H'H|| | ulil—> 45S5: ‘to 17 informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana januar 1986 ■ FRANCKA HERGA, Podpredsednica Republiškega sveta ZSS Slovenije v Emoni Enako delo anako plačilo +rezultati dela In gospodarjenja 20. janualja 1986. Po programu Pred-Vr«®- Republiškega sveta Zveze sindikatov Slo-3!Je o obisku večjih delovnih in sestavljenih or-aln 1Zac*j združenega dela v zvezi s sedaj zelo aktu-s ° lemo, to je ustvarjanje in delitev dohodka in je n ev za osebne dohodke ter skupno porabo se ji.^anes udeležila razgovora s člani Koordinacij-thj63 odbora sindikata v SOZD Emona, nekateri-kom 0®. ovo<^nimt 'n vodstvenimi delavci ter člani tov p1Je za pripravo tega sporazuma v naši SOZD SejP.n° porabo (v nadaljnjem: SaS SOZD), ki je kate ■v strokovni obravnavi in začetni razpravi, v rile« -e bdo izpostavljeno predvsem vprašanje deia, ln odnosov med SaS SOZD in sporazumi prg"^osti(SaS dejavnosti), je tov. Herga govorila jiiP^^beno usmerjanje delitve dohodka in oseb-Vn-l^oodkov se uveljavlja preko Družbenih dogo-ov 0 ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev oa /®ebne dohodke in skupno porabo, tako zvezne-‘kpn^ZHi DD), ki je že sprejet, kot preko republiki h 'rePubliški DD), kije prav sedaj v obravnavi leta o sprejet predvidoma v marcu mesecu tega ^oleg teh DD so tu še SaS dejavnosti, ki ure- <£? Podrobneje to materijo za vsako posamezno Hi oz- panogo in morajo biti seveda vsklaje- Le delno se je strinjala z ugotovitvijo iz HomVe, da SaS dejavnosti med seboj niso popol-k vsklajeni, če pa so v skladu z republiškim bomo videli potem, ko bo le-ta sprejet. poudarila je, da so v SaS dejavnosti vgrajeni naj-staivi? kazalci, ki izhajajo iz Programa ekonomske u?D*hzacije! To so brutto osebni dohodek na de-D_ Ca’ dohodek na delavca, dohodek na povprečno hQ abjjena sredstva in akumulacija na povprečno r Rabljena poslovna sredstva. Poleg teh pa so ne-kar1 dejavnosti predvideli še druge kazalce, J^r-OHord3 nekatere navaja na trditev, da niso vsi ij.,a seboj vsklajeni. To sicer ni popoloma v skla-zveznim DD, ki zahteva le prvi in četrti ka- Pfeoi vPrašanje, ki nas vseskozi tare in povzroča sti i. ,*ce’ Posebno sedaj ob pojavu SaS dejavno-v naš* SOZD, ki združuje kar 5 dejavnosti kirin lVilstvo’ tr8°vino, turizem, gostinstvo, inže-U«*, 8) spraviti na en skupni imenovalec metodo itQ°lavhanja in delitve dohodka in osebnih dohodom -?e odgovorila, da bi najbrže morali, poleg dili tJeilih štirih kazalcev iz SaS dejavnosti, vgra-Urt* 5? druge, za naš SOZD specifične kazalce. Po-na „ a j®* da bi bilo smotrno, da se v SaS SOZD dei °®n.ovi enotne metodologije analitične ocene v*nh mest (DM) predvsem dogovorimo kako (Nadaljevanje na 12. strani) ■ S POSVETA V CELJU POROČATA ZVONE GJURIN IN MIRAN BLAHA Dogovor in novo znanje za boljše delo CELJE, 15. in 16. januarja - Dvodnevnega posveta vodij splošnih, kadrovskih in izobraževalnih služb delovnih in temeljnih organizacij SOZD Emone, ki je bil v prostorih Doma JLA in hotela Evropa v Celju se je udeležilo več kot 40 odgovornih delavcev Emone. Priznani predavatelji so tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času predavali najaktualnejše teme z različnih področij. O kritični analizi delovanja političnega sistema soci- ga sistema, nato pa nanizal predloge potrebnih sprememb zakona o združenem delu za učinkovitejše delovaje in dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. V samem začetku predavanja je povedal, da se nekatere ustavne opredelitve pri bistvenih sestavinah delovanja političnega sistema ne uresničujejo v dovolj veliki meri. Uresničene niso v praksi in niti razvite družbenoekonomske predpostavke, določene v Ustavi. Vzro- nega samoupravljanja in njegovega učinkovitega delovanja. V novejšem času je v republikah in tudi v avtonomnih pokrajinah prišlo do krepitve etatističnih odnosov. Etatistično birokratske strukture postajajo tolmač interesov svojega naroda, svoje republike oziroma pokrajine. H krepitvi republiškega in pokrajinskega etatizma je prispevala po svoje tudi voluntaristično vodena razvojna in ekonomska politika, in sicer tako v federaci- jah zapiranja in dezintegracije ne le v gospodarstvu, temveč tudi na drugih področjih družbenega življenja. Razumljivo to škodi razvoju naše družbene skupnosti kot celote. Ko je govoril o nadaljnjem razvijanju in uresničevanju samoupravnega organiziranja je še posebej poudaril, da zagotavljanje učinkovite samoupravne organiziranosti združenega dela zahteva, da se temeljna organizacija združenega dela kot osnova samoupravnega proizvajal- št. 154 Na posvetu v Celju so udeleženci prisluhnili predavanju dr. Janeza Šinkovca (levo na čelu mize) ko je predaval o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. alističnega samoupravljanja je v zelo zanimivi in razumljivi obliki spregovoril dr. Janez Šinkovec, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije in član delovne podskupine Zveznega družbenega sveta, ki je pripravila to kritično analizo. Grega Miklič, svetovalec Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je predaval in tolmačil o preventivnem reševanju sporov med delavci v združenem delu z vidika pozitivne zakonodaje. Franc Molan, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona za splošne in kadrovske zadeve je govoril o izhodiščih razvoja in ukrepih na področju kadrovske in izobraževalne politike v naslednjem srednjeročnem obdobju. O računalniški aplikaciji kadrovsko-informacijskega sistema, ki ga uvajamo, je na posvetu spregovorila Boža Javornik, pomočnik direk-toija Emoninega elektronskega centra, Lucijan Fatto-ri samostojni svetovalec delovne skupnosti SOZD Emona je obravnaval teze osnutka samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka, Pavle Kogej, prav tako samostojni svetovalec pa je predstavil preizkus analitične metode ocenjevanja del in nalog. V delu posveta je posebna skupina obravnavala in se v podrobnosti seznanila s programom skupnega in specifičnega izobraževanja v letu 1986, zadnji del posveta pa so namenili obravnavi aktualnih problemov tekoče kadrovske, izobraževalne in socialne problematike v Emoni. Posebno zanimanje je poželo prvo predavanje na posvetu, ki ga je imel dr. Janez Šinkovec, ki je iz dolgoletnih izkušenj in dobrega poznavanja snovi najprej uvodoma orisal oceno delovanja političnega sistema v celoti, zatem pa oceno delovanja posameznih delov politične- ke, ki so pripeljali do velikega razhajanja med ustavno določenim in v družbeni praksi uresničenim položajem delavca v združenem delu in v družbi kot celoti, bo potrebno čimpreje odpraviti, če hočemo doseči trdnost sistema socialistič- ji kot v republikah in pokrajinah s katero niso bili ustvarjeni pogoji za usklajen gospodarski razvoj in delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča. Tako zasnovan policentrični etatizem, kakor ga lahko imenujemo, se kaže tudi v močnih tež- nega odnosa in združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije stalno razvija ln napreduje. Treba je dosledno uresničevati načelo, po katerem je temeljna organizacija integralni del delov- (Nadaljevanje na 2. strani) Razpis za nagrade Franca Nebca v letu 1986 Komisija za nagrade FrAnca Nebca vabi vse delovne in temeljne organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije, samoupravne organe in posameznike v SOZD Emona k vlaganju predlogov za podelitev nagrade Franca Nebca za leto 1985. Nagrada Franca Nebca, ki jo je ustanovil delavski svet SOZD s sklepom na svoji slovesni seji dne 10. aprila 1978, se podeljuje kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacije združenega dela v SOZD Emona in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Taki dosežki morajo predvsem vplivati na splošen razvoj in ugled organizacij združenega dela v ožji in širši družbeni skupnosti ter na izpopolnjevanje načrtovanih in družbeno usklajenih nalog. Nagrada Franca Nebca se podeljuje delavcem (posameznikom in skupinam) iz temeljnih in delovnih organizacij ter delovnih skupnosti združenih v SOZD Emona s tehničnega, ekonomskega, organizacijskega in drugega področja, ki so s svojim strokovnim znanjem in v praksi uveljavljenimi uspešnimi metodami in inovacijami vidno prispevali k uresničevanju ciljev temeljnih, delovnih organizacij in SOZD Emona. Nagrada se lahko podeli tudi kolektivom temeljnih in delovnih organizacij, delovnim skupnostim, poslovnim in drugim organizacijskim enotam v SOZD Emona. podeduje vsako leto 10. aprila, na Dan Emone. V posameznem letu se lahko podeli največ pet nagrad. Nagrada za posameznika znaša 40.000 din. Nagrada za posameznega člana nagrajene skupine znaša praviloma najmanj 5.000 din. Pri tem skupni znesek podeljen posamezni skupini ne more presegati 50.000 din. Nagrada za delovne kolektive znaša največ 150.000 din. Merila za presojo upravičenosti do nagrade so, razen uvodoma navedenih, še posebej naslednja: prispevki kandidatov k finančnemu uspehu organizacije združenega dela, izvozu blaga in storitev, organiziranosti poslovanja, izvajanju razvojnega programa in investicij, delovanju samoupravljanja, sodelovanju z deželami v razvoju, uvajanju inovacij in razvojno raziskovalno delo kandidatov. Predlog za nagrado je treba izčrpno obrazložiti in po potrebi priložiti ustrezno dokumentacijo. Predlogu je treba obvezno priložiti obrazloženo mnenje osnovne organizacije sindikata. Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade do vključno 10. marca 1986 (datum poštnega žiga). Po tem datumu prispele predloge komisije ne bo upoštevala. Predlog z obrazložitvijo in dokumentacijo ter mnenjem osnovne organizacije sindikata je treba poslati na naslov: SOZD EMONA, Komisija za nagrado Franca Nebca, 61000 Ljubljana, Sm tinska 130. smar- VLADO KLEMENČIČ, zvezni sekretar za finance Ozde brez možnosti likvidirati, njihove delavce zaposliti drugje Vlado Klemenčič, zvezni sekretar za finance, ob odprtju sejma Konfekcije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: »O indeksih, odstotkih in fizičnih kazalcih je gospodarsko leto 1985 v marsičem precej skromno. V drugi polovici leta so bila v nekaterih pogledih gospodarska gibanja manj ugodna kot v letu 1983 in 1984 in so zato naloge ekonomske politike za letošnje leto toliko te^je. Industrijska proizvodnja je sicer dosegla 2,7 odstotno rast, vendar so rezultati v kmetijstvu - zaradi spomladanskih pozeb in nato avgustovske suše - za dobrih 7 odstotkov pod ravnijo iz leta 1984. Kljub naraščajočim naročilom je bil tudi obseg gradbenih del pod ravnijo predhodnega leta. osrednji problem gospodarjenja in razvoja v letu 1985. Zelo pomemben dosežek lanskega leta je da smo za 7 odstotkov povečali izvoz, pri čemer 3 odstotke na konvertibilno območje, dosegli su-ficit v tekoči plačilni bilanci v vsej zunanjetrgovinski menjavi v menjavi s konvertibilnim območjem. Prvikrat po številnih letih smo tudi za nekaj 100 milijonov dolarjev zmanjšali naš konvertibilni dolg do tujine. S tem si ustvarjamo pravo, realno podlago tudi za drugačno urejanje odnosov z mednarodnimi finančnimi institucijami in zunanjimi kredi-torji. Pozitivni rezultati v nekaterih drugih dejavnostih, kot sta promet in turizem, še posebej tujski, niso mogli nadomestiti ni^je proizvodnje v prej omenjenih dveh dejavnostih, tako da zadnje ocene kažejo, da je družbeni proizvod leta 1985 enak doseženemu v letu 1984. Ob tem se je zaposlenost povečala za nekaj več kot 2 odstotka. V drugi polovici lanskega leta so začeli hitro naraščati poraba, najbolj skupna, vendar tudi splošna in osebna, pa tudi potni stroški za reprezentanco, reklamo in še nekateri. K dosežkom 1985 je treba prav tako prišteti vse tisto, kar pomeni korak naprej pri uveljavljanju ekonomskih meril v gospodarjenju, krepitvi ekonomske, tržne prisile namesto državnega urejanja gospodarskih zadev, samoupravnem urejanju odnosov znotraj organizacij in med njimi, preusmerjanju proizvodnih programov, uvajanju novih proizvodov, pri čemer je del gospodarstva dosejgel pomembne premike, ki bodo prave rezultate dajali v naslednjih letih. Vsega tega statistični kazalci za leto 1985 ne kažejo, je pa pomembno za napredek v preteklem in naslednjih letih. Leto 1985 je tako tudi leto, ko je bilo zaustavljeno padanje realnih osebnih dohodkov. Porast osebnih dohodkov in tudi skupne in druge porabe je precej različen po republikah in pokrajinah, kar ustvarja politične nape- tosti v družbi, toda v vsa- kem primeru je nad realnimi finančnimi možnostmi in doseženimi rezultati v proizvodnji in produktivnosti. Pritiski na porabo so tako neposredno vplivali, da se je trend zmanjševanja inflacije, iz sredine leta, v jesenskih mesecih ponovno začel vzpenjati in je prerastel v »♦*< l iSS % V gospodarski politiki za leto 1986 smo si zastavili tri poglavitne naloge. Na prvem mestu je znatno zmanjšanje inflacije. V delu naše družbe še vedno podcenjujejo vzroke inflacije in zato predlagajo poenostavljene recepte in nerealne poti za njeno premagovanje. V mislih imam predvsem tiste predloge, ki v bistvu predpostavljajo, da je možno z inflacijo opraviti na lahek in enostaven način. Vendar za uspešen spopad z inflacijo ni dovolj enotnost pri besedah in hkrati oportunizem v številnih okoljih in na različnih ravneh. Docela se je treba zavedati, da bo bitka proti inflaciji težka in naporna. Ne želim opravičevati domačih razmer, temveč le podčrtati vse težave, ki so povezane s premagovanjem inflacije, kar kažejo podatki o inflaciji v deželah v razvoju, še zlasti med tistimi, ki so zadolžene in na približno enaki stopnji razvoja. Po podatkih se je inflacija od leta 1982 do prve polovice leta 1985 v deželah v razvoju več kot podvojila in znatno presega 50 odstotno rast. Zvezni izvršni svet pripravlja vrsto ukrepov za tako imenovano finančno konsolidacijo gospodarstva in bank, pri čemer je bil del že sprejet ob koncu lanskega leta. Ti ukrepi bodo dali rezultate le ob prizadevanjih in aktivnostih v združenem delu, v družbenopolitičnih skupnostih in ob povečanju aktivnosti subjektivnih sil. Namen je, da se do zaključnih računov za leto 1985 čimbolj realno izkaže finančno stanje v organizacijah, da se dobi dejanska slika o izgubah, deficitih, nerealno ocenjenih nalogah, primanjkljaju lastnih obratnih sredstev, o plasmajih, spornih terjatvah itd. Skratka nujna je široka družbena akcija sindikatov in drugih subjektivnih sil pri pripravi zaključnih računov in nadvse pomembno je, da so delavci seznanjeni s pravim stanjem in predlogi za premagovanje problemov. Na tej podlagi naj bi ukrepi selektivno podprli prizadevanja v tistih kolektivih, ki imajo razvojno perspektivo, ter so jim glede tega organizacije in banke s katerimi sodelujejo, pripravljene stati ob strani. Tiste organizacije, ki nimajo takšnih možnosti in v katerih sanacijski programi ne bodo sprejeti, bo treba likvidirati in poskrbeti za zaposlitev drugje. Skratka, ukrepi, kot so reprogramiranje obveznosti z namenom, da organizacije pridobijo zase več trajnih obratnih sredstev, možnost enkratnega odpisa dela premoženja oziroma njenega zmanjšanja glede na tržne cene, zmanjševanje obveznosti do skupne in splošne porabe in drugi naj bi razbremenili in omogočili določen predah organizacijam, ki so v težavah, imajo pa dobre proizvodne programe in realne ekonomske možnosti za razvoj. Sledile bodo spremembe nekaterih predpisov z namenom, da se doseže večja disciplina v medsebojnih plačilih in poravnavanju obveznosti, kar je nujno za vsako tržno gospodarjenje, dopolnitve v davčnem sistemu in nekatere spremembe v emisijskem mehanizmu in obračunskem sistemu. S tem želimo ustvariti razmere za uspešnejše vodenje politike realnih obrestnih mer in drugih realnih ekonomskih kategorij. Namen je torej, da se lotimo vzrokov sedanjega inflacijskega načina gospodarjenja, kar je ena osrednjih in najtežjih nalog sedanjega srednjeročnega plana. Druga: naloga letošnje ekonomske politike je pospešitev rasti proizvodnje in izvoza, še zlasti konvertibil- nega, in zagotovitev likvidnosti v plačilih s tujino. Tretja pa se nanaša na povečanje produktivnosti dela in na tej podlagi življenjske ravni. Skratka, leto 1986 začenjamo ob dejstvu, da so bili sprejeti dokumenti za letošnjo ekonomsko politiko, srednjeročni plan in pomembni sistemski zakoni. Vendar bo predvsem od našega dela, pripravljenosti, za sodelovanje pri delu, ustvarjalnosti in prizadevanj za uresničevanje skupnih in širših interesov odvisno kakšne rezultate bomo dosegli v tem letu. To sporočilo še posebej velja za gospodarske kolektive, suj nikakršni ukrepi in pogoji gospodarjenja ne morejo nadoknaditi zamude v lastnih prizadevanjih.« Delo, 20. januarja 1986 PREBERITE! Delavcem, združenim kmetom in upokojencem SOZD Emona! Tako kot smo napovedali v prejšnji ^-viiki^J^j ta 154. številka našega . v E-Informator čaka pred vrati nabiralniku. vašem poštnem naoirainiKu. ... • :n Preberite ga in se seznanite z neg novejšim . aktualnimi dogajanji v naši sestavljeni organiza v • Pokažite ga tudi drugim. . , ju E-Informator bo izhajal mesečno, razen v ju J ali avgustu, torej 11 številk. Če ga v bodoče kaK mesec ne boste prejeli (morda se boste P^ese ya. takoj urgirajte ali sporočite spremembo naslova^ ši kadrovski službi oziroma upokojenci pisarni a ba upokojencev. vse Da bo naš E-Informator še pestrejši vabimo . aktivne delavce, združene kmete in člane K upokojencev Emone, da v njem sodelujete in prispevke pošiljate na naslov: Uredništvo E m matorja, Šmartinska 130, 61000 Ljubljana. Tovariški pozdrav! Glavni in odgovor urednik* PREDSTAVLJAMO NAŠA PODJETJA V TUJINI: Kenija: Aprimex v Nairobiju LJUBLJANA, 29. januarja - Naše podjetje Aprimex v kenijskem Nairobiju je bilo kot predstavništvo Emone ustanovljeno 1969. leta (DO Emona Commerce), čez leto dni pa se je registriralo kot podjetje, v katero se je kot družabnik vključil tudi Ju-gostekstil. Letos s 1. januarjem pa so se v Aprimex vključil še kamniški Utok, celjska Kovinotehna in HP Ljubljana. Poglavitni namen Aprime-xa je bil in je pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in vzhodno Afriko (Kenija, Tanzanija, Uganda, Etiopija, Somalija in Sejšeli). Podjetje je posta- lo nosilec poslov - preko družabnikov Emone in Ju-gotekstila - za vso Jugoslavijo. Od vsega začetka je bil namen podjetja, da posreduje neposreden nakup in prodajo blaga - brez tradicionalnih posrednikov iz razvitejših evropskih držav. Aprimex ne posluje v svojem imenu in za svoj račun, vsekakor pa mora pokrivati svoje funkcionalne stroške naše ponudbe in nakupov. Kaj uvažamo iz vzhodne Afrike? Bombaž, kavo, ananas, manjše količine čaja, si- sal (surovina za vrvi) in kože, ki postajajo zadnji čas vse pomembnejše blago. In kaj mi izvažamo v vzhodno Afriko? Največ surovine za bazično industrijo (kemija), umetna gnojila, belo tehniko, komponente za čevljarsko industrijo, tekstil, prehrambene artikle in pijače (vino in mineralne vode). Prav tako sodelujemo pri ponudbah (tendeijih) telekomunikacij, elektrotehnike, materiala za farmacevtsko industrijo. Oprema: ponudba pekarn in livarn, projekti za prehrambeno industrijo -prašičje in piščančje farme. Aprimex je ves ta čas edina naša organizacija, ki v tem delu sveta deluje pri trgovinski menjavi, kakor pravi direktor Aprimexa, Zvone Veber, in teži, da bi pod svojim okriljem osredotočila vso blagovno menjavo med Jugoslavijo in vzhodno Afriko. Ponudba in povpraševanje sta zelo raznolika, zato se en sam človek iz domovine v tem podjetju težko znajde. V prihodnje naj bi v Aprimexu zaposlili poleg domačinov vsaj dva Jugoslovana, meni Zvone Veber. Podjetje se je ves čas ote- palo z večjimi in rnar‘jiiht problemi, kot so sprem ,u politične situacije v tem a ^ sveta, navezanostjo nrza. tradicionalne dobavi nelojalno konkurenco »L dobnim. Tudi naša ponU° večkrat ni konkuren hkrati pa ne moremo ..j pcem nuditi takšnih po* g.; nih pogojev kot razvitejši hodni svet. Da bi se Apri[T'-- nodni svet. ua m se „ vendarle utrdil, vedno > . VCUUdllC U VI Vili, v -- nove oblike sodelovanj". nove oDiike soaeiu*«'^:.«, dolgoročno obdeluje trži* . nov" obliko medsebojnega sod w UUUC1UJV. Kenija in Jugoslavija <, pred dvema letoma podp* | li sporazum, ki vsebuje n ^ lovanja, pri katerem ni P, treben devizni odliv s^ ka gre za čisto blagovno ^ njavo, ki se je izkazal obojestransko koristno, i Aprimex v zadnjih »j treh letih izkazuje PoZv|Cpi poslovne rezultate, sk* dobre posle in pripravil j. ve, kar naj bi pripornog j, še boljšim poslovnim J .* tatom teea našega podjeu, tatom tega našega pohjf-ijtf tujini. Tudi Gospoda^ tujim. Tudi uospuv-zbornica podpira in nuo rj, moč Aprimexu, ki ima ^ vomno veliko zaslug z prodor v vzhodno A» poudarja Zvone Veber. ^ j, ( Dogovor in novo znanje za boljše delo (Nadaljevanje s 1. strani) ne organizacije, kakor tudi, da morajo delavci v tozdu svoje delo in sredstva družbene reprodukcije združevati v delovni organizaciji. To je pogoj za obstoj in uspešno delovanje delovne organizacije, sozda in širših oblik združevanja in v končni fazi celotnega sistema samoupravnega združenega dela. Slabosti, je dejal dr. Šinkovec, pri samoupravnem organiziranju pri nekaterih tozdih in delovnih organizacijah, kakor tudi njihovo premajhno samoupravno in ekonomsko združevanje ter povezovanje, onemogočajo, da bi hitreje uresničili in uveljavili v Ustavi in Zakonu o združenem delu določeno vlogo sestavljenih organizacij združenega dela in drugih širših oblik samoupravnega organiziranja. V doslej ustanovljenih se- stavljenih organizacijah združenega dela niso vedno združene oziroma povezane organizacije združenega dela, ki so proizvodno in tehnološko med seboj odvisne in v družbeni reprodukciji ekonomsko vezane ena na drugo, čeprav je to po Zakonu o združenem delu glavni pogoj za tako združevanje in povezovanje. Večina sestavljenih organizacij združenega dela ni dograjenih in ne delujejo kot resnični poslovni sistem, tako da se pojavljajo slabosti pri uresničevanju združevalnih ciljev, kot so vprašanje razvoja, planiranja, izvoza, uporabe delovnih sredstev, plasmaja na trgu in podobno. Možnosti, ki jih nudijo določbe Zakona o združenem delu o povezovanju delovnih organizacij in tozdov v različne sestavljene organizacije združenega dela zaradi skupnih interesov niso izkoriščene. Take sestavljene organizacije združenega dela niso dovolj fleksibilne in ne morejo vedno s svojo organiziranostjo spremljati zahtev znanstveno tehnološkega napredka in sprememb v gospodarstvu ter družbi. Se posebej je predavatelj poudaril, da odločanje delavcev v združenem delu ne spremlja vedno uresničevanje ustavnega načela, da je odločanje z osebnim izjavljanjem in odločanjem preko delegatov in delegacij enoten proces uresničevanje pravic delavcev v združenem delu. Zbori delavcev so pogosto formalnost, saj se z njimi zakriva odgovornost poslovodnih organov, delavskih svetov in delegacij. Zaradi teh in drugih slabosti delavci niso motivirani, da bi sodelovali na zborih, kar v določeni fazi odpira tudi vprašanje kvoruma. Z osebnim izjavljanjem se odloča tudi o vprašanjih, ki ne sodijo med neodtujljive pravice delavcev, pogosto pa delavci, tako je dejal dr. Šinkovec z osebnim izjavljanjem odločajo večkrat tudi o takih vprašanjih, pri katerih se ne krepi odgovornost za sprejem odločitev in njihovo izvajanje - na primer o strokovnih podrobnostih planskih dokumentov. Tov. Grega MIKLIČ je najprej postregel s podatki o številu prekinitev dela v Sloveniji v zadnjih letih. Tako je bilo v letu 1978 teh prekinitev 108, leta 1980 jih je bilo 62, 1982 leta 18., 1984 jih je bilo 100, v lanskem le- bah daje Ustava glavno in odločilno vlogo organizaciji sindikata, ki se mora vključiti v reševanje teh sporov. Pomanjkljivost teh določb ali morda drugih zakonskih aktov je v tem, da ne določajo postopkov in rokov, ko se morajo spori razrešiti, ker sedaj vse to traja predolgo in se tako zadeve še bolj zapletajo. Tudi v samoupravnih aktih OZD in pravilih Zveze sindikatov ta materija ni urejena. dikata, Zveze komuni** 10 ^ drugih. To najbržezat g i le-te ne naredijo tisu-e kar so poklicane. njei> V tej analizi so omeni $, tudi negativni ukrepi’ J jih včasih poslužujejo , ^ ko pride do prekinitev t Tako je vsekakor n&Pr\pit da se ob prt initvah rajo Komiteji a SLO, k A bi šlo pri ten za °Sr° varnosti in družbenega j moženja. Delavci so v' dosedanjih porimerih f tu pa 104. Glede takoimenovanih »prekinitev dela« ali milejše »izsiljenih sestankov« so v Ustavi (čl. 636 do 640) določbe, ki urejajo reševanje tistih sporov, ki se ne rešujejo po redni poti. V teh določ- Ugotovitve analize o prekinitvah dela, ki jo je izdelal Republiški svet ZSS kažejo, da pri tem ne gre za nizko samoupravljalsko zavest delavcev. ampak prihaja do prekinitev predvsem zato, ker se sporne zadeve ne uredijo po redni poti. Pri večini prekinitev izstopa odklonilen odnos do strokovnih služb, poslovodnih organov, na tudi do organizacije sin« oz. izpad dohodka, k* * ^ povzročili s prekinitvi)0 ^(i vedno nadoknadili z 0 v prostih dnevih. PraV re^' ni na mestu, da se ob P ji nitvah išče »kolovodJ ^ jih preganja z discipl'nS ukrepi. pi Najboljše zdravilo za jč|i prečevanje prekinitev j ali izsiljene sestanke j® zervni fond po stopi 6,2%, SOUR Ka uve stope rasta izgledaju OUR Emone i povečanje unosnijih delatnosti jačaju svih Oiir1 Z^e-1 . 1 clJev‘ optimističke, ali mislimo da obima medusobnog pošlo- zajedničku" akumulativno UR pmr" udruzenih u SO- su obzirom na relativno ni- vanja barem po takvoj stopi sposobnost SOUR (slučaj: klijem n u ,ovom Petogo- ske ishodišne osnove u 1985 kao što se je povečao obim program PK), PovenQv5n0j li.su: godini ova očekivanja naše delatnosti. e koji jačaju organizova- iiiio4,\arUe dohotka i aku- oprave’ ' ■ ~ * ™ * — ------ ■ Jedinstven nastup organizacija Emone prema poslovnim partnerima u svim onim slučajevima kada obzirom na delatnost sa jednim od važnijih partnera posluje više organizacija Emone. ■ Jačanje saradnje medu • za razvoj DFS mreže Sredstva koja če OUR udruživati po principu uza-jamnosti usmeriti čemo prvenstveno u zajedničke razvojne programe: • koji na osnovu pre-strukturisanja i Črnost u apsolutnim tne i„0S lma i po zaposleno- e'«.„ua-tKas!,0„žečn; naše delatnosti. ■ Održavanje i poboljša pje zajedničke likvidnosti i likvidnosti pojedinog OUR udruženog u SOUR. ■ Brži uskladen razvoj organizacija Emone na osnovu ova očekivanja opravdana i neophodna za normalni razvoj. Podsticanje izvoza i racionalizacija uvoza, podsticanje ekonomske saradnje sa ^upnne „ u .Povečanjem državama u razvoju i u po- stopj od c!>/oda po realnoj graničnoj saradnji Osnovni udruživanja za nova ulaga- rezultat „ ’a v’ S°dišnje, kao razvojni cilj na spoljnotrgo- nja i za kvalitetno održava- Uja dovJa"6 uIaga- vinskom području za sve os- sti raVi„Vecania produktivno- novne organizacije je pove- nje višp1 uyoderUa proizvod- Čanje obima spoljnotrgovin- • n S stepena prerade — ske razmene, naročite izvoza 2,7% P01Joprivredi po stopi na konvertibilno področje. » u . Obim izvoza je planiran po -- mdustriji po stopi prosečnoj stopi 3,9% godiš- hje, a na konvertibilno po- • u nje postoječih kapaciteta. Kod ulaganja u nova osnovna sredstva OUR če dati prednost naročito sledečim ulagapjima: • na nabavku tehničke opreme sa odgovarajučim programima za povezivanje stopj 6 ??/°lrljoj trS°vini po dručje 4,4% po prosečnoj svih OUR u jedinstven po- drovske, obrazovne i politi- a ’ POfliŠnifti stnni Dt/n /»omn clmrnn.infrvrrnooinni cicfnr» nB^rBdiVfllljS S3 koJOITl ČG što veča an- e 2,3/o> nih tržišta. U tu s vrhu mora- mi, “ ugostiteljstvu i turiz- mo u večoj meri angažovati • n° s!op‘. 6,2%, naša preduzeča i predstavni- 2%. u mženjeringu po stopi štva u inostranstvu, uže se % povezati sa privrednim jugo- (Rq kStafon delatnostima slovanskim predstavništvi-i radn C’ 9OUR, Transport ma u inostranstvu. Sa bo-SOttS? zaJednice na nivou (jim povezivanjem proizvod-Utrf° stopi 2’1% nih OUR unutar SOUR-a, SoUR°Sena sredstva u celom kao i izvan, obezbediti čemo je od Uirasti če nešto spori- kontinuitet plasmana pojenj,,:;* ukupnog prihoda, a dinih vrsta i kvaliteta robe, 0,6 a amortizacija za uvoditi čemo i širiti kvalitet-Sno? poena brže od nije oblike razmene (zajed-bi Ubrza0® prihoda, dok če nička ulaganja, kooperaci-bfjp na amortizacija rasti oni poslovi, reeksportni po- °d ukupnog prihoda -1—— ---------------x----- J- 0*4,7 indeksnog poena. 4i Vakva je usmerenost ra-x obnove reproduktivne Oh^^pnosti celog SOUR ne-Q?dno potrebna. raziVZlrom na predvideno Poredenje dohotka i či- slovi) sa usavršavanjem in-formacionog sistema i sl. ■ Kvalitetnija i u največoj meri uskladena poslovna, tehnološka i dohodkovna saradnja organizacija koje su udrožene u SOUR Emona. 1 Emona i u crnoj gori Hotel Otrant tavršen u maju i Montenegroturist je 24,018.290 din, poslovanje nog proteinskog koncentrata, • za modernizacij u Tovarne močnih krmil u Ljubljani i proizvodnu preorijen-tacyu Mlekarne u Ptuju, • za proizvodnju novih artikala Agroemone za hu-manu i stočnu hranu, • za modernizacij u i kva-litetniju proizvodnju mesne preradivačke industrije, • za kooperacionu proizvodnju i saulaganja sa drugim OUR, kao podrška spoljnotrgovinskom poslovanju E-Commerce i E-Globtour: • za modernizacij u i racionalizacijo skladišnog i transportnog poslovanja, • za izgradnju maloprodajnih površina u novim na-seljima i turističkim područ-jima, za povečanje postoječih maloprodajnih kapaciteta u krajevima sa odgovarajučim obimom kupovne moči, • za izgradnju hotela na lokaciji stare škole u Portorožu i oslobodenje soba koje sada u Bernardinu zauzima-ju radnici, gažovanost radnika u Emoni da postignu ove ciljeve. ■ Afirmisanje efikasnog informacionog sistema pu-tem elektronske obrade po-dataka za sve nivoe odluči-vanja. U zajedničkim temeljnima SOUR Emona za srednjeročni period 1986-1990 konkretno su definisani i ciljevi i zadaci za pojedine delatnosti i OUR. Na osnovi pri-medbi i dopuna radnički sa-vet SOUR oblikovati če ko-načni predlog, koji če biti u javnoj raspravi i dat na zbor radnih ljudi u svakom OO-UR odnosno radnoj organizaciji j edinstvene strukture do kraja februara 1986. Da li su o vi zajednički temelji prihvačeni u skladu sa odredbama člana 29. Zakona o temeljima sistema dru-štvenog planiranja utvrditi če izvršni odbor radničkog saveta SOUR i o torne oba-vestiti sve OUR. Na osnovu zajedničkih temelja plana OUR (OOUR, RO i SOUR) če pripremiti in na sednicama radničkog saveta prihvatiti svoje srednjeročne planove. Jožica Jovan 'San so 1982 godine sa 'J(Uu»ravn’ sporazume ta . Vanju rada i sredstava koiv, *zSradnju hotelskega p0 ov eksa otrant u Ulcinju. Ulovom sporazumu Emona cije sredstva fonda federa-r6hhLv, razvoj nerazvijenih Hi g?kka i pokrajina v visi-Vferi'' odsto predračunske °trant°Sti kompleksa Po ovom istom sa-J^Pravnom je bilo pozitivno. Kao i svi ostali objekti koji sastavljaju kompleks hotela Velika plaža, vile Otrant su u 1985. godini poslovale normalno i prilikom periodičnog računa za prvih devet meseci ostvarile su 95,272.128 din ukupnog prihoda. Ostvare-no je bilo 41.570 nočenja, od čega 244 domačih i 41.326 nočenja stranih gostij u, te je Nova Globtourova poslovnica u Zagrebu ZAGREB, 23. decembra - itd. I dalje čemo se u oblasti SHS SS5S ’ Stvarenoe d°hotka ' u . ■ { ■ ,985 dj bu, na Zrinjevcu 1. Prfgo- škole, fakutlete i/druge or- - ® J dom svečanog otvorenja je ganizacije, nastojati čemo Davorin Ferligoj, direktor pronači nove zanimljive de-radne organizacije, istakao 0stvarenog dohotka i °4stn 0g pribva u višini 50 ’ te takoder u istoj hi r; a®ri preuzima eventuel- 1 ri>7 preuzima eveniuei-sh n,;!k u slučaju poslovanja dobitkom. otpočelo se sa izgradnjom hotela Otrant. Hotel če imati 131 sobu, od kojih 3 apart-mana, računajuči sa pomoč-nim ležištima hotel če moči informator 1 Srpskohrvatski prilog nost SČUR i sposobnost do-' nošenja mera (na pr. program jedinstvenog sistema poslovnih informacija i obrada putem kompjutera) • koji doprinese uravno-teženoj deviznoj bilansi SOUR (na pr. Portorož) ■ Dalje samoupravno povezivanje sa organizacijama izvan SOUR-a i uključivanje novih organizacija u SOUR Emona, a koje usavršavaju ili dopunjuju delatnosti SOUR Emona. Sprovodepje takve ka- Inlormacioni sistem - uslov uspešnog rada LJUBLJANA, 29. januara - Radna organizacija Emona Elektronski center orga-nizovala je 28. i 29. januara u hotelu Slon seminar za poslovodne radnike SOUR Emona na temu »Oblikovanje i izgradivanje informaci-onih sistema«. S vrha seminara je bila da se poslovodni radnici upoz-naju sa procesima u poslovnem sistemu, koji su nužni za oblikovanje informacionog sistema koji je u stanju da obezbedi informacije za upravljački, izvodački sistem, kao i za sistem dru-štveno-ekonomskih odnosa. U analizi ovih aktivnosti predavač Predrag Dizdare-vič, samostalni inovator sa področja planiranja obliko- vanja i uvodenja informaci-onih sistema, ograničio se je naročito na one procese u koje se aktivno uključuju poslovodni radnici, bilo pru-žanje odgovarajučih informacija, kao i u smislu pruža-nja podrške stručnim nosi-ocima pojedinih aktivnosti. Učesnici su se takode upoz-nali sa nekim karakteristikama tehnološkog razvoja na ovom području, kao i sa konkretnem metodom rada u oblikovanju informacionog sistema u procesu stra-teškog planiranja i oblikovanja potsistema. Na seminaru je bilo pri-sutno 55 učesnika iz Emone, u pretežnoj meri poslovodni radnici. Boža Javornik MeuadUia hotelskog kom- htv0j f 9a se u dve faze. U primiti 263 gosta. Restoran izori1, ^®®4 godine, bile hotela raspolaže sa 272 sedi-^Daoi«a?cne vde Otrant, sa šta, u zatvorenom delu, te na ^tav, .,m 260 ležišta. U terasi 136 sedišta. Pored re-,. i,, - i : ; '--v; storana je takode slastičarna sa terasom sa 304 sedišta. Obzirom da se u vilama u sklopu kompleksa Otrant nalaze samostalne kuhinje u boravišnim prostorij ama, u hotelu je predvidena izgradnja samoposluge koja bi omogočila gostima vila da se u neposrednoj bližini hjai ,VH vila nalazi se i kuhi-°'hia aJa om°gučuje korisni-aa si po želji sami pri-’ nranu. Vile Otrant su h____________„„ jhhn ,le sa radom u mesecu 984, u toku 124 dana, »n0ri, su bile otvorene, Viti, nost posteljnih ka-Znosila je u tom ho; du 92 odsto. Zaposle-L0tislr-il 0 pe*- stalnih i 25 se-!roilt= radnika. Izraženo u 6 0tama' u 1984. godini vi-ho(e^ant su ostvarile 21.473 h‘h pJa’ °d čega 18.586 stra-gk0^HStVu i 2.887 domačih, h‘la »7 Je struktura gostij u k-?- Vph0(J z Norveške, ukupan ga 50 odsto sezonske radne snabdevEUU sa živežnim na- Je samo tri meseca. sledeče: »Otvaranje nove poslovnice, koja se nalazi na području opštine Centar, omogučile su nam stručne službe opštine sa svojim razumevanjem, savetima i nadsve brzim rešavanjem problema. Idejno rešenje prostora i oblikovanje te svu potrebnu dokumentaciju izradio je arhitekt Željko Kovačič, a izvodač je bila radna organizacija GAP iz Zagreba. Udruženim snaga-ma ostvarili su redak uspeh, kompletna adaptacija trajala mirnicama. Hotel Otrant se nalazi u zaključnoj fazi izgradnje, početi če sa redovitim poslovanjem več u maju 1986 godine. U kompleksu Otrant, gledano u celini, nači če za- r\j *’vnvC3IVC, UAUJJclH u 1984 godini iznosio snage. Novostečeni prostori omo-gučiti če nam da još potpu-nije razvijemo našu delatnost otvaranjem odela lr.,-nog turizma, porod več uobičajene ponude letovanja i krstarenja, stalnim razvijanjem zdravstvenog i kongresnog turizma, tura po Jugoslaviji, seoskog turizma stinacije i otkriti nova interesantna področja. Stručna putovanja, kongresi, organizacije stručnih poseta naših privrednika odredenim privrednim kom-pleksima širom sveta postali su naša specijalnost. Isto tako sa posebnom pažnjom njegujemo programe vezane za dogadaje na kulturnem području. Službu prodaje avionskih karata pbogatili smo primenom najpovoljni-jih tarifa, vršimo rezervacije rent-acar, rezervacije hotela u zemlji i inostranstvu uz di-narsku naplatu. Ako vam je potreban odmor naši turistički referenti vas očekuju, ako nemate vremena da nas lično poselite možete nas nazvati telefonom, kontaktirati teleksom ili pismenim putem. sve ostalo je naša briga,« zaključijo je svoj govor Davorin Ferligoj. p ■ Vesti iz Čuprije Nova prodavnica u Čupriji Početkom decembra puštena je u rad prodavnica prehrambene i mešovite robe u ulici Stanoja Glavaša. Prodavnica je savremeno opremljena, dobro snabdevena, lokacija je takode dobra, te mislimo da če moči zadovoljiti kupce dobrom uslugom. Od radnika kojima je ova prodavnica poverena - Milana Aleksiča i njegovog zamenika Mirjane Zivkovič očekujemo dobre poslovne rezultate. Iz rada organa samoupravljanja Okončani su izbori organa upravljanja, izabrani predsednici organa, komisija i pomočnih tela ovih organa. Isto je sprovedeno i u Osnovnim organizacijama Saveza komunista kot svih OOUR-a i na nivou radne organizacije, kao i kod Osnovnih organizacija sindikata. * * * Za predsednika radničkog saveta radne organizacije jed-noglasno je izabran Kostič Dobrivoje, blagajnik u radnoj organizaciji, uzoran i savestan radnik. Za predsednika Izvrš-nog odbora radničkog saveta radne organizacije izabran je radnik radne organizacije Simič Miodrag. U OOUR-u Tehnoplet uloga predsednika radničkog saveta poverena je Ničiforovič Svetomiru, a u OOUR-u Dekon izabrana je za predsednika RS Mijajlovič Miroslava. ★ ★ ★ U osnovnoj organizaciji Saveza komunista za sekretara su izabrani: u OOUR-u Tehnoplet Stojiljkovič Stojadin, u OOUR-u Dekon Svetlana Milutinovič, radnik u proizvodnji, u Maloprodaji Milena Atanaskovič, aktivni član i vre-dan društveno-politički radnik. U Velikoprodaji i Radnoj zajednici ponovo su izabrani dosadašnji sekretari Milanovič Tomislav i Perišič Miodrag, što je dokaz više da su svoju ulogu sekretara OO SK obavljali najsvesnije što se može. Takoder i u Osnovnim organizacijama sindikata izabrani su novi predsednici: u OOUR-u Tehnoplet Svalina Ante, u OOUR-u Dekon ponovo je izabrana Jovanovič Danica, koja svoju dužnost izuzetno savesno obavlja. Isti slučaj sa Milojevič Miloradom, predsednikom OO šindikau. u OOUR-u Velikoprodaja, koji je isto tako ponovo imenovan za predsednika. U radnoj zajednici ova funkcije je poverena Marjanovič Olgi, koja je takoder perspektivna i dobra rad-n‘ea" * * * Radnički savet OOUR Maloprodaja raspisao je svojom odlukom oglas za prijem šest pripravnika, trgovinskih pomočnika, čime ispunjava svoju obavezu prijema pripravnika po Društvenom dogovoru. I u radnoj zajednici se ova obaveza ispunjava pa je radnički savet doneo odluku da u radni odnos primi pripravnike i to diplomirane ekonomiste i pravnike. Isti bi kroz pripravnički staž i obuku prošli kroz sve osnovne organizacije udruženog rada u okviru radne organizacije. Nova poslovalnica Emona Globtoura v hotelu Slavija. E-informator 3 ■ ANA VERBINC, samostojni svetovalec za izvajanje zunanje trgovinskega sistema Novi sistem ekonomskih odnosov s tujino Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ je v mesecu decembru sprejel naslednje zakone, ki urejajo področje ekonomskih odnosov s tujino: - Zakon o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ 66/85) - Zakon o kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ 66/85) - Zakon o prometu blaga in storitev s tiyino (Uradni list SFRJ 66/85) - Zakon o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini (Uradni list 71/85) - Zakon o izvajanju investicijskih del v tujini (Uradni list 71/85) I. Bistvo dosedanjega deviznega sistema je bilo neposredno upravljanje in razpolaganje z delom ustvarjenih deviz po izločitvi dela deviz za skupne in splošne družbene potrebe. Glavni instrument je bila vezava uvoza z ustvarjenim izvozom. V novem sistemu so devize izključene iz medsebojnih poslovnih odnosov med OZD in drugimi družbeno pravnimi osebami v državi in se lahko uporabljajo le za plačevanje v tujino. Devize se takoj ob prilivu v celoti vključujejo v tokove deviznega trga. OZD in druge družbeno pravne osebe pri poslovnih bankah nimajo več deviznih računov. Po novem deviznem zakonu imajo OZD lahko devizne račune pri pooblaščenih bankah v državi le naslednjih primerih in sicer za: - izvijanje investicijskih del v tujini, - posle posredovanja v unapjetrgovinskem prometu (reexport), - agencijske posle, - prodajo tujega blaga v konsignacijskih skladiščih - vlaganje tijih oseb v devizah v domače OZD. Provizija in ostanek deviz po pokritju stroškov izvijanja investicijskih del se spremeni v dinarsko protivrednost. Izjeme so tudi transportne OZD, zavarovalne skupnosti in PTT organizacije, ki smejo plačevati in sprejemati plačila za storitve preko kontokorentov in deviznih računov tujini. Devizni priliv se takoj ob prihodu na devizni račun pooblaščene banke (razen v primerih, ko OZD lahko držijo devize na deviznih računih) spremeni v dinarsko protivrednost po tečaju na dan priliva, devize pa gredo na devizni trg. Za vsa plačila v tujino (za uvoz surovin in repromateri-ala, rezervnih delov, vračanja tujih kreditov in ostale neblagovne odlive) OZD položijo pri pooblaščeni banki, ki izvrši nalog za plačilo v tujino, dinarsko protivrednost naloga, po tečtju na dan izvršitve plačila v tu-jino. Ce nastopi neskladje med ponudbo in povpraševanjem po devizah na enotnem deviznem trgu, ki ga ne more izravnati niti NBJ s svojo intervencijo iz deviznih rezerv, se plačila do tujine izvršujejo v skladu s prednostnim vrstnim redom: tuji krediti, uvoz surovin in repromateriala za OZD, ki imtjo večji izvoz kot uvoz v tekočem letu, prednostne potrebe zveznih organov in organizacij, nakupi energetskih surovin in uvoz blaga za oskrbo prebivalstva. Z novim deviznim zakonom je ohranjena povezava med ustvarjanjem in delitvijo deviz le pri - družbeno priznanih reprodukcijskih potrebah (blago ki je na režimu LBO) z možnostjo povečanja le-teh s povečanjem izvoza v tekočem letu v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, - pri zadolževanju v tujini (osnova za novo zadolževanje v tujini je prevzem dodatnih izvoznih obveznosti najmanj v višini anuitet) - pri uvozu opreme. Zakon o deviznem poslovanju daje prednost aktivnim izvoznikom pri delitvi ravic uvoza na podlagi ontingentov in dovoljenj, kot tudi pri plačevanju v tujino v primeru neravnovesja na deviznem trgu. S projekcijo plačilne bilance države za vsako leto se določi obseg (možnosti) uvoza in plačil po posameznih oblikah. Vse blago je razvrščeno v posamezne oblike -režime uvoza in izvoza (Uradni list SFRJ 69/1982); - LB - prosti uvoz - LBO - pogojno prosti uvoz in vsa neblagovna plačila plačujejo OZD na podlagi pravic, določenih z družbeno priznanimi reprodukcijskimi potrebami (DPRP), ki se izračunavajo vsako leto. Osnova je uvoz te vrste blaga in neblagovna plačila v prejšnjem letu (uvozne carinske deklaracije UCD in plačila za neblagovne odlive) - K - kontingent, ki je lahko določen po vrednosti (KV), ali količini (KK) - D - dovoljenje OZD, ki uvažajo blago, ki je uvrščeno na režim K in D se dogovorijo s samoupravnimi sporazumi v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije za način delitve pravic do uvoza tega blaga. Za leto 1986 je izjemoma kot osnova za izračun družbeno priznanih repropotreb določen uvoz blaga in neblagovni odlivi v letu 1984. Pravico uvoza na podlagi DPRP bo možno povečati glede na večji izvoz v tekočem letu v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta (tromesečno) pri čemer bodo DPRP povečane: - OZD, ki več izvažajo kot uvažajo v višini 100% povečanega izvoza, - OZD, ki več uvažajo kot izvažajo do 50% povečanega izvoza, - OZD, ki ne izvažajo, pa na podlagi odločitve ZIS, glede na povečevanje izvoza v prvih 5 mesecih tekočega leto. Ce pa OZD zmanjša izvoz glede na preteklo leto, ji je banka dolžna sorazmerno manjšemu izvozu prav tako četrtletno zniževati DPRP. Pri izračunu DPRP se ne upošteva podatkov o uvozu blaga široke potrošnje in opreme. Po zakonu o deviznem poslovanju (127. člen) se za hotelsko turistične OZD ne uporabljajo določila o izračunavanju, povečevanju in zmanjševanju DPRP. Za turistično hotelske OZD se vsako leto določi skupna kvoto deviz za vse njihove uvozne potrebe - tudi neblagovna plačila, ki jo potem sporazumno razdelijo v splošnem združenju turističnega gospodarstva v GZJ. Uvoz opreme - možni obseg uvoza opreme je določen v projekciji plačilne bilance Jugoslavije - OZD pa oblikujejo pravico do uvoza opreme in sicer v višini 31% od amortizacije opreme in 7% od ustvarjenega izvoza (po podatkih iz leta 1985). Uvoz blaga široke potrošnje je prav tako določen v projekciji plačilne bilance. Pravico do uvoza blaga si OZD sporazumno razdelijo v okviru Splošnega združenjema trgovino pri GZJ. Zakon o kreditnih odnosih s tnjino opredeljuje, kuj se šteje za kreditne odnose s tujino, kakšne vrste kreditov lahko dajejo tujini ali jih najemajo v tujini OZD, banke, NBJ in družbeno politične skupnosti. Za OZD, ki ne bi izvrševale prevzetih dodatnih izvoz- nih obveznosti v zvezi z najetim novim posojilom v tujini, so predvidene ostre sankcije, med drugim prepoved najemanja novih posojil v tujini in znižanje pravic uvoza blaga po vseh režimih (razen LB) v višini neiz-vršene izvozne obveznosti. III. Zakon o prometu blaga in storitev s tujino vsebuje poleg določil o pogojih za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti, posameznih vrst zunanjetrgovinskih poslov tudi posebna določila o oblikah in režimih uvoza in izvoza. Zelo pomembne rešitve bodo podane v podzakonskih aktih, ki bodo sprejeti do konca meseca februarja, zlasti glede opredelitve pogojev, ki jih morajo izpolnjevati OZD za pridobitev soglasja za opravljanje ZT dejavnosti. Glavna določila bodo; - subjekt ZT poslovanja so lahko tudi poslovne skupnosti, - v okviru SOZD lahko opravljajo ZT dejavnost tako, da so posamezne DO specializirane tako, da se ne podvojuje opravljanje istovrstnih poslov; - proizvodne OZD bodo morale izpolniti pogoj, da z lastnim izvozom dosegajo najmanj določen % glede na svojo celotno proizvodnjo; - maloobmejni promet smejo opravljati OZD z območja SFRJ, če so za tovrstne posle vpisane v sodni register; - za dajanje soglasij za opravljanje ZT prometa niso več pristojne republike in pokrajini, temveč; - v sodni register se vpiše pravica do opravljanja poslov ZT prometa (trgovske OZD) po nomenklaturi carinske tarife ter po vrsti gospodarskih storitev; - zaradi spremenjenih pogojev za vpis poslov ZT prometa bodo morale OZD v letu 1986 dobiti novo soglasje zveznega organa za vpis v sodni register; - v zakonu so določeni pogoji za zakup tuje opreme (leasing) ter prav tako na novo opredeljen pojem in pogoji za opravljanje reex-porto; - v skladu z 40. členom zakona je sprejet predzakonski akt o uvozu blaga na osnovi predhodne licitacije (če se uvaža večja vrednost ali količina, če je zainteresiranih več uvoznikov, za sezonske in borzne proizvode, uvoz blaga široke potrošnje za oskrbo domačega trga ipd. (Uradni list SFRJ 74/ 1985.) ■ NAŠI ŠESTDESETLETNIKI Ivan Muhič Dvajsetega decembra 1985 je dopolnil Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona šesto desetletje svojega življenja. Ze dvaindvajset let opravlja Ivan Muhič v Emoni odgovorne, strokovne in poslovodne funkcije na finančno-računovodskem, planskem in ekonomsko-organizacij-skem področju, od leta 1963 ko je ob nastopu dela v Emoni - takratnem Agrokombinatu prevzel naloge glavnega računovodje. Po združitvi Agrokombinata Emona in Prehrane je svoje naloge razširil še na organizacijsko področje. S svojim bogatim znanjem pravnika in ekonomista ter delovnimi izkušnjami je imel pomemben vpliv na uspešno poslovanje, organiziranost in razvoj Emone. Kot edeh vodilnih finančnih strokovnjakov v Sloveniji in kot gospodarstvenik je bil pobudnik in organizator Interne banke Emona, ki je pričela delovati že leta 1972 in je bila prva uspešno delujoča interna banka v organizacijah združenega dela ter kot taka vzor drugim organi-zacijam v združenem delti' Ob vsem tem izredno zan-te vnem in intenzivnem de‘ pa je Ivan Muhič še ved** zelo aktiven na širših dnF benogospodarskih in P°“' tičnih področjih. Pred vse® moramo poudariti njego' odgovorne funkcije v ban ; ništvu, pri Gospoda^ zbornici Slovenije, sindik» tu in Skupščini SR Slovenje, kakor tudi njegove P" membne prispevke na P^ dročju strokovne public*sl' ke in vzgoje novih stroko nih kadrov. Ob njegovem osebnem F bileju iskrene čestitke! Viktor Korošec Direktor ljubljanskega hotela Slon Viktor Korošec je 30. januarja dopolnil šestdeseto leto življenja. Življenjska pot se mu je pričela 1926 leto v Stonjevcih pri Murski Soboti, pot gostinca pa 1939 leto v hotelu Korana v Karlovcu. Kot absolvent srednje poklicne šole za gostinstvo je šel v svet za znanjem in izkušnjami. Pot ga je vodila od madžarskega Szombathe-lyja, Rima, Pariza, Bonna, Miinchna, Badgasteina, Bleda do Beograda, kjer je bil na Sekretariatu predsednika republike vodja gostinstva in osebni natakar predsednika maršala Tito, od leto 1968 do 1970. V hotel Slon, v katerem je delal že leto 1952, se je vrnil 1. novembra 1978 leta ter prevzel dela in opravila direktorja. Pred tem časom pa je kot direktor vodil gostinstvo od 1970. leto v Emonini največji trgovski hiši v Maxi-marketu. Z bogatimi dolgoletnimi izkušnjami in z izrednim posluhom je uvajal vedno novo in pestrejšo ponudbo hotelske hiše. Je eden tistih gostincev, ki zna vedno usmerjati delo v tisto smer, ki koristi gostu hotelske hiše, obenem pa dobremu imenu in ugledu kolektiva. Nesporno štejemo lahko med boljšo ponudbo hot* tudi stolne prireditve, od ^ terih so nekatere postale* tradicionalne, od o tros*1 tradicionalne, uu matinej do kulturnih vec rov, da ne naštevamo raz dneve in tedne kulinar**j Tudi obnova hotela in n° lokali sodijo k boljši in ka*^ vostnejši ponudbi. Vse lahko z mimo vestjo žari;-, mo na rovaš Viktorja ca, ki je za svoje prizadej , delo prejel že več priznaj od državnih odlikovanj .« nagrade Franca Nebca, k je v Emoni prejel leta 1» " L, Ob njegovem življenja*, jubileju iskreno čestitanj ^ I i ! ! ! 1 I f i ! t ( 1 I t t t i I, II > Dogovor in novo znanje za boljše delo (Nadaljevanje z 2. strani) nja in delegatskega sistema znotraj organizacij združenega dela in dobro delo strokovnih služb in poslovodnih organov. Najvažnejše pa je obveščanje delavcev, ki mora biti realno in popolno, predvsem v primerih ko se zastavljeni in sprejeti plani ne uresničujejo. Prav tako je izrednega pomena upoštevanje predlogov in upravičenih zahtev delavcev, ki jih izražajo v najrazličnejših oblikah, na zborih delavcev, sestankih sindikalnih skupin ali osebno. V tem razgibanem delovanju je pomembna aktivna vloga in mesto sindikata. Da pa bo to svojo vlogo sindikat lahko opravljal, mu moramo to omogočiti. Strokovne službe in poslovodni organi so dolžni pravočasno seznanjati organizacije sindikata z vsemi najvažnejši-,mi problemi, ki se pojavljajo v kolektivih, predlogi za ukrepe, ki naj izboljšajo poslovanje itd. in jim nuditi tudi strokovno pomoč. Te obveznosti v zvezi z rednim in popolnim obveščanjem delavcev bi bilo potrebno vgraditi v samoupravne splošne akte, predvsem v statute temeljnih organizacij. Prav tako bi bilo potrebno v teh aktih določiti postopek in roke za razreševanje sporov ob prekinitvah dela. V statute delovnih in sestavljenih organizacij pa vnesti določbe le za tiste spore, ki zadevajo pristojnosti teh višjih oblik združevanja. Franc Molan je svoja uvodna razmišljanja in napotke o izhodiščih razvoja in ukrepov na področju kadrovske in izobraževalne politike v naslednjem srednjeročnem obdobju oprl na predlog temeljev plana srednjeročnega razvoja SOZD Emona v obdobju od 1986-1990, kije prav sedaj v javni obravnavi. Kot osnovno usmeritev je predvsem poudaril, da mora postati v kadrovski politiki strategija razvoja kadrov na nivoju delovnih organizacij in SOZD prvenstvena naloga poslovodnih organov, kadrovske službe pa morajo pripravljati strokovne podlage in strokovno voditi vse zadeve s področja kadrovske politike. V praksi moramo vendarle enkrat že uresničiti načelo, da morajo vsi, ki za svoje delo in naloge oz. delovna mesto, ki jih zasedajo niso usposobljeni se zato usposobiti ali prepustiti mesto tistim, ki so se za to delo bohe usposobili in imajo potrebna znanja. V Emoni se kvalifikacijska struktura že nekaj časa ne izboljšuje. Imamo še vedno le 2,7% delavcev z visoko izobrazbo in 3,6% z višjo. Magistrov imamo 11 doktorjev znanosti pa le 5 kar je še vedno premalo. Da bomo tako kvalifikacijsko strukturo izboljšali, moramo še več kot doslej narediti na področju izobraževanja ob delu in iz dela, naravno fiuktu-acijo dosledno zamenjavati s kadri, ki v celoti odgovarjajo zahtevam delovnega mesta in še bolj razširiti štipendiranje ter bolje skrbeti za pripravnike in jih čim bolje usposobiti za dobro delo, obenem pa sproti usposabljati tudi pjihove mentorje. Kar zadeva izobraževanje v Emoni bo potrebno zbrati iz vseh delovnih organizacij potrebe in že sedaj obstoječe različne oblike, jih nekatere koncentrirati na nivoju SOZD in jih tako racionalizirati. Sole za poslovodje niso vse ali edina oblika izobraževanja, poiskati in uvesti moramo še druge stalnej-še oblike, ki bodo tudi dru- ge profile kadrov, ki jih potrebujemo usposabljali za dobro delo. Zato moramo v prvi vrsti usposobiti vodje izobraževanja v delovnih organizacijah in aktualizirati ter inovirati učne programe. Preiti bo treba tudi k strokovnemu izpopolnjevanju najvišjih in perspektivnih strokovnih kadrov v tujini. Tov. Molan je še posebej pozval vodje splošnih in pravnih služb v delovnih organizacijah, da prav sedaj, ko se pripravljajo spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu več delajo na racionalizaciji vsebine in postopka sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, predvsem pa bolj spremljajo izvajanje določil iz teh aktov in drugih sprejetih in dogovorjenih sklepov. Tov. Lucijan Fattori je v svojih izvajanjih navedel, da osebni dohodki v SOZD Emona sledijo stopnji infla- cije in da so v zadnjem - # dosegli in nekje tudi Prv gli povprečje v gospo% stvu SRS, kar pomeni aKjj realni osebni dohodki hitreje kot v gospodarstvi V novembru 1985 je povprečni osebni dohode Emoni 72.000 din, v g darstvu SRS pa 68.000 Pohvalno pa je, da dela"^ z zajamčenimi osebnim* j-hodki v SOZD Emona n**1 mo več. To velja za celo SOZ^ a pa tudi za posamezne V nekaterih OZD osebn* hodki znatno presega)0 „»■ dohodka (tudi za 25% na JL nogo), medtem ko v neka rih osebni dohodki zaosw/lli jo. Dvig osebnih dohodk^ v zadnjih mesecih kaže. # Teov,, bo rast osebnih dohodki letu 1985 hitrejša od dohodka. ra' Glede novega samoup** nega sporazuma so se * 1 J°ŽICA JOVAN, vodja službe za plan in analize SOZD Skupni temelji plana SOZD Emona za obdobje 1986-1990 gtovok j?,a J?™". nanJetrgovinskem področju človeško in živalsko pre- SOZDSrpM?vM0Ani^ planoy za vse temeljne organizacije hrano; Sv sestal SOZD dolo- io^SmeSa^St: •“ posodabljanje m SOZD tTne, ctltie razvoja voza na konvertibilno po- i^ne^nredpl pljolzvodojo mez-tihkdLCvn ♦ ^ dročje. Planiran obseg izvo- S.e Predelovalne mdu- združenih ln OZD za po povprečni stopnji u ’ Cr v?OZD' 3,9% letno, v ten OZDvseh tibilno področj območjih ter za povečanje obstoječih maloprodajnih zmogljivosti v krajih z ustreznim obsegom kupne moči; • za izgradnjo hotela na turirapja in uvajanja donosnejših dejavnosti krepjjo skupno akumulativno sposobnost SOZD (primer: program APK), • ki krepijo organiziranost SOZD in sposobnost za ukrepanje (primer: program enotnega računalniško podprtega sistema poslovnih informacij in obdelave podatkov), • ki doprinašajo k uravnoteženi devizni bilanci SOZD (primer: Portorož) ■ Nadaljnje samoupravno povezovanje z organizaci- ^nihTsoZD.111 """ 3a9%lePtnoPvVtemČnnakonvS » kooperacijsko proiz- lokaciji SloTe v Portom* eUni skupni cilji vseh tibtoopodmčk po44% vodnjo in za sovlaganja z žu in sprost.......... ^ ---------------* ~ Em1naZvI^!ynih., \ SOZ.D Povprečni letni stopnji.’To drugimi OZD v podporo zu- Bernardino vodnjo in za sovlaganja z žu in sprostitev sob, ki jih v EStft ISšSIM EŠEE55“ ga informacijskega sistema podprtega z elektronsko obdelavo podatkov za vse nivoje odločanja. V skupnih temeljih OZD Emona za srednjeročno obdobje 1986-1990 so konkretno opredeljeni tudi cilji in naloge za posamezne dejavnosti in OZD. Na podlagi pripomb in dopolnitev bo delavski svet SOZD oblikoval končni predlog, ki ga bomo nato obravnavali in sprejemali na zborih delavcev v vsaki TOZD oz. enoviti DO konec februaija 1986. Da so ti skupni temelji sprejeti v skladu z določili *umu,MČanje dohodka in učevanjem in selekcijo zu- r*ng *n B-Globtour; nih v absolut- nanjih trgov. V ta namen bo- .• za posodabljanje in ra- Sredstva, ki jih bomo skupne razvojne programe; • ki na podlagi prestruk- ljev. Uveljavitev učinkovite- sprejemale plane. srednjeročne IZ TOZD MALOPRODAJA Kako izračunam svoj osebni dohodek vanje takih novih organiza- _________ cij v SOZD Emona, ki izpo- 29. člena Zakona o temeljih polnjujejo ali dopolnjujejo sistema družbenega planira-dejavnost SOZD Emona. nja, bo ugotovil izvršilni od-■ Izvajanje take kadrov- bor delavskega sveta SOZD ske, izobraževalne in nagra- in o tem obvestil vse OZD srssra-sssi dMjSHssK&s tena p0,iIIrM)jU(na vi?' naša podjetja in predstavni- transportnega poslovanja; vzajemnosti, bomo prven- tost delavcev v Emoni v pri- (TOZD, DO in SOZD) izde- b°mo dosptri^c sredsbva\ To štva v tujini ter se tesneje • za izgradnjo malopro- stveno usmerjali v tiste zadevanjih za dosego teh ci- lale in na delavskih svetih cdotneBa u i?ovečanjeT Povezah z gospodarskimi in dgjnih površin v novo graje- -------------—“—" "i stop^ p^°dka po real- drugimi predstavništvi Ju- nih naseljih in turističnih ^tat nrot •-! Ie^° I?' goslavye v tujini. Nadalje s Povečanjepvidenih naložb, povezovanjem proizvodnih -dela in V?3 • Produktivnosti OZD v SOZD in izven v ci-višje ;t^anja Proizvodnje yu zagotavljanja kontinuira-sicer: °pr^e predelava in nega plasmana posamezne • v Ir«, a .. vrste in kakovosti blaga, z 2,7% Kmetijstvu po stopnji uvajanjem in Siljenjem kva- • v in a, * ••• * .. litetnejše oblike menjave 4,5% mdustriji po stopnji (skupna vlaganja, koopera- % v .. „ cijski posli, reeksportni postopni; RT^1 trgovlnl po sli). z izpopolnjevanjem to- • v* ’ /o: . zadevnega informacijskega st°Pnji 2gn°oTlni na vehk0 po sistema ipd. % v trn . . , , ® Kvalitetnejše in v naj- -ivaivu jc acaucvijcii muj Stopnji o sv m na dropno P° večji meri vsklgjeno poslov- osebni dohodek, kako se % y - no, tehnološko in dohod- izračuna učinek in kakšen Dostonn^ cooT11 in turizmu kovno sodelovanje organiza- del učinka mi pripada?« „• v jn* 6r/°’ . .. cij združenih v SOZD Na zastavljeno vprašanje --- —-.—-■ .---------------------------------------------------------- 2°/0| inženiringu po stopnji EMONA. bomo poskušali odgovoriti Kadar delavec izpolni pol- - vrednost osnov (VP 01); (182 ur) = 375.000 din netto Jk v _ * ... , . ., ® Enoten pristop organi- tako, da nas bodo razumeli no mesečno obvezo delov- (&0 Rjo dejavnostih zacij Emone do poslovnih vsi, čeprav to sploh ni eno- mh ur in pri izplačilu oseb- ^Iovhb’ , ZD Transport in partneijev v vseh tistih pri- stavno. nega dohodka nima drugih So2D) nSkupn.0Stl nao I"a,Vni merih., ki glede na dejavnost Na začetku nekaj besed o dodatkov iz delovnega raz- ^oraK’ po stopnjl 2,l/o. posluje z enim pomembnej- »kuverti« oziroma obračun- morja, mu po našem Pravil- ——r~- — ” t--.j— —■—- ------------ •>- sredstvr v ce- Sim poslovnim partneijem skem listu osebnega dohod- fiiku ° skupnih osnovah in planiranih meril za boljše re- ocenjuje osebni prispevek la ttek pOZD bodo narašča- več organizacij Emone. ka Pod kolonov VP označu- merilih za razporejanje do- z ul ta te poslovanja doseglo vsakega zaposlenega v po- Celotni Uk? Pozneje kakor ■ Učvrstitev sodelovanja jemo vrste osebnih dohod- hodka, čistega dohodka ter 112.500 din netto učinka. slovni enoti na osnovi na- hUnjjj- pnhodek, v tem pa med OZD Emone ter pove- kov. VP 01 pomeni osnovna delitev sredstev za osebne Delitev učinka dosežene- slednjih meril: jj,6 itidekcn amortizacija za Čanje obsega medsebojnega plača oz. indeksno razmerje dohodke ter skupno porabo Sa P° poslovnih Zaposleni v TOZD Malo- deksnega izhodišča 250 (100 izračuna tako, da se vred- učinka sledeč: prodaja, DO Emona Merkur x 250 = 25.000), na 180 x 250 nost osnov (VP 01) vseh za- • vrednost indeksnega si zastavljajo vprašanje: = 45.000 din netto na 182 ur. poslenih v poslovni enoti izhodišča = 250 »Kako je sestavljen moj Če znaša osnova prodajalke poveča za 30%, poenostav- • preseganje planiranih 45.000 din netto za 182 de- ljeno na primeru je izračun rezultatov = 30% lovnih ur predstavlja vred- ? prod^alk = 7xl80x250 = 315.000 din netto 1 poslovodja = 1x240x250 = 60.000 din netto nost ene delovne ure 45.000 - učinek poslovne enote = 30% od 285.000 din = 112.500 din netto V poslovni enoti je 8 zapo- ja poslovne enote ne sme bi-slenih pri 30% preseganju ti član komisije. Komisija H inrioi amortizacija za Čanje obsega medsebojnega plača oz. indeksno razmerje dohodke ter skupno porabo 8a po poslovnih ^tor ^fn*e^a poyn? hitreje poslovanja najmanj po taki posameznika. V naši temelj- TOZD Maloprodaja, pripada opravi v skladu z !t*šen el0tm Pn“odek, po- stopnji kakor se bo povečal ni organizaciji je VP 01 oz. že učinek - VP 24. V naši Pravilnika o skupn HtiSPn -------- *-- 1VUJWX O V- KIKJ Si 47? amortizacija pa celo obseg naše dejavnosti. 1^5'indeksnega poena hi- ■ Vzdrževanje in izboljša- — organizaciji je ._ --------- ------------------------ indeksno razmerje za delov- temeljni organizaciji lzraču- enotah določili skupnih osnovah in merilih za razporeja- količine dela, ■ kakovosti dela in ■ gospodarnosti Številčne ocene 1-5 no mesto prodaje in zaraču- navamo učinek po poslov- nJe dohodka, čistega dohod- vsako merilo se na poseb- ” « _1 x l t y l a i Lr o »N yx114 r . — -J — 1 X T n °r celotni Prihodek, nje skupne likvidnosti in navanja blaga 180 VP 24 po nih enotah. Vrednostno do- ka ter delitev sredstv za nem obrazcu pretvorijo v t,aviin“®mentev Je zaradi ob- likvidnosti posamezne OZD meni učinek nosameznika ločamo učinek s katalogom osebne dohodke ter skupno vrednost učinka za vsakega i(JapJa reproduktivne združene v SOZD. ucineit posameznuta ------------ & ----------------------------------------------— ?sobnosti celotne SOZD — Hitrejši usklgjen razvoj k rezultatom poslovanja po- v katalogu norma organizacij Emone na podla- slovne enote. Ostali VP-ji so tekoče leto opredeli (Tl 7ripil70irrnejnem sodelovanju. •. za proizvodnjo novih el)ni razvojni cilj na zu- proizvodov Agroemone za slenih v poslovni enoti manjše od sedem so člani komisije vsi zaposleni. Vod- sežen učinek poslovne enote kot celote. Pri primeru je bil izračun sledeč: (zaradi enostavnosti smo ovrednotili prispevek vseh zaposlenih enako) toča z analitično metodo vrednotenja del in nalog in del in osnove oz. indeksnega razmerja za količina kakovost gospo- darnost skupaj (7) prodajalka 5 4 3 12 (1) poslovodja 4 4 4 12 (8)8x12=96 112.500:96 = 12x1171 = 1171,87 din 14.052 din Izračun netto učinka na zapo- Upamo, da smo s konkretnim 45.000 din netto govorili na vprašanje izračuna moj osebni dohodek«. Miloš Žekar oz. indeksnega razmerja za vsako ooslovno enntn lenega v tem primeru znaša primerom in obrazložitvami od- vse delavce naše temeljne nn za vsako poslovno enoto 14 Q52 din netto K govorili na vnrašanie »kako se oreanizaciie Predlog nvred izračunamo indeks presega- a u 1 neH0' , govorni na vprašanje »kako se organizacije. Predlog ovred- n;a nlaniranih rezultatov ki Ce se povrnemo na »kuverto« notenja idneksnega razmer- »Ja Piamramn rezultatov, ki bj znašal osebnl dobodek nroda ja daje DS SOZD Emona ta- služi kot osnova za izračun jaike za 182 detovnih ur ko, da dotoči vrednost in- učinka poslovne enote. VP 01 za 182 ur deksnega izhodišča. Tako je V primeru, ko poslovna osnova oz. indeksno razmer- en°ta Prcscga planirane re- yp ,4 „ 130 ur je prodajalke, ki znaša 180 zuh-ate v skupnem indeksu ovrednotena z vrednostjo in- vseh meril za 30 /o se učinek qq skup!y . 14.052 din netto 59.052 din netto pogovor >bl'avn 'C‘ izrekh, da je samo-% dni sporazum preobse- '?;irv¥ozahŠhovvS ^avnj naj bi naš samou-kb°sta sp9razum bil zelo r dnr,Ven in splošen ter naj h ebnE°X0riena sredstva za h d°h°dke in skupno sledila samouprav-tin^porazumu dejavnosti JfHi k^eznih OZD. Kako Vir,, Pdo s solidarnostjo v SOZD v bodoče se vDalci niso izrekli. ■j. ^ Š^-Mira Težak, referent KVbi , *n rekreacijo v de-NbrK;Skupnosti SOZD je S j,.J Povedala, da Odbor rO?c.1 *n rekreacijo pri ' letoV^ Predlaga, da bi bi-, etne športne igre »M; *e dno n _moc .. in novo znanje za boljše delo bo poskrbel za prenočišča, prehrano in nasploh dobro počutje vseh udeležencev. Kot je že znano, pa bodo zimske športne igre 23. februarja 1986. zopet v Kranjski gori. Posebej je tov. Težakova pozvala vodje splošnih zadev, da še bolj razširijo in omogočijo delavcem, ki so tega potrebni MPAO t. j. medicinsko programiran aktivni oddih v naših Termah v Čatežu. Napovedala je, da pripravljajo poseben pravilnik, veljaven za ves SOZD, v katerem bi se dogovorili za kriterije, pogoje in pravice delavcev za koriščenje MPAO. Kot je več ali manj znano, gredo po novem stroški za preventivno zdravstveno varstvo v breme materialnih stroškov in ne več iz sklada skupne porabe. Tov. Miran Blaha, svetovalec poslovodnega odbora SOZD je najprej še enkrat seznanil udeležence posveta s sklepom Poslovodnega odbora SOZD o tem, da bomo v letošnjem letu prešli na dostavo našega internega časopisa »E-Informator« na domove vseh naših delavcev, združenih kmetov in upokojencev. (O tem smo vas v prejšryi številki »E-In-formatorja« že obvestili). Pozval je predvsem kadrovske referente, da skrbijo za to, da bodo v kadrovski evidenci na našem elektronskem centru vedno ažurni naslovi njihovih delavcev, da bodo tako le-ti resnično redno prejemali naš emonski časopis na dom. Nadalje je tov. Blaha vodje splošnih zadev podrobneje seznanil s proslavljanjem letošnjega Dneva Emona, ki ga bomo tako kot lani tudi letos obeležili predvsem delovno. Slavnostna seja delavskega sveta SOZD bo v petek, 11. aprila 1986. v Cankarjevem domu in bo imela dva dela. V prvem, na delovni seji se bodo delegati seznanili s poslovanjem in rezultati SOZD Emona v letu 1985, sprejeli pa bodo tudi predlog Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter sredstev za skupno porabo in dotočili skrajni rok za izvedbo referendumov o tem aktu v temeljnih in detovnih organizacijah ter detovnih skupnostih. V drugem, slavnostnem delu pa bodo podeljene nagrade Franca Nebca, jubilejne nagrade in plakete 35 in 30 letnim jubilantom ter zlate plakete Emone. V zvezi s proslavljanjem 40. obletnice Emone v letu 1987 je obvestil udeležence, da bo delavski svet SOZD na prvi prihodnji seji imenoval poseben Odbor za proslavo 40-letnice Emone, ki bo pripravil program proslavljanja in obeleževanja tega visokega jubileja naše organizacije, ker moramo s pripravami za dostojno in ugledno prireditev pričeti že v tem letu. Tov. Blaha je na koncu še iznesel pobudo, da bi s pristojnimi institucijami proučili možnost, da bi bolj koordinirali in s tem racionalizirali volitve samoupravnih organov v celotni SOZD Emona. Ker se sedgj mandat raznoterih samoupravnih organov, od TOZD, preko DO do SOZD ne iztekajo istočasno, prihaja do tega, da morajo delavci v nekaterih, skorajda bi lahko rekli, večini temeljnih organizacij hoditi na volišča tudi po trikrat na leto. Z volitvami v vse samoupravne organe v SOZD samo enkrat na leto, kolikor običajno trgjgjo mandati, bi lahko prihranili na času in materialu. Učinek, del osebnega dohodka, ki ob osnovi posameznika najbolj zanima, tudi najbolj buri duhove. Sedaj, ko vemo kako ga izračunamo, se takoj postavlja vprašanje, kako ga deliti. Odgovor je enostaven. Dele naj ga tisti, ki ga ustvarjajo. Delavci v poslovnih enotah se med seboj najbolje poznajo, vedo kdo je tisti, ki je k boljšim poslovnim rezultatom in s tem k višjemu učinku največ prispeval, vedo kdo je ne glede na delovni urnik delal tako dolgo, da je svoje delo končal, vedo kdo od sodelavcev ima najbolj prijazen in korekten odnos do kupcev in kdo od sodelavcev ima pravilen odnos do družbenega premoženja, ki jim je zaupano v upravljanje, vedo tudi kdo je resnično bolan in kdo se delu izogiba, zato naj dosežen učinek delijo ti delavci sami in s tem uresničijo »parolo« plačilo po delu. ■ INTERVJU Z DAVORINOM FERLIGOJEM, DIREKTORJEM EMONA GLOBTOUR, ENIM NAJUSPEŠNEJŠIH JUGOSLOVANSKIH TURISTIČNIH POSREDNIKOV ■ OBISKI: Globtour: 350 tisoč gostov LJUBLJANA, 27. januarja - Emona Globtour sodi med največje jugoslovanske turistične agencije oziroma posrednike turističnih storitev, ki so bile lani daleč najuspešnejše, kar zadeva Emono. In ne samo lani. Na čelu te organizacije vse od ustanovitve Glob-toura stoji kot direktor Davorin Ferligoj, ki dobro ve in zna, kako se turizmu streže, še posebej inozemskemu. Prav zaradi tega smo ga zaprosili za pogovor, in sicer kot poznavalca razmer doma in na tujem. Kako ocenjujejo minulo sezono in kaj pričakujejo od prihodnje. Kdaj je bil ustanovljen Globtour in zakaj? Maja letos bo minilo 18 let, odkar je bil uradno ustanovljen Globtour kot turistična agencija, in sicer tako, da v Prehrani (zasnova bodoče Emone) poveča ponudbo, podobno kot zahodnonemški Neckerman. Kot podsekretar IS SRS v novi organizaciji sem prevzel direktorsko mesto, kar praktično pomeni, da sem začel od začetka. S pokojnim direktorjem Prehrane Francem Neb-cem sva se preprosto dogovorila, da pridem v njegovo firmo in da začnemo tudi s turizmom. Začeli smo s 15 ljudmi. Medtem smo naredili ogromen razvoj. Globtour danes zaposluje 270 stalnih delavcev, poleti pa še okoli 100 honorar-cev, kakor je v naši branži običajno. Kaj Globtour kot turistična agencija predstavlja doma in v tujini? ‘ Danes sodelujemo z okoli 150 tujimi partnerji in nad 250 domačimi hotelirji in agencijami. Kaj veliko odmika od prvotno začrtave usmeritve delovne agencije niti ni. Smo pač specializirana agencija, turistični ponudnik za tuje goste, ki tesno sodelujemo s specializiranimi agencijami in cestno prometnimi podjetji. Izjemo predstavlja lasten renta-car, ki se je izkazal kot nuja. Z vsemi partnerji sodelujemo zaradi obojestranskih koristi in potreb. Pri pomorskih prevozih tako uspešno sodelujemo s Kvarne-rekspresom in Dalmacija Lepo vreme -skrb kmetijcev PTUJ. 21. januarja — Lepo, skoraj spomladansko vreme zadnjih dni ni samo žalost otrok, ki so prikrajšani za zimsko veselje na snegu temveč je tudi velika skrb kmetijcev, ki se sprašujejo, kako bo z ozimino. Neprimerne visoke dnevne temperature in pomanjkanje snega že ogroža letino. Nočni mraz in dnevne otoplitve lahko potrgajo koreninice ozimne pšenice, te pa imajo na Ptuju posejane na 1.600 hektarjih in celo nekaj več. To predstavlja kar dobrih 7 milijonov dinarjev. Tudi okrog tisoč ton oljne ogrščice je v nevarnosti. Žal so tu kmetijci v takih primerih popolnoma nemočni. Še predobro je ptujskim kmetijcem pred očmi škoda v višini 70 starih milijard dinarjev, ki jo je povzročila lanska pozeba. In kaj bo letos? -Ta škoda se ne da zavaro- vati,- je povedal Branko Voljč, dipl. inženir in svetovalec glavnega direktorja ptujskega Kmetijskega kombinata Emone. Ne smemo pa si misliti, da kmetijci sami čakajo in gledajo, kaj bo prineslo vreme. Dela je vedno dovolj. V sadjarstvu in v vinogradih režejo in obrezujejo. Popravljajo in urejajo-strojni park, da bo v pravem času vse nared. Tudi v skladiščih je dovolj dela pri pripravi gnojil, škropil in zaščitnih sredstev. Še posebno skrb so posvetili izobraževanju. Organizirajo seminarje za poljedelce in traktoriste. Pomembno je, da so ti delavci dobro seznanjeni, tako s tekočim vzdrževanjem strojev kot z vsemi novostmi v tehnologiji. V tem pogledu ptujski Kmetijski kombinat dobro sodeluje z instituti, fakulteto in zavodi. E. I. VEST IZ MARIBORA S prihodom v Globtour se potovanje začne MARIBOR, 26. decembra - »S prihodom v turistično agencijo se je vaše potovanje začelo«, ugotavlja letak, ki obvešča Mariborčane, da je turistična agencija Emona Globtour odprla v prostorih hotela Slavija turistično poslovalnico, ki bo strankam na voljo vsak dan od 7 do 19 ure ob sobotah pa od 8 do 12 ure. Poslovalnica za Mariborčane ni nova, saj je le slab lučaj oddaljena od mesta kjer je bila poprej v prostorih mariborske Kreditne banke. Poslovalnica domačega turizma in menjalnica obenem bo zaposlovala skupaj osem turističnih delavcev, na skrbi pa jo bo imel Edvard Štelcer, Ponudili bodo vse turistične usluge v zdravstvenem turizmu, zimskem in letnem oddihu, za strokovna potovanja, izlete, obiske razstav, za službena potovanja, švio karte, rent-a-car, do rezervacij v hotelih doma in v tujini. Vse na enem mestu - je njihovo geslo. B. I. turistom in nekaterimi manjšimi prevozniki, med agencijami pa največ z Atlasom in deloma s Kompasom. Sodimo med tri najmočnejše jugoslovanske turistične agencije (Globtour, Kompas, Atlas), ki letno zakupimo po 45 tisoč postelj - pretežno za tuje goste. Koliko tujcev ste lani gostili v Jugoslaviji in kako uspešna je bila vaša turistična sezona? Lani smo pripeljali v Jugoslavijo 350 tisoč tujih gostov, ki so ustvarili za okoli 6 milijonov prenočitev. Sezona je bila izjemno uspešna, o čemer govori tudi porast fizičnega prometa za 20 do 25 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Tudi finančni rezultat je bil izredno dober, najboljši odkar obstaja Globtour. V čem je skrivnost vašega uspeha? Dejstvo, da vsako leto povprečno za 15 do 25 odstotkov povečujemo obseg fizičnega prometa, pripisujemo dejstvu, da se naši delavci maksimalno angažirajo pri svojem poslu, in sicer vsak na svojem delovnem mestu oziroma vsak pri svojih zadolžitvah. Posel je namreč treba poiskati, ne čakati nanj. In kaj pričakujete od letošnje glavne turistične sezone. Kar zadeva plan 86 za Jugoslavijo in Globtour posebej, pričakujemo prej slabšo kot boljšo sezono od lanske. Zakaj? Španija, Italija in Grčija so že znižale cene, medtem ko mi pričakujemo, da bomo obstali vsaj na lanskem obsegu, da bomo nekaj malega pridobili, ker smo si pridobili nekaj novih postelj,« malce previdno, kakor vselej napoveduje Davorin Ferligoj, ki se prerad drži pravila -Ne hvali dneva pred večerom. Kakšne so najnovejše usmeritve Globtoura? Že lani in še posebej letos si prizadevamo, da bi okrepili oziroma povečali tudi domači turizem, posebej letne in zimske počitnice in izletništvo. Domači turizem zdaj že predstavlja 20% vse naše dejavnosti. Kakšna bo nadaljnja usmeritev Globtoura? V glavnem bo približno enak kot doslej, poseben poudarek pa bomo posvetili specializaciji dela in delitvi dela, pri čemer mislim na dodatne storitve gostom, visoko usposobljenost kadrov, še višjo delovno storilnost, kar vse nam je že doslej do neke mere zagotavljalo, da smo, kakor pravi zvezna statistika, najbolj produktivna organizacija v svoji branži, torej v turistični ponudbi. Tudi v slovenskih okvirih je Globtour glede produktivnosti na zavidljivo visoki ravni, in sicer na 13. mestu med 84 organizacijami enake ali podobne dejavnosti. Čemu pripisujete lansko uspešnost Globtoura? Predvsem smo bili s cenami konkurenčni tu- jemu trgu, od tod za 25 do 30% večji fizični obseg poslovanja v primerjavi s 84. letom. Španija je bila držaja kot Jugoslavija, zato se je več ljudi odločilo za nas. In tudi nekatere lastne težave smo dokaj dobro razrešili: mejo smo na široko odprli, bencinskih težav ni bilo, na slabo preskrbo smo pozabili. Sezono v hotelih smo podaljšali za 10 odstotkov. Kaj torej pričakujete od letošnje visoke sezone? Takšna turistična sezona, kot je bila lani, se zlepa ne bo ponovila. Zakaj? V Španiji, Italiji in Grčiji so znižali penzion-ske cene, pri nas jih dvigamo za 5 odstotkov. Nobeni od teh treh držav letos ne bomo več konkurenčni. Vse se namreč vrti okoli cen in denarja. Boj za gosta bo hud. Tudi drugod poznajo krize, ne samo pri nas. Kaj si Globtour obeta od srednjeročne prihodnosti? Letno načrtujemo 10-odstotno povečanje postelj, vendar možnosti niso najboljše. Razpolaganje z devizami je praktično izenačeno. To bo onemogočalo praktično vsako resnejše vlaganje v reprodukcijo. Prizadevamo si že vrsto let, da sezono podaljšujemo čez vse leto, toda večina naših hotelov ni grajenih za zimsko sezoni, kar je velika škoda. S Slavnikom smo lani kupili 30 novih avbo-tusov, letos jih bomo še deset. Iščemo nove možnosti. Ambasador Indonezije obiskal Emono LJUBLJANA, 28. januarja - Ambasador Indonezije Jono Hadmodijo, ki sta ga spremljala Surasto Murdopranojo, svetovalec za gospodarska vprašanja in sekretar indonezijske ambasade v Jugosla-sviji Aang Vamani, je na svojem protokolarnem obisku v SR Sloveniji obiskal med drugim tudi SOZD Emono. Goste je sprejel Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD s svojimi sodelavci. Pogovori so tekli o možnostih bilateralnega gospodarskega sodelovanja, saj imata obe deželi tako Indonezija kot Jugoslavija ob dosedanjih ugotovitvah še dovolj možnosti za medsebojno izmenjavo blaga. Predvidoma naj bi v mesecu marcu obiskala Jugoslavijo indonezijska vladna gospodarska delegacija, do takrat pa naj bi obe strani pripravile listo blagovnih artiklov, ki lahko pridejo v poštev za blagovno izmenjavo. E. *' i obleki, prava lepotica je s v.—. ,,, februarju bodo pokrili še nadstre=jj i„™_________________________a 4» nove0 Kot nevesta v beli obleki, borska Slavija. V ________ .__________ pred glavnim vhodom, potem pa bo vse nared, je poye direktor hotela Boris Sverko. ■ NOVICA IZ CELJA Motel Evropa brez rdečih številk CELJE, 15. januarja - Ko bo kolektiv celjske hotelske hiše Evropa obravnaval zaključni račun za preteklo poslovno leto 1985 bo to veliko lažje kot leto poprej, saj jim tokrat ne bodo zaključnega računa kazile rdeče številke. Ugotovitve vseh delavcev, je povedal Avgust Fekonja, namestnik direktorja tozda, so si bile enotne, da brez dodatnih prizadevanj in ukrepov, prepotrebnih v teh splošnih gospodarskih težava! i ne bo moč doseči ugodnih in boljših rezultatov, so privedle do novih prijemov in idej kako pripeljati v hotelsko hišo čimveč gostov ter jim ponuditi kaj več kot doslej. Hotelska zasedenost ni kazala na uspeh. Kot logika, da je 2 krat 2 štiri, je sa-moposebni umevno, da ob večjem številu hotelskih gostov bolje dela tudi gostinski del. Povezali so se s turističnimi agencijami ne samo v Sloveniji temveč tudi izven republiških meja, jim poslali svojo ponudbo in gostje so prihajali iz Subotice, Opatije in iz drugih večjih mest. Razen ogleda celjskih znamenitosti, ki jih imajo kar precej na voljo, so gostom ponudili tudi malce širši program kot naprimer obisk znane Rogaške Slatine, Dobrne, mladega mesta Velenja, staroste slovenskih mest Ptuja, Atomskih toplic v Podčetrtku ter ogled kmečkega turizma, ki je v ponudbi že našel svoje mesto. V zadnjih dveh letih tesno sodelujejo s turističnim društvom v Celju ter s športnim društvom Kladivar, nenazadnje pa tudi z rekreacijskim centrom Golovec. Povezava s temi in z društvi za kulturno in družbeno dejavnost je privedla do tega, da so nekateri klubi oziroma njihovi člani že stalni gosti hotelske hiše. Preteklo leto so v hiši marsikaj preuredili. Restavracijo so povečali in tako je sedaj v njej 80 sedežev več. Bistro so preuredili za ponudbo slaščic in kavarniških uslug. V »rožcah« nudijo posebno ponudbo dopoldanskih toplih malic kot naprimer -bograč, sočni golaž, štajersko juho in druge skoraj pozabljene domače jedi, ki jih Štajerci imajo za boljši »ga-belc«. Uspeh ni izostal. Gostje, ki so Evropo že zapustili, so se vrnili. Stalne nove akcije, živa glazba, dnevi madžarske kuhinje. vojvodinske in italijanske kuhinje, prekmurske koline, dnevi gobjih in divjačinskih jedi so tudi doprinesli k popularnosti in dobremu imenu E-Evrope. Vsaka od navedenih akcij je pripeljala kakšnega novega gosta. To pa tudi nekaj velja. S ponudbo hotelske - ., so obiskali večje delovne ^ ganizacije združenega n Celjski Toper. Emo, Cinkarna, Železarna v rah in še nekatere so z"J, po vsej državi. PoS‘?m ljudje delovnih kolektivi in mnogi njihovi posl°s(i partnerji so že stalni s celjske Evrope. S posluhom dobrih teljev so izkoristili tudi * p je prireditve v Celju ko^. naprimer mednarodni 0 jp niški sejem. Nad 600 P'%1-s ponudbo je pripeljalo 'ti šo nove goste. Bili so F?^ telji športnikov - gra° .ji' cev. ki so do zadnjega k ka napolnili hotel. Če k vsem tem akev je prištejemo še razum0'M' in skrb za solidno PoS^,rCijtev pravilno in smotrno de**izdela v hiši, potem je %t#l zen, da uspeh ne bi i,2*^ skoraj odveč. Po oceni ' p prizadevanj kolektiva. =e ,v» sebej pa ob pomoči voOy delovne organizacije En1 j# hoteli lahko že rečem0, j,? zaključni račun celjske J telske hiše ne bo izkaz izgube. V letu 1986 računaj0Jj, večji obisk gostov iz sk?^ v navskih dežel, ki naj bu^i hotelsko hišo pripeljale y stične agencije E1*1^ Globtour in Kompas- ,j jt gostov naj bi prišlo tu® sosednje Avstrije in Ra* jg, I OBISKALI SMO LJUBLJANSKI SUPERMARKET Velika trgovina z dobrim posluhom LJUBLJANA, 20. janu-Ja Ljubljanski Super-^ Emona sodi med »j •. trgovske hiše v jubljani, ki nas v zad-Jem času redno preseneča z novostmi, ki gredo « P"d potrošnikom. Sem oayo posebne prodaje, ti?i)lranje vrat kupcem udi °b nedeljah, degu- niuCI-e novih prehrambe-izdelkov, silvestrska Pfedaja do ranih jutra-ur, dostava kupljenega po telefonu naroče-?®a blaga na dom, širje-Je blagovne ponudbe, ]faJai}je samoizbirne Pr°d^je sadja in povrt-prenove prodajnih Prostorov in še bi lahko naštevali. . ”Ze lani smo preuredili P Posodobili etažo, kjer r.r°dajamo prehrambeno *ago,« je povedal Božo 5®®al, direktor ljubljan-Kega Supermarketa. "Epehrambeni oddelek i^.0 povečali za okrog oO m-. Premestili in po-°dobili smo oddelek za delikateso, na novo pa uvedli samopostrežni način prodaje tudi za sadje in zelenjavo. Menimo, da ima sedaj kupec občutek, da si je izbral prav tisto kar potrebuje in kar mu je všeč. Izboljšali smo tudi prodajo kruha in mesa.« Mali oglasi v trgovini »V prehrambeni etaži smo namestili ličen steber, kamor kupci sami pritrdijo svoj oglas - kupim, prodam! K^j kmalu se je na stebru nabralo tudi do 50 oglasov. Ta prodaja dobro ohranjen hladilnik, drugi brezhiben avto star 5 let, tretji kompletne smuči za 10-letne-ga smučarja, ta zopet otroški športni voziček in... Oglas visi na stebru kakšen teden, potem pa pride prodajalec in ga sam sname, ker je ponujeno medtem že prodal. ■ ANEKS DESET DNI PRED ROKOM Prizidek Emonke dograjen LJUBLJANA, 27. januarja - Prizidek Emonke ali povezovalni objekt med Emonko in bodočo poslovno stavbo dvojčico Emonke, je dograjen, in sicer deset dni pred zastavljenim rokom in praktično vseljiv. Zasluga za to gre v prvi vrsti izvajalcu SCT, ugodnemu vremenu in temeljitim pripravam. Investitor Emona Globtour je na ta način v rekordno kratkem času rešil problem svojih poslovnih prostorov. DO Emona hoteli bodo v celoti odstopili svoje prostore v 10. nadstropju Globtouru, z aneksom pa bo rešena še vrsta drugih prostorskih problemov, ki sodijo pod skupne dejavnosti sozda. V pritličju, kjer se stikata novi del in stari bo prenovljena in povečana trgovina z bifejem, bolj reprezentativna kot doslej, saj je to nekakšno središče celotne poslovne stavbe Emona in hkrati najbolj obiskano. Kakor pravi dipl. inž. Boris Kristančič, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona za investicije, je bila gradnja aneksa izredno racionalna ter obrtniško solidno izvedena - za 10 S milijard dinarjev (900 kv metrov bruto površine), kar pomeni 10,5 S milijona din za kvadratni meter - brez opreme. N. I. »Halo, je tam 322-886?« To je telefonska številka »Supka« iz ljubljanskega Supermarketa, ki vam naročeno blago po želji pripelje na dom. Ljubljančani to telefonsko številko že dobro poznajo in se je že kar precej poslužujejo. Vse, prav vse kar imajo v Supermarketu v prodaji, pripelje Sup-ko - posebna ekipa - na naslov, ki ga sporočite. Božo Kobal Za dostavo blaga v znesku do petih tisočakov zaračuna Supko 300 dinarjev, nad to vrednostjo pa je dostava brezplačna. »Naša telefonska ponudba je stara že dva meseca. V novembru lani smo uvedli naročila preko telefona vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa do 14. ure. Naročil je bilo kar kmalu precej. Od naročila do dostave preteče ponavadi poldruga ura, ob konicah morda malce več,« pravi Božo Kobal. »Seveda lahko naročnik naroči blago že zjutraj s tem, da mu blago dostavimo popoldne ali proti večeru.« Polnočna trgovina na Silvestrovo Za pokušino, kako bi trgovina prodajala tudi ponoči, so na silvestrsko noč odprli vrata trgovine tja v Novo leto. Do treh zjutraj so prejeli okoli 70 naročil in razvažali blago po domovih. Prodaja je proti pričakovanju cvetela tako, da je bila ekipa dveh prodajalk in dveh šoferjev prešibka, čeprav do večjih zastojev ni prišlo, veliko pa je bilo kupcev, ki so sami prišli po blago tako še v starem kot v Novem letu. Izkušnja več, ki si jo velja zapomniti. Mini pekarna v Supermarketu Kot je Emonin Maxi-market že znan po svojem kakovostnem, specialnem kruhu, tako bo kmalu po vsej verjetnosti znan Supermarket po pravem francoskem kruhu, ki ga bodo pekli v novi pekarnici, ki predstavlja skupno naložbo Supermarketa in ljubljanskega Žita. Pekarno bodo uredili v bivši pražarni kave v Kersnikovi ulici. Novost bo skoraj metrska 400 gramska štruca francoskega kruha primernega tudi za izdelavo malih bogato obloženih kruhkov. Peči nameravajo tudi drobno pecivo - kruhke posebne oblike - za ljubljanske hotele Emone. »Želite raviole prazne ali že polnjene?« Novost, ki bo nared nekje v mesecu maju, bodo testenine, ki jih bomo lahko kupili bodisi sveže ali posušene. Izdelovanje testenin, tudi znanih raviolov, bodo uredili v posebnem lokalu v pasaži zraven glavnega vhoda v Supermarket. Polnjene raviole bo treba samo skuhati in zabeliti in od- lična v svetu dobro znana jed bo gotova. Na voljo bodo tudi testenine v obliki polžkov z okusom po špinači, paradižniku ali korenčku. Vse testenine bodo izven že znanih standardnih oblik. Razen že povedanega imajo v načrtu še marsikaj novega. Tudi ideja za takoimenovani drugstore - trgovina, ki bo odprta tudi ponoči - je vedno bliže uresničitvi. O tem vam bomo poročali morda že v kratkem. Zvone Gjurin » t I 9 ) Posebna prodaja v ljubljanskem Supermarketu vedno privabi precej kupcev. Supko Ljubljančani! Vse, kar imamo v Supermarketu, vam lahko pripeljemo rta dom ' Dostava za vrednost nakupa dc 5.000 din vas bo stala 300 din. nad to vrednostjo je brezplačna! Vsak delavnik med 8. m 18. uro pri vas doma ! pokličite me po telefonu 3ZZ-S86 © supermarket l/ubljana v///////////////'//'. Samoizbima prodaja sadja in zelenjave je bila pri kupcih dobro sprejeta. |tl*d vhodom v ljubljanski Supermarket - kjer je danes še urar - bomo kmalu lahko Mali oglasi na stebriču v kletni etaži Supermarketa v Ljubljani Kunim' Prniiam' '“Povali specialne testenine med njimi tudi znane raviole. Ugodno! Za marsikoga res. p rrouam ■ O TRGU, KI GA JE USTVARILA REKA Centromerkiir - hiša s tradicijo in zgodovino Največ mest se rodi ob rekah. Človek pride do reke in se ustavi. Dobro zloži ob bregu, slabo zavrže v vodo. Tako nastanejo mesta kot je naša Ljubljana. Mesto je ustvarila Ljubljanica. Gradila je trge in utrdbe, jih odnašala, gasila požare, namakala plesnive temelje obrežnih hiš, krakovske vrtove, nepoštene peke pa tudi mesarje. Koliko tovora je prenesla od Vrhnike do Save, koliko veselih družb je ohladila v senci vrbovih tolmunov, koliko nezaželjenih otrok, obupanih mater in nerodnih pijančkov je odnesla v naročje pozabi...? Ljubljana - ljubljena, Ljubljanica - pozabljena. Mesto spoznaš že tako, da pogledaš v njegovo reko. Kaj nam sporoča Ljubljanica, ki so jo nekoč cenili mnogo bolj kot danes? Ob potresu leta 1895 je bila prizadeta tudi Ljubljanica, v katero se je tisto usodno noč sesula vsa obrežna revščina in bogastvo. Mestni gradbeni upravi ni preostalo drugega, kot da se loti temeljitega čiščenja zasmrajene struge. Leta 1912 so reko skozi vse mesto temeljito očistili in poglobili za dva metra. Iz tega obdobja je tudi betonsko obrežje, ki je reko znatno zo-žalo. Tako se je stara Ljubljana mladila tudi na račun Ljubljanice. Frančiškanski most je bil že od nekdaj glavna mestna vpadnica.. Leta 1930 je dobil dva beneška mostiča za pešce, ki sta ustvarila znamenito Tromostovje, za Gradom najpomembnejše razpoznavno znamenje Ljubljane. Znamenito podobo mostu in celotnega arkadnega obrežja je oblikoval mojster Plečnik, v nedokončanih načrtih pa je ostala njegova zasnova Prešernovega trga v obliki monumentalnih pro-pilej. Obrežno obzidje in arkadne prodajalne so gradili v letih 1931-32. Premajhen pretok Ljubljanice med Poljanami in Tromostovjem so uredili z dodatnimi poglobitvami za tri metre, dno pa so zalili s 40 cm debelo betonsko oblogo. Takšna je Ljubljanica dočakala obdobje »bele tehnike«, vprašanje pa je, če ga bo tudi preživela. Na Prešernovem trgu se je včasih pričelo že ljubljansko predmestje, imenovano tudi Kapucinsko. Spoznali smo že, da so tu prebivali kovači in sedlaiji, ki so nudili usluge številnim popotnikom. Sredi trga je nekoč stala ograda za privezovanje živine medtem, ko so se lastniki krepili v bližnjih gostilnah z vipavcem in kislim dolenj-cem. Ena takšnih je bila gostilna pri »Oksenbirtu« ali »Zum Weissen Ochsen«, kjer je bil gostilničar Josip Arce ali Cekinov Jože. Gostilna je stala v Frančiškanski ulici, približno na mestu, kjer je danes stranski vhod Centro-merkurja. Naslednja in tudi bolj slavna gostilna »Pri Stefanu«, je stala na klančku, prečno na Frančiškansko ulico. Priljubljeno gostilno so žrtvovali v korist nove Miklošičeve ceste, ki je Ljubljani začrtala skoraj velemestno podobo. Skoraj pol stoletja je v gostilni izdeloval podkve mojster Fortunat Kerschbaum (1787). V času potresa je bil lastnik Alojzij Pogačnik. Gostilno so podrli leta 1896. V hiši je 8. januarja 1819, ob 10. uri zvečer umrl od kapi pesnik Valentin Vodnik. Skromno stanovanje je imel v dveh pritličnih sobah, od koder ■ je spremljal živahni vrvež (ne)zadovoljnih Kranjcev na Prešernovem trgu. K uglednosti okoliša je prispeval tudi hotel »Pri avtrij-skem cesarju« ali »Kajzerbir-. tu«, ki je deloval v hiši št. 5 na Trubarjevi ulici (danes vhod v poslovne prostore Centromerkurja in drugih služb.) Kasneje so hotel preimenovali v »Hotel Wilson«, nazadnje pa se je imenoval »Soča.« V letih okrog 1878 je bilo tu zbirališče tedanjih ljubljanskih književnikov v Levstikom na čelu. Hotel je bil zadnje bivališče pesnika in pisatelja Ivana Cankarja. Novembra 1918 je na strmem in zavitem stopnišču tako nesrečno padel, da je zaradi posledic 11. decembra 1918 umrl v mestni bolnici. Od leta 1901 je bila lastnica hiše Marija Potočnik (znana nam je iz pravde s Feliksom Urbancem), od leta 1928 do 1938 pa je s hišo upravljal i Konstantin Potočnik. Pred 20. leti so v njej bivali ljubljanski študentje in bogatejši vajenci s katerimi je šel nekoč slavni hotel tudi v pozabo. Nekaj več ugleda je obdržal »mali nebotičnik« ali Hauptmanova hiša - danes Centromerkurjeva Ura na Prešernovem trgu. Hiša je nastala po potresu, novo secesijsko fasado pa ji je leta 1904 izdelal mestni arhitekt Ciril Koch. Okna je po vzorih secesije ozaljšal z barvnimi ploščicami, vrhni dve nadstropji je poživil s skromnim geometrijskim okrasjem, domiselno kovano okrasje na vogalih hiše pa govori, da secesija brez raznovrstnih materialov in oblik ne more zaživeti. Nova streha z izstopajočimi, privzdignjenimi slemeni, je hiši zaključila kar malce eksotični videz. Fasada »malega nebotičnika« sodi med najuspešnejša Koc- Ali je Emona tudi v Mostah? Včasih poudarjamo, da je Emona sicer svetovna firma, da pa ima svoj sedež (ali korenine, če hočete) le v občini Moste-Polje Če pa pogledamo pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini Moste-Polje za skupščinske volitve 1986, na prvi pogled izgleda da to ne drži. Na seznamu je 155 imen, vendar med njimi le eden iz Emone, pa še ta ni bil evidentiran v svoji delovni organizaciji, ampak v svoji krajevni skupnosti. Nekaj je torej hudo narobe. Ali res v vseh OZD in delovnih skupnostih občine nimamo dovolj sposobnih ljudi ali pa smo le evidentiranje tako slabo opravili. Kdo ve? Morda bi se bolje odrezali pri evidentiranju za Združene narode? Igor Kadunc hova dela na ljubljanskih fasadah. Obnovitvena dela, ki so jih izvršili pred kratkim, znova poudarjajo lepoto se-celjskega okrasja, ki ga rado zabeleži marsikatero fotografsko oko. Največja znamenitost, ki je zaključila celostno podobo trga in mu dala tudi ime, je spomenik Francetu Prešernu - buditelju slovenske narodne zavesti in kulturne identitete. Natečaj za osnutek spomenika je bil razpisan že leta 1899. Dilemo o kraju kjer naj bi spomenik stal, je razrešil Maks Fabiani, ki je sicer skrbel za prenovo popotresne Ljubljane. Natečaju se je odzvalo sedem umetnikov, komisija pa se je slednjič odločila za osnutek kiparja Ivana Zajca. Ta je 18. oktobra 1900 dobil tudi uradno naročilo. Kiparska dela je opravi! v ateljeju na Dunaju, kjer je delovala večina tedanjih slovenskih umetnikov. Zaradi neustreznosti prvega odlitka (ogledala si ga je komisija iz Ljubljane), se je moral Zajc dela lotiti znova. Prave težave pa so se začele šele po javni otvoritivi, ki je bila 10. septembra 1905. Za slovenski narod toliko že-ljeni spomenik se je na koncu sprevrgel v pravi narodni škandal. S kipom Prešerna so bili meščani še nekako zadovoljni (nasprotniki so mu očitali, da spominja na državnika in ne na pesnika), huje je bilo z muzo nad pesnikovo glavo »... ki so jo kar popolnoma nago postavili pred frančiškansko cerkvijo.« »Kakšno strašno pohujšanje je to za mladi ženski rod! Ko bi bila ta podoba vsaj malo zagrnjena okoli prsi. Tako pa se vse vidi...« je zgroženo tarnala ena od številnih ljubljanskih moralistk in se urno podvizala do škofa Jegliča. Ta naj bi najmanj »s čudežem odrešil Ljubljano tega javnega pohujšanja.« Škof je ubral bolj posvetno pot in v pismu županu Hribarju med drugimi pripomnil., ».. .Kot poklican varuh krščanske nravnosti z gnusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spomenik odbral, še bolj pa obsojam, da ga je mestna občina ljubljanska sprejela in v varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev.. .« V imenu »rahločutnih gospa, sramežljivih gospodičen in nedolžne mladine«, je škof zahteval odstranitev kipa nad pesnikovo glavo in zahteval novega - spodobnega. Slomšku je pritegnil klerikalni tisk, muzi pa napredni meščani. Na slavnostno otvoritev je prišla kljub temu neverjetna množica ljudstva, številni zastopniki društev s prapori, župani Prage, Zagreba, Beograda, pesnikova hči Ernestina in predstavniki iz zamejstva. Politično nastrojeni socialdemokratje pa so vseeno pripravili svojo otvoritev šele popoldne. ' Kar se danes tiče muzine-ga pohujšanja moramo ugotoviti, da so po skoraj 80 letih naše babice že spremenile mišljenje (dedki že od nekdaj niso imeli nič proti), »nedolžno mladino« pa borbe za »najlepše oprsje Ljubljane« danes ne zanimajo več. Viri in literatura: Vladimir Fabjančič - Knjiga hiš IV. Šempetrsko predmestje in Knjiga hiš za Kapucinsko predmestje Janez Kajzer - S tramovi podprto mesto, Lj. 1983 Milan Valant - Hiša in ljudje stare Ljubljane, 1977 in Ljubljana do potresa, 1977 Rudi Meglič ■ ZADNJA VEST Priznanje hotelu slon LJUBLJANA, 30. januarja - Danes zvečer je Leopold Krese, predsednik Turistične zveze Slovenije v prostorih hotela Slon izročil Viktorju Korošcu, direktorju te hotelske hiše posebno priz- Predsednik Turistične zveze Slovenije izroča posebn nanje, ki ga je Turistična priznanje Turistične zveze Jugoslavije Viktorju Korošcu, zveza Jugoslavije podelila direktorju hotela Slon hotelu Slon za vključevanje kulture v hotelsko dejav- • nost, organizacijo kulturnih večerov in organiziranje likovnih razstav v prostorih hotela, najstarejšega v Ljubljani, ki se ponaša z več kot štirostoletnico svojega obstoja. Visoko priznanje Turistične zveze Jugoslavije je vsekakor priznanje celotnemu kolektivu Emonine hotelske hiše, ki si s prizadevanjem, da svojim gostom ponudi nekaj več kot posteljo, čašo in krožnik ustvarja dobro ime in ugled, je v svojem nagovoru dejal Leopold Krese. Vsemu kolektivu hotela Slon iskrene čestitke. Z. G. ■ ■ REKLI SO: Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije na razgovoru v Emoni: Samoupravni socializem je v bistvu kakovost življenja, dela produkcije in odločanja. Kakovost pomeni vzdušje, pomeni v bistvu drugačno organizacijo dela, kvalitete kadrov in pomeni v vsaki organizaciji, za vsako leto celovit projekt, kaj bomo na področju kakovosti naredili. To nalogo ne morejo reševati samo tako imenovane službe za kakovost, temveč mora postati element sleherne poslovne in samoupravne politike. ■ UPOKOJENCI NAM PIŠEJO Upokojenci v Osijeku združeni V klub upokojencev pri upoznata sa našim redom i SOZD Emona vstopa vedno postojanjem. več prostovoljnih članov. Za y načrtu imamo še usta-mnoge upokojence je pro- nQvitev dveh poverjeništev, gram dela v klubu zanimiv 0 tem pa drugič, in jih privablja. Trikrat, včasih tudi štirikrat tedensko Pripravimo se na volitve Ljubljana, 30. januarja - dacjjske postopke in oblik0' 13. marca bodo letošnje voli- vati predlog možnih kanida-tve novih delegatov za dele- tov za člane delegacij, gacije zbora združenega dela Do 10. februarja morajo in delegacije samoupravnih biti opravljene seje temejj-interesnih skupnosti, v kra- nih kandidacijskih konfe-jevni skupnosti pa bodo vo- renc. Na kandidacijski0 litve 16. marca. Do konca konferencah se sprejme preteklega leta smo eviden- kandidatna lista za svoje de-tirali možne kandidate. V legacjje in opredeli predlog6 mesecu januarju so morali kandidatov za delegate IO OZS opraviti predkandi- družbenopolitičnega zbora občinske skupščine do možnih kandidatov za vodim6 funkcije v občini in skupščinah občinskih SIS. Prav tako se na konferenci obravnava pregled vseh možnm kandidatov za zbor republik in pokrajin, za zvezni zbor, za DPZ skupščine SRS |n mesta, za predsednika 10 člane predsedstva SRS ter možne kandidate za nosile6 ostalih vodilnih funkcij v SRS in mestu. Takoj po volitvah, oz. najkasneje do 20. marca se morajo sklicati konstitutivne seje novo izvoljenih delegacij. Nosilec vseh priprav volitve so OOZS, postopa6 za izvolitev delegacij in postopke v zvezi g glasovanjem pa vodijo volilni organi (komisije in odbori), volilno komisijo imenuje za dobo 4 let delavski svet posamezne OZD. IOZS morajo pripravam za letošnje delegatske volitve posvetiti kar največ) pozornost, da bi volitve P°' tekale v redu in da bi b* novoizvoljeni delegati res najboljši delavci in samoupravljale!. Na dan yolite. praviloma ne bi smeli imeu drugih osebnih odločanj (referendumov). Pavel Groznm Edo Uratnik prihajajo v lepo urejene prostore, sredi mesta, kjer udobno v družbi svojih bivših sodelavcev prežive nekaj lepih ur. Čitanje, igranje šaha in kart, predvsem pa pevski zbor, jih zelo zaposluje. Gostinske usluge po najnižjih cenah in tudi dobra kava vežejo razgovore in tovarištvo. Ker želimo prijetno življenje vsem upokojencem, smo že pred leti ustanovili Poverjeništva. Ta imamo v Brežicah, Kopru in Novem mestu in žive enako kot klub v Ljubljani. Družabnosti jim tudi ne manjka, saj jih lepote vinskih bregov kar izzivajo... Te dni pa so se odločili tudi upokojenci iz Osijeka in ustanovili Poverjeništvo. Začutili so potrebo po prijateljskih sestankih in razgovorih ter se organizirali. Vodi jih tovarišica Marjana Majer. Prepričani smo, da bodo tudi upokojenci iz Osijeka rešeni pozabe nosti. Med drugim so nam poslali tudi fotografijo in pismo, v katerem pišejo: Lijepo bi vas molili da istu sliku uz vaš kratak sadržaj predate u naš list Informator kako bi i šira javnost bila Sejem bil je živ... LJUBLJANA, 31. januarja kot 900 artiklov smo razs°* - V dneh od 27. do 31. janu vili in jih ponudili kupe6'’, arja 1986 je bila v veliki sejni Od teh je okrog 80 odSt° dvorani že tradicionalna raz- kov izdelkov domačih Pr°'t stava opreme za kampiranje vajalcev, ostalih 20 odst° in šport. kov pa je iz uvoza. .e u-aijcrvu »Sejem bil je živ,« je malo Čas je ravno pravšen g .£ in odtuje- za šalo, malo zares dejal Vin- de na sezono. Nekaj blaga ^ ko Savnik, direktor široke že na zalogi, na podlagi za potrošnje Centromerkurja ljučenih poslov pa b°° j. Emoninega Blagovnega ostalo naročili pri proizvaj centra. cih, in pač po željah dobav »Kot vse naše komercial- kupcem v dveh ali treh 0 | ne razstave, ki jih organizi- lih izdobave,« je še pov6° ramo za naše kupce, je bila Vinko Savnik. p j, tudi ta dobro obiskana. Več *" Najdaljša noč v Maximarketu ffnv?iStmci naše največje tr-govsk° gostinske hiše pri-Pravuno vsako leto silve-;f°vanJe v restavraciji Ma-»m m Emonski kleti. Že po ®diciji sta obe restavraciji zasedeni že nekaj tednov pred novim letom s stalnimi gosti, in tako posebna reklama ni niti potrebna. Za prijetno vzdušje je v restavraciji Maxim poskrbel Braco 1 UPOKOJENCI NAM PIŠEJO Zapeli smo - SWa •n zapeli bomo zapored na veselje gostov igra priznani glasbenik Miha Kralj, ki zna ustvariti atmosfero »karnevala«, ki je trajal do sedme ure zjutraj, za najbolj vztrajne. Se predno pa so gostje lahko zaplesali, so bili postreženi z dobrotami, ki so jih kuharji za ta dan pripravili s posebnim občutkom in natančnostjo, kljub temu da je bil mesec december za vse zelo naporen. V Emonski kleti smo pripravili v Vinski kleti hladni bife, kjer se je lahko vsak po lastni izbiri odločil na bogato obloženi mizi za predjed in na koncu še za sladico. Toplo jed smo postregli v pekačih iz gline pri mizah. Po 24. uri pa še za osvežitev krepko govejo juho. Cena Silvestrovega menuja v Ma- igjrt te dni točneje 12. 10. Tudi na srečanju upoko- 490® f*jn’ v KJsmo se v prostorih na jencev Emone, ki je bil letos Lmonskl kleti pa 4800 din. Da gostje niso sedeli samo pri mizah je bil v Maximu odprt aperitiv bar z izbiro hladnih osvežilnih pijač,' v kleti pa Emonček kjer smo postregli s sadno bovlo v dveh variantah. V kleti smo imeli najavljenega novoletnega gosta, ki je prišel ob drugi uri zjutraj in v ritmu sambe odigral na narodnem instrumentu »steeldrum« iz Trinidada južnoameriške melodije in vsi so jih z veli- /Mt(& i informator ■ Z obiska na Ptuju Dobro le lahko še boljše srf° imeli nekaj samo-Kirn * nastopov. Med dru-nj. tudi prijateljsko srečala z. t-Oubljansko banko in tu „ln°- Kakor smo po sta-toinicer mlad pevski zbor Verti Vse nastope uspešno iz-CiP°d strogim in stroju vodstvom pevovo-Mavr,ciJa SLAT- Vak ?etu 1985 pa smo na po-Ci° SOZD EMONA, ob d., ^ Emone, 12. aprila so-v kulturnem pro-Can£u .z šestimi pesmimi v io karjevem domu. Kakor Dri.?.81?1 pozneje povedali veču . na proslavi, so bili U». *Kot Presenečeni, ker so Sy- to pot Emonci prvič sli-obt-fndi mi sami smo imeli 'ttpel ’ nam J® nastop organiziran v Dolenjskih Toplicah, smo pevci skupaj z domačini izvedli pester kulturni program z več pesmimi in recitalom. Naš pevski zbor je sodeloval tudi na XVI. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Bili smo tudi v Crikvenici, vendar ker nismo bili kompletni, pripravljenega koncerta nismo imeli, pripravili pa smo vseeno nastop dan pred zaključkom občinskega praznika. Dne 5. 10. 1985 pa so nas upokojenci Ljubljana Bežigrad povabili na zaključek njihovega tedna upokojencev. Sodelovali smo s šestimi pesmimi in navzoče nav-, dušili tako, da smo doživeli velik aplavz. Bili smo prisčr-no sprejeti, pogoščeni in povabljeni, da se še kdaj srečamo. Clta Trampuš PTUJ, 21. januarja - Tako piše na Emoninem plakatu, ki pravi tudi, da ima Emonec idejo. Da je temu res tako, so potrdili ptujski gostinci iz Haloškega biseija. Znano in dobro gostilno Breg na Ptuju so obnovili in preuredili tako, _______________________ daje sedaj še boljša. kim navdušenjem sprejeli. Janez Čuš, vodja gostišča: »Lani smo marsikaj preuredili. Drugo točko je odplesal v V sobah, ki so sedaj popolnoma obnovljene imamo 5 postelj ritmu in spremljavi Mihe ve^- Najprej smo se lotili in na novo uredili recepcijo. Popol-tia pod letvico, ki jo je ----1 do višine stekleničke coca cole kar je predstavljalo višek njegovega nastopa. Gost novega leta je prišel iz Trinidada, njegovo umetniško ime pa je »Denis«. Miha je povezal program s kratkimi igrami, ki so se jih v zabavo večine udeležili posamezni pari. Tako je bilo največ smeha pri pihanju balonov v duetu na stolu in tisti, ki je prvi počil balon je dobil lepo nagrado - veliko pečeno srce. Novoletna noč je minila v zares izjemnem vzdušju kot so povedali gostje, ki se k nam vedno radi vračajo. Mislim, da smo naredili gostinci Maximar-keta zelo dobro reklamo za prihodnje silvestrovanje in V obnovljeni gostilni Breg na Ptuju je jedilnica lepša in to je bil tudi naš namen. prijetnejša tekst in foto: noma na novo smo uredili sobo, ki smo jo poimenovali v Matija Kafol »furmanski kot«. Urejena je kot posebna soba z dvajsetimi restavracijskimi sedeži, še posebej primerna za zaključne družbe. Obnovili smo jedilnico ter točilnico kjer smo žal odstranili staro kmečko peč. Tako domačega kruha na katerega so se gosti navadili ne moremo več ponuditi. Peč je le malce preveč kadila zaradi speljanega dimnika.« Trinajst gostinskih delavcev je izgubo domačega kruha nadomestila s še širšim izborom pravih domačih jedi kot so »furmanske pogače«, pečene krače, domače klobase, meso iz tunke, krompirjem, zeljem in repo zabeljenimi z domačimi ocvirki in podobnimi jedmi, ki jih bolj poredko vidimo na jedilnih listih v naših gostilnah. Prav zaradi tega je promet tudi v količinah in ne samo po inkasu v porastu. Z. G. Ekipa gostincev Emonske kleti ob bogato obloženi mizi, kjer so sl gosti v silvestrski noči sami izbirali predjed in sladico. Novoletna proslava upokojencev Emona-Dolenjka 8miP°tk°jenci DO Dolenjke pra, V9- decembra 1985 lu j?2°vali novo leto v hote-Ortn - a v Novem mestu. 6nu„a,nizacUa upokojencev l97,jVke obstoja že od leta tov’..1« V8e °d tedaj se vrše HOTELI POROČAJO Pustovanje v Emona hotelih Prodaja kruha in peciva v prenovljeni etaži Supermarketa v Ljubljani ‘OVnidii ac vrše leto T?ka. srečanja za novo vani= di letošnjega praznoto!? ?o se poleg številnih t>0va$encev udeležili tudi ^bljeni gosti. Up0u otvoritvi proslave so Vil; *0jenci prisrčno pozdra-osvoji sredi predstavni-pr«, Mirana Blaho, lesnika Kluba upoko-Ja jv. \ tsmona Ivana Pezdir-VahV.^JnikB tov. Uratnika. Predi? 8° se odzvali tudi taDn nniki poverjeništva t(a. Posavje iz Brežic. Pa i*,01! ysako leto so tudi ^ed i,, ni° proslavo prišli stavr,ju0Je upokojence pred-?ahovU soutoupravnih or-■°rjerl Dolenjka z direk-* j pomilovalno nasmehnili, F), kako do denarja v teh tež%, razmerah. Drznem sinasi. nekaj idej, ki sem jih pravljen tudi natančneje . zložiti. Emona je pri vrhu J . goslovanskih sistemov % porabi sredstev za rek?aje in propagando. Menim- " pi tako tudi prav in oben (, predlagam, da bi za del ;[1 sredstev izvajali reklahi ^ propagando planinci-nem si trditi, da vsaj e*1 rj. učinkovito kot pasivni spevki za nekatere iz prireditve. Nadalje njen c, da bi morali do temelja P jv vetrili nekatere dosega oblike rekreacije in za katere ne gredo maj F denarji. Z leti so se neka stvari lahko izrodile. ka r tudi nujna posledica ^ menjenih gmotnih razm Predlagamo torej. .cj'" moupravni organi in P1 jjc sem sindikalne organiza.^i obravnavajo problema.^, rekreacije in zavzamejo ,ej-ja stališča. Obenem s' te program planinskih tov v letu 1986. Miloš PERr1' VEST IZ MAXIMARKETA Šport servis z 10-letno tradicijo LJUBLJANA, 9. januarja Kupcem smuči ali novih vezi se v Maximarketu ali kjerkoli v Emoni res ni tre-Pa ubadati s problemom kam pa sedaj? v podhodu Maximarketa, k-monine največje trgovske kise v Ljubljani, je pooblaščeni servis Elana, Alpine, Koga, VVindglider - surfing, Markerja in italijanske firme oan Marco. Že deseto leto ga vodi starim in novim smučarjem znani Gorazd Mlakar. Pred desetimi leti, ko seje Porodila ideja »staro za novo", ob tem je treba seveda staro smučarsko opremo Pravilno oceniti, novo oprejo® pa zmontirati in postori-11 še' to in ono, da je smuka Ifarna in dobra, je Gorazd '"■»kar v podhodu odprl športni servis, ki si je z leti pridobil dober glas, takšen, da se sliši tudi v deveto vas, kot pravi ljudski pregovor. Danes dela v servisu pet resnično zagnanih strokovnih in-pridnih delavcev. Dela sedaj, ko je sezona smučanja na višku, nikoli ne zmanjka. Do 400 parov smuči je naenkrat v servisu, vsi pa bi najraje kar počakali, da jim narede, kar si žele. V servisu so strokovnjaki, ki vam narede skoraj vse, s starih smučk vam demontirajo vezi in jih montirajo na nove, popravijo vam iztrgane in poškodovane smučarske vezi, nabrusijo in popravijo vam poškodovane robnike, impregnirajo in popravijo poškodovane drsne ploskve, raztegnejo pretesne UFOS: S tekmovalcem manj - šesti Ljubljana, decembra ~ Kegljali ekipe delovne organizacije Emona hoteli, ‘OZD Grand hotel Union so 1 ?.e udeležili 2. tumiija v keglju pod nazivom »UFOS« v-, ki so ga na kegljišču Kodeljevo tokrat organizirali kegljači Mercator Sadje zehava. Turnir predstavlja •nadaljevanje že tradicionalna sodelovanja med keg-ll.ači-Iskra IEZE, TOZD Fe-r*ti in TOZD Orodjarna, organizatorjem in DO Emona hoteli, TOZD Grand hotel Union. , Kot že naslov pove, so Kegljači ekipe Grand hotela Union nastopili v moškem ekipnem tekmovanju okrnjeni - manjkal jim je tekmovalec, a so kljub temu zajedli šesto mesto, do medalj6 jim je manjkalo le 166 Kegljev, ki bi jih vsaj povlečen tekmovalec lahko dosegel. Skoda? Zmagala je ekipa Mercator Hoteli Gostinstvo TOZD Ilirija (1160 Kegljev) pred Mercator Sadje zelenjava (1139 kegljev) 10.K0NGRIE5 ZKS smučarske čevlje, popravijo zaponke na njih. po odtisu stopala vam narede ortopedske vložke, nastavijo smučarske vezi na osnovi premera kolena (tibia), strokovno vam svetujejo, z eno besedo rešijo vas vseh skrbi, ki so v zvezi s smučanjem, drsanjem in kolesarjenjem saj imajo tudi servis za drsalke in kolesa. Ob elektronski nastavitvi smučarskih vezi prejmete tudi garancijski list za Zavarovalno skupnost Triglav, s katerim ste v primeru trajnih posledic ob poškodbi zavarovani do vsote 20.000,00 dinarjev. Kot pravi Gorazd, se to, da bi morala zavarovalna skupnost izplačati do-sedaj komurkoli zavarovalno vsoto, še ni zgodilo. Dokaz, da v servisu postore vse brezhibno, ie kot na dlani. Servis je odprt dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne pa od 16. do 19. ure. Vrsta, ki je katerikrat pred vrati servisa, naj vas ne odvrne in naj vam ne napravi slabe volje, Gorazd, Igor, Dare in Vojko bodo naredili tudi tisto, kar se vam bo zdelo na prvi mah nemogoče. Z. G. in Mercator Konditoijem (1064 kegljev). Med posamezniki je bil najboljši Jozič Marjan (Ilirija) 214 kegljev, pred Brzovič Filipom (Mesna industrija) in Vaupotič Mirotom (Sadje zelenjava), ki sta dosegla po 207 kegljev. Iz Grand hotela Union je najboljši rezultat dosegel Lužar Bojan, ki je s 193 keglji dosegel 10. mesto, Ržek Marjan je bil s 187 keglji petnajsti, Škrbine Oto pa s 186 keglji šestnajsti. Solidne uvrstitve v konkurenci več kot šestdesetih tekmovalcev. »Slabša« je bila uvrstitev Unionove ženske ekipe, ki žal kljub prijavi (zaradi bolezni) ni prišla na tekmovanje. Skoda! Kegljaško tekmovanje, ki je bilo hkrati tudi ponovno, tovariško srečanje, športnikov različnih SOZD, je izzvenelo v izredno prijetnem vzdušju, za organizatorja naslednjega turnirja pa je bila izbrana ekipa Grand hotela Union. V. Marjeta Montaža vezi na smuči je zahtevno in natančno delo. Koranti že pozvanjajo PTUJ, 22. januarja - Ptujsko kurentovanje je poneslo v širok svet stare šemske navade, ki so se najbolj ohranile v okolici Ptuja in so pravi zgodovinski dokument iz davne preteklosti. Kurentovanje, ki bo 9. februarja ob 14. uri z nastopom folklornih skupin po ptujskih ulicah, spremljajo še nekatere predpustne prireditve. V soboto 18. januarja 1986 je bila v organizaciji Folklorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc in EKK TOZD Gostinstvo »Haloški biser« iz Ptuja pripravljena kmečka gostija. Več kot 300 svatov se je ob bogato obloženih mizah veselilo in rajalo tja do jutranjih ur. Prireditev. ki ohranja stare kmečke navade in običaje bomo ponovili tudi v naslednjem letu. V času od 3. do 11. februarja bodo v ptujskih lokalih pripravljali pustne jedi — pečenice, krvavice, pečenke. domače klobase, meso iz tunke, krače, kislo zelje, zabeljeni krompir in seveda pustne krofe. V soboto 8. februarja 1986 bo v hotelu Poetovio tradicionalni pustni ples. Za vstopnino v katero je vključena večerja in spominek bo treba odšteti 3.900 din. Igral bo znani ptujski ansambel »Zrelo klasje«. Vstopnina za maske bo 1.000 din, najlepše maske bodo dobile denarne in praktične nagrade. V hotelu Poetovio bo ples tudi v torek 11. februarja. V sredo 12. februarja bodo pustne prireditve zaključene s slanikovo pojedino, ki bo v restavraciji Ribič in hotelu Poetovio. Kurenti, naj originalnej še pustne maske, bodo v teh dneh že začeli pozvanjati po okolici Ptuja. Morda nam bodo namesto sončnih in toplih zimskih dni. priklicali še kaj snega in mraza. Irena Kovačič Nagradni E-rebus l tokrat je zopet na vrsti re-, ds. ki reševalcem najbrž ne o delal sivih las. Navadni *;bus rešujemo tako. da za-Jdsenio pojme in ga prebere-črU Vejica pomeni, da ena £ Ka odpade, dve vejici dve Ki. vprašaj pa sprašuje za dojem. Če bi bil na zemljevi-d sredi Jadranskega morja ar*san vprašaj, bi se odgo- vor glasil: Jadransko morje, lahko pa tudi samo Jadran. Pravilna rešitev rebusa vam bo povedala, kaj je potrošnikom od Emone dobro znano. Rešitve pošljite na naslov uredništva E Informatorja -61000 Ljubljana. Šmartinska cesta 130. Čakajo vas nagrade. Pravilna rešitev nagradne novoletne E-jelke Pravilna rešitev nagradne novoletne E - jelke je: M. MI. MIZ. zima. ami. Tima. Matic. mati. TAM. at. eta. te-am. terma. Zermatt. Nagrade: Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 700 din: Jože Nadu, E - Dolenjka, samopostrežna trgovina Mokronog, sedaj V. P. 3790/35 A: 2. nagrado - vrednostni bon za 600 din: Marija Knez, tozd Maloprodaja, market Hrastnik: 3. nagrado - vrednostni bon za 500 din: Cvetka Bajc, Supermarket Ljubljana. Kersnikova 2; 4. nagrado - vrednostni bon za 400 din: Olga Trojar, tozd Maksimarket Gostinstvo. Šmartinska 130: 5. nagrado - vrednosti bon za 300 din: Marija Benko, upokojenka Emona. Ra-šiška 20. Ljubljana. Čestitamo? ■ ŠPORT IN REKREACIJA XIII. Zimske športne igre Emone v Kranjski gori Odbor za šport in rekreacijo je razpisal, tokrat trinajstič po vrsti zimske športne igre SOZD Emone, ki bodo v nedeljo 23. februarja 1986 na Podlesu v Kranjski gori. Tekmovanje bo v veleslalomu, družinskem veleslalomu in v tekih. Zimske športne igre se bodo pričele z veleslalomom ob 10,00 uri, pol ure po končanem veleslalomu bo tekmovanje v družinskem veleslalomu, smučarski tek pa se bo pričel ob 14,00 uri na tekaški progi ob hotelu Kompas. Pravico do tekmovanja imajo vsi zaposleni v Emoni ter upokojenci Emone. Tekmuje se v naslednjih starostnih skupinah: Veleslalom moški in ženske A rojeni 1961 in mlajši (do 25 let) B rojeni 1960 do 1951 (od 26 do 35 let) C rojeni 1950 do 1941 (od 36 do 45 let) D rojeni 1940 do 1936 (od 46 do 50 let) E rojeni 1935 in starejši Smučarski teki moški Dolžina proge 4 km A rojeni 1956 in mlajši (do 30 let) B rojeni 1955 do 1941 (od 30 do 45 let) C rojeni 1940 in starejši ženske Dolžina proge 2 km A rojene 1956 in mlajše (do 30 let) B rojene 1955 in starejše (nad 30 let) Pri družinskem veleslalomu startajo mamica, otrok in očka. Število otrok ni omejeno. Pri seštevku časa za družino se upošteva čas najboljšega otroka. Prijavite se v čimvečjem številu. Povabite svoje navijače, saj prav ti največ prispevajo k pravemu tekmovalnemu vzdušju. Nasvidenje v Kranjski gori! Odbor za šport in rekreacijo pri KOO ZSS Emona EPIGRAMI Na povprečje nikar ne pristanite. To je tako, kot da v svoji senci mirno spite. AMADEUS II * * * Nekdo se je vendarle razveselil napovedane podražitve kave. Avstrijski in italijanski trgovci... Bogo Skalicky ★ ★ ★ Neprestano beremo nove razpise za podelitev družbenih priznanj. Mar ne bi bilo bolj smotrno, ko bi ves ta sklad prenesli v korist nagrad za - inovacije? Mitja Cjuha ★ ★ ★ Trgovske hiše se pri nas pripravljajo na velike razprodaje. Potrošniki pa se bojijo, da bodo trgovske organizaci-je-ob ponudbi razprodale tudi - svoj ugled! Mitja Cjuha ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta JOŽETA OCEPKA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji tozd Centromerkur za darovano cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Fani z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Pavle Klančar, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni poslednji poti. Toni Klančar TOZD Transport ZAHVALA Ob boleči izgubi moje draga mame Angele Turk, se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v Prehrani, Skladišče II za iskrena sožalja in denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala. Angelca Galjanič Ivan Muhič - šestdesetletnih ZAHVALA Ob smrti drage mame in hčerke se iskreno zahvaljujem, kolektivu DO EMONA MIZ, sodelavcem v hlevih in klavnici, posebno pa osnovni organizaciji sindikata za denarno pomoč, vsem pa za izrečeno sožalje. Žalujoči Zelko Jože z družino ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje sestre TANJE in mame JOŽICE JEGLIČ se delavcem tozda Cčntromerkur Emoni-nega Blagovnega centra iskreno zahvaljujem za vsa izrečena sožalja. Hvala tudi vsem sodelavcem za čudovito cvetje in spremstvo na zadnji poti. ZLATKO JEGLIČ ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža STANETA POGLAJNA se iskreno zahvaljujem Delovni organizaciji Emona Merkur Ljubljana za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi poslednji poti. MARIJA POGLAJEN Enako delo enako plačilo +rezultati dela in gospodarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) ugotavljati prispevek delavca k uspešnosti gospodarjenja. Tako bi bila vloga SaS SOZD, da z izračuni na ravni SOZD, na osnovi kazalcev, ugotavljamo za vsako temeljno in delovno organizacijo ali so izplačani osebni dohodki resnično rezultat dela in uspešnega gospodarjenja s sredstvi. Ob pripombi v razpravi, da je proklamacija (ki se pripisuje Marxu) »za enako delo - enako plačilo«, ki se pojavlja tudi v tekstu našega SaS vprašljiva, je pripomnila, da bi morali temu vsekakor dodati plus »rezultati dela«! Nadalje je tov. Herga, ob vprašanju iz razprave, kateri SaS je »višji« - ali SaS dejavnosti ali SaS SOZD - oziroma, ali se »višji SaS« lahko neposredno uporablja v temeljni ali delovni organizaciji, izrazila svoje mnenje, da so pravzaprav vsi ti akti enakopravni s tem, da eni to materijo določajo bolj okvirno, drugi pa jo bolj konkretizirajo. Seveda pa morajo biti vsi med seboj vsklajeni. Tako n. pr. SaS dejavnosti, ki jih sprejemajo delavski sveti OZD, določajo osnovne kazalce, OZD paf'so dolžne v svojih pravilnikih o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov te kriterije podrobneje in bolj določno določiti. Zato so tudi dodatki, nadomestila, povračila v zvezi z delom in prejemki iz skladov skupne porabe v SaS dejavnosti poenoteni. Tudi določila o potnih stroških in dnevnicah v tujini, ki jih je sedaj urejal posebni »Družbeni dogovor o določenih stroških« bodo sedaj vgrajena v republiški DD o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Tov. Herga je omenila, da po njenem mnenju ni možna neposredna uporaba določil SaS SOZD v delovnih in temeljnih organizacijah, eventuelno bi bilo to možno na ravni delovne organizacije. Imela je pripombo tudi na tkzv. »izhodiščno osnovo«, za enoto najbolj enostavnega dela, ki jo že sedaj uporabljamo v našem sistemu delitve OD in ki jo določa delavski svet SOZD in poudarila, da le-ta ne bi smela biti pridobljena pravica delavcev, predvsem pa se ne bi smela določati oz. zviševati na osnovi statističnih podatkov o gibanjih življenjske ravni. Kot vedno znova poudarjamo, morajo biti osebni dohodki slehernega delavca, pa tudi tistega z najnižjimi, samo rezultat dela in skupnega uspešnega gosnodarienia z družbenimi sredstvi. V razpravi so bili izpostavljeni tudi primeri nespoštovanja oz. kršenja našega SaS o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V marsikateri organizaciji in delovni skupnosti so bili primeri določanja indexnih razmerij za poedina delovna mesta, ki niso temeljila na analitični oceni DM. Delavci so videli zagotovilo svojega OD le v vrednosti oz. višina indexnega razmerja za DM, ki so ga zasedali. Izgledalo je tako, kot da bo zaslužil več tisti, ki se zna boriti (beri: licitirati) za večjo vrednost index-nega razmerja, ali če hočete, števila točk. Bili so primeri, ko so v mnogih organizacijah, predvsem za knjigovodsko-administrativni kader in to z vrednostjo oz. odobritvijo poslovodnih in samoupravnih organov, na veliko izvajali »prešifriranje« posameznih delavcev in jih razporejali na DM oz. tisto šifro pregleda tipičnih del, ki je »ustrezala« subjektivni oceni vrednosti delavca ali ko je delavec v pritožbi ugotavljal, da je on več vreden od drugega. Tov. Herga je poudarila, da ni dovolj, če ima v SaS lepo napisane v ukrepe in sankcije, proti kršiteljem sporazuma, pa jih potem ne izvajamo. Posebej pa je še pripomnila, da ne smemo dovoliti, da nekdo (TOZD, DO) živi (ali životari) na račun nizkih osebnih delavcev, kar bo vgrajeno tudi v republiški družbeni dogovor. Na koncu razgovora je tov. Molan podpredsednik poslovodnega odbora SOZD za splošne in kadrovske zadeve obvestil udeležence o zaključkih posveta vodij splošnih, kadrovskih in izobraževalnih služb, ki je bil, 15. in 16. t. m. v Celju. Glede vprašanja ali bomo imeli še naprej SaS o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter sredstev skupne porabe SOZD Emona, je povedal, da je vsepovsod, tudi v sindikalni organizaciji prevladalo mnenje, da tak skupen sporazum na ravni SOZD potrebujemo. Zato z izdelavo, široko javno obravnavo in sprejemom na referendumih ne smemo več čakati. Sedqj so teze tega sporazuma do konca januarja v strokovni obravnavi v poslovodnih in strokovnih strukturah, ki pa se bodo morale včasih »odlepiti« od ustaljenih in zastarelih shem in formul ter pripraviti tak sporazum, da bo razumljiv in sprejemljiv za slehernega delavca. Po zbranih strokovmn pripombah bo posebna, od delavskega sveta SOZD imenovana komisija pripravila osnutek tega sporazuma in ga dala v javno obravnavo. Po zaključku javne obravnave bosta komisija in Izvršilni odbor DS SOZD, na osnovi pripomb in dopolnilnih predlogov izdelala predlog sporazuma, ki ga bo obravnaval in sprejel delavski svet SOZD. takrat, predvidoma v aprilu 1986, bo DS SOZD tudi razpisal referendume v vseh organizacijah Emone za sprejem tega, za vse delavce izredno zanimivega in važnega skupnega akta. Miran Blaha Francka Herga, podpredsednica Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (prva z desne) na razgovoru v Emoni o uresničevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, ter aktivnostih za učinkovitejše odpravljanje slabosti v sistemu delitve in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. ■ JOŽA SENICA, samostojni svetovalec za turizem in hotelirstvo v delovni skupnosti SOZD Emona tudi v Črni gori Emona in Montenegrotu-rist sta leta 1982 sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo hotelskega kompleksa Otrant v Ulcinju. Po tem sporazumu sovlaga Emona sredstva fonda federacije za razvoj nerazvitih republik in pokrajin v višini 50% predračunske vrednosti kompleksa Otrant. Na podlagi tega samoupravnega sporazuma je Emona v višini 50% soudeležena pri delitvi ustvarjenega dohodka in deviznem prilivu. V istem odnosu udeležbe pa Emona prevzema tudi rizik v slučaju poslovanja z izgubo. Gradnja hotelskega kompleksa Otrant je razdeljena v dve fazi. V prvi fazi so bile v letu 1984 zgrajene vile Otrant s posteljno kapaciteto 260 ležišč. V okviru bivalne enote je tudi kuhinja, ki omogoča koristniku, da si sam lahko pripravlja dnevne obroke hrane. Vile Otrant so začele z obratovanjem meseca junija 1984 in obratovale 124 dni, izkoriščenost posteljnih kapacitet v tem razdobju pa je bila 92%. Zaposlenih je le 5 stalnih in 25 sezonskih delavcev. V letu 1984 so vile Otrant ustvarile 21.473 nočnin, od tega 18.586 inozemskih in 2887 domačih, struktura gostov je tako bila 87% napram 13%. Večina inozemskih gostov je bila iz Norveške. Celotni priho- dek v letu 1984 je ‘bil 24,018.290 din, poslovanje pa je bilo pozitivno. V sezoni 1985 so vile Otrant poslovale normalno kot vsi ostali objekti v kompleksu hotelov Velika plaža in dosegle po periodičnem obračunu za devet mesecev celotni prihodek 95,272.128 din. Ustvaijenih je bilo 41.570 nočitev, od tega 244 domačih in 41.326 tiyih nočitev in je poslovanje tega kompleksa bilo tudi v letu 1985 pozitivno. V drugi fazi so pričeli v letu 1985 z gradnjo hotela Otrant. Hotel bo imel 131 sob, od tega 3 apartmane, skupno s pomožnimi ležišči bo v objektu možno nastaniti 363 gostov. V restavraciji hotela bo 272 sedežev, na terasi restavracije pa še dodatnih 136 sedežev. Poleg tega bo še slaščičarna s teraso s 304 sedeži. Z ozirom na to, da imajo vile v kompleksu Otrant samostojne kuhinje v bivalnih prostorih, bo v hotelu zgrajena samopostrežna trgovina, ki bo gostom vil v Otrantu omogočila nakup živil v neposredni bližini. Hotel Otrant je v zaključni fazi gradnje in bo začel z rednim obratovanjem v mesecu maju 1986. Celotni kompleks Otrant bo zaposloval 147 delavcev, od tega 50% sezonske delovne sile. Joža Senica ■ NOVICA IZ NAIROBIJA Emonina pomoč Keniji f Kot je zabeležil časopis Daily National v Nairobiu koncem preteklega meseca decembra, so z vsem protokolom izročili predstavnikom državne firme Lake Basin Development Autho-rity v Keniji načrte in opremo za piščančjo farmo v vrednosti 250.000 kenijskih šilingov. Darilo kot pomoč Keniji je izročil na podlagi darilne listine podpisane lani na Bledu ob priliki obiska državne delegacije v Jugoslaviji, ki jo je vodil predsednik Daniel Arap Mol podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Šnuderl. Načrte in opremo za farmo piščancev je pripravila delovna organizacija Emona Inženiring, prevoz pa je opravila Jadranska slobod-na plovidba iz Splita. Farma piščancev bo locirana na ob- močju ob Viktorijenem jezeru ter predstavlja pomemben prispevek pomoči državi v razoju. Slovesni izročitvi so prisostvovali C. Murunga, finančni direktor in Wafiila Wasi-ke, namestnik direktorja tamkajšnega Royal Invest-mentsa, z naše strani pa jugoslovanski ambasador v Keniji Zoran Žagar, svetovalec naše ambasade IHja Popovič ter direktor Emonine-ga podjetja v Nairobiju Zvone Veber. Kot smo zvedeli, je generalni direktor državne firme Lake Basin Development že dal zagotovilo, da bodo koncem februarja pristopili skupki z Emoninim Inženiringom k nadaljnji realizaciji projekta piščančje farme v Keniji. ' Z. G. 10. KONGRES ZKS Od te številke informatorja pa do aprila ko bo kongres ZKS bo v našem glasilu znak 10. kongresa ZKS. Znak se naj ne bi pojavljal le kot grafični simbol kongresa, ampak bomo skušali pod njegovim znakom spremljati aktivnosti članov ZK v Emoni vse do kongresa. Upamo in želimo si, da bodo priprave na kongres dobre tudi v Emoni tako, da bodo naši delegati na kongresu podali stališča komunistov v Emoni do najpomembnejših vprašanj. O pomenu posameznega sestanka, ki je lahko tudi kongres, se bi dalo razpravljati. Vendar naj opozorim, da ne gre le za sam kongres. Komunisti se moramo v pripravi na kongres vzreti vase, kritično in samokritično preveriti svoje ravnanje v minulih letih, videti ali so naše ugotovitve enake ugotovitvam iz predlaganih osnutkov, predlogu sprememb in drugim kongresnim dokumentom. Če so naše izkušnje drugačne potem moramo opozoriti na morebitne drugačne ugotovitve in skušati obogatiti predlagane dokumente. Dokumenti sprejeti na kongresu ZKS in kasneje na kongresu ZKJ pa morajo biti osnova za naše nadaljnje delo. Znotraj ZK in članov ZK v svojih sredinah. Prostor za poročanje o aktivnostih jev E-informa-toiju pripravljen in upamo, da ne bo ostal prazen. IGOR KADUNC EMONA DOLENJKA NAGRAJUJE Dobra idola in -nagrada MOKRONOG, 23. januarja - Poslovodja Dolenjkine prodajalne v Mokronogu z železnino Jože Novak, je trgovec z dušo in telesom, kot temu radi pravimo, če vidimo, da človek opravlja svoje delo z vso skrbnostjo in prizadevnostjo. Jože Novak je iz Zgornjih Lakenc doma, pri Emona Dolenjki pa dela že polnih 18 let. Tako kot skrbi Jože, da je v prodajalni vsaka stvar na svojem mestu in kupcu na ogled, tako skrbi tudi, da so izložbena okna vedno urejena, da so novi artikli takoj razstavljeni vsem mimoidočim. Že vrsto let ureja prostor ob vhodu v trgovino ob novoletnih in drugih praznikih, da so kot nemi pozdrav vsem, ki vstopajo v prodajalno. Jože Novak Kot je povedal Jože ima idejo že za naslednje Novo leto, zaupal pa nam je ni. Lahko bi mu jo kdo »ukradel« je dejal. Taka pozornost do kupcev vsekakor pripomore k dobremu imenu kolektiva in prodajalne. Ker je komisija za inovacije in izboljšave bila enakega mnenja je idejo obravnavala in sklenila, da se Jožetu Novaku izplača enkratna nagrada v višini 20.000 dinarjev. »Zapišite, da je ta prodajalna ena n sj boljših prodajaln te stroke na Dolenjskem«, je dejal potnik, ki je bil ob našem obisku navzoč v prodajalni ter podpisal zaključnico o naročilu novega blaga za trgovino. In res je prav, da to zapišemo. Prodajalna je resnično dobro založena. Nekni več kot 2.000 različnih artiklov imajo na voljo kupcem. Ne manjka od železnine skoraj ničesar. Vijaki, matice, orodje, elektro material, steklo, porcelan, izdelki iz plastike, kuhinjska posoda, rezervni deli za kolesa in mopede, barve, laki, čistilna sredstva, bela tehnika, akustika in še sto in sto drobnih predmetov, ki jih tako odmaknjena trgovina ne more pogrešati če hoče zadovoljiti kupca odmaknjenega od večjega mesta. »Imamo vse za žive in mrtve,« je malce v šali dejal J°: že Novak, ki ima na zalogi vedno tudi krste. Kamniška delovna organizacija Menina, ki se edina daleč naokrog bavi z izdelavo krst J® le predaleč. Prodajalno v Mokronogu ne obiskujejo 1® kupci iz samega kraja. Pohajajo iz vseh okoliških vasi. Tudi iz Mirne, Krmelja, Tržišča, Puščave in da ne bi preveč naštevali naj povemo na kratko - iz 17 bližnjih vasi pridejo kupovat k Jožetu. Naj povemo še to, da Jože ni samo dober trgovec. * Krajevni skupnosti je prizadeven član SZDL kjer j® član izvršnega odbora, predsednik vaškega odbora v Zgornji Lakenci ter predsednik gradbenega odbora za uvedbo telefonov. Tudi za E-Informator postori to, da ga prejemejo vsi zaposleni v petih prodajalnah kolikor jih ima Emona Dolenjka v Mokronogu. Pa tudi na vojno pošto ga pošlje, če je kakšen mladenič na služenju vojaškega roka. Če vse to seštejemo, mu lahko verjamemo, da mu prostega časa ostane bolj malo. Z. G- informator gieešo delavcev sozoemona i/ubi/ana Izhaja enkrat mesečno -O lavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Mira Boalč, Pavel Orožnik, Jure Križnar, Marjan Pire, Mihaela Pl še k, Tšt* Jana Slabajna, Mira Težak, Janez Zagmajeter. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Šmar-tlneka cesta 130, tel. 441-944. Tisk ČOP »Delo«, Ljubljana - naklada. 13.800 Izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.