Štev. 9.
Cena ednoga drobca 1 krona.
Poštnina v gotovčini plačana. 27. feb. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Nekaj od naše agrarne reforme.
Povekšati količino poljedeljskih i živinorejskih pridelkov i s tem vzdignoti občni ljüdski blagor, to je edini namen vsake poštene agrarne reforme. Pitanje je, jeli naša agrarna reforma nas pripomore do toga zaželjenoga cilja, ali ne?
Zdaj ne pišemo poprek od agrarne reforme, edno občino mamo samo pred očmi, teda eden ožji krog našega Prekmurja, i to samo zato, da se tak bole ostro vidijo žalostne posledice agrarne reforme, če se nadalje tüdi tak rešüje važno pitanje kak so to ništerni gospodi začnoli.
Občina, od stere se piše, ma 147 drüžin. Od teh Polovica ma telko, da iz svojih pridelkov lejko izhaja, teda približno na vsako kotrigo ma 1 oral (plüg) zemlje.
To so v resnici zdrave familije, ar če so slabe razmere si tüdi pripovajo telko, da brez gvanta ne ostane níšče v drüžini i od glada tüdi ne merjé.
Blüzi 30 drüžin je takših štere nemajo zadosta svojega. Lastni pridelek njim samo te zadostüje, če je za istino bogata letina, to je, če dobro plača silje, dobro rodi kukurca i dosta je krumplov. V slučaji Srednje žetve, Bog zna, kak i skoj živejo tej ubogi lüdje.
Tretja skupina je ubogi poljedelski proletariat, siromaki »nema nikaj Miškeci", — dnevničarje, težaki, jo je tista skupina, štera je nikdar ne zadovoljna. Takših je približno"?!) drüžino
No, naša agrarna reforma prvoj Skupini nikaj ne da. Drüga dobi telko, da njim zemlja za lastno potrebo zadostüje. Prole-
tarci dobijo nájveč, vsaka kotriga po eden oral.
Kak je lepo to na paperi! V dejanskom življenji se pa včasi pokažejo žalostne, skoro nejz-nosne posledice.
Mislimo, da je znano vsakomi, da je Zemlja sama ešče nej zadostno sredstvo za dober živo!. Brez gnoja, brez škeri, brez semena če li obilno maš zemlje i ešče več sirova moči, zabadav čakaš žetvo, ne pripelaš v gümlo niti eden snopiček.
Glavna stvar je zato zdaj, kak si naj pomorejo tisti, ki so dobili zemljo, ali šker, živino, gnoj pa nemajo?
 To je tista točka, od štere niti na stopaj ne pridemo naprej i uvörjeni smo tüdi, da naša, tak zvana agrarna reforma, ravno pri toj točki prle ali sledkar ali zagvüšno merjé.
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Povedao sam že, da naša postava prepovedavlje ženitev med krščeniki i nekrščeniki z norimi i z onimi, ki so že veljavno oženjeni i podobno. Kaj pa te, če se takša ženitev vendarle izvrši, na priliko, če se što, ki ima ženo, poroči z drügov ženskov i ta nič ne zna, da ima njen zaročenec že drügo ženo. V takšem slučaji smej nedolžni vedno tožiti, da se takša ženitev spozna za nevalano. Naša postava pravi, naj sodnija pri takših tožbah vedno gleda na to, če je mogoče ono stvar, štera napravi ženitev za nevalano, —tak imenüvani zadržek — odpraviti. Če je mogoče, je takša ženitev valána, če pa ne mogoče, je dopüščena zopetna ženitev ali možitev. Recimo: Naša postava ne dovoli poročiti se med preveč bližnov rodbi-
nov na priliko med bratrancom i sestričnov. Vendar, če tiva dva prosita, da se te zadržek (akadály) odpravi, njima ide gosposka rada na roko i je njihova ženitev valána. Če se pa poroči na priliko mohamedanec s kristjankov, se to ne da popraviti i je takša ženitev nevalana.	
Ešče pred ženitvov ido po drügih krajih Slovenije premožnejši zaročenci k notaruši delat tak zvana ženitna pisma. Gospodarstvo je tam namreč drügo kak pa v Prekmurji. Skoro povsod je na grünti en sam gospodar i žive tüdi po navadi v hiši ena sama drüžina, kvečjemi ešče oča i mati gospodarita, nikoli pa ne drüžine brata ali sestre gospodara. Če so tej sploh pri hiši, so neoženjeni, ali pa majo svoje drüžine indri. Navadno nemajo tej bližnji sorodniki gospodarovi nikaj lastne zemlje. Če so si prihranili kaj penez, je majo naložene v hranilnicah ali vöposojene pri drügih ljüdeh ali po so na grünt intabulerani.
Kda gospodar že stari grata i ne več za delo, izroči zemljo sini ali
hčeri, vsigdar pa samo enomi, ostali deci pa izgovori gotove peneze. To se zgodi z izročilnim, (prekdajanskim) pismom, v šterom izgovori stari gospodar tüdi sebi vžitek (hasek) pa stanovanje v hiši (kot). Večkrat se sklene obednim tüdi ženitna pogodba med novim gospodarom oziroma gospodaricov i pa njega ženinom ali nevestov. Ženitna pisma ali kontrakti sami se morejo delati pred notarjušom, ovači ne valajo nikaj. Na Kranjskom prinese po navadi nevesta (sneha) ženini, (mož) če se primoži na grünt, gotove peneze i se tei penezi intabulirajo na grünt. Ravnotak prinese tüdi ženin nevesti svoje peneze, če se priženi na njeni grünt.
(Dale.)
V Subotici.
A zača se té léd že tüdi vtaplati povnožavati broj btmjevski štu-dentov posebno zdaj pod dobrim vodstvom ravnetelja dr. Vojnič-Tuniča.
Bunjevci majo svojo narodno našo. Moška se ne loči dosta od
2
NOVINE
1921. 27. februar
Zdaj pa poglednimo bodočnost naše občine!
70 drüžin de živelo kak dozdaj. Ali ar so njim vzeli v arendo vzeto zemljo, začasno se njim umetno zaprla pot napredüvanja. Do segamao, v dobrom slučaji, so odavali silje, živino, tü pa tam si zašparali ništerne krone i počasi bar, ali zagvüšno so napredüvali. Poznamo takšo drüžino med njimi tüdi, štera ma 6 dorasle močne kotrige, 10 krav i konjov, zemlje pa le 10 oralov. Ka de z temi? Obdelali bi zagvüšno ešče 5 oralov, ali nemrejo dobiti, ar so v prvoj skupini označeni!
Kak si pa pomore drüga skupina? Zadosta živinske moči nema, škeri tüdi ne. Teda ali de slabo obdelana zemlja, ali je pa prisiljen, da si posojilo prosi, plača strašne kamate, zadolži se in če dvakrat zadrügim je slaba letina, na boben njemi pride celo siromaštvo.
Od tretje skupine mislimo da niti pisati nej potrebno. Pri lüdskom štetji smo vidili drüžine, štere majo prašé, 2 kokoši, malo hižico brez gospodarskoga poslopja i brez gospodarske škeri, ali ar drüžina ma 8 kotrig, dobili so 5 oralov zemlje. Veseli so res, ar med temi 5 orali je 3 oralov že poséjanih.
„Meli mo krüj“ — pravi novi vért, živela agrarna reforma! Samo to je škoda, da ne misli na drügo leto, ne briga se za to, kak de rodila zemlja brez gnoja, brez škeri, brez živinske moči.
Tem tüdi samo posojilo pomorje. Ali pitamo dotične gospode v banki, jeli majo posojilo za proletarce?
Dug, kamati, egsekutorje, fiškališi i boben pridejo zopet na dnevni red v našoj občini i mesto napredüvanja pridemo do spoznanja, da nam jako — kak strašno, hüdo ide!
Poljodeljski proletariat ostane, srednji vertje se napunijo z dugom, proletariat de pa glasen kak nikdar prle.
Zakaj nam pa te agrarna reforma?
Dajte nam zemljo, ali živino, škéri, ali bar posojilo tüdi, te nam pomore agrarna reforma, inače pa hvala za njo, ostanimo pri starom!
Glasi.
Naj se kem hitrej začne zidanje železnice Sobota—Ljutomer— Ormož, so hodili naš poslanec g. Klekl ešče posebi prosit g. ministra Juco Ivanoviča.
Vojno posojilo. Listi so prinesli vest, da naša držáva ne prizna vojnih posojil. Na to je šo v imeni
jugoslovenskoga kluba, naš poslanec g. Klekl na finančnoga ministerstva oddelek za obravnanje državnih dugov i tam zvedo sledeče: „Država prizna duge, a ne pa obveznosti, da bi je izpiačala, dokeč to ne odloči reparacijska komisija v Parizi i naš parlament. Dugovje vojnih posojil naime znašajo 30 mil. dinarov".
Izvoz teških konjov je dovoljen. Pred božičom je hodo naš poslanec g. Klekl pri ministri poljedelstva dr. Vclezari Jankoviči z drügimi poslanci naše stranke, pa ga* je proso naj dovoli izvoz konjev iz Prekmurje. G. minister je to obljübo i svojo obljübo tüdi zdržo. Smejo se konji z Prekmurji vözvažati i carina je znižana na 500 dinarov na en ko-mad. Konje po jako dobroj ceni küpüje trgovec iz Berlina. Fal naj níšče ne da konjov tá, ar Nemec plača, ka se prosi. Dolnjelendavski g. župan B. Sever i živinozdravnik g. Sok sta prevzela trüd na sebé, da konje odata Nemci, vsi kmeti naj se zato na njeva obrnejo.
Tiča Popovič, minister, namestnik min. g. Pašiča, je našim poslancom g. dr. Hohnjeci i g. Kleklni, gda sta prosila izpüstitev dolenskoga plivanoša to izjavo: Madjari neso najšli nikše krivice pri Klekl Jožefi del. pleb. da bi proti državi kaj delao, nego z zapora ga ne püstijo zato, ar je hodo večkrat prek meje i ga držijo za špijona. — Zaistino nesramna madjarske laž. Naše oblast keliko bolje so pravične, olikane, potrpljive kak madjarske. Pűstile so prek madjarske dühovnike v naš kraj, še razne reči so njim dovolite, da smejo prek meje nesti, neso je nikdar ovirali v spunjavali njihove dühovnike dužnosti.
navadne naše bivše prekmurske nedele noše, gda so naši dečki i moški v črevljah ,,na grbe" hodili k meši v vozkih čarnih hlačaj, razlike je to, ka Bunjevci majo svoje kosmate kape (hobe) povprek vsi. Ženska obleka je Spodobna našoj, samo ka je bogata. Negdašnji naši ,,pančórje* so v naj-jakšem cveti tű, a so dugši od naših. Janke so gladke brez vseh fodrov i álingov, nego šürke neizmerno. Po deset pel visi v ednoj janki z Bun-jevké i do 18 metrov svila potroši za eden par obleke devojka ali ženska bunjevska. Nosijo se večinoma v svili. Po zdajšnjoj ceni košta 25 jezero koron edna bunjevska ženska obleka i nejedna Bunjevka je ma po 16 párov. Okeli šinjeka pa nosijo verižice iz pravoga zlata.
A vsem tom bogastvi je to ljüdstvo- pobožno, pošteno, destojno. Nega tam kriča na vulici, ne vidi človek pijanca, nereda. Cerkvi so lepe,* jako dobro obiskane i sam® v franciškanskej cerkvi je lani 80 jezero ljüdi sprijelo sveto preèiščavanje. Frančiškani nemajo nikaj, pa ti, kak se je
njihov častivreden gvardijan zrazo, majo vse, ar je dobro ljüdstvo ze vsem preskrbi. Najlepša zidina v Subotici .je varoška hiža, nova zgradba i Smemo trditi da tüdi najlepša ali edna izmed najlepših zgradb v celoj Jugoslaviji. Samostan O. Franciškanev pa ma to zgodovniško čast, ka je bio nekdaj grad Hunyadi Janka (Janoša) ki je z sv. Janošom kapistranskim. Türke premagao pri Belgradi. Ešče dnesdén stoji njegov stüdenec v kloštri. Z ogračeka toga kloštra se je nosila tüdi Zemlja v Budapešt za tisti brešček, z šteroga je novokronani kralj 1 sabljov seka© proti štiram vetrom sveta.
Po božoj slüžbi smo šli v gostoljubno hižo bivšega subotičkoga velikoga župana, zdajšnjega narodnoga poslanca dr. Sudareviča na obed. Zvün poslanikov se je zbrala tű vrla bunjevska inteligenca, Štera našoj prekmurskoj posebno v tom slüži z dobrim zgledom, ka čeravno odgo-jena kak naša v madjarskimi dühi, čüti i govori horvacki i se z celim srcom potegüje, da svojemi ljüdstvi
spravi blaženost, zadovoljstvo v novoj državi. Pa ta inteligenca i to dobro bunjevsko ljüdstvo ma ste krat vekše težave i borbe proti srbskoj nadvladi kak mi v Prekmurji.
Obed pri g dr. Sudareviči večerja pri g. pleb. Raje Balaši nar. poslanci i drügi den obed pri g, pleb. Budanovič Lajčiji je bio izraz i dokaz tiste stare svetoznane ,,bačke gostoljubnost., štere prehrano ne moremo. Ljübezen je tű kralüvala i Ijübezni-vost se Smejala dol na gosta z src hižne mil. gospe Sudarevičove i vseh hižnih očov. Poleg té ljübeznosti pa moramo posebno povzdignoti tisto veliko i globoko poštüvanje, s šterim je obdala cela Subotica ministra na razpoloženji, predsednika našega kluba, dr. Korošca, gdekod se je obrno. To ljüdstvo, štero zna poštüvati velikoga moža dr. Korošca, je pokazalo s tem, da je zrelo i je čaka srečna žetev lepše bodočnosti.
(Dale).
Naročte si Novine!
3
NOVINE
1921. 27. februar
madjarska vlada pa da plivanoša dolenskoga, šteri ma prek meje podružnico Ritkarovci, zgrabiti, nesmileno zbiti, z jezikom madjarske kulture osramotiti i v najtrdnejšo vozo med hüdodelnike zapreti. Niti to siromaki vozniki ne dovolijo, da bi mešüvao, meše poslüšao ešče več — poslüšajte, — „vogrska krščanska vlada“ ne dovoli, da bi dühovnik prišo k vozniki i bi se té spovedo. — Gda sta poslanca to povedala ministri, je te oblübo, ka se obrne v Pešt na našega poslanika, na mednarodno komisijo i ešče na rimskoga papo za osloboditev nedužnoga dühovnika.
„Ministerski svet“ je naznano po svojem predsedništvi našemi poslanci g. Kleklni, da je sprijeo njegovo pismo i „Spomenico“, v šteroj so žele našega prekmurskoga ljüdstva potom lendavskoga spravišča naznanjena i da je vse dao Potočnik ministrom v rešenje.
Páli nikaj za Vas!
Ali Vam želodec nej v rédi? Žmetno ceranje? Nemate téka?
Oj, kak te zadovoljni, če koštate Fellerove prave Elsa kruglice! Té so zaistino dobre! 6 škatlic 18 — K. Sagrada Barber 12 — K. Želodec okrepča švedska tinktura 20 — K. Balzam i življenski esenc 6 — K. Pravi   Seehoferov balzam 15 — K. Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bode stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Zaj že znamo, zakaj je v občini v Bakovcih tak malo glasov (votumov) bilo. Kak slednje ovadbekažcjo, kr. notar Koder je bio Voditelj celoga dela, dabi tak krščanske glasi vse v kraj zbriše!! Na den vküp pisanja votumov je notar prej tüdi bio pri župani? I od šteri Jfe zvedo i spozno, da so krščanski, tistim je vsakomi posebi pravo: po mojem mnenju ví nemate votuma! I tak vsi priprosti i postave nerazumlivi Bakoski občinarje so se samo obračali i šli eden za ■drügim domo. Tajno nam to pripovidava z Bakovec Kühar Janoš Civilni invalidski bi mogo biti pri .volilnoj škrinjici, samo ka njemi je na takši način notar tüdi votum vzeo.
Prekmurski delavci. Vsi tisti prekmurski delavci, ki želejo iti na delo v Slavonijo na repo in žetvo, sploj na ceioletno delo, Zglasite se na Državni posredovalnici za delo v Murskoj Soboti. Té urad je pripravljen Vsem posredevati delo tak v plači za peneze kak za zrnje (rész). Obrnite se z popolnim zavüpanjom na vodja toga urada, ki je že vse potrebne stopaje napravo, da vam Pos-
redüje delo, slüžbo, na celo leto. Keréc Franc vodja urada za Posredovanje dela v M. Soboti (Dr. Czif-rakova hižaj. -
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
K odaji v Štrigovi. Na 2 štoka hiža,? plügov goric, sadovnjak, zemla i log, 2 hiži i pivnica. — 5 plügov goric, hiža, sadovnjak, log i preša.— 18 plügov goric, sadovnjak i bükov log i oratja zemla z dvema hižama. Zglasite se zato na Raskriži pri Kumparič Štefani.
V Dolnjoj Lendavi bodo z 1. marcijom odprli svojo kancelarijo v hiži okrajnoga sodišča novi kralevski notariuš g. Rudolf Kramer.
Senje za živino i kramarijo bode v Dolnjoj Lendavi v sredo dne 2. marcíuša. Posebno vsi tisti, šteri majo mlade žrebec, edno do dve leti stare, naj je priženejo, ar bodo prišli ktipei, šteri bodo do 200 takših žreb-cov poküpili i drago plačali.
Kili. zbor (gyüleš) zveze županov bode v Dolnjoj Lendavi na sejmski dén, v sredo dne 2. marca ob 9 vöri predpoldnom. Naj se vsakši pašči, ar bode se hitro skončalo.
V nedelo, dne 20. februara je bio v Dolnjoj Lendavi'občni'zbor (közgyüles) lendavskih goric. Prišlo je* do 500 vértov od blüzi i daleč. Sklenoli so, da se zveza, kak so jo Vogrska gospoda gor postavili, opusti in bo opet v goricah takši red, kak je nekda bio. Račune bode pet zavüpnikov od več občin pregledalo i se bodo v Novinah" potem objavili. Celi občni zbor je skleno tüdi poslati vladi protest proti dovoliti uvoza italijanskih vin v naš orság, ar bi cene našim vinom potem preveč nazaj šle. Občni zbor je vodo lendavski župan g. Božidar Sever.
Požarnim drüštvom i vsem Občinam lendavskoga okraja je bila od nadzornika požarnih bramb i gasilnih domov poslana Okrožnica, kak naj vredijo gasilno slüžbo. Poročati morejo občine do 10. marca toga leta na vsa pitanja.
Osebna vest. Naš glavni Vrednik i poslanec g. Klekl so v pondelek 21 < februara se vrnoti zdravi iz “Belgrada i ostanejo par tednov zdaj doma.
Pazite! Što še má 80 kronske bankovce, naj se pašči k davčnomi uradi (adóhivatal) v Dolnjo Lendavo ali M. Soboto, ar samo do 28. februara se lehko zme-
nijo, potem več ne bodo valali.
Dom i svet.
Za predsednika Slovenije in Prekmurja je bio imenüvan dr. Vilko Balt.ič, ki je dozdáj bio Čestnik v ministerstvi v Beogradi. Ščemo viditi, kak bode za nas delo, teda bomo še kaj več napisali.
Vlada v Belgradi še zmirom nema zadostne večine. Niedna stranka nešče v vládno ladjo, štera bi naš orság rada spelala v centralizem, ar se vsaka poštena stranka boji, da se potopo Samo Slovenska samostojna stranka, ki vküp drži z Žerjavovovdemokratskov strankov bi zavolo ministerski!! stolov rada stopila v vlado.
Francoska in Poljska ščejo napraviti med sebov močno politiko in vojaško zvezo. Predsednik Poljske republike Pilsudski je bio zavolo toga več časa v Parizi.
Občinske volitve ščejo v Sloveniji biti meseca aprila letos. Ali bodo tüdi v Prekmurji, še nam neso naznanili. Čas* bi že bio.
Na Vogrskom je Štatarium vün zglašena.ar se Vlada boji, da delavci, šteri so se začeli gibali, komunizem vün ne zglasijo.
Za narodno cerkev jé v Ljubljani pred osmi dnevi eden dühovnik šteo reklamo delati, pa bi ga poštene krščanske žene skoro pregnale.
Dete miljonara Pollaka v Ljubljani je eden falot, šteroga oča je v slüžbi pri Poljaki, odpelo iz šolei je zahtevo 60 000 dinarov od očeta. Ne se njemi je posrečilo, Policija ga je v roke dobila i zdaj bo pa kašo piho.
Podpirajte Novine!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1921. 27. februar
Novi jugoslavski fiškališ
Dr. Josip Goljevšček
je odpro svojo kancelarijo v Murskoj Soboti v varaškoj hiši.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za šivanje ná malo i velko, vsako vrstne za ženske i šoštare.
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Podpirajte Novine.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).