Ljubljana, četrtek avgusta 1940 Cena 2 Dfn Utaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečne 25 din Za inozemstvo 40 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmaveneva ulica štev. 1, telefon štev. 65 Rokopis- se ne vračajo Ribbentrop in Ciano na Dunaju Sestanek nemškega. Italijanskega, rumunskega in madžarskega zunanjega ministra Nemško-italijanska razsodba v rumunsko-madžarskem sporu samo v primeru, ako se Madžarska in Rumunija ne bi mogli sporazumeti PoStnlna plačana v gotovfnl. Leto XXI., št. 201 UpravniSivo Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Jnseratm oddelek: Ljubljana, fielen-ourgova ul — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg it, I. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 4t 17 749 Dunajski sestanek Kakor ne bi mogli reči, da je bil razvoj rumunsko-madžarskih pogajanj glede Transilvanije nepričakovano neugoden, tako ne moremo reči, da je prišla nepričakovano vest o nemški pobudi za sestanek obeh zunanjih ministrov osi Rim-Berlin z madžarskim in rumunskim zunanjim ministrom na Dunaju. Dočim so se pogajanja med Rumuni in Bolgari v Crajovi glede rešitve vprašanja južne Dobrudže, ki so jo Bolgari zahtevali zase. razvijala v najugodnejšem ozračju in sta se obe delegaciji že po nekaj dneh sporazumeli glede samega bistva, odstopa južne Dobrudže, so se v rumunsko-madžarskih pogajanjih, ki so se vršila v Tur-nu Severinu. pojavila nasprotja prav glede načelnih vprašanj. V spominu so še razgovori, ki so se letos v juliju o priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana vršili v Monakovem z madžarskima državnikoma grofom Telekijem in grofom Csakyjem. Že ti razgovori so se spravljali v neposredno zvezo z željo obeh velesil osi Rim-Berlin, da se vsa sporna vprašanja na evropskem jugovzhodu, zlasti seveda sporna teritorialna vprašanja med Madžarsko in Rumunijo, urede na miren način, to se pravi z neposrednimi pogajanji med obema prizadetima državama. Iz pisanja nemških in italijanskih listov je bilo že tedaj razvidno, da želita Nemčija in Italija enako ureditev v bolgarsko-ru-munskem sporu glede južne Dobrudže. Nemško in italijansko časopisje pri tem ni prikrivalo razlogov, zaradi katerih želita obe velesili osi kot dejanski gospodarici na evropski celini ter v izvajanju svojih nadaljnjih vojnih nalog proti Angliji še pred dokončno ureditvijo Evrope po svoji zamisli izločiti sleherno možnost kakršnega koli konflikta na evropskem področju, zlasti pa na evropskem jugovzhodu, ki je za obe velesili važen dobavitelj raznih potrebščin za uspešno nadaljevanje vojne. F . tem so tako nemški kakor italijanski vodilni organi vedno znova poudarjali da se Nemčija in 'talija v spore na evropskem jugovzhodu ne želita neposredno vmešavati, temveč prepuščata prizadetim, da sami najdejo pota neposrednih sporazumov, ki bi edini biti trajni in tako tudi za do- nčno ureditev Evrope in s tem za velesili osi Rim-Berlin koristni. Takžni so bili odmevi monakovskih razgovorov med nemškimi, italijanskimi in madžarskimi državniki v prvi polovici julija letošnjega leta. Že proti ■:oncu istega mesca so bili povabljeni na posebne razgovore v Solnograd tudi rumunski in bolgarski državniki, oči-vidno spet radi iste želje Nemčije in Italije, da nasvetujeta vsem prizadetim, da si v neposrednih stikih poiščejo zadovoljive rešitve medsebojnih sporov, tako da bi nobeden izmed njih ne dal povoda za kake oborožene obračune, ki bi pomenili neprijetno kompliciranie splošnega položaja v Evropi v zvezi s sedanjo vojno. Le v skrajnem primeru, ako bi takšna pot neposrednih pogajanj v enem ali drugem primeru ne vodila do zaželenega zaključka, bi bili velesili osi Rim-Berlin pripravljeni poseči v spor, da ga rešita s svojo avtoriteto na razsodiščni osnovi. Temu pa sta se hoteli, če le mogoče, izogniti, ker polagata obe na sodelovanje z Rumunijo enako važnost kakor na sodelovanje z Madžarsko ali Bolgarijo, dočim ne bi nobena arbitražna rešitev, pa naj bi bila še tako objektivno pravična, mogla subjektivno vseh zadovoljiti. Tako so Rumuni po nasvetih iz Berlina in Rima, ki sta v istem duhu tudi Madžare in Bolgare napotila na pot sporazuma z Rumuni, dali pobudo za pogajanja v Crajovi z Bolgari ter v Turnu Severinu z Madžari. Tako prvi kabor drugi razgovori so bili poprej pripravljeni po diplomatski poti. Toda medtem ko je bilo načelno soglasje z Bolgari doseženo še pred samim sestankom obeh delegacij v Crajovi, ki sta potem tu začeli in nadaljevali svoje razgovore v prijateljskem ozračju, tako da je v kratkem pričakovati popolno soglasje tudi v podrobnostih, so se pogajanja v Turnu Severinu omejevala na zelo kratke razgovore obeh delegacij. pri katerih ni bil dosežen niti načelni sporazum, tako da končno v soboto prejšnjega tedna ni nikogar presenetila vest, da so se pogajanja razbila. Ostala je le še skromna nada, da se bodo mogla nadaljevati morda v kakem madžarskem kraiu, v kolikor bi — po madžarskem tolmačenju — Rumunija dala za to novo pobudo. Nesoglasje med Rumuni in Bolgari je bilo že od vsega začetka načelnega značaja. Vsi razgovori v Turnu Severinu so se namreč nanašali samo na iskanje osnove za pogajanja. Madžari so od vsega začetka postavili svoje vprašanje kot teritorialno vprašanje, to se pravi, z?htevali so jasen odgovor rumunske vlade glede svojega predloga o spremembi madžarsko-rumunske meje, o čeme*- nai bi se obe delegaciji najprej sporazumeli. Rumuni pa so takšno osnovo pogajanj od vsega za- Berlin, 28. avg. j. (DNB) Zunanji minister von Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano sta sporazumno povabila madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja in rumunskega zunanjega ministra Manoilesca k sestanku na Dunaj, kjer bodo razpravljali o vprašanjih, ki interesirajo vse štiri države. Konferenca na Dunaju se bo pričela jutri zjutraj. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je že odpotoval na Dunaj, italijanski zunanji minister grof Ciano pa je danes zjutraj z letalom zapustil Rim. V njegovem spremstvu sta tudi nemški poslanik v Rimu von Mackensen in opolnomočeni minister Vitetti. Razgovorom na Dunaju bodo prisostvovali tudi italijanski in nemški poslaniki v Budimpešti in Bukarešti. Madžarski zunanji minister grof Csaky in rumunski zunanji minister Manoilescu sta tudi že danes zjutraj odpotovala na Dunaj. Posveti pri Hitlerju v Obersalzbergu Berlin, 28. avg. br. (Štefani.) Grof Ciano se je najprej ustavil v Solnogradu, dokoder je rabil pičle tri ure. Prispel je na solnograško letališče še pred določeno uro in je zato njegovo letalo še nekaj časa krožilo nad Alpami in solnograško kotlino. Spotoma se je dvignilo do 5000 m visoko nad Alpe. Ta čas sta Ciano in Mackensen proučevala gradivo, ki ga je Ciano vzel s seboj iz Rima in se je nanašalo na transilvanski problem. Točno opoldne je letalo pristalo na solnograškem letališču, kjer so Ciana, ki je prvi izstopil iz letala, pozdravili zunanji minister Ribbentrop, šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva Schmidt, italijanski poslanik Alfieri in druge osebnosti. Sestanek obeh ministrov je bil zelo prisrčen. Ko sta skupno pregledala častno četo, ki je bila razvrščena na letališču, sta se z vsem svojim spremstvom odpeljala v vilo Berghof na Obersalzbergu, kjer ju je že pričakoval Hitler. Ob 14. je Hitler priredil Cianu intimno kosilo, ki so se ga udeležili poleg vseh treh državnikov tudi poslanika Alfieri in Mackensen, maršal Keitel in šef državnega tiskovnega urada dr. Dietrich. Po kosilu so imeli daljši razgovor o vseh problemih južnovzhodne Evrope, posebno pa o transilvanskem vprašanju. Kmalu po 16. uri sta se Ciano in Ribbentrop s svojim spremstvom odpeljala nazaj v Solnograd, kjer ju je že čakalo veliko posebno letalo, s katerim sta takoj nadaljevala svojo pot na Dunaj. Pičlo uro pozneje sta prispela na Dunaj, kjer sta imela nocoj še daljše posvetovanje o konferenci, ki se bo pričela jutri dopoldne. Berlin, 28. avg. s. (Col. B. C.) Današnji razgovor med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cia-nom je veljal določitvi osnov za predloge, ki jih bosta oba ministra jutri stavila na Dunaju Madžarom in Rumu-nom glede ureditve spora za Transilvanijo. Nemčija in Italija nameravata staviti te predloge jutri skupno ter smatrata, da jih Madžarska in Rumunija v interesu ohranitve miru morata sprejeti. Za primer, da bi Rumunija in Madžarska te predloge odklonili, izjavlja- četka odbijali, češ da vprašanje Transilvanije ni in ne more biti teritorialno vprašanje, temveč izrazito etnografsko ali narodnostno vprašanje, ki ga je mogoče pravično rešiti le na osnovi načelnega sporazuma o zamenjavi prebivalstva, ki je v tej deželi močno med seboj pomešano. S prepustitvijo Trans-silvanije bi prišli sicer v Rumuniji živeči Madžari v svojo narodno državo, toda z njimi tudi ogromno število Rumunov. Rumunsko prebivalstvo sega namreč ponekod tik do madžarske meje, medtem ko so Madžari marsikje daleč v notranjosti Rumunije brez neposrednega stika z Madžari na Madžarskem. Rumunska teza zahteva od Madžarov, da se izjasnijo tudi glede zamenjave onih Rumunov, ki žive v sedanjih mejah Madžarske in ki jih je po madžarski statistiki 16.000. Spor je torej bil skratka v tem, ali naj se najprej potegne meja, ali pa naj se najprej izvrši takšna zamenjava prebivalstva, da bi šele to omogočilo pravo zarisanje novih mej. Madžari v svojih začetnih zahtevah niso popustili, v Rumuniji sami pa je odpor proti njim naraščal celo v krogih Železne garde, ki je sicer kazala popolno usmerjenost na jo v dobro poučenih krogih, da sta odločeni Nemčija in Italija obema diktirati prisilno ureditev transilvanskega spora. Dunaj, 28. avg. AA. (DNB.) Ribbentrop in grof Ciano sta prispela danes popoldne z letalom na Dunaj. Csaky in Manoilescu na poti na Dunaj Budimpešta, 28. avgusta. AA. (MTI) Izdano je bilo naslednje sporočilo: Odzivajoč se povabilu nemške in italijanske vlade, je madžarski zunanji minister grof Csaky odpotoval danes opoldne na Dunaj, kjer bo vodil razgovore z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom o madžarsko-rumunskem vprašanju. Razgovori se bodo začeli v četrtek dopoldne. Madžarskega zunanjega ministra bo spremljalo več strokovnjakov. Razgovorov se bo udeležil kot opazovalec tudi madžarski ministrski predsednik grof Teleki. Bukarešta, 28. avg. br. (Štefani) Ob 16.30 je potoval s posebnim vlakom iz Bukarešte na Dunaj zunanji minister Manoilesca. V njegovem spremstvu so bivši minister Valerijan Pop, vodja rumunske delegacije v Turn Severinu, general Draga-lina in vsi strokovnjaki, ki so doslej sodelovali pri pogajanjih z Madžari. Z istim Budimpešta, 28. avg. br. (U. P.) Informacije, ki prihajajo u. Rumunije, kažejo, da so se borbe na rusko-rumunski, kakor tudi na madžarskorumunski mezi v pretekli noči nadaljevale. Rumuni so svoje čete na obeh mejah umaknili za nekaj kilometrov nazaj. Oblasti so odredile evakuacijo prebivalstva z rumunskega obmejnega ozemlja na zapadu in na vzhodu. Pri sovjetskem poslaništvu v Bukarešti se je izvedelo, da je bilo v dosedanjih spopadih na besarabsko-moidavski meji, ki trajajo že od sobote popoldne, okrog 500 mrtvih, po rumunskih informacijah pa le 50. Incidenti na rumunsko-ruski meji so se pričeli v soboto popoldne v bližini Herte v severni Moldaviji in so se nato s krajšimi presledki ponavljali vse do včeraj. Včerajšnji dan je potekel mirno. Kazalo je že, da bo napetost popustila in se incidenti ne bodo več ponovili, v pretekli noči pa so se obmejne borbe znova razvnele. Rumuni zatrjujejo, da so Rusi prekoračili mejo, Rusi pa vale krivdo na Rumune. V spopadih naj bi bilo sestreljeno tudi eno rumunsko letalo. Še bolj senzacionalna pa je vest, da so skušali oddelki ruskih letal prodreti nad Bukarešto, a da so jih rumunski lovci pregnali. Poslednje vesti iz Bukarešte kažejo, da je odredilo rumunsko vrhovno poveljstvo, da se v vsej naglici še bolj utrdi rumunska druga obrambna črta vzdolž Pruta. Skoraj istočasno so se pričeli tudi incidenti na rumunsko-madžarski meji. Prišlo je ponovno do spopadov med obmejnimi stražami. Včeraj so Rumuni vdrli čez mejo in prisilili madžarske straže k umiku. Nekaj ur pozneje so Madžari, ki so bOi med tem ojačeni, prešli v protinapad, pognali Rumune nazaj čez mejo in prodrli na drugo stran. Včeraj popoldne je bil pri Debrecinu, 30 km daleč od rumunske meje, sestreljen madžarski bombnik, ki ga je napadel neki rumunski bombnik povsem nenadoma. os Rim-Berlin. Obe stranki sta pri tem gotovo računali z željo Nemčije in Italije, da do obračuna z orožjem ne sme priti. To je bilo merilo maksimuma madžarskih zahtev na eni ter maksimuma rumunskih koncesij na drugi strani. S tega vidika je tudi razumljiv interes Rumunije, da se doseže poprej sporazum z Bolgarijo zaradi ojačenja lastnega položaja nasproti Madžarski. V tem položaju so preostajale samo še tri možnosti izhoda iz zagate: ali oborožen konflikt, ali odgoditev vsega spora na čas po vojni, ali končno razsodba velesil osi Rim-Berlin. Prva možnost bi bila v nasprotju z željami Nemčije in Italije. Verjetno je zato, da so prav vojaške priprave na obeh straneh pospešile dozoritev tretje možnosti (razsodbe velesil osi), v kolikor se zdi tudi druga možnost (odgoditev) malo priporočljiva spričo občutljivosti madžarskih revizionistov, ki bi se po takšni rešitvi' gotovo čutili prikrajšane. Tako se je torej zdel kot trenutno najboljši izhod iz zagate poskus neposrednih razgovorov s posredovanjem Nemčije in Italije, kar je dovedlo do sklicanja dunajskega sestanka na nemško pobudo. Ali bo dunajski sestanek po- vlakom je potoval tudi poslaniški svetnik madžarskega poslaništva v Bukarešti. Budimpešta, 28. avg. s. (CoL B. C.) Angleška delegacija Exchange Telegraph javlja, da so nemški in italijanski poslaniki v Budimpešti in Bukarešti pred svojim odhodom v Berlin oziroma Rim označili sedanji položaj zaradi napetosti med Rumunijo in Madžarsko kot nevzdržen. Zaradi tega je intervencija osnih velesil postala neobhodno potrebna. Rim o namenih konference Rim. 28. avg. i. (TOP.) V pooblaščenih rimskih krogih iziavliaio. da ie smatrati posvetovanja, ki se prično jutri na Dunaju. kot izraz dobre volje Italije in Nem-čiie. da se vprašanie madžarske nar;dne manjšine v Transilvaniii čimprej uredi na vsestransko zadovoliiv način Državi osi sta si ves čas. odkar ie to vprašanie aktualno, prizadevali da se doseže direkten sporazum potom neposrednih razgovorov med Madžarsko in Rumunijo. in sicer z dvojnim namenom: da se ohrani mir v balkanskem prostoru in da se doseže sporazum na bazi pravičnosti ter svobodnega pristanka obeh prizadetih strank. Ko ie prišlo do direktnih razgovorov med zastopstvi Madžarske in Rumunije sta imeli državi osi razumljivo želio. da bi čimprej prišlo do končnega rezultata. Toda navzlic tej želji ni bil z italijanske niti z nemške strani za časa direktnih raz- govorov izvaian nikakršen pritisk in to niti s strani vlad v Rimu in Berlinu, niti ne s strani tiska. Nemčiia in Italiia. ki sta iima politični dogodki najnovejšega časa naložili politično odgovornost evropskega obsega, seveda seda i. ko so ta pogajanja zastala, ne moreta niti stati ob strani. niti ne dopustiti, da bi sovražnik poskušal zlorabiti nastali položaj. Dunajska konferenca ie ponoven dokaz dobre volje di-žav osi. da se poslužita napram prizadetima strankama svojega pri-jate'isko posoešuiočega vpliva, da bi se sporazum olajšal. Nemški komentar Berlin, 28. avg. A A. (DNB) O priliki poročila, da se bosta na Dunaju sestala nemški zunanji minister v. Ribbentrop in zunanji minister grof Ciano in da sta na ta sestanek poklicana tudi zunanja ministra Madžarske in Rumunije, izjavljajo v berlinskih političnih krogih, da dopušča to dejstvo mnenje, da bodo na sestanku govorih o neurejenih vprašanjih med Madžarsko in Rumunijo. O priliki sestankov v Solnogradu s predstavniki držav jugovzhodne Evrope sta velesili osi poudarili potrebo, da se teritorialna in narodna vprašanja, ki obstoje med Madžarsko, Bolgarijo in Rumunijo, uredijo na temelju pravičnosti, da bo dokončno utrjen mir v tem delu Evrope. Kakor je znano, pravijo dalje v Berlinu, so rumunsko-bolgarska pogajanja dobro potekala, medtem ko je med Madžarsko in Rumunijo prišlo do preloma. INCIDENTI OB RUMUNSKIH Po vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, so se v zadnjih dneh pri' petUi resni spopadi zlasti na sovjetsko-rumunski meji Glede na tak nenadni razvoj silne napetosti v Podunavju in še posebej na okoliščine, da Rusi vendarle kljub uspehom, ki so jih dosegli vzdolž vseh svojih za-padnih meja v tem letu, vendarle ne nameravajo mirovati, je povsem razumljivo, da sta se osni velesili odločili takoj intervenirati za ohranitev miru na Balkanu. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je popoldne prispel z letalom v Solnograd, kjer se je sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, je s svojim nemškim tovarišem takoj pričel obravnavati celokupni podunavski problem, ki ga bosta morali sedaj v resnici rešiti obe osni velesili, bodisi s svojimi diplomatskimi sredstvi ali kako drugače. Glede na to je postalo jasno, da bo sestanek, ki je napovedan za jutri dopoldne na Dunaju in pri katerem bodo navzočni Ribbentrop, Ciano. Teleki, Csakv in Manoilescu, presegel namen, ki mu je bil prvotno določen in da se ne bo omejil le na nova navodila madžarskim in rumunskim državnikom za neposredno ureditev transilvanskega spora, marveč se bodo na njem skušala rešiti vsa obča in specialna vprašanja po-dunavskega področja. Ka? ^ravif© ruattuftska in ruska poročila Bukarešta, 28 avgusta, s. (Reuter). Vesti o rusko-rumunskih obmejnih incidentih niso uradno potrjene nit: iz rumunskega niti kateregakoli drugega vira. govorce o njih pa se še vedno vzdrž jjejo. V Bukarešti izjavljajo na merodainih mestih sedaj samo, da nimajo o takih incidentih nobenih poročil. Bukarešta, 28. a\gusta. s. (Reuter). Pol-uTadno rumunsko poročiilo javlja da je bila uvedena preiskava glede obmejnega incidenta. ki se je primeril te dn: na rusko-rumunski meji v Besarabiji Dogodek bo preiskala mešana rusko-rumunska komisija. menil že tudi neposredno razsodbo velesil osi, je danes še težko reči, ker bi se nemški in italijanski zastopnik utegnila omejiti tudi samo na ponovne nasvete, ki naj bi omogočili zopetna neposredna pogajanja med Rumuni in Madžari na novi osnovi. Vsekakor pa v interesu Berlina in Rima ni, da bi se nasprotje med Bukarešto in Budimpešto zaostrilo, pogajanja' v Crajovi z Bolgari pa dovedla do ugodne rešitve brez istočasne rešitve madžarskih zahtev. Že spričo povezanosti vseh teh vprašanj s celotnim položajem na evropskem jugovzhodu ter z nadaljevanjem vojne je verjetno, da se dunajski razgovori — zlasti oni med nemškim in italijanskim zunanjim ministrom — ne bodo omejili samo na te posebne probleme, temveč bodo zajeli vso proble- I matiko Balkana v smislu italijansko-nemških teženj po ohranitvi miru v tem predelu Evrope ter s tem v zvezi tudi vso perečo vojno problematiko, ki trenutno zanima obe velesili osi pri zasledovanju njunih vojnih ciljev. Tako utegnejo pomeniti dunajski razgovori važen preokret v mednarodnem razvoja spkh. Moskva, 28 avgusta, s. (Ass Press) Na merodajnih ruskih mest h s<. snoc zanikali, da bi karkoli vedeli o rusko-rumunskih obmejnih incidentih. 2o ruskih divizij na ruisiassskl meji? Budimpešta. 28. avg. s. (Reuter.) Po informacijah z rumunske meje ie scdai v Bukovini in Besarabiii koncentriranih približno 20 ruskih divizij Tu se boje. da bi mogla Rusija dejstvo, da so Rumuni skoro vse svoie voiaštvo z ruske meie coolaii v Transilvanijo, izrabiti za novo e.:soanziio na Balkan. Rumusii o]ačufej3 ofef&s&jste posadke Bukarešta, 28. avg. br. (CBC) Po informacijah agencije United Press je rumunski generalni štab pričel pošiljati sveže čete na rusko-rumunsko mejo, ker je med sedaj tam stacioniranirn vojaštvom opaziti znake demoralizacije. V poslednjih dveh ruskih nočnih napadih na rumunske obmejne postojanke, se je izkazalo, da Ruse podpira tudi lokalno kmečko prebivalstvo. Bzmanti o zbiranju ftenašldh čet Budimpešta, 28. avgusta, br. (CBC) Po informacijah agencije United Press so danes na Dunaju in v Berlinu odločno de-mantirali vesti, ki so se razširile v tujini in po katerih naj bi bili Nemci koncentrirali 100 divizij vojaštva v južnovzhodni Nemčiji, ter še posebej na madžarski meji, ki naj bi bile pripravljene za intervencijo v Podunavju. Razgovori z Bukarešta. 28. avg. AA. (DNB.) Vč?rai so se v Crajovi nadaljevali bolgarsko-, u-munski razgovori. Pretresali so pravna in finančna vprašanja. Sofija, 28. avg. AA. (DNB.) Izvedelo ss je. da bo Bclsariia začela zasedati iužno Dobrudžo šele v začetku mesca okf skupine nemških bombnikov napadle pristaniške naprave in ladjedelnice, tovarne letal in orožja v Angliji in na Škotskem. V Sout-hamptonu. Aberdeenu. Dundeeu, Leetonu in Hullu. posebno pa v tovarnah letal in motorjev v Derbvju in Birminghamu in državni ladjedelnici v Chathaimu so veliki požari pričali o učinku bomb. Letala so še nadalje minirala britanske luke. Britanska letala so v pretekli noči bombardirala posamezne kraje na nemškem državnem ozemlju, a Pri tem niso napravila nikake omembe vredne škode. V Kielu je bilo zadetih in poškodovanih nekai stanovanjskih hiš. Zaradi discipliniranega zadržanja prebivalstva ie bil lažje poškodovan le neiki moški. Sestreljena so bila tri angleška letala, eno izmed njih od mornariškega protiletalskega topništva. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Neka podmornica .ie potopila več trgovinskih ladij (28.600 ton), ki so plule v močno zavarovanih konvojih. Na francoski obali Kanala le nemško mornariško topništvo obstreljevalo dve sovražni ood-. mornici. Kakor kaže. sta bili uničeni. 1 Na Indijskem oceanu ie nemškim po- morskim vojnim silam uspelo potopiti an-! gleško oboroženo trgovsko ladjo »Britisb 1 Commandor« (6901 t.). j V avgustu sestreljenih loss angleških letal Berlin, 28. avg. j. (DNB) Po informacijah v merodajnih vojaških krogih je bilo v okviru letalskih akcij nad Anglijo v času ! od 1. do 26. avgusta sestreljenih od nem-! ških letal nad Anglijo, odnosno od proti-: letalskega topništva nad celino v celoti ! 1055 angleških letal. Nova nemška odlikovanja Berlin, 28. avg. AA. (DNB) Kancelar Hitler je ustanovil poleg križca za vojne zasluge tudi nova odlikovanja Istega reda, I križ za vojne zasluge viteškega reda ln ' kolajno za vojne zasluge. Križ za vojne | zasluge viteškega reda je višji od navad-j nega križca, ki je izdelan lz srebra ln se nosi okrog vratu. Z njim bodo odlikovane vojaške osebe za zasluge, ki znajo imeti vpliv na razvoj vojne. S kolajno za vojne zasluge bodo odlikovane vojne osebe, ki so se Izkazale s svojim sodelovanjem pri izvrševanju vojaških nalog. Zaprte berlinske ulice Bern, 28. avg. br. (SDA) Od zadnjega angleškega letalskega napada na Berlin je zaprtih več ulic okrog glavnega berlinskega tržišča. Nemške oblasti so objavile, da so tam drobci nemških protiletalskih granat povzročili nekaj škode. Vojna v Sredozemlju Italijanski letalci zopet napadli Haifo, angleški pa metati bombe v Remontu in Lombardiji Rim, 28. avg. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavil davi 82. službeno vojno poročilo, ki pravi: Skupine naših bombnikov so včeraj podnevi močno bombardirale petrolejski center Hajfo. Zadeti sta bili železniško poslopje in nova rafinerija. Povsod so izbruhnili veliki požari. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. V Severni Afriki so sovražna letala v večji skupini napadla Derno. Zadeta je bila nekaj manjša ladja, natovorjena z lesom. V ostalem je bila povzročena le majhna škoda. Dva civilista sta bila ubita, pet jih je bilo ranjenih. V Vzhodni Afriki so sovražna letala napadla Harar, kjer je bila zadeta vojaška bolnišnica za domačine, dalje Desie, kjer je bil zadet italijanski lazaret. Skupno je bilo 8 ljufii ubitih in okrog 20 ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Masaui so sovražne bombe zadele kaznilnico. Deset kaznjencev je bilo ubitih. Sovražna letala so v pretekli noči znova preko Švice vdrla v Piemont in Lombar-dijo. Ker Je letalska in protiletalska obramba uspešno intervenirala, so angleška letala utegnila odvreči le nekaj zažigalnih bomb v bližini Michelina v turinski pokrajini, kjer je nastal požar na nekem kmečkem posestvu. Letalski napad na angleško križarko Tripolis, 28. avg. j. (Štefani) Kakor poroča posebni dopisnik agencije Štefani, je neko italijansko torpedno letalo v Sredozemskem morju uspešno napadlo neko angleško križarko. Italijansko letalo je proti križarki sestrelilo torpedo, ki je križarko zadel in jo težko poškodoval. Italijanski letalci so lahko še videli, kako se je s križarke dvignil orjaški ognjeni steber, nato pa se je križarka, zavita v oblake črnega dima, nagnila na stran in se ustavila. Obstreljevanje Potrt Saida in Aleksandrije Kairo, 28. avg. s. (Col. B. C.) Poveljstvo angleškega vojnega brodovja v Sredozemlju javlja, da so davi italijanski bombniki zopet napadli luko v Aleksandriji, poleg tega pa prvič tudi Port Said. Uradni komunike pravi, da nista napada povzročila niti škode, niti žrtev. - Napad na Fiatove tvornice v Turinu Rim, 28. avgusta. AA. (Štefani) V odgovor na vepti, ki jih je včeraj London razširjal o namišljenih uspehih angleških letalcev pri bombardiranju Fiatovih tvor-nic izjavljajo v Rimu, da je bil zadet samo en objekt Fiatovih tovarn, a niti ta ni bil resno poškodovan. Podjetje Fiat predstavlja kot celota pravo mesto, katerega najvažnejši deli so bili že davno zavarovani proti bombardiranju iz zraka. Tako so se v Londonu torej zmotili, ko so hoteli s tem vzporediti stalne poraze, ki jih je Anglija pretrpela od začetka vojne pa do najnovejšega poraza v Somaliji. Poleg tega angleška uraana poročila nikoli ne poročajo o onih tovarnah, ki jih nemška letala ob svojih vsakodnevnih poletih poškodujejo. Angleži ne mislijo zasesti Azorov London, 28. avg. j. (Reuter) V angleških službenih krogih odločno zanikajo italijanske vesti, češ da pripravlja Anglija okupacijo Azorskih otokov. V merodajnih krogih označujejo te vesti kot slepo posnemanje nemške metode, ki je slično zatrjevala tudi za Norveško, Belgijo in Ho-landsko. Namen teh vesti je povsem prozoren: skaliti dobre odnošaje, ki obstoje med Veliko Britanijo in Portugalsko. To prizadevanje pa ne bo rodilo uspeha. Gi&raltarski guverner v Algecirasu London, 28. avg. s. (Reuter) Vojaški guverner Gibraltarja je danes dopoldne v spremstvu poveljnika angleškega vojnega brodovja vrnil obisk španskemu vojaškemu guvernerju v Algecirasu. Španske baterije so sprejele angleško zastopstvo s 17 pozdravnim topovskimi streli. Pri svečanem sprejemu so bile izmenjane zdravice na čast angleškega kralja in generala Franca. čadska kolonija na strani Anglije London, 28. avg. s. (Reuter). V govoru po radiu je sporočil snoči francoski general De Gaulle, da se je francoska kolonija Čad v Afriki priključila francoskemu narodnemu odboru v Londonu. V posebnem pismu je nato sporočil min. predsednik Churchill generalu De Gaulleu, da bo nudila angleška vlada čadu, kakor tudi vsem drugim francoskim kolonijam, ki bi se še pridružile francoskemu narodnemu odboru, vso gospodarsko pomoč, dokler ne bo sestavljena francoska vlada, ki bi lahko sama skrbela za svobodne kolonije. V angleških merodajnih krogih pripisujejo pristopu čada na angleško stran velik pomen, ker vzpostavlja ta kolonija sedaj nepretrgano zvezo med angleškimi kolonijami v zapadni Afriki ter Sudanom v vzhodni Afriki. Plavalna liga 1940. Viktorija: Jadran §4:44 Jadrana so dame rešile hujšega poraza — V waterpolu je Viktorija dosegla drugo mesto o— Split, 28. avgusta V sinočnji plavalni tekmi v ligi med Viktorijo in Jadranom ni nihče pričakoval presenečenj, toda vendar so bile borbe v nekaterih disciplinah zelo lepe m napete. Nekateri izidi so prav dobri, sijajen pa je čas, ki ga je dosegla Bearova na 100 m prosto, m sicer 1:12.8, ki je najboljši v njeni dosedanji karieri. Da ta znamka ta večer ni bila slučajna, dokazuje, da je v štafeti 4X100 m prosto plavala na isti progi celo 1:12.1. Tekmovanje je vodil dr. šef iz Zagreba, gledalcev pa je bilo okoli 1000. Tehnični rezultati so bili naslednji: 400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 5:16.1, 2. Curtini (V) 5:26, 3. Belotti (J) 5:28.9, 4. Machiedo 6:12.6. 100 m prosto dame: 1. Beara (J) 1:12.8, 2. Krmpotič (V) 1:20, 3. Dunič (V) 1:20.6, 4. Pejkovič (J) 1:22.9. 100 m hrbtno moški: 1. Vidmar (V) 1:16, 2. Perfeta (J) 1:16.3, 3. Bakašun (J) 1:16.3, 4. Potočnjak (V) 1:17.7. 200 m prsno dame: 1. Boršič (V) 3:25.2, 2. Wimmer (V) 3:41.2, 3. Ivančič (J) 4:08. Jadran je postavil samo eno tekmovalko. 100 m prosto moški: 1. Defilipis (V) 1:01.2, 2. Curtini (V) 1:01.8, 3. Deškovič (J) 1:08.1, 4. Belotti (J) 1:08.6. 100 m hrbtno dame: 1. Beara (J) 1:28, 2. Wimmer (V) 1:34, 3. Krmpotič (V) 1:42.1, 4. Frančeški (J) 1:48.4. 200 m prsno mošld: 1. Grkinič (V) 2:57, 2. Kolar (V) 2:57, 3. Paškeš (J) 3:01.5, 4. Nonweiler (J) 3:14.2. 4X100 m prosto dame: 1. Jadran 5:21.3, 2. Viktorija z enakim časom. Najbolj razburljiva točka večera. 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija 10:12.6, 2. Jadran 11:00.1. ZAKLJUČNO STANJE TOČK: VIKTORIJA 64, JADRAN 44. V tekmi v waterpolu je Viktorija zasluženo, toda nekoliko previsoko zmagala s 4:1. Liga v številkah Po splitskem dvoboju je vrstni red klubov (razvrščenih po najboljšem povprečnem rezultatu) v plavanju naslednji: Ilirija 7 4 3 440 62.85 Jug 8 T 1 490 61.25 Viktorija 6 5 1 336 56.— Jadran 8 0 8 363 45.37 ZPK 7 2 6 813 44.71 (V tabeli je upoštevana tekma med Jugom ln Viktorijo z rezultatom 64:27, kakor je bil dosežen po odstopu plavalcev Viktorije.) V waterpohi je vratni red khibov naslednji: Jug 7 6 0 1 37:8 12 Viktorija 5 4 0 1 24: 9 8 Jadran 8 4 0 4 20:24 8 ZPK 7 2 0 5 13:23 4 Ilirija 7 10 6 11:41 2 (V tabeli nI upoštevana prekinjena tekma med Jugom ln Jadranom, v račun pa je vzeta zdaj verificirana tekma s 5:0 za ZPK v Škodo Viktorije.) Viktorija ie ▼ Ljubljani. Sinoči je prispelo 18 plavalcev tn 6 plavačic sušaške Viktorije lz Splita ▼ Ljubljano. Viktorija bo torej nadaljevala tekmovanje v plaval- ni ligi in v torek 3. septembra nastopila v zadnji tekmi z Ilirijo v njenem kopališču. * Slovenski in hrvatski kolesarji v Beogradu Beograd, 28. avg. p. Danes so prispeli v Beograd slovenski in hrvatski kolesarji, ki bodo sodelovali na dirki po Srbiji. V Beograd so se pripeljali tudi bivši državni prvak Josip Pokupec, Avgust Prosenk m drugi. S prihodom slovenskih in hrvatskih dirkačev so kompletirane vse ekipe srbska, slovenska in hrvatska. Sprejem hrvatskih in slovenskih dirkačev je bil zelo prisrčen ter mu je prisostvovala velika množica športnikov. S kolodvora so odšli v šolo za telesno vzgojo, kjer so nastanjeni. Opoldne so slovenski in hrvatski dirkači položili venec na grob Neznanega junaka, v restavraciji na Avali pa jim je bil prirejen obed. Za jutrišnji start je vse pripravljeno. Start bo na Terazijah na prostoru pred Moskvo. Znak za odhod jim bo dal osebno minister za promet Beslič. Zahvala predsednika vlade knezu Pavlu Beojrrad, 28. avg. AA. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se ie zahvalil Nj. Vis. knezu namestniku za ooslano čestitko o priliki obletnice narodnega sporazuma z naslednjo brzojavko: Globoko se zahvaljujem Vašemu kr. Vi-sočanstvu za izražene želje ob obletnici vlade narodnega sporazuma, ki je bil po zaslugi vašega globokega razumevanja dosežen v trenutkih, ko sta narod in država pričakovala bolj kot kdajkoli prej duhovno zedinjenje vseh naših nacionalnih sil v službi varovanja miru in naših največjih narodnih interesov. Vloga Vašega kr. Visočanstva v teh usodepolnih trenutkih našega naroda bo eden najsvetlejših momentov v zgodovini Jugoslavije. Minister Vulovič prevzel posle Beograd, 28. avg. AA. Danes ob 18. uri je položil prisego novi gradbeni minister prof. Danilo Vulovič v navzočnosti predsednika vlade Drapiše Cvetkoviča. Takoj nato ie odšel v kabinet gradbenega ministra. kier mu ie minister dr. Krek izročil svoie posle. Nato sta oba ministra prebila deli časa v razgovoru. Spremembe v francoski diplomaciji Vlchy, 28. avg. AA. (Havas.) Službeni list objavlja ukaz o premestitvah diplomatov. Grof de Dampierre je postal pooblaščeni minister prvega razreda. Prav tako so napredovali za ministre prvega razreda Roehard, Lagard, Barois. Tajnik veleposlaništva v Londonu Tricorneau de Bo« je premeščen t Beograd. Sej a ministrskega sveta v Za grehu ob obletnici sporazuma mojstri o enotnem Nova uredba je precej pozna, kruh pa bo okusen Ljubljana, 28. avgusta Dočakali smo uredbo o uvedbi enotne krušne moke po vsej državi, ki so io na javljali že dalj časa. Te dni so prejeli peki naredbo banske uprave, s katero se razveljavljajo dne 24. marca t. 1. določene cene kruha in bodo peki do uradne določitve cen enotnega kruha prodajali kakor prej, seveda v skladu z zakonskimi predpisi in uredbami o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Za praktično izvajanje nove uredbe glede enotnega kruha je določen rok 14 dni. Peki pravijo, da je nova uredba prisila prav za prav precej pozno, kajti letošnja žitna letina je zaradi neugodnih vremenskih prilik slaba in si peki ne bodo mogli napraviti prav nobenih zalog krušne moke, ker bi se vlažna moka prehitro sk vari ta. Zalagali se bodo pač sproti, kakor jim bo odrejeno. Enotni kruh bo podoben današnjemu polbelemu kruhu, samo da bo za kakšna dva odstotka temnejši. Bo pa ze-io zadovoljiv in okusen in so neresnične vse najrazličnejše črnoglede vesti in govorice, ki krožijo med ljudmi o vprašanju kakovosti enotnega kruha. Iz enotne krušne moke bodo skoraj gotovo pekli tudi žem-lje, za fino pecivo pa se bo v okviru od banske uprave dovoljenih količin še naprej uporabljala dosedanja bela moka. Skrajni čas je že, da bi se verdar enkrat temeljito uredile krušne razmere in bi bili peki v zadostni meri oskrbovani s potrebno krušno moko. Kaiti dejstvo je da v Ljubljani nekaterim pekom že očitno primanjkuje krušne moke, tako da si jo morajo izposojati v večjih pekarnah. Po mnenju pekov tudi ni prav nič razveseljivo dejstvo, da so si T»oedinci priskrbeli večjo količino moke za domače potrebe iz bojazni, da bo čez zimo moke primanjkovalo. Pekarski mojstri upajo, da bodo vsi takšni in podobni pojavi, skrbi in težave zaradi zadostne preskrbe s krušno moko prenehali, če se bo nova uredba o enotnem kruhu izvajala res nepristransko in po vseh zakonskih določilih. Mišura in Medan, ki so dobili vsak po 100 din.Šahisti so napravili danes izlet v Logarsko dolino. šahovski turnir v Celju je končan Prvak je mladi Berner, ruski rojak iz Beograda članstvu ljubljanskih sokolskih društev Glede na pomembne sokolske nastope, ki jih bodo priredila sokolska društva v Kamniku, Logatcu in Štepanji vasi v nedeljo dne 1. septembra, so sklenila vsa ljubljanska sokolska društva, da se udeleže teh prireditev z večjimi odposlanstvi v krojih in z zastavami V Logatec pohite Ljubljanski Sokol, Sokol II. in Sokol Ljubljana-Vič, v Kamnik Sokol I.-Tabor. Sckol III., Ljubljana-šiška in Zg. Šiška, v Štepanio vas pa Sokol IV., Ljubljana-Moste, Devica Marija v Polju in deloma Sokol I -Tabor. Čas odhoda izve vsak udeleženec pri svojem društvu. Naj bo odziv članstva in naraščaja v kroju čim večji! Zdravo! Msddruštveni odboi ljubljanskih sokolskih društev. Obisk na turnirju je bil vedno živahen. V sredini je vodja turnirja Grašer, desno zadaj pa drugi Celjan Šmigovc Celjski nacionalni šahovski amaterski turnir je končan in so bile v torek po končani igri razdeljene nagrade. Celotni uspeh je naslednji: I. Berner 14 točk (Šahovski klub Čigorin, Beograd), prva nagrada 1000 din in zlata ura, darilo g. Lečnika. II. Šiška 13 točk, druga nagrada 700 din. III. Šu-barič 121/z točke, tretja nagrada 650 din. IV. Šorli ll1/: točke, četrta nagrada 500 din. V. Jerman 101/s točke, peta nagrada 450 din. VI. in VII. Šmigovec in Gottlieb 10 točk, sedma nagrada 375 din. VIIl. Pavlovič 9Vs točk, osma nagrada 300 din. IX. Marek 9 točk, deveta nagrada 250 din. X. Mlinar 81/: točke, XI. Mišura 8. XII Drašič 7, XIII. in XIV. Popovič in Savič 6, XV. Medan 51/:, XVI. Žuk 4'/2, XVII. Majstorovič 4, XVIII. Grašer 2J/2 točke. Nagrado za nenagrajene, ki so dosegli najboljši uspeh proti nagrajenim, so si delili Mlinar, Plssižse vabijo, Kamnik je pripravljen Kamnik, 28. avgusta Strnimo trdno sokolske vrste, da bomo močni. Strnimo jih in korakajmo naprej dvignjenih glav s pogledom, uprtim v daljo in kvišku. Čas zahteva, da smo pogumni, delavni in močni. Kdor se boji. naj ne hodi k nam, kajti naša pot je težka in drzna. Negotove bodočnosti, ki marsikomu stiska srce, se mi ne bojimo. Naš korak bije po ravni poti, ki nam jo kaže rcsnica in pravica. Resnica nam pravi, da gledamo stvari v svetu tako, kakršne so, pravica nam na-I reku je, da delamo in se borimo za dobro I vseh, z adobro naroda, države in kralja. Ne i bomo si zakrivali oči pred resnico in ne : bomo držali križem rok ob krivicah, ki jih j je toliko! Šli smo za svojim praporom in 1 izpolnjevali svoje dolžnosti, dolžnosti, ki so i tako sokolske kakor narodne in človeške. | Po številu slabejši narod mora biti duhovno močnejši in ni je sile, ki bi ga mogla streti. V tem je rešitev problema malega i naroda; sokolska rešitev je tc in tu je na-i še delo! j Velike in usodne čase preživljamo. Za-I vedajmo se tega, da nas ne bodo prehiteli, i da bomo vsak čas na nravem mestu. Premislimo, kaj je treba storiti. Potrebno je neutrudno in vneto delo! Potreben je enoten duh in volja! Zato pojdim > nazaj k temeljnim sokolski m naukom, da se bomo znali ravnati. Ne iščimo rešitve drugod, iščimo jo v na;> samih! Zakaj govorimo vse to? Niso to besede tjavendan, zapisali smo jih, da boste vedeli, kakšne misli vodijo kamniškega Sokola Kamn&u lotil svojih nalog; drugim niso razumljivi uspehi, ki jih ima v kratki dobi pokazati. Kajti, da je društveno vodstvo opravilo veliko delo, se ne da zanikati. Toda marsikomu so neznani napori in žrtve, ki jih je bilo treba doprinesti. Vse to je deflo ljudi, ki ne morejo nuditi mnogo več ko delavne roke. Treba pa bo se veliko, da se dovrši ono, kar smo se zs bližnjo dobo namenili Nakup nekdanjega zdraviliškega doma in kopališča je velikega pomena in Sokol si je s tem nadel veliko breme, vendar pa je važnejše, koliko bo kamniški Sokol s svojim delom pritegnil one, ki skept'čno gledajo na sokOlstvo, smatrajoč ga zc organizacijo, ki utegne sem pa tja »prav priti«. Zgled onih bratov m prijateljev izven Kamnika, ki so nas nesebično podprli priča, da je dovolj takih, ki se zavedajo, da je sokol-stvo eno in da jih veseli napredek kateregakoli društva. Gotovo ne bc storil nobenega slabega dela oni. ki jih bo posnemal. Zanimajte se za sokolsko delo in vzgojo, v kolikor že ne morete pri tem pomagati in sodelovati. Priliko za to vam poleg drugih prireditev nudijo poletni sokolski nastopi. V nedeljo, 1. septembra, bo nastopil kamniški Sokol na svojem novem telovadišču poleg Zdraviliškega doma. Kamniško sokolsko društvo iskreno želi, da bi njegov nastop bil manifestacija sokolskegfc dela in moči in vabi vse, ki so dobre vo'je, da se nedeljske prireditve udeležijo. Protiletalska zaščita za mesto in deželo Povečana razstava na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 28. avgusta Razstavo zaščite proti letalskim napadom pripravlja mestni zaščitni urad v okviru jesenske prireditve ljubljanskega velesejma v času od 31. avgusta do 9. septembra. Razstava bo v paviljonu »J«, ki bo v ta namen razdeljen v tri oddelke. Prvi oddelek bo izpolnjen z najrazličnešimi tipi zaklonišč, pri katerih bodo imeli obiskovalci razstave priliko, odločiti se za najprimernejši tip hišnega zaklonišča, ki si ga mislijo graditi. Tam bo tudi nazorno prikazano, kako morajo biti urejena podstrešja, da ob letalskem napadu nudijo čim manj prilike za izbruh požara. Srednji oddelek, spremenjen v rotundo, bo nudil obiskovalcem pogled na zatemnitev električne in plinske javne in zasebne razsvetljave, pa celo zatemnitve petrolejk, na kar zlasti opozarjamo obiskovalce iz krajev, koder še nimajo električne luči. V tretjem oddelku bo zdravstveno kemična in gasilsko zaščitna razstava. 2e tovrstna razstava mesca junija je zbudila pri Ljubljančanih in obiskovalcih iz drugih krajev ogromno in živo zanimanje. Ta razstava pa bo od prejšnje še obsežnejša in bo poučna ne le za meščane, temveč prav tako tudi za ljudi s podeželja. Dočim je bil prvič zdravstveno kemični oddelek razstave pasivne zaščite prirejen predvsem z ozirom na mesta, bo sedanja razstava protiletalske zaščite na velesejmu razširjena in namenjena tudi zaščiti podeželja. Tako bodo imeli na tej razstavi poleg meščanov tudi naši kmetje odlično priliko v paviljonu »J« spoznati ne le najrazličnejše plinske maske, zaklonišča, sirene, načine zatemnitve hišnih luči. ampak bodo na velikih nazornih slikah tudi videli, kako je treba ravnati, da se pred letalskimi napadi obvarujejo živina in poljski pridelki ter kako se po napadu iz zraka razkužijo polja in pridelki. Vsak večer bodo na prostem pred paviljonom »K« vrteli odličen film o letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski institut v Beogradu. Tega filma Ljubljana še ni videla in bo zato tem privlačnejša točka zanimanja obiskovalcev velesejma in razstave zaščite proti letalskim napadom. Vse obiskovalce velesejma in paviljona »J« že zdaj opozarjamo, da bo vstop na protiletalsko zaščito razstavo, kakor tudi ogled poučnega in aktualnega filma o zračnih napadih brezplačen. Zunanje obiskovalce velesejma pa še prav posebno opozarjamo na ugo'nost polovične vozni-ne na železnicah, s čimer se jim nudi tem ugodnejša prilika, da si ogledajo aktualno in zelo zanimivo razstavo protiletalske zaščite. PefeH* v Vez*šcti Nihče noče biti kriv, Belovar, 28. avgusta Na okrožnem sodišču v Belovaru se je začela v ponedeljek razprava proti Martinu Kovačiču in trinajstim kmetom iz Vezi:ča, ki so obtoženi, da so ubili pet sova^čanov. V prej mirni slavonski vasici Vezišču so se namreč lani začeli ljudje med seboj preganjati in pobijati, kakor da so se vzdrami-le v ljudeh neke čudne razdiralne sile. Nihče ni vedel, ali bo jutri vstal živ in zdrav s postelje. V dveh mescih prelivanja krvi ni padlo nič manj kakor osem glav. Velika sodna dvorana nabito polna. Obtožnica, ki jo prečital državni tožilec, je obsegala 39 srani in čitanje je trajalo več kakor dve uri. Obtoženih je 14 kmetov. Prvi se je zagovarjal Martin Kovačič. obtožen, da je v družbi z več vaščani 25. junija lani sodeloval pri uboju več vaščanov. Obtožnica pravi, da je u.«trel;l Toma Ko-saka in Ivana Srebračiča ter z nežem zaklal. Franja Srebraniča Razen tega je Slavku Kosaku, sinu rajnkega Toma, prestrelil oko. Obtožba je bila b~da. a Martin Kovačič je izjavil, da se ne čuti krivega. Trdil je, da je usodnega dne šel l drugimi vred na sestanek. k> se je vrši', v Kmečkem domu. Sestanek je vodil Ivan Kosak starejši, predsednik kraievnega odbora Hrvatske seljačke stranke, oborožen z dvo-cevko. Vaščani so mu očitali da je nepravilno postopal z denarjem, ki s."» ga billi zbrali za nabavo kamenja, potrebnega za graditev nove ceste Prišlo je do prepira in zborovala so začeli zapuščati dvorano. Zbirali so se potem na cest: in vpili. Naenkrat je počila puška Kovačič je trdil, da ni imel pri sebi orožja in da ie takoj, ko je nastal prepir, odšel domov in da zato sploh ne ve, kake so se zgodili umori. Drugi se je zagovarjal Stjepan Bedeko-vič. Njegov brat je padell mesec dni po umoru prvih žrtev. Za njegovo smrt obtožnica zaenkrat nikogar ne dolž . Tudi Bede-koviču se je, kakor je izjavil, takoj po sestanku mudilo domov Med potjo je srečal pri njegovem delu. Mnogim najbiže ni ra- i Ivana Kosaka starejšega, ki je h?je prav-zumljiv idealizem, s katerim se je Sokol v kar nameraval ustreliti Josipa Zetuša z do- | MARTIN KOJC avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu »Metropole, Ljubljana od 16. do 18._ telovarsfeSm* čeprav je osem mrtvih mačega dvorišča je Bedekr>vič že M da'eč slišal vpitje in klice na pomoč Tudi tretji obtoženec, Stjepan Leško. trd; da ni sodeloval pri umorih. Po sestanku je šel takoj domov in tu je zaslišal streljanje. Vzel je puško in bežal na kraj od kooer se je slišalo streljanje. Nalete' ie na strahovit prizor:Ranjena Tomo Kosak in Ivan Sre-bračič sta se zvijala v smrtn h bolečinah, kraj njiju pa so vpile in jokale žene in otroci. Leško trdi, da ga je prizor tako pretresel, da je takoj zbežal z nesrečnega kraja, kjer so puške grmele kakor na pravem bojišču. Obtoženi Josip Zetuš. ki ga je baje hotel ustreliti Tomo Kosak. jc sicer imel na sestanku pr sebi revolver, trdi pa, da ni sodeloval pri umorih. Ko so začeli streljati, je šel domov in vzel dvocev-ko. ker je tudi on pred dnevi dobil anonimno pismo, da je obsojen na smrt Zaslišani so bili še Tomo Bedekovič. Martin Fri-gan in Ivan Senjaj, ki so enako zanikali krovdo. Ivan Senjai naj bi bil poleg drugega so-kriv uboja Slavka in Mata Ko?aka, sinov Ivana Kosaka starejšega mescc dni po zgoraj omenjenih dogedkih. Ustrelil ju je, kakor trdi obtožnica, z dvorišča Knte Kovačeve. Naposled se je moral zagovarjati še Kita Kovačeva. Izjavila jt, da i- n bile nič znano o pripravljanju umoro\ Razprava se je v torek nadr'jevala z istim uspehom Vsi nadaljnji obtoženci s> pri zaslišanju zanikali vsako kri\do. Zssli-šan je bil v torek prvi Stjepan Pršnjak, ki je izjavil, da jc zapustil sestanek, ko je nastal prepir, ker se je zbal pretepa Ni še prišel do doma. ko je zaslišal streljanje. Videl ni ničesar. Obtožene Ladislav Senjaj, Mara Senja jeva .n Franj,. Senjaj so prav tako zatrjevali nedolžnost. Zadnja obtoženka Anka Adaličeva je pripovedovala, da so jo Kosakovi sovražili zaradi komunizma, čeprav se s komunizmom sploh ni bavila. Tudi ta je zanikala krivdo. Trdila je, da ni bila v nikaki zvezi z napadi in uboji. Petnajstega obtoženca, orožniškega narednika Andrije Veljače, ni bilo na razpravi. O njem, ki je zdaj v Srbiji je še sporno, katero sodišče je zanj pristojno. Rudolf Medek Iz Prage je dospela vest, da je češka literatura zopet izgubila enega svojih znanih pisateljev: umrl je legionarski epik, general bivše češkoslovaške vojske Rudolf Medek. Leta 1890 v Hradec Kralove rojeni Medek je bil prvotno učitelj in podporočnik v rezervi. V literaturi se je začel oglašati kot pesnik v stilu tedanje »Moderni Revue« Kot mlad častnik je kmalu po izbruhu vojne zamenjal avstrijsko čepico z rusko fu-ražko in postal eden najbolj vnetih organizatorjev češkoslovaške vojske v Rusiji. Udeležil se jc vseh bojev češke brigade, bil je ranjen v Zborovu in je preživel z legio-narji tisto dramatično anabaso češkoslovaške vojske preko Sibirije ki jo je pozneje opisoval v svojih romanih V osvobojeno domovino se je vrnil preko Japonske, Tihega oceana in Amerike. V Pragi je prevzel organizacijo muzeja ;n arhiv? češkoslovaške revolucije, ki sta dobila na žižkovu monumentalno pa'ačo. Rudolf Medek je zapustil prav obsežno in po kvaliteti neenako, vendar pa za češko literaturo pomenljive delo Največjega, poleg umetn;"kesa tudi dokumentarnega pomena so tisti Medkovi spisi, ki se tičejo češkoslovaškega boja za osvobojenje. zlasti še legionarske akc;jp Že v Čeljabinsku je izdal 1. 1918 kniig; »Zborov« naslednje leto je izšla v Irkutsku njegova pesniška zbirka z legi^narskimi motivi »Levje srce«. Po vrnitvi v domovino e izda- i '923 dve knjigi »Ognjen zmaj« n »Veliki dnevi«, ki v njih opisuje navdušenje mladih Čehov za osvobodilno delo, odnosno njihovo usodo v Rusiji, kjer so se zbirali v češkoslovaške legije. »Veliki dnevi« so bili njegov prvi vojni roman. Leta 1926 je izdal roman »Otok v viharju«, ki opisuje dobo. ko se je razkrajala ruska fronta in so se v notranjosti Rusije začeli zgodovinsko usodni boji. Tudi v tem romanu stoji v ospredju dogajanja češkoslovaška akcija za osvobojenje. Medek je kakor kakšen Homer legio-narskega gibanja zasledoval tudi v nadaljnjih delih usodo legij, ki jih je vodil v domovino skozi ves strahotni vihar ruske državljanske vojne. To razdobje obravnavata predvsem velika romana »Mogočni sen« in »Anabasa«. Tako je nastala pentalogija češkoslovaških legij, ki je pridobila Rudolfu Medku izredno mnogo čitateljev m široko popularnost v češkem narodu. Leta 1928 je pridružil tej svoji legionarski epopeji še dra mo »Polkovnik Švec«, ki je. zbudila mnogo hrupa, vendar pa je imela med občinstvom izredno širok odmev. Število njenih predstav gre v mnoge stotine. Poleg teh legio-narskih spisov pripovednega značaja je objavil Rudolf Medek celo vrsto spominov, kakor n. pr. »Romanje v Češkoslovaško« v štirih delih, dalje spis »Legionarska epopeja«, »O naših legijah« itd. Spisal je tudi razne druge leposlovne spise. O Medkovem delu sodi Hanuš Jelinek v svoji »Histoire de la Litterature Tcheque«: »Po smrti Jiraska in Viktorja Dyka je Rudolf Medek pogumen predstavitel I plemenite nacionalne tradicije. Ne da bi se posluže- Pisatelj R. Medek val pacifističnih fraz ali se izgubljal v humanitarnih sanjarijah, misli neugnano na obrambo pridobljene svobode in predstavlja tisti čisti idealistični patriotizem, ki je zbiral in navduševal češkoslovaške legije. V vojno literature je vnesel posebno noto-noto visoke moralne vrednost m y dal ori- ginalno obeležje, ki mu zagotavlja trajno mesto med veliki češkimi romanopisci.« Rudolf Medek je bil član Češke akademije in je v prejšnji Češkoslovaški zavzemali tudi sicer zelo vpliven položaj. Tako zvani »Pamatnik odobje«. kakor se je imenoval muzej češkoslovaške revolucije na Žižkovu, je bil pod njegovim vodstvom vzorno urejen. Med zbranimi zakladi nedavne narodne zgodovine in njegovim literarnim delom je bila nekaka skladnost, kakor med heroičnim značajem njegove osebnosti in njegovimi literarnimi stvaritvami Sedaj Rudolf Medka ni več, kakor ni več tolikih reči, ki so bile zvezane z epopejo češkega gibanja v letih 1914—1918. Ob petstoletnici tiska Letos se spominja kulturno človeštvo 500 letnice iznajdbe tiska. Ob tej priliki prirejajo zlajsti v Nemčiji številne spominske slavnosti in razstave, ki jim niti vojne razmere niso mogle vzeti bleska. V zvezi s tem jubilejem objavljamo izvirni članek, ki ga je napisal za »Jutro« mednarodno znani publicist g. Pierre Mer in v Beogradu. Podoba namesto pisave Pisava je nastala tedaj, ko je spomin človeštva začenjal postajati preobremenjen in ni več zadoščal, da bi ohranil vse izkušnje in spomine. Najstarejša pisava, ki jo poznamo, je sumerična. V svojih prazačet-kih je bila — prav kakor egiptska — pisava s podobami. Tako je pomenil hieroglif: krog s piko v sredini — sonce, upognjen mož s palico je bil znak za starost, dve izproženi nogi sta pomenili hojo in valovna linija vodo; če pa so bili valovi r "»stavljeni pod nebo, je to pomenilo dež. Najstarejši ohranjeni zapiski iz starega Egipta segajo v leto 3300 pred Kr. Na spominskih ploščah piramid lahko spoznamo, da so ob tem času prešli slikani znaki že h glasovni pisavi. Ob istem času so v Mezopotamiji pisali z neke vrste cevnim kamenčkom na plošče iz mehke gline, pri čemer je pisava s kamenčkom dajala vtis nečesa klinastega, kar ji je dalo ime k 1 i-n o p i s. V knjižnicah asirskega kralja Asurbonipala se je ohranilo tisoče takih glinastih plošč, na katerih so bili zabeleženi izsledki znanstvenih raziskovanj, zgodovinska kronika in verski spevi. Ta knjižnica iz glinastih plošč je bila odkrita šele pred nekaj leti in tako oteta iz pozabe. Od leta 1802. klinopis ni več uganka, kakor je bila dotlej: Grotefend je bil prvi, ki je dognal pomen teh znakov. Od leta 1822. sta začela Young in Champolion razreševati skrivnost hiroglifov. Knjiga kot zvitek Poleg napisov na kamen so stari Egipčani poznali tudi knjigo v obliki zvitka, ki je bila napisana na papirus. Ta forma je ostala skozi ves stari vek splošna knjižna oblika in tja do prvih krščanskih stoletij so rabili »rotulus«, se pravi: zvitek. Take knjige so lahko bile zelo obširne. Okrog leta 2000 pr. Kr. spisani papirus Harris, kronika iz časa kralja Ramzesa IT., ki je ohranjena v Britskem muzeju v Londonu, je dolga približno 46 m in visoka 40 cm. V Grčiji in v Rimu so bila v tej obliki spisana vsa velika dela poezije in filozofije. Podlago vsej pisavi zapadnega človeštva je dal severnosemitski črkopis Feničanov. Tega so prevzeli Grki in ga znatno izpre-menili. Iz grške pisave poteka rimska, ki jo še danes-rabimo v okroglasti obliki kot latinsko, v oglati obliki pa kot nemško pisavo ali gotico. Tudi cirilica se naslanja na to prvotno podlago. Domače vesti Za kulisami (Svobodno po »žabah«) Igralci: Bega, rega, rega, rega, vedno hujša je zadrega, kriza do vrha nam sega, jojmene, kaj bo iz tega. Upravnik : K um, kuni, le pogum: slišal sem iz Beograda šum. Blagajnik: Kvak, kvak, to je vrag, že začetek je težak, v vsej blagajni je stotak, kruh igralski je grenak. Igralci : Rega, rega, rega, rega, Bog nas reši vsega zlega. Upravnik : K um, kum, le pogum. Blagajnik: Kvak, kvak, to je vrag. Modni salon za damo in gospoda S 0 U V A N - _C_0_ Mestni trg 24 Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in scortne obleke - brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! * Hrvatski ban in zasebne šole. Zagrebške uradne »Narodne novine« so v torek objavile naslednjo uredbo: Ban lahko zapre odnosno odvzame pravico javnosti obstoječim zasebnim srednjim šolam. Uredba je bila uveljavljena takoj z objavo v »Narodnih Novinah«. * Pouk tujih jezikov na srednjih šolah, Kraljevska banska uprava objavlja v informacijo staršem nastopno. Po dospelih odlokih ministrstva za prosveto se bo poučevali nemški jezik v klasičnih gimnazijah namesto francoskega. Izprememba se izvede postopno ter se bo nemščina poučevala 1940-41 v I. razredu. V realnih gimnazijah in realkah se bo poučevala nemščina letos početno v I., II., in III. razredu, naslednja leta postopno po en razred dallje. Nemščina nadomesti tedaj francoščino. Francoščina pa se bo poučevala počenši od 1940-41 postopno od III. razreda dalje; nadomestila bo tedaj dosedanjo nemščino. Izjemno od navedenega se bo poučevala italijanščina in ne francoščina v III. realni gimnaziji in v ženski realni gimnaziji v Ljubljani, v II. realni gimnaziji v Mariboru in v II. realni gimnaziji v Celju. Ta pouk se začne letos v III. razredu in bo vsako leto zajel en razred več. Razume se, da se morejo vpisati letos v nasllednji razred le učenci, ki so izdelali razred po dosedanjem učnem načrtu. I. realna gimnazija v Ljubljani bo imela letos 8 oddelkov v poslopju na Rakovniku (nekatere oddelke I. do V. razreda). Ta pouk bo le dopoldanski in razredi bodo imeli le 36 do 40 učencev. Učenci, ki žele pouk v prostorih na Rakovniku, naj se ob vpisu na I. realni gimnaziji javijo za to. * Tekmovanje harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu bo v nedeljo 8. septembra. Tekmovali bodo v petih skupinah: 1. skupina: diatonična harmonika a) lažia kategorija za začetnike, b) težja kategorija za dovršene igralce. H. skupina: kro-matična harmonika. (Za kromatične harmonike se prizna samo one instrumente, ki imajo tudi popolne kromatične base.) a) lažja kategorija za začetnike, b) težja kategorija za dovršene igralce. V tej kategoriji se oddeli igralce, ki igrajo na harmoniki na gumbe od onih, ki igrajo na harmoniki s klaviaturo. III. skupina: a) otroško tekmovanje za tekmovalce do 8. leta starosti, b) mladinska skupina od 8. do 14. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Jose-fovo« vodo. Ogl. reg. S. br. 30474/35. leta starosti. Mladina lahko igra na diato-nični ali kromatični harmoniki. IV. skupi-pina: a) tekmovalci-profesionali, b) proizvajalci in trgovci harmonik (glej točko 2). V. skupina: ansambli. Kot posebna skupina se dopuščajo k tekmovanju tudi ansambli, največ kvinteti (pet instrumentov). V poštev pride zlasti Schrammel in Jazz in se morajo predvajati skladbe, v katerih je harmonika potrebna. Za dobre tekmovalce vsake skupine so predvidene kolajne ali lepe nagrade. Tekmovalci naj se pismeno prijavijo velesejemskemu uradu v Ljubljani do 1. septembra t. 1. * Vpisovanje v Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82) za Enoletni trgov*«} tečaj s pravico javnostj se vrši vsak dan dopoldne in popoldne. Novi ilustrirani prospekti interesentom brezplačno na razpolag« (—) * Iz »Službenega Usta«. »Službeni Ust kr. banske urpave dravske banovine« štev. 69 z dne 28. t. m. objavlja uredbo o prisilni upravi rudarsko topilniških podjetij, uredbo o razveljavljenju uredbe o maksimiranju cen in prisilnemu odkupu pšenice in koruze, uredbo o izpremebi in dopolnitvi § 126 zakona o obrtih, odločbo o priključitvi carinskega oddelka v Dolnji Lendavi k carinarnici v Gor. Radgoni, avtentično tolmačenje členov 5, 6 in 7 občnih pravil loterijskega načrta za tekoča in prejšnja kola srečk državne razredne loterije, tolmačenje čl. 9. pravilnika o cepljenju zoper steklino, odločbo o zvišanju prodajne cene bencinske mešanice, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. * Novi grobovi. V cvetu svojih 28 let je umrla v Mariboru gdčna Vida Pctanova. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 14. izpred mrtvašnice na Pobrežju. — V Ljubljani je umrl trgovski zastopnik g. Engel-bert Skušek. Pogreb bo danes ob 11. uri iz kapele Sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — V Slovenski Bistrici bo danes ob 15. pokopana gospa Ivanka Ramorjeva, soproga višjega železniškega kontrolorja. — Včeraj ob 15. so pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani vpokojenega železničarja g. Frana Pureberja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Zvišanje naročnine zagrebških listov. Glavni organ Hrvatske seljačke stranke »Hrvatski dnevnik« sporoča svojim naročnikom in čitateljem, da je uprava lista prisiljena zaradi izrednih priUk povišati naročnino. Povišanje bo uvedeno s 1. septembrom ter bo stala mesečna naročnina za list 35 din, cene posameznih izvodov v kol-portaži pa je zvišana za 50 par. Primeru »Hrvatskega dnevnika« bodo v kratkem sledili ostali zagrebški listi. * Naša vojna mornarica v splitski luki. V torek zjutraj je prispela v spUtsko luko eskadra naše vojne mornarice. Prva je priplula kraljevska jahta »Beli orel«, ki je sploh prvič došla v splitsko luko, odkar je bila zgrajena v ladjedelnici v Trstu. Za njo je priplul rušilec »Dubrovnik«, potem minonosec »Labud«, štiri torpiljarke, kri-žarka »Dalmacija«, nosilec letal »Zmaj« in pomožna ladja »Hvar« s štirimi podmornicami. * Nad 10.000 ljudi je prisostvovalo po-gretiu žrtev letalske nesreče v Zagrebu, o čemer smo kratko že poročali. Od 16. do 18. ure so v torek popoldne na Mirogoju po vrsti spremili k večnemu počitku Dra-gotina VVeinbergerja, inž. Miro Rechnizer-jevo in mladi zakonski par dr. Miroslava in Nado Vranič. Weinbergerju je kot rezervnemu oficirju izkazala zadnjo čast tudi četa 35. polka. Ganljiv je bil sprevod mlade inženjerke, najbolj pa je vse raz-žalostil pokop mladega zakonskega para, od katerega se je poslovil evangeljski škof dr. Filip Popp. Mnogi so na glas zajokali. Nadalje sta se od dr. Vraniča poslovila njegov stanovski tovariš odvetnik dr. VViesner in neki dobrovoljec, ki se je s pokojnim boril za svobodo Medjimurja. * Smrt mladega bunjevskega književnika. V vojaški bolnici v Cetinju jo po kratki bolezni umrl Aleksander Kohič, književnik in duhovnik iz Vojvodine, star šele 27 let. V rodni Subotici je užival lep ugled. Sodeloval je pri različnih hrvatskih književnih časopisih, zlasti s pesmimi, ki so opevale vojvodinske poljane. Njegova nenadna smrt je zbudila v Subotici globoko obžalovanje. * Lopovščine v Kamniku. Narodno gledališče v Ljubljani bo gostovalo v soboto v Kamniku z dr. šnuderlovimi »Lopovščinami«. * Veseli »Toti teater« v »K«-paviljonu na ljubljanskem velesejmu bo skrbel za dobro voljo občinstva, nam obeta prav vesela presenečenja, že imena nastopajočih, ki so po večini stalni sotrudniki humoristič-nega »Totega teatra«, so garancija za uspeh. Nastopal bo med drugimi tudi g. Milčinski iz Ljubljane — slavni Ježek, dober znanec naše radiopubUke.. Iz Maribora sodelujejo: ga. Boža Simčič-Košakova, ka-rikaturistka pri »Totem listu«, g. Vladimir Skrbinšek, režiser in član Narodnega gle-daUšča v Mariboru, igralca Žižkove gledališke skupine gg. Vilhelm in Babič. Glavno besedo bo pa imel g. Božo Podkrajšek, izdajatelj in urednik »Totega lista«. Naj torej nihče ne zamudi ugodne priUke nasmejati se do solz! Program bo sestavljen tako, da bo zadovoljil vsakogar. Večerne predstave bodo ob pol 9. uri, nedeljske popoldanske pa Ob pol 6. uri. FOTO APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATIS! DROGE RIJA ilDOVSKAUt. LJUBLJANA MARIBOR * Prehrana Dalmacije je zagotovljena. Tako je ugotovila anketa, ki je bUa v ponedeljek na izpostavi banske oblasti v Splitu. Predvsem so razpravljali o pomanjkanju moke, ki je zavladalo zadnji čas v vsej državi. Zagrebški parni mlin je dobil naročilo, da takoj odpošlje primerno množino moke, kar se je zgodilo. Del moke dobijo otoki. Tudi tovarne testenin bodo preskrbljene z zadostno množino moke, da se Dalmaciji ni bati lakote. ^nameniti tenor milanske Scale G1USEPPE LUGO poje v filmu PESEM VETRU KINO CN,ON " l arije PUCCINIJA. VERDIJA. Tei. 22-21. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. LEONCAVALLA. BIXIA in VALENTE. I odvetnik dr. Mihajlo Hajnal obtožil samega sebe zaradi poneverbe. V pravUno taksirani tožbi je navedel, da je kot ravnatelj hranilnice v žablju, kjer prebiva, poneveril 80.000 din. Državno tožilstvo je tožbo iz-ročUo preiskovalnemu sodniku in ko je bil dr. Hajnal zaslišan, je ponovno odločno iz-javU, da.hoče biti sprejet v preiskovalni zapor. Toda sodnik mu niti ni maral ustreči, marveč ga je odpustil, ker se bo advokat lahko branil na svobodi. Preiskava se med tem nadaljuje in bo kmalu ugotovljeno, aU se je res zgodila poneverba ali pa je odvetnik živčno razkrojen. • Pred poroko je oplenil nevesto. Neki Stojan Vukmirovič, doma iz Otočca v Liki je bil letos v juliju izpuščen iz ječe, kjer je zaradi vlomov presedel dve leti. Seveda ga ječa ni izpametovala in je izkoristil prvo priUko za vlom. Oplenil je stanovanje gospodične Darinke Djordjevičeve, uradnice trgovinskega ministrstva. Odnesel jI je vso njeno balo, katero je imela pripravljeno za skorajšnjo poroko. Nevesta je vsa objokana prišla javit tatvino in na policiji so ji obljubili, da se bodo posebno potrudili. Res so te dni zapleniU ves plen v Zagrebu, kamor je Vukmirovič pošiljal pokradene reči na naslov svojega prijatelja Ivana Cinčiča. ki pa se je na Vukmiro-vičevo nesrečo nahajal v zaporu. NE ZATIRATI - POSPEŠEVATI JE TREBA TRGOVINO! Od trgovinskega prometa živimo vsi: kmetje, delavci, obrtniki, državni in zasebni nameščenci. Čim večji in vsestranski je blagovni promet, tem več je dela in zaslužka. Ne ovirajte potrošnje! Domače pridelke in izdelke najprej domači trgovini za domače ljudstvo! Šele, če kaj ostane, naj se izvozi na tuja tržišča. Nedeljsko »Jutro« bo dalo mnogo prostora razpravam o teh, za nas vse tako važnih vprašanjih, ki nujno terjajo pametne rešitve. Trgovci — industrije! — gospodarski zavodi! Predstavite Javnosti svoja podjetja z oglasi v nedeljskem 4,Jutru"! JUTRO * Zavarovalnina za žrtve letalske nesreče. Kakor smo poročali, prejmejo svojci žrtev letalske nesreče na Velebitu za vsakim pokojnikom po 350.000 din zavarovalnine, družini pilota in radiotelegrafista pa po 200.000 din. Zavarovalna družba »Jugoslavija« je pismeno obvestila Aeroput, da mu je na razpolago 6 milijonov dinarjev kot akontacija za zavarovalnino potnikov in za razbito letalo. Ostanek bo »Jugoslavija« izplačala, ko bo komisija ocenila škodo. * Zveza Maistrovih borcev poziva vse člane, da se v čim večjem številu udeleže velike patriotične proslave dne 6. septembra v Ljubljani. * Devet žrtev nesreče na novi rgradbL Na Selški cesti v Zagrebu se je v torek ob 18. uri zgodila huda nesreča. Ko so bih delavfci zaposleni na odrih in znotraj nove hiše, se je vdrla streha in je pokopala 9 delavcev, od katerih jih je sedem hudo ranjenih, dva pa imata manjše poškodbe. Ranjenci so bih prepeljani v bolnišnico, vendar je stanje nekaterih tako hudo, da skoraj ni upanja na okrevanje. Oblastva so uvedla strogo preiskavo, da se ugotovi, kdo je kriv nesreče. Dogodek je zbudil v Zagrebu mnogo komentarjev. * Štiri žrtve avtomobilske nesreče. V ponedeljek popoldne se je dogodila v bližini Virovitice strahovita avtomobilska nesreča, v kateri je našel smrt 281etni Moj-sije Fatič, s smrtjo pa se borita Aleksander žugič in Dobrivoj Dokič, dočim je šofer Srboljub MUutinovič dobil občutne praske. Morda bo samo on ostal živ. Do nesreče je prišlo na mostu, ki je postavljen tam, kjer manjši kanal prereže glavno cesto Osijek — Virovitica in kjere se cepi cesta v vas Pčelič. V usodnem trenutku sta vozila iz Podravske Slatine v Virovitico dva tovorna avtomobila. Prvi je srečno privo-zil čez most, za katerim naredi cesta majhen ovinek. Fatič pa se je bil šele naučil šofiranja in na omenjenem ovinku ni zmanjšal brzine in avto je zdrčal na rob ceste. Ko je bil z enim kolesom že v jarku, mu je hotel šofer naglo izpremeniti smer. Avto se je na cesti trikrat prevrnil. * Odvetnik je obtožil samega sebe. Pri okrožnem sodišču v Novem Sadu je zbudila senzacijo novica, da Je dobro znani * Zločini krivolovcev. Imovna občina v Brodu ima prostrane gozdove, ki slove kot dobra lovišča. V teku zadnjih let pa so za-čeU krivolovci zlasti divjaško nastopati in sta bila ustreljena že dva gozdarja iz zasede. Zdaj je padel še tretji gozdar 30-letni Atanasij Demonja. Izginil je 15. t. m. nedaleč od Daruvara. 10 dni so ga iskali orožniki in kmetje in so ga našU zadetega s strelom iz lovske puške. Ni dvoma, da je bil ustreljen od maščevalnega krivolovca. Uvedena je obširna preiskava. V teh loviščih nosi vsak gozdar takorekoč glavo v torbi, ker venomer preži nanj smrt iz zasede. Poleg treh umorov so bili tudi že štirje poizkusi umora. Nekemu gozdarju je rešila življenje službena knjižica, ki je prestregla šibre, pomerjene naravnost v srce. Med gozdarji in krivolovci v teh revirjih vlada pravcata krvna osveta. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti Maribor, Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. (—) * Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—) - * Obvestilo. Vsem ljudskim šolam vljudno sporočamo, da bo izšlo Hafner-Ločni-škarjevo Tretje slovensko berilo najkasneje do 15. septembra t. 1., črnivec-Jeghče-ve Računice za ljudske šole IH. in IV. del pa do konca septembra. Vse te knjige je za pouk v šolah odobrilo ministrstvo prosvete. črnicev-Jegličeva Računica I. del je že izšla, H. del pa Izide do konca septembra. — Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. (—) Iz Ljubljane n— Za slavnostni dan odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. pripravljajo ljubljanska pevska in glasbena društva pomemben koncert, ki bo najlepše krasil okvir tega velikega narodnega praznika. Pri koncertu sodelujejo z večino vsa ljubljanska pevska društva tako ona, ki so včlanjena v Hubadovi župi, pa tudi ostali pevski zbori ljubljanski in Ljub- Od drugega stoletja po Kr. se je začela razvijati nova oblika knjige, tako zvani kodeks. Ta knjiga obstoji iz posameznih listov, ki so položeni drug na drugega in ob strani sešiti. Od četrtega stoletja dalje so pisaU na živalski koži, imenovani per-gament, ki so jo izdelovali po postopku, kakor se je razvil zlasti v Pergamonu v Mali Aziji. Sedaj so nastajaU razkošno okrašeni z zlatom, safianastao rdeče in kobaltno modro iluminirani rokopisi, ki so jih risaU pridni menihi v pisalnih dvoranah srednjeveških samostanov. Prav kakor v starem Babilonu, so duhovniki tudi zdaj ohranili zase skrivnost pisanja. V zgodovini umetnosti se posebno omenjajo razkošno izdelani rokopisi pisalnih šol v Reim-su, Toursu, St. Denisu in St. Gallenu. Eden najlepših knjižnih spomenikov te vrste je iz 14. stoletja potekajoči rokopis srednjeveških ljubezenskih pesmi, ki je imenovan po curiškem mestnem očetu ROdiger Ma-nesse. Od pisalne umetnosti k tiskarski Z renesanso in humanizmom je rastla potreba pouka in znanja. Dragoceni rokopisi in miniature so bili dostopni samo visokim in premožnim osebam, zato se je čedalje bolj čutila potreba, da bi se iznašel udobnejši in hitrejši način izdelovanja knjig, kakor je bil mogoč v pisalnih dvoranah samostanov in vseučilišč. Iz tega prizadevanja so nastali tiski z leseno ploščo, bodisi kot posamezni listi in tudi kot knjižni bloki, kakor je n. pr. sloveča »Ars moriendi«, umetnost umiranja ali Sveto pismo za siromake, dalje slikanice s krat- kim besedilom, primernim za čitanje onim, ki sami niso znali brati, za silo pa pripravni tudi za potrebe pismenih ljudi. Že stoletja velja v Evropi leto 1440. kot tisto leto, ko je Johannes Gutenberg izumil tisk s premičnimi črkami, čeprav so že pred Gutenbergom in v njegovi dobi v raznih evropskih mestih, zlasti na Ho-landskem, delali podobne poizkuse, je vendar ostala Gutenbergu slava, da je po dolgih letih požrtvovalnega iskanja in borbe ustvaril moderno knjigo. že mnoga stoletja pred tem so na Kitajskem izdelovali tiskovine z lesenimi ploščami, katerih posamezne strani so potlej odtiskovali. Najstarejša, v tej podobi natisnjena knjiga je takozvana »Sutra«, delo Vanga-šieha, označeno z letnico 868. Izreki kitajskega modreca Kung-Fu-Tseja so bili že v začetku 14. stoletja, se pravi poldrugo stoletje pred Gutenbergom, natisnjeni v Koreji s premičnimi črkami. Taki zgodnji tiski so ohranjeni v Britskem muzeju v Londonu. Tudi papir, ki je bil pogoj za ceneno Izdelavo knjig, je na prelomu prvega tisočletja po Kr. iznašel Kitajec Tsaj-Lumi, šele s 13. stoletjem je prešel v rabo na zapadu kot nova tvarina za pisanje. (Konec jutri) Zapiski »O NALOGAH SMOTRNE GLEDALIŠKE POLITIKE« Resnici na ljubo: Gospod Jože Kovič, glavni režiser Narodnega gledališča v Mariboru si očitno žeU, da bi obmolknili celo o principielnih vprašanjih, med katere spada tudi vpra- šanje ravni naših gledališč. Ni važno, kaj sodi o meni g. Jože Kovič, tudi ni važno, kaj sodi o diplomah in igralskih šolah. Dragoceni pouk o nujnosti talenta za odrsko udejstvovanje, da talent izhaja tudi brez šole, me je prisilil, da javno priznam ta pouk za odkritje tako daljnosežnih posledic, da se bo morala vsa literatura, ki razpravlja o teh vprašanjih, korigirati. Pri obiUci drugega dela, gospod Kovič, me ne zabava polemizirati z Vami. Omejil se bom zgolj na obračun klevete, ki ste jo tako korajžno iznesli. Ker ste mi na uho povedali, da sem pred leti tako skromno zrežiral »Zorko«, da me je skromna uprava kljub skromni ravni gledališča morala odpustiti. Vam moram na uho odgovoriti: lažete! Ko sem spoznal razmere in metode, katerim ste biU skrbni oče, sem po premieri »Zorke«, na banketu, prirejenem na čast književniku O. Mina-riku, sam, lastnoustno odpovedal angažma g. dr. R. Brenčiču ln mu osem dni nato, uradno, v njegovi pisarni odpoved ponovil. Jože Borko (Ljubljana) KAJ PRINESE NOV ZVEZEK LJULJANSKEGA ZVONA Te dni bo izšla 7—8 številka »Ljubljanskega Zvona«, ki ga izdaja v redakciji pisatelja Juša Kozaka Tiskovna zadruga v Ljubljani. Na uvodnem mestu bo objavljen esej Iva Brnči<$a »Na zgodovinskem razpotju«. Miran Jarc je zastopan s «Ter-cinami o življenju in umetnosti«. Anton IngoUč se zopet oglaša z daljšo prozo »Ll-kof«, ki je odlomek iz večjega neobjavljenega romana. Novo povest »Mož iz legije« je prispeval Tone Sifrer. Igo Gruden ima v tem zvezku pesem »V objemu«. Mladi hrvatski pesnik in pisatelj Ivan Goran-Kovačič je prispeval več kajkavskih pesmi. Croatica predstavlja v tem zvezku tudi zanimiva razprava Dragotina Cvetka »Mu-zikalna prizadevanja hrvatskega kmetske-ga kulturnega gibanja«, Juš Kozak nadaljuje svojo izpovedno prozo »Blodnje za lepoto«, ki je že v prejšnji števUki vzbudila posebno pozornost. Mladi prekmurski pripovednik Ferdo Godina je prispeval daljšo povest »šandor pripoveduje«. Nadaljujejo se dramatski prizori Bratka Krefta »En večer per baroni Zoisi«. Joše Pahor je pisec daljše pripovedne proze »Leto 1515«. Pavel šivic se kritično vrača k sporedom letošnje koncertne in operne sezone. Vlado Kersnik načenja »Poglavja iz filozofije«. B. Borko je prevedel po znamenitem češkem kritiku F. X. Saldi »Dvogovor o umetnosti in naravi«. Andrej Budal nadaljuje svojo zanimivo biografijo in Uterarno študijo o bližnjem petdasetletniku, pisatelju Francetu Bevku. Nadaljuje se tudi spis Louisa Adamiča »Posedanje in hitra rast C. I. O.« v prevodu Vita Kraigherja. D. Jager je prevedel dva teoretično zanimiva članka: »Marx in Engels o realizmu v umetnosti«. V rubriki Med knjigami in dogodki ocenjuje Ivo Brnčič »Samorastnike« Prežihovega Voranca in Miška Kranjca »Povest o dobrih ljudeh«, Andrej Budal pa Pahorjevega »Matijo Gorjana« ln Goršeto-vo »študijo o Valentinu Zamiku«. Vsebinsko obilni in vseskoz zanimivi zvezek zaključujejo trije krajši članki: A. Sumski, Arhiv Maksima Gorkega. F. Piljin, Dom za ljudsko umetnost — režiserska šola; Andrej Budal, Korsika in naš zapad. Ijanska filharmonija. Svojevrstna zanimivost tega koncerta bo skupen nastop treh godb na pihala in sicer vojaške godbe 40. pešpolka iz Ljubljane, godbe Narodnega želez, društva »Sloge« in godba I. planinskega polka iz Škofje Loke kot enotnega glasbenega udruženja. Koncert je namenjen za zimsko pomoč ljubljanskim revežem. Dr« čelešnik Franc specijaiist za zobne in ustne bolezni ZOPET REDNO ORDINIRA Spremembo regulačnega načrta za ozemlje med Tyriovo cesto, Glavarjevo in Tolstojevo ulico v k. o. Brinje bo mestno poglavarstvo v smislu § 8 in 12 gradb. zakona razgrnilo za javni vpogled od 15. septembra do 10. oktobra t. L Načrti bodo interesentom vse te dneve na vpogled v mestnem tehničnem oddelku na Nabrežju 20. septembra štev. 2/IL, soba štev. 19—20, med uradnimi urami od 10. do 12. ure. Pripombe zoper regulacijski načrt morajo interesenti predložiti mestnemu poglavarstvu v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled, sicer pripombe ne bodo mogle biti upoštevane. u— pokojnine za september bo dostavljala glavna pošta v Ljubljani v nedeljo dne 1. septembra. Da ne bi dostavljači pokojnin nosili nazaj, prosimo, da jih naslovniki počakajo doma ob času kot po navadi. Upravnik. u— Namesto cvetja na grob gospe Marije češnikove. trgovke v Ljubljani, je daroval g. Riko Tory, trgovski zastopnik, Ljubljanskemu pomočniškemu zboru IGO din. Iskrena hvala! u— Kuharski tečaj za boljšo kuho. Težke čase preživljamo. Draginja narašča, a vseeno je potrebno skušati z manjšimi izdatki okusno skuhati. Prehrana bo ostala še vedno najvažnejše vprašanje gospodinjstva. Prijave sprejema Zveza gospodinjskih pomočnic, Wolfova 10. (—) u— Za oglednika živine in izdajatelja živinskih potnih listov je od 1. IX. t. 1. dalje imenovan za teritorij bivše občine Zg. šiška in priključeni del občine Ježica g. Šuštar Matevž, Vodnikova cesta 115. Dosedanji živinooglednik g. Hvastja Kancijan je svoje dolžnosti na lastno prošnjo razrešen. u— Trgovski učni zavod v Ljubljani. Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. (—) u— Načelstvo LovsKe zadruge v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor na 18. septembra 1940 ob 20. uri v društvenih prostorih Lovskega društva v LJubljani, Trdinova ulica štev. 8. Na dnevnem redu je razpravljanje in sklepanje o novih pravilih zadruge, ki se morajo prilagoditi novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. Načelstvo. (—) u— V nedeljo s Putnikom v Logarsko dolino. (—) u— Reklamacije vabil k otvoritvi jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 31. avgusta do 9. septembra, izvolite nasloviti na velesejemsko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela mogoče, da vabilo komu po pomoti morda ni bilo poslano. u— Našel se je pes in sicer na Cankarjevem nabrežju. Je podoben dobrmanu, star okrog pol leta, po hrbtu črn, po trebuhu in nogah rjav. Ima dolg rep in dolga ušesa. Lastnik naj se zglasi na Vodnikovi cesti 13/1. nadstropje v bližini stare šišenske cerkve. Iz Celja e— Celjska tekstUna industrija v krizi. Kakor smo že pred nekaj tedni poročali, je pomanjkanje surovin hudo prizadelo tudi tekstilno industrijo v Celju. Tekstilna tovarna »Elka«, last g. L. Kudiša, je zaradi pomanjkanja surovin že pred tremi tedni odpovedala delavstvu v svoji tekstilnici, potem pa je podaljšala delavstvu rok za izstop iz službe še za teden dni. V ponedeljek 26. t. m., ko so bile porabljene vse surovine, je bilo delavstvo v tekstilnici odpuščeno. Izmed 130 delavcev in delavk, ki so bih zaposleni v tekstilni tovarni »Elki«, jih dela sedaj samo še 40, ki so zaposleni v barvarni, a bodo predvidoma delali samo še 14 dni, nakar bo tovarna popolnoma ustavila obrat, če bi ji do takrat morda slučajno ne uspelo nabaviti si dovolj surovin. Tekstilna tovarna Bergmann in drug je že pred nekaj časa skrčila svoj obrat na polovico. Podjetje ima še nekaj surovin-napravilo pa je v Italiji več zaključkov za dobavo surovin, toda pri dobavi surovin so nastale ovire, če bo tovarni uspelo kmalu premostiti te ovire in nabaviti dovolj surovin, bo obratovala dalje, sicer pa bo morala obrat omejiti odnosno ustaviti, s čimer bi bilo prizadetega mnogo delavstva. Tekstilna tovarna »Metka«, last g. H, Weinbergerja, obratuje normalno in ima dovolj surovin, tako da bo lahko čez zimo nemoteno obratovala. Nujno potrebno je, da priskočijo pristojni činitelji prizadeti tekstilni industriji na pomoč in ji omogočijo zadostno preskrbo s surovinami. S tem bo tudi tekstilno delavstvo rešeno nevarnosti brezposelnosti in velike bede v jesenskih in zimskih mescih. e— Naval na celjsko gimnazijo. K naknadnemu sprejemnemu izpitu, ki je bil v torek na celjski gimnaziji, se je prijavilo 21 učencev in učenk. Sprejemni izpit je napravilo 20 učencev in učenk. V mescu juniju je napravilo sprejemni izpit 310 učencev in učenk, tako da je sedaj napravilo izpit skupno 330 učencev in učenk. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 3. septembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Huda nesreča dimniKarskega mojstra. Ko je bil 461etni dimnikarski mojster in posestnik Josip Kovačič iz Vojnika v torek zaposlen na neki hiši v šmartnem v Rožni dolini, je padel s podstrešja 13 metrov globoko. Pri padcu si je zlomil več reber in je dobil tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. e— Usoden padec s sušilnice. V torek Je padel 441etni gostilničar in posestnik Martin Vrečko v Arclinu pri Vojniku s sušilnice 7 metrov globoko ter si zlomil več reber in se tudi poškodoval po glavi. Oddaji so ga v bolnišnico. Iz Maribora a— Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo vpisovanje vseh novincev in priseljenih otrok dne 2. septembra od 8. do 11. ure. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj predlože krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju koz. a— Posestna sprememba. Hotelir Josip Petan iz Zagreba je kupil na dražbi kavarno »Astoria« in sicer za 2,805.000 din. a— Opozorilo trgovstvu. Od ponedeljka, Z septembra dalje veljajo za mariborske trgovine spet normalne odpiralne in zapiralne ure in sicer od 7.45 do 12. in od 14. do 18.30. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Učitelja letenja in upravnika IščrE jadralna letalska šola Aerokluba v Mariboru. Mesto je honorirano. Interesenti dobe podrobne podatke v službenem listu Aerokluba »Naša krila«, kjer bo razpis objavljen, ali pa v upravni pisarni. a — Kaj je s tečajem za otroške vrtna-rice v Mariboru? Ves naš tisk je tolmačil željo, da se tečaj za izobrazbo otroških vrtnaric enako kakor v Ljubljani že letos otvori tudi v Mariboru. Za tak tečaj o dani vsi pogoji v Mariboru in za njih pripravo ni treba nobenih posebnosti. Še je čas. da se odreditev tega tečaja izvede tudi v Mariboru. Zato so odločujoči činitelji naprošeni, da v zadevi nemudno posredujejo pri ministrstvu prosvete. Za dvig našega obmejnega šolstva je tečaj nujno potreben! a — Važno za Maistrove borce. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru je prejela od štaba IV. armijske oblasti odlok, s katerim je rok za vlaganje prošenj od ministrstva vojske in mornarice skrajšan do 20. septembra t. 1. Vsi Maistrovi borci se pozivajo, da svoje prošnje nemudno uredijo, ker se s tem terminomf definitivno zaključuje končni rok za vlaganje prošenj in se prošnje, predložene po tem terminu, ne bodo več upoštevale. Odbor ZMB. a— V ribniku je utonil. V Slivniškem Pohorju so našli v ribniku truplo 44 letnega posestnika Petra Visočnika, ki je pred dnevi izginil od doma. Domnevajo, da je izvršil samomor. Zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otrok. a— Smrtna prometna nesreča se je pripetila na. državni cesti v bližini Hoč pri Mariboru. Neki tovorni avto je do smrti povozil 6 letnega kmečkega fantiča Josipa Razborška, ki je obležal na cesti z razbito lobanjo. a — Na begu se je ponesrečil. Selniški orožniki so že delj časa zasledovali 21 letnega Stanka Gutmacherja z Janževe gore, ker je osumljen tatvine. Ko so ga orožniki včeraj izsledili, je Gutmacher pobegnil. Na begu pa je padel v prepad, kjer je obležal z zlomljenima nogama in poškodbami na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. a — Svojevrstnega trika so se posluževali mešetarji na včerajšnjem živinskem trgu v Mariboru. Da bi dosegli čim večji izkupiček, niso krav, ki so jih pripeljali na trg, po 2 do 3 dni molzli. Na ta način so hoteli dokazati, da so krave izvrstne mlekarice. Seveda je žival strašno trpela, ker je imela vneta vimena. Policija je ovadila 30 prekupčevalcev zaradi trpinčenja živali. a —Tihotapske zadeve. Službujoči stražnik na Grajskem trgu je okoli poldneva opazil osebni avto, v katerem je sedel neki železničar. Zadeva se mu je zdela sumljiva, zaradi česar je avto ustavil in preiskal. Pod sedežem je našel celo zalogo saharina in sicer 50 zavojev po pol kg, ki ga je zaplenil. Železničarja Antona so zaprli. Anton ima že 23 let službe. Sitnosti bo imel tudi lastnik avtomobila, ker je prevažal tihotapsko biar^n in ga skril v vozilu. Že [ ' jj :ij. .. k/i smo na tem mestu poudarili, kako je potrebno, da so ukrepi, ki se nanašajo na žitni režim, dobro premišljeni in kako lahko majhna pomanjkljivost povzroči neuspeh navzlic dobro zamišljeni u-edbi. Mod drugim smo navedli pomanjkljivost kazenskih določb v uredbi o prometu s pšenico od 26 julija. Ta uredba predvideva sicer strope kazni zapora do 6 mescev in globo do 100.000 din za proizvajalca in trgovce, ki bi zahtevali višjo ceno, kakor je določena v uredbi, ni pa določena enaka kazen za onega, ki bi kupil pšenico po višji ceni. Uredbo od 26. julija Jo naprej pričeli izigravati oni, ki so kupovali plenico brez namena, da bi jo prodali. Ti so pričeli nuditi višje cene ne da bi se izpostavljali nevarnosti kazn. Pozneje so p-ičeli mlini plačevati višjo ceno in kmalu kmet ni hotel več prodajati pšenice po ceni, ki je b:lla določena v uredbi V sitiske pa so prišli predvsem trgovci ki se jim sicer pri nakupu po višji ceni ni bilo treba bati kazni, pač pa. če bi dražje kupljeno pšenico hoteli prodati po višji ceni. Res je predvidena tudi kazen za proizvajalce, ki b zahtevali višjo ceno. vendar to praktično nima mnogo pomena. Zato smo posta-villi zahtevo, naj bi se z novo uredbo pred-pisala stroga kazen ne samo za onega, ki zahteva višjo ceno, temveč enako tudi za onega, ki bi plačal višjo ceno. Kako potrebna bi bila taka korektura in izpopolnitev kazenskih določb nam je pokazala prav te dn; razprava na sodišču v Sremski Mitrovici, kjer sta bila obtožena dva trgovca, češ da sta plačevala kmetom višjo odkupno ceno nego je predvidena z uredbo Sodišče je oba trgovca oprostilo, ker uredba, kakor rečeno ne predvideva kazni za onega, ki plača višjo ceno temveč Je za onega, ki zahteva višjo ceno. Na zatožno klop bi morali priti po uredbi kmetje, ki so za svojo pšenico zahtevali višjo ceno. Ker pa so se kupčije sklepale na trgu. imena kmetov niso znana. Obtožena trgovca pa dražje kupljene pšenice nisita prodala. Prepričani smo brli, da bo t? pomanjkljivost v novi uredbi odstranjena Na žalost pa imajo tudi kazenske določbe v novi uredbi isto hibo. Kazni so sicer znatno poostrene, toda tudi v novi uredbi ni predvidena kazen za onega, ki bi plačal za pšenico višjo ceno. Čeprav je z novo uredbo uvedena vrhu tega možnost prisilnega odkupa pšenice od kmetovalcev in so vnaprej določene tudi cene za moko, vendar bi bilo nujno potrebno, da se v tem pogledu kazenske določbe izpopolnijo, če hočemo, da se bo uredba res dosledno izvajala. Kakšne kazni so predvidene v novi t»,'edbl Kazni, ki jih predvideva nova uredba so izredno stroge in celo drakonske. Proizvajalec (kmet), ki na zahtevo oblastev ne prijavi vse količine pšenice ali pšenične moke ali predloži netočno prijavo o teh količinah ali pa o številu članov domačin-stva, o površini zemljišča, ki ga namerava zasejati s pšenico, se kaznuje z zaporom do 6 mescev in z globo do 100.000 din. Ista kazen velja za onega, ki svojih presežkov na zahtevo pooblaščenih ustanov ne bi hotel prodati ali izročiti v pravilnem stanju. Proizvajalci, trgovci, komisionarji in ostali posredniki in njihovi nameščenci, in osebe, ki jim je poverjeno vodstvo poslov, se kaznujejo, če zahtevajo za pšenico višjo ceno, kakor je predpisana, z zaporom do 6 mescev in z globo do 100.000 din. Vrhu tega jim občna upravna oblastva lahko odredijo prisilno bivališče, v ponovnem primeru pa jih lahko pošljejo na prisilno delo. Kdor bi brez prevoznega dovoljenja Pri-zada sprejemal na prevoz pšenico ali pše-nično moko iz glavnega produkcijskega področja v druge kraje, se kaznuje z zaporom do 6 mescev in z globo do 50.000 din. Najstrožje so po novi uredbi kazni za mline. Kdor bi mlel pšenico drugače, kakor je predpisano ali bi stavljal v promet pšenico, ki ne ustreza predpisom in vzorcem (tipom) se kaznuje z zaporom do 1 leta in z globo do 500.000 din, obča upravna oblastva pa mu vrhu tega lahko določijo prisilno bivališče, v ponovnem primeru pa ga lahko pošljejo na prisilno delo. Ista kazen velja za onega, ki bi mlel pšenico tako, da bi dobil več bele moke ali zdroba, nego je predpisano v uredbi, ali se ne bi držal predpisov o mletju pšenice na merico. Vrhu tega se vse količine moke, ki je bila izdelana v nasprotju s predpisi, konfiscira v korist fonda za prehrano siromašnih, ki se ustanovi pri direkciji za prehrano, in istočasno pri banski oblasti v Zagrebu. Stroga kazen je predvidena tudi za peka, ki bi brez dovoljenja oblastev prodajal kruh iz pšenične moke druge vrste, kakor je enotna krušna moka. V tem primeru znaša kazen do 6 mescev in globa do 100.000 din. Vrhu tega je predvidena možnost določitve prisiljenega bivališča in v ponovnem primeru prisilnega dela. Za peke, ki bi prodajali kruh isti dan ko je iz-pečen ali bi pekli ponoči brez dovoljenja oblastev se kaznujejo z globo do 25.000 din. Kazni za dejanja predvidena s to uredbo izrečejo redna sodišča najdalje v osmih dneh potem, ko so prejeli prijavo. Denarne kazni gredo v korist posebnega računa pri Prizadu, ki služi za kritje stroškov odkupa pšenice. Pri neizterljivosti se računa za vsakih 100 din 1 dan zapora; ta zapor pa ne sme presegati treh mescev. Kazen prisilnega bivališča ali prisilnega dela določajo obča upravna oblastva prve stopnje. V podjetjih in obratih, ki se ne držijo predpisov uredbe, lahko trgovinski minister postavi svojega komisarja na stroške podjetja. Odredbe takega komisarja so za osobje podjetja obvezne. Nail nakupi bombaža v Turčiji in Rusiji V teku pogajanj zaradi nakupa 3000 ton turškega bombaža se je pokazalo, da je treba za nadaljnja pogajanja s Turčijo ustanoviti poseben odbor za pogajanja in nakup bombaža, da se na ta način pospeši in olajša sklepanje kupčij. To velja zlasti za nakup turškega bombaža, kjer nastopa kot prodajalka turška Agrarna banka in je zaradi tega potrebno, da tudi na naši strani nastopa ena sama stranka v imenu vseh interesentov. V imenu naše tekstilne industrije je v t^m pogledu prevzela posredovalno vlogo Nabavljalna zadruga in-dustrijcev v Beogradu. S polnim pooblastilom predstavnikov naše tekstilne industrije in v soglasju z direkcijo za zunanjo trgovino je bil te dni ustanovljen tričlanski odbor, ki bo vodil vse posle ne samo v zvezi z že sklenjeno pogodbo o dobavi turškega bombaža, temveč tudi v zvezi s predvidenimi novimi zaključki za dobavo turškega in ruskega bombaža. Tričlanskemu odboru stoji na čelu Mi- loje Pavlovič, predsednik upravnega odbora Smederevske kreditne banke, ostala dva člana pa sta Franjo Sire, industrijec iz Kranja in Rudolf Kratohvil, generalni direktor tekstilne tvornice v Dugiresi. Ta odbor se je že pričel pogajati s Turčijo zaradi nakupa nadaljnjih količin bombaža. Poleg že kupljene količine 3000 ton bombaža je bilo pri trgovinskih pogajanjih v Ankari predvideno, da nam bo Turčija iz nove letine dobavila, še nadaljnjih 6000 ton bombaža. Po najnovejših informacijah pa je verjetno, da nam bo Turčija lahko dobavila še večjo količino in se tričlanski odbor naše tekstilne industrije pogaja sedaj s turško agrarno banko za nadaljnjo dobavo 8000 ton turškega bombaža. Pogajanja potekajo povoljno in je pričakovati, da bodo ugodno zaključena, tako glede cene, kakor tudi glede predvidene količine. Glede ruskega bombaža je odločeno, da bo omenjena tričlanska delegacija odpoto- vala v Moskvo, da na mestu samem z me-rodajno rusko ustanovo Vsesojuznoje Obje- linenie Exportljon konča pogajanja glede obave bombaža v smislu trgovinske po- godbe, ki smo jo v maju sklenili s Sovjetsko Rusijo. Kakor je znano nam je ruska izvozna ustanova že poslala vzorce bombaža, ki so prav zadovoljivi. Skrčeno obratovanje tekstilne industrije v Kranju Kranj, 28. avgusta V zadnjem času sta bili že dve konferenci obratnih zaupnikov tekstilnega delavstva, ena v Mariboru za štajersko stran, druga pa v Kranju za Gorenjsko. Namen teh konferenc je bil, da se tečno ugotovi položaj tekstilnega delavstva v Sloveniji glede na redukcijo in skrajšanje delovnega časa. Kakor je znano, so omejitve v obratovanju naše tekstilne industrije prišfle zaradi pomanjkanja surovin, pri nekaterih podjetjih pa so menda soodločevali speku- lativni oziri. Na konfcrenci v Kranju so 1 odbitne postavke. dni, ko je obrat počival pc 20 din dnevno podpore. Ko jc mo-a'a tvornica pred tremi tedni zaradi pomanjka.ijo sirovin obratovanje popolnoma ustavil je delavstvo dobilo 14 dnevni plačan dopust s plačo po 30 din na dan Tvornica jc ta teden pričela znova obratovati. Vendar grozijo delavsitvu nove težave ker za dai;še obratovanje niso zasigurane zadostne količine sirovin. Podjetje je tud; v bodoče pripravljeno nuditi delavstvu pomoč če se bodo podpore v davčnem pogledu smatrale kot delavski zaupniki sprejeli iste sklepe, kakor na mariborski konferenci Ti sklepi gredo predvsem za tem, da se zagotovi pomoč delavstvu, ki je zašlo v kritičen položaj. Predvsem je potrebno pomoči delavstvo, prizadeto zarad' redukcij. Rešiti pa je treba tudi vprašanje načina redukcij. V Kranju in Tržiču redukcije delavstva doslej še niso zavzele takega obsega, kakor v Mariboru in Celju. Navzlic temu je delavstvo hudo prizadeto, zlasti pri obeh največjih tvornicah v Kranju, to je pri Ju-gobruni in Jugočcški V tvornici Jugobru-ne obratujeta tkalnica in predilnica že 2 mesca le po 3 do 4* dni na teden V obratih Jugočeške velja sicer še normalni delovni čas, toda delavstvo je tu občutno prizadeto zaradi reduciranega akordnega dela. Delavci, ki so v nomialnih razmerah delali na treh strojih, delajo sedai samo na enem stroju ali na dveh strojih Zaradi tega se jim je akordni zaslužek zmanjšal na eno tretjino ali celo za dve tretjini. Pri tridnevnem deli' na teden se giblje sedaj povprečni zaslužek delavca od 360 do 450 din na mesec Tak zaslužek pri današnji draginji seveda ne zadošča niti za najmanjšo prehrano, in ker tvornice ne dajo nobenih podpor, se morajo delavci skrajno omejevati pri prehrani, kar močno slabi njihove telesne si!e. Največ uvidevnosti >e doslej pokazal lastnik Tekstilindusa g. HeKler, k; je v času Želeti bi bilo, da bi tudi druga podjetja na sličen način podprla delavstvo zlasti ona, ki so v prejšnjih letih dosegla velike dobičke. Na konferencah obratnih zaupnikov v Mariboru in Kranju so bile iznesene pritožbe. češ da redukcije po nekaterih obratih niso bile izvedene zaradi nujnih razlogov. Nekatera podjetja so baje skrajšala delovni čas navzlic temu. da imajo še velike zaloge sirovin. ker računajo, da bodo cene izdelkom narasle. V zvezi z redukcijami pa je treba predvsem opozoriti, naj se podjetja pri redukcijah ozirajo na gmotne razmere posameznega delavca. V Kranju so zaposleni v tek-stillni industriji številni okoliški kmečki sinovi, ki gredo raje de'ati v tovarno kakor da bi se oprijeli poljskega dela. Znan je primer, da se je dvakratni gruntar udinjal v tvornico, doma pa so mu hlapci in dekle vodili gospodarstvo. Kmečki sinovi in hčere, ki hodijo brez nujne potrebe po zaslužek v tvornice, takorekoč odjedajo kruh onemu delavstvu, ki je navezano zgolj na zaslužek od dela. Položaj tega delavstva se pri reduciranem delu ne da primerjati s položajem kmečkih tovarniških delavcev, ki imajo doma ceneno ali celo brezplačno hrano in stanovanje. Vse to je treba upoštevati pri redukcijah Zato naj se ne odpuščajo delavci, katerih eksistenca je v celoti odvisna od dela in zaslužka v tvorni- tridnevnega reduciranega dela dajal za vse j ci. Pravilnik o delovnem času pošt Na osnovi uredbe o organizaciji ministrstva pošte, telegrafa in telefona je poštni minister predpisal pravilnik o delovnem času pošte, telegrafa in telefona. Pri pošti, telegrafu, in telefonu se glede na splošne potrebe, krajevne razmere in na obseg prometa vrši promet s strankami: a) pri omejeni dnevni službi »L« od 8. do 12. in od 15. do 18. ure (v juniju, juliju in avgustu se lahko odredi tudi dnevna služba od 8. do 12. in od 16. do 19. ure); b) pri popolni dnevni službi »C« od 8. do 21. ure; c) pri dopolnočni službi »N-2« od 8. do 24. ure in č) pri neprekinjeni službi »N« od 0. do 24. ure. Službo pod b, c in č vrše v prometu s strankami po pravilu samo telegrafi in telefoni. Kakšno službo vrši določena pošta odloči pomočnik ministra pošte, telegrafa in telefona. Kdaj in koliko časa se posluje za dovršitev notranjih poslov, določi za vsako pošto po splošnih predpisih, po krajevnih in drugih razmerah pristojna poštna direkcija na predlog upravnika odnosno rejonskega poverjenika. Pri državnih poštah IV. razreda se lahko delovni čas v prometu s strankami omeji na 6 odnosno 4 ure dnevno. Delovni čas za posameznega uslužbenca traja povprečno osem ur dnevno. Posameznim uslužbencem določi delovni čas upravnik v mesečnem delovnem razporedu, ki ga odobrava pristojna direkcija. Za delo preko službenega časa, ki ga zaradi večjega prometa v času velikih praznikov in zaradi drugih izjemnih razmer določi poštni direktor, pripada uslužbencem nagrada po pravilniku o nagradah za nočno in nadurno delo. Uslužbencem, ki vrše izredno neprekinjeno službo, odrejeno od poštnega ministra v javnem interesu, pripada samo nagrada za izredno nočno službo po omenjenem pravilniku. Oddelki za vplačevanje ln izplačevanje ter oddelki za vročanje in izročanje paketov ustavijo poslovanje s strankami popoldne 30 minut pred zaključkom določenega delovnega časa, ostali oddelki pa ustavijo delo točno ob določenem času. Pri poŠtah, ki vrše službo C, N-2 in N se lahko sprejemanje pismonošnih pošiljk podaljSa, in sicer pri poštah, ki vrše služboC do 21. ure, pri poštah, ki vrše službo N-2 in N do 24. ure. V nedeljah In priznanih verskih praznikih vrše pošte promet s strankami od 9. do 11. ure, in sicer za sprejemanje pismonošnih pošiljk in izdajanje novin in časopisov v pošti in za izdajanje pismonošnih pošiljk naročnikom poštnih predalčkov. Telegrafsko in telefonsko službo ter sprejemanje priporočenih pošiljk vrše pošte s službo L od 9. do U., pošte s službo C od 8. do 12. in od 15. do 18. in pošte s službo N-2 in N kakor v delavnikih. Samostojni oddelki, ki v nedeljah in praznikih ne vrše službe v prometu s strankami, morajo prejšnji dan podaljšati službo za eno uro. V krajih, kjer ima Službo do pet pošt, vršita nedeljsko in praznično službo dve pošti, v krajih, kjer je do deset pošt, vrše nedeljsko službo tri pošte; v krajih kjer je preko 10 pošt, pa vrše nedeljsko pošto 4 pošte, ki jih določi pristojna direkcija. V nedeljah, na državne praznike ln na prvi dan božiča se vrši samo dostava nujnih pismonošnih pošiljk, nujnih paketov z blagom, ld se pokvari ter dostava telegramov in telefonskih pozivnic. Na ostale priznane verske praznike pa se dostavljajo poštne pošiljke Samo dopoldne. Upravniki pošt morajo razpored za nedeljsko službo urediti tako, da ima vsak uslužbenec najmanj enkrat v mesecu nedeljski ali praznični odpočitek. Prav tako je treba omogočiti posameznim uslužbencem, da ne vrše službe na dan svojega krstnega imena. Državni in verski prazniki so določeni z zakonom o praznikih in z drugimi specialnimi zakoni. Direkcija pošte sme odrediti, da se v posameznih poštah prvega in dnUgega razreda v oddelkih, ki vrše izključno notranje administrativne in računske poele, dela brez prekinjenja od 7.30 do 14. ure. Neprekinjeno delo za posamezne uluž-bence v načelu ne more biti daljše nego 12 ur. To pa ne velja za uslužbence v ambulantnih poštah in v poštah, kjer služba zahteva daljše zaposlenje. Po vsakem neprekinjenem delu, ki je daljše kakor 8 nr, se mora dati uslužbencu za odmor najmanj dvakrat toliko časa, kolikor je bil v službi, če tega ne bi preprečili posebni službeni razlogi. Gornji pravilnik je bil objavljen v Službenih novinah« 26. avgusta in je s tem dnem stopil v veljavo, medtem ko so prenehali veljati vsi dosedanji pravilniki in drugi predpisi, ki se nanašajo na delovni čas pošte, telegrafa in telefona. Stari desetaki se vzamejo iz prometa do sobote V prometu je še vedno precej starih srebrnih desetakov, čeprav se morajo ti kovanci vzeti iz prometa do 31. avgusta, ko izgube značaj zakonitega plačilnega sredstva in jih bo po tem roku mogoče v 6 mescih zamenjati le še pri Narodni banki in pri državnih finančnih ustanovah. Po 81. avgustu nihče ni več dolžan sprejeti v plačilo starih srebrnih desetakov. Zato naj jih Imetniki čim prej zamenjajo za nove desetake. Ob tej priliki Je potrebno tudi opozorilo glede starih srebrnih kovancev po 20 di- Tako porjavite hitro in lepo! narjev in starih kovancev po 1 din, ki so že izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva. Stare srebrne kovance po 20 din je mogoče zamenjati pri Narodni banki in pri državnih finančnih ustanovah samo do 31. oktobra t. 1., stari kovanci po en dinar pa se lahko zamenjajo prav tako pri Narodni banki in državnih finančnih ustanovah le do 20. oktobra. Po preteku omenjenih rokov bodo ti stari kovanci izgubili svojo vrednost in jih ne bo mogoče nikjer zamenjati. Kakor je znano, je rok za zamenjavo starih kovancev po 50 din že potekel 16. t. m. In so ti stari petdesetaki s tem dnem izgubili denarno vrednost, medtem ko je kovinska vrednost sorazmerno zelo majhna. Gospodarske vesti — Melioracijska dela na Cerkniškem jezeru. Banska uprava je razpisala licitacijo za izvršitev prve etape melioracijskih del na Cerkniškem jezeru. Proračun za ta dela v tej prvi etapi znaša 2,515.000 din. Borze 28. avgusta Na iugosTovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nesnremenjeno 14.70 do 14.90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnaio no tečaju 55 din za doiar. Beograjska borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Voina škoda pri stalni tendenci nud^a no 444 Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov DEVIZE LJubljana. Ofic'eIni tečaji: London 177.93 — 181.13. New Yrrk 4425 — 4485 Curih 1010.29 — 1020.29. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.05 — 223 25. New York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258.45. Curih. Beograd 10 Pariz 10.05 (bmkov-ci 7.20). London 17.65 (bankovci 10.25k New York 4 39 (bankovci 4.52) Milan 22.15 Madrid 40. Berlin 145 40 (regi=-terma rke 51.12). DEVIZE Zagreb Državne vrednote: Voina Sk~<-"a 444 bl„ 6% begluške 77 bi.. da m. agrarne 69 bi.. 6n/o šumske 69 bi. 4®/o agrarne 51 den.. 4°'o severne agrarne 51 50 den., 7% stabiliz. 93 dei.. 7n/o invest. 96 den.. 7% Seligman 100 den . 70'« B'air 93 den.. 8"/o Blair 98 den.: delnic°: Narodna banka 7000 bi.. PAB 185 bi.. Trbo -eliska 295 — 298. Gutmann 45 den.. Se*e~ana Osijek 205 den.. Sečerana Vel B'čkerek 600 den.. Osiječka Ijevaonica 165 den.. Blagovna tržišča ŽITO '+" Ch'cago. 28. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 71.50 za dec 74.125 za maj 75.625: koru"- seot 61.375. ŽIVINA ■f Mariborski živinski sejem dne 27 avgusta. Prignanih ie bilo 13 konj. 10 bikov. 108 volov. 439 krav In 22 telet skuoai 592 glav: predanih pa ie bilo 434 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 7 do 8 d-'n. pol-debeli 5.50 do 6.80. plemenski 6.25 do 8. biki za klanie 5.25 do 6.75. klavne krave debele 6 do 7. plemenske krave 5.50 do 7. krave klobasarice 4 do 5 din mo'®' krave 5.50 do 8. breie krave 5.25 do 7. nr^ada živina 6.50 do 7.75. teleta 7 do 8.50 din - Ljubljanski kolodvor popravljajo Ljubljana. 28. avgusta. Vprašanje ljubljanskega kolodvora, ki ie pred dvema letoma bilo predmet kar najživahnejšega in intenzivnega razpravljanja na raznih anketah in kombiniranih sejah, se ie sedaj premaknilo z mrtve točke v toliko, da so pravkar pričeli preurejati železniško postajo, toda le začasno. Odločujoči činitelji so končno vendarle uvideli, da ie zelo potrebno, nekai ukreniti že z oziram na življenjski potniški promet V dobi olftog leta 1849. ie vozilo le do nekai mešanih in potniških vlakov, dočim sedai vozi kar do 14 parov brzih in 40 potniških vlakov dnevno. Potniki so mnogokrat. zlasti ob nedeliah in praznikih iz-postavlieni smrtni nevarnosti pri vstopanju in izstopanju v vlak. Začasna preureditev obsega v glavnem razširjenje tirnega omrežia proti severu. S tem se pridobi prostor pred postajnim oosloroiem za ureditev medtirnih peronov. Preurediti bo seveda treba vse tirne naprave s številnimi kretnicami na posta ii sami. Zdai so na kolodvoru kar tri kurilnice. Tako zvana severna bo še nadalie služila svoiemu namenu. tako zvano južno kurilnico nameravajo podreti, a nova se še ne uporablja. Odstranili so lesene barake postajnega s^a-dišča na vzhodni strani novega. p~krit=-ga perona, med drugimi dve večii in dve manjši lopi. Med preureditvena dela spada tudi razširitev sedaniega Dokritega perona, da se potnikom olajša dohod do vlakov. Za med-tirne perone bodo v smeri proti Viiharje-vi cesti odstranili vsak tretji tir in s tem pridobili za tri perone prostora po podzemeljskem predoru pod tiri. Ta preureditvena dela se izvršuj eio v etapah in bo prva od teh končana že koncem septembra. t. i. preureditev tirne naprave ob severni kurilnici. Druga etapa del. odstranitev tretjega tira. utegne biti izvršena do konca letošnjega leta. Pomladi se nameravajo lotiti dela pri predoru. V načrtu ie izvršitev vseh teh del preračunana na prihodnje leto. Računajo. da bodo stroški take preuredbe narasle na približno štiri milijone dinarjev. Celotno vorašanie liublianskega kolodvora ostane kljub začasni preureditvi še vedno odprto in čaka dokončne rešitve. Ali se nam v dogledni bodočnosti obeta tudi modernizacija našesra prometa z motornimi vlaki? To so ugibali ootniki. ki so bili danes dopoldne okrog 9. ure na glavnem kolodvoru. Po tretiem tiru ie namreč privozil v smeri od Rakeka len mod?ren motorni vlak z liktorskim znakom *n z napisom. da ie izdelala tovarna »""Vt* v Turinu. Vlak je bil seveda prazen. Na razna ugibania oa so pojasnjevali prometniki. da je motorni vlak na noti na vele-sejm^fco razstavo v Zagrebu. Ml**de žrtve legajo v Ganljiv pogreb Vite Otoničarjeve ~~ Smrtna nesreča pleskarskega pomočnika Na Žalah je bil danes turoben in v wej svoji pretresijivoati lep, nepozaben pogreb. Nastopila je zadnjo pot itflč. Vita Otoni-čarjevia, mlada žrtev letalske katastrofe v velebitskih skalah. Zbrala se je poleg njenih nekdanjih sošolcev ln sošolk množica pogretocev, ki jih je močno ganila tragična usoda priljubljene mladenke. Pogrebne obrede so opravvli štirje duhovniki. Za križem so nesli 13 vencev. Za krsto in žalujočimi svojci so se uvrstile med dolgo vrsto pogrebeev zastopniki Aeroputa z dr. Rapetom na čelu. Med pogrebnimi svečanostmi je ves čas krožilo letalo Aeroputa, kr Je med pozdravnim kroženjem tudi vrglo venec rdečih rož. Ob Danes dopoldne ob pol devetih se je pripetila v palači železniške direkcije smrtna nesreča, katere žrtev je postal 33!etni pleskarski pomočnik Anton M a k o v e c , doma z Borovnice. Makovec ie b!l zaposlen pri pleskanju prostorov bivše Jug>-banke. ki jih .ie prevzela v svojo uporabo železnl«ka d'nekcl1a. Stal je na 4 metre visoki lestvi in belil. Nenadno pa je z le-stvo vred strmoglavi in obležal na podu z zlomljenim tilnikom. Tovariši so brž prihiteli na pomoč in poklicali tudi, reševalce, toda nesrečni Makovec je po nekaj minutah izdihnil re da bi se zsavedel. Najbrž je Makovec iz-rubil ravnotežje, saj le imel na hrbtu okr-vr 40 k? težko brizgalno. grotou se Je v Imenu scSolcev in prijate- j Makovec je bil znan kot priden soliden Ijev poslovil magtstratni uradnik Marjan ; delavec in je niegcva nenadna tragična Volta. B!lo je to v resnici nad vse žalost- i rmrt bridko prizadela njegovo družino te no slovo, pri katerem nobeno oko ni o«ta- tovariše. lo sUbo. Tanki v egiptski puščavi Čeprav se tanki v puščavskem pesku težko gibljejo, ima angleška vojska v Egiptu tudi to orožje na razpolago gest obrambnih črt Pe Ul sta nemški in angleški strani — Kanal La Manclie, asigleška Magiiiotova linija V sedanji bitki za Anglijo, o kateri trdijo Nemci, da bo kmalu stopila v odločilno fazo pišejo, da leži prva nemška črta ou Amsterdama do Cherbourga, in sicer v pasovih pristanišča Le Havre, Dieppe, Boulogne, Calaisa, Dunlterque in Zeeland. Angleško vojno pristanišče Plvmouth je oddaljeno od Cherbourga 120 km, največja britanska baza Portsmouth pa 140 km. Od Dieppea je drugo važno angleško oporišče oddaljeno 120 km. Nemški dalekostrelni topovi, nameščeni pri Calaisu, imajo v dosegu britanske postojanke pri Folkestoneu, Dovru in Wal-mareu. Druga nemška črta se razteza o« najsevernejšega tta Norveške do Biskajskega zaliva, tretja se vleče globoko preko nemškega ozemlja oa Nizozemske, Bel- i m Na otoku Buli v Kaspiškem morju je začel nenadoma bruhati ognjenik, ki iz-metava tekočo lavo. E:\ipeija je tako močna, da so jo prebivalci Bakuja in sosednih krajev mogli opazovati s prostim očesom, ribiči v Kaspiškem morju pa so še v oddaljenosti poldruge milje čutili vroč dim, ki je spremljal opisani pojav. Otok Buli velja za ugasel vulkan ter je imel zadnji izbruh leta 1857., nakar je žrelo ugaslega vulkana leta 1863. bruhalo petrolej. Geologi sklepajo, da je pod vulkanom ostala plast goreče mase, ki zavzema prostornino približno kvadratnega kilometra. Poslanci se vež&afo v orožju i gije in zasedene Francije do francosko- : španske meje. j Proti prvi nemški črti so postavili An-! gleži črto od Falmoutha do Margate. Tu i se nahajajo topovski položaji pri Exetru, ; pomorska oporišča Plymouth in Portland, 1 mali otok Wight in utrjene postojanke pri j S ou thamp t onu, Dovru in Margateu, dalje j vojaška taborišča pri Brightonu in New j Havenu ter velika pomorska baza pri I Portsmouthu. Druga britanska linija se I vleče od Milforda do Great Yarmoutha, j vključuje Cardiff, Bristol, Chatam, ustje i Temze in London Tretja angleška črta se-I ga od škotske in do Severnega morja, j Med nemško in angleško obrambno črto ! leži kanal La Manche, ki ga v Londonu i še vedno smatrajo za svojo Maginotovo linijo... Iz Bologne poročajo, da je umrl Vittorio Calicetti, eden izmed prvakov med tajniki fašistične stranke. Svetovne vojne se je udeležil v činu praporščaka in je napredoval do kapetana. Bil je tudi na solunskem bojišču. Po vojni se je uvrstil med fašiste in'je postal vzoren organizator fašističnih sindikatov ter je bil v tem svojstvu med pobudniki fašistične socialne zakonodaje. Imel je odlikovanje za hrabrost in vojni križec. Nova najdišča azbesta v Rusiji Na področju Džigotore v Uralu so odkrili novo nahajališče azbesta. Strokovnjaki sodijo, da je to ležišče vsaj tako veliko kakor nahajališče pri Bazenovu, ki se nahaja 90 km od Sverdlovska in kjer zaposluje 15 rudarskih podjetij delavce v štirih tvornicah. Prav tako poročajo o novih najdiščih azbesta v vzhodni Sibiriji. Proizvodnja azbesta v Sovjetski zvezi je znašala pred dvema letoma 86.000 ton. Pred vojno je dosegla produkcija v tej stroki največ 20.500 ton. Promet z letali skozi stratosfero Agencija Tass poroča iz Moskve, da se bo začel čez dva tedna reden potniški promet z letali skozi stratosfero med Florido in Rio de Janeirom. švedska brez nafte V švedski je ustavljeno prodajanje goriva za motorne jahte. Motorke so zdaj že mesec dni brez goriva in počivajo v pristaniščih. Smrt pretendenta | na prestol Francije V mestecu Larache v španskem Maroku 'j umrl te dni vojvoda de Guise, preten- ent na francoski prestol. Jean d'Orleans, cfuc de Guise se rodil v ?arizu leta 1874. kot sin vojvode Chartre-Jkega in princese Francoise d'Orleans ter se je oženil s svojo rojakinjo, princeso Iza-belo Francosko, sestro orleanskega vojvode. Vojaški študij je abolviral v danski vojski. V začetku svetovne vojne je prosil za sprejem v francosko armado, vendar je vlada odbila njegovo prošnjo. Navzlic temu se je mudil na bojišču v Champagni kot odposlanec društva za pomoč ranjenim vojakom. Po smrti orleanskega vojvode leta 1926. je postal kot Jean m. pretendent na francosko krono, toda francoski zakon iz leta 1886., ki se nanaša na člane dinastij, ga je primoral, da je živel kot izgnanec v Belgiji. Duc de Guise zapušča sina Henryja, na katerega je zdaj prišla pravica do zahtev na francoski prestol. Princ Henry je zdaj star 32 let. La Valette na Malti V Ameriki se ženijo Iz New Yorka poročajo, da se opaža v zadnjem času silno velik dotok parov v poročne urade. Samo minuli ponedeljek se je javilo na poročnem uradu v Brocklvnu 1200 parov. Uradniki niso mogli izvršiti predpisanih formalnosti in policija je morala tri četrtine zakonskih kandidatov poslati domov. Poročni urad v Manhattanu je te dni prekosil rekord sklepanja zakonov v zadnjih sedmih letih. Poroke spravljajo v zvezo z uvedbo vojaške obveznosti v Ameriki pred katero' si mladi možje želijo osnovati lastno ognjišče. če še m veš> izveš? da je norveški kralj Haakon te dni govoril po radiu Norvežanom in v začetku povedal, da govori iz Londona; da se je po vesteh iz Aigccirasa angleška mornarica v nedeljo ponoči oddaljila iz Gibraltarja v nezni.nerr. pra\cu; da je bi! pri zadnjih napadih na London razdejan greb pesnika Miltcna; da zahteva Sovjetska zveza od Turčije povratek področij ki so pre" pripadala Rusiji, in sicer: Kar«, Ar''ehaj in Artvin. ki naj zaščitijo petrolejka ležišča pri Baku-ju; da gradijo v Budimpešti 10 km od središča mesta novo !etali"'"e; da bodo zgradi'! veHko cesto med Zedinjenimi državami m Aljasko; da je v. Italiji izšel pravilnik c- popisu bakra; da so pri zadnjem velikem nenvkem bomb nem napadu na London biii garilci na delu s sto napeljavam' za gašenje požarov; da je bila nemška marka pro^ašena za zakonito plačilno sredstvo v Luksemburgu. Amerika angleške umetniške zbirke Med svetovno vojno so prodali v Ameriko nešteto umetniških dragocenosti, ki so prej bile na Angleškem. Zdaj najavlja tajnik ministrstva za trgovino Lloyd George, da odpotujejo v Ameriko angleški specialisti za prodajo umetnin, ki bodo prodajali dragocene zasebne umetnostne zbirke. V italijanskih vojnih poročilih se vedno iznova omenja angleško utrjeno oporišče Malta v Sredozemskem morju. Slika prikazuje pristanišče La Valette, ki je glavno mesto na Malti Kako se je vdal Pariz Iz zapiskov nemškega ordonančnega častnika Nemški oficir Viljem von Schramm je pred kratkim izdal knjigo pod naslovom »Zapiski ordonančnega oficirja«. V njej piše o zasedbi francoske prestolnice: »Nikoii ne bom pozabil 14. junija 1940, pa tudi ne temne ure kapitulacije Pariza. Pariške odposlance smo pričakovali v štabu vzhodnopruske izvidniške divizije, štab se je bil naselil v veliki hiši, skoro podobni graščini, obdani o J vseh strani z visoki- Pri vrtnih vratih je obstal njih voz z belo zastavico. Na stopnišče hiše je prvi stopil francoski narednik pariške civilne garde. Zelo slavnostno, z uljudnim rahlim nasmehom me pozdravi, ko grem mimo njega naproti odposlancem. V sobi, ki je sicer glasbeni salon, se začno pogajanja. Razen mene jim prisostvujejo samo še štiri osebe. Major H. in kapetan M. od naše strani, od francoske pa droben štabni oficir mi starimi drevesi. Ze se bliža šesta ura, ; pariški pooblaščenec ter njegov spremije- ura pogajanj, toda nebo je še vedno zave- | šeno s težkimi oblaki, da sedimo v sobi I pri svečah, zataknjenih v železne svečnike, j Pod oknom so postavljeni naši tanki. ! skrbno skriti pod vejevjem. Zdi se, da vse ! še spi in da se tudi vojna še ni zbudila, j Vseh nas se polašča skrivnostna napetost ob pričakovanju, dali se bo danes vojna ] ni ponovno zbudila. Ob 6. uri so potem res prišli Francozi. »Giornale d'Ita!,a« bc'eži, da s«) angleške oblasti odredile izpraznitev neka-' r:h pre-| delov, ki ležijo ob obf^i v Kenrski grofiji i med krajema Fo!k'Etone in Sanrimch. Ci-i viino prebivalstvo odhrja v druge kraje. ! Ladje so dobile navodila, na^ voz;jo v tein j pasu ob morju samo v slabem vremenu. Vožnje naj bodo v kratkih presekih in . ponoči, pristajanje v večjih lukah pa naj j se po možnosti epusti. Vis&ers WeSli«gfon V Bč£;!i£3U V Nemčiji bodo kmalu začeli pobirati prispevke za Rdeči križ. Agitacijo bodo poživeli z razstavo treh sestreljenih letal angleškega izvora, in sicer bo razstavljen aeroplan tipa Vickers Wellington in tipa Bristol Blenheim. Upajo, da bo ta razstava dala pobudo marsikateremu meščanu, da bo posegel globlje v žep. Ovire za morebitno izkrcanje valeč, poročnik, ki je obenem tolmač. O pogajanjih se prav za prav niti ne more govoriti. Francozi so prišli samo, da ču-jejo in vzamejo na znanje naše pogoje, pod katerimi sme pripravljeni priznati Parizu značaj neutrjenega in vojaško nezasedenega mesta. Pa-nravlja se v nemšči-Major fita pogoje našega vrhovnega poveljstva, ki so sestavljeni kratko in jedrnato. Tičejo se tako varnosti nemžkih .čet. kakor zašr.te mesta Pariza, čitajo se točko za tečko in tako jih francoski poročnik tudi prevaja. Francozi sede naprej sklonjeni in napeto poslušajo. Pri vsaki točki francoski štabni oficir pokima z glavo v znamenje, da ie razumel Po vsaki točki nastopi , sobi mučen molk. da se ču-je samo prasketanje sveč in korak straže pod oknom. Počasi se je zjasnilo. Francozi so vzeli pogoje na znanje. Ugovorov nimajo. Samo tu pa tam se obrne major s polglasnim vprašanjem na prevajalca, nakar čita major dalje, ne da bi kakorkoli povzdignil glas ali na tek diugi način dal čutit: zavest zmagovalca. V tej napeti uri ni niti sledu o neprijateljstvu med Nemci in Francozi. Bogve ali sta Bismarck in Ju-les Favre, ko sta se v Versaillesu pogajala o predaji Pariza, tudi tako mirno razpravljala? Tudi takrat je bilo za predajo francoske prestolice, toda takrat sta se pogajala nekoliko dni zdržema danes pa to opravita dva štabna oficirja prej ko v eni uri. Odkod ta razlika? Res. čas hitreje teče, nego tedaj v 1. 1871, toda takrat ni šlo samo za Pariz marveč za osnove mirovnih pogojev.« A N £ K D 0 T A Stari feldmaršal Wrangel je bil zelo priljubljen. Nekoč pozimi so ga povabili na dvor, toda v vabilu so zahtevali, naj sporoči, kako bo prišel na zabavo. Ker jim tega ni sporočil, so poslali k njemu poizvedovat posebnega kurirja. Wrangel, ki si iz takšnih reči ni mnogo storil, je na vprašanje, kako bo vendar prišel k zabavi, odgovoril: »Po vseh štirih ...« VSAK DAN ENA Beethovnov klavir Takole so v nekem angleškem mestu zaprli ceste za primer nemškega vpada »Torej menite, da je v vinu vedno resnica?« »Tako je. Laž stoji samo na etiketi«. («Week-End«) člani angleškega parlamenta se vežbajo s puškami pred VVestminstersko palačo Na razstavi »klavirjev petih stoletij« na Dunaju lahko vidiš klavir, na katerem je igral Beethoven. Klavir je bil podarjen velikem*! skladatelju leta 1803 in so ga zdaj našli v nekem majhnem muzeju v provinci. MICHEI, ZfiVACO: lyo Pust inan iiOMAN. Leonora de Ulloa se je vzravnala in njen glas je bil v svoji preprostosti še bolj strašan: »Priča vam je znana, sire. Pisala vam je. Sami veste njeno ime ... Ali naj ga izrečem?« »Povejte ga! Govorite!« je v nekakšni besni kljubovalncsti kriknil Franc I. »Ime povejte!« »Agneza de Sennecour!« Franc I. je odskočil, kakor bi ga bilo nekaj udarilo v sredo prsi. Bledost njegovih lic je postala mrliška. Blazno je vrgel oči okrog sebe, kakor bi se bal, da v mraku mučilnice zdajci zagleda belo prikazen. Hkratu pa se bil zganil Klotar Ponthuški in stopil proti kralju . .. proti Leonori... Njegove oči so bile goreče uprte vanjo in z vsem bitjem je koprnel po besedi, ki je morala pasti iz njenih obo-ževanih ust. Okolica je bila tolikanj prepadena in tolikanj prevzeta od skrivnosti, ki je visela v zraku, da se niti rabelj in njegovi pomagači niso upali zgrabiti jetnika in ga udržati... »Agneza de Sennecour!« je zahropel Franc I. »Agneza de Sennecour!« je z zvonkim glasom ponovila Leonora. Kralj se je opomogel. Jezno je stresel glavo. »Lažete!« je rekel brez tiste vljudnosti, ki jo je ženskam navadno izkazoval. »Ta, ki ste jo imenovali, je mrtva!« »Res, sire, mrtva je!« »Torej ne more pričati! Mrtvi ne govore!« »Pač, sire, pričala bo! Mrtva bo govorila! Mrtva že govori!« Dolg trepet je izpreletel navzočne. Nekateri so se odmaknili. Drugi so se hiteli križati. Občutek skrivnosti je postal še bolj moreč, kajti zdaj se mu je pridruževala praznoverna groza. Leonora je stopila naprej... Vendar to pot ni namerila svojih gibčnih in ljubkih korakov proti kralju, ampak krenila je proti njemu, ki ga je ljubila z vso močjo svojega hrabrega dekliškega srca. »Gospod Ponthuški,« je dejala, »od rakve namestnika de Ulloa sem izterjala skrivnost, ki ste jo hoteli sami poiskati...« »Leonora!« je presunljivo vzkliknil Klotar. »Gospod, evo vam železne skrinjice, ki jo je nekdaj Filip de Ponthus zakopal pod tlakom kapelice Aronškega dvorca. Nate jo, saj je vaša last.« »Leonora! Leonora! Kaj je v nji? Oh, povejte!... Naj zvem, preden izdihnem... « »V skrinjici je zgodba Agneze de Senecour... « »Agneze de Sennecour!« je zajecljal Ponthus in padel na kolena. »Vaše matere!« Kleče, z obrazom skritim med dlanmi, je Klotar Ponthuški krčevito zaihtel. Tiho, skoraj blaženo je ponavljal tolikanj pričakovano ime... ime svoje matere... Pravkar ga je bil začul, in že se mu je zdelo, da bi bilo drugačno, in bilo mu je, kakor da ga pozna že mnogo, mnogo let, da, že od nekdaj ... Izgovarjal ga je z ustnicami in z vsem srcem ... in jokal, jokal... Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je osupilo vse gledalce tega prizora: kralj je naglo storil dva koraka proti jetniku, videti je bilo, kakor da se hoče v nepremagljivi radovednosti sloniti k njemu... nato pa je mahoma odstopil in si potegnil z roko preko čela... Tako bled in drhteč je bil videti, da je več plemičev jadrno priskočilo, češ: »Kralju ni dobro... brž naj skoči nekdo po zdravnika ... « »Tiho, gospoda!« je z osornim glasom rekel kralj. »Zdravnika ne potrebujem.« In bilo je, kakor da bi se zdajci pogreznil v globoko premišljevanje ali bolje, kakor bi sam pri sebi skrivnostno nekaj obujal, kajti oči so mu sre-po strmele predse, uprte v nekaj, česar ni videl nihče razen njega samega. Mahoma pa se je obrnil h gospodu de Guita-lensu. »Gospod poveljnik,« je rekel z izpremenjenim glasom, »odvedite me v svoje stanovanje.« Guitalens se je podvizal. »Dona Leonora,« je kralj nadaljeval, »izvolite me spremiti.« Leonora se je sklonila h Klotar ju Ponthuškemu, mu položila roko na glavo, kakor da ga hoče pobožati, in dejala: »Pojdiva, gospocl.« Ponthus je vstal in se ozrl na zaročenko, rekoč: »Pojdimo!« Zdelo se mu je, da sanja. Vse oči so se uprle v kralja, kakor bi ga vpraševale, ali odobrava čudno vedenje Leonore de Ulloa, in kralj je s pobešenimi očmi zamolklo potrdil: »Da. Jetnik mora z menoj. Snemite mu verigo. Naprej, gospod poveljnik.« Vsi so se umaknili, da je mogel kralj mimo. Leonora je prijela Klotarja Ponthuškega za roko. in ko sta krenila za Francem I., so se navzočni nehote vsi hkratu odkrili in priklonili. Kralj, Klotar Ponthuški in Leonora de Ulloa so bili sami v Guitalensovem stanovanju. Kralj je sedel za mizo. Odprta skrinjica je stala pred njim. Na drugi strani mize je stala Leonora. Nekoliko za Leonoro je čakal Klotar, takisto stoje. Kralj je naglo jemal papirje, ki so bili v skrinjici, ter jih preletaval z očmi... svoja pisma, ljubezenska pisma... in pisma Agneze de Scnne-cour... Sanje, polne mladostnega čara, so mu znova vstajale v duši. Časih so se mu ustnice spostile v nežen smehljaj, in časih se mu je utrnila solza, ne da bi se bil spomnil svojega dostojanstva in jo prikril. Kdaj pa kdaj je vzdignil oči do Klotarja, a brž jih je spet pobesil in se v naslednjem trenutku znova ozrl na mladega moža, kakor bi ga premagovala radovednost. Enkrat je namrščil obrvi, njegovo obličje je dobilo trd izraz in Leonora ga je slišala, ko je zamrmral: E E L E i K E Draginja v Maribora Deputacija delavskih organizacij pri županu Maribor, 28. avgusta. Maribor kot industrijsko mesto prav posebno občuti val naraščajoče draginje, zato je delavstvo, ki je najbolj prizadeto, storilo prvi korak, da na mestnem županstvu dvigne krik zoper draginjo. Pri županstvu so se zglasile delegacije svobodnih delavskih organizacij, z njimi so bile zastopnice mariborskih gospodinj in krožka zadrugark, kakor tudi delegati Društva najemnikov in delovnega ljudstva s Po-brežja. Delegacija je izročila županu dr. Juvanu obširno spomenico, ki opisuje bedno stanje prebivalstva Maribora in okolice spričo nevzdržne draginje, ki jo je spro-ila vojna in spričo brezobzirne špekulacije, ki prikrajšuje prebivalstvo s pomanjkanjem življenjskih potrebščin in tira vedno širše množice delavstva v brezposelnost. Spomenica predlaga, naj mariborsko mestno poglavarstvo z okoliškimi občinami poskrbi, da bo delovno ljudstvo mariborske pokrajine preskrbljeno z živili po predvojnih cenah, brezposelni pa naj živila dobe brezplačno. Brezposelni ali le delno zaposleni naj poslej prejemajo redne tedenske podpore v višini rednih zaslužkov in v razmerju z draginjo. Sredstva naj prispevajo občine, banovina, država in podjetniki. Razpustijo naj se protidraginjski odbori v Mariboru in okolici. Zastopniki delavcev, nameščencev, obrtnikov in delovnih žen naj prevzamejo nadzorstvo nad zalogami, cenami in raz- delitvijo življenjskih potrebščin. Za tekstilno industrijo, ki je med najvažnejšimi v mariborski pokrajini, naj se preskrbijo zadostne surovine iz Sovjetske Rusije. Delavstvu in nameščencem naj se takoj zvišajo mezde, po večini za 40 odstotkov, kakor je seveda treba takoj povišati tudi prejemke državnih in samoupravnih uradnikov. Slovenija naj se ne zapostavlja več pri dodeljevanju surovin, potrebnih za njeno industrijo. Prepreči naj se preseljevanje industrije v južne kraje in samovoljno omejevanje obratovanja, pač pa naj se vzpostavi povsod redno obratovanaje. Izvoz vseh nujnih življenjskih potrebščin naj se takoj prepreči. To so glavne zahteve spomenice, na katero je župan dr. Juvan zagotovil vso podporo mestne občine. Novi Sad brez kuriva Zagreb, 28. avg. o. Danes je obiskala predstojnika oddelka za trgovino pri ban-ski oblasti delegacija novosadske mestne občine, ki mu je opisala težaven položaj, v katerem je trenutno Novi Sad zaradi pomanjkanja kuriva, ki ga ni niti za bolnišnice, lekarne i ngostilne. Zaprosila je, naj bi se novosadski mestni občini priskočilo na pomoč s 500 vagoni kuriva. Predstojnik oddelka za trgovino je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno za zadostitev potrebam Novega Sada in da bodo o zadevi razpravljali že na jutrišnji seji Pogoda. ŠPORT Atleti od nedelje do nedelje V tekih bodo | ogorčene borbe Na nedeljskem atletskem mitingu v Celju bodo vse točke močno zasedene Po vseh poročilih vlada v športnih krogih za nedeljski celjski miting veliko zanimanje. Odziv najboljših atletov bo rekorden. Od klubov bodo sodelovali naslednji: iz Ljubljane: Planina, Ilirija in Primorje, iz Maribora Železničar, Maraton in Rapid, Bratstvo z Jesenic ter Concordia, Hašk, Marathon, Zašk in železničar iz Zagreba. Danes bomo za enkrat navedli glavne nastopajoče atlete v tekih. Na 100 m bodo startali vsi, ki kaj pomenijo v tej disciplini s Račičem na čelu. Badl, Zorko, Hanza in še številni drugi se bodo borili za čim častnejši plasma. Na 400 m se bo poleg Klinarja in Oberška pojavil na startu po dolgem prisilnem odmoru rekorder na tej progi Pleteršek, ki bo skušal braniti svoj dosedanji renome. Kdo bo od zagrebških atletov nastopil na teh dveh progah še ni znano, verjetno pa bodo glavni akterji v teh točkah Slovenci. Na 800 m, ki v razpisu pomotoma niso bili omenjeni, bo borba prav tako huda. Gorška boli poraz, ki ga je doživel na slovenskem prvenstvu letos v Ljubljani s strani Koširja. V nedeljo bo prilika za revanš. Na startu bosta oba ter če več drugih je prijavljenih Ljubljane. Zagrebčani bod Dijaške sobe Boljša družina sprejme dijaka v vso oskrbo. Center, kopalnica, klavir, nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23625-22 Dijakinjo nižje gimnazije sprejme učiteljica k marljivi gimnazistki III. razreda v vso oskrbo. Cena din 650. Naslov v trgovini Jos. Plodkraj-šek, Jurčičev trg. 23872-22 Roditeljski dom in nadzorstvo za kletnega dijaka iščem. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Dijak 676». 23676-22 Boljšim dijakinjam nudim udobno stanovanje z dobro oskrbo, nadzorstvo. Ferenčak, Beethovnova 2-III. 23702-22 50 SI LAHKO 8REZO8VEZNO OGLEDATE IGN.VOIC UUBUANA. TAVČARJEVA 7 VEGETABILNA PARNA KOPELJ ZA OBRAZ Dobi sc v vseh strokovnih trgovinah! r / Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova5Din Najmantši znesek 17 Din Lokal oddam v hiši kavarne »Evrope«. Več pri Gregorc in Co. 23690-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Koroške brusnice dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libeliče, žel. postaja Dravograd - Meža. 185-33 Kislo zelje novo. prvovrstno v sodč kih. dobavlja po naro čilu ln nalnižji ceni Gu stav Erklavec. Ljublja na. Kodelievo. Povšeto va 47. tel 25-91 186 33 Kislo zelje! Prvovrstno kislo zelje imam v vsaki množini v zalogi po najnižjih dnevnih cenah. J. Ora žem, Moste. 23673-37 Nekadilec postanete v treh dneh z našim zanesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. Velika steklenica din 70, mala din 60, pošilja po povzetju »Jugopatent«, LJubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. 200 Od Vas fg&t ie \Sa5t ivisno, '•a imate obleko vedno '■ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika.nlca SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah JOS. E8ERLE, Ljub jana, Tyrševa 2 palača hotela »Slon« PREMOG KOKS — DRVA audl L Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna F.T. KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE v HOTELU,SOČA' SV. PETRA CESTA Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmantš znesek 17 Din. Mizarske stroje vseh vrst priznano pr vovrstnih znamk »Tei chert«, »Festo« itd. ka kor tudi kakovostno strojno orodje, skobelj ne nože, krožne in ga terske liste naročite nai bolj ugodno na ve lesejmu. Specialna trgo vina Dovžan Ivan, Ljub ljana, Frančiškanska ul 4. Tel. 45-42. 197-29 Vrezovalni stroj (Falzmaschine) za usnje, dobro ohranjen naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23279-29 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Foksterierje čistokrvne, 2 meseca stare, krasne eksemplare z rodovnikom prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23703-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjavljam, da ne priznam dolgov, ki jih eventualno napravi moja žena Jerina Ciril, Rakek. 23680-31 Vsaka beseda 2 Din, davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din. »Avto št. 49c« Prosim, če mogoče svidenje. 23644-2-4 Dragocenosti Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevii Ljubljana, Wolfova ulica V soboto bo otvoritev velesejma Razstave pohištva in stanovanjske opreme na ljubljanskem velesejmu imajo velik sloves. Tudi letos bo od 31. avgusta do 9. septembra razstavljeno mnogo pohištva modernih linij in po zmogljivih cenah Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. bo v času od 31. avgusta do 9. septembra v Ljubljani XX. velesejem kot 47. velesejemska razstavna prireditev. Velesejem bo bogato založen. Splošni del razstave bo obsegal strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, vozove, bicikle, šport, poljedelske stroje in orodje, mline, lesno industrijo, pletarstvo, ščetar-stvo, igrače, tekstilno industrijo in konfekcijo, klobučarstvo, čipkarstvo, usnje in konfekcijo, krznarstvo, papir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo, fotografijo, živilsko industrijo, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramiko, bižuterijo in razne novosti. Posebne razstave pa bodo: Pohištvo in stanovanjska oprema; Mala obrt; Razstava o obrambi pred napadi iz zraka CSode-lujejo: Zaščitni urad mestnega poglavarstva ljubljanskega, ministrstvo vojske in mornarice, kr. banska uprava dravske banovine, Drž. higienski zavod in Gasilska zajednica v Ljubljani); Zobna tehnika (priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30 letnem jubileju); Naša vsakdanja prehrana (priredi Zveza gospodinj); Razstava perutnine, golobov in kuncev priredi društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani); Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru); Razstava mo- tornih in brezmotornlh letal ter modelov (poda ljubljanski Aeroklub »Naša krila«); Razstava cvetja in zelenjave (vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani); Razstava likovne umetnosti; ornitološka razstava. Dne 8. septembra bo nagradno tekmovanje harmonikarjev. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Ugodnost velja za potovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 31. avgusta do 14. septembra. Na parobrodih Jadranske in Dubro-vačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem za dopotovanje od 26. avgusta do 7. septembra, za povratek pa od 2. do 17. septembra. Na parobrodih Zetske plovidbe je dovoljen 50% popust za odhod od 25. avgusta do 7. septembra, za povratek od 2. do 14. septembra. Razstavni prostor meri 40.000 m5. Ljubljanski velesejem ima lepo prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcu mnogo razvedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebna zanimivost bodo predstave »Totega teatra«. SOKOL Sokol I, Ljubi jana-Tabor sporoča članstvu, da bo imelo bratsko sokolsko društvo Kamnik v nedeljo nastop na novem telo-vadišču. Vabimo zato članstvo, da poseti ta nastop v čim večjem številu, po možnosti v kroju. DOBI SE v vseh boljših trgovinah. Varujte se po tvorb. GLAVNO SKLADIŠČE: E« LEVER Beograd — poštni predal 284 mammmmmmmsmmm iitserirajte v »Jutru« šolstvo g— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo mestne občine ljubljanske bo v nedeljo dne 1. septembra t. 1. dopoldne pri upraviteljstvu posameznih šol. Va,jenci-no-vinci naj pri vpisu predložijo učno pogodbo in spričevalo o poslednjem šolanju, vsi ostali vajenci pa lansko šolsko spričevalo. Ostala navodila glede vpisovanja so razvidne na šolski deski posameznih šol. šolski Trstie za strope iz najboljšega materijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja Jos* R. Puh,Ljubljana ZALOGA PARKETOV Gradaška ulica 22. Telefon 2513 Najugodnejše cene priznanih Ardie in Horex MOTORJEV in vseh REZERVNIH DELOV le pri tvrdki J. Praprotnik, Domžale na velesejma, paviljon Q odbor strokovno nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske vabi vse delodajalce, ki imajo šoloobvezne va,jence, da v izogib neljubim posledicam poskrbijo za to, da se bodo vajenci pravočasno vpisali v šolo. š— Vpisovanje v državno srednjo glasbeno šolo se vrši v pisarni, Gosposka ulica 8/1. od 9. do 12. ure. Za novovstopivše gojence od 1. do 5. septembra, za bivše gojence pa od 1. do 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. septembra. Sprejemni pogoji so objavljeni na službeni deski v veži zavoda. Interesentom so na razpolago prospekti. Poučujejo se teoretični in glasbeno znanstveni predmeti, klavir, orgle, solopetje ter vsi orkestrski instrumenti. Zavod ima po čl. 4. uredbe o umetniških šolah značaj popolne srednje šole. (—) š— Na šoli Glasbene Matice ljubljanske se bo poučevalo v novem šol. letu po novem učnem načrtu, ki je bil izdelan na podlagi večletnih praktičnih izkustev tekom minulega šolskega leta. Predvsem opozarjamo na novi učni načrt za klavir, katerega sta izdelala ga. Milena štrukelj-Verbičeva in profesor Marijan Lipovšek. Violinski učni načrt pa je delo violinskih profesorjev Ivančiča Avgusta in Staniča Franca. Vpisovanje bo od 2. do 5. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici. Pogoji za vpisnino in ukovino so isti, kakor lansko leto. Razdelitev in določitev urnika bo v soboto 7. septembra, redni pouk pa od ponedeljka 9. septembra dalje. (—) R Četrtek., 29. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Bolgarska glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: PoTočifla. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kje vse so bile seje Narodne skupščine v Beogradu. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Veseli trio. — 21.15: Reproducrran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Za dobro voljo igra radijski orkester. Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 29.05 Humor. — 21: Havajski kvartet. — 22 Pesmi in plošče za ples. — Zagreb 17.45 Hrvatske narodne. — 20: Koncert orkestra in godalnega kvarteta — 22.10: Vesela muzika. — Sofija 20: Bolgarska glasba. — 20.50: Lahka godba orkestra. — 22: Ruske romance. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Rim 17.15: Vojaška godba — 20.30: Operni večer. — 23.15: Ples. — Praga 20.10: Beethovnova komorna glasba. 21.20: Lahka godba s plošč. — 22: Češki skladatelji. — Berlin 19.15: Alpska muzika — 21.10: Lahka godba. — 23.10: Nočni koncert. f Za vedno se je ločil od nas, naš trpin Sfrulefe Engelhert trgovski zastopnik Pogreb bo danes ob 11. uri dopoldne iz 2al, kapela sv. Janeza k Sv. Križu. Domačim in tovarišem ostane v spominu. Žalujoči ostali Urejuje Uavonu ttavljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Staakti Virani, — Za Narodno tiskamo d, d, Ju* — Za iaaeratni del je odgovoren Aloje Novak. — Vsi ? Ljubljani.