: : :tvu v Calumetu in oko-
v':\V .1: V (Fram. 3) za elike od 25
raznovrstne možko vse : nih prilike.!
Tudi pr lici svojo bc centov naprej.
'	. z f-:tur • t. raovine, pošljite mi sliko Vašo,
ali	b doma, in vee skupaj denem na eno sliko,
ravno tak ■ kakor >i biL objedi »;m slikani. Z epe ^tavanjum udani
GNATlLJJi TANCiG,
CALi::-	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE CARN OL A 3IGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Pripor 'h M '-	*n B r S.tlonov in grocerijakih prodajalnic
vsakovreti. i . r- iu o t k (C g ; s) po jako nizkej ceni.
Edini izd at ;; i ,OK DE . ARNIOLIA ali „Xranjska lepote
Cigare" z barvano sliko.
Zalogn izvrstiiiii dolgih v i r £ i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (I rice list). Naročila se veBtno in točno iz-rrSujejo.
Uzorc i	; iu . "ja :.aročil pošiljam po Expresu
prosto in se j j r i c r , nič nt plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali ch<?k pošlje z naroči o vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda"'. Moj nas lov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE:	2o d A v-	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojimi h P' ni 1.1 te gpiv ao proti ugodnim pobojem.
Podpisani se priporočam \ »em Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr v i sloven-s ki
B&ZOO^ 9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripi dobro postreči z d finim whiskey ■modkami. Tudi prenočišča; ako ne ve kam, naj s< si, in zadovoljen saloon je le tri (dipe).
JOSEPH 1024 South 13.
avijt
rv v
Vsaiomu r o p i j a č o> in izvrstnimi
e m
imam lepo urejena do sem pr.de in le pri meni ogla-bode z vsem. Moj bloke od postajo
PEZDIRTZ,
St.. Omaha, Neb.
* ■ t	s~
V.^etn r akom priporočam moj
SiaXOON
1 ',35 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
kter. m bodem točil RAZNO IZ-• RSTNO SVEŽE tJIVO, FINO LOMA NAPRAVLJENO VINO in I'OBliE SMODKE. Za zabavo je
L3 ra.^ A ganje rojakom tudi
Ikzogljisoe,
S pozdravom in odličnim spoštovan j em
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
I	•■ r* '
II	# te A t-ft A m-A
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
e priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIJ. Cei ia najcenejšim 3glaB-nim od - 25 naprej in treba dati 85 ,1are". Boljše vrste od 845 do ■-5100. Pri naročilih od 850 do ? Kx> je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpež-za vse življenje. Delo garantirano In prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala:
Matija Bezck imam Je štiri leta harmo-tiikc na 4 glasi^ve in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter S" Sc sedaj dobre; igram zelo veli, n nje. Rojaki, nelxijite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje, I. ; p izdelane in dovolj po ceni. To potrdim.
Marki Težak imam harmonike ze pet let <. 1 l.. <. i na 4 glasove; veljajo me 75 v, ali ne dam jih sedaj za one, kte-re S' n.irejene v starem kraju in veljajo 150 g »ld.t rabim jih pa Ze pet let.
M. Teschak.
Podpisani imam h.irn: ikc 1 .. T. (".ol t že * let, za nje sem dal S40 in so še Sedaj boljše kakor one iz stare dežele, klen stan, • najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111.
Pod j sani Michael KI'' ur rp trjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba Izvrstno delo, iaz le na nje igrau; 4 leta, dal sem za nje S25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za >30.	Mike Klobučar, Joliet, I1L
Mat. Frankovi" j-otrju'ria, la dela, ktere izdeluje g. J. Golt»b so fina; jaz sem kupil od njega harmonike prt I 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše iz »tare deiele; dos laj š n.>o p»treU>vale po]>rave Math. Frankovlch, Calumet, Mich.
* Silvester StrameU, ravnat-Ij mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike i/delane po John Golobu imajo Čiste, pra\ilne glasove in se zamorejo uporabiti jpri vsakej godbi na lice, trobente ali piščalL	G. Stramoc.
NAZNANILO
Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih iD šaljivih
siTjia,
krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s k ri n j e za čas ko duhoven obišče bolnika 2 sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja ceua je bila §6, a seduj jo dam za §4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC,
•920 N. Chicago St., Joliet, 111.

"Mr--MmrirT
Josip Losar v East Helena, TOont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^•saloon^
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.
■^•"'■mr'' -T
.....
HVHaiDix. KapsclL na ELY, ------ MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim blagom,
kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse,blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
saloon.
v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fiua vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !

ia
KNAUTH, NAGHOD k KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, dolžna pisma. Izposlnje in isterjnje zapnščine in dol^cve.
- ■ //'T., ^ ^
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo . . ^13.50
in na 15 kamnov Bamo
Na zahtevanje se razp -šiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET, CHICAGO. ILL
Podpisani priporoča vsom Slovencem svoj krasno vrejeni
H a tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno Bveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne smodi« in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Iszegljisce -
PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodf m kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
S£ spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
M BI
ne
M M
m m m
K M
po <A°l0

Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g;
m
1 s
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- gj nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".	]g
H


Xt-ZjjKl-ZjoXtZ^^OettOaXl cJbTr cJk^ ^"tl OoTI	ZJu^Oo't*
Edino slovensko podjetje!
Pozor
Slovenci!
IFIR, SAKSEE & Co.
(„GLAS NARODA")
109 GREENWICH STR.,
NEW YORK.
Posreduje rojakom pre vožnje listke /a najl>oljsc parnike jx> 11 a j n i /. j i h c e n h. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno /vezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Barage Ottice (Lasti (ianlen) jx-sre'lu-jemo. da ga puste naprej potovati, kar drugi agentje na . apadu nc mon-i • -toriti in >•< potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj ]>osebno pa/ij<> oni, kteri . k.-g.: listek kupijo. Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evrop.. ili -ta- > il»m»< »vin« > za vse p a r o b r o d n e družbe in železnice {>o Zjetlinjeuih ilržavah n a j e e n e j e. --Pošiljamo v staro domovino
denarje —
bodisi /a zasobne osobe ali hranilnice najnižji e e n i in jak. > hiti ■>. kei imamo
dobre, solidne zveze. Slehrni teden odpošljemo po 10.000 15.000 goldinarjev in
množina stori. <la lahko po ceni delamo.
Vsak, potujoč tr staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NIA\ VOKKl . ker premnog«»krat se zgtnii, da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake železnične zamude ali nezgode samo kako uro prep'/no d«>-[x;j> . parnik drine točno in ti ljudje morajo poteni na svoje stroške čakati p> več dni, med ! . a. ko - tukaj kaj lahko jx»magajo. Enako je s jxitniki i/, stare domovine sem v Ameriko ; na ; ulu ali v Kvmpi kupljeni jKJtnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo preti našel insk. »i.istjo ko dospe v New York, med tem, ko mi /a naše potnike vse mogoče <t in . in ni bil še ni teden nazaj jjoslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in str: :: : .1 j •uike. kteri ^.tujejo brez našega {Posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo trudili, ker je čas preti rag. —
Naše ti e n a r 11 o pošiljanje v stan* domovino je na. :lo <oliduej p.*llagi in vsako pošiljatev <h1 jkiš!jemo s prvini hitrim ]>arnikt>m. Utlp vdal; -::n>p. že lojakmn
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
1'oraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do :
3? R. S A Iv SE K ^ C t->
(„C.LAS NARODA-4) 109 Greenwich Street, New York.
.T7*" Kdor potuje v staro domovino naj nam hrzojavi dohod v Ni.\\ v^kk in ]»•• kie-rej železnici pride, najbolje da brzojavi i/ 1 i ffai.i. ali Oswf.c.i:. M<«xtri-..\i ("lin ac;k itti.. ker i/ teh krajev vozijo redno v Ni \v Vmkk. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v Nk\v S < >It K in po kterej železnici, tla ga naš Človek pride p< •čakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenw ich Street-
» W>'*	te A	ml A A te A te tt te A Ate
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
por
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdMMe vsakovrstnih notranjih kakor mfli vnanji bolezni].
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-Čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka.
IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na
slscrtn "n o in st^erbi ~n e
neyamo bolnih oBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani goBpod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem Be Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blaži na,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. / VAiV roil Hit
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako Be zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOUBI.