Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 48 -  LET05^  -   CEUE, 30. 11/95  -  CENA 200 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic I
Samomor zaradi stanovaniske stiske? Zaradi nezadovolistva v aladovno stavko! Crkoslikar do črkali zakona, Vroče teme na straneh 7,22.
Svet brez vrat
Velenjski telraplegik s slepo ženo živi v tretjem nadslropju bloka brez dvigala. Reportaža na strani 20.
VROČA TEMA
Cesta dvosmernih želja na velenjski Gorici.
Stran?.
AKCUE
Iščemo najboljšo celjsko gostilno. Stran 12.
USTAVNI SPOR
Zadnji vzdihljajl krajevne skupnosti Šoštanj?
Stran 3.
ŠPORT
Nogomet med Evropo in drugo ligo. Stran 16.
ZDRAVSTVO
Ni denarja za boljšeplačezdravnikov-zdaj stavka?
Stran 8.
Po predstavitvi nove kolekcije Thaler. Stran 21.
Jutri svetovni dan boia proti aidsu. Aktualna tema na strani 8. »
Razkosano truplo
Na rob gnusnega umora veterinarke, ki ga je naročil njen vnuk. Stran 24.       I
DOGODKI

Vsako prizname tudi zavezuie
Turisllčna zveza Slovenije poHellla priznanja - V kategoriji večjih mest so Izbrali Velenje za najbolj urejeno mesto
Turistična zveza Slovenije je tudi
letos izvedla tradicionalno tekmova-
nje slovenskih krajev na področju tu-
rizma in varstva narave pod geslom
»Moja dežela - lepa, urejena in čista«
in minuli petek pripravila zaključno
prireditev v Portorožu. Nekaj priz-
nanj je odromalo tudi v celjsko regijo.
V kategoriji večjih mest je zasedlo pr-
vo mesto Velenje, med izletniškimi
kraji so se na drugo mesto uvrstile
Zreče, med izrazito turističnimi kraji
je Rogaška Slatina zasedla prav tako
drugo mesto, med štirimi najbolj ure-
jenimi kmetijami v Sloveniji pa je
Drofelnikova kmetija iz Floijana pri
Gornjem Gradu.
Prvo mesto pred Ljubljano in Mari-
borom prinaša Velenjčanom rezultat
načrtovanj in aktivnosti, ki jim na po-
dročju varovanja okolja in razvoja tu-
ristične dejavnosti namenjajo inten-
zivno pozornost zlasti v zadnjih dveh
letih. Z načrtno ekološko sanacijo
glavnih onesnaževalcev okolja, revi-
talizacijo degradiranega prostora, ki
jo uspešno uresničuje predvsem Pre-
mogovnik Velenje na ugrezninskem
območju, še posebej ob Velenjskem je-
zeru, se tudi v industrijskem okolju
odpirajo možnosti za boljšo kakovost
življenja. »V tekmovanju slovenskih
krajev smo računali na visoko uvrsti-
tev, na prvo mesto pa še ne,« je dejal
župan mestne občine Velenje Srečko
Meh. »Priznanje, ki nam je v veliko
veselje in spodbudo, nas obenem za-
vezuje, da v prihodnje še trdneje po-
vežemo vse, ki so sodelovali letos in
prispevali k dosedanjim rezultatom. V
naslednjem letu nam dela na bo
zmanjkalo, saj moramo še bolje po-
skrbeti za ureditev okolice v stano-
vanjskih naseljih, obnoviti otroško
igrišče, razporediti označitvene tabele
in primemo označiti vhode v mesto.«
Župan je Velenjčane pozval, naj ohra-
njajo doseženo in še poglobijo skrb za
svoje okolje, hkrati pa naj bodo kritič-
ni do vsega, kar še ni dovolj dobrot
urejeno.
Turistična zveza je med več kot 50
kmetijami, ki so se uvrstile v ožji iz-
bor, izbirala najbolj urejeno kmetijo v
Sloveniji in podelila štiri enakovredne
prve nagrade. Prejela sta jo tudi Rebe-
ka in Franc Drofelnik iz Florjana pri
Gornjem Gradu. Na kmetiji, veliki
približno 20 hektarjev, je ohranjena
podoba starih časov. Kašča je čisto
taka, kot je bila v letu 1833, ko so jo
zgradili, tudi staro podobo kmečke hi-
še in hleva so Drofelnikovi uspeli ob-
držati. Priznanje bo zanje spodbuda,
da se bodo čim hitreje lotili kmečkega
turizma, ki ga načrtujejo že dalj časa.
V celjsko regijo sodijo še naslednje
uvrstitve: v kategoriji večjih zdravi-^
lišč tretje mesto Zdravilišča Rogaška
Slatina, med manjšimi zdravilišči
tretje mesto Term Zreče, ena izmed
sedmih enakovrednih prvih nagrad za
Petrolov bencinski servis Zreče, želez-
niška postaja v Rogaški Slatini kot
ena najbolj urejenih v Sloveniji, tretje
mesto med srednjimi šolami za Gim-
nazijo center Celje in tretje mesto med
industrijskimi obrati za Premogovnik
Velenje.
Turistična zveza Slovenije je vzela
pod drobnogled 18 kategorij, poleg že
omenjenih se je osredotočila še na ga-
silske domove, vojašnice, policijske
postaje, planinske domove, mejne
prehode... Tradicionalna turistična
akcija na ta način prerašča v stalno
delo in gibanje ljudi za urejanje kra-
jev, odpravljanje vzrokov neurejeno-
sti in približevanje k večji kakovosti
življenja.
Delovni pogovor o zdravstvu        \
Minuli četrtek je bil v Zdravstvenem domu Velenje na obisku I
podpredsednik Državnega zbora Slovenije dr. Vladimir Topler, j
ki se je odzval povabilu direktorja dr. Jožeta Zupančiča. j
Na delovnem dogovoru o problematiki zdravstva so sodelo-
vali direktorji sosednjih zdravstvenih domov. Bolnišnice Topol-
šica, predstavniki občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje ter
nekateri predstavniki političnih strank.
Pogovor je bil namenjen seznanjanju z aktualnimi problemi
zdravstva, bolnišnične in socialne politike, s katero se srečujejo
zdravstveni delavci ter pacienti v praksi.
Preobrazba sistema zdravstvenega zavarovanja po ocenah
zdravstvenega osebja, predstavlja veliko zapletov, nedorečeno-
sti ter pomanjkanje sredstev, zato so praktični dogovori v tej
fazi preoblikovanja zdravstva med zasebno in državno prakso,
več kot nujni.
JOŽE MIKLAVG
Za petino višji popravek
čigav je stari zdravstveni tlom v Rogaški Slatini?
Po soglasno sprejetem po-
pravku proračuna nove občine
Šmarje pri Jelšah znašajo
skupni prihodki 375 milijonov
tolarjev, kar je za petino več
od prvotno planiranih sred-
stev. Po popravku, ki so ga
svetniki sprejeli pretekli te-
den, znašajo odhodki 384 mili-
jonov, kar je za 23 odstotkov
več od planiranih, primanjk-
ljaj pa je v višini dobrih 8 mili-
jonov.
Šmarska občina ima zago-
tovljeno porabo v višini 338
milijonov, od tega pa zberejo
sami 167 milijonov. Razliko,
sredstva finančne izravnave,
prispeva država. Pri odhodkih
so v Šmarju upoštevali svetni-
ško odločitev, da v popravku
namenijo več za cestno-komu-
nalno ter intervencijsko po-
dročje. Najvišje, 95-odstotno
povišanje planiranih sredstev,
pa beležijo na področju kultu-
re, pri čemer so upoštevali tudi
festival Aritas ter prenovo
avle šmarskega Kulturnega
doma.
Na seji so sprejeli tudi osnu-
tek odloka o gospodarskih jav-
nih službah v občini, osnutka
odloka o ustanovitvi javnega
zavoda Celjske lekarne pa ne.
O njem bodo razpravljali na
decembrski seji, saj so menili,
da je potrebna navzočnost
predstavnika omenjenega za-
voda. Z imenovanjem Lilijane
Grosek za v. d. direktorice
Celjskih lekarn pa so se šmar-
ski svetniki strinjali. Prav ta-
ko so obravnavali predlog de-
litvene bilance Vzgojno-var-
stvenega zavoda, s sedežem v
Rogaški Slatini, pri čemer se
Šmarčani čutijo prikrajšane.
Omenjeni predlog, ki ga je se-
stavila ravnateljica, Irena Žol-
gar, so tako zavrnili, strinjali
pa so se s predlagano delitvijo
premoženja Sklada stavbnih
zemljišč.
Pred šmarskimi svetniki se
je pojavila tudi vloga odvetni-
ce Tanje Mehle v zvezi s pro-
dajo starega zdravstvenega
doma v Rogaški Slatini, saj
namerava zdravilišče to stav-
bo prodati. Kot njen lastnik
oziroma imetnik pravice upo-
rabe je namreč vpisana občina
Šmarje, zato je potrebno, da se
kot lastnik vpiše Zdravilišče
Rogaška-holding. S kupno po-
godbo med celjskim zdrav-
stvenim domom ter zdraviliš-
čem, naj bi leta 1973 stavbo
kupili Slatinčani, ki pa lahko
to dejstvo potrdijo le s priča-
mi. Pisnih dokazil namreč ne
hranijo niti v Agenciji za pla-
čilni promet, zdravilišče pa
omenjeno stavbo uporablja že
od leta 1973. Šmarski svetniki
so se pretekli teden strinjali,
da mora zdravilišče predložiti
pisno dokumentacijo.
Na seji so svetniki opozorili
tudi na potrebo po vključitvi
šmarskega območja pod celj-
sko volilno enoto, saj še vedno
spadajo k mariborski. Prav ta-
ko jih je zanimalo, kako je z
gradnjo pločnikov v šmarskem
trgu, saj v podčetrteški občini,
v Pristavi, gradijo dolg ploč-
nik. Župan je opozoril, da v
Pristavi plačujejo samoprispe-
vek, na voljo pa imajo tudi de-
nar turistične takse iz kampa
ter občinska sredstva. Za ploč-
nike v naselju Šmarje je zaen-
krat pristojna KS in ne občina,
je pojasnil. B. J.
Teliarsi€i
spominsifi parli
v državni lasti
Celjski svetniki so prejš-
nji teden sprejeli sklep, da
zemljišča na območju Par-
ka spomina Teharje prene-
sejo v last Republike Slo-
venije, saj bo park gradila
država.
Za podpis pogodbe so
celjski svetniki pooblastili
župana Jožeta Zimska, v
praksi pa bo prenos lastni-
štva pomenil, da bo država
v celoti financirala gradnjo
in kasneje tudi vzdrževanje
spominskega parka.
Kot je še povedal pred-
sednik Teharske komisije
Janez Lampret bo država
letos namenila za urejanje
parka 100 milijonov tolar-
jev, ali za polovico več kot
je bilo sprva predvideno.
Na Teharje bodo preusme-
rili tudi denar, ki je bil spr-
va namenjen za urejanje
grobišč v Kočevskem Rogu,
a so zaradi zastoja pri pri-
pravi dokumentacije ure-
ditvena dela zastala. Bodo
pa prihodnje leto, ko naj bi
v državnem proračunu na-
menili za urejanje grobišč
220 milijonov tolarjev, zato
večji delež denarja name-
nili za Kočevski Rog.
IS
Vitanjska
občinska blagajna
ne bo v minusu
Vitanjski svetniki so prejš-
nji četrtek na svoji že enajsti
seji najprej prisluhnili poroči-
lu direktorice Centra za soci-
alno delo Milene Verdel, ki je
zbrane seznanila o delu cen-
tra. Sprejela je tudi njihovo
pobudo, da v prihodnje plod-
neje sodelujejo in skušajo reši-
ti socialne stiske posamezni-
kov z območja občine.
Svetniki so pregledali dose-
danje poslovanje občine in
sprejeli predlog rebalansa
proračuna. Ta je dobrih osem
milijonov in pol višji (skupno
znaša približno 95 milijonov
tolarjev), denar pa bo v večini
namenjen cestnemu gospodar-
stvu. Predsednik občinskega
sveta Zdenko Plankl je na seji
tudi dejal, da so zadovoljni z
uresničenimi investicijami v
letošnjem letu in da občinski
proračun konec leta ne bo ne-
gativen.
Na seji so med drugim raz-
pravljali še o reorganizaciji
Javnega zavoda Celjske lekar-
ne. Vitanjčani so ob tem skle-
nili, da predlagajo svojega
predstavnika za svet zavoda,
župan Slavko Krajnc pa je
zbranim predstavil možnosti
za ustanovitev podružnice le-
karne v Vitanju. Slednja bi bi-
la v kraju, od katerega je naj-
bližja lekarna oddaljena več
kot deset kilometrov, nadvse
dobrodošla novost. B.Z.
Sklad naj prevzame zbornica
Obrtniki se strinjajo, vendar le v primeru, če bo občina
prispevala denar
o usodi žalskega Sklada za
razvoj obrti in podjetništva so
konec minulega tedna raz-
pravljali za skupno mizo pred-
stavniki Zbornice zasebnega
gospodarstva, občinskega
vodstva ter predstavniki neka-
terih strank.
V zbornici zasebnega gospo-
darstva še vedno trdijo, da v
sedanjem petčlanskem uprav-
nem odboru ni niti enega obrt-
nika z obrtnim dovoljenjem.
Zato so že pred tem, praktično
prvim uradnim razgovorom o
usodi sklada in žalske obrti
predlagali razširitev upravne-
ga odbora z dvema članoma.
Zbornica zasebnega gospodar-
stva je konkretno predlagala.
da naj bi v upravni odbor ime-
novali enega predstavnika
zbornice, drugi predstavnik pa
naj bi bil strokovru delavec
občinske uprave, ki pokriva
področje malega gospodar-
stva. Žalski župan Milan Dob-
nik in predsednik občinskega
sveta Franc Žolnir sta tudi to-
krat menila, da je sedanji
upravni odbor sklada legiti-
men, obenem pa sta ocenila,
da bi bilo najpametneje, če bi
sklad deloval v okviru zborni-
ce. Takšno stališče sta podprla
tudi Franc Tratar iz ZLSD in
Ernest Ramšak iz vrst Desusa,
ki sta sodelovala na tem pogo-
voru. Do tega predloga se za-
enkrat še ni opredelil Franc
Sušnik,ki je na pogovoru za-
stopal žalske stranke sloven-
ske pomladi.
Predsednik žalske Zbornice
zasebnega gospodarstva Vinko
Vučajnk in sekretar zbornice
Danilo Basle predlogu, da naj
bi sklad deloval v okviru zbor-
nice nista nasprotovala. Po
njunem mnenju bi bila takšna
rešitev sprejemljiva, vendar
pod pogojem, da jim občinski
proračun tudi v prihodnje na-
meni del denarja za razvoj.
Zbornica se namreč financira
s članarino svojih članov, ta
sredstva pa v nobenem prime-
ru ne bi zadostovala za nadalj-
nji razvoj obrtništva v žalski
občini. Sicer pa bodo najno-
vejši predlog žalski obrtniki
podrobneje v kratkem še te-
meljito proučili.
Na tokratnem pogovoru sta
predstavnika zbornice občin-
sko vodstvo in predstavnike
strank opozorila tudi na neka-
tere novosti in zakonske spre-
membe, kjer bo občina morala
odigrati svojo vlogo. Čez dve
leti, natančneje prvega janu-
arja 1997, bo začel veljati nov
zakon o prevozih v cestnem
prometu. Na osnovi tega zako-
na bodo uvedene licence za
prevoznike, te pa se bodo med
drugim podeljevale tudi na os-
novi zagotovljenih parkirnih
mest in prostorov za vzdrževa-
nje kamionov. Danes v žalski
občini ni urejenih parkirišč za
kamione, niti predvidenih
vzdrževalnih prostorov, še bolj
zaskrbljujoče pa je dejstvo, da
v občini ni niti ureditvenih in
zazidalnih načrtov, kjer bi
takšne prostore lahko uredili.
Sprejemanje potrebnih doku-
mentov je v rokah občinskih
svetnikov, če ti ne bodo pravo-
časno sprejeli ureditvenih in
drugih potrebnih načrtov pa
se kaj lahko zgodi, da bo v
žalski občini čez dve leti ostalo
brez licenc in brez dela preko
200 prevoznikov, opozarjajo v
Zbornici zasebnega gospodar-
stva. IB
Zapore ni bilo
Zalčani so v torek zjutraj
nameravali za dve uri za-
preti obvoznico med goto-
veljskim križiščem ter od-
cepom proti Celju in Mari-
boru. Napovedane zapore
ni bilo, ker je Ministrstvo
za promet in zveze zagoto-
vilo, da bodo cestišče v za-
četku prihodnjega leta ob-
novili, s tem pa naj bi bil
odpravljen hrup, ki najbolj
moti okoliške krajane in
zaradi česar so tudi zahte-
vali dvoumo zaporo ceste.
IB
Zavarovati
skupno
premoženje
LJUBLJANA, 28. no-
vembra (Delo) - Na pobudo
slovenskega ministrstva za zu-
nanje zadeve so se za zaprtimi
vrati srečali predstavniki sku-
pin za sukcesijo iz BiH, Hrvaš-
ke, Makedonije in Slovenije, da
bi s skupnim nastopom zašči-
tili svoje interese. Skušali naj
bi se dogovoriti, kako zaščititi
predvsem tisto premoženje, ki
si ga lasti Narodna banka Ju-
goslavije.
Za koga otroški
dodatek?
LJUBLJANA, 28. no-
vembra (Večer) - Po konča-
nem drugem branju novosti za-
kona o družinskih prejemkih je
najpomembnejša novost uved-
ba tako imenovanega mini na-
mesto univerzalnega otroškega
dodatka. Tako bo le deset od-
stotkov otrok iz najbogatejših
družin ostalo brez dodatka, pri
ostalih bo višina odvisna od so-
cialnih razmer. Maja bodo ta-
ko prejeli od 2415 do 7590 to-
larjev.
Še naprej blokada
premoženja
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Delo) - Pri odloča-
nju varnostnega sveta OZN o
odpravi sankcij proti ZRJ je za
Slovenijo predvsem pomem-
bno, kako naj bi pravno uredili
status skupnega finančnega
premoženja bivše Jugoslavije,
naloženega in za zdaj zamrz-
njenega na številnih računih po
bankah v svetu. Finančni mi-
nister Mitja Gaspari in guver-
ner Banke Slovenije dr. Fran-
ce Arhar sta poslala ločeni pi-
smi tujim finančnim ministrs-
tvom in centralnim bankam, v
katerih spet pojasnjujeta pogle-
de Slovenije na novonastale
razmere in zahtevata, naj bo
omenjeno finančno premože-
nje še naprej blokirano do do-
končnega dogovora o sukcesi-
ji-
Referendum
protiustaven
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Delo) - Ustavno so-
dišče je soglasno odločilo, da
vsebina zahteve po razpisu re-
ferenduma za odvzem držav-
ljanstva tistim, ki so ga dobili
na podlagi 40. člena zakona o
državljanstvu, ni v skladu z us-
tavo. Nedopustno namreč po-
sega v pravico do osebnega do-
stojanstva in varnosti ter v vars-
tvo pravic zasebnosti in oseb-
nostnih pravic in je v nasprot-
ju z načeli pravne države. Po
objavi odločbe v Uradnem li-
stu bodo morali pristojni orga-
ni ustaviti zbiranje f)odpisov,
za kar bi sicer rok potekel 15.
decembra.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, pomočnika: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah. Oblikovanje:
Minja Bajagič. Tajnica uredniš-
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063)442-500, fax 441-032.
it. 48. - 30. november 1995
3
DOGODKI
Zadnji vzdihljajl
Krajevne skupnosti?
UsiavnI spor le sprožila krajevna skupnost ŠošlanI - Bo
prikrajšana za status pravne osebe In premoženje?
Krajevna skupnost Šoštanj,
y je bila v preteklih letih zelo
gktivna, saj je uspela s samo-
prispevki in prostovoljnim de-
lom krajanov zgraditi po-
membne objekte, med njimi
dom krajevne skupnosti in
|(ulturni dom z glasbeno šolo,
je prejšnji teden sprožila
ustavni spor. Ne strinjajo se,
da bi bili v novi lokalni uredi-
tvi ob status pravne osebe in
obenem ob vse premoženje, ki
so ga ustvarili zlasti s samo-
prispevki. Njihova najnovejša
pridobitev je nova športna
dvorana pri osnovni šoli Biba
gock, ki jo bodo odprli nasled-
nji petek.
Na tiskovni konferenci, ki
so jo sklicali minuli četrtek, je
Matjaž Natek, predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Šoštanj,
pojasnil, da so ustavni spor
sprožili zato, ker želijo vedeti,
kakšno je tolmačenje ustavne-
ga sodišča in če je res upravi-
čena odločitev šoštanjskega
občinskega sveta, na katerem
so z občinskim statutom dolo-
čili, da naj krajevne skupnosti
v Šoštanju ne bi imele pravne-
ga statusa. Za takšno ureditev
naj bi se po Natkovih informa-
cijah odločili samo v treh slo-
venskih občinah, tega pa ne
morejo razumeti.
Finančno in materialno po-
slovanje bi se potemtakem
preneslo na občino, s tem pa bi
krajevna skupnost izgubila
vso lastnino, ki pa ni m&jhna.
Žiro račune krajevnih skupno-
sti so v Šoštanju že iikinili, je
povedal Natek, 31. decembra
pa bp prenehal delovati tudi
svet krajevne skupnosti. Po-
udaril je še, da želijo razsodbo
na ustavnem sodišču zato, ker
hočejo zaščititi interese kraja-
nov, ki so kakorkoli prispevali
h gradnji omenjenih objektov.
Odločitev občinskega sveta
se jim ne zdi smiselna, izzvala
pa jih je tudi pobuda enega
izmed svetnikov, ki je celo
predlagal, da naj bi imele
pravni status vse ostale kra-
jevne skupnosti razen njihove,
edine mestne skupnosti. Tej
pobudi tudi ostali člani občin-
skega sveta niso bili naklonje-
ni. Najverjetneje pa bodo že na
naslednji seji obravnavali dru-
gačno pobudo, ko naj bi po-
novno proučili, ali naj bi imele
pravni status vse krajevne
skupnosti v občini. Slednjo
razpravo je na tiskovni konfe-
renci krajevne skupnosti Šo-
štanj napovedal sekretar ob-
činskega sveta Peter Rezman
in dodal, da je treba počakati
na razsodbo ustavnega sodiš-
ča. Če je pritožba utemeljena,
bo sodišče od občine zahteva-
lo, da svoj statut spremeni.
Matjaž Natek je ob vseh kri-
žih in težavah KS Šoštanj
predstavil tudi njihov najno-
vejši rezultat dela - novo šport-
no dvorano. Za objekt, katere-
ga gradnjo so finančno podprli
tudi v Šoštanj ski termoelek-
trarni in velenjskem premo-
govniku, so morali odšteti pri-
bližno 160 milijonov tolarjev.
Dvorano bodo uporabljali
učenci Osnovne šole Biba
Ročk, primerna pa bo tudi za
vrhvmske športne prireditve.
KSENIJA LEKIČ
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Nova športna dvorana v Šoštanju, ki jo bodo odprli 8. decem-
bra, bo lahko ob velikih športnih prireditvah sprejela kakšnih
1200 gledalcev.
Zapuščina v žarišču
v Mozirju in Gornjem Gratlu so poilprll
predlagan način aelitve skupnega
premoženja mozirske občine
v Zgornji Savinjski dolini,
kjer je z lokalno samoupravo
nastalo pet novih občin, so
ustanovili posebno komisijo,
ki jo sestavljajo predstavniki
iz Mozirja, Luč, Nazarij, Ljub-
nega in Gornjega Grada, pri-
pravili pa so predloge sklepov
in stališč o delitveni bilanci
skupnega premoženja. Slednje
vprašanje so med prvimi nače-
li svetniki v občinah Gornji
Grad in Mozirje in na svojih
sejah predloge in delo komisije
tudi podprli.
Le nekatere sklepe o novih
premoženjsko   pravnih   raz-
merjih bi bilo mogoče takoj re-
alizirati, zvečine jih bo namreč
treba še nekoliko dopolniti in
dodatno osvetliti. Prvi vsebin-
ski sklop skupnega premože-
nja bivše občine Mozirje pred-
stavljajo nepremičnine (stavb-
na zemljišča, kmetijska in
gozdna zemljišča ter različne
stavbe, denimo poslovni pro-
stori in stanovanja), ki naj bi
jih delili upoštevajoč zlasti
njihovo lego oziroma območje
občine, v kateri se nahajajo.
Drugi sklop tvorijo premični-
ne (na primer osnovna sred-
stva, umetniška dela in pre-
mični kulturni spomeniki), ne-
katere med njimi naj bi delili
po enakem principu kot ne-
premičnine. V tretjem sklopu,
v katerega sodi denar (vred-
nostni papirji in terjatve), bo-
do predvidoma delili po ključu
občinskih proračimov in pri
tem upoštevali kriterij števila
prebivalcev. V zadnjem sklopu
pa bodo delili ustanoviteljske
pravice javnih zavodov in jav-
nih podjetij, kamor spadajo
zdravstvena, zobozdravstvena
in lekarniška dejavnost ter
vzgojno varstveni zavod, za-
vod za kulturo in javno po-
djetje Komunala. V tem pri-
meru so župani zadolženi, da
se dogovorijo o skupnih usta-
noviteljskih pravicah oziroma
potencialnih razdružitvah in
preoblikovanju.
Tudi v ostalih treh občinah
bi morali premoženjsko vpra-
šanje načeti še ta mesec, saj so
medobčinski komisiji za pri-
pravo delitvene bilance dolžni
oddati svoje pripombe in od-
govore najkasneje do jutri, 1.
decembra. KL
Šmarski
nagraienci
Na decembrski slavnostni
seji sveta šmarske občine bodo
podelili letošnje občinske na-
grade.
Letošnji Priznanji občine
bosta prejela Franc Čebular
(za dolgoletno delo v kraju) ter
Daniel Artiček (za knjigo Od
Sv. Štefana preko Vinskega
Vrha do Sv. Štefana), podelili
pa bodo tudi tri denarne na-
grade. Z denarnimi nagradami
bodo počastili Ivanko Vehovar
(za delo v društvoi upokojen-
cev ter v krajevnem Rdečem
križu), Prostovoljno gasilsko
društvo Mestinje (za dolgolet-
no uspešno delovanje) ter
Strelsko družino iz Šentvida
pri Grobelnem (za tekmovalne
uspehe).
Pristojna komisija je prejela
12 predlogov. Po preteklem
roku jih je prispelo še nekaj, ki
pa jih ni mogla upoštevati. BJ
PredsedniifI
sifieniil mir
Predsedniki Hrvaške, Bosne
in Hercegovine ter Srbije so po
treh tednih pogajanj v Da>'tonu
sklenili (parafirali) mirovni spo-
razum, s katerim naj bi končali
vojno v BiH, ki seje začela dav-
nega 5. aprila 1992. Mirovni
sporazum bodo slovesno pod-
pisali v začetku decembra v Pa-
rizu. Dokument predvideva, da
bo BiH ostala enotna država,
znotraj katere bosta obstajali
bošnjaško-hrvaška federacija z
glavnim mestom Sarajevom in
Republika srbska. BiH bo ime-
la osrednjo vlado s predseds-
ivuiii, dvodomnim parlamen-
tom, sodiščem in osrednjo ban-
ko. Predsedstvo in parlament
bosta izbrana na volitvah pod
nadzorom mednarodnih opazo-
valcev. Obe entiteti, tako fede-
racija kakor tudi srbska repub-
lika, pa bosta imeli še svoje
predsedstvo in parlamenta.
Skupna, osrednja vlada bo skr-
bela za zunanjo politiko in zu-
nanjo trgovino, za monetarno
politiko in carino, politiko pri-
seljevanja ter mednarodne ko-
munikacije. Sporazum ljudem,
ki so obtoženi za vojne zločine
prepoveduje, da bi opravljali dr-
žavne politične naloge. V skla-
du s sporazumom bo mednarod-
na skupnost organizirala člove-
koljubno pomoč, pomagala pri
vmitvah beguncev in pri obno-
vi države. Državo morajo v 30-
tih dneh po podpisu sporazuma
zapustiti vse tuje vojske, razen
mirovnih sil Združenih naro-
dov. Bosanska in srbska vojska
se morata v tem času umakniti
za črte, sklenjene ob premirju,
v nadaljnjih štirih mesecih pa
morata umakniti vso težko obo-
rožitev v vojašnice.
Prihod sil NATA
Namesto mirovnih sil ZN bo-
do v BiH prišle mirovne sile, ki
jim bo poveljeval Nato, imeno-
vale pa se bodo Večnacionalne
vojaške implementacijske sile
(IFOR). Sestavljalo naj bi jih
okoli 60 tisoč vojakov, njihova
naloga pa bo nadzorovanje spo-
štovanja premirja, nadzorovanje
zračnega prostora in uresniče-
vanje drugih vidikov mirovne-
ga sporazuma. Poleg tega bodo
pooblaščene za preprečevanje
nasilja in se bodo lahko svobod-
no gibale po celotnem ozemlju
BiH. Mirovnim silam bo pove-
ljeval ameriški general; ameriš-
ki vojaki bodo v operaciji na-
mreč tudi najmočneje zastopa-
ni. Predsednik Clinton že nekaj
časa prepričuje kongres, naj
vendarle dovoli odhod 20 tisoč
vojakov v BiH. Poleg ameriš-
kih bodo glavnino sil tvorili bri-
tanski (12 tisoč mož) in franco-
ski (10 tisoč mož) pripadniki
mirovnih sil. Vojake naj bi pris-
pevala tudi Rusija, okoli 5 tisoč,
vendar v glavnem za logistične
namene. V misiji bodo sodelo-
vale tudi države, ki niso članice
Nata, so pa podpisale Partners-
tvo za mir. Nekatere med njimi
(Ukrajina, Češka) bodo prispe-
vale vojake, večina pa naj bi po-
magale predvsem z logistiko.
Pomoč te vrste je kot članica
Partnerstva za mir ponudila tu-
di Slovenije.
Konec uicrepov
In embarga
Kmalu po sklenitvi mirovne-
ga sporazuma v Da>1onu se je v
New Yorku sestal Varnostni
svet OZN in sprejel tri resolu-
cije. S prvo je ukinil gospodar-
ske ukrepe proti zvezni repub-
liki Jugoslaviji. Resolucija tu-
di preklicuje trgovinski embar-
go, odmrznitev bančnih raču-
nov ZRJ v tujini, pomeni pa tu-
di sprostitev zračnega in dru-
gega prometa. Za Slovenijo je
ta resolucija zelo pomembna,
ker določa, da je premoženje
nekdanje SFRJ in razpolaganje
z njeno lastnino še vedno za-
mrznjeno. Ukrepi proti ZRJ bo-
do dokončno odpravljeni takoj
po prvih svobodnih in demo-
kratičnih volitvah v Bosni.
Vendar pa jih ZN lahko znova
takoj uvedejo, če bi Srbi kršili
premirje. Ukrepi proti Karadži-
čevim bosanskim Srbom pa ve-
ljajo še naprej, vse dokler se
njihovi vojaki ne umaknejo za
razmejitvene črte, določene v
mirovnem sporazumu in dokler
v BiH ne pridejo mirovne sile.
Druga resolucija VS OZN vse-
buje odločitev o postopni od-
pravi embarga na uvoz orožja
na ozemlje nekdanje Jugosla-
vije (tudi v Slovenijo!). Embar-
go bo veljal še tri mesece po
podpisu sporazuma v Parizu,
potem pa naj bi ga v nadaljnjih
treh mesecih odpravili. Še na-
prej bo veljala prepoved uvo-
za težkega orožja - tankov, top-
ništva, bojnih letal - in to vse
do sprejetja dogovora o nadzo-
ru oboroževanja v BiH. Var-
nostni svet je sprejel še tretjo
resolucijo, z njo pa je pozdra-
vil sklenitev sporazuma za mir-
no rešitev vprašanja Vzhodne
Slavonije.
Odmevi na
sporazum
Reakcije na sporazum so ze-
lo različne. Celo trije predsed-
niki, ki so ga sklenili, imajo o
njem različno mnenje. Bosan-
ski predsednik Izetbegovič je
ob vrnitvi v Sarajevo izjavil, da
s sklenitvijo sporazuma ni ne-
zadovoljen, čeprav ta ni popol-
noma pravičen, vendar je vsee-
no bolj pravičen od nadaljeva-
nja vojne. Sporazuma so se raz-
veselili številni Sarajevčani,
mnogo bosanskih politikov pa
meni, da je šlo v Daytonu za
mir za vsako ceno in da bo po-
sledice nosila razdeljena Bo-
sna. V Beogradu so se spora-
zuma zelo razveselili, še bolj
pa napovedane odprave gospo-
darske blokade. Provladni me-
diji so Miloševiča razglasili za
modreca in vizionarja, nekate-
ri pa bi ga kar predlagali za No-
belovo nagrado za mir. Bolj za-
držana je opozicija, še posebej
njen radikalni vodja četnikov
Sešelj, ki meni, da je srbski
predsednik v Daytonu izdal Sr-
be. S tem pa, ko je privolil v
BiH kot enotno državo, je žr-
tvoval srbske nacionalne inte-
rese. Karadžičevi bosanski Sr-
bi so sporazum obsodili, pred-
vsem zato, ker bo Sarajevo os-
talo prestolnica federacije. Po
pogovorih z Miloševičem so v
daytonski dogovor privolil.
Menda naj bi jim srbski vožd
v zameno za Sarajevo obljubil
postavitev drugega mesta, kjer
bodo živeli samo Srbi. Po mne-
nju Miloševiča bo sporazum
Srbom prinesel mir in možnost
za gospodarski razcvet in bla-
gostanje. Nič manj hvalisave
niso bile izjave hrvaškega pred-
sednika Tudmana ob vrnitvi s
pogajanj. Dejal je, da čeprav
nihče ni dobil vsega, so Hrvat-
je še najmanj izgubili in to je
velik uspeh hrvaške diploma-
cije. Opozicija hrvaškemu po-
glavarju očita skrita dogovar-
janja o zamenjavi Prevlake za
dubrovniško zaledje. Hrvati v
Posavini in skrajneži v zahod-
ni Hercegovini pa so Miloše-
viča in Tudmana obsodili, da
sta bosanske Srbe in bosanske
Hrvate pahnila v vojno, zdaj pa
jih puščata na cedilu. i
Št. 48. - 30. november 1995
GOSPODARSTVO

Stečaj so preprečili
Pomembna prelomnica sanacile? - Tekoče poslovanje ZUravlllšča Rogaška Slatina nI ogroženo
Zdravilišču Rogaška Sla-
tina se je pred dnevi uspelo
izogniti stečaju. Na celjskem
sodišču je bila pretekli teden
dvodnevna prisilna porav-
nava za Rogaško ZHT d. d.
ter za Rogaško holding d. o.
o. Upniki so prisilno porav-
navo, v obeh primerih, izgla-
sovali. Zdaj se bodo na svoji
prihodnji skupščini delni-
čarji odločali o združitvi
holdinga z delniško družbo
ZHT.
Po izjavi generalnega di-
rektorja, Francija Križana,
hočejo s tem poslovanje cen-
tralizirati, pa tudi pogovar-
janje s takoimenovanimi hi-
potekarnimi upniki bo zato
lažje. Vsi upniki, ki so prija-
vili svoje terjatve v postopku
prisilne poravnave, bi po po-
ravnavi prejeli polovico ugo-
tovljene terjatve v letu dni,
vključno z obrestmi iz te-
meljne obrestne mere ter 5
odstotne letne obrestne me-
re. Slišati je tudi, da bi mo-
rebiti preostanek spremenili
v lastniške deleže upnikov.
Zdravilišče je doslej pro-
dalo žd' nekaj hotelov, zdaj
pa prodaja, za poplačilo up-
nikom, še nekaj preostalih
(potrebnih temeljite preno-
ve) ter drugih nepremičnin.
Po prenovi bi z večino hote-
lov vnaprej upravljalo sla-
tinsko zdravilišče, načrtuje-
jo v zdravilišču. Za skrajni
primer pa ima zdravilišče še
vedno na približno 12 milijo-
nov mark ocenjene Rogaške
vrelce, ki jih sicer ne name-
ravajo prodati. Gre za celo-
vito sanacijo zdravilišča, pri
čemer pričakujejo, po uspeš-
ni prisilni poravnavi, tudi
vsestransko pomoč republi-
škega sklada za razvoj. Iz
sklada imajo namreč že pis-
no zagotovilo.
»Prisilna poravnava je le
del celovite sanacije zdravi-
lišča,« opozarja generalni di-
rektor Franci Križan. Na vr-
sti je popolna prenova neka-
terih hotelskih objektov, ki
je zaradi zahtev tržišča po-
trebna v vsakem primeru. V
vodstvu so zadovoljni z delo-
vanjem na italijanskem, av-
strijskem ter domačem tržiš-
ču, z nekoč pomembnim
izraelskim tržiščem pa so
podpisali predpogodbo za
prihodnje leto. Velik pomen
pripisujejo še večji kakovosti
ponudbe ter šolanju kadrov
na različnih ravneh, pri če-
mer so, s pomočjo Sloven-
skega nacionalnega turistič-
nega zdiTiženja, navezali sti-
ke z avstrijsko svetovalno
hišo Horvat Consulting.
V zdraviliškem vodstvu so
zaradi vsega optimistični,
saj so bili konec pretekle zi-
me tik pred odklopom elek-
trike, plina ter vode. Z apri-
lom letos so se lotili sanacij-
skih ukrepov v zdraviliških
gostinskih objektih, zmanj-
šali so število zaposlenih ter
začeli temeljito varčevati tu-
di pri različnih stroških. Od
takrat je podjetje v bistvu ži-
velo predvsem od tistega kar
je samo ustvarilo. Od spo-
mladanskih mesecev tekoče
poslovanje Zdravilišča ni
več ogroženo, svoje redne
obveznosti pokriva. Po naj-
bolj optimističnih napovedih
pričakuje za konec leta, po
nekaj letih, celo manjši do-
biček.
Ali je izložbeno okno slo-
venskega zdraviliškega tu-
rizma na dobri poti za povr-
nitev sijaja, ki je precej
zbledel?
BRANE JERANKO
Obresti, varčevanje
in lilfvidnost
Pomemben delež v odhod-
kih in njihov vpliv na konku-
renčnost podjetij predstavljajo
obresti, ki v strukturi odhod-
kov povečujejo izdelovalno ce-
no in tako znižujejo konku-
renčnost.
Nadaljnje zmanjševanje re-
alnih aktivnih obrestnih mer v
poslovnih bankah je značilno
tudi za zadnje mesece. Po po-
datkih Gospodarske zbornice
pa se kljub temu skupne aktiv-
ne obrestne mere povečujejo
od julija dalje. Vzrok je rasto-
ča temeljna obrestna mera. Po
podatkih Banke Slovenije je
bila v oktobru povprečna real-
na obrestna mera za bančna
kratkoročna posojila za tekoče
poslovanje 12,7%, za dolgo-
ročna posojila za osnovna
sredstva pa 13,9%.
Realne pasivne obrestne
mere za tolarske vezane depo-
zite se od sredine letošnjega
leta niso več zmanjševale in so
bile v oktobru za vezane vloge
od 31 do 90 dni povprečno
6,3%, za vezane vloge nad eno
leto pa povprečno 9,4%. V na-
sprotju z obrestnimi merami
za tolarske vloge so pasivne
obrestne mere za depozite na
vpogled v nemških markah od
maja do septembra nespreme-
njene, v oktobru pa so se
zmanjšale na povprečno 4,4%.
Razlika med aktivnimi in
pasivnimi obrestnimi merami
se zmanjšuje, kar naj bi šlo v
prid kreditojemalcem. V okto-
bru je bila razlika med pov-
prečno realno obrestno mero
za kratkoročna posojila za te-
koče poslovanje in vezanimi
depoziti od 31 do 90 dni 6,4
odstotne točke, razlika med
povprečnimi skupnimi obrest-
nimi merami za navedena po-
sojila in depozite pa 6,9 od-
stotnih točk. Razlika med pov-
prečno realno obrestno mero
za dolgoročna posojila za os-
novna sredstva in vezane de-
pozite nad eno leto je bila v
oktobru 4,5 odstotnih točk, pri
skupnih obrestnih merah pa
4,8 odstotnih točk.
Po podatkih iz analize Ban-
ke Slovenije je bila v letu 1994
v slovenskih poslovnih bankah
obrestna marža 3,5%, marža
finančnega posredništva pa
4,4%. Primerjava z državami
OECD kaže na izboljšanje re-
zultatov na področju stroškov
finančnega posredovanja v
slovenskih poslovnih bankah.
Primerjalno, glede na razpo-
ložljivost podatkov, je bila v
Avstriji v letu 1992 obrestna
marža v poslovnih bankah
povprečno 1,9%, marža fi-
nančnega posredništva pa
2,8%, v Nemčiji pa 2,2 oz.
3,2%. Izhodiščne realne
obrestne mere za kratkoročne
kredite za tekoče poslovanje in
za dolgoročne kredite (sprem-
ljano za osem bank) za naj-
boljše komitente se niso od.
aprila do oktobra letošnjega
leta bistveno spremenile. V
oktobru so znašale 8 do 13 %.
Tolarske hranilne vloge pre-
bivalstva so koncem septem-
bra zaostajale za porastom de-
viznih hranilnih vlog. Delež'
tolarskih hranilnih vlog se je
zmanjšal iz 36,3% konec mar-
ca na 32,9% konec septembra.
Takšno gibanje hranilnih vlog
je predvsem posledica zniža-
nih pasivnih obrestnih mer v
bankah in povečanja deviznih
tečajev. Tako se prihranki se-
lijo iz tolarske v devizno obli-
ko varčevanja.
Naraščajoča finančna ne-
disciplina poslabšuje Ukvid-
nostne razmere v gospodar-
stvu. Likvidnost gospodar-
stva, izražena z deležem sred-
stev gospodarstva na žiro ra-
čunih v celotnih sredstvih na
žiro računih bank, se tudi v
septembru v primerjavi s
predhodnimi meseci ni bistve-
no izboljšala. V septembru je,
bilo blokiranih 5.111 podjetij,
t.j. še dodatnih 164 podjetij
glede na junij. Povprečni
dnevni znesek biokacij je zna-
šal v septembru 61 milijard to-
larjev, število zaposlenih v teh
podjetjih pa je bilo 111.063 de-
lavcev ali 25,1% vseh zaposle-
nih v gospodarstvu. Tolarska
zadolženost podjetij v bankah
se je realno povečala konec
septembra letos v odnosu na
konec leta 1994 za tretjino,
BOGDAN VUNJAK
Sirarna naj ostane
v občinskem svetu občine
Šmarje pri Jelšah so se pred
dne\i javno zavzeli, naj izde-
lovanje priznanih sirov v
šmarski sirarni ostane, opo-
zarjajo pa na potrebo po poso-
dobitvi.
Kot je znano, se vodstvo
Mlekarne Arja vas, kamor
enota v Šmarju spada, zavze-
ma, da bi z novim letom sire
šmarske blagovne znamke iz-
delovali v Savinjski dolini.
Šmarski občinski svet nameri
odločno nasprotuje, skrbi pa
ga tudi za tukajšnja delovna
mesta. Območje je namreč
izrazito kmetijsko, zato ni
prav, da bi bilo le surovinska
baza razvitejših. Svetniki tudi
opozarjajo, da ima organizira-
no sirarstvo v Šmarju dolgo-
trajno tradicijo, njihova,
šmarska blagovna znanika, pa
je na trgu zelo cenjena. Precej
očitkov je bilo tudi na račun
domače Kmetijske zadruge, ki
se po svetniškem mnenju ne
zavzema dovolj, da bi sirar-
stvo v Šmarju ostalo, pa četudi
je v sirarni 35 odstotni lastnik.
Šmarski župan Čakš, ki se
prav tako zavzema za ohrani-
tev izdelovanja sira, pa je svet-
nikom povedal tudi o podpori
še štirih županov z območja
šmarske upravne enote, ki se s
selitvijo proizvodnje v Arjo
vas ne strinjajo.
Stališče šmarskega občin-
skega sveta bodo posredovali
vodstvoma Mlekarne Arja vas
ter šmarske kmetijske zadru-
ge, ministrstvu za kmetijstvo
ter občinam Kozje, Podčetr-
tek, Rogaška Slatina ter Ro-
gatec.
B. J.
V znamenju Salusa
in Rogašlie
PiSe Jožica Maltarič
Med najbolj »vroče papirje«
je pretekli teden vsekakor spa-
dala redna delnica Salusa, saj
ji je zaradi govoric, da naj bi
družba oškodovala podjetje
Finsa, na katerega je prenesla
svoje premoženje, precej padla
vrednost. Sicer je delnica Sa-
lusa med borznimi posredniki
veljala za zelo varen in kvali-
teten papir. Delnica je bila
manj dovzetna za dnevna ni-
hanja navzgor in navzdol. Si-
cer pa so izplačali akontacijo
dividende spomladi in divi-
dende v jeseni. V torek, 21.11.
95 se je tečaj spustil od
17.700,00 na 14.550,00 STI.
Slednji je verjetno predstav-
ljal dno, saj je potem tečaj za-
čel naraščati iz posla v posel. V
torek, 28.11. 95 je srednji tečaj
Salusa znašal 17.663 SIT. Vse-
kakor je bil v primeru Salus
prisoten špekulativen nagib.
Vseeno pa ostaja vprašanje.
kako bo na poslovne rezultate
podjetja vplivala vladna ured-
ba o znižanju marže za proda-
jo zdravil na debelo (osnovna
dejavnost Salusa je trgovina
na debelo z zdravili). V Salusu
zatrjujejo, da letošnji poslovni
rezultati zaradi poletne odlo-
čitve vlade, da omeji cene
zdravil, ne bodo dosegli lan-
skih. Uredba, sprejeta pred
petimi meseci pa nikakor ne
bo vplivala v takšni meri na
dobiček, kot bi lahko sklepali
iz minulih nihanj tečaja delni-
ce na borzi. V podjetju poslu-
jejo z dobičkom, saj je ta ob
koncu septembra znašal 513
mio SIT.
Upravi Rogaške ZHT in
krovnega podjetja Zdravilišče
Rogaške holding sta dobili so-
glasje upnikov, da lahko izpe-
ljeta program prisilne porav-
nave. Upniki d.d. Rogaška
ZHT so v sredo, 22.11.95 pod-
prli program prisilne poravna-
ve, ki ga je pripravila uprava
družbe v sodelovanju s Skla-
dom za razvoj. Zavarovani up-
niki bodo poplačani iz sred-
stev, ki jih bo družba zbrala s
prodajo nekaterih nepremič-
nin (v skupni višini 16 mio
DEM). Nezavarovani upniki,
ki jim Rogaška ZHT dolguje
okoli 12 mio DEM, bodo dobili
50% skupaj z zamudnimi
obrestmi do 22. novembra le-
tos, ki jih bodo poplačali v de-
narju v enem letu. V tem času
bo denar obrestovam po
obrestni meri T+5% na leto.
Druga polovica terjatev neza-
varovanih upnikov se odpiše.
V prihodnjih mesecih bosta
upravi pripravili še načrt pri-
pojitve holdinga k Rogaški
ZHT, tako da bi oba dela vno-
vič poslovala kot enotno po-
djetje. Uprava se mora pogo-
voriti še z zaposlenimi, vendar
pa je večina svoje terjatve že
spremenila v lastniške deleže.
Sklad za razvoj bo še naprej
53% lastnik delniške družbe.
V kratkem naj bi začeli tudi z
gradnjo termalnega bazena,
saj ta predstavlja nujnost vsa-
kega večjega zdravilišča. Tako
začeta sanacija Zdravilišča
Rogaška pa se že vidi v rasti
tečaja in v prometu z redno
delnico Rogaške. Tako je
28.11.95 srednji tečaj redne
dehiice Rogaške (RGSR) zna-
šal 617,20 SIT, posli pa so se
sklepali celo po tečaju 659,00
SIT. Skupno pa je bilo prome-
ta z RGSR za 16,155 MIO SIT,
poslovalo pa se je s 26.176 loti.
Vsekakor pa se s tako razumno
potezo programa prisilne po-
ravnave Zdravilišču , kot tudi
redni delnici Rogaške obetajo
svetlejši časi.
Sicer pa na delniškem trgu
po dokaj močnem padcu teča-
jev dva tedna nazaj, še vedno
vlada nekoliko zadržan opti-
mizem. Tečaja SKB redne in
Term Čatež bosta verjetno še
rasla. Predvsem tečaj Term
Čatež, saj je njegova knjigo-
vodska vrednost precej večja,
od sedaj oblikovanega tečaja
pri trgovanju.
Povišali razpisno
vsoto
Na 11. razpisu za nakup sta-
rih stanovanj in rekonstrukci-
je je Stanovanjski sklad Re-
publike Slovenije razpisano
vsoto povečal z 814 milijonov
na 2 milijardi 547 milijonov to-
larjev. Na razpis seje prijavilo
skoraj dva tisoč prosilcev, ki so
skupaj zaprosili za dobrih 5
milijard tolarjev kreditov. Na
12. razpis posojil, namenjen
neprofitnim stanovanjskim or-
ganizacijam, pa seje doslej pri-
javilo 15 stanovanjskih orga-
nizacij, ki bodo gradile 530 ne-
profitnih stanovanj v 16 slo-
venskih občinah, največ v Ko-
pru, Mariboru, Ljubljani in Ce-
lju.
Delavci Konuma
zalitevajo poplačilo
terjatev
Podružnica Neodvisnega
sindikata v podjetju Konus iz
Slovenskih Konjic je minulo
soboto v prostorih Doma teri-
torialne obrambe sklicala
izredno skupščino. Na njej so
sprejeli sklep, da doslej enovi-
to podružnico razdelijo v
manjše, ki bodo samostojno
delovale v posameznih druž-
bah Konusovega poslovnega
sistema. Potrebo po novi orga-
niziranosti Neodvisnega sindi-
kata Konus je sprožil nedavni
stečaj družbe Konum. Zbrane
na tokratni skupščini pa je
predvsem zanimalo, kakšne so
njihove pravice in možnosti za
poplačilo terjatev, kijih imajo
kot bivši delavci Konuma. Po
zagotovilu odvetnika Velimir-
jaCugmasa, dajim po zakonu
pripadajo vse pravice, so začeli
s podpisovanjem terjatev. Pod-
pise bodo zbirali do 12. decem-
bra, ko se izteče rok za oddajo
terjatev. Kakšne so dejanske
možnosti za poplačilo terjatev
delavcem, ki so izgubili zapo-
slitev s stečajem Konuma, pa
bo znano sredi januarja prihod-
nje leto.
Praviinlic o
plačevanju mleka
člani Govedorejskega druš-
tva Savinjska dolina so včeraj,
v sredo, v dvorani kmetijske
zadruge v GotovIj ah organizi-
rali posvet o problematiki proi-
zvodnje mleka. Srečanje je bi-
lo namenjeno predvsem obrav-
navi obstoječih pravilnikov o
odkupu mleka ter obravnavi
predlogov za novi pravilnik o
odkupu mleka. Na pogovor so
savinjski kmetovalci povabili
tudi predstavnike kmetijskega
ministrstva. Združenja govedo-
rejcev Slovenije, Mlekarne Ce-
leia. Veterinarskega zavoda
Slovenije in Zavoda za živino-
rejo in veterinarstvo Celje, di-
rektorje zadrug ter večje proi-
zvajalce mleka
Predavanje o vinu
Zavod za živinorejo in vete-
rinarstvo Celje, Enota za kme-
tijsko svetovanje, bo v sredo,
6. decembra, organizirala pre-
davanje o negi vina, najpogo-
stejših napakah in boleznih vi-
na. Udeležencem bo predaval
strokovnjak s Kmetijskega za-
voda Maribor mag. Tone Vo-
dovnik. Srečanje bo v prosto-
rih Kmetijske zadruge Celje,
začelo pa se ob ob 17. uri.
Vsem tistim, ki imajo z letoš-
njim vinom kakršnekoli teža-
ve v Enoti za kmetijsko sveto-
vanje sporočajo, da lahko s se-
boj prinesejo vzorce vina in se
pogovorijo s strokovnjakom.
$t. 48. - 30. november 1995
5_
GOSPODARSTVO
Januarja nova
carinska zakonodaja
Ha spremembe se iemeUlto pripravllalo tuill ¥ celiski
carinarnici In Sklatllščno transportnem centru
prvega januarja bo v Slove-
niji začela veljati nova carin-
slca zakonodaja. Uvozniki in
izvozniki bodo morali upošte-
vati novi carinski zakon in vr-
sto podzakonskih aktov, pri-
bližno 11 uredb in 7 do 8 novih
pravilnikov, v postopku spre-
jemanja sta še zakon o carin-
ski tarifi in carinska tarifa, ki
naj bi bila prav tako sprejeta s
prvim januarjem prihodnjega
leta.
Kot je povedal upravnik Ca-
rinarnice Celje Franc Turnšek
bo nova carinska zakonodaja
naravnava po zakonodaji za-
hodnoevropskih držav. »Pred-
videne so velike poenostavi-
tve, to bo veljalo tudi za vlaga-
nja listin v carinskem postop-
ku, vse dosedanje listine pa bo
zamenjala enotna evropska
carinska listina. Nadalje so
predvidene poenostavitve po-
stopkov pri uvoznem in izvoz-
nem carinjenju, tako da bo za-
drževanje pošiljk resnično
kratkotrajno, še zlasti bo to
veljajo za kamionske in va-
gonske pošiljke. Da bomo po
novem letu lahko uresničevali
novo zakonodajo, pa se mora-
mo temeljito pripraviti vsi, od
carine, špedicije in tudi samih
uvoznikov ter izvoznikov. V
celjski carinarnici smo že pred
mesecem dni začeli izobraže-
vati naše ljudi, praktično vsak
dan namenimo izobraževanju
ljudi minimalno dve uri.
Upam, da bodo k pripravam
na novo zakonodajo tako res-
no pristopili tudi špediterji in
odgovorni v podjetjih, sicer bo
v začetnem obdobju prišlo do
zastojev in zapletov,« opozarja
Turnšek.
Carinarnica Celje se po
zbranih podatkih uvršča na
drugo do tretje mesto med slo-
venskimi carinarnicami po
blagovnem carinjenju, tako na
uvoznem kot izvoznem cari-
njenju, po količini in vrednosti
blaga ter po številu carinskih
dokumentov. »Pri uvozu blaga
je bila celjska carinarnica v
lanskem letu na drugem mestu
in sicer za carinarnico Ljub-
ljana. Naši cariniki so ocarini-
li blago v vrednosti preko 101
miUjarde 420 milijonov tolar-,
jev, to nas je uvrstilo na drugo
mesto, po številu vloženih do-
kumentov pa se nahajamo na
tretjem mestu za Ljubljano in
Mariborom. Po količini izvoz-
nega blaga smo po vrednosti
na drugem mestu v Sloveniji
in sicer za ljubljansko carinar-
nico, po številu vloženih doku-
mentov pa na tretjem mestu za
Ljubljano in Mariborom. V
Carinarnici Celje smo izkori-
stili praktično vse infrastruk-
turne možnosti, tako da na-
daljnje širjenje ni mogoče, edi-
no možnost za nadaljnjo širi-
tev vidimo le v čim večjih po-
enostavitvah postopkov, kar
nam bo omogočila ravno nova
zakonodaja, hitrejšem sproš-
čanju kamionov in čim večje-
mu številu kamionov, ki bodo
z mejnih prehodov direktno
vozili blago na tekoče trakove
v proizvodnjo. Tudi v prvih še-
stih mesecih, letošnjega leta je
Carinarnica Celje s preko 25
tisoč dokumenti na tretjem
mestu. Ob tem bi ponovno
opozoril, da se blagovno cari-
njenje v naši carinarnici odvi-
ja vsak dan od 8. do 17. ure, za
blagovno carinjenje je cari-
narnica odprta tudi ob sobo-
tah do 12. ure, za fizične osebe
pa vsak delovnik od 8. do 16.
ure. Znotraj centra deluje tudi
menjalnica za potrebe prevoz-
nikov ter sanitarna in tržna
inšpekcija,« dodaja Turnšek.
Vse večji pretoif
liiaga
Pozitivne premike in ugod-
ne rezultate beležijo po oceni
direktorja Marka Brezigarja
tudi v Skladiščno transport-
nem centru. »Pretovor, ki je
upadel zlasti po razpadu
skupnega jugoslovanskega tr-
žišča, se je letos povečal za po-
lovico, pri vagonskem preto-
voru beležimo celo 60 — odstot-
ni porast, višje so tudi zaloge.
Podatki kažejo, da območno
gospodarstvo v zadnjem času
veliko bolje sodeluje s tujino.
Na začetku je bilo še precej
sodelovanja s Hrvaško, danes
se to sodelovanje zmanjšuje,
okrepilo pa se je sodelovanje z
zahodnimi državami. Glede na
politične razmere v nekdanji
Jugoslaviji in predvideno uki-
nitev embarga pričakujem, da
se bo blagovna menjava in s
tem količina pretovora z nek-
danjimi jugoslovanskimi re-
publikami ponovno okrepila.
STC je sicer že nekaj časa eks-
kluzivni zastopnik za uvoz tu-
zlanske soli, tako da kar precej
sodelujemo s tem delom bo-
sanskega gospodarstva. Tudi v
ostalih dejavnostih beležimo
porast, zlasti pri špediciji, kjer
smo v letošnjem letu odprli tu-
di poslovalnico v Ljubljani.
Žal se ta država centralizira in
si pač prisiljen biti tudi v cen-
tru. Večjih investicij se v letoš-
njem letu nismo lotili, smo pa
namenili 20 milijonov tolarjev
za investicijsko vzdrževanje.
Tudi poslovanje je bilo razme-
roma ugodno, fizična rast se
delno kaže tudi v dohodkovni
rasti, likvidnostne razmere pa
so seveda še vedno težavne,
ampak jih zaenkrat kar uspeš-
no premagujemo,« je povedal
Brezigar.
Največ pozornosti so letos v
STC namenili lastninjenju.
Dobili so že prvo soglasje
Agencije, izvedli so interni od-
kup in interno razdelitev, 75
odstotkov zaposlenih je v po-
djetje vložilo certifikate in
prispevalo tudi gotovino za
odkup, zdaj pa čakajo na odo-
britev prospekta za javno pro-
dajo delnic. »Pričakovali smo,
da se bo vse skupaj hitreje od-
vijalo,« pravi direktor STC.
»Začetek javne prodaje smo
načrtovali v letošnjem letu, to-
da če se bodo postopki preveč
zavlekli in če bi na primer z
javno prodajo lahko začeli tik
pred prazniki, potem se bomo
verjetno odločili, da bomo z
javno prodajo začeli takoj po
novem letu. Še zlasti zato, ker
javni prodaji namenjamo pre-
cejšen delež, natančneje do-
brih 40 odstotkov celotnega
premoženja. Kljub temu, da so
javno prodajo že izvedla neka-
tera večja podjetja na našem
območju menim, da ljudje še
imajo certifikate in da jih bo-
do tudi vložili v naše podjet-
je,« ocenjuje Brezigar.
IB
Stečaj Avtoprevoza
gre ii iconcu
Stečajni postopek v šempe-
trskem Avtoprevozu se je pri-
čel lani marca in je sedaj v
zaključni fazi. Kot je povedal
stečajni upravitelj Lojze Pose-
del je to podjetje nekdaj zapo-
slovalo 70 in več delavcev. Za-
radi neugodnih gospodarskih
razmer, neurejenih notranjih
odnosov in neplačila za svoje
delo, so delavci postopoma za-
puščali podjetje.
Stečajni upravitelj je imel z
ugotavljanjem in preverja-
njem terjatev upnikov, tako
delavcev kot ostalih, nemalo
težav zaradi izredno neurejene
in pomanjkljive dokumentaci-
je, kar je ugotovila tudi in-
špekcija bivše Službe družbe-
nega loijigovodstva. Svoje ter-
jatve je v zakonskem roku pri-
javilo 54 upnikov v znesku 103
milijone tolarjev.
Nepremično premoženje
stečajnega dolžnika so prodali
na javni dražbi kupcu, ki je na
tej lokaciji že razvil novo de-
javnost. Premično premoženje
(kamioni in oprema) je bilo
prodano na dveh javnih draž-
bah. Vrednost kamionov, ki so
jih nekateri delavci imeli po
sklepu sodišča v hrambi, je bi-
la z izvensodno poravnavo
upoštevana pri izplačilu posa-
meznim delavcem.
Ves izkupiček od prodaje
premoženja je zadoščal za
splošne stroške stečajnega po-
stopka in za izplačilo neizpla-
čanih plač z obrestmi vred de-
lavcem, ki v letih 1991-1994
skupaj kar 12 mesecev niso
dobili plač. 160. člen Zakona o
prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji namreč med dru-
gim določa, da se kot strošek
stečajnega postopka izplačajo
neizplačani osebni dohodki do
dneva stečaja in zamudne
obresti pred poplačilom osta-
lih upnikov. Zato do poplačila
ostalih upnikov ni prišlo.
Sedaj je stečajni postopek v
zaključni fazi. Potekajo še
zadnja opravila, ki jih Zakon o
prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji predpisuje stečaj-
nemu upravitelju in opravila
za podatke o plači in zavaro-
valni dobi za bivše delavce, ki
bodo posredovani Zavodu za
pokojninsko in invalidsko za-
varovanje.     TONE TAVČAR
Za izobraževanje kmetov
Enota Kmetijske svetovalne službe Žalec bo v prihodnjih^
dneh pripravila predavanja za kmete iz Savinjske doline. Že i
včeraj je bilo zanimivo predavanje mag. Toneta Vodovnika na ;
temo vino '95, prihodnjo sredo, 6. decembra, bo na temo tehno- •
logija in pridelava ter pogoji pridelave sladkorne pese 1996,1
predavala dr. Terezija Stefanič, 13. decembra pa bo Srednja^
vrtnarska šola iz Medloga pripravila predavanje z delavnico
aranžmajev s suhim cvetjem. Obe predavanji bosta v sejni sobi,
Hmezada v Žalcu ob 9. uri. T. TAVČAR
Št. 48. - 30. november 1995
DOGODKI
«
Oglasila se je zadruga
Direktor Kmetijske zadruge Šmarje Andrej Tacer, ki so
mu očitali, da se ne zavzema za ohranitev izdelovanja
sirov šmarske blagovne znamke v domači Sirarni, je medi-
jem poslal posebno izjavo.
V njej je zapisal, da podpira ohranitev mlečno predelo-
valnega obrata v Šmarju ter nadaljnje trženje uspešne
blagovne znamke šmarskih sirov. V zvezi z zadružnim
solastništvom objekta pa v njenem imenu zahteva, da se v
najkrajšem času odločijo o prihodnosti šmarske Sirarne. V
izjavi, datirani 27. novembra, piše, da s sedanjo proizvod-
njo ne smejo prenehati pred izdelavo natančnejšega vse-
binskega, rokovnega ter vrednostnega programa prihod-
nje namembnosti. BJ
Pednli boljše ceste
in obljube v prazno
Cesta Uubno-Luče ponovno ott
obljubljeni denar — ¥ letošnjem
državnem proračunu so za obnovo
odobrili 47 milijonov tolarjev
Na cesti Ljubno-Luče so ta
mesec končno zabrneli stroji,
vendar bi lahko delovno
vzdušje marsikoga pretentalo.
Obeti za to cesto, ki je doživela
že nič koliko lažnih obljub in
zagotovil države, so namreč
porazni. Še jeseni je veljalo, da
naj bi za takojšnjo sanacijo
najbolj nevarnih odsekov za-
gotovili 40 milijonov tolarjev,
za nadaljevanje obnove pri-
hodnjo pomlad pa 300 milijo-
nov tolarjev. Tačas je položaj
že čisto drugačen. Z denarjem,
ki so ga cesti dejansko name-
nili, bo mogoče postoriti bore
malo. Zgornjesavinjčani bodo
lahko deležni le nekaj metrov
obnovljene ceste...
V letošnjem državnem pro-
računu so za sanacijo ceste do-
delili 47 milijonov tolarjev, od
tega naj bi vodarji porabili 23
miUjonov, saj morajo ustrezno
poskrbeti za razrešitev najbolj
kritičnih točk ob reki Savinji.
Brez vodarskih del je rekon-
strukcija ceste nesmiselna. Za
ureditev ceste potemtakem
ostane komaj 24 milijonov to-
larjev, to pa prebivalce doline
upravičeno draži in jezi. Tudi
prihodnje leto ne bo odrešilno,
saj je v predlogu proračuna za
leto 1996 cesti po novem na-
menjenih komaj 100 milijonov
tolarjev. Izkušnje do zdaj ka-
žejo, da zagotovila prav nič ne
stanejo, torej tudi na ta denar
ni mogoče računati. Obljube
so do zdaj še vedno utišale
povzdignjene glasove, a kako
dolgo še?
Direktor Direkcije RS za ce-
ste Anton Šajna je približno
pred tremi meseci dejal, da je
cesta v tako slabem stanju, da
bodo morali najprej ukrepati
kratkoročno, in sicer naj bi še
letos poskrbeli za sanacijo
najnevarnejših odsekov, spo-
mladi, takoj ko bi to dopuščalo
vreme, pa bi nadaljevali z re-
konstrukcijskimi deli.
Na direkciji so do konca ok-
tobra izbrali izvajalca (Cestno
podjetje Celje) in vse bi bilo
lepo in prav, če bi zagotovili
dovolj denarja. Problem je tu-
di v tem, da bi morali cestarji
doseči sporazum z ministr-
stvom za okolje glede financi-
ranja vodarskih del, vendar
tega do zdaj še niso storili.
Usoda ceste Ljubno-Luče je
negotova. Pet let jo že sprem- -
Ijajo napovedi o obnovi, v ka-
tero pa le še redkokdo verja-
me. Z nacionalnega vidika je
to očitno povsem nepomemb-
na cesta, zato ni nič lažjega,
kot jo odrivati na stranski tir.
To je cesta, ki vodi v dolino, v'
kateri prebiva le nekaj tisoč
ljudi...
Župan občine Luče Mirko
Zamemik je ob novih infor-
macijah, po katerih naj bi za
sanacijo ceste prihodnje leto
namenili le 100 milijonov to-
larjev, napisal tudi odprto pi-
smo vladi, predstavnikom vla-
dajoče koalicije in predsedni-
ku državnega zbora. Spomnil
jih je na problematiko te ceste.
Spomnil jih je tudi na stališče
služb, ki v državi skrbijo za
ceste in se bojda zavedajo, da
je za avtocestnim križem ob-
nova ceste Ljubno-Luče med
njihovimi najnujnejšimi nalo-
gami. »Pogodbe z izvajalcem,
Cestnim podjetjem Celje, v na-
slednjem letu ne bo mogoče iz-
vesti, to obenem pomeni, da
vlada ne bo sposobna odpravi-
ti ene najbolj črnih točk v dr-
žavi,« je dejal Zamemik. Po-
udaril je še, da je rezultat nji-
hovih vztrajnih prizadevanj
po ustaljenih pravnih poteh
zelo skromen: 47 milijonov to-
larjev v letošnjem proračimu.
Na uničeni in življenjsko ne-
varni cesti s tem denarjem z
deli niso mogli niti pošteno za-
četi.
KSENIJA LEKIČ
Celje hoče poslanca
Za spremembo 5. volilne enote za volitve državnozborskih poslancev
»če bo ostala 5. volilna eno-
ta z zdajšnjimi volilnimi okraji
tudi za državnozborske volitve
v prihodnjem letu nespreme-
njena, nima Celje niti mini-
malnih možnosti, da bi v dr-
žavnem zakonodajnem organu
imelo svojega človeka. Zato
terjamo spremembo območja
volilne enote, posledično pa
tudi novo določitev volilnih
okrajev, ki 'sta zdaj nepravič-
ni,« so v DeSUS Celje obrazlo-
žili svojo zahtevo za spremem-
bo volilne zakonodaje, ki so jo
podprli tudi celjski svetniki.
V celjskem odboru Demo-
kratične stranke upokojencev
Slovenije so svojo zahtevo
podkrepili z nekaj podatki.
Menijo, da je zdajšnja razdeli-
tev Slovenije v volilne enote in
okraje za državne volitve ne-
pravična. Tako 4. člen Zakona
o določitvi volilnih enot za vo-
litve poslancev v Državni zbor
določa, da območje 5. volilne
enote obsega območja bivših
občin Celje, Dravograd, Mo-
zirje, Radlje ob Dravi, Ravne
na Koroškem, Slovenj Gradec,
Velenje, Žalec in Šentjur pri
Celju. V istem zakonu pa 2.
člen opredeljuje, da volilna
enota obsega več sosednjih ob-
čin, kar bi po prepričanju De-
SUSa v Celju pomenilo vklju-
čitev vseh občin celjskega ob-
močja v skupno volilno enoto.
Franjo Čevnik opozarja, da so
interesi Celja z območjem nek-
danjih občin Laško, Slovenske
Konjice in Šmarje pri Jelšah
veliko usodneje povezani kot
denimo z oddaljenim Dravo-
gradom, Ravnami na Koro-
škem ali Radij ami ob Dravi.
Določitev zdajšnje 5. volilne
enote s sedežem v Celju je torej
v neskladju z dejanskimi inte-
resi območja in ljudi, ki živijo
v gospodarsko, kulturno,
zdravstveno, šolsko in še kako
drugače povezanem skupnem
prostoru.
Druga šibka točka obstoječe
volilne zakonodaje pa je po
mnenju celjskega DeSUSa
zdajšnja določitev volilnih
okrajev. Menijo, da bi morala
razdelitev območij volilnih
okrajev temeljiti na vsaj pri-
bližno enakem številu prebi-
valstva, saj zdaj prihaja do
očitnih odstopanj, ko je en vo-
lilni glas v številčno manjšem
volilnem okraju vreden tudi
več kot dva glasova v večjem.
Za izvolitev državnega po-
slanca oziroma svetnika pa v
vsakem primeru šteje dosežen
delež volilne podpore. »Ob dr-
žavnih volitvah leta 1992 se je
tako zgodilo, da je bil v Držav-
ni svet z okoli 9 tisoč glasovi
izvoljen Franc Ban, čeprav je
Borut Alujevič, denimo, v Ce-
lju dobil 19 tisoč volilnih gla-
sov podpore. Še bolj kričeči so
podatki zadnjih državnozbor-
skih volitev, ko je denimo kan-
didat iz celjskega volilnega
okraja s 5.700 volilnimi glaso-
vi dosegel 30-odstotni volilni
delež, v DZ pa je bil izvoljen
kandidat iz Žalca, ki je z okoli
2.800 glasovi tekmeca iz Celja
v svojem okraju premagal za 2
odstotka,« pojasnjuje očitne
pomanjkljivosti obstoječe za-
konodaje Čevnik.
Upanje pa le ostaja
Kot je ob obravnavi DeSU-
Sovega predloga za spremem-
bo volilne zakonodaje med
celjskimi svetniki povedal že
predsednik občinskega sveta
Lojze Oset, si v Celju kaj dosti
uspeha s svojo pobudo ne mo-
rejo obetati.
Po njegovih ocenah država
tem pobudam ni naklonjena, z
obstoječo politično razdelitvi-
jo Slovenije pa so zadovoljna
tudi vodstva političnih strank.
Vseeno pa bodo zdaj v statu-
tarni komisiji celjskega občin-
skega sveta predlog DeSUSa,
ki so ga podprli tudi ostali
svetniki, dopolnili in pobudo
za spremembo območja 5. vo-
lilne enote in ustreznih volil-
nih okrajev poslali pristojnim
državnim organom.
»Če nič drugega, bomo s tem
državne organe vsaj opozorili,
da nam ni vseeno in da se za-
vedamo svojih pravic,« so pre-
pričani celjski svetniki.
IVANA STAMEJČIČ
V Šentjurju niso složni
o domu. prevorski šolU pa še čem
Na ponedeljkovi seji šent-
jurskega občinskega sveta so
približno pol ure namenili
zgolj dnevnemu redu, pri če-
mer so umaknili tri točke. Kot
so menili, bi sicer kršili po-
slovnik, sicer pa so se dalj časa
ustavili še pri zapisnikih zad-
njih treh sej. Potem je župan
Malovrh, kot ponavadi, pove-
dal nekaj besed o aktualnem
dogajanju v občini.
Izpostavil je občinske načrte
v zvezi s skorajšnjim začetkom
gradnje doma upokojencev,
saj se je gradbeni odbor že se-
stal in odločil za najugodnej-
šega izvajalca, za Vegrad. Ve-
grad in Gradiš sta približno
enaka ponudnika, zato so v
občini upoštevali tudi mnenje
ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve, je dejal žu-
pan. Med daljšo polemiko je
svetnik Jože Artnak (LDS)
menil, da je Gradiš za Šentjur-
čane ugodnejši v večih ozirih.
Glede odločitve za Vegrad pa
je Artnak ocenil, da naj bi bila
strankarsko obarvana, ker je
Hilda Tovšak iz vodstva SKD
(v delovnem razmerju v Vegra-
du) v isti politični stranki kot
župan Malovrh. Malovrh je
nato Artnakove trditve označil
za čustveno obarvane ter zatr-
dil, da imajo v občini čiste ra-
čune. V zvezi z državnim pro-
računom pa je Malovrh pove-
dal, da je vložil pet amandma-
jev, pri čemer nove prevorske
šole v osnutku spet ni. S tem v
zvezi je svetnik Mestinšek,
ravnatelj slivniške šole, napo-
vedal, da bo jeseni, zaradi
.osebne varnosti učencev, po-
klical gradbene strokovnjake,
ki naj bi ocenili varnost pouka
v povsem dotrajani šoli. Žu-
pan je dejal, da je šola resnič-
no v obupnem stanju, nekaj
denarja so že namenili zanjo,
zemljišče pa še zmerom ni od-
kupljeno.
Po sprejetem dnevnem redu
so svetniki obravnavali pred-
log za rešitev problematike v
zvezi s šentjurskim športnim
parkom, odločili pa so se, da
bodo zadnjo besedo izrekli na
prihodnji seji. Svetniki so to-
krat sprejeli osnutek odloka o
ustanovitvi javnega zavoda
Celjske lekarne, soglašali pa
so tudi s podaljšanjem manda-
ta njihove v. d. direktorice, Li-
lijane Grosek.
B. J.
Prvič, drugič, sprejeto!
Rebalans celjskega proračuna sprejet — Do konca leta vnovič
rebalans samo v primeru naravne katastrofe
Celjski svetniki so minuli
četrtek po hitrem postopku
sprejeli rebalans letošnjega
občinskega proračuna, ki je po
novem težak nekaj več kot 2
milijardi 792 milijonov tolar-
jev. Svetniki so ob tem še skle-
nili, da do konca leta ne bodo
več popravljali proračuna,
vnovičen rebalans pa bi prišel
tudi po besedah župana Jožeta
Zimska v poštev le ob more-
bitni naravni katastrofi.
Ob rebalansu občinskega
proračuna so glavnino dodat-
nega denarja dobili v družbe-
nih dejavnosti in komunalnem
gospodarstvu. Tako so družbe-
ne dejavnosti z dodatnimi 175
milijoni tolarjev le za slaba 2
odstotka pod ravnijo, ki je do-
ločena z državnimi merili za
oblikovanje porabe. V komu-
nalno gospodarstvo pa so v
Celju usmerili večino denarja
iz povečanih lastnih prihod-
kov (gre za približno 78 milijo-
nov tolarjev iz podpisa pogod-
be z Istragasom in 52 milijo-
nov tolarjev iz drugih virov).
V Celju ugotavljajo, da je re-
balans proračuna odraz in
kombinacija izdelanih meril in
potreb, pripravljen glede na
prednostni vrstni red in glo-
balno politiko preživetja v le-
tošnjem letu. Svetniki so tudi
predlagali, da se vsi dodatni
proračunslci prihodki, zbrani v
letošnjem letu, namenijo za
pokrivanje izgube iz preteklih
let, tako da bi Celje novo pro-
računsko leto startalo iz ničle.
Zavedajoč se, da gre za
kompromis, so rebalans pod-
prli v vseh matičnih odborih.
pri tem pa je predsednik odbo-
ra za gospodarstvo Ivan Ferme
opozoril, da se je treba kar
najhitreje lotiti priprav za
proračunski predlog v letu
1996. Menil je, da se lahko os-
novne smernice in prednostni
vrstni red občinskih nalog za-
črtajo takoj, kasneje, ko bodo
znana državna merila, pa bi v
Celju v ta izhodišča vnesli še
konkretne številke. Predsed-
nik odbora za družbene dejav-
nosti Borut Alujevič je svetni-
kom v presojo ponudil pred-
log, da matični odbori sodelu-
jejo že v pripravi predlogov
proračunskih porabnikov, saj
bi le tako lahko vplivali na
prednostni vrstni red in odlo-
čali, kaj je pomembnejše in kaj
lahko v občini pustijo nekoli-
ko ob strani.
IS
Gabršček za v.d. direktorja
Z večino glasov so celjski svetniki sprejeli spremembe
in dopolnitve odloka o organizaciji Zavoda za požarno,
reševalno in tehnično službo Celje ter za v.d. direktorja
imenovali Jožeta Gabrščka.
Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje je
po smrti direktorja od lanskega do letošnjega julija že
vodil v.d. direktorja, ki so ga izbrali znotraj zavoda. Po
sprejemu ustrezne zakonodaje je zdaj zavod pred organi-
.zacijskimi spremembami, zato so v občinski upravi pred-
lagali za novega v.d. dolžnosti Jožeta Gabrščka, ki ima kot
nekdanji dolgoletni direktor JP Komunala Celje vrsto'
izkušenj s tega področja. Komisija za volitve, imenovanja
in kadrovske zadeve je imenovanje Gabrščka podprla,
kljub polemični razpravi Janeza Čmeja, ki je nekdanjemu
direktorju celjske Komunale očital priluivanje podatkov
in zavajanje občanov, pa so njegovo imenovanje podprli
tudi v občinskem svetu. IS
Na pragu nadzorne službe
v Velenju se pri prometni in
komunalni urejenosti pojav-
ljajo vedno nove kršitve, ki se
z leti le še poglabljajo in mno-
žijo. Da bi vzpostavili večji
javni red in mir na omenjenih
področjih, bodo v mestni obči-
ni predvidoma že naslednje le-
to ustanovili posebno občin-
sko nadzorno službe.
Imela bi vse tiste pristojno-
sti, ki jih je v skladu z veljavno
zakonodajo sploh mogoče dati
kakemu občinskemu nadzor-
nemu organu, predvsem pa bi
delovala skozi kaznovanje kr-
šiteljev z izrekanjem denarne
kazni in obenem z možnostjo
vzgojnega delovanja. Koliko
občinskih nadzornikov naj bi
opravljalo te naloge, zaenkrat
še ni znano, število pa naj bi
določili glede na obseg predvi-
denih nalog. Svetniki velenj-
skega mestnega sveta so minu-
li teden na svoji seji osnutek
predloga podprli in se v obrav-
navi bolj kot na vsebinske po-
manjkljivosti osnutka osredo-
točili na problem, kako poskr-
beti za učinkovito izvrševanje
odloka. Spregovorili so tudi o
pooblastilih nadzornikov in se
zavzeli, da bi morali imeti več-
jo možnost represije.
KL
Vlada o
Tajnikarjevem
podpisu
LJUBLJANA, 23. no-
vembra (Delo) - Vlada je
obravnavala dokončno poroči,
lo posebne delovne skupine, ki
je preučevala utemeljenost očit-
kov, navedenih v interpelaciji
zoper ministra za gospodarske
dejavnosti dr. Maksa Tajni,
karja. Delovna skupina ni pre.
tresla ne politične ne kazenske
odgovomosti gospodarskega
ministni, temveč skladnost in-
terpelacijskih navedb z dejan-
skim stanjem. Vlada je na os-
novi tega ugotovila, da minister
pravno-formalno ni podpisal
nobene garancijske obveznosti
o poplačilu provizij oziroma
obresti na avanse Vukomanu
Zariču, kot mu očita interpela-
cija. Sporne listine po mnenju
vlade ni mogoče šteti kot držav-
no poroštvo, podpis pa je po
mnenju vlade neustrezen ozi-
roma nepotreben, saj ministri
nimajo pristojnosti ukrepati v
konkretnih poslovnih stikih
podjetij.
Zeleni še v registru
LJUBLJANA, 23. no-
vembra (Delo) - Senat ustav-
nega sodišča je sklenil, da se iz-
vedba odločbe, s katero je mi-
nistrstvo za notranje zadeve iz-
brisalo stranko Zelenih Slove-
nije iz registra političnih strank,
zadrži, dokler ne bo ustavno so-
dišče dokončno odločilo o nji-
hovi pritožbi.
Slovenija v Cefti
LJUBLJANA, 26. no-
vembra (Delo) - Slovenija je
podpisala dokument o pristo-
pu k Cefti, čeprav je bilo v par- '
lamentu okrog tega kar precej
zapletov. Tako bo naša država
s 1. januarjem začela delovati
kot polnopravna člzmica sred-
njeevropske prostotrgovinske
zveze, kar pomeni, da bo upo-
števala njen osnovni sporazum
in naknadno sprejete protoko-
le, ki se nanašajo na pospeši-
tev liberalizacije trgovine.
Kongres ZLSD
SLOVENJ GRADEC, 26.
novembra (Delo) - Združena
lista socialnih demokratov je na
kongresu dopolnila statut stran-
ke in sprejela socialdemokrat-
ski program. S tako imenova-
no delavsko resolucijo v Zdru-
ženi listi obljubljajo, da bodo
delovali v prid delavcev in šib-
kejših socialnih skupin, v reso-
luciji o Sloveniji kot državi po-
krajin pa ugotavljajo, da je v
Sloveniji centralizacija v pol-
nem zamahu. Zato se bo Zdru-
žena lista zavzela za takšne
spremembe ustave, ki bodo
vzpostavile pokrajine kot ob-
vezno drugo raven lokalne sa-
mouprave oziroma za zbor po-
krajin kot drugo zbornico slo-
venskega parlamenta
O vračanju
beguncev
LJUBLJANA, 27. no-
vembra (Večer) - Delegacija
bosanske vlade, ki jo je vodji
predsednik dr. Haris SilajdŽi'
č, je bila na povabilo dr. J«'
neza Drnovška včeraj na pf'
vem uradnem in prijateljskeiT
obisku v Sloveniji. Oba prc
miera sta se najprej pogovarja"
la sama, nato pa še predstavni-
ki obeh vlad. Razen o vrača;
nju beguncev, osrednji tem'
srečanja, so spregovorili še o
nerešenih vprašanjih iz prete-
klosti in se dogovarjali o slo-
venskem deležu pri obnovi po-
rušene Bosne in Hercegovine
it. 48. - 30. november 1995
7_
VROČA TEMA
Črkoslikar po črkah zakona
genacIonallzacUsM postopek se začenja znova - Ladislav Perčič ostaja z obrtjo črkosllkarstvo na vsega 10    poslovnega prostora
»čudna so pota življenja in če bi
kdo še pred dobrima dvema leto-
ma rekel, da se bom namesto z izpi-
som oziroma izrisom črk, kar je mo-
jo poklicna dejavnost, spopadal s čr-
kami zakona, bi se mu le prizaneslji-
vo nasmejal,« začenja svojo pripo-
ved Celjan Ladislav Perčič, ki je vse
io letošnjega oktobra opravljal čr-
|(oslikarsko obrt v poslovnem pro-
storu na Linhartovi ulici 18 v Celju.
Crkoshkar z 38. leti delovnega
jtaža, zdaj 33. leto obrtnik, je svojo
jjmostojno pot začel kot podnajem-
nik pri mojstru Janmiku na Muzej-
jjcem trgu, se čez leto selil v nekda-
nje skladišče celjskega čebelarskega
ijruštva na Tomšičevem, zdaj Glav-
jem trgu, in nato leta 1975 v prosto-
na Linhartovi 18, kjer je imel 57
ji^ poslovnega prostora z dodatno
lemnico v najemu natančno 20 let.
Skupno vsem njegovim obratovalni-
cam je bilo to, da jih je dobil v najem
v>surovem< stanju, potrebnih teme-
ljite adaptacije in ureditve. A mu to
ni bilo odveč, saj si je prostore uredil
])0 svojih potrebah, zanje pa občini,
kot gospodarju, plačeval odmerjeno
najemnino. Vse do letošnjega maja,
io so novi lastniki denacionalizira-
je stavbe postavili svoje najemne
pogoje in mu za trikrat zvišali na-
jemnino. Perčič je ocenil, da tolikš-
nih stroškov preprosto ne bi zmogel
in se odločil, da najemnine ne bo več
plačeval, svojo prihodnost pa je vi-
Jel v sosednjem lokalu, na tistih 34
ln^ ki so po njegovem trdnem pre-
pričanju denacionalizacijsMma
ipravičencema Branku Bezenšku in
Iraii Svečak, bili neupravičeno vr-
njeni.
Za debelo mapo
dokumentov
Ladislav Perčič stavbo na Linhar-
tovi 18 v Celju in dogodke, povezane
! njeno preteklostjo, dobro pozna.
2ato tudi ni bil presenečen, ko je
izvedel, da je stavba v postopku de-
nacionalizacije, saj je vedel, da sta
kili pred nacionalizacijo v enakih
deležih lastnika hiše družina Bezen-
iek (oziroma Viljemina in Branko
Bezenšek) ter Viljeminina sestra
Ana Rauch.
Ker pa je vedel tudi to, da je bil
^1 hiše izvzet iz nacionalizacije, del
pa kasneje zaradi interesa občine
Celje in realizacije zazidalnega na-
črta starega mestnega jedra v letu
1973 odkupljen od Bezenškovih, je
postal ob izdaji delne odločbe v de-
nacionalizacijskem postopku Lin-
hartove 18 julija 1993 bolj pozoren.
Opazil je namreč, da se denacionali-
zacijskima upravičencema vrača tu-
di del stavbe - gre za 34 m^ velik
poslovni prostor - ki je bil v začetku
sedemdesetih let odkupljen s strani
občine.
»Takrat sem začel s študiranjem
zakonov, od tistega o nacionalizaci-
ji, do zdajšnjega o denacionalizaciji.
Vmes pa sem hodil na zemljiško
knjigo, občino, sodišče in ne vem,
kam še vse. V tem času sem zbral kar
zajetno dokumentacijo,« kaže debe-
lo mapo zbranega materiala Perčič.
In v tem papirju je najti marsikaj -
od kupoprodajne pogodbe, sklenje-
ne za del stavbe med Bezenškovimi
in Skladom za urejanje stavbnih
zemljišč občine Celje v letu 1973, do
zemljiškoknjižnih izpiskov, dveh
delnih in dopolnilne denacionaliza-
cijske odločbe, vmes pa vrsta opozo-
ril in pritožb najemnikov stanovanj
in poslovnih prostorov te stavbe, ki
so opozarjali na temeljito adaptacijo
stavbe, oporekali cenilnemu zapis-
niku, od Stanovanjskega sklada
zahtevali natančno določitev lastni-
štva nad posameznimi prostori na
stavbi,...
Večina pripomb najemnikov je
ostala brez odgovorov, saj je država
Slovenija v tem obdobju sprejela za-
kon, da najemniki niso stranke v po-
stopkih denacionalizacije in se jih
vse skupaj preprosto nič ne tiče.
Perčiču so prisluhnili šele v Ljublja-
ni, na ministrstvu za okolje in pro-
stor, kjer so v začetku novembra de-
nacionalizacij ski postopek za Lin-
hartovo 18 razglasili za ničen in za-
devo vrnili v ponovno obravnavo
Upravni enoti Celje.
Po besedah Vite Grčar, ki je sku-
paj s samo še eno kolegico zadolžena
za vse denacionalizacijske postopke
na območju Upravne enote Celje, to
pomeni, da se celoten postopek za-
čenja znova. Zadeve - zaradi zavezu-
jočih določb zakona o varovanju
osebnih podatkov - ni želela in mo-
gla podrobneje pojasnjevati. Pove-
dala nam je le to, da bo sama skušala
postopek čimbolj pospešiti, prvi ko-
rak z obvestilom denacionalizacij-
skemu zavezancu celjski občini ozi-
roma njenemu javnemu pravobra-
nilstvu pa je že storjen. Zdaj je torej
na potezi zavezanec oziroma celjska
občina, ki mora v smislu dobrega
gospodarjenja s premoženjem po-
novno proučiti vso dokumentacijo,
pridobiti morebitne manjkajoče po-
datke in predvsem zaščititi svoje in-
terese.
Črkoslikar na 10 m^?
Da je z zaključkom denacionali-
zacijskega postopka na Linhartovi
18 prišla v hišo >nova metla<, so ob
Perčiču čutili tudi drugi najemniki.
Tako nas je Perčič opozoril na kar
nekaj postopkov na sodišču, v kate-
rih je sodeloval kot priča, ko sta
nova lastnika tožila najemnike.
Svojo zgodbo, ki jo trenutno še
vedno premleva na 10 m^ p)oslovne-
ga prostora oziroma svoje nekdanje
temnice na Linhartovi 18, pa zaklju-
čuje takole: »Ko sem ocenil, da nove,
višje najemnine ne bom zmogel, se
nisem nikamor pritožil. Račvmal
sem pač, da mi bo stanovanjski
sklad dodelil 34 m^ sosednjega po-
slovnega prostora, tistega, ki po mo-
jem prepričanju, podkrepljenim z
vsemi zbranimi dokumenti, nikakor
ne more biti predmet denacionaliza-
cije. Tako sem sredi avgusta od no-
vih lastnikov prejel odpoved, po-
slovnega prostora pa nisem izpraz-
nil zato, ker sem čakal na novega.
Novi lastniki so me tako v moji od-
sotnosti v začetku oktobra izselili -
del opreme in pripomočkov za delo
so mi pripeljali na dom, del ostaja na
Linhartovi 18, del imam spravljene-
ga v začasnem skladišču, ki mi ga je
na Muzejskem trgu določil stano-
vanjski sklad. Sam pa ostajam obrt-
nik, črkoslikar z lOm^ poslovnega
prostora, kjer svoje dejavnosti nika-
kor ne morem opravljati. Nove na-
jenme pogodbe za 34 kvadratov ne
morem dobiti, saj sta se nova lastni-
ka ob dejstvu, da se jima ta poslovni
prostor ne vrne, pritožila,« pripove-
duje Perčič.
Zdaj se postopek začenja znova,
celotna zgodba se bo očitno pisala
vnovič. Perčiča in ostale najemnike
v Linhartovi 18 pa zanima pred-
vsem, kdaj in kako se bo razpletel
njihov položaj. »Res, da nismo
stranke v postopku, a na svoji koži iz
dneva v dan občutimo te postopke,«
se upravičeno pritožuje Perčič.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Črkoslikar Ladislav Perčič.
Prostori Črkoslikarstva Perčič v Linhartovi 18 ob nasilni izselitvi v začetku oktobra.
Cesta dvosmernih želja
Velenjčane razburja cesta na Gorici — nekdanja nelegalna obvoznica že dve leti
miruje — Prizadevanja po ponovnem odprtju
v Velenju so konec sedem-
ilesetih let kot gobe po dežju
^sle stanovanjske hiše v naše-
mu Gorica, z njimi vred pa se je
^silna cesta, ki je bila sprva le
gradbena, spremenila v čisto
Pravo cesto za tranzitni pro-
met, po kateri je dnevno hitelo
Približno 4000 osebnih vozil in
^lizu 200 tovornjakov in avto-
'"»sov. Nelegalno obvoznico
"UDio mesta, ki je mnogim sta-
novalcem na Gorici povzroča-
^ sive lase, so pred dvema le-
doma zaprli, saj ni bila dovolj
^^ma. V zadnjem času je spet
"^oč slišati prizadevanja po
"dprtju te ceste, ki je tako kot
^'ed leti, Velenjčane tudi to-
'*at razdelila v dva tabora.
Po zazidalnem načrtu Gori-
starem več kot deset let, je
''ila v tem naselju predvidena
^l^pa cesta. Sčasoma je cesta
^ Koželj skega do Goriške ce-
^ dobila povezovalno funkci-
ki je ni nihče predvidel, po-
^^zala je namreč naselje Gori-
2 magistralno cesto Vele-
Jl^-Celje. Promet je pričel ne-
kontrolirano naraščati, na čr-
Jo Zgrajena cesta pa ni imela
pločnikov za p6šce niti ni
'la dovolj široka.
, Občinarji so pred približno
^^setimi leti sicer skušali ure-
i /'^i pločnike in zagotoviti var-
ost pešcem in kolesarjem,
^'idar so vsi poskusi žalostno
propadli. Stavbno zemljiška
skupnost je svoj čas ravnala
zelo nepremišljeno, ko je zem-
ljo prodajala prav do robni-
ka... Zemlje, ki bi jo morali
odkupiti, da bi lahko cesto
razširih in urediU koridor za
pešce, ni nihče hotel prodati,
na silo pa je lastnikom tudi
niso hoteli jemati.
Tranzitni promet je pričel
parati živce mnogim prebival-
cem naselja, zlasti tistim, ki so
stanovali v neposredni bližini
ceste. Večinoma so hoteli imeti
ustrezno urejeno cesto s ploč-
nikom, kar pa zaradi omenje-
nih razlogov ni bilo mogoče.
Pojavljale so se težnje po za-
prtju ceste.
Leta 1992 so na velenjski
občini pripravili javni razpis,
ki je pogojeval rešitev promet-
ne ureditve v okviru obstoje-
čih razmer, tudi ob upošteva-
nju dejstva, da zemlje za ure-
ditev pločnikov niso mogli pri-
dobiti. Nato so naročili izdela-
vo strokovne ocene prometne
ureditve v naselju Gorica, pro-
jekt nove ureditve pa je pred-
videval zaprtje ceste kot naju-
streznejšo rešitev. Sledila so
mnenja prometne komisije,
obravnava te problematike na
izvršnem svetu, nato še odred-
ba o zaprtju ceste, ki so jo iz-
dali konec oktobra 1993.
Januarja lani so cesto na
Gorici dokončno zaprli, tak
ukrep pa je povzročil številne
polemike in uveljavljanje ra-
zličnih interesov. Nekateri
krajani so se zbali, da bi se
lahko stara ureditev povrnila,
zato jih je skoraj 300 podpisa-
lo izjavo, v kateri so zaporo
ceste podprU, saj je po njiho-
vem mnenju nelegalna obvoz-
nica skozi njihovo sosesko
ogrožala otroke in ostale pešce
ter motila mir v naselju.
Bo mestni svet
zaporo odstranil?
v velenjskem mestnem sve-
tu je pred kratkim dvignila ve-
liko prahu pobuda dr. Ivana
Kralja, svetnika iz vrst krš-
čanskih demokratov, ki je
predlagal, da bi proučili mož-
nosti odprtja te ceste, pri tem
naj bi dokončno odločitev pre-
pustili prometnim strokov-
njakom.
Odkar je cesta zaprta, je kri-
žišče pri bencinski črpalki na
Šaleški cesti precej preobre-
menjeno. »Smo priče neverjet-
nih kolon, posebno še v času,
ko gremo na delo in se vrača-
mo z dela,« je med drugim za-
pisal Kralj, »ob tem žal nima-
mo nobene alternativne ceste
niti za nujne intervencije v na-
selje. Ceste gradimo, da se po
njih vozimo in one nas povezu-
jejo. Saditi smreke sredi asfal-
ta je za evropske pojme komaj
raztmiljivo početje.«
V krajevni skupnosti Gorica
so za predlog izvedeli in tudi
krajani so pridali svoje mne-
nje. Zgodba se je ponovila.
Obstoječi prometni režim so
nekateri podprli in pojasnili,
da so z zaporo ceste pridobili
ogromno, zlasti večjo varnost
otrok in čistejši zrak ter mir v
naselju. Zavzeli so se, da bi
problem pregostega prometa v
Velenju pričeli reševati celovi-
to, tudi v luči izgradnje more-
bitne obvoznice. Na skrb za
varnost otrok so opozorili tudi
v Osnovni šoU Gorica in
Vzgojno varstvenem zavodu
Velenje.
Svetniki so problematiko
sporne ceste obravnavali in se
odločili, da bodo naročili stro-
kovno oceno za preveritev od-
prtja ceste in obenem variant-
ne rešitve prometne ureditve.
Komisija bi v nadaljevanju iz-
brala strokovno najboljšo in
cenovno najugodnejšo rešitev.
Marko Vučina, vodja urba-
nističnega programa na ve-
lenjskem zavodu za urbanizem
in obenem pooblaščenec mest-
ne občine Velenje za urejanje
prostora in varstvo okolja, je
ob tem dejal naslednje: »Ce
pred leti ni bilo mogoče urediti
koridorja za pešce in kolesar-
ske steze, je zaprtje ceste pred-
stavljalo ustrezno rešitev. Od-
prli bi jo lahko le v primeru, če
bi zagotovili varen pretok peš-
cev. Morali bi zgraditi pločnik
in predhodno iztržiti zemljo
nazaj, kar pa ne bo enostavno.
Hkrati bi bilo treba na cesti
omejiti hitrost in prepovedati
tovorni in avtobusni promet.«
Mnogi stanovalci tega nase-
lja o prometu skozi svojo sta-
novanjsko četrt nočejo niti sli-
šati. Branili se ga bodo na vso
moč, pravijo, četudi s sajenjem
smrek sredi asfalta...
KSENIJA LEKIČ
Foto: L. OJSTERŠEK
Naravnost ni več mogoče. Nekateri krajani in velenjski mestni svetniki imajo v mislih novo
prometno ureditev, ki bi ponovno dovolila promet skozi stanovanjsko naselje Gorica.
it. 48. - 30. november 1995
AKTUALNO
8
Pripnite si rdečo pentljo
Juttl je svetovni ijan boja proti altjsu — V Sloveniji je letos umrla tuiJl petletna deklica
Skupne pravice, skupna od-
govornost je geslo letošnjega
svetovnega dneva boja proti
aidsu, že osmega po vrsti od
leta 1988, ko so se strokovnja-
ki po vsem svetu dogovorili, da
potrebujejo boljšo izmenjavo
informacij o okužbi z virusom
HIV in o aidsu, o načinih pre-
nosa ter o zaščiti in vzgoji lju-
di. Svetovna zdravstvena or-
ganizacija zato vsako leto
oblikuje enotno geslo, ki 1. de-
cembra kot nekakšna rdeča nit
daje pečat dogajanju po vsem
svetu.
Letošnje geslo Skupne pra-
vice, skupna odgovornost opo-
zarja, da lahko dosežemo in
delimo skrb za okužene z viru-
som HIV in za obolele za aid-
som samo takrat, ko v polni
meri spoštujemo pravice in
odgovornosti. Organizacija že-
li s takšnim geslom spodbuditi
čim več ljudi in organizacij, da
se vključijo v boj proti aidsu in
prispevajo svoj delež pri zaje-
zitvi bolezni. Vendar pa mora-
ta skrb in odgovornost za oku-
žene in za bolnike živeti v du-
hu solidarnosti, podpore in to-
lerance.
Mag. dr. Alenka Skaza Ma-
ligoj iz celjskega Zavoda za
zdravstveno varstvo opozarja,
da okuženost z virusom HIV
ali obolelost za aidsom ne
ogroža le zdravja in življenja,
ampak ruši tudi posamezniko-
vo integriteto, njegovo avtono-
mijo in njegove človekove pra-
vice. Osamljenost, strah pred
predsodki in bezanje med štiri
stene so stalne skupne teme v
izpovedih ljudi, okuženih z vi-
rusom ali obolelih za aidsom.
Zato del pandemije aidsa niso
le telesne manifestacije bolez-
ni, ampak so to tudi vsi psiho-
loški problemi. Ljudje delamo
nepopravljivo napako, ko po-
skušamo izolirati vse tiste, za
katere menimo, da so nevarni.
Diskriminacija okuženih z vi-
rusom ali že obolelih namreč
še bolj poglablja molčečnost
ljudi, pri katerih obstaja le
sum za okužbo. Žal si še vedno
preveč ljudi zatiska oči pred
dejstvom, da aids grozi milijo-
nom po svetu, da so lahko ose-
be z aidsom naši najbližji, da
lahko zbolimo tudi mi.
40 milijonov do
konca tisočletja
Vsak dan se z virusom HIV
na novo okuži več kot 6 tisoč
ljudi. Po ocenah strokovnja-
kov Svetovne zdravstvene or-
ganizacije bo do konca tiso-
čletja 30 do 40 milijonov ljudi
okuženih oziroma 10 do 15 mi-
lijonov obolelih. Velik pro-
blem v tej pandemiji so osiro-
teli otroci, ki izgubijo enega
ali oba starša. Do leta 2000 naj
bi bilo na svetu preko 5 milijo-
nov sirot. V začetku so bili v
razvitih državah med okuženi-
mi predvsem moški, vendar se
je začela razlika v številu oku-
ženih moških in žensk manjša-
ti.
Danes je razmerje okuženo-
sti med spoloma že skoraj ize-
načeno. Zaradi vse večje oku-
ženosti med ženskami je oku-
ženih tudi vse več otrok, ki se
okužijo od matere med noseč-
nostjo, porodom ali z doje-
njem. Doslej se je tako okužilo
že preko milijon otrok, ki obi-
čajno zbolijo in umrejo že pred
svojim petim letom.
V Evropi je registriranih
preko 10 tisoč primerov aidsa,
vendar ocenjujejo, da je obole-
lih kar petnajstkrat več. Naj-
več jih je v iVanciji, Italiji in
Španiji.
v Sloveniji 50
bolnikov
v Sloveniji je bilo do 20. no-
vembra prijavljenih 50 prime-
rov aidsa. Zbolelo je 44 mo-
ških, štiri ženske in dva otro-
ka. Ob postavitvi diagnoze je
bila več kot polovica moških
stara med 25 in 39 let. Največ
obolelih je iz ljubljanske regije
(21), v celjski regiji je bilo do
20. novembra prijavljenih pet
primerov. V Sloveniji so pred
tremi leti registrirali prvi pri-
mer aidsa pii dečku, ki še ni
dopolnil prvega leta starosti,
okužil pa se je od matere. Od
matere se je okužila tudi de-
klica, ki je letos, stara le pet
let, zaradi bolezni umrla. Naj-
več odraslih bolnikov se je
okužilo pri spolnih stikih z
drugimi moškimi. Vse štiri
ženske so se okužile s hetero-
seksualnimi stiki.
Do 20. novembra je bilo v
Sloveniji prijavljenih tudi 59
primerov okužbe z virusom
HIV. Seropozitivnih je 46 mo-
ških, dva sta bila ob postavitvi
diagnoze stara manj kot 13 let,
in 13 žensk. Pri okuženih mo-
ških je bilo 24 takšnih, ki so se
predvidoma okužili pri spol-
nih stikih z drugimi mošldmi,
med odraslimi ženskami pa se
jih je sedem okužilo s hetero-
seksualnimi stiki.
Vsaj preprečimo
lahko
Kljub velikim naporom šte-
vilnih strokovnjakov po vsem
svetu zdravila proti aidsu še
vedno ni. Znane in potrjene so
le poti širjenja okužbe. Zato je
prenos virusa in s tem okužb^
lahko preprečiti. Najučinkovj.
tejši način za preprečitev pr^,
nosa s spolnimi odnosi je zve,
stoba dveh neokuženih part.
nerjev, tveganje za prenos vj.
rusa HIV pa se zelo zmanjša s
pravilno uporabo kondomov
Pomembno je tudi vedeti, kg'
ko se virus ne prenaša. HIV
virus, ki izven telesa živi 1^
kratek čas. Ne prenaša se i
družabnimi stiki na delu ali,.
šoli, ko si stisnemo roke, se
dotaknemo ali poljubimo. Ne
prenaša se s hrano ali vodo, pri
souporabi skodelic ali kozar-
cev, s kašljanjem ali kihanjem,
v plavalnih bazenih ali na
stranišču.
Svetovni simbol boja proti
aidsu je rdeča pentlja, ki je
hkrati tudi simbol varnejše
spolnosti. Kdor nosi rdečo
pentljo, se zaveda prisotnosti
aidsa in kaže solidarnost :
okuženimi. Nekateri jo nosij(
ves čas, vsi pa si jo pripniin
vsaj 1. decembra.
J. INTIHA
Celjski Zavod za zdravstveno
varstvo bo jutri pred slaščičar-
no Zvezda v Celju postavil in-
formativno stojnico. Od 11. do
17. ure bodo delili različne in-
formativne zloženke, kondome
in majice.
Letos je bilo v Sloveniji pri-
javljenih 13 novih primerov
aidsa in 14 novo diagnosticira-
nih primerov okužbe z viru-
som HIV. To je več kot v kate-
remkoli prejšnjem letu in pri-
bližno dvakrat toliko kot lani.
Prostovoljno in anonimno te.
stiranje glede okužbe z viru.
som HIV je mogoče na Zavo^
za zdravstveno varstvo Celj^
Ipavčeva 18. Za testiranje |
potrebna napotnica. Najzgo^
nejši čas, v katerem je s prej.
skavo krvi že mogoče ugotoviti
okužbo, je tri tedne po dogod.
ku, pri katerem naj bi prišlo
do prenosa virusa.
Ni denarja za boljše plače zdravnikov
Napovedana opozorilna stavka zdravnikov bo sredi decembra — NI problem v denarju, ampak v politični odločitvi
Datum enodnevne opozorilne
stavke zdravnikov še ni znan, pred-
videvajo pa 14. december. Zdravniki
pravijo, da je stavka edini izhod v
sili, saj se že pet let borijo za svoj
boljši položaj, s tem pa tudi za dru-
gačno vrednotenje zdravstva nas-
ploh. Stavka bo potekala po vsej
Sloveniji, v bolnišnicah in zdrav-
stvenih domovih. Oskrbljeni bodo le
nujni primeri, saj bodo delo oprav-
ljali le toliko, kot v nedeljskem de-
žurstvu. Rednih pregledov in opera-
cij ne bo.
»S stavko ne želimo škoditi paci-
entom, hočemo le z organizirano ak-
cijo opozoriti na svoj položaj. Pro-
blem seveda ni v denarju, kot se iz-
govarja vlada, temveč v politični od-
ločitvi. Denar se lahko zbere in pra-
vilno razporedi, gre samo za odloči-
tev ali zdravnika primemo plačati
ali ne,« pravi dr. Štefan Tisel, pred-
sednik sindikata Fides za celjsko re-
gijo.
Jeseni je bila opravljena anketa
med zdravniki in zobozdravniki o
njihovem materialnem položaju in
vsesplošnem zadovoljstvu, ki je po-
kazala, da je kar 95 odstotkov vseh
anketiranih nezadovoljnih s svojim
ekonomskim položajem. Več kot po-
lovica (53 odstotkov) jih meni, da se
je položaj zdravnika v novi sloven-
ski državi poslabšal in kar 88 od-
stotkov jih je bilo pripravljenih
stav'iati za dosego boljšega ekonom-
skega položaja. Večina se jih je odlo-
čila za radikalno stavko, saj jih je
motilo predvsem to, da stavke nikoli
niso bile ustrezno izpeljane. Na os-
novi te ankete se je glavni stavkovni
odbor odločil, da pristopi k stavki.
»Pogajanja za spremembo kolektiv-
ne pogodbe so sicer tekla že od janu-
arja. Ministrstvo za zdravstvo bi
nam odvzelo že nekatere določene
bonitete, ki so v tej pogodbi, nič pa
nam v zameno niso ponudili. Zato je
sindikat Fides prekinil pogajanja in
se odločil, da bo z grožnjo stavke
skušal doseči, da bi pogajanja pri-
vedla do uspeha. Že v osnovi je bil
sprejet krivičen zakon, ki postavlja
dvojna merila in sicer za navadne
državne uslužbence, kamor sodimo
tudi zdravniki, ki imamo najnižjo
izhodiščno plačo in pa za prvora-
zredne državljane, to so poslanci,
ministri, sodniki in drugi funkci-
onarji, z drugačno izhodiščno plačo.
S stavko se ne zavzemamo samo za
boljši materialni položaj, ampak tu-
di za to, da bi se reizmere v zdravstvu
končno postavile na pravo mesto.
Zdravnik je odgovoren za zdravje
pacienta, poleg tega pa tudi za pora-
bo sredstev. Tu gre za dvojno odgo-
vornost. Enkrat je potrebno s strani
države zavarovancem povedati, da
kolikor denarja se v zdravstvu zbe-
re, toliko se ga lahko porabi. Če bo-
mo zdravniki dosegli, da se zdrav-
stvo normalno vrednoti, potem bodo
tudi ostali zaposleni v zdravstvu
lahko pričakovali boljše plače. Ne
zahtevamo plač kakršne imajo v za-
hodnih državah, ampak le neko nor-
malno razmerje med povprečnimi
plačami,« razlaga predsednik sindi-
kata za celjsko regijo.
Zdravniki želijo s stavkovnimi
zahtevami doseči, da bi poklica
zdravnik in zobozdravnik izločili iz
zakona o razmerjih plač v javnih
zavodih, državnih organih in v orga-
nih lokalnih skupnosti, plačo pa naj
bi urejala stanovska kolektivna po-
godba. S tem zahtevajo pravično
vrednotenje dela. Bistveni problem
so premajhne plače in sindikat se
zavzema, da naj bi povprečna plača
zdravnika specialista (s približno
sedemnajstimi leti delovne dobe)
znašala za tri povprečne plače v go-
spodarstvu in 2,5 povprečne plače za
zdravnika splošne prakse brez spe-
cializacije.
Pogajanja o spremembah in do-
polnitvah kolektivne pogodbe bi se
naj končala do prenehanja veljavno-
sti sedanje kolektivne pogodbe, to
pa je do februarja prihodnjega leta.
Zdravniški sindikat podpira tudi
zdravniška zbornica in zdravniško
društvo. Dr. Štefan Tisel pravi:
»Skupno nastopamo proti vladi, ki
išče izgovore in pravi, da je odgovor-
na za vse ljudi, ne le za zdravnike,
prav tako pa tudi naše ministrstvo,
ki pravi, da ni denarja, da bi bil
lahko zdravnik bolje nagrajen, po
drugi strani pa priznava, da je plača
za tako odgovoren poklic, kot je
zdravnikov, premajhna. Tudi zdrav-
stvena zavarovalnica meni, da nas je
potrebno bolje plačati, saj odgovar-
jamo za velika finančna sredstva.
Zdravnik nastopa kot nek admini-
strator, ki se mora podrejati navodi-
lom zavarovalnice pristojnega mini-
strstva, po etiki pa je dolžan bolniku
nuditi najboljše, kar je na razpolago.
Tako zdravnik nastopa kot uprav-
ljavec velikega kapitala, razpolaga z
bianco menicami, napotnicami, dra-
gimi zdravili in preiskavami. Na tem
področju bi se dalo s pravilnim
vrednotenjem dela še veliko naredi-
ti. Mislim, da so tudi pacienti na
naši strani, saj se več kot polovica
anketiranih strinja, da dobi zdrav-
nik premalo za svoje delo.«
Če po opozorilni stavki ne bo pri-
šlo do konstruktivnih dogovorov, bo
v začetku januarja sledila generalna
stavka, ki pa bo trajala vse dokler
zahteve ne bodo uresničene. Za obli-
ko stavke se bodo zdravniki še na-
knadno dogovorih.
Od zdravnika vsi preveč
pričakujejo
»Zdravnik je in bo ostal temeljni
člen celotnega zdravstva in če je za-
dolžen za velika sredstva, zdravje,
organizacijo, strokovnost in še kaj,
se naj to odraža tudi v njegovi plači.
Vsa ta nesorazmerja na področju
zdravstva in zavarovalništva se sku-
šajo urediti preko zdravnika. Od nas
se ogromno pričakuje, zato pa ne
dobimo nič več kot povprečni držav-
ljani. In če nismo mi povprečni dr-
žavljani v smislu odgovornosti, ki jo
moramo prevzeti nase, potem tudi
ne moremo imeti povprečne plače.
Problem so tudi dežurstva, ki niso
pravilno ovrednotena, saj so plačana
delno z nadurami, delno pa z pri-
pravnostnimi urami,« pravi dr. Jože
Robida, ki je predsednik stavkovne-
ga odbora v celjski bolnišnici. Pri
tem poudarja, da se zdravniki zave-
dajo, da bodo med stavko do neke
mere tudi pacienti potegnili krajši
konec, žal pa so bile doslej takšne
akcije vedno neuspešne prav zaradi
tega, ker zdravniki niso zeleh škodi-
ti pacientom.
Kaj pa o stavki menijo drugi
zdravstveni delavci?
Dr. Janja Blatnik, zdravnica na
infekcijskem oddelku: »Mislim, da
je stavka izhod v sili. Prepričana
sem, da je nihče od nas ne želi, pred-
vsem zaradi posledic, ki jo prinaša
pacientom. Toliko smo se že trudili s
številnimi razgovori, veliko je bilo
obljubljenega, storjenega pa nič. To-
krat ne gre drugače kot s stavko, če
želimo resnično kaj doseči. Za nujne
primere bo poskrbljeno, zato mi';
slim, da nam pacienti ne bi smeli
zameriti, saj se ne borimo le za naše
plače, ampak tudi za boljši položaj
zdravstva nasploh.«
Albina Šmigovc, višja medicinska
sestra: »Stavko podpiram, saj mi-
slim, da so plače v zdravstvu pre-
majhne. Če za primer vzamem samo
mojega brata, ki ima končano trilet-
no šolo in je navaden delavec, pa
zasluži skoraj tohko kot jaz. Priča-
kujem, da se bo ob vsem tem zbudil
tudi naš sindikat in bo zdravnike še
bolj podprl. Medicinske sestre smo
sicer precej bolj neorganizirane kot
zdravniki. Upam, da bodo s stavko
dosegh svoje zahteve.«
Marija Radič, medicinska sestra:
»Plače v zdravstvu so izredno majh-
ne in zdravniki niso plačani za delOi
ki ga opravljajo. Stavko podpiranji
saj_je to očitno edini način za dosego
cilja. Če bodo zdravniki s stavko
uspeli, se bo prav gotovo izboljšal
tudi položaj medicinskih sester in
ostalih zaposlenih v zdravstvu.«
Marija Marine, pacientka iz Pr«'
bolda: »Stavko podpiram v primeru
da pacienti ne bomo na ta raču"
trpeli, sicer pa ne. Kakor pravijo
imajo zdravniki res majhne plače i"
si prav gotovo zaslužijo višje.
splošno je zdaj celotno zdravstvo ^
neprijetnem položaju in mislim,
se ljudje in odgovorni preveč posve'
čaj o politiki in premalo zdravstvu
Še marsikaj bi bilo potrebno storiti-
da bi se dvignila tudi kvalitet^
zdravstvenih storitev. Upam, da
stavka uspešna, prav gotovo pa ^
dneva stavke ne želim dočakati ^
bolnišnici.«
DAMJANA SEIVIJ
iff. 48. - 30. november 1995
9
DOGODKI - KULTURA
Za Gričkom je javni interes
1^ CeUu bodo pospešili denacIonallzacUskl postopek v primeru objektov In
zemljišč na Gričku
Da je vložen zahtevek za de-
nacionalizacijo gostišča in do-
bršnega dela zemljišč ter goz-
dov na Gričku, priljubljeni re-
lireacijski točki in sprehajališ-
ču mnogih Celjanov, se v me-
stu ob Savinji govori že nekaj
časa. A dokler s 1. novembrom
niso na Gričku zaprli vrata
tamkajšnjega gostinskega lo-
kala, zadeva v javnosti vseeno
oi preglasno odmevala.
Griček je s svojimi športni-
mi objekti še pred leti gostil
športnike sindikalnih lig,
hkrati pa je bil - Športna zveza
Celje je namreč kot gospodar
objektov do rekreacijskega
centra uredila asfaltirano ce-
sto, zgradila nogometno igriš-
če in strelišče, pred leti pa tudi
prenovila gostišče - tudi pri-
ljubljena točka za družinske
sprehode, piknike, zaključke
šolskega leta, sindikalne zaba-
ve,... Od začetka novembra
pa naključni sprehajalci na
Gričku naletijo na zaprta vra-
ta gostišča, športni objekti so
opusteli, celoten kompleks pa
čaka boljših časov. Časov to-
rej, ko se bo vedelo, kakšna je
vifsoda te, še kako priljubljene
primestne izletniške in rekre-
acijske točke Celjanov.
V Športni zvezi Celje raču-
najo, da bodo z objekti na
Gričku gospodarili še naprej,
za razvoj dejavnosti pa še ved-
no - kljub interesom Celja, da
razvija turistično in rekreacij-
sko dejavnost tudi ob Šmar-
tinskem jezeru - vidijo dovolj
odprtih možnosti. A počakati
bo treba, da se postopek dena-
cionalizacije izpelje in da se v
primeru Grička dokončno ve,
kdo pije in kdo plača.
Za nekaj več podatkov o
tem, kako poteka postopek de-
nacionalizacije za območje
Grička, smo povprašali Vito
Grčar, ki je v Upravni enoti
Celje zadolžena za to področje.
Zaradi določil zakona o varo-
vanju osebnih podatkov, ki ga
mora spoštovati pri svojem de-
lu, nam kaj dosti ni mogla po-
vedati. Dejstva pa so nasled-
nja: zadnji dan zakonskega ro-
ka je bil vložen zahtevek za
vračanje premoženje Ervina
Petrička, gostilničarja, ki je
bil ob koncu vojne leta 1945
kot sovražnik ljudstva ustre-
ljen, ljudska oblast pa je kas-
neje zaradi tega celotno ob-
močje iz Petrička preimenova-
la v Griček. Grčarjeva je še
pred tedni zatrjevala, da bo
denacionalizacijski postopek
vodila skladno s predpisi in
časovno naj bi se - tako kot je
bil zahtevek tudi vložen - zak-
ljučil med zadnjimi na območ-
ju Upravne enote Celje.
Zdaj pa vendarle kaže, da se
bo denacionalizacijski posto-
pek nekoliko pospešil, saj se je
celjski župan Jože Zimšek na
upravno enoto obrnil z zahte-
vo oziroma prošnjo, naj zade-
vo pospešijo. »Gre za javni in-
teres in menim, da je prav, da
kljub preobremenjenosti z de-
lom in številnim odprtim po-
stopkom. Gričku vendarle da-
mo prednost,« pravi Zimšek,
ki je še obljubil, da bo v krat-
kem na posebni novinarski
konferenci o >primeru Griček<
podrobneje spregovoril. »Po
prvih informacijah gre v tem
primeru za kar nekaj nejasno-
sti, zato obljubljam, da bomo v
občini v prvi vrsti raziskali,
kako je s statusom državljan-
stva, saj vemo, da je bil Ervin
Petriček nemške narodnosti,«
napoveduje Zimšek.
IVANA STAMEJČIČ
Zveza za
napredek Radeč
končno
registrirana
Po več kot enem letu od
ustanovitve se je v register slo-
venskih političnih strank vpi-
sala tudi Zveza za napredek
Radeč in radeškega območja.
Predsednik Zveze je Franci
Kadunc, sedež pa ima v Ra-
dečah.
Zveza ima danes že blizu
400 članov, njeni člani pa so
tudi radeški župan, predsed-
nik občinskega sveta in še se-
dem občinskih svetnikov.
Stranka je bila namreč na lan-
skih lokalnih volitvah zelo
uspešna kljub zapletom tik
pred volitvami.
Vodstvo Zveze za napredek
i Radeč in radeškega območja,
:ki je bila takrat registrirana
kot politična organizacija, na-
mreč ni vedelo, da lahko na
volitvah sodelujejo le kot poli-
';tična stranka. Zveza je zato
svoje kandidate za člane ob-
činskega sveta, ki so nastopili
na kandidatnih listah skupaj z
združeno listo, predlagala kot
skupina občanov. Kmalu po
volitvah je zveza začela zbirati
podpise, ki so potrebni za
ustanovitev politične stranke,
in še pred začetkom počitnic
poslala vlogo za registracijo.
Kljub temu, da se je v register
političnih strank vpisala šele
pred kratkim, je ves čas delo-
vala kot stranka in za mesta v
občinskem svetu sprejemala
denar iz občinskega proračuna
(letos 450 tisoč tolarjev), kar
so ji druge stranke pogosto
očitale. JI
Pogodba o nakupu podpisana
Ultrazvočni aparat za otroški oddelek Je treba plačati do
konca leta 1996
Direktor Splošne bolnišnice
Celje mag. dr. Aleš Demšar je
pred dnevi s firmo Sonoprom
iz Ljubljane podpisal pogod-
bo, ki določa pogoje nakupa
ultrazvočnega aparata za
otroški oddelek. Prvi pogoj, da
mora bolnišnica ves doslej
zbrani denar nakazati ljub-
ljanskemu posredniku, je bil
izpolnjen že prejšnji teden.
Pogodba tudi določa, da bo
celjska bolnišnica odslej ves
denar, ki ga bo zbrala, naka-
zala v Ljubljano enkrat na me-
sec, celotna vsota za ultraz-
vočni aparat švedske firme
Vingmed pa mora biti plačana
do konca leta 1996. Dr. Dem-
šar zagotavlja, da bo celjska
bolnišnica še naprej »stala ob
strani« otroškemu oddelku in
mu, ker pač ne more finančno,
pomagala na vse druge načine.
Prepričan je, da bo v primeru,
da bo tudi v naprej tako kot je
bilo zadnje tedne, ko so denar-
ni prispevki presegli tudi naj-
bolj optimistična pričakova-
nja, aparat izplačan še pred
iztekom prihodnjega leta. Sa-
mo prejšnji teden so s prispev-
ki posameznikov, podjetij, ob-
čin in drugih zbrali 1.192.800
tolarjev, celotna doslej zbrana
vsota pa znaša blizu 10,5 mili-
jona tolarjev.
Zelo obetavno se je začel tu-
di ta teden. Predstavnika Po-
djetja za urejanje voda in Ni-
voja iz Celja sta namreč pred-
stojnici otroškega oddelka dr.
Ani Meštrovič v ponedeljek
izročila še ček za 137.500 to-
larjev, tako da znaša celotna
vsota, ki sta jo v skupni akciji
za nakup ultrazvočnega apa-
rata zbrala sindikat in podjet-
je, 412.500 tolarjev. Dr. Me-
štrovičeva, ki tudi upa, da bo-
do aparat lahko izplačali še
pred iztekom pogodbe, saj mo-
rajo obroke plačevati v mar-
kah, tečaj marke pa vse bolj
raste, si želi, da bi bilo takšnih
akcij po podjetjih še več. »Ne
gre le za denar,« pravi, »tem-
več tudi za moralno podporo.
Ves doslej zbrani denar je do-
kaz, da nas ljudje raziunejo in
da verjamejo, da bomo za
otroke res naredili vse.«
JI
Foto: EDI MASNEC
Denar, ki so ga zbrali v Podjetju za urejanje voda in Nivoju, sta
dr. Ani Meštrovič predala predstavnika sindikata in sveta
delavcev Alenka Klincov in Slavko Gerčer.
Gustav Gnamuš
v Špitalski kapeli
Namesto na klasično razsta-
vo smo leta 1994 v celjskem
Likovnem salonu povabili sli-
karja Gustava Gnamuša, da v
našem mestu za jesen letošnje-
ga leta pripravi poseben sli-
karski projekt za specifični
prostor. Za prizorišče projekta
smo izbrali Špitalsko kapelo,
ki nam jo je, kadar želimo pri-
praviti v Celju kakšen poseben
kulturni dogodek, prijazno
odstopil celjski opat gospod
Friderik Kolšek.
Tokrat je bil sakralni pro-
stor kapele izbran ne le kot
naključno prizorišče, ki bi ga
lahko zamenjali s katerimkoli
drugim prostorom, temveč
ambient, ki s svojo duhovnost-
jo izziva v slikarju razmislek o
duhovnem poslanstvu lastne-
ga medija. Prav zaradi tega
smo projekt zaupali slikarju,
ki je svoj opus v celoti posvetil
raziskavam nematerialnih pr-
vin v slikarstvu: problemu ilu-
zije in svetlobe. Gustav Gna-
muš je za Špitalsko kapelo
uredil več sklopov abstraktnih
poslikav.
Projekt Gustav Gnamuš v
Špitalski kapeli v Celju smo v
Likovnem salonu Celje želeli
zasnovati kot izziv. V času, ko
se večina umetnosti ukvarja z
glasno gostobesednostjo s čut-
no-nazomimi podatki zapol-
njenih galerijskih prostorov.
smo izbrali kapelo kot prostor
tišine in kontemplacije. Vanj
se je slikar, ki se izraža z mo-
dernističnimi sredstvi, vpel v
postmodemistični diskurz po-
stavljanja instalacij. Ne glede
na to, da globina ni zapolnjena
s tridimenzionalnimi podatki,
ga vizualno pulziranje s slik,
ki so obešene na stenah, dela
neizmerno bolj polnega in go-
stega.
Projekt bo pospremila ob-
sežna monografija z barvnimi
reprodukcijami, ki bo ilustri-
rala proces nastajanja zamisli
od prvih skic do uresničenega
projekta. Vanjo bosta uvršče-
na teksta O barvi Nadje Zgo-
nik in Vžigaličarka Nevenke
Šivavec. Fotografijo je avtor-
sko zasnoval Damjan Švarc.
Celoto je oblikoval Jože Dom-
jan. Zamisel projekta je delo
Nadje Zgonik. Projekt je pod-
prlo Ministrstvo za kulturo
RS. N.P.
Odprtje projekta se bo pričelo
v nedeljo, 3. decembra ob 11.
uri, v Likovnem salonu Celje,
nadaljevalo pa se bo v Špital-
ski kapeli. Dogodek bo na
ogled še od 4. do 13. decembra
vsak dan v Likovnem salonu
od 10. do 13. ure in od 14. do
18. ure, v Špitalsko kapelo pa
boste lahko vstopili vsak dan
med 14. in 16. uro.
Lutke za družino
v SLG Celje bo 15, decembra vpis
družinskega lutkovnega abonmaja
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje uvajajo z januar-
jem novost, ki jo še posebej
nestrpno pričakujejo v druži-
nah z majhnimi otroki. Malčki
so si namreč v Celju dolga leta
zaman želeli kakšne lutkovne
predstave, letošnjega marca so
tovrsten molk prekinili v otro-
škem muzeju Muzeja novejše
zgodovine Celje, kjer v Her-
manovem gledališču mesečno
gostijo po dve lutkovni presta-
vi, od januarja naprej pa bodo
lutkarje gostili tudi na veli-
kem odru SLG Celje.
Uprava SLG ponuja druži-
nam z majhnimi otroki (med 3.
in 10. letom) do 15. decembra
vpis družinskega lutkovnega
abonmaja. V abonmaju, za ka-
terega je treba odšteti 2 tisoč
tolarjev, je šest predstav, vse
predstave pa bodo na ogled ob
sobotah dopoldne, ob 10. uri.
Najprej, v soboto, 13. jžmuarja,
se bodo predstavili lutkarji
gledališča Kinetikon s pred-
stavo Škrat Tukitam, sledile
bodo štiri predstave Lutkov-
nega gledališča Ljubljana Sto-
tisočnoga. Hočete peti z mano.
Žogica Marogica ter Capek in
Klara, abonma pa bo zaključil
lutkar Cveto Severt z Vrti-
ljakom.
Po besedah vodje programa
Anice Milanovič so pri izboru
predstav za družinski lutkovni
abonma upoštevali različne
tehnike (ročne lutke, marione-
te, animirane lutke), saj želijo
otrokom čimbolj vzpodbuditi
domišljijski svet in jim skupaj
s starši ponuditi čimbolj po-
polno gledališko doživetje., js
Cicibanov teden
v Hermanovem
briogu
Prihodnji teden bosta od
torka, 5. decembra, do petka,
8. decembra, v Hermanovem
brlogu v Muzeju novejše zgo-
dovine Celje na obisku revija
Ciciban in prvi slovenski
knjižni klub Ciciklub. '
Cicibanov teden sodi med
prireditve prazničnega decem-
bra, v Hermanovem brlogu pa
bo v torek Ciciklubova delav-
nica o kreativnem pisanju z
Vil Jenko Jalovec, v sredo po-
govor s pesnico in pisateljico
Bino Štampe Žmavc, v četrtek
bodo najmlajši kiparili z Alen-
ko Vidrgar in v petek slikali na
svilo in steklo z Branko
Schwartz.
Decembra čaka najmlajše v
Hermanovem brlogu še peta
muzejska likovna delavnica, v
kateri bodo pod vodstvom Mi-
hele Jezemik izdelovali cekine
za božično drevo, z dvema
predstavama, Regratanijo in
Fidlom Fadlom, pa jih bodo
obiskali člani lutkovnega gle-
dališča Tri iz Kranja. Ig
Pozabljena zasavska cesta
Obnova magistralke bi stala blizu 23 milijard tolarjev
Skupina poslancev državne-
ga zbora, ki zastopa interese
zasavskih občin in občanov, si
že nekaj časa prizadeva, da bi
se država čimprej lotila tudi
posodobitve in ureditve magi-
stralne ceste od Šentjakoba
pri Ljubljani do Radeč in na-
prej do Drnovega.
Osebni in tovorni promet na
tej tako imenovani zasavski
cesti je iz dneva v dan bolj
gost, prav tako pa skoraj že ni
dneva, da na najbolj neureje-
iiih in kritičnih delih ceste ne
bi bilo vsaj ene prometne ne-
sreče. Najtežji odseki ceste so
okrog Hotiča in Ribč v litijski
občini ter odseka ceste med
Trbovljami in Hrastnikom in
laprej proti Zidanemu Mostu.
Po nekaterih ocenah bi za po-
polno modernizacijo 120 kilo-
ftietrov dolge magistralke po-
trebovali okrog 23 milijard to-
larjev. Samo za ureditev ceste
fiied Hrastnikom in Zidanim
^^ostom na desnem bregu Sa-
^e, bi potrebovali 3,2 milijarde
tolarjev, saj bi bila gradnja te-
ga odseka izredno zahtevna.
Zato se v hrastniški občini bolj
ogrevajo za preusmerite^ ma-
gistralne ceste skozi Hrastnik
in Dol pri Hrastniku proti
Šmarjeti in Rimskim Toplicam
oziroma Laškemu. Tudi ta
gradnja bi bila zelo zahtevna,
saj bi bilo treba rešiti vpraša-
nje obvoznice na Dolu pri
Hrastniku in razširiti sedanjo
regionalno cesto med Dolom
in Šmarjeto.
Kot je slišati iz državnega
zbora, je v prihodnjih dveh le-
tih težko pričakovati kakršna-
koli dela, saj bo država lahko
dala denar le za geološke razi-
skave terena. Zato v posavskih
in zasavskih občinah upajo na
denar iz mednarodnega poso-
jila za modernizacijo sloven-
skih magistralnih-in regional-
nih cest, ki naj bi bil na voljo
že prihodnje leto.
Ji
Šport nal združuje
Celjski svetniki so minuli četriek podprli odločitev mestnega
župana Jožeta Zimska, da ostro protestira zoper nešportne
dogodke na povratni kvalifikacijski rokometni tekmi za uvrsti-
tev v evropsko ligo, ki je bila prejšnjo soboto v Zagrebu.
Protest je celjski župan Jože Zimšek naslovil na svojega
zagrebškega kolega, hrvaškega veleposlanika v Sloveniji ter
hrvaško zunanjo ministrstvo, v njem pa obsodil dogodke na
rokometni tekmi. Med drugim je zapisal, da je šport dejavnost,
ki združuje in bi morala združevati ljudi, ne pa tisto, kar bij
razdvajalo narode. Prav slednje pa se je pokazalo med rokomet-j
nim srečanjem dveh odličnih klubov, Celja Pivovarne Laško in'
Croatia banke Zagreb. jcj
V Štorah o
Celjskih
lekarnah
V štorah bodo jutri občinski
svetniki razpravljali o prenosu
lastništva nepremičnin na
prostovoljna gasilska društva,
imenovali odbor za gospodar-
stvo, kmetijstvo in razvoj ter
obravnavali reorganizacijo
Celjskih lekarn.
Slednje bo zahtevalo kar
precej pozornosti svetnikov,
saj bodo v paketu obravnavali
predlog besedila odloka o
ustanovitvi javnega zavoda
Celjske lekarne, vključno s
spremembami, ki so bile poda-
ne na usklajevalnem sestanku
županov občin celjskega ob-
močja, premoženjsko bilanco
javnega zavoda ter obrazloži-
tev vseh dogajanj, povezanih z
reorganizacijo zavoda. Ob tem
pa se bodo štorski svetniki od-
ločali še o podaljšanju manda-
ta zdajšnji v.d. direktorici JZ
Celjske lekarne Lilijani
Grosek.
IS
Po poti izvoljenega ljudstva
Marian Marinšek, svetovni popotnik, sicer menadžer v kul-
turi v velenjskem Kulturnem centru Ivana Napotnika, je v
ponedeljek, 27. novembra, pripravil na osnovni šoli v Lesičnem
predavanje, ki ga je naslovil Po poti izvoljenega ljudstva.
Že naslednji ponedeljek, 4. decembra, bo predavanje nadalje-
val in predstavil svoje romarske vtise ob obiskih svetopisemskih
in zgodovinskih krajev v Sveti deželi, v prvem delu pa se je
osredotočil na pripoved o poti iz Egipta v obljubljeno deželo.
Predstavil je svoje popotovanje po Mojzesovi poti, po kateri je ta
prerok približno leta 1300 pred Kristusom popeljal Izraelce iz
egiptovske sužnosti. Udeležence predavanja je Marinšek vodil
prek 2285 metrov visoke gore Sinaj, imenovane tudi Horeb, kjer
je Mojzes prejel 10 zapovedi in kjer je Bog sklenil zavezo z
izraelskim ljudstvom, popotovanje pa zaključil v Obljubljeni
deželi pri Jerihi, najstarejšem mestu na svetu, kjer se puščava
preneha in se cedita med in mleko.
Marinškovo predavanje je dobrodelno, saj bo izkupiček od
vstopnine namenjen družini Dvoršak iz Gubnega, da bi lahko
čim hitreje obnovili gospodarsko poslopje, ki ga je z letino vred
septembra letos uničil požar. KL
Št. 48. - 30. november 1995
KULTURA
"Tol
Zlo, dobro in nluni posredniki
Po premieri Emiejevega Čarobnega napoja ¥ SLG
Kot svojo drugo premiero v
letošnji sezoni je celjsko gle-
dališče predstavilo preteklo
nedeljo odrsko priredbo otro-
škega romana Michaela Ende-
ja Čarobni napoj ali Satanar-
heolažgenialkopeklenski punč
želja. Priljubljeno otroško
prozno besedilo je priredil za
oder dramaturg celjske upri-
zoritve Janez Vencelj, režijo
pa je podpisal študent gledali-
ške režije na ljubljanski
AGRFT Aleš Novak. Upošte-
vaje nenehno pomanjkanje
primernih besedil za otroke je
mogoče tako gledališče kot
ekipo izvajalcev pohvaliti za
izbor besedila in za njegovo
razgibano uprizoritev.
Tematsko se Ende naslanja
na znameniti Faustov motiv,
saj smo v njegovi čaro\'niški
zgodbi (časovno zgoščeni v
zadnjih sedem predsilvestr-
skih ur) priče na eni strani
obračunu   med   čarovnikom
Belzebubom Zgubo in njegovo
nič manj čarovniško teto Tira-
nijo Vamperl ter peklenskim
odposlancem Maledictusom
Madejem. Slednji je na silve-
strski večer prišel po oba ze-
meljska zlo-delca, ker v po-
godbenem roku nista izpolnila
vseh zločinskih obveznosti. Na
drugi strani pa se peklenskim
silam upirata predstavnika ži-
valskega sveta, maček Mavri-
cij in krokar Jaka. Značilno je,
da v spopad med zlom (vsakrš-
nega onesnaženja okolja in
razmerij med živimi bitji) in
dobrim (utelešenem v naravi)
odločilno poseže sveti Silve-
ster, ki že povsem otrplima in
nemočnima predstavnikoma
živalskega sveta tik pred pri-
čakovano katastrofo pomaga
obrniti smisel in učinek čarob-
nega napitka za celih 180 sto-
pinj. V spopad s silami abso-
lutnega zla morajo očitno po-
seči neposredni predstavniki
absolutno dobrega, da je opti-
mistična razrešitev sploh mo-
goča.
Režiser Aleš Novak se je z
ekipo večinoma mladih sode-
lavcev potrudil, da je prvine
Endejevega čarovništva in
fantastike prenesel na prizo-
rišče kolikor se je dalo slikovi-
to, dinamično in spektakular-
no. Ob tem ko je s pridom iz-
koristil prvine besedne in zna-
čajske komike ter aktualne
naravovarstvene angažirano-
sti je mlademu občinstvu po-
nudil predvsem podobo gleda-
lišča kot prizorišča močnih
čutnih učinkov, presenečenj,
morda za koga celo nepričako-
vanih šokov in odrskih čarov-
nij. Množica zvočnih, svetlob-
nih, a tudi povsem pirotehnič-
nih učinkov, ki je na premieri
za hip celo nevarno ušla izpod
nadzora, je dramatično gostila
dogajanje v Belzebubovi vili
Hude sanje. V nasprotju z njim
je bilo mirno in zadržano do-
gajanje na zvoniku mestne ka-
tedrale sprva primeren kon-
trapunkt in celo priložnost za
potreben oddih, ob ponavlja-
njih pa je vse bolj rahljalo in
zaustavljalo zaključno nape-
tost celote. Tako je bil konec
kar pretirano medel.
Bogat čarovniški interier vi-
le Hude sanje (časovno patini-
ran, teman in z mnogimi teatr-
sko učinkovitimi detajli) in ob
njem stiliziran (a po videzu so-
dobnejši) eksterier mesta z
zvonikom v ospredju je izobli-
koval scenograf Izidor Kreit-
ner (ob sodelovanju slikarja
Dominika Križana in kiparke
Nataše Kordiš). Groteskno sti-
lizirane in značajsko pomen-
ljive kostume je zasnovala
Stanka Vauda. Učinkovito
glasbo je prispeval Drago Iva-
nuša, za pomenljivo in funkci-
onalno gibanje pa je poskrbela
Ana Vovk Pezdir. Za solidno
izreko mestoma zvočno zah-
tevnega besedila je skrbel lek-
tor Marijan Pušavec.
Smešno zoprni, a tudi ne-
bogljeni podobi Peklenščku
prodanih duš, sprevrženi alki-
miji predanega Belzebuba
Zgube in vsesplošni kramariji
podvržene Tiranije Vamperl,
sta temperamentno, drastično
in energično izrisala Drago
Kastelic in Jana Šmid. Simpa-
tično nerodni, a k dobremu
usmerjeni »človeški« podobi
mačka Mavricija in krokarja
Jake sta izoblikovala Gorazd
Logar (imeniten zlasti v govo-
rici z mačjim repom) in Zvone
Agrež. Dve skrajno samoza-
vestni različici neogroženega
subjekta, poslušnega izvrše-
valca najvišje sile, peklenske-
ga odposlanca Maledictusa in
božjega odposlanca Silvestra
pa je ostro in hladno izrisal
Stane Potisk.
SLAVKO PEZDIR
Šmarski Aritas v
Predstavitev likovne In besedne satire v Cankarlevem domu
V Šmarju pri Jelšah so maja
letos pripravili I. Slovenski
trjenale satire, humorja Aritas
95. Bogato likovno in besedno
satiro bodo, kot so načrtovali
že od samega začetka, pred-
stavili od danes tudi v ljub-
ljanskem Cankarjevem domu.
Šmarčani so z organiziranjem
takšne prireditve želeli zavr-
niti mnenje, da Slovenci nima-
mo smisla za humor.
Tako so maja v Šmarju od-
prli razstavo likovne satire, ki
je bila tam na ogled ves junij.
Predstavila so se najuglednej-
ša imena slovenske likovne ter
besedne satire, častna gosta
festivala pa sta bila France
Mihelič in Žarko Petan. V Ro-
gaški Slatini so predstavih tu-
di nekatere ugledne tuje sati-
rike, vse od Francije do Japon-
ske. Med nagrajenci Aritasa so
bili likovniki Bine Rogelj, Pe-
ter Černe, Lilij ana Praprot-
nik-Zupančič, Matjaž Fuchs,
Vladimir Makuc, Klavdij Tut-"
ta, Janez Boljka, Borut Pečar
in Tone Demšar. Med besedni-
mi satiriki pa so nagradili Jan-
ka Messnerja, Borisa Kuralta,
Evgena Juriča, Franja Franči-
ča, Matijo Logarja, Jolko Mi-
lic, Žarka Petana, Meto Rainer
in Igorja Torkarja.
Zaradi kakovosti šmarskega
festivala, ki bistveno presega
lokalne okvire, so za danes, 30.
novembra, pripravili slavnost-
no odprtje predstavitve Arita-
sa v ljubljanskem Cankarje-
vem domu. Prireditev bo v Ve-
liki sprejemni dvorani ob 19.
uri, slavnostni govorniki pa
bodo direktor CD Mitja Ro-
tovnik, šmarski župan Jože
Čakš ter predsednik priprav-
ljalnega odbora Jože Volfand.
Predstavitev likovne satire
šmarskega Aritasa si bo mogo-
če ogledati do druge polovice
decembra, na današnji slavno-
sti pa bo mogoče spoznati Ari-
tasovo besedno satiro. Zato
bosta poskrbela igralca Jerca
Mrzel ter Bogomir Veras, glas-
beni program pa so pripravili,
šmarski glasbeniki in to Big
Band domačega radia, vokal-
na skupina Freja ter ansambel
Adama Bicskeya.
Današnjo prireditev bodo
zaključili s Šmarskim večerom
v Ljubljani, kjer nameravajo
opozoriti na svojo bogato kuli-
narično ponudbo. Na razstav-
nem prostoru pa bo tudi po-
sebni kotiček s predstavitvijo
nove občine Šmarje pri Jelšah.
BRANE JERANKO
60 osnovnih šol na razstavi j
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila od srede do \
petka odprta razstava likovnih del učencev 60-tih OŠ Slovenije, I
ki so sodelovali na 2. nagradnem natečaju Limita Štore za j
mlade likovne ustvarjalce. \
Prispeli izdelki so bili po pravilih razdeljeni v tri skupine, j
Petčlanska strokovna komisija, ki jo je vodil akademski slikar]
Lojze Zavolovšek, je razdelila deset nagrad. V skupini kiparstva
so jih dobili Likovni krožek OŠ Miklavž na Dravskem poljii,
Lucija Brčina, Aleš Železnik, Jure Jovan, Marjeta Bombek iz OS
Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika, Beno Skerlovnik iz OŠ
Peter Šprajc-Jur, Tina Klakočer iz OŠ Šmartno ob Paki, v
skupini suhi pastel pa Simon Laznik iz OŠ Vitanje, Aleš Ker-
bler, Jernej Merzel iz OŠ neznanih talcev Dravograd, v skupini
poslikava stekla pa Simon Rožič iz OŠ Milke Kastelic ter
Suzana Duh iz OS Hrastnik. Na sliki: Pogled na del razstave
nagrajenih del. TT
Koncert
žensicega
pevsifoga zbora
Uubečna
Nocoj, v četrtek, ob 19. uri
se bodo v dvorani Zadružnega
doma na Ljubečni, obiskoval-
cem predstavile pevke doma-
čega pevskega zbora. Pod vod-
stvom zborovodkinje Vide Bu-
kovac bodo zapele tudi nekaj
partizanskih pesmi, saj so
koncert namenile tudi 50 let-
nici zmage nad fašizmom.
Pevkam domačega kultur-
noumetniškega društva se bo-
do pridružili še gostje, otroški
pevski zbor podružnične šole
na Ljubečni pod vodstvom
Anice Mernik, harmonikarka
Tanja Čretnik, citrarka Anita
Breznik in plesni par Horvat-
Krajnc. V naslednjem mesecu
pa se bodo pevke tega zbora s
pevci moškega pevskega zbora
istega društva pokazale še z
nastopom ljudskih in nabož-
nih pesmi v cerkvi Sv. Duha v
Celju. Kulturno življenje na
Ljubečni je pestro kot malok-
je. Skoraj ne mine teden, da se
domačim obiskovalcem ne bi
predstavila katera od številnih
domačih skupin. Pripravljajo
tudi tradicionalno miklavže-
vanje z otroško igrico Rdeča
Kapica.
M.B.
Kultura na Davtonu
Piše: Tadej Čatet
Ja, kdor misli, da se bo stanje v
slovenski kulturi po sprejetju mi-
rovnih sporazumov v Daytonu kaj
prida in bistveno spremenilo, se
hudo moti; če je že zunanja politi-
ka, pa socialna politika, če so se
odgovorni v obeh ministrstvih, pa
v prometu, kajpak tudi, znašli pred
popolno temo, popolnoma nepri-
pravljeni, za kulturo to ne velja.
Slovenska kultura se torej po Day-
tonu ne bo prav v ničemer spre-
menila. Preprosto; slovenski umet-
niki so ne glede na vojno v Bosni
in Hercegovini, ne glede na sank-
cije, ki jih je trpela Zvezna repub-
lika Jugoslavija, z večino tamkajš-
njih kulturnih krogov ohranili še
kolikor toliko normalne stike. Po-
dobno menda velja še za gospodar-
ske kroge. Hvala bogu! Hočem
skratka povedati, da je slovenska
kultura defmitivno pripravljena na
obnovitev vseh stikov z državama,
ki sta se znašli v vojni. Hrvate bo-
mo malce odmislili. Itak niso ves
čas trpeli vojne. Vsaj ne vsi prede-
li Hrvaške.
Osebni stiki, osebne vezi, poz-
nanstva, sklenjena še pred balkan-
sko katastrofo, so ostala. In to je
najvažnejše. Institucije, s katerimi
bodo predvidevam v kar najkraj-
šem roku vzpostavljeni tudi urad-
ni stiki, tako in tako vodijo ljudje.
Tisti, kijih vsi, ki v kulturi tako ali
drugače delujemo, dobro pozna-
mo. In vzpostavitev tudi uradnih
stikov je prekleto pomembna.
Kultura biva predvsem v jezi-
ku. In jezikovni prostor je zelo za-
mejen. Zlasti slovenski. In z odprt-
jem slovenske kulture proti jugoS-
vzhodu se bo odprl tudi jezikovni
prostor. Enostavno; Bosanci in Sr-
bi nas bodo bolje razumeli kot pa
kakšni Litvanci in Avstrijci. In tu-
di kulturološko smo si precej bli-
zu. Tega ne morejo zanikati niti
Lap niti Poljšak, niti... ja niti Do-
micelj. Ker končno, če verjamemo
Pirjevcu (in zakaj mu ne bi?), po-
tem je Jugoslavija nastala zlasti iz
kulturnih podobnosti. In obstajala
zlasti kot kulturni pojem. In, če ne
bi bilo politike, bi obstajala še da-
nes. Oziroma drugače in bolj kon-
kretno; slovenski gledališki prostor
je zelo zamejen. Zlasti za tista gle-
dališča, ki v kozmosu informacij
in vizualnih špekulacij. Še vedno
vztrajajo pri verbalnem gledališču.
Pri besedi kot temeljnem orodju
gledališke predstave. Ki skratka ne
govorijo univerzalnega jezika. In
ta gledališča se lahko odprlo zgolj
tja, kjer so nekoč že stanovala Pro-
ti jugo-vzhodu. Kjer so bila razum-
ljena. In zelo dobro sprejeta Pa li-
teratura? Ki sije skušala utreti pot
v srednjo Evropo skozi raznoraz-
ne mitinge tipa Vilenica in podob-
no? Hja, že v redu, toda srednja
Evropa še vedno obstaja zgolj kot
meteorološki pojem, v katerem bi-
va na precej ozkem področju
ogromno različnih jezikov in raz-
ličnih kultur Enakost v različno-
sti? V redu! Toda podobnosti, to-
rej enakost v enakem, je moč zaje-
ti zgolj v skupnem kulturnem pro-
storu. Absolutno v ničemer politič-
no pogojenem (v tem trenutku me,
predvidevam, večina morebitnih
bralcev že obklada z jugoslovenar-
jem, jugonostalgikom...). Zgolj
kulturno determiniranem. Ker,
končno; če se lahko gremo skupaj
s Hr\'ati ročk sceno, če sprejema-
mo njihovo glasbo, zakaj potem ne
bi tudi srbskih kulturnikov. Saj ne
grizejo!
Zllirka IVIoliorjeva družbe
v torek zvečer so v Celju
predstavili novo redno zbirko
Mohorjeve družbe za leto
1995.
Mohorjev koledar za nasled-
nje leto ima svojo značilno po-
dobo z uvodnim koledarskim
delom ter različnimi prispevki
v nadaljevanju. Gre za teme iz
verskega življenja v preteklem
letu, precej člankov pa posega
na splošna področja, na pri-
mer v zgodovino celjskih gro-
fov, vojaške napade na Du-
brovnik v preteklih letih in
podobno. Del koledarja je tudi
stenski koledar s fotografijami
slovenskih cerkva.
Najmlajšim so namenjene
Pravljice za Ajčko Bajčko in
mamico, ki jih je napisala
Tončka Stanovnik in gre za
več kratkih pripovedi, zabav-
nih ter tudi poučnih. Likovna
oprema je delo naše znane ilu-
stratorke Jelke Godec
Schmidt.
V okviru Slovenskih večer-
nic je kot 145. zvezek izšla
knjiga z naslovom Barbara.
Napisala jo je Cilka Žagar, v
njej pa opisuje življenje naših
izseljencev v Avstraliji, kamor
se je tudi sama odselila v šest-
desetih letih. Ivan Kapoc je
prav tako za dalj časa zapustil
svojo domovino in zrela let
preživel v severozahodni Afri-
ki. Zbirka zgodb Iskanje gnez-
da se v prvem delu nanaša na
njegova doživetja v Sloven-
skih goricah, v drugem pa pri-
poveduje o dogodivščinah v
afriških deželah.
Psihoterapevt Janko Borak
v delu z naslovom Moja sreča-
nja z ljudmi opisuje usode svo-
jih pacientov in ob tem navaja
univerzalne pojme iz psiholo-
gije, v katerih lahko prepozna-
vamo tudi odseve lastne oseb-
nosti. Legende Haivata vsebu-
jejo zgodbe severnoameriških
Indijancev. Zbral in lu-edil jih
je Henry S. Schoolcraft in to
že v prejšnjem stoletju. Pripo-
vedujejo o Indijancih, njihovih
običajih, verovanjih, in vsebu-
jejo mnoge življenjske mo-
drosti.
Ob tem so pri založbi izdali
tudi Družinsko pratiko za leto
1996, z mnogo kratkočasnega
branja ter koristnih nasvetov
za različno rabo.
BORIS GORUPIČ
Slomšl(ov
večer
v hotelu Atomske toplice
pripravljajo za jutri, 1. decem-
bra, 8. Slomškov večer. Gost
večera, z začetkom ob 20.15,
bo mariborski škof dr. Franc
Kramberger, ki bo primerjal
delovanje sodobnikov in prija-
teljev Antona Martina Slom-
ška ter dr. Franceta Prešerna.
Pogovor bosta povezovala
Aleksander Zom ter Janez Po-
gačnik, za glasbeno popestri-
tev pa bodo poskrbeli Kamni-
ški koledniki. Prireditev spada
v okvir prvega Slomškovega
tedna v Atomskih toplicah in
Olimju, z njim pa nameravajo
počastiti tudi 195-letnico veli-
kanovega rojstva.
Liifovne razstave ob dnevih zdravja
Projektna pisarna Celje zdravo mesto pri Zavodu za zdrav-
stveno varstvo je organizator dnevov zdravja in humanosti, ki!
potekajo do 2.decembra. V okviru različnih prireditev in temat- i
skih okroglih miz so v Celju in okolici pripravili tudi več!
likovnih razstav. i
V zdravilišču Dobrna razstavlja Jure Godec, in sicer dela na'
tematiko morja ter obmorskih krajev. Z značilnimi razgibanimi'
potezami ter širokim barvnim spektrom je ustvaril niz slik, v \
katerih se spaja modrina morja in neba s pejsaži na kopnem.
V pritličnih prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo celoten '■
teden poteka razstava Viviane Kolka, katere slike vsebujejo'
figuralne motive z izrazitim ekspresivnim tonom. i
Do srede decembra pa bo v knjižnici celjske gimnazije raz-!
stavljal Željko Opačak. Razstavljenim delom je dal naslov Lju- •
bimci, sicer pa se avtor ukvarja s konceptualizmom in v dela |
vključuje svojevrstno simboliko. '
BORIS GORUPIČ:
it. 48. - 30. november 1995
11
KULTURA
V letu gotike
Izjemni razstavi v Pokrajinskem muzeju
v celjskem Pokrajinskem
muzeju so prejšnji teden odpr-
li razstavi iz časa gotike na
Slovenskem. Gre za dve od-
mevni razstavi - o Gotiki na
Štajerskem-Svetu predmetov
ter o Gotiki na Kozjanskem,
prvo razstavo so prenesli iz
ljubljanskega Narodnega mu-
zeja, drugo pa z gradu Podsre-
da. V Celju ju predstavljajo v
pritličnem razstavišču Stare
grofije ter v njenem lapidariju.
Med Svetom predmetov je
predstavljeno starodavno
orožje, posodje, knjige, plasti-
ke, cerkvene dragocenosti ter
različni uporabni predmeti.
Gre za del manj znane sred-
njeveške dediščine. »Razstava
po eni strani opozarja na bo-
gato raznolikost predmetov iz
obdobja poznega srednjega
veka, ki so se kljub naravni
selekciji časa in nekaterim po-
sebnim zgodovinskim okoliš-
činam v slovenskem prostoru
uspeli obdržati do današnjega
časa, po drugi strani pa na
probleme in delovne naloge, ki
jih predstavljajo za strokov-
njake,« so zapisali v uvodu po-
ti po razstavi.
Med Gotiko na Kozjanskem
pa so predstavljeni predvsem
kipi, med njimi izjemne umet-
niške stvaritve tega časa.
Ogledati si je mogoče umetni-
ne iz okolice Dobrine pri Žu-
smu, Starih gor nad Podsredo,
iz Zdol pri Kozjem, Bistrice ob
Sotli, Kunšperka, Šmarja pri
Jelšah, iz Lesičnega ter s Pil-
štanja. Kot je zapisala kusto-
dinja omenjene razstave, Mar-
ja Lorenčak, vsi kipi dostojno
potrjujejo pomen srednjega
veka ter pomen celjskih grofov
v srednjeevropskem prostoru.
V celjskem Lapidariju je ta-
ko v vsem svojem blišču pred-
stavljena Lepa Sočutna, s Sta-
rih gor nad Podsredo (delo
ptujskogorskega mojstra),
pred leti predstavljena tudi v
Parizu. Posebnost je tudi Sv.
Urh iz Lesičnega, ena od ko-
maj dveh ohranjenih plastik
na Slovenskem, ki sta v žgani
glini. Prvič sta predstavljeni
tudi kamniti konzoli iz kun-
šperškega gradu, med razstav-
ljenim pa je mogoče občudo-
vati še restavrirane pečnice z
gradu Podsreda ter kopijo pe-
čatnika s Pilštanja. Zanimi-
vost je prav tako kopija freske
Sv. Andreja iz Dobrine pri Žu-
smu, delo gorenjskega, žirov-
niškega mojstra. Razstava o
Gotiki na Kozjemskem, edina,
ki so jo v letu gotike pripravili
izven Ljubljane, je nastala v
Kozjanskem parku-Spomin-
skem parku Trebče, s sedežem
v Podsredi. Najprej so jo pred-
stavili na gradu Podsreda, kjer
je vzbudila veliko zanimanje.
Razstavo Gotika na Kozjan-
skem, postavljeno v celjskem
Pokrajinskem muzeju, si bo
mogoče ogledati do konca fe-
bruarja, o Svetu predmetov, iz
Narodnega muzeja, pa do kon-
ca marca. Na ogled sta vsak
dan (z izjemo ponedeljka) med
10. in 18. uro, ob sobotah in
nedeljah pa od 9. do 12. ure.
BRANE JERANKO
Lepa Sočutna, s Starih gor
nad Podsredo, je vzbujala veli-
ko zanimanje tudi med pari-
škim občinstvom.
Bogat kulturni
dlecember v
Žalcu
Zavod za kulturo Žalec bo v
mesecu decembru pripravil
vrsto kulturnih prireditev.
Že jutri, v petek 1. decem-
bra, bodo ob 18. uri v Savino-
vem likovnem salonu, odprli
razstavo vunetniških fotografij
Toma Jeseničnika, v torek 5.
decembra ob 18. uri bodo v
Domu II. slovenskega tabora,
predstavili knjigo novinarja
Toneta Vrabla z naslovom Vi-
tezi polk in valčkov, 6. decem-
bra ob 11. in 17. uri, bo tam
lutkovna predstava Bikec Fer-
dinand, 11. decembra ob 19.30
bo gostovalo Mestno gledališ-
če ljubljansko s Štajercem v
Ljubljani, 15. decembra bo v
Občinski matični knjižnici
predstavitev pesniške zbirke
za otroke Mete Reiner, 17. de-
cembra ob 18. uri koncert Vla-
da Kreslina, 20. decembra ob
18. uri pa predavanje Marjana
Marinška z diapozitivi in glas-
bo o potovanju po Egiptu, 21.
decembra ob 17. uri bo v Ob-
činski matični knjižnici Žalec
razstava otroških ilustracij
Jelke Godec Schmidt in Mat-
jaža Schmidta, 27. decembra
ob 18. uri bo v Domu II. slo-
venskega tabora Žalec preda-
val Marjan Marinšek o Sveti
deželi, v petek 29. decembra
ob 18. uri, pa bo v Domu še
film Božiček.
T. TAVČAR
Zgodovina za vse - četrtič!
Pred dnevi je izšla že četrta
številka revije za historično
antropologijo Zgodovina za
vse - vse za zgodovino, ki jo je
uredil dr. Andrej Studen, zalo-
žilo in izdalo pa Zgodovinsko
društvo v Celju.
Izid četrte številke Zgodovi-
ne za vse dokazuje, da na Celj-
skem zgodovinarjem ne pri-
manjkuje idej in znanja. S
skromnimi lastnimi sredstvi in
s pomočjo nekaterih sponzor-
jev (OPEN SOCIETV FUND -
SLOVENIJA in NT&RC) so ob
trdem delu urednika in ostalih
»sotrudnikov« tudi to pot v
pravem času uspeli izdati dru-
go letošnjo številko Zgodovine
za vse. Uredništvo revije se je
tudi tokrat držalo s prvo šte-
vilko sprejetega koncepta, to
je, da posreduje bralcu objek-
tivne, nadvse zanimive in
vsem, tudi nezgodovinarjem,
lahko razumljive, nedolgočas-
ne in dojemljive »prigode in
pripovedi« iz naše preteklosti.
In kakšna je vsebina druge
številke drugega letnika Zgo-
dovine za vse? Dr. Andrej Stu-
den v uvodnem članku posega
v obdobje »škandaloznih do-
godkov«, ki so se ob koncu
prejšnjega stoletja z značilni-
mi ostrimi nacionalnimi spo-
padi med Nemci in Slovenci
dogajali v Celju. V članku Bo-
jimo se, da bo tekla kri! je av-
tor opisal ekscese ob obisku
čeških visokošolcev v Celju le-
ta 1899, v katerih je poleg kla-
sičnih izzivanj pokalo steklo
in so se lomile kosti, mestne
ulice pa je zaznamovala tudi
kri. Vsi ti dogodki so nedvom-
no vplivali tudi na odnos Slo-
vencev do habsburške monar-
hije.
- O tej nadvse zanimivi temi
se je razpisal dr. Janez Cvim,
ki v članku Obesiti za pete in
scvreti nad ognjem dokazuje,
da je vse do leta 1918 bila veči-
na Slovencev avstrijsko orien-
tirana, pa čeprav z monarhijo,
kakršna je bila, ni bila zado-
voljna. Po njenem razpadu le-
ta 1918 je namreč večina slo-
venskih politikov kar tekmo-
vala, kdo si bo pripisal več za-
slug za slovensko rešitev iz
»ječe narodov«. (Kakršna koli
primerjava s podobnimi »do-
godki« v zadnjih letih na Slo-
venskem je zgolj naključna,
op. B.G.).
V isto obdobje posega tudi
mag. Dragan Matic, ki v član-
ku s pomenljivim naslovom
Gledališča kot taka po svojem
postanku nimajo kulturnega
pomena (citat J.E. Kreka)
obravnava kulturo in politiko
na Kranjskem s posebnim ozi-
rom na gledališče in kinema-
tograf. Avtor z nekaterimi
konkretnimi primeri osvetlju-
je vpliv takratne politike na
kulturo in delovanje cenzure.
V tej luči sta posebno izpo-
stavljena gledališče in z njim
povezan kinematograf ter kul-
turna politika strank, ki je
močno vplivala na financira-
nje kulturnih institucij.
Še posebej zanimiva je raz-
prava Aleksandra Žižka, ki
posega v vedno aktualno po-
vojno obdobje. V članku Siro-
ta jaz v zaporu sem na nekoli-
ko drugačen način predstavlja
razmere v povojnih zaporih in
kazenskih taboriščih (Teharje,
Stari pisker). Avtor nas skozi
ohranjeno poezijo Alojza Tir-
guška, ki so ga zaprli zaradi
sodelovanja z okupatorjem,
poleg vsakdanjih dogodkov v
taborišču Teharje seznanja tu-
di s Tirguškovimi sozapomiki,
njihovimi različnimi značaji in
usodami.
Al prav se piše Županova
Micka ali predsednikova hči je
naslov članka v katerem dr.
Aleš Gabrič govori o amater-
skih odrih na Slovenskem v
prvem desetletju po osvobodi-
tvi. Avtor ugotavlja, da je de-
javnost vedno bila pod pritiski
političnih zahtev, posebno to
velja za prvih pet let po vojni.
Toda že v začetku petdesetih
let so začeli strokovni kriteriji
pri izbiri repertoarja in študi-
ju posameznih iger prevlado-
vati nad ideološkimi zahteva-
mi komunističnih kulturnih
strategov.
Zadnja razprava pa sodi v
novo rubriko Brez njih ni
športa, v kateri je objavljen
polemičen članek dr. Igorja
Grdine z naslovom Čemerna
žetev Jožeta Toporišiča in s
podnaslovom Jezikoslovcu
vodniku v spominsko knjigo. Z
njim želi avtor opozoriti slo-
vensko strokovno javnost na
Toporišičev poskus reafirmi-
ranja znanstveno nevzdržne
hipoteze Jakoba Rieglerja o
začetkih slovenskega knjižne-
ga jezika. Grdinina razprava
je »odgovor na Toporišičeva iz
trte zvita izvajanja in škanda-
lozne razmere v slavistiki v
Republiki Sloveniji, kjer se
poskuša teptati svoboda izra-
žanja znanstvenih mnenj.« Po-
lemični razpravi, ki verjetno
še ne bo tako kmalu dobila
epiloga, sledi še redna in ob-
vezna rubrika s knjižne police,
kjer so podane ocene nekate-
rih aktualnih knjižnih novosti,
s tem pa se bogata vsebina če-
trte številke Zgodovine za vse
zaključi.
Četrti številki je dodan tudi
vsebinsko bogat Bilten A, gla-
silo Avstrijskega inštituta za
Vzhodno in Jugovzhodno
Evropo na Dunaju, izpostava v
Ljubljani, ki prinaša informa-
cije o delu izpostave.
BRANKO GOROPEVŠEK
Več o vsebini tokratne številke
bo povedanega na predstavi-
tvi, ki bo v petek 1. decembra,
ob 11. uri, v Galeriji Mozaik.
Zarjam na Čufarjevih dnevili
V petek, 24. novembra je na odru Gledališča Tone Čufar
na Jesenicah akademik Matjaž Kmecl slavnostno odprl
tradicionalne, letos že VII. Čufarjeve dneve.
Otvoritveno gledališko predstavo na letošnjih Čufarje-
vih dnevih so imeli člani amaterskega gledališkega
ansambla KUD Zarja Tmovlje Celje, ki že od vsega
začetka sodelujejo na tej gledališki manifestaciji. Predsta- ,
vili so svojo zadnjo noviteto, zgodovinsko pripoved o j
Devici Orleanski Jeana Anouilha Škrjanček, v režijski i
postavitvi Štefana Žvižeja. Prav ta predstava pa je bila še |
posebej zanimiva za jeseniško občinstvo, saj je tamkajšnje ;
gledališče to predstavo imelo na repertoarju pred osmi i
leti.
Poleg Celjanov na tem srečanju sodelujejo še: Gledališ-
če Bohinjska Bistrica, Mali vaški (M)odrc iz Zasipa,
AGRTV Ljubljana, Loški oder Škofja Loka, Malo gleda-
lišče Maribor, Gasilsko kulturno društvo Bohinjska Češ-
njica, Mladinska gledališka skupina KPD Planina Sele na
avstrijskem Koroškem in pa seveda domače Gledališče
Tone Čufar Jesenice. Predstave so ves teden na odru
gledališča Tone Čufar na Jesenicah, kot tudi v okoliških
krajih. Na Hrušici istočasno gostijo štiri lutkovne sku-
pine. Čufarjeve dneve bodo zaključili jutri, v petek.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Celjani v Varaždinu
v Varaždinu je na ogled razstava likovnih del, ki jih je 36
slikarjev ustvarilo na drugi mednarodni likovni koloniji od 3. do
5. novembra. Organizatorji so jo pripravili ob 90-letnici tam-
kajšnjega kulturno umetniškega društva.
Svoja dela so imietniki ustvarjali v ambientu starodavnega
dvorca, nekdanje mestne hiše v Varaždinu, ki danes daje streho
številnim kulturnim dejavnostim v tem mestu. Poleg vrste
ustvarjalcev iz Hrvaške, so se likovne kolonije udeležili tudi
slikarji iz Slovenije: Andreja Ropret in Miroslava Novak iz
Radovljice, Milan Vipotnik iz Lesc ter članici Likovne sekcije
Februar pri DPD Svoboda Celje Alica Javšnik in Jana Dobrajc.
Ž. B.
Medalja za baletkoi
Minuli konec tedna je v Mariboru, na drugem tekmovanju
mladih slovenskih baletnih plesalcev, ki ga razpisuje Svet za
glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, Celjanka Tamara
Divjak osvojila bronasto medaljo v svoji tekmovalni kategoriji.
Na državnem tekmovanju je bilo prijavljenih 36 tekmovalcev,
ki so bili po starosti razdeljeni v tri skupine. Bronasta Celjanka
Tamara Divjak, ki je nižjo baletno šolo obiskovala pri plesni
pedagoginji Ani Vovk Pezdir, je zdaj dijakinja 4. letnika Sred-
nje baletne šole v Ljubljani.
IS
V Slovenskem ljudskem gleda-
lišču bosta danes ob 10. in 16. uri,
zaključeni predstavi Sluga dveh
gospodov, režiserja Francija Križa-
ja, v soboto ob 19.30, pa bodo za
izven uprizorili predstavo Halštat.
V Domu kulture v Velenju bo-
do danes, v četrtek ob 18. uri, za
rumeni gledališki abonma in ob
20.30 za beli, uprizorili predstavo
Alda Nicolaja z naslovom Prva kla-
sa, v izvedbi gostujoče Drame SNG
Ljubljana, v režiji Jožeta Babica in
z znanimi igralci Jurijem Součkom,
Danilom Benedičičem in Ivo Zu-
oančič.
V Zadružnem domu na Lju-
bečni bo drevi ob 19. uri, koncert
ob 50-letnici osvoboditve. Sodelo-
vali bodo: Ženski pevski zbor KUD
Ljubečna, pod vodstvom Vide Bu-
kovac, harmonikarka Tanja Čret-
nik, citrarka Anita Breznik, plesal-
ca Katja Horvat in Urban Krajnc
ter Otroški pevski zbor OŠ Ljubeč-
na, pod vodstvom Anice Mernik.
Pred Narodnim domom v Ce-
lju bo danes ob 17.30, promenadni
koncert Pihalnega orkestra KUD
Ljubečna, pod vodstvom Janeza
Šabca in mažoretk, pod vodstvom
Majde Marguč. Ob 18. uri pa se bo
v dvorani Narodnega doma nada-
ljevala proslava z nastopom Moš-
kega pevskega zbora Prostovoljne-
ga gasilskega društva Lokrovec-
Dobrova, ob 40-letnici Občinske
gasilske zveze Celje.
V Kulturnem centru v Laškem
bo danes, v četrtek ob 19.30, kon-
cert Godalnega kvarteta Slovenske
filharmonije iz Ljubljane. Jutri, v
petek 1. decembra ob 19.30, bo
koncert Celjskega instrumentalne-
ga kvinteta z gosti ob njihovi 30-
letnici delovanja, v torek 5. decem-
bra ob 19. uri, pa bo Mešani pevski
zbor Gloria iz Laškega izvedel ope-
reto z naslovom Miklavž prihaja.
V Kulturnem domu Šentilj pri
Velenju bodo v soboto ob 17. uri,
prav tako gostovali člani MPZ Glo-
ria iz Laškega z opereto Jerka Ger-
žinčiča z naslovom Miklavž priha-
ja.
V Cerkvi Sv. Duha v Novi vasi
pri Celju se bodo z opereto Mi-
klavž prihaja, člani Glorie predsta-
vili v nedeljo, 3. decembra ob 16.
uri.
V Zdravilišču Laško bo v po-
nedeljek, 4. decembra ob 20. uri.
koncert pevskega zbora Društva
upokojencev iz Celja.
V Domu upokojencev v Celju
bo jutri, v petek ob 16. uri, koncert
Mešanega pevskega zbora Zveze
društev upokojencev Celje, pod
vodstvom Jožice Soko. V sredo, 6.
decembra ob 16. uri, pa bo božič-
no novoletni koncert Moškega pev-
skega zbora DPD Svoboda iz Za-
grada, pod vodstvom Matjaža Že-
leznika.
V župnijski cerkvi v Preboldu
bo v soboto ob 17. uri, celovečerni
koncert liturgičnih slovenskih in tu-
jih pesmi, v izvedbi Mešanega ko-
mornega zbora Emanuel iz Celja,
ki ga vodi Bernard Kink.
V Laškem dvorcu bodo jutri, v
jetek 1. decembra ob 18. uri, odpr-
i razstavo oblikovalca Simona Ser-
neca, ki bo predstavil svoj opus ob-
likovanja celostnih podob priredi-
tev, zasnov industrijskega obliko-
vanja, plakatov in koledarjev. Kul-
turni utrinek bosta odprtju razsta-
ve dodala pianistka Nina Mole in
pesnik Jure Koritnik.
V Savinovem likovnem salonu
v Žalcu bodo jutri, v petek ob 18.
uri, odprli razstavo umetniških fo-
tografij na temo Voda, avtorja To-
ma Jeseničnika. Razstava bo odpr-
ta do ponedeljka, 11. decembra.
V hotelu Dobrna bodo v sobo-
to, 2. decembra odprli razstavo li-
kovnih del učencev osnovne šole
Dobma.
V Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju si lahko do 30. marca prihodnje
leto, ogledate razstavo Gotika na
Štajerskem, ki sojo prenesli iz Na-
rodnega muzeja v Ljubljani, do 29.
februarja prihodnje leto pa tudi raz-
stavo Gotika na Kozjanskem, ki so
jo doslej predstavljali na gradu Pod-
sreda.
V Muzeju novejše zgodovine
v Celju si lahko do sobote ogleda-
te razstavo karikatur. Mednarodne-
ga salona karikatur "Čvorak" iz
Bjelovarja, do konca leta pa v otroš-
kem muzeju Hermanov brlog raz-
stavo o denarju.
V Galeriji sodobne umetnosti
v Celju si lahko do konca decem-
bra ogledate razstavo slikarskih del
Marka Jakšeta.
V Špitalski kapeli in Likovnem
salonu si lahko do 13. decembra
ogledate predstavitev avtorskega
projekta Gustava Glamoša.
V galeriji Kompasa v Celju bo
do konca letošnjega leta na ogled
razstava kolekcije nakita Anelli
1996, firme Nugget iz Prevalj.
V knjižnici Gimnazije Celje-
Center si lahko ogledate razstavo
Željka Opačka o Zdravju in ljubez-
ni v sliki in besedi.
V knjižnici v Šentjurju je do
10. decembra na ogled razstava olj
in tušev Vladimirja E. Renčlja-Ve-
ra.
V Galeriji Keleia Muzeja no-
vejše zgodovine bo do 9. decem-
bra na ogled pregledna razstava risb
Marijana Tršarja.
V Muzeju grafičnih umetno-
sti v Rogaški Slatini bo do 16. de-
cembra na ogled razstava Glasba
skozi čas, starih grafičnih listov iz
18. in 19. stoletja, iz zbirk starih
grafik donatorja Kurta Mulierja iz
Švice.
V avli Razvojnega centra Ce-
lje bo do 20. decembra razstavljal
svoja dela v mešani tehniki dr. Raj-
ko Livio.
V Etolu Celje si lahko do 31.
decembra ogledate razstavo del v
akvarelu Karoline Fajs.
V Zdravstvenem domu v Ce-
lju razstavlja Rajko Mlinaric.
V hotelu Merx v decembru raz-
stavlja svoja dela v olju Toni Mo-
har.
Union od 30.11. do 6.12. ob 16.,
17.30 in 19. uri ameriška risanka
Pocahontas, ob 21. uri pa ameriški
film Mreža; Mali Union od 30.11.
do 6.12. ob 16.30 in 18.30 ameriš-
ki film Mreža, ob 20.45 pa ameriš-
ki film Apollo 13; Metropol od
30.11. do 6.12. ob 17., 19. in 21.
uri ameriški film Oblegani 2. (Ki-
nopodjetje Celje si pridržuje pravi-
co do spremembe programa).
Kino Dobrna 2. ob 19. uri in
3.12. ob 17. uri ameriški filmCas-
per.
Kino Žalec 30.11. ob 19. uri,
2.12. ob 17.30 in 20. uri ter 3.12.
ob 20. uri ameriški film Potopljeni
svet, 1.12. ob 19. uri, 2.12. ob 10.
uri in 3.12. ob 18. uri ameriški film
Willy 2 ter 3.12. ob 16. uri ameriš-
ki film Lisica in pes.
Kino Polzela 30.11. ob 19. uri
ameriški film Škrlatna plima, 3.12.
ob 10. uri ameriški film Ledena ste-
za, ob 18. uri pa ameriški film Na-
jini mostovi.
V študijski knjižnici na Muzej-
skem trgu 1 a bo danes, v četrtek
ob 18. uri, recitalni večer Prešer-
novih romanc, v izvedbi Amater-
skega gledališča Teharje in godal-
nega kvarteta Celjskega godalnega
orkestra, v organizaciji AG Tehar-
je in Osrednje knjižnice Celje.
V knjižnici v Rogaški Slatini
bo danes, v četrtek ob 18. uri, pre-
davanje mag. Mitje Cimperška z
naslovom Glažute in gozdarstvo na
Kozjanskem. Predavanje bo pope-
streno s projekcijo diapozitivov.
V dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni bo jutri in v soboto ob
19.30, nastop folklorne skupine
KUD Dobma in vokalne skupine
Vigred. V soboto bodo gostje tudi
člani folklorne skupine osnovne šo-
le Dobma.
V Zadružnem domu na Lju-
bečni bo v nedeljo ob 16. uri, mi-
klavževanje z otroško igrico Rde-
ča kapica, v izvedbi Plesne skupi-
ne Lučka z Ljubečne, ki jo vodi
Marjana Komplet.
it. 48. - 30. november 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Najboljši na INFOS
S pomočjo Facke Genius, prijazne maskote, le IV. OŠ Iz Celja
prejela prvo nagraiJo za najboljšo domačo stran na Internetu
v okviru INFOSA '95 je Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport
razpisalo natečaj za najmikav-
nejšo in najbolj sporočilno do-
mačo stran (home page) na In-
ternetu. Na natečaju je sodelo-
valo okoli petdeset osnovnih
in srednjih šol iz vse Slovenije,
prvo nagrado pa je za svoj iz-
delek - predstavitev šole - pre-
jela IV. Osnovna šola iz Celja,
ki je nagrajena s priklopom v
lokalno omrežje s stalnim na-
jetim vodom v Internet in je
tako prva osnovna šola v Slo-
veniji, priključena na omenje-
ni priklop.
Zavod RS za šolstvo je v po-
častitev štiridesete obletnice
obstoja še posebej nagradil
najdidiovitejšo domačo stran
in tudi v tej kategoriji je prvo
nagrado prejela predstavitev
šole, ki so jo pripravili na IV.
OŠ v Celju.
Stalna vključitev v Internet
pomeni zakup komunikacij-
skega voda pri Telekomu Slo-
venije do najbližje ARNESove
pristopne točke in vključitev
lokalnega omrežja v ARNES/
Internet s pomočjo usmerje-
valnika prometa. (ARNES je
Akademska in raziskovalna
mreža Slovenije, zadolžena za
vključitev neprofitnih organi-
zacij v Internet). Tako je vsak
računalnik v lokalnem omrež-
ju organizacije neposredno
vključen v Internet. S tem na-
činom priključitve so povezani
razmeroma visoki začetni
stroški (nabava potrebne
opreme, prost priključek na
ARNESovem vozlišču in prik-
ljučitev najetega voda), zato
vrednost nagrade, ki jo je za
svoj izdelek prejela IV. OŠ,
presega milijon tolarjev.
»Prednosti stalne vključitve
v omrežje z najetim vodom so
predvsem v tem, ker so lahko
vsi    računalniki    lokalnega
omrežja vključeni v ARNES.
Zveza z omrežjem je stalna,
povezava je lahko veliko hi-
trejša kot preko klicne linije.
Sicer pa stalna vključitev v
omrežje omogoča postavitev in
delovanje lokalnih omrežnih
strežnikov. Tako lahko upo-
rabnik preko svojih računalni-
kov pripravi predstavitev za.
druge in jim posreduje vse ba-
ze podatkov,« je povedal Gre-
gor Ivšek, učitelj računalni-
štva na IV. OŠ.
Domačo stran oziroma ho-
me page so pripravili osmošo-
lec Miha Pirnat, ki je svojo li-
nijo na ARNESu dobil že pole-
ti, šolska knjižničarka Alenka
Kostanjevec, avtorica sprem-
ljajočih tekstov v predstavitvi,'
Gregor Ivšek in pa učitelj li-
kovne vzgoje Vinko Zaje,
ustvarjalec Facke Genius, pri-
jazne maskote, ki uporabnike
Interneta duhovito popelje po
hodnikih in razredih IV. Os-
novne šole. »Naš osmošolec
Miha Pirnat se z računalniki
ukvarja že ves čas in o priklo-
pu z usmerjevalnikom je govo-
ril že takrat, ko še jaz niti ni-
sem dobro vedel, z kaj gre. Ko
je Ministrstvo za šolstvo in
šport razpisalo natečaj za naj-
boljšo home page, smo se kar
hitro odločili in se lotili dela.
Na področju računalnika je
največ naredil Miha, od kate-
rega sem se tudi jaz veliko na-
učil, sicer pa je ta stran skup-
no delo vseh štirih. Delali smo
približno štirinajst dni in izde-
lek na natečaj oddali zadnji
dan. Potem so natečaj podalj-
šali. Če bi to vedeli prej, bi
najbrž delali še kakšen teden
dlje,« je povedal Gregor Ivšek,
ki je nagrajeno stran na raču-
nalniku tudi prikazal. Gre za
duhovito, jedrnato predstavi-
tev rv. OŠ, njene kronike, uči-
teljev, razredov in krožkov.
Uporabnika Interneta skozi
predstavitev duhovito vodi
Facka Genius, bralec oziroma
uporabnik Interneta pa se lah-
ko ob duhovitih tekstih Alen-
ke Kostanjevec tudi od srca
nasmeje.
Na šoli pričakujejo, da bodo
lahko z delom preko usmerje-
valnika na najeti liniji pričeli
čez dobre tri mesece, ko bodo
dobili vso potrebno opremo in
ko bodo strokovno dovolj
usposobljeni. Sicer pa je na-
grada prišla v prave roke; uči-
telji namreč že danes razmi-
šljajo o pouku zgodovine in
zemljepisa preko računalnika,
predvsem pa o navezovanju
stikov s šolami iz tujine, s ka-
terimi bodo sodelovali pred-
vsem na področju tujih je-
zikov.
NINA M. SEDLAR
Facka Genius, maskota /V.
OŠ, uporabnike Interneta pri-
jazno vodi po šolskih hodnikih
in okolici.
50 let knjižnice in icnjižničarice
V soboto, 2. decembra mineva 50 let, odkar so v Preboldu
ustanovili krajevno knjižnico.
Pobudnik in prvi knjižničar, ki ima največ zaslug za ustano-
vitev je bil pokojni Tomo Potočnik, ki je kar 15 let skrbel za
razvoj in uspeh knjižnice. Od vsega začetka pa mu je pri delu
pomagala Pavla Mlakar. Prvi knjižni fond je imel 160 knjig, ki
so jih prispevali krajani. Z večanjem števila knjig se je morala
knjižnica leta 1952 seliti, prostor pa je po 31 letih spet postal
premajhen. Leta 1983 se je knjižnica drugič selila v obnovljene
in večje prostore doma Svobode z novo opremo, 1991 leta pa so
odprli v krajevni knjižnici tudi mladinski oddelek.
Danes ima knjižnica več kot 11 tisoč knjig in nekaj več kot
250 bralcev, ki redno hodijo vanjo. Na sliki: Pavla Mlakar, ki
prav tako praznuje 50 let dela v knjižnici, je letos dopolnila 80.
let. T. TAVČAR
Učitelji Vinko Zaje, Alenka Kostanjevec in Gregor Ivšek so ob pomoči osmošolca Mihe Pimata
(ki ga ni na fotografiji) pripravili najboljšo računalniško domačo stran v Sloveniji.
Jubilej Gasilsice zveze Celje
Pred štiridesetimi leti so v
Sloveniji ustanovili občinske
gasilske zveze.V Celju bo pro-
slava v četrtek v Narodnem
domu s pričetkom ob 18. uri, v
programu pa bodo nastopili
moška pevska zbora Lokro-
vecČDobrova in Vojnik, člani
KUD Zarja Trnovlje, gasilski
podmladek z osnovne šole Voj-
nik in harmonikarka Tanja
Čretnik.
Čeprav je koncem lanskega
leta prišlo do delitve celjske
občine na več občin, pa so se
gasilci odločili, da še naprej
delujejo pod enotno gasilsko
zvezo, v kateri je trenutno
včlanjenih dvajset teritorial-
nih društev in eno industrijsko
(Cinkarna) s preko dva tisoč
člani, med katerimi je okoli
930 operativcev. Tako se bodo
na proslavi ob jubileju zbrali
gasilci treh občin: Celje, Štore
in Vojnik.
Na proslavi bodo podelili
več jubilejnih plaket posamez-
nikom, gostom iz tujine, usta-
novam in nekdanjim članom
gasilske zveze, podeljena pa
bodo tudi tri odlikovanja Ga-
silske zveze Slovenije. Tako bo
Gasilska zveza Celje ob 40.
obletnici uspešnega povezova-
nja prostovoljnih gasilskih
društev bivše občine Celje do-
bila gasilsko odlikovanje II.
stopnje, Janko Turnšek za
uspešno vodenje območnega
poveljstva in poveljstva Gasil-
ske zveze Celje gasilsko pla-
menico I. stopnje ter Janko
Rebov za dolgoletno, uspešno
vodenje GZ Celje gasilsko od-
likovanje za posebne zasluge.
TV
Gasilci v Šaleku so slavili
Po celoletnih aktivnostih in
opravljenih več tisoč prosto-
voljnih delovnih urah, so mi-
nulo soboto odprli prenovljen
gasilski dom v Saleku.
Investicijo, ki je veljala več
kot pet milijonov tolarjev, so
gasilci zmogli z lastnimi sred-
stvi in kreditom, za katerega je
prevzela garancijo Mestna ob-
čina Velenje.
S prenovljenim domom so si
člani tega marljivega društva
ustvarili pogoje za boljše delo-
vanje, izobraževanje in dru-
žabnost, kar je po mnenju se-
danjega   vodstva   ključ   do
uspešne preventive in opera-
tivne pripravljenosti.
Ob slavnosti se je zbralo ve-
liko uglednih poUtikov SKD,
predstavnikov gasilskih dru-
štev Šaleške doline ter doma-
činov - organizatorji pa so pri-
pravili prijeten kulturni pro-
gram.
Zgradbo, ki je sedaj tudi ur-
banistično usklajena s starim
trškim jedrom pod stolpom
nekdanjega gradu Šalek, sta
predala v uporabo župan
Mestne občine Velenje, Srečko
Meh, ob aktivni pomoči pred-
sednika društva Franca Jošta
in predsednika SKD Lojzeta
Peterleta.
Kako prijetno je v novih
prostorih, so gostje in gasilci
preizkusili na družabnem sre-
čanju v veliki, zares primerni
dvorani, kjer je prvak SKD,
Lojze Peterle sproščeno raz-
tegnil meh frajtonarice, v znak
prijateljskega sodelovanja in
obljube, da bodo krščanski de-
mokrati pomagali pri nakupu
nove gasilske cisterne.
JOŽE MILAVC
Bogatejši za novi cesti
v krajevni skupnosti Teharje so letos precej pozornosti namenili urejanju krajevnih cest.
Minulo soboto pa so slovesno odprli še dva cestna odseka v skupni dolžini 700 metrov.
Po besedah predsednika Sveta KS Teharje Ferda Ježovnika so že spomladi prenovili cestišča
pri domačijah Amon in Gorišek, uredili povezovalna pločnika od domačije Amon do ceste k
cerkvi Sv. Ane ter med Slancami in Teharji, s komunalnimi pridobitvami pa so obeležili tudi
krajevni praznik. V soboto so k temu dodali še dva prenovljena cestna odseka v skupni dolžini
700 metrov. Približno 400 metrov asfaltiranega cestišča v Slancah sta slovesno odprla predsednik
Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset in najstarejši krajan Tone Golob (na posnetku),
300-metrski cestni odsek ob domačiji Planinšek pred komunalno deponijo pa celjski svetnik in
predsednik krajevne komunalne komisije Franc Kač skupaj z najstarejšo domačinko. Po predra-
čunu bi morali na Teharjah za obe cestni naložbi odšteti dobrih 6 milijonov tolarjev, vendar so z
lastnim delom in prostovoljnimi denarnimi prispevki (zbrali so preko 2 milijona tolarjev) račun
pocenili na 5 milijonov tolarjev. IS
Foto: SHERPA
iff. 48. - 30. november 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NO)|!P!K
Mladi za humano mesto
y Dneve zaravla so se aktivno vključile tuai Skupine za humanIzacUo — Zanimiv
posvet v celjskem illjaškem tJomu
v soboto, 25. novembra, so
ge v organizaciji projektne pi-
sarne Celje zdravo mesto pri-
čeli Dnevi zdravja, v okviru
katerih se v tednu dni dogaja
vrsta prireditev, predavanj in
okroglih miz. Skupine za hu-
oianizacijo (Cilian d. o. o.) pa
so pod vodstvom Antonije Ma-
rinček v celjskih osnovnih in
srednjih šolah ter v dijaškem
domu organizirale tudi sklop
prireditev pod skupnim naslo-
vom »Mladi za humano
mesto«.
Tako so ponedeljek, 27. no-
vember razglasili za Dan
zdravja, lepote in humanosti
(dan brez cigarete). Na Srednji
frizerski, tekstilni, strojni in
prometni šoli Celje je bila to
dopoldne okrogla miza z na-
slovom »Mladi, sodelujmo z
življenjem,« naslov popoldan-
ske okrogle mize na tej šoli pa
je bil »Družina, sprejmi našo
različnost«.
V Dijaškem domu Celje se je
ob deseti uri dopoldne pričela
okrogla miza »Mladi za huma-
no mesto«, ki so se je udeležili
vodje vzgojnih skupin v domu.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila
dijakinja Lidija Umek, so go-
vorili o medsebojnih odnosih,
o odnosih s sovrstniki in starši,
predvsem pa o vlogi mladost-
nika v družini in družbi. Na
okrogli mizi oziroma posvetu,
na katerem so sodelovala
predvsem dekleta (in en fant),
so govorili tudi o zaščiti pred
nosečnostjo, o splavu in o tem,
kako se razlikuje vzgoja žen-
ske in moškega v družini.
Starši naj bi danes ne delali
več takšnih razlik med spolo-
ma kot v prejšnji generaciji, še
vedno pa se bolj bojijo za de-
kleta, kar pomeni, da so ta de-
ležna več omejitev s strani
staršev kot njihovi bratje.
Udeleženci posveta so se stri-
njali, da mladostnik s starši
najlažje naveže pristen in za-
upen odnos, če je na razume-
vanje v družini vajen že iz
»Vi ste loki, s katerih strun bodo vaši otroci poleteli kot žive strele,« je sporočilo Kahlila Gibrana,
ki ga bodo udeleženci ponedeljkovega posvetav celjskem dijaškem domu prenesli staršem.
otroških let, kar pomeni, da so
zdravi odnosi v družini temelj
zaupanja med mladostnikom
oziroma mladostnico in starši.
Dijakinje so spregovorile
tudi o tem, da se vedno več
mladih za srednjo šolo izven
domačega kraja odloča ravno
zaradi neurejenih odnosov v
družini. »Če se ves teden ne
vidimo, so me starši v petek
seveda zelo veseli in tako so
tudi sobote in nedelje v dru-
žinskem krogu resnično prijet-
ne. Drugače pa je med počitni-
cami, ko sem, na primer, doma
cel teden. To je že preveč in
slej ko prej zaradi kakšne ma-
lenkosti pride do takšnega
prepira, da potem cela družina
nekaj dni ne govori,« je pove-
dala ena od udeleženk posve-
ta. Dijakinje so se strinjale tu-
di, da je izkušnja mladostnika,
ki v času šolanja ne živi doma,
zaradi marsičesa zelo korist-
na. »Predvsem postaneš bolj
samostojen, nisi več odvisen
od staršev, pridobiš pa si tudi
novo družbo in prijatelje,« je
povedala voditeljica Lidija,
vzgojiteljica Irena Ramšak, ki
je sodelovala na posvetu, pa je
izpostavila problem staršev, ki
se pritožujejo, da svojih otrok
po nekaj mesecih življenja v
dijaškem domu ne prepoznajo
več. »Najbrž se v času puber-
tete spreminjaš postopoma,
vendar starši to lažje opazijo,
če si nekaj časa odsoten,« je
razložila ena od mladih udele-
ženk posveta. Sicer pa so de-
kleta spregovorila tudi o pro-
blemu zaščite in o tem, koliko
deklet z zaščito in nevarnostjo
okužbe z AIDS-om ni dovolj
seznanjenih. Če mladih s tem
ne seznanijo starši, za informi-
ranje v zvezi s to problematiko
vsekakor dovolj poskrbi druž-
ba in predvsem televizija, so se
strinjale udeleženke posveta
in zaključile, da za nezadostno
oziroma ne-aščito v večini pri-
merov ni krivo neznanje mla-
dostnic, temveč strah pred gi-
nekologom in starši.
Udeleženci posveta so govo-
rili tudi o strpnosti in ugotovi-
li, da jih drugače misleči ne
motijo. Na vprašanje, ali bi
stisnili roko bolniku, okužene-
mu z virusom AIDS-a, so vsi
sodelujoči odgovorili pritrdil-
no. Sicer pa so tudi v celjskem
Veselje s Celjskim Instrumentalnim kvintetom
Celjski instrumentalni kvin-
tet je ob jubileju, 30-letnici,
pripravil turnejo šestih kon-
certov v krajih, kjer domujejo
njegovi sedanji člani. Na tur-
neji predstavlja novo kaseto
30 let ter knjigo Toneta Vrabla
Vitezi polk in valčkov, v kateri
je podrobno opisana tudi pot
najstarejšega celjskega an-
sambla, začetnika domače za-
bavne glasbe.
Za Cikom so trije uspešni
koncerti v Vojniku, Šentjurju
in Vitanju, povsod pa so bile
dvorane polne in ljudje so lepo
sprejeli tako jubilanta kot nje-
gove goste. Ob stalnih članih
vesele jubilejne karavane so se
doslej predstavili tudi Bernar-
da Podlesnik iz Ljubnega, an-
sambel Francija Zemeta, mo-
ški pevski zbor skladateljev
Tpavcev, Vesele Štajerke, La-
ura Pešak in Peter Šmid. Ob
teh pa so redni gostje Strašna
Jožeta, kantautor Rihard Ko-
tar, CIK in voditelj programa
Tone Vrabl.
Do konca turneje so ostali še
trije koncerti. V petek, 1. de-
cembra, bo Cik z gosti (Pihal-
na godba Svetina, Rihard Ko-
tar, ansambel B. Klaužarja,
Strašna Jožeta, Marko Galič,
tercet Slovenija in trobentar
Franc Kompare) nastopil v
Kulturnem centru Laško, v so-
boto, 2. decembra pa še v
Šmarju pri Jelšah (CIK, Ri-
hard Kotar, ansambel Braneta
Klaužarja, Strašna Jožeta, La-
ura Pešak in Duo Gold).
Zaključni koncert bo v pe-
tek, 8. decembra ob 18. v Mo-
dri dvorani Golovca, celoten
čisti dobiček pa bo ansambel z
gosti namenil za nakup ultraz-
vočnega aparata na otroškem
oddelku v celjski bolnišnici.
TV
dijaškem domu ponedeljek,
27. november razglasili za dan
brez cigarete.
In ostale prireditve v okviru
projekta Mladi za humano
mesto?
V torek Je bila na OŠ Lava
in na II. OS v organizaciji Cili-
ana okrogla miza »Mladi, so-
delujmo z življenjem,« popold-
ne pa je bilo na OŠ Lava sreča-
nje staršev in mladih na temo
»Starši, sprejmite našo različ-
nost«. V Narodnem dornu pa je
bila okrogla miza z naslovom
»Mladost brez odvisnosti,« ki
so jo pripravili člani Lokalne
akcijske skupine za boj proti
drogam.
Včeraj, v sredo, je bil na
Srednji kmetijski, vrtnarski in
cvetličarski šoli v Medlogu
Dan zdravja, cvetja in prija-
teljstva, ob čemer so mladi
pripravili tri okrogle mize:
Mladi za humano mesto, Mla-
di, sodelujmo z življenjem in
Družina, sprejmi našo različ-
nost.
Danes, v četrtek, se z vpra-
šanji in problemi, ki tarejo
mlade, soočajo učenci Srednje
ekonomske šole v Celju ter
učenci OŠ Hudinja, jutri pa se
ponovno obeta zanimiva pri-
reditev v dijaškem domu, kjer
se bodo na srečanju, ki so ga
poimenovali Starši, sprejmite
našo različnost, soočili mla-
dostniki in njihovi starši.
Sicer pa je ob Dnevih zdrav-
ja, ki se bodo končali to sobo-
to, na Celjskem organizirana
še vrsta drugih prireditev, pre-
davanj, okroglih miz in učnih
delavnic.
NINA M. SEDLAR
Za 750 metrov manj
makadama v Sedražu
v krajevni skupnosti Sedraž
v laški občini imajo še nekaj
nad deset kilometrov maka-
damskih cest. Zato so toliko
bolj veseli, če se lahko kakšen
meter skrajša s črno asfaltno
prevleko.
Minuli teden so se od centra
kraja v Govce/Prahe tamkajš-
nji domačini, ki jim asfaltna
cesta tudi največ pomeni, že
lahko peljali po asfaltu.
»751 metrov ga je, višinska
razlika od začetka do konca pa
je polnih 115 metrov«, nam je
povedal predsednik Sveta kra-
jevne skupnosti Sedraž, Jože
Hrastnik.
Prejšnja cesta jim je na tem
odseku delala veliko preglavic
in stroškov. Ob vsakem dežev-
ju je odneslo pesek in jo je bilo
potrebno vedno znova poprav-
ljati.
»Delo nam je uspelo z dobro
voljo domačinov in krajanov,
ki so s prostovoljnim delom in
sofinanciranjem prispevali
svoj največji delež za razširi-
tev in utrditev cestišča. Na ta
način smo bistveno zmanjšali
stroške po projektni doku-
mentaciji. Asfalt pa je bil fi-
nanciran iz sredstev krajevne-
ga samoprispevka,« je zadovo-
ljen dejal Jože Hrastnik.
Predsednik KS Sedraž Jože
Hrastnik.
Letos so v Sedražu že marsi-
kaj postorili. Tako so s fasado
oblekli strelski dom, v kraju so
dobili novo šolo, trenutno po-
teka sanacija plazu med Se-
dražem in Trnovim hribom,
urejajo pa tudi prostrano oko-
lico zadružnega in strelskega
doma.
Načrtov imajo tudi za v pri-
hodnje kar nekaj. Tako kot
drugje pa se tudi pri njih zati-
ka zaradi denarja. S Komuna-
lo Laško so že v dogovoru za
popravilo lokalne ceste, ki po-
vezuje Sedraž s svetom.
VLADO MAROT
Lukec tudi v Laškem
Novembru je pričel v La-
škem delovati plesni klub Lu-
kec, ki se ukvarja predvsem s
poučevanjem standardnih in
latinskoameriških plesov.
Plesni klub Lukec izhaja iz
Posavskega plesnega kluba z
enakim imenom iz Krškega, ki
ima za sabo že vrsto let uspeš-
nega delovanja in številne do-
bre uvrstitve na domačih in
tujih tekmovanjih. V laškem
klubu želijo, da bi ples pribli-
žali čim večjemu številu otrok.
Vaje so vsak torek in četrtek
zvečer. Ob torkih vodi trening
Dušan Vodlan, ki je doslej že
veliko svojih mladih plesalcev
popeljal na evropska prven-
stva in tudi na svetovno pr-
venstvo.
Opravičilo
v 47. številki Novega
tednika, ki je izšel 23. no-
vembra 1995, je tiskarski
škrat v prispevku Štiri mi-
nute za reševanje, objavlje-
nem na strani 14, zamenjal
podpisa k fotografijama, za
kar se bralcem in prizade-
tim opravičujemo.
Plesni klub Lukec bo 20. de-
cembra pripravil v Kulturnem
centru v Laškem posebno pri-
reditev, na kateri se bo pred-
stavil skupaj z najboljšimi ple-
salci Posavskega plesnega
kluba.
JI
Ekart v Žalcu
Na letošnjem festivalu na
Ptuju je največ nagrad osvojil
ansambel Ekart, ki bo v torek,
5. decembra, gostoval v Žalcu.
V kulturni dvorani bo pri-
pravil promocijo nove kasete
in CD, ki ju je posnel v studiu
Zlati zvoki pri Igorju Podpe-
čanu. Na obeh projektih so
skladbe s ptujskega festivala
in še mnoge druge. Ansambel
Ekart sestavljajo odlični in-
strumentalisti, še boljši pevki
in zelo dober humor, za kate-
rega poskrbi kar sam vodja Jo-
že Ekart. Na koncertu v Žalcu,
ki se bo začel ob 18. uri, bosta
kot gosta nastopila tudi Edvin
Fliser ter harmonikarka Tanja
Čretnik s Frankolovega.
TV
Štajerskih! 7 med kenguruji
Eden najboljših slovenskih
ansamblov domače zabavne
glasbe. Štajerskih 7 iz Sloven-
skih Konjic, je že dvajset dni
Qa turneji po Avstraliji. Samo
Pokorn je v telefonskem pogo-
voru za bralce Novega tednika
med drugim povedal:
»Do torka zvečer smo igieli
deset koncertov, ki so bili do-
bro obiskani, prevladujejo pa
Slovenci, živeči v Avstraliji. Iz
Camberre smo se v torek pre-
stavili v Melboume, iz Avstra-
lije pa se bomo vmih 12. de-
cembra. Prosti čas izkorišča-
nio za ogled zanimive pokraji-
ne. Živih kengurujev v naravi
še nismo videli, pač pa smo jih
Veliko videli povoženih ob ce-
stah. Bili smo tudi v parla-
^Jientu v Camberri, kjer smo
brez težav prisostvovali njiho-
vi seji. na steni sta njihovi zaš-
čitni živali kenguru in noj.«
Kakšno je razpoloženje med
Štajerskimi 7?
»Dobro! Pazimo, da naroča-
mo samo pijačo brez ledu, da
se ne prehladimo. Nekaj dni je
na Pacifiku divjalo slabo vre-
me, tako da se nismo mogli
kopati. Sicer pa je najbolj ne-
strpen naš član Gusti Skaza,
ki ga je ob poti v Avstralijo
med postankom na letališču v
Singapuru pričakala prikupna
stevardesa s telegramom in
sporočilom, da je dobil sina
Jureta.«
Štajerskih 7 nadaljuje drugi
del turneje po Avstraliji in
preko vodje Sama Pokoma
pošilja vsem Slovencem in
Slovenkam, predvsem pa svo-
jim domačim, lepe pozdrave z
besedami »Zdravi smo ter
uspešno širimo slovensko
pesem.«
TONE VRABL
Veliko za Klic dobrote
Na nedeljskem dobrodelnem koncertu, na 5. Klicu dobrote v dvorani celjskega Golovca, so v času televizijske akcije zbrali
približno 23 milijonov tolarjev. Zbrani denar bodo namenili za socialno ogrožene posameznike in družine.
Glavni organizator prireditve je bila celjska Karitas, glavni pokrovitelj koncerta podjetje Hudournik d. o. o. Gradbeništvo
Štore, s pokroviteljstvom pa so pomagali tudi Kovintrade, Celjski sejem, Cetis ter še številni drugi. Kot že vsa pretekla leta je bil
duša in srce prireditve Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče. Na nedeljski prireditvi je nastopilo približno sto
nastopajočih, največ doslej. Pripravili so dva popoldanska koncerta, obakrat pa je vstopnic zmanjkalo.
BJ, Foto: EDI MASNEC
Šff. 48. - 30. november 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Miklavž z darovi in zabavo
Miklavž bo tudi letos raz-
veselil malčke s svojim pri-
hodom in obdaritvijo. V Ce-
lju so nekatere prireditve, ki
obudijo spomin na ta stari
običaj prihoda Miklavža s
parkeljni že tradicionalne,
drugod z njimi šele priče-
njajo.
Že v soboto, 2. decembra
ob 15. uri, bodo otroci lahko
pozdravili Miklavža s
spremstvom na Hudinji, kjer
zasebna trgovina Leona Le-
bra vsako leto razveseli šte-
vilne malčke in jim priredi-
tev popestri še z nastopom
znanih glasbenikov. Letos
bosta to Spidi in Gogi.
Miklavževanje s čajanko
bodo v ponedeljek, 4. decem-
bra ob 17. uri, pripravili v
dvorani Centra interesnih
dejavnosti v Kosovelovi ulici
v Celju. Prireditev pripravlja
občinska zveza prijateljev
mladine, vstopnica pa bo do-
mače pecivo. Otroke bodo
kratkočasili z igrico Škratek
Solatek in z zabavni igrami.
V ponedeljek ob 16.30 uri
pa bo srečanje z Miklavžem
tudi v Unicefovi prodajalni
na Slomškovem trgu.
Zabavno bo v sredo, 6. de-
cembra ob 11. in 17. uri v
Intersparu, kjer bo otroke
obdaril Miklavž s sprem-
stvom, nastopili pa bodo
glasbena skupina Gaad in
Plesni forum s Škratom Sa-
nja vcem.
Ob 1. do 5. decembra bo na
Celjskem sejmu že tradici-
onalni peti Miklavžev sejem,
kjer bodo otroci lahko v pe-
tek prisluhnili glasbenikom
otroške karavane, v soboto
Spidiju in Gogiju, v nedeljo
bodo karaoke, v ponedeljek
bo prepevala Simona Weiss,
v torek pa Andrej Šifrer.
Srebrni piesni dogodek
v prostorih Narodnega doma so se številni plesalci spet lahko;
zavrteU ob zvokih kvalitetne plesne glasbe. V soboto je bil j
namreč 25. tradicionalni žabji ples, ki je bil tudi uvod v proslave;
Celjskega plesnega orkestra Žabe ob njihovi 50. letnici delova-i
nja. Pod vodstvom dirigenta Tomaža Grintala, poklicnega glas-,
benika iz vrst Big banda RTV Slovenije so obiskovalci lahko ^
plesali ob zvokih Glena Miillerja, Duke Ellingtona in drugihi
mojstrov ter skladbah, ki jih izvaja Big band RTV Slovenije.^
Obiskovalce so poleg odličnih instrumentalnih solistov navdu-j
šila tudi pevca Irena Vidic in Miha Alujevič. Žabji ples je bil.
spet dogodek, kakršnih si ljubitelji plesa in dobre glasbe vedno^
znova želijo. Foto: SHERPAJ
-:-i
Ponovna zapora deponije?
Sredi minulega tedna so se sestali člani vaškega sveta in;
Komisije za varstvo okolja in urejanje prostora Ložnice pri'
Žalcu, kjer so že začeli s pripravami na ponovno zaporo tam-;
kajšnje deponije. '
Po oceni krajanov dela na odlagališču ne potekajo tako, kot J
so se dogovorili na zboru v začetku novembra in v skladu ^^
določili projekta za dokončno zapiranje odlagališča komunal-;
nih odpadkov. Zato so sklenili, da začnejo s pripravami na|
drugo protestno zaporo odlagališča, ki pa naj ne bi veljala za]
zdravstvene ustanove, šole in vrtce. Poleg tega je posebna komi-j
sija v teh dneh zbirala zahteve krajanov v zvezi z odlagališčem, ^
seznam zahtev pa bodo poslali odgovornim predstavnikom žal-'
ske občine. S problematiko odlagališča in težavami, ki jih imajo'
zaradi deponije krajani, pa bodo Ložničani seznanili tudi,,
občinske svetnike, ki naj bi si danes ogledali deponijo. \
Ciaasovi kombajni tudi v Sioveniji
Zadnja leta si v Sloveniji spravila žit, koruze, krompirja, sladkorne pese in še nekaterih
poljščin ne moremo zamišljati brez kombajnov. Med njimi bo v prihodnje tudi vse več Claasovih
kombajnov, izdelanih v Harsevvinklu v Zvezni republiki Nemčiji. Poslovna skupina Claas, ki
zaposluje 4500 delavcev in ustvari približno 1,25 milijarde nemških mark prometa, je največji
proizvajalec žetvenih strojev v Evropi. Kar 65 odstotkov vsega prometa ustvarijo z izvozom v več
kot 60 držav. Lani so poiskali tudi svojega generalnega zastopnika v Sloveniji, in sicer so izbrali
Gorenje Trgovino. V kratkem bodo s tem podjetjem podpisali ekskluzivno pogodbo. Med
številnimi novostmi, ki jih obetajo v Claasu, velja še posebej omeniti kombajn Lexion, najzmog-
Ijivejši tovrstni stroj v Evropi. Mogoče si ga bo ogledati tudi na mednarodnem kmetijsko
živilskem sejmu v Gornji Radgoni prihodnje leto.
M. LIPOVŠEK
Na srečanju
starejših več kot
dvesto krajanov
že več kot dvajset let konji-
ška krajevna organizacija
Rdečega Križa prireja sreča-
nja za krajane starejše od se-
demdeset let iz krajevnih
skupnosti Slovenske Konjice,
Bezina, Vešenik - Brdo, Konji-
ška vas, Polene, Dobrava - Ga-
brovlje in Žeče. Letos so pova-
bili 487 krajanov, od teh pa jih
je prišlo na srečanje, ki je bilo
minulo nedeljo v Osnovni šoli
Ob Dravinji, okrog dvesto.
Kuharice so jim pripravile
kosilo, učenci kulturni pro-
gram, člani krožka RK, ki de-
luje na šoli, pa so okrasili mize
in za vsakega izdelali spomin-
ček. Vse, ki se zaradi bolezni
srečanja niso mogli udeležiti,
bodo aktivisti in predstavniki
krajevnih skupnosti obiskali
na domu.
Večino sredstev za organi-
zacijo srečanj prispevajo kra-
jevne skupnosti, območni od-
bor RK in društvo upokojen-
cev. Denar, s katerim razpola-
gajo, zberejo aktivisti Rdečega
križa s pobiranjem članarine
in prodajo koledarjev. Pri
slednjem jim prav v teh dneh
pomagajo tudi učenci osnov-
nih šol.
B.Z.
Pripravljeni na zimo
y konjiških krajevniii skupnostili
zadovoijni z optavijenim delom
Na delovnem sestanku so se
prejšnji teden v Tepanju sešli
konjiški župan Janez Jazbec in
predsedniki krajevnih skup-
nosti občine Slovenske Konji-
ce. Pregledali so letos oprav-
ljeno delo v krajevnih skupno-
stih, govorili o zimski službi in
načrtih za prihodnje leto.
Čeprav nekatera dela v kra-
jevnih skupnostih še potekajo,
so bili zbrani na sestanku
enotnega mnenja, da je bilo le-
tos zares veliko narejenega.
Predvsem so izboljšave opazne
na področju cest in kanalizaci-
je. Nekatere krajevne skupno-
sti so v skladu z dogovorom
prekoračile za letos odmerjena
proračunska sredstva, vendar
bodo zato manj dobile v pri-
hodnjem letu. Načrte za delo v
njem so predsedniki krajevnih
skupnosti v pisni obliki že od-
dali, občinska uprava pa bo do
decembrskega sestanka pri-
pravila zbirnik teh del. De-
cembra se bodo predsedniki
krajevnih skupnosti dogovori-
li, katera dela bodo prihodnje
leto prioritetna.
Na sestanku pa so precej po-
zornosti posvetih tudi zimske-
mu vzdrževanju krajevnih in
lokalnih cest. Kot je povedal
župan Jazbec, so la-ajevne
skupnosti in občina na zimo
pripravljene. Zimsko bodo
vzdrževane tiste ceste, po ka-
terih potekajo avtobusne pro-
ge in ki imajo krajevno — pove-
zovalni pomen. Že sedaj pa žu-
pan in predsedniki krajevnih
skupnosti opozarjajo, da bodo
morali občani v naseljih, vaseh
in v mestu Konjice, v skladu z
ustreznimi odloki, sami poskr-
beti za dovoze in poti do hiš
ter pločnike pred njimi.
A. N.
Pozdrav iz Konjic
Ob 850. letnici omembe Ko-
njic je Turistično društvo Slo-
venske Konjice skupaj z obči-
no in domačim zgodovinskim
društvom izdalo kaseto z ar-
hivskimi posnetki ansambla
Konjičana Jureta Zdovca z vo-
kalnim kvartetom Marles. Ka-
seta z naslovom V Konjicah je
lepo je naprodaj v Turistično-
informativnem centru (Ticu) v
središču mestnega jedra - na
Starem trgu. Kot je povedal
konjiški župan Janez Jazbec,
bo občina skupaj s turističnim
društvom pripravila tudi pro-
mocijo kasete, ki naj bi se je
udeležil tudi znani košarkar
Jure Zdovc, sin pokojnega av-
torja skladb. B. Z.
Konjeniški ples
in konjeniška
moda
Minulo soboto je bil v celj-
skem hotelu Evropa tretji tra-
dicionalni konjeniški ples, ki
so ga organizirali člani Konje-
niškega kluba Celje. Na njem
so podelili pokale in priznanja
najboljšim jezdecem v Slove-
niji, družabni dogodek pa po-
pestrili z modno revijo jahal-
nih oblačil in obutve.
Foto: SHERPA
Iščem topel dom
v zavetišču Zonzani v Jar-
movcu pri Drami j ah tokrat ča-
ka na vas pet majhnih štiri-
nožnih prijateljčkov, starih
dva meseca. So mešančki, rja-
vo črne barve in si jih lahko
ogledate v ponedeljek in četr-
tek popoldne.
Strugo reke Pake bodo kmalu očistili
v Šoštanj ski termoelektrarni črpajo iz reke Pake vodo, ki jo potrebuje za obratovanje vseh
svojih petih blokov in tudi čistilne naprave, pri tem pa morajo poskrbeti tudi za ustrezno čiščenje
korita te reke. Z deli bodo kmalu končali. Koliko časa bo struga čista, pa ni mogoče predvideti,
saj postane voda ob dežju zelo deroča, kar povzroči velike nanose peska in druge navlake.
LOJZE OJSTERŠEK
Tretji v Evropi
Na evropskem pr\'enstvu v
športnem ribolovu na morju za
člane v italijanskem mestu Ca-
gliari na Sardiniji, je sloven-
ska ekipa ponovila svojo naj-
boljšo ekipno uvrstitev iz lan-
skega leta, saj je ponovno
osvojila bronasto medaljo in s
tem tretje mesto.
Prvo mesto je osvojila ekipa
Italije, drugo pa Hrvaške. Si-
cer pa je na letošnjem evrop-
skem prvenstvu sodelovalo
šest državnih reprezentanc,
našo reprezentanco pa so se-
stavljali: Kristina in Joško
Matijas ter Zvone Grgurovič iz
Izole, Mirko Celeč iz Pirana
ter Bojan Šalamon, član Dru-
štva za športni ribolov na mor-
ju Aero Celje. Tekmovanja le-
tošnjega evropskega prvenstva
so bila v sicer nemogočih vre-
menskih pogojih (veliki valovi
ter močan južni veter), tako da
so bila na repu regularnosti,
pri rezultatih pa je v marsičem
odločala sreča.
Člani Društva za športni ri-
bolov na morju Aero Celje pa v
četrtek, 30. novembra ob 20.
uri, pripravljajo na CATV Ce-
lje zanimivo oddajo o mor-
skem ribolovu, v kateri bodo
predstavili kar nekaj video
posnetkov, reportažo z ome-
njenega prvenstva ter video
zapis z društvenega tekmova-
nja za juniorje in kadete. V
oddaji pa bodo podrobneje
spregovorili tudi o lovu na sipe
in lignje.
Društvo za športni ribolov
Aero Celje vabi vse, ki jih ribi-
či j a zanima, da se jim pridru-
žijo. V kratkem bodo pričeli s
tečajem in treningi za najmlaj-
še od 3. razreda osnovne šole
dalje. Vse informacije je moč
dobiti pri Bojanu Salamonu
po telefonski številki 31-312,
ali na naslovu: Društvo za
športni ribolov na morju Aero
Celje, Čopova 24.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
it. 48. - 30. november 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Kovačičevi iz Pristave so lahko največ skupaj ob nedeljah.
Od Sotle ilo Nila
Miran Kovačič Iz Pristave IzUeluJe zanimive lesne Iztielke
Ljudje na podeželju živijo
dandanašnji v podobnem, hi-
trem tempu življenja kot v me-
stih. Kovačičevi iz Pristave pri
Mestinju imajo razmeroma ve-
liko kmetijo, saj je v hlevu pri-
vezanih deset glav živine. Mi-
ran izdeluje tudi zanimive les-
ne izdelke, njegova žena, Zof-
ka, je krajevna zastopnica Za-
varovalnice Triglav, hčeri obi-
skujeta osnovno šolo, Mirano-
va mama pa precej pripomore
v gospodinjstvu. Le nedelje so
povsem družinske, ko lahko
posedijo skupaj več časa.
Miranovi lesni izdelki so ce-
njeni vse od turističnih Atom-
skih do Čateških toplic. Lani
je za kamp v Čateških toplicah
izdelal lične lesene hišice, v
zadnjem času pa tudi za kamp
v Atomskih toplicah. V Podče-
trtku je naredil približno tri-
deset trških mostičkov, lesene
turistične kažipote, s slamo
kriti kažipot pred hotelom, za
novo letno kopališče Term pa
opazni veliki lok. Zdaj ima v
mislih načrte za privlačna le-
sena avtobusna postajališča
po krajevni skupnosti Prista-
va, vse od starega dela Atom-
skih toplic preko Sodne vasi
do središča Pristave. Razmi-
šljal je celo o slamnati kritini,
ki vzdrži od dve do tri deset-
letja, vendar je dandanašnji za
slamo problem.
Kovačičevi so se v Pristavo
priselili iz doline Vonarja, ki
so jo takrat izpraznili zaradi
velikih načrtov za medrepu-
bliško akumulacijsko jezero.
Na stare, zanimive mline na
reki Sotli je ostal le spomin, o
jezeru pa ni duha ne sluha.
Kmečki ljudje, spodrezanih
korenin, so si morali poiskati
nove domove blizu in daleč, v
tujih krajih, med tujimi ljud-
mi. Morali so vse do Savinjske
doline, celo na Gorenjsko. Ne-
kaj starejših gospodai-jev je
umrlo od same žalosti po kore-
ninah ob Sotli. Kovačičevi so
uspeli kupiti posestvo ne da-
leč, v Pristavi, kjer so zgradili
nov dom. V Pristavi so zado-
voljni, tudi ljudje so večinoma
dobri. Miran ter njegova ma-
ma. Slava, se še večkrat spom-
nita nekoč privlačnejše vonar-
ske doline med Atomskimi to-
plicami ter Rogaško Slatino.
Tam je živel tudi Miranov ded,
ki je nekoč izdeloval sode ter
še marsikakšne zanimive lese-
ne izdelke. Miran Kovačič pa
je poln novodobnih zamisli ter
razmišlja tudi o turističnih
spominkih iz lesa za potrebe
turističnega Obsotelja.
V Vonarju imajo Kovačičevi
še nekaj zemlje, pri Sv. Emi
nad Atomskimi toplicami pa
čudovit vinograd. Ta je po-
vsem obnovljen, z blizu dva ti-
soč trsi, v znamenju chardona-
ya, sauvignona, renskega ter
laškega rizlinga. Miranova že-
Zofka, ni vonarskih kore-
nin. Rada se spominja domače
Rečice pri Laškem, domačije
tik nad Plečnikovo cerkvijo,
družine z enajstimi otroki. Po-
krajinske razlike se je hitro
navadila. Zaradi terenskega
zavarovalniškega dela pozna
pristavški kraj ter ljudi celo
boljše kot rojeni Pristavljam.
Zofki veliko pripomore v go-
spodinjstvu Kovačičeva ma-
ma, Slava, ki pa ima trenutno
težave s kolkom. Njena pomoč
je bila še zlasti dragocena v
času, ko so bile tri Kovačičeve
punčke v rosnih letih.
Danes je najstarejša, Mate-
ja, že osmošolica ter razmišlja
o gimnaziji, sestrica, Lidija, pa
je šestošolka. Obe obiskujeta
priznano osnovno šolo v Pod-
četrtku, kjer sta uspešni na ra-
zličnih področjih. Starejša,
Mateja, je sodelovala lani v
skupinski raziskovalni nalogi
o zeliščarstvu v Olimju, s kate-
ro so se uvrstili na državni
ravni na drugo mesto. Mlajša,
Lidija, je bila lani med peto-
šolci bivše šmarske občine
najboljša v teku. Na najmlajšo
Kovačičevo deklico, na pokoj-
no Sabino, pa spominja huda
bolečina. V teh dneh je minilo
leto dni, odkar so se številni
ljudje poslovili od nje na zad-
nji poti. Ob grobu učenke 2.
razreda pristavške šole, ki je
umrla na poti v šolo. Bolečina
njenih staršev ter drugih do-
mačih je še vedno neizrekljiva,
veliko pa jim pomeni, ker opa-
žajo, da ljudje čutijo z njimi.
Odkar so malo Sabino poko-
pali, na njenem grobu lučka še
ni ugasnila, prižigajo pa jih
številni ljudje. Starša pokojne
deklice sta opazila, da je za
njen nedavni god gorelo kar
dvanajst svečk. Lepo se je spo-
minjajo tudi njeni sošolci ter
tovarišica. Njena starša, Zofka
in Miran Kovačič, sta na grobu
dnevno, v hudi bolečini pa
skušata čutiti kot da je njuna
Sabina še vedno z njima. Po tej
tragediji so se v kraju kmalu
uspeli dogovoriti glede malen-
kosti v zvezi s spornim pločni-
kom, nedolžnega otroka pa
prepozna sloga seveda ne more
obuditi.
Ob nedeljah se prehitri živ-
ljenjski tempo upočasni, zato
je to resnično Kovačičev dru-
žinski dan. V prostih trenutkih
radi prebirajo tudi časopise in
revije, med njimi dolga leta
Novi tednik. Novice iz doma-
čih krajev berejo vsi družinski
člani, križanke pa rešuje naj-
večkrat Mateja. Radi prebirajo
tudi Petico, zlasti Miran, ki ga
že od šolskih dni posebej pri-
vlačita zemljepisno ter zgodo-
vinsko področje. Pred nekaj
leti je obiskal Egipt, kjer je z
velikim zanimanjem opazoval
življenje ob Nilu, tisočletne pi-
ramide, novejši asuanski jez,
jezdil je kamelo, z letalom pa
je bil tudi v Abu Simblu, ob
meji črnega Sudana. Kadar
ima Miran Kovačič malo več
časa, pa se posveča tudi šahi-
ranju.
BRANE JERANKO
Družinski kiub na Krvavcu
Občinska zveza prijateljev
mladine iz Celja pripravlja v
prazničnih dneh pred kon-
cem leta počitnikovanje v
družinskem klubu na Kr-
vavcu.
Družine se lahko odločajo
med dvema počitniškima pa-
ketoma, organizirano leto-
vanje z dodatno ponudbo in
zaposlitvami za najmlajše pa
je plačljivo v treh obrokih.
Tako lahko preživite božične
počitnice med 25. in 30. de-
cembrom v penzionu Am-
brož pod Krvavcem, lahko
pa se odločite za 4-dnevni
družinski klub s silvestrova-
njem med 30. decembrom in
2. januarjem.
Za 6-dnevne božične po-
čitnice, ki vključujejo 5 pol-
nih penzionov s popoldansko
malico in napitki za otroke,
avtobusni prevoz, dodatne
aktivnosti ter smučarsko
karto za smučišče ob penzi-
onu, bo treba odšteti 185
DEM, za otroke do dopolnje-
nega tretjega leta starosti pa
je počitnikovanje brezplač-
no. V Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje priprav-
ljajo za otroke smučanje, ra-
čunalniško in likovno delav-
nico ter delavnico ročnih
spretnosti, srečanje z lovcem
in ogled lovišč v Gmajni,
najmlajše in njihove starše
pa bosta obiskala tudi Boži-
ček in dedek Mraz.
Družine pa lahko na Kr-
vavcu, v kmečkem turizmu,
preživijo tudi 4-dnevne po-
čitnice v družinskem klubu,
ki ob treh polnih penzionih
zajema še obisk dedka Mra-
za, silvestrsko večerjo, silve-
strovanje z glasbo, prevoz
ter uporabo savne in smučišč
ob penzionu. Tudi letovanje
v družinskem klubu, ki bo
odrasle veljalo 170, šolarje
140, predšolske otroke pa
125 DEM, lahko plačate v
treh obrokih, prijave pa
sprejemajo v pisarni Občin-
ske zveze prijateljev mladine
Celje. IS
Konjice v
decembru
v prazničnem decembru
bodo na konjiškem Mest-
nem trgu tudi letos postav-
ljene lesene hiške za proda-
jo izdelkov ali gostinske
ponudbe. Občina Sloven-
ske Konjice bo hiške odda-
la v najem med 5. in 31.
decembrom. Gostinci bodo
za najem morali odšteti 2
tisoč 500 tolarjev na dan,
diTjgi pa tisočdvestopetde-
set. Tudi letos bodo ves de-
cember na Mestnem trgu
ali v bližnjem Domu kultu-
re božično - novoletne pri-
reditve; filmske in gledali-
ške predstave, koncerti
glasbene šole, pihalnega
orkestra in pevskih zborov,
otroški novoletni sejem,
dan cvetličarjev, koUne in
podobno.
B.Z.
Kljub letom čila
Zlata poroka zakoncev Rezec Iz Ubol
Svoj drugi da sta v soboto
izrekla zlatoporočenca Marija
in Martin Rezec iz Liboj.
Obred zlate poroke je v žalski
poročni dvorani opravil Peter
Pungartnik, sledil je še cerk-
veni del poroke, ki je bil v
cerkvi sv. Neže v Libojah,
opravil pa ga je griški župnik
Jože Planine.
Martin Rezec se je rodil v
Libojah 1917 leta. S šestnaj-
stimi leti se je zaposlil pri rud-
niku »Pavlin« v Libojah, kjer
je opravljal razna dela in je
kot najstarejši otrok v družini
(bilo jih je sedem) nadomestil
prezgodaj umrlega očeta ter že
zelo zgodaj okusil revščino
majhne kmetije. Ker je ta rud-
nik po dveh letih nehal z de-
lom so ga premestili v Pečov-
nik, leta 1939 pa je odšel na
služenje vojaškega roka. Po
vrnitvi domov se je zaposlil v
rudniku »Holmec« na Koro-
škem, leta 1944 pa odšel v par-
tizane. Po vojni se je zaposlil v
rudniku Mežica, se spoznal z
Marijo in kmalu sta se poroči-
la. Do spomladi leta 1946 sta
živela v Holmecu, nato pa sta
se preselila na Martinov dom v
Liboje, kjer se je Martin zapo-
slil kot ključavničar v rudniku
Liboje in delal tam vse do upo-
kojitve leta 1969. Tam je bil
tudi poveljnik gasilske čete,
kar 20 let strojnik.
Marija Rezec, ki je štiri leta
mlajša, se je rodila na Lomu
pri Mežici kot kmečka hči. Po
osnovni šoli je ostala doma in
postala gospodinja, kajti ma-
ma ji je umrla, ko ji je bilo
komaj oseT let. Zaradi sodelo-
vanja v J JB je bila interni-
rana.
V pet .esetih letih sta doži-
vela m ogo lepih pa tudi brid-
kih tr nutkov. Medsebojno ra-
zum- .ranje in ljubezen sta tisti
lep' strani življenja, ki sta ga
z? ela skupaj pred petdeseti-
r L leti.
Po vojni sta Rezečeva priče-
la graditi in obnavljati dom,
pri čemer so jima pomagali
domači, ki pa so počasi že od-
hajali in si gradili lastna og-
njišča. Leta 1964 se je smrtno
ponesrečila Martinova mama,
kar je bil zelo boleč udarec za
vso družino. Ko se je hči poro-
čila, je v hišo prišel zet Jože,
na svet pa sta privekala dva
vnuka, Joško in Vasja. ,
V tako povečani družini sta|
potem živela celih petnajst let,'
nakar so se mladi odselili v
nov dom, ki so ga med tem
časom zgradili. Martin in Ma-
rija sta ostala nekaj časa sama,
vendar sta s pomočjo hčerkine
družine še vedno vztrajala na
domačiji. Letos pa se jima je
pridružil vnuk Joško z Mojco,
da jima nekoliko olajšata sa-
moto na stara leta in nadalju-
jeta svoje življenje na domači-
ji. V veliko veselje je zlatopo-
ročencema pravnuk Matej. Na
sliki: zlatoporočenca Martin
in Marija Rezec sta kljub le-
tom dobrega zdravja.
T. TAVČAR
Najlepši filmi
Na naslo\Tiici Tednikove-
ga TV vodiča je bil prizor iz
filma V vrtincu, igralca pa
Vivien Leigh in Clark Gable.
V poštev za žreb je prispelo
41 kuponov.
Paket laškega piva bo pre-
jela Marija OCVIRK iz
Slomškove 15 v Šentjurju,
majici NT&RC pa bosta po
pošti prejeli Katarina PUS-
NIK iz Planine pri Sevnici in
Slavica GORENAK iz Dra-
melj.
Vljudno prosimo, da se po
paket laškega piva oglasite v
naš oglasni oddelek, medtem
ko vam bomo majici poslali
^o pošti!
Dobro obiskan smučarski sejem
Smučarski klub Gozdnik Žalec je imel v petek, soboto in nedeljo v telovadnici žalske osnovne
šole smučarski sejem rabljene in nove opreme za zimske športe. Ponudba je bila velika in pestra,
prav tako pa je bilo tudi veliko kupcev. Največ je bilo zamenjav, tako da so preraslo rabljeno
opremo zamenjali za večjo, tudi rabljeno, saj se otrokom, ki rastejo zelo hitro, skoraj ne splača
kupovati nove opreme. Cene za rabljeno opremo, ki je praviloma zelo dobro ohranjena, so bile
ugodne.za novo pa take, kot so v trcpvinah. -
FLANiNSKi KOTiCEK
Kam v decembru?
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas tudi v mesecu
decembru vabi na izlete. Tako se bodo v nedeljo, 10. decem-
bra odpravili na XV. spominski pohod na Tišje. Odhod bo ob
6. uri in 23 minut z vlakom z železniške postaje v Celju.
V soboto, 16. decembra, pa vse ljubitelje pohodov vabijo
na zimski pohod na Javomik in Železno jamo, kamor se
boste s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji odpra-
vili ob 5. uri in 30 minut.
Za prijave in dodatne informacije lahko pokličete telefon-
sko številko 31-711, int. 355 aU 452-927.
M. MAROT
Šff. 48. - 30. november 1995
ŠPORT
16
Med Evropo in drugo ligo
Po Jesenskem Uelu nogometnega prvenstva Izstopata samo Gorica In Ueloma Mura - RuUar In Publlkum v zgornjem ilelu, toHa...
Gorica je bila najboljša
enajsterica spomladanske se-
zone, zato jesenski naslov ob
številnih nakupih igralcev ni
presenečenje. Bolj so odmevali
porazi Olimpije in Maribora,
na koncu pa so se razmerja
normalizirala in med tretjini
Rudarjem ter devetimi Beltin-
ci (kvalifikacije za obstanek)
so samo štiri točke razlike!
Rudar: davek za
Intertoto
Pred letom dni so bili na ro-
bu deseterice, s prihodom tre-
nerja Bojana Prašnikarja pa so
se Velenjčani uvrstili v pokal
Intertoto, polfinale pokala in
zamudili enkratno priložnost,
da bi bili jesenski podprvaki.
»Z zmago proti Muri bi bila
sezona fantastična, a smo vse-
eno zadovoljni,« ocenjuje
Prašnikar.
Velenjčani so bolje igrali na
gostovanjih, ob jezeru pa zao-
stali za pričakovanji in z go-
lom razlike izgubili tri tekme.
Želja po zmagi je še vedno pre-
velika obremenitev, prav tako
tudi kapetanski trak, ki si ga
je med sezono podalo skoraj
pol moštva. Na zadnjih tek-
mah se je poznala utrujenost
zaradi poletnega tekmovanja
Intertoto, toda med evropsko
premiero so v seštevku prevla-
dovale pozitivne izkušnje in
Rudar bo vložili kandidaturo
tudi za naslednji ciklus.
»Pozimi smo se okrepili, po-
leti pa naredili napako pri ka-
drovanju,« priznava velenjski
trener, ki je zaradi kartonov,
poškodb in nediscipline na
koncu imel velike težave s se-
stavo začetne enajsterice. Ko-
mar je po dveh zaporednih po-
razih zahteval izpisnico in je
že dlje časa prost, Polovšak je
zaradi incidenta suspendiran,
toda konkurenca bo kmalu za-
ostrena.
Po polletni odsotnosti se
vrača Spasojevič, v konici na-
pada bo najbrž zaigral La-
vrentiu, ki je za mlado repre-
zentanco Romunije odigral 17
tekem, na vidiku pa so še ne-
katere zamenjave za bodoče
>teritorialce< Paviča, Mernika
in Jovanoviča. »Spodnja meja
je 5. mesto, zgodnja uvrstitev v
Evropo,« je že pred sezono na-
povedal R-ašnikar, ki bo lahko
spomladi končno lahko raču-
nal tudi na organizirano navi-
jaško skupino.
Strelci: Ekmečič 9, Žurman
6, Cvikl 4, Komar 3, Pavlovič
2, S. Javomik, Pranjič, Doler
in Balagič po 1.
Publikum: preveč
>black outov«
Ob starem načinu točkova-
nju bi bili za dve mesti slabši,
obramba z reprezentančnim
vratarjem Zupanom je po šte-
vilu prejetih golov takoj za
Izolo, s skromnim igralskim
kadrom pa je osnovni načrt
predvsem zaradi uspeha v po-
kalu dosežen.
»Lahko smo zadovoljni, to-
da z veliko mero previdnosti.
Dno je blizu, spomladi se lah-
ko borimo za Evropo ali pa za
obstanek,« je realen trener Bo->
rut Jarc, ki se že poleti ni obre-
menjeval z uvrstitvijo Evropo
in navedel glavne vzroke za
slabši start: »Odmevni zmagi v
prijateljskih tekmah s Hajdu-
kom in Inkerjem sta prinesli
več slabega kot dobrega. Celic
je med del igralcev zasejal ne-
zadovoljstvo, pogovori med
upravo in igralci o višini pre-
mij pa so predolgo vlekli.«
Sest izključitev, poškodbe
in sporno selekcioniranje tuj-
cev (Čelič, Komar, Ademovič)
so skromen igralski kader zde-
setkali do skrajnih meja, zato
so nekateri ključni poseunezni-
ki (Bauman, Usnik, Štancar in
Sešlar) vidno nihali v formi.
Konkurenca je skoraj na vseh
mestih preslaba, v izpolnjeva-
nju taktičnih zamisli je bilo
preveč svobode in zato nekaj
tipičnih >black outov< z Mari-
borom, Korotanom, Olimpijo,
Rudarjem in Gorico.
»Denarne kazni nekaterih
ne prizadenejo, zanje je pouč-
na samo selitev na tribuno. Za
zmago v Novi Gorici so imeli
dodatno premijo, a so jo za-
pravili v samo treh minutah,«
o zvezdniških razvadah odkri-
to govori Jarc, ki že napovedu-
je prve spremembe. Priložnost
naj bi dobili mladi in nadarje-
ni iz okolice, na Skalni kleti
sta že Mitič iz Radeč in Pire iz
Krškega, zveneče ime pa naj bi
bilo adut za pokal. In odhodi?
Komar, Ademovič, B.
Romih...
Strelci: Kamberovič 10,
Goršek 7, Bauman in Rakovič
po 3, Bulajič in Sešlar po 2,
Bajraktarevič, Čelič, Štancar,
Turk in Ulaga po 1.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Zaradi ogrožanja linijskega
sodnika na tekmi z Rudarjem
mora celjski prvoUgaš plačati
300.000 tolarjev kazni, proti
Silu in Kamberoviču pa je
uveden disciplinski postopek
zaradi nešportnega obnašanja.
Pomlad + jesen 95: Gorica 61,
Mura 52, Rudar 49, Olimpija
46, Primorje in Publikum 45,
Maribor 43, Korotan in Beltin-
ci 41, Izola 12.
Simon Sešlar (svetli dres) je s člansko reprezentanco že v Mehiki (med izbranci sta tudi Branko
Zupan in Grega Blatnik), Zoran Pavlovič (desno) pa je v mladi selekciji U-20 dobil družbo v
Nenadu Vlagi, Erminu Rakoviču in Marku Mitiču.
Vrh, sredina, dno  !
Šentjur, Era Šmartno In Radeče po nogometni Jeseni v drugi
llgl — Oskar Drobne najboljši strelec polsezone, v Radečah
zasilni upravitelj kluba I
Drugoligaški prvak Železni-
čar iz Ljubljane je edino mo-
štvo, ki je jesensko polsezono v
državnih ligah končalo nepo-
raženo, po napovedih je pri vr-
hu novinec Šentjur, razočaral
je branilec naslova Era Šmart-
no, medtem ko so Radeče
praktično že odpisane.
Šentjur: nič ni biio
podarjeno
v dveh letih so osvojili dva
naslova, prek kvalifikacij pre-
skočili dve ligi in se naučili
zmagovati. Šentjur je tudi med
drugoligaši v ospredju, toda
kapetan Jani Žilnik umirja
pričakovanja: »Železničar je
daleč pred vsemi, mi pa bi bili
lahko drugi ali osmi!«
Šentjurski načrti niso pove-
zani s prvo ligo, ki je po mne-
nju najbolj izkušenega nogo-
metaša in leta 1992 tudi udele-
ženca pokala prvakov veliko
kvalitetnejša. »Po imenih ima-
mo sorazmerno močno ekipo,
toda ni enako pri Publikumu
samo trenirati, v Šentjurju pa
biti eden glavnih igralcev.
Manjka nam izkušenj, zato tu-
di domača poraza s Šmartnim
in Črnučami, čeprav smo imeli
obe tekmi praktično dobljeni,«
pravi Žilnik, ki je odigral mor-
da svojo najboljšo polsezono
in bil za mnoge celo na repre-
zentančni ravni. Novincem ni
bilo nič podarjeno, vsako zma-
go in remi so si morali prigara-
ti, z nekaj več sreče (Šmartno,
Črnuče) bi bili lahko celo na
vrhu, tako pa imajo >samo<
najboljšega strelca lige Drob-
neta, ki je pred sezono zavrnil
tudi Publikum. Z Železničar-
jem so v gosteh igrali 0:0, Naf-
to premagali z 2:0, za vrh pa
ob novem točkovanju še niso
dovolj prepričljivi v gosteh; v
sedmih telanah le pet golov, od
tega štiri v zadnjem krogu Ra-
dečam.
Strelci: Drobne 10, Valek,
Kidrič, Marinček in Stanič po
2, Žilnik, Podrepšek, Zupane,
Pašahč, Ahčan, Blatnik in Ka-
čičnik po 1.
Era Šmartno: preveč
kianov
Lanski prvaki so končali še-
le v spodnjem delu lestvice, a
še vedno dovolj daleč od naj-
bolj ogroženega zasavskega
tandema. V ozadju ni več Dra-
ga Kostanjška, ekipa ni homo-
gena, svoje so opravile po-
škodbe in muhavosti nekate-
rih zvezdnikov in Era Šmartno
je eno razočaranj drugoligaške
jeseni.
»Lani smo se pogosto dobili
na pijači in zmagovaU, letos je
povsem drugače,« pravi vijoli-
časti golgeter Tomo Druško-
vič, še bolj konkretna pa je ra-
zlaga Dimitrija Pirca: »Razbili
so nas klani! Domači igralci
nas niso sprejeli, realno bi mo-
rali biti peti.« Ob Paki ni več
enotnosti, za ponovitev zma-
govite sezone 1994/95 pri-
manjkuje kvalitetnih igralcev
in nogomet je vse bolj postran-
ska zadeva celo za najboljšega
Druškoviča, ki se vzporedno
že resno ukvarja s sojenjem.
Po hitrem vzponu, naslovu in
zamujeni priložnosti za do-
končen prodor med najboljše
je razočaranje nad slabšo pol-
sezono toliko večje. Vse je bilo
zamujeno doma, ko Era ni do-
bila niti polovico tekem, osip
igralskega kadra ni bilo mogo-
če reševati s pomočjo sosedov
iz Velenja. Dvojne registracije
v drugi ligi niso dovoljene, so-
žitje med domačini in okrepi-
tvami iz okolice pa je bilo ide-
alno le v dneh uspehov.
Strelci: Druškovič in Dela-
meja po 6, Mešanovič 3, Gro-
belšek in Mašič po 2, Pire, Ir-
man in Omeragič po 1.
Radeče: rešiti kiub
Najslabša ekipa >doma<, naj-
slabša ekipa v gosteh in nogo-
metna jesen 1995 je bila za Ra-
deče prava agonija. Kazni
funkcionarjem, zapora igrišča,
nezadovoljni nogometaši in
njihovi predčasni odhodi, vse
manjši finančni priliv papir-
nice ...
Tik pred začetkom prven-
stva so si zaradi preozkega
igrišča morali poiskati nado-
mestno lokacijo, vso sezono
tavali med Hrastnikom, Tr-
bovljami in Ljubljano ter za-
man upali na preureditev ob-
jekta. Po treh krogih so bili še
neporaženi in v zgornjem delu
lestvice, polom pa se je začA s
sedmico pri Železničarju in
zadnjih deset tekem so Radeče
izgubile. Druge težave so samo
stopnjevale krizo, ki se je pre-
nesla tudi najmlajše selekcije
(mladinci so v Šentjurju izgu-
bili z 0:21, v Krško sploh niso
odpotovali) in po odstopu ce-
lotne uprave je Zvone Lipo-
glavšek postal neke vrste za-
silni upravitelj kluba. Radeče
Papir je dogovorjen sponzor-
ski znesek najprej prepolovil
in na koncu povsem ukinil, za-
to se nogometaši ne ukvarjajo
toliko z morebitnim obstan-
kom v drugi 1^, marveč z re-
šitvijo kluba. Že med sezono se
je namigovalo na izstop, mar-
sikaj pa bo jasno v naslednjih
dneh, ko naj bi bila skupščina.
Strelci: Zildževič 5, Mili-
dragovič 3, Kurež, Glinšek,
Cetin, Ribič in Andželič po 1.
ŽELJKO ZULE
Spomladanski del prvenstva v
prvi ligi se bo začel 25. febru-
arja 1996 in končal 8. junija,
drugoligaši bodo štartali 3.
marca, tretjeligaši pa 16.
marca.
Vse razen Oiimpije
Publikum In Rudar v pol finalu pokala, v
katerem si ne želita Ljubljančanov — Med
četverico še Primorje
Rudar, Olimpija in Primorje
ter nekoliko presenetljivo Pu-
blikum so polfinalisti pokal-
nega tekmovanja. Žreb bo 22.
decembra v Ljubljani, polfi-
nalni tekmi bosta 6. in 20.
marca 1996, finalni 15. maja in
6. junija, superpokal pa bo v
začetku avgusta.
Borut Jarc in Bojan Prašni-
kar sta si v napovedih enotna:
»Polfinalisti so izenačeni, toda
vseeno si za nasprotnika ne bi
želel Ohmpije in veliko raje bi
doma igral povratno tekmo. V
pokalu imamo več možnosti za
prodor v Evropo, kajti vodilni
ekipi po jesenskem delu pr-
venstva Gorica in Mura sta že
izpadla in se bosta osredotoči-
la samo na ligo.«
Celjani so poštah neke vrste
speciahsti za pokal, saj so že
tretjič v polfinalu (1993, 1995,
1996), a še nikoli niso osvojili
lovorike. »Drži, res smo speci-
alisti za pokal, čeprav vedno
manjka pika na i. V pokalu se
igralci drugače obnašajo, pre-
mijo imajo vezano na končni
uspeh, v prvenstvu pa na teko-
če rezultate,« pravi Jarc, med-
tem ko so v Velenju so nekoli-
ko bolj umirjeni.
Rezultati povratnih tekem
četrtfinala: Mura-Publikum
2:1 (1:1; Bauman 9 - skupaj
2:3), Rudar-Železničar (Lj) 2:1
(2:1; Ekmečič 19, 36 - skupaj
3:1), Gorica-Ohmpija 0:2
(skupaj 1:5), Primorje-Naklo
3:2 (skupaj 5:2).
»Negativna« Steidar in Dravinja
v vzhodni skupini tretje lige-vzhod so sodniki skupaj poka-
zali 57 rdečih in 471 rumenih kartonov, v mladinski konkurenci
pa 246 rumenih in 25 rdečih kartonov.
Vtretjeligaškem točkovanju za fair-play je najbolj nediscipli-
nirano moštvo Steklarja (40 rumenih kartonov in pet izključi-
tev),malenkost boljši je Unior(38 + 5), Dravinja (36 + l)pajemed
najbolj vzornimi. A le med člani, kajti mladinsko moštvo je
druga skrajnost (31 + 7) in manj negativno so se obnašali naraš-
čajniki Ere Šmartno (21 + 2), Kovinarja (24 + 2) ter predvsem
Steklarja, ki so ob 18 rumenih kartonov edino moštvo brez
izključnega nogometaša.
Vrstni red - tretja liga: Bakovci 66, Paloma 72, Tumišče 73,
Dravinja in Dravograd 77, Pohorje 79, Odranci 82, Beltrans 85,
Kovinar (M) 89, Kungota 90, Unior 95, Bistrica 96, Alununii 97,
Steklar 104; mladinci: Kozjak 32, Beltrans 41, Kovinar (S) in
Steklar 43, Aluminij 44, Bistrica in Era Šmartno 48, Slovenj
Gradec 56, Železničar 58, Središče 75, Dravinja 77.
it. 48. - 30. november 1995
17
ŠPORT
Štajerski polfinali
}l pokalu dvoboja KovInotebna-SaioK In Celle-Maribor - Vladu
pizmanu prepolovliena kazen Uveb let odsotnosti z Igrišč
Združenje košarkarskih pr-
voligašev je imelo redni zbor v
Rogaški Slatini, kjer so ob no-
vostih FIBA, ki so še posebej
ugodne za našo klubsko košar-
ko, izžrebali polfinalna para
obeh pokalnih tekmovanj. Pri
moških sta para Kovinotehna-
Satex in Idrija-BWC, v ženski
konkurenci pa Celje-Maribor
in Ježica-Odeja.
V evropsluh pokalih bo naša
moška košarka v naslednji se-
zoni zastopana s kar sedmimi
klubi, dodatno mesto pa je na
podlagi posebnega točkovanja
FIBA dobila v evropskem po-
kalu, v katerem bosta torej
igrala oba finalista domačega
pokala. Prvak bo igral v kvali-
fikacijah za evropsko ligo, v
Koračevem pokalu štiri mo-
štva, v ženski konkurenci pa
kvota ostaja nespremenjena.
Predtekmovanja bodo poteka-
la po skupinah, ki bodo se-
stavljene po teritorialnih na-
čelih, vsaka ekipa pa bo odi-
grala najmanj šest tekem. (J.
T.)
Kemoplast se Je
zaman pritožil
Derbi B lige Plima-Kemo-
plast (76:69) je bil skoraj me-
sec dni pod posebnim drobno-
gledom KZS, ki je naposled
pritožbo Šentjurčanov zavrni-
la in posledično priznala teht-
nost njihovih argumentov, saj
je kaznovala tehničnega dele-
gata Danila Tumška s Polzele,
prvega sodnika Matjaža Veho-
varja in zapisnikarko Majo
Brodar iz Prebolda.
Šentjurčani so se pritožili
zaradi netočnega vnosa oseb-
nih napak domačim igralcem,
odvzete žoge sredi napada in
napak na glavnem semaforju,
toda za KZS naštete pripombe
niso bile zadosten razlog za
razveljavitev tekme. Obenem
so bile ugotovljene pomanjk-
ljivosti pri delu uradnih oseb
(sodnika, tehnični komisar,
pomožni sodniki), zato je bila
izrečena vrsta kazni.
Pomožna sodnica Maja Bro-
dar je zaradi napak pri vode-
nju zapisnika kaznovana s
prepovedjo opravljanja dolž-
nosti do konca tekmovalne se-
zone, domači klub Plima pa z
denarno kaznijo 17.000 tolar-
jev. Glavni sodnik Matjaž Ve-
hovar bo zaradi površno pre-
gledanega zapisnika (število
velikih osebnih napak se ne
ujema z izvajanimi prostimi
meti) moral prisilno počivati
eno tekmo, tehnični komisar
Danilo Turnšek pa zaradi ma-
lomarno opravljenega dela na
treh tekmah. (Ž. Z.)
Finalna turnirja pokalnega
tekmovanja bosta 13. in 14. ja-
nuarja za ženske ter 30. in 31.
marca za moške. Prizorišči bo-
do določili pozneje.
KZS je prvotno kazen Vladu
Rizmanu prepolovila in zaradi
incidenta v Mariboru (kadet-
ska ekipa Elektre je igrišče za-
pustila sredi tekme) bo z igrišč
odsoten samo leto dni.
Celju teniško DP
Dvoransko državno prven-
stvo v tenisu z nagradnim
skladom 5000 mark bo od 8. do
11. februarja 1996 znova v Go-
lovcu (organizator Nefs), žen-
ske do 16 let pa bodo za naslo-
ve sredi januarja igrale v Ro-
gaški Slatini. Med prireditelji
pozivnih tekmovanj v dvorani
bo dvakrat tudi Žalec z regij-
skima turnirjema za konku-
renco do 12 let.
Kvartet za SP
Svetovno prvenstvo v keg-
ljanju bo šele maja 1996, za
nastop v Pragi pa so že določe-
ne Kardinarjeva, Petakova,
Tkalčičeva in Šeškova. Med
kandidatinjami za tri prosta
mesta so še Grobelnik, Zu-
pane, Ledinek, Razlag, Špoljar
in Koštomaj (vse Miroteks). Za
moško reprezentanco sta kan-
didata Gmajner in Nareks,
kvalifikacije pa se bodo začele
v nedeljo in bodo trajale tri
mesece. Ravno zaradi kvalifi-
kacij bosta naslednji konec
tedna naši reprezentanci na
četveroboju v Celju nastopili v
enakih zasedbah kot na lan-
skem SP v Nemčiji.
Nogomet I
i. iiga
18. krog: Gorica-Publikvun
2.1 (0:0); Ulaga (58); Rudar-
Mura 0:1 (0:1), Maribor-Izola
5:1, Olimpija-Primorje 1:1,
Beltinci-Korotan 2:1.
Košarka
A-1 iiga
Moški - 11. krog: Rogaška-
Republika 87:86 (45:45); Mi-
čunovič 24, Lerič 23, Jurkovič
21, Novakovič 10, Petrovič 5,
Mesič 1, Tabak 1; Kovinoteh-
na-Interier 82:93 (40:54); Til-
ler 30, Zaletel, Petranovič 16,
Jagodnik 10, Stavrov 5, Koba-
le 3, Cizej 2; Triglav-Litija
71:70, BWC-Satex 97:102, Li-
tostroj-Idrija 84:71. Vrstni
red: Olimpija (+) 21, Idrija, In-
terier 19, Rogaška 18, Satex,
Litostroj, Kovino tehna 17,
BWC 16, Republika 15, Helios,
Triglav (+) 14, Litija 13.
Ženske - 10. krog:Maribor-
Celje 58:90 (35:37); Jurše 32,
Obrovnik 29, Kokolj 5, Germ
4, Vasic, Vodopivec 2; Jezica
ml-Unior Atras 60:68 (24:42);
Račič 34, Groleger, Temnik 12,
Ribič, Šporar 3, Brglez, Olup
2; Ježica-Ilirija 72:59, Pomur-
je-Odeja 81:71. Vrstni red: Ce-
lje, Jezica 19, Maribor 17,
Odeja, Ilirija, Unior Atras 14,
Pomurje 13, Jezica ml. 10.
A-2 iiga
Moški - 11. krog: Ilirija-Co-
met 69:75 (24:42); Šporar 19,
Benič 12, Sivka 10, Plevnik 9,
Kožar 7, Nerat, Železnikar 3,
Šrot 2; Zagorje-Celje 87:96
(46:50); Čeko 26, Grahovec 25,
Jesenek 19, Ki tek 11, Nidorfer
6, Drobnič 4, Jurak, Hochkra-
ut 2, Herman 1; Ježica-Pivo-
vama Laško 100:92 (82:82,
39:37); Tovornik 45, Durnik,
Vujovič 11, Šoštarič 10, Blago-
tinšek 7, M. Tomašič 5, Staro-
vasnik 3; Krka-Koper 77:71,
K. zidar-Olimpija ml. 96:73,
Loka-Slivnica 82:79. Vrstni
red: K. zidar (+) 21, Pivovarna
Laško 20, Comet, Krka, Loka
19, Ilirija, Zagorje 17, Jezica (+)
16, Koper, Slivnica, Celje 14,
Olimpija ml. 11.
B liga
Moški - 10. krog: Kemo-
plast-Brežice 74:70, Elektra-
Kamnik   75:62,   janče-Plima
75:62, Hrastnik-Maribor
72:76, Bistrica-Branik 87:60.
Vrstni red: Brežice 18, Plima
17, Janče, Kemoplast, Janče
16, Maribor, Elektra 15,
Hrastnik, Kanmik 14, Bistrica
13, Branik 12.
Ženske - 10. krog: Šentvid-
Celje B 93:91, Maribor ml-IU-
rija ml. 47:44, Jesenice-Sežana
66:102, Rogaška-Domžale
preloženo. Vrstni red: Sežana
19, Celje B 18, Šentvid 16, Ili-
rija ml. 15, Domžale (-) 14, Ma-
ribor ml. 13, Jesenice 12, Ro-
gaška (-) 9.
Rokomet
i. liga
Moški - 8. krog: Trebnje-Ce-
Ije Pivovarna Laško 22:30
(11:13); Ivandija 8, Puc 7, Ša-
farič 6, Vugrinec, Leve 3, Tom-
šič 2, Načinovič 1; Gorenje-
Jadran 31:14 (14:8); Plaskan
10, Krejan 6, Ilič 5, Semerdi-
jev, Čater 3, Meolic 2, Cvetko,
Ocvirk, Ojsteršek 1; Kodelje-
vo-Slovan 22:22, Dobova-Kr-
ško 22:20, Rudar-Prevent
29:22, Litija-Fructal 23:19;
zaostala tekma 7.krog: Krško-
Celje Pivovarna Laško 20:24
(13:11); Pungartnik 5, Šafarič,
Vugrinec, Leve 4, Stefanovič
3, Ivandija 2, Jeršič, Tomšič 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško (-) 14, Gorenje, Dobova,
Kodeljevo 11, Litija, Slovan
(-), Rudar 7, Prevent, Krško,
Jadran 6, Trebnje 4, Fructal 3.
11. liga - vzliod
Moški - 8. krog: Sevnica-Ce-
Ije Pivovarna Laško B 31:26
(15:14); Šantl 8, Bon, Pinter 5,
Kopitar 2, Slamnik, Trbojevič,
Pajovič, Lesjak 1; Drava-Go-
renje B 30.24, Polet-V. Nedelja
26:23, Dol-Krog 30:26, rade-
če-Ormož 27:24, Pomurka-
Brežice 41:19. Vrstni red: Dra-
va, Radeče 14, Sevnica, Gore-
nje B 12, Pomurka 11, Dol 7,
Celje Pivovarna Laško B 6,
Ormož, Polet 5, V. Nedelja,
Brežice 4, Krog 2.
Ženske - zaostale tekme: Ve-
grad B-Branik B 19:17, Ptuj-
N. mesto 26:22, Sevnica-Ba-
kovci 25:21. Vrstni red po je-
senskem delu: Žalec B 14, Ve-
grad B 12, Branik B 11, Ba-
kovci 9, Sevnica, Ptuj 8, Breži-
ce 6, Črenšovci, N. mesto 2.
Kegljanje
I. liga
Moški - 10. krog: CP Celje-
Rudar 7.1 (5395:5186; zmaga-
li: Videb 943, Sivka 909, Leš-
nik 880, Klinar 887, Salobir
881, izgubil: Cene 895), Gra-
dis-Hidro 5:3, Iskra-Proteus
8:0, Brest-Konstruktor 1:7,
Fužinar-Tekstina 6:2. Vrstni
red: Iskra 18, Konstruktor 15,
Proteus 13, Rudar 11, Teksti-
na. Gradiš 9, Hidro 7, Fužinar,
CP Celje 6, Brest 4.
Ženske - 10. krog: Miroteks-
Rudar 7:1 (2574:2364; zmaga-
le: Tkalčič 449, Šeško 453,
Grobelnik 441, Kardinar 404,
Petak 427, izgubila: Zupane
400), Gradis-Korotan 7:1, Izo-
la-Tekstina 6:2, SI. Gradec-
Konstruktor 1:7, Triglav-
Adria 6:2. Vrstni red: Miroteks
20, Gradiš 16, Adria 13, Gori-
ca 12, Konstruktor 10, Triglav
8, Rudar, Izola 7, Korotan 4,
SI. Gradec 3.
II. liga
Moški - 10. krog: Žalec-
Adria 8:0, Hrastnik-Ljubelj
6:2, Kamnik-Slovan 3:5, Gar-
dis n-Kočevje 6:2. Vrstni red:
Litija 17, Hrastnik, Ljubelj 13,
Kočevje, Slovan 10, Kamnik,
Radenska 9, Gradiš II 8, Adria
6, Žalec 5.
Ženske - 10. krog: Brest-Mi-
roteks II 6:2 (2438:2270; zma-
gali: Razlag 439, Lesjak 415,
izgubile: Stajic 370, Špoljar
365, Ratajc 372, Koštomaj
309), Gradiš II-Kočevje 3:5,
MTT-Miklavž 8:0, Kamnik-
Slovan 7:1, Krško-Proteus 6:2.
Vrstni red: Miklavž 14, Prote-
us 13, Miroteks II 12, MTT,
Brest 11, Kočevje 10, Gradiš
II, Slovan 9, Kamnik 8, Krško
3.
III. ilga-vzliod
Moški - 10. krog: Konjice-
MTT 7.1 (5117:4886; zmagah:
Kompan 878, Rošer 861, Petek
806, Znidarič 861, Tašler 889,
izgubil: Šrot 822), Šoštanj-
Dravograd 6:2 (5122:5067; S.
Fidej 837, Kramer 908, Kri-
žovnik 823, Hasičič 909, izgu-
bila: L. Fidej 844, Glavič 0:1),
Rudar II-Konstruktor II 8:0,
Korotan-Miklavž 2:6, Čmo-
melj-K. kolo 6:2. Vrstni red:
Konjice, Rudar II16, Dravogr-
da 14, Šoštanj 12, Črnomelj,
Miklavž 10, Korotan 8, MTT,
Konstruktor II 6, K. kolo 2.
Ženske - 6. krog: Nafta-So-
štanj 5:3 (2212:2207), Krilato
kolo-Komcel 5:3 (2229:2208;
zmagale: Jurše 373, FiUpčič
404, Cilenšek 373, izgubile:
Vengust 355, Kmeta 339,
Oblak 364), Impol-Trebnje
5:3, Miroteks III prost. Vrstni
red: Šoštanj, Miroteks III, Im-
pol, Trebnje 6, Komcel (+) 5, K.
kolo 4, Nafta 3.
Območna iiga
Skupina A - 3. krog: Kovi-
nar-Izletnik 2:6, Avto Celje-
Demit 1:7, Ljubno-P. Laško
3:5, Stroj kovina prost; vrstni
red: Izletnik, Demit, P. Laško
4, Strojkovina, Ljubno, Kovi-
nar 2, Avto Celje 0. Skupina B
- 3. krog: Rogaška-Obrtnik 6:2,
Petrol-Kvit 7:1, Komcel-Ko-
njice II 1:7, Kovinotehna pro-
sta; vrstni red: Rogaška 6, Pe-
trol, Konjice II 4, Kovinoteh-
na, Kvit 2, Komcel, Obrtnik 0.
Odbojka
I. liga
Ženske - 8. krog: Celje-Zg.
Savinjska 3:1 (5, 1, -5, 14),
Bled-N. mesto 3:0, Kočevje-
Cimos 0:3, Gorica-Branik 0:3.
Vrstni red: Branik 16, Celje,
Cimos 12, Bled 10, N. mesto 8,
Kočevje 4, Zg. Savinjska 2,
Gorica 0.
Moški - 8. krog: Topolšica-
Žirovnica 3:1 (9, 12, -10, 7),
Izola-Fužinar 3:2, Čmuče-
Brezoivca 3:0. Vrstni red: Izo-
la 14, Črnuče 12, Fužinar, To-
polšica 10, Žirovnica 2, Brezo-
vica 0.
H. liga
Moški - 8. krog: Šempeter-
Prvačina 3:1 (11, -4, 12, 10),
Intes-Š. Loka 3:1, Portorož-
Hoče 3:1, Granit-Kovinar 3:1,
Ruše-Salonit II 1:3, Žužem-
berk-Mislinja 3:1. Vrstni red:
Granit, Žužemberk 14, Hoče
12, Š. Loka 10, Šempeter, In-
tes. Salonit II 8, Prvačina, Ko-
vinar, Portorož 6, Ruše, Misli-
nja 2.
Ženske - 8. krog: Cimos II-
ŠoštanjO:3(-13,-10,-7),Šem-
peter-RušeO:3(-7, -3, -1), Vi-
tanc-Meltal 1:3, Jesenice-Ro-
goza 1:3, Šentvid-Ptuj 0:3,
Prevalje-Solkan 0:3. Vrstni
red: Prevalje, Šoštanj, Jeseni-
ce, Ptuj 12, Rogoza, Meltal 10,
Solkan, Šentvid 8, Ruše 6, Ci-
mos II 4, Šempeter 2, Vitanc 0.
III. liga-vzhod
Moški - 8. krog: Braslovče-
Mežica 3:0 (3, 9, 13), Šempeter
n-Lenart 3:0 (10, 4, 12), To-
polšica Il-Vuzenica 1:3 (14, -5,
-6,-7),Gamsi-Čma3:0,Beltin-
ci-Ptuj 3:1. Vrstni red: Gamsi
16, Vuzenica, Beltinci 14, Bra-
slovče 10, Fužinar II, Mežica,
Šempeter 8, Celje, Lenart 6,
Topolšica II, Čma 2, Ptuj 0.
OBČINSKI SVET
MESTNE OBČINE CELJE
razpisuje
ZLATI. SREBRNI In BRONASTI CELJSKI GRB za
leto 1996 za uspehe In dosežke na katerem koli
področju dela in življenja.
Skladno z odlokom o priznanjih Mestne občine Celje
(Ur.l. RS, štev. 9/95) podeljuje Občinski svet Mestne
občine Celje
ZLATI CELJSKI GRB
- za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in
dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Mestne
občine Celje
SREBRNI CELJSKI GRB
- za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjem ob-
dobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo
BRONASTI CELJSKI GRB
- za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spod-
budo za nadaljnje ustvarjalno delo
Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronaste-
ga celjskega grba morajo vsebovati:
- podatke o pobudniku
- podatke o kandidatu
- utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opi-
sa, elaborata ali na drug ustrezen način predstavljen
uspeh ali dosežek, za katerega je predlagana pode-
litev grba
- podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podob-
nimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno
- datum pobude
Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, Trg Celjskih
knezov 9, 63000 Celje, do 31. decembra 1995.
Št. 48. - 30. november 1995

Iti
Zrušil bom Rokov rekord!
Miro Kocuvan v pričakovanju nove sezone In olimpijskih Iger: z večjim obsegom
vaj za moč In treningi taekwontJa - Brez pogoHbe s klubom?
Evidentni olimpijski kandidati (z že
izpolnjenimi normami in kriteriji OKS,
MOK in mednarodnih panožnih zvez) so
se že začeli pripravljati za nastop na
igrah v Atlanti, ki bodo od 19. julija do 4.
avgusta 1996. Celje ima tri bodoče olim-
pijce: Gregor Cankar je na pripravah v
ZDA, Renata Strašek je po operaciji Ahi-
love tetive začela z lažjimi treningi, Miro
Kocuvan pa se odpravlja v Italijo.
»V topU dvorani sem doslej treniral le
enkrat in nasploh s pogoji v Kladivarju
nisem zadovoljen. Pogodbe s klubom
najbrž sploh ne bom podpisal, njihova
ponudba je mizema in nesprejemljivo je
tudi razmišljanje, da imam normalne
priprave za novo sezono zagotovljene že
preko OKS,« pravi Miro Kocuvan. Na
morebitni popravek pogodbe bo počakal
še nekaj dni, v nasprotnem pa bo za klub
v naslednji sezoni tekmoval le na držav-
nem prvenstvu.
Decembra bo Kocuvan dva tedna na
pripravah v Formiu, v tople kraje pa naj
bi še enkrat odpotoval februarja. Vsebi-
no treningov je zdaj bistveno spremenil
in več dela na pridobivanju moči ter hi-
trosti, kar bo posledično pomenilo spre-
membo ritma pri prehodih čez ovire. »Z
utežmi vadim trikrat na teden, še spo-
mladi sem samo enkrat in prehod s 13 na
15 korakov bom s šeste zanesljivo presta-
vil na sedmo, morda celo osmo oviro,«
napoveduje štirikratni državni prvak za
leto 1995.
Zimska sezona bo najbolj obsežen del
pripravljalnega obdobja, a tudi že prvo
merilo za oceno novosti. Kocuvan bo ve-
činoma nastopal v tekih na 60 metrov in '
deloma tudi v skoku v daljavo, ki bo
najbolj ustrezna primerjava za smotr-
nost večjega obsega dela z utežmi. Izbolj-
šati bi moral osebni rekord (748 cm),
seveda pa bo nujno potreben tudi speci-
alen trening.
Na svetovnem prvenstvu je v kvalifi-
kacijah teka na 400 metrov z ovirami z
49,45 za skoraj tri desetinke izboljšal
osebni rekord in z olimpijskimi načrti je
povezan novi vzpon. »Državni rekord! V
novi sezoni bom zrušil Kopitarjev rekord
49,11, morda se bom spustil celo pod 49
sekund. Nizke ovire so tudi v programu
grand prix mitingov, s čimer bo več mož-
nosti za kvalitetnejše starte, toda za bolj
podrobne načrte je še vedno veliko prez-
godaj.«
Miro Kocuvan atletske treninge že dlje
časa dopolnjuje z vadbo taekwonda, ki je
zanj bobi, a obenem tudi del gimnastike.
»Nekdanji atlet Hasan Ibrič me je pred
približno letom dni zvabil v kimono in
ostal sem v Šlandru. Imam osnovni, ru-
meni pas korejske borilne veščine in tudi
' v prihodnje bom boljšo formo lovil s ta-
ekwondom.«
ŽELJKO ZULE
športna zveza Celje bo vsem trem olim-
pijskim kandidatom s sredstvi iz reba-
lansa proračuna že letos omogočila deset
dni priprav, enako pa napoveduje tudi
na naslednje leto.
Miro Kocuvan - odslej samo v dresu z
državnim grbom?
Tri nagrade in deset piaiiet
Letošnji dobitniki Bloudkovih nagrad so atletinja Bri-
gita Bukovec za vrhunske tekmovalne dosežke ter dr.
Silvo Kristan in Pavle Žegula za življenjsko delo v športu.
Podeljenih je bilo tudi deset nagrad, med lavreati pa
celjska regija ni zastopana. Manjše število najvišjih
državnih priznanj v športu in telesni kulturi je v skladu z
novim zakonom o podeljevanju Bloudkovih priznanj.
Slepi in slabovidni so svoje
prvenstvo v pospešenem šahu
imeli na Okroglem, kjer je
Franc Mlačnik (Celje) zasedel
3. mesto. Končani sta ekipni
šahovski prvenstvi v prvi in
drugi ligi-vzhod. Celje, Lipa
Šentjur in Žalec so ostali pr-
voligaši, v drugi ligi pa je
sporna usoda Konjic, ki so po
polovici prvenstva izstopile.
Končni vrstni red II. lige-
vzhod: Branik 12, Fužinar 11,
Sevnica 10 ... 11. Griže 8, 12.
Velenje 7, Konjice izstopile,
šahisti Griž so premagali Pa-
lomo s 6:0, Fram in Ptuj s po
4,5:1,5 ter izgubili z Radij ami
in Slovenj Gradcem z 2,5:3,5
in Sevnico z 0:6. Velenjčani so
premagali Zagorje s 5:1, Ruše
s 4,5:1,5, Rudar s 4:2, Impol s
3,5:2,5, s F^ižinarjem so igrali
3:3 ter izgubili z Branikom in
Lendavi s po 1:5. Konjičani so
s Sevnico izgubili z 1:5, z Len-
davo igrah 3:3 in izstopili.
Na mednarodnem turnirju v
aktivnem šahu je v Šentjurju
nastopilo 153 igralcev, med
katerimi so bili tudi štirje ve-
lemojstri. Odigrali so 11 kro-
gov, zmagal pa je Kožul z 9,5
točkami pred Vehčkovičem 9
in Sermekom 8,5. Boljše uvr-
stitve domačih šahistov: 17.
Vombek (Gri) 7,5, 39. Štucl
(Ce) 6,5, 42. Brinovec (Žal) 6,5,
46. Ceglar (Ce) 6,5, 54. Črepan
(Žal) 6, 63. Gazvoda 6, 68. S.
Jazbinšek (oba Šent) 5,5, 74.
Jazbec (Ce) 5,5, 89. V. Jazbm-
šek (Šent) 5,5 itd. (D. P.)
Zmagovalec predzadnjega
mesečnega turnirja Lipe je
Gazvoda 6, sledijo Plahuta 5,
Diaci 4 itd. V skupnem seštev-
ku vodi Gazvoda 62,5 pred
Plahuto 54,4, Kolmanom 40,5,
Piskom 38, Drobnetom in Po-
točnikom po 37 itd. (D. P.)
Crvstal Cup brez prvega nosiica
Boštjan Doberšek (Cetis) je na teniškem ATP Challengerju v
Velenju izpadel že v 1. krogu kvahfikacij, tradicionalni Crystal
Cup z nagradnim sklsdom 25 tisoč dolarjev pa je nekoliko
okrnjen, saj je prvi nosilec Ki-ošlak zaradi poškodbe odpovedal
nastop. Turnir v Rdeči dvorani na podlogi tenteks bo trajal do
nedelje, ko bo finalni dvoboj.
Nogomet na
Kladivarju?
Včeraj je bil za zaprtimi
vrati sestanek o morebitni
prestavitvi nogometnih te-
kem na štadion Kladivarja,
ki je sicer predviden kot
nacionalni atletski center,
a ves projekt že pol leta mi-
ruje. Sklicatelj sestanka je
bil celjski župan Jože Zim-
šek, največ pa se je govorilo
o možnosti uskladitve pro-
gramov obeh klubov.
I. liga: v 6. krogu Juventus-
Bronx 3:1 (Dolenc 3), Hlapi-
Rogič 3:6, Šarbek-Marmor
5:1, Carioce-Alples 4:3, Klju-
čarovci-Poetovio 2:2. Vrstni
red: Rogič 18, Juventus 15,
Šarbek 13, Carioce 12, Mar-
mor 9, Ključarovci 7, Alples 6,
Poetovio 5, Bronx 3, Hlapi 0.
Prvenstvo se bo nadaljevalo
konec januarja 1996.
Esslingen: na dvoranskem
turnirju je drugič zap>ored
zmagala ekipa Škal, ki je bila
v finalu boljša od nemškega
moštva Bohner Kohle z 2:0.
Velenjčani so na turnirju v
Nemčiji petkrat zmagali in
dvakrat izgubili. (G. T.)
Šentjur: jutri bo ob 17. uri
bo v okrepčevalnici Maco red-
na letna skupščina KMN Ju-
ventus.

Zreče: v 10. krogu C košar-
karske lige Lenart-Rogla
89:70, Vič-Podčetrtek 68:70,
Radenci-Ruše 97:68, Rudar
prost. Vrstni red: Radenci 18,
Lenart 16, Rogla (-) 14, Vič 12,
Podčetrtek (-) 11, Rudar (-) 10,
Ruše 9.
Žalec: v 7. krogu D košar-
karske lige Hrašče-Žalec
56:67, Gorenja vas-Toplice
83:79, Vipava prosta. Vrstni
red: Žalec, Gorenja vas, 11,
Toplice 9, Vipava, Hrašče 5.
Polzela: v 9. krogu savinjske
košarkarske lige Mozirje-An-
draž 83:35, Garant-Celje
45:67, Vrbovec-Polzela 73:33,
Prebold-Gomilsko 41:33, La-
ško-Velenje 0:2 bb, G. Grad
prost. Vrstni red: Velenje (+)
18, Mozirje (+) 16, Celje 15, G.
Grad 13, Vrbovec, Garant 12,
Prebold 11, Požela 10, Laško,
Gomilsko 9, Andraž 8.
Maribor: v 2. krogu vater-
polskega DP Maribor-Posej-
don 29:4 (9:0, 5:1, 7:3, 8:0;
Glavan 2, Adamič, T. Matešič
1), Portorož-Koper 6:14, Ljub-
Ijana-Kranj 12:5, Tivoli-Tri-
glav 3:19. Vrstni red: Maribor,
Koper 4, Triglav, Ljubljana 3,
Portorož 2, Kranj, Tivoli, Po-
sejdon 0.
Celje: v 3. krogu strelske li-
ge z zračno pištolo Celje-Ko-
njice 1617:1118, Kranj-Olim-
pija 1553:1690, Moris-Trzin
1614:1617, Olimpija (ž)-D. Po-
ženel 1631:1650, Brežice-Ko-
pačevina 1638:1647, Ptuj-
Mrož 1672:1679. Vrstni red:
Olimpija, Mrož, D. Poženel,
Kopačevina 9, Ptuj, Celje 7,
Trzin, Kranj 5, Moriš, Olimpi-
ja (ž), Brežice, Konjice 3.
Ljubljana: na 1. pozivnem
turnirju v squashu je med žen-
skami gladko zmagala držav-
na prvakinja Petra Vihar (Vel).
Ljubljana: na pokalnem pr-
venstvu v umetnostnem drsa-
nju je bil med mladinci tretji
Špoljar, med dečki prvi Meža
in tretja Kalšek ter med dekle-
ti druca Bratčeva.
Znova brez poraza
Celje Pivovarna Laško je še
naprej edino neporaženo mo-
štvo našega rokometnega pr-
venstva, reprezentanca je si-
noči v Ljubljani proti Hrvaški
odigrala odločilno kvalifika-
cijsko tekmo za uvrstitev na
evTopsko prvenstvo, v Celju pa
so se zadeve po izpadu iz po-
kala prvakov hitro normalizi-
rale.
Tomaž Jeršič je že v Zrečah
na zdravljenju discus hemie,
Zdravko Zovko pa ne ostaja
trener samo do konca sezone,
marveč bo skoraj zanesljivo
rumeno-zelene vodil tudi v na-
slednji sezoni. »Celje je velik
izziv, že letos smo si zaslužili
evropsko ligo in zato v določe-
nih pogledih ocenjujem, da ob
kontinuiranem delu skupaj
lahko še veliko naredimo,«
pravi Zovko, ki še vedno ni
prebolel Zagreba.
»Vsako noč sanjam tekmo,«
priznava celjski trener, ki že
sestavlja program za naslednje
mesece. Vse bo lažje ob more-
bitni uvrstitvi reprezentance
na EP, motivov bo dovolj, vr-
zeli v mednarodnem koledarju
pa naj bi zapolnile prijateljske
tekme z močnimi ekipami. V
Golovcu sta že dve konkretni
ponudbi: za predbožični tur-
nir na Nizozemskem ter za
prireditev švicarskega prvaka
Winterthura med 29. m 31. de-
cembrom.
»Hasanefendiču bom pred-
lagal skupne priprave in spa-
ring z njegovim Marseillom, ki
v francoskem prvenstvu še ni
doživel poraza. Znova je aktu-
alno sodelovanje s Fotexom,
Duklo, nemškimi prvoligaši,
morda tudi Linzom in Princi-
pom. Najmanj deset močnih
tekem  moramo odigrati do
»Prvenstvo in pokal moramo
končati neporaženi, moja na-
loga pa je tudi uveljavitev
mladih,« o nadaljevanju do-
mače sezone pravi Zovko.
konca sezone in pravočasno
sestaviti novo ekipo. Pri seda-
nji nisem sodeloval, na zased-
bo za sezono 1996/97 pa bom
lahko v celoti vplival in nekaj
kombinacij že imam v mislih:
obdržati 80 odstotkov moštva
ter okrepiti najbolj deficitarna
mesta.«
Ž. Z.
peieK, 1, IZ.
Kegljanje
Celje: Miroteks II-Miklavž
(11. krog II. ženske lige, 19).
Košarka
Žalec: Žalec-Gorenja vas (5.
krog D moške lige, 19. 30).
Sobota, 2.12,
Hokej
Celje: Slovenija-Hrvaška
(prijateljska tekma reprezen-
tanc do 20 let, 17. 30).
Kegljanje
Postojna: Proteus-CP Celje
(11. krog I. moške lige, 16);
Ankaran: Adria-Miroteks (11.
krog I. ženske lige, 13. 30); Ža-
lec: Žalec-Gradis II (11. krog
II. moške lige; Šoštanj: Šo-
štanj-Konjice (11. krog IB.
moške lige, obe 16); Šoštanj-
Impol (13. 30), Celje: Miroteks
III-Nafta (5. krog 5. krog III.
ženske lige, 15).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Olimpija (19), Polzela: Kovi-
no tehna-Triglav (12. krog A-1
moške lige, 19. 30); Celje: Ce-
Ije-Slivnica (20. 30), Sežana:
Kraški zidar-Pivovama Laško
(19), Ljubljana: Ježica-Comet
(12. krog A-2 moške lige, 20);
Celje: Celje-Pomurje (18),
Ljubljana: Ilirija-Unior Atras
(11. krog I. ženske lige, 19),
Prebold: Plima-Bistrica (17.
30), Šoštanj: Elektra-Kemo-
plast (11. krog B moške lige,
19); Celje: Celje B-Jesenice
(16), Ljubljana: Šentvid-Ro-
gaška (11. krog II. ženske lige,
15); Podčetrtek: Podčetrtek-
Rogla (11. krog C moške lige,
19).
Rokomet
Ljubljana: Olimpija-Vegrad
(zaostala tekma 11. kroga I.
ženske lige, 17).
Vaterpolo
Celje: Posejdon-Ljubljana
(3, krog I. lige, 20. 30).
Sreda, 6.12.
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna La-
ško-Slovan (zaostala tekma 6.
kroga I. moške lige, 16. 30);
Velenje: Gorenje-Dobova (po-
vratna tekma osmine-finala
pokala za moške, 19).
it. 48. - 30. november 1995
19
RADIO
Mladostna starostnika gosta Radia Celje
Kulturno društvo »Slavko
Avsenik« v Rimskih Toplicah
tudi v letošnji jesenski sezoni
nadaljuje z organizacijo pri-
ljubljenih Aškerčevih večerov,
ki jih običajno pripravijo na
Aškerčevim oz. v Aškerčevi
rojstni hiši, zadnjo prireditev
pa so zaradi velikega zanima-
nja morali prestaviti v avlo os-
novne šole v Rimskih Topli-
cah. Vzrok za veliko zanima-
nje je bil obisk dveh pomemb-
nih Slovencev, 97. letnega
pravnika in najstarejšega ži-
večega udeleženca olimpijskih
iger, Leona Štuklja in 89. let-
nega profesorja, športnega de-
lavca in novinarja Draga
Ulage.
Pred pogovorom v Rimsldh
Toplicah sta Štukelj in Ulaga
obiskala Radio Celje, kjer sta
sodelovala v pogovoru v živo z
novinarjem Tonetom Vrablom.
Oba sta najprej predstavila
svojo življenjsko pot od otro-
štva do zrelih let, najbolj zani-
mivo pa jima je bilo prisluhni-
ti, kako živita danes. Mladost-
na starostnika sta kot za šalo
stresala iz rokava vrsto zani-
mivih napotkov za vsakdanje
življenje, kjer sta se omejila
zlasti na pripovedovanje, kako
ohraniti gibljivo telo in zdravo
glavo.
Leon Štukelj še vedno sta-
nuje v drugem nadstropju sta-
rejše hiše v centru Maribora,
kjer ni dvigala in so šele letos
dobili centralno kurjavo. Po-
ročen je 62 let, zadnja tri leta
pa dobivata hrano iz vrtca, ka-
teri žena Lidija prida nekaj
prave domačnosti, da ni pre-
več golo industrijska. Gospod
Štukelj se še dvakrat dnevno
odpravi v bližnji park, kjer
med sprehodom bere zapiske,
ki si jih je pripravil doma. Nje-
gov zajtrk je bela kava in v
njej namočen kruh, popoldan-
ska malica sadje in kompot
(vlaži trebušno prepono!), ve-
čerja skoraj ne. Po kosilu ne
spi, ampak bere, v postelji je
(obvezno samo ponoči!) osem
do devet ur. Povabljen je na
naslednjo olimpiado, če bo šel
pa bo videl mesec dni prej. Ve-
liko bere, trenutno Josipa Vid-
marja in Lili Novy. O današnji
telovadbi meni, da je v njej
preveč akrobatike in premalo
elegance ter da bi bil raje naj-
mlajši, kot najstarejši živeči
olimpijec. Li kjerkoli v tujini
je, vsakega na uvodu spomni,
da je Slovenec.
Gospod Ulaga je govoril o
gibanju v vseh obdobjih življe-
nja, kjer je najbolj primerna in
vsem dostopna aktivna hoja.
Govoril je o prehrani, počitku,
ki je obvezno ponoči, opozar-
jal je na pravilno in lepo go-
vorjenje, kar še posebej velja
za starejše ljudi. Gospod Ula-
ga zjutraj najprej telovadi (tu-
di v postelji), nato na glas reci-
tira, da si razgiblie čeljust za
jasno govorjenje. Že 29 let piše
o zdravem življenju poveza-
nem z rekreacijo in športu v
športnem Delu, vse to pa bo
prihodnjo jesen pri Mohorjevi
družbi izdal v knjižni obliki.
Gospod Ulaga ne načrtuje več-
jih potovanj, rad pa bi bil čim-
več na morju. Na prireditvi v
Rimskih Toplicah je Drago
Ulaga javno povedal še eno za-
nimivost: »Ko bo odprto zdra-
vilišče bo dogodku v čast Leon
Štukelj prvi zaplaval v ba-
zenu.«
Leon Štukelj se je s tem stri-
njal, nato pa svojo gibčnost še
enkrat potrdil z nekaj počepi
in dvigom telesa s prijemom
rok za rob mize!
TONE VRABL
FOTO: SHERPA
Leon Štukelj.
Prof. Drago Ulaga.
O avtorskih pravicah
Minuli petek so se na Uradu za zaščito avtorskih pravic
sestali predstavniki Združenja radijskih postaj v Sloveniji, da
bi uredili bistvena vprašanja v zvezi s plačevanjem avtorskih
pravic in odnosov do Sazasa.
Naši konstruktivni predlogi so bili korektno sprejeti, prav
tako so določili rok, do katerega je potrebno z dnevnega reda
spraviti ta vprašanja.
Rok za dokončno ureditev vprašanj o avtorskih pravicah je
1.1.1996. Do tega časa bodo tudi tržne inšpekcije »mirovale« in
praktično upoštevale naš dogovor z Uradom za zaščito avtor-
skih pravic. UM
Beatil se vračajo
»Brez glasbe ni življenja«,
so rekli člani najpopularnej-
šega benda vseh časov The
Beatles in se spet skupaj od-
pravili v studio. Na radijskih
valovih že lahko slišimo pe-
sem Svoboden kot ptič.
Johna Lennona, ki je dal
skupini največji pečat, žal,
ni več, izbrskali pa smo ne-
kaj zanimivih citatov.
John Lennon:
»Prva pesem, ki sem se jo
naučil, je bila That'11 Be The
Day. Moja mati me je gledala
z obupaninai očmi, bila je na
koncu z živci. Toda posluša-
la me je, dokler nisem odi-
gral do konca.«
»Vsak dan sem moral vzeti
na tisoče poživU. Jedel sem
jih kot bonbone.«
»Vedno sem imel srečo,
kajti nikoli se nisem znal
pravilno izražati, nikoli se
nisem pretepal z moškimi in
nikoli nisem udaril ženske.
Čeprav sem sicer zelo nasi-
len, sem se vedno učil, da ne
bi bil tak, hkrati pa svojo
nasilnost spoštujem.«
»Sem eden največjih
umetnikov na svetu. Rod
Stewart! Kdo pa je to? Rad
bi ga spoznal.«
Ce bi bili Beatli slovenski
ansambel, bi v naši veleakci-
ji Iščemo najpopularnejšo
slovensko glasbeno skupino,
nedvomno zasedli prvo me-
sto. Kdo se bo okitil s tem
laskavim priznanjem, bomo
izvedeli čez dobra dva mese-
ca, ko bomo raziskavo zak-
ljučili. Seveda računamo na
vaše sodelovanje, spoštovani
poslušalci oddaje GJŽ. Z na-
mi se vedno splača sodelova-
ti. Več v sobotni oddaji, na
valovih Vašega radia.
Simona H2O
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Urednik informativnega programa: Robert Goijanc.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič,
r    SergejaMitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. .
Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
_Telefon: 442-500. Studio: 441-310,441-510.
Kdo bo nekomercialen?
Merila za opreilelliev lokalnih nekomercialnih i^aijsklh programov so končno objavljena
Svet za radiodifuzijo je na
podlagi 58. člena zakona o jav-
nih glasilih na svoji 6. seji 9.
novembra 1995 sprejel merila,
na osnovi katerih bo odločal o
statusu nekomercialnih radij-
skih programov. Ta merila so
izšla v Uradnem listu Republi-
ke Slovenije št. 66 dne 17. no-
vembra 1995 na strani 3467.
Merila so bila pomotoma
objavljena v razglasnem delu
Uradnega lista in ne v uredbe-
nem, pa sedaj radijske postaje
upamo, da ne bo prišlo tudi
zaradi tega do nepotrebnih za-
pletov.
Do teh zapletov je že prišlo,
o čemer smo obširneje pisali v
prejšnjem NT na radijski stra-
ni, saj je Svet RTV Slovenija
»prehiteval po desni« in že na
osnovi vmesnega poročila Sve-
ta za radiodifuzijo - le ta odlo-
ča šele na osnovi zaključenega
postopka in po roku, določe-
nem pri objavi meril v Urad-
nem listu — nekaterim radij-
skim postajam kar sam od se-
be »podelil« komercialni in
nekomercialni status.
Temu primemo so bile na-
ravnane tudi najemne pogod-
be za plačilo stroškov vzdrže-
vanja oddajniško pretvomi-
škega sistema, ki ga za svoje
programske potrebe večinoma
uporabljajo lokalne in regi-
onalne radijske postaje. Tudi
ne glede na to, koliko so zanj,
za oddajnike in antenske siste-
me ter ostalo prispevale iz svo-
jega žepa.
Urad za informiranje vlade
Republike Slovenije je vse ra-
dijske postaje pozval, da do-
polnijo svojo dokumentacijo
na osnovi meril do ponedeljka,
4. decembra. Tako smo se tri
radijske postaje: Koroški ra-
dio Slovenj Gradec, Štajerski
val iz Šmarja pri Jelšah in Ra-
dio Celje dogovorile, da doku-
mentacijo za pridobitev statu-
sa nekomercialne radijske po-
staje osebno vročimo na ome-
njenem Uradu za informiranje
prav na današnji dan ter se s
svetovalko tega Urada gospo
Jano Urbas pomenimo še o po-
drobnostih in na ta način izog-
nemo eventualni »tretji rundi«
v postopku.
Vse tri radijske postaje smo
namreč prepričane, da so naše
programske sheme in ponudbe
povsem v skladu s kriteriji in
merili, ki jih za nekomercialni
status predpisuje država Slo-
venija.
MITJA UMNIK
Nočni program
za marginaice
Ves prejšnji teden do
vključno nedelje, 26. novem-
bra je Radio Celje oddajal
program praktično ves dan
do polnoči, saj smo se vsak
dan od 22. do 24. ure spet
»šli« 4. radijsko mrežo, kar
pomeni, da smo bili slišni na
vsem ozemlju Slovenije in še
čez.
Razlog za tako podaljšan
program je bila udeležba na
posebnem natečaju Open
Society Fund, Nedeljskega
dnevnika in Združenja ra-
dijskih postaj v Sloveniji na
temo o marginalnih družbe-
nih skupinah. Natečaja smo
se udeležile naslednje radij-
ske postaje - letos že drugič -
in sicer po vrsti od 20. do 26.
11.: Koroški radio Slovenj
Gradec, Murski val Murska
Sobota, Radio Glas Ljublja-
ne, Radio Triglav z Jesenic,
Radio Celje, Radio Trbovlje
in Radio Postojna — Radio 94.
Radio Celje se je predsta-
vil s svojo oddajo v petek
zvečer, avtorica Nataša Ger-
keš pa jo je naslovila V sata-
novih krempljih. Pa še to:
gre tudi za mikavne nagrade
- za prva tri mesta šteje na-
gradni fond 3.600 ameriških
dolarjev, za posebne nagrade
za idejo, izvedbo in pogum
pa še 900 dolarjev, pri čemer
se nagrade delijo v razmerju
70 proti 30 v korist avtorja.
Vse oddaje ocenjuje tri-
članska komisija po pravil-
niku, ki velja za tradicional-
ni slovenski radijski festival.
Razglasitev rezultatov in po-
delitev nagrad bo 25. decem-
bra v Ljubljani. Nehvaležne-
mu napovedovanju o uvrsti-
tvi naše oddaje se bomo od-
povedali, prepričani pa smo,
da 4. radijski mreži nismo
delali sramote... Prej
obratno!
MITJA UMNIK
it. 48. - 30. november 1995
REPORTAŽA
Moj svet je brez vrat
0W Mežnar Iz Velenja Je že več let odrezan od zunanjega sveta — Življenje tetraplegika v tretjem nadstropju
stanovanjskega bloka brez dvigala
Kdo bo presekal dolgo-
trajno življenjsko stisko te-
traplegika Ota Mežnarja in
oslepele Terezije Uranjek?
Nekdaj sta bila oba zdrava,
sposobna poskrbeti zase,
potem sta čez noč postala
huda invalida. Oto, svoj čas
navdušen motorist, je mo-
ral na invalidski voziček.
Popolnoma je odvisen od
tuje pomoči. Dokler se nje-
govo življenje odvija za za-
prtimi vrati stanovanja v
tretjem nadstropju bloka
na Šaleški cesti, s Terezijo
še nekako zmoreta. Za dur-
mi pa je svet, ki mu ni do-
segljiv. Med ljudi lahko
odide približno enkrat v
treh mesecih, morda štiri-
krat na leto, preostali čas
preživi med enoličnimi ste-
nami. Pogled lahko usmeri
skozi okno na krošnjo veli-
kega drevesa in prometno
cesto.
Vse je postalo drugače
tis;tega davnega poletja
pred petnajstimi leti, ko se
je ponesrečil z motorjem.
S Terezijo sta se spozna-
la, ko je bil še zdrav in po
enem letu skupnega življe-
nja je postal tudi njen
skrbnik. Bila je slepa in či-
sto sama, saj se je z možem
kmalu po tem, ko je izgubi-
la vid, razšla.
»Poročila sem se pri dva-
indvajsetih, enajst let kas-
neje pa sem oslepela,« pri-
poveduje Terezija Uranjek.
»Imela sem tumor na očes-
nem živcu in takoj po ope-
raciji v beograjski bolniš-
nici, sem bila ob vid. Od-
stranili so tumor, poškodo-
vali pa živec. Naenkrat ni-
sem videla ničesar več in to
je bil zame grozljiv šok. Vr-
nila sem se domov in šest
mesecev po operaciji me je
mož zapustil. Otrok nisva
imela. V teh hudih časih so
mi pomagah prijatelji in
sosedje, za kar sem jim iz
srca hvaležna. Potem sem
stanovanje ponudila delav-
kam iz Gorenja, one naj bi
mi v zameno pospravljale
in prinašale hrano, a so me
bolj izkoriščale kot mi bile
v pomoč. Nikakor se nisem
znašla. Svojega poklica ni-
sem mogla opravljati, pred
tem sem bila namreč trgov-
ka v Erini trgovini, zato so
me takoj po bolezni inva-
lidsko upokojih. Tudi naj-
bolj vsakdanjim opravilom
nisem bila več kos.
Ota sem spoznala po de-
vetih letih privajanja na
slepoto. Dvignil me je po-
konci, me spodbudil in za-
čela sem svobodneje dihati.
Podaril mi je občutek, da
sem nekaj vredna. Zame je
bilo od tistega časa precej
lažje. Zahajala sva v druž-
bo, na morje... Nisem bila
več osamljena.
Z Otovo nesrečo se je vse
nehalo.«
Z Jeklenega
konjička na
Invalidski voziček
oto je oboževal tvegan
šport, enkraten občutek na
cestno hitrostnih motorjih.
Zaposlen je bil v rudar-
skem šolskem centru kot
ključavničar, bistvo njego-
vega življenja pa se je do-
gajalo na dirkališčih, tek-
mah doma in na tujem, v
velikih hitrostih...
Tudi tistega usodnega
dne pred petnajstimi leti se
je v družbi prijateljev od-
pravil na dirko, na državno
prvenstvo v Slavonsko Po-
žego: »Bilo je sredi vročega
poletja, julija najbrž. Nič
ni kazalo, da bi lahko šlo
kaj narobe. Začeli smo z
uradnim treningom za uvr-
stitev na štartne pozicije;
vozih smo prikoličarje in
tekmoval sem kot sovozač.
S kolegom sva imela sposo-
jen motor. Iz mašine je te-
klo olje in ves čas sem jo
moral kontrolirati. Bila sva
že v ciljni ravnini, pri naj-
večji hitrosti, znašala je
najmanj 260 kilometrov na
uro, ko se je voznik ozrl na
mašino. Motor je spremenil
smer in videl sem, da se bo-
va zaletela v betonski zid.
Z roko sem ga sunil, da bi
poravnal vozilo. Ostro je
zavil levo, mene je utrgalo
z motorja, on pa je zapeljal
na travo in tam obstal. Sam
sem odletel kakšnih 70 me-
trov po asfaltu. Kmalu sem
prišel k sebi, a čutil nisem
prav ničesar, sploh nisem
vedel, da sem poškodovan.
Tistikrat bi moral takoj
v bolnišnico, a sem čakal
teden dni in hodil v službo.
Iz dneva v dan sem se po-
čutil slabše in naposled
sem bil prisiljen oditi k
zdravniku. Vedel sem, da je
nekaj močno narobe. Hitro
sem se utrudil in nisem mo-
gel normalno hoditi.
Prišel sem na pregled in
napotili so me na nadaljnje
preiskave, najprej v Vojnik
na nevrološki oddelek. Sle-
dili so novi in novi pregle-
di, v Ljubljani, Zagrebu,
Beljaku... Dve leti je tra-
jalo, preden so postavili di-
agnozo in ugotovili, da
imam vratna vretenca C3
in C4 močno poškodovana.
Ves ta čas sem bil v bol-
niški, zelo slabo sem se po-
čutil, pri hoji pa sem si po-
magal z berglami. Ko je od
nesreče minilo pet let, sem
moral na invalidski vo-
ziček.
Bilo je grozljivo. Slabo.
Zdravniki niso mogli zame
narediti ničesar, saj so mi
operacijo odsvetovali, ker
bi bila življenjsko nevarna.
Nisem imel druge izbire in
moral sem se privaditi. Če
bi imel prizadete samo no-
ge, bi še nekako šlo, tako
pa mi poškodba tudi v ro-
kah pobira moč. Stanje se
iz leta v leto slabša. Izbolj-
šanja ne morem pričakova-
ti, na kar so me že opozo-
rili.«
Pogled skozi okno
Ko je bil še zdrav, je imel
kup prijateljev in znancev,
po nesreči mu je ostal en
sam. Le Martin Ribar ga
velikokrat pokhče po tele-
fonu in niu občasno poma-
ga priti na vdico. S sosedom
Bojanom Lipovškom ga
odneseta v pritličje in zo-
pet nazaj, ko se vrne z red-
kih sprehodov.
Z Otom je več let živel
njegov mlajši sin, potem se
je pred štirimi leti odselil
in s Terezijo sta ostala sa-
ma. Od takrat dobivata od
centra za socialno delo go-
spodinjsko pomoč trikrat
na teden, ko jima delavec
pospravi stanovanje in po-
spremi Terezijo v trgovino
po nakupih. Oto ne more
zraven, saj je en sam mož
prešibak, da bi ga odnesel
po stopnicah.
Dvosobno najemniško
stanovanje v tretjem nad-
stropju, ki je v lasti velenj-
skega premogovnika, je za-
nju skrajno neustrezno, a
za zdravega človeka bi bilo
povsem dostojno. Ravno
zato je nepojmljivo, da ji-
ma ni nihče - ne center za
socialno delo, ne občina, ne
območna invalidska orga-
nizacija ali kdorkoli drug -
skušal pomagati in vsaj iz-
postaviti njim več kot oči-
ten stanovanjski problem,
četudi bi se tega lotil po-
vsem samoiniciativno. Naj-
večja krivda 51-letnega
Mežnarja in 62-letne Ura-
njekove je v tem, da v pre-
teklem obdobju nista bila
dovolj glasna na pravih
mestih. Tarnala sta, da
brez tuje pomoči ne moreta
ven iz stanovanja, vendar
njunega klica ni slišal nih-
če. Za zamenjavo stanova-
nja sta uradno zaprosila na
občini pred skoraj pol leta.
Odkar je Oto Mežnar in-
valid, je skoraj povsem
odrezan od ljuch, ulic in
narave. Človek mora za-
grešiti hudo kriminalno
dejanje, da mu izrečejo več
let zapora, mar ne? Tetra-
plegik iz Velenja je obsojen
na osamitev samo zato, ker
ne more premagovati
stopnic:
»Ves čas preživim zaprt
v stanovanju, proč od vse-
ga, kar živi. Socialna služ-
ba mi je pomagala kupiti
električni invalidski vozi-
ček, a ga ne morem upo-
rabljati, ko pa sploh ne mo-
rem ven iz teh sob. Če bi
imel stanovanje v pritličju,
bi bilo zame vse drugače.
Tako pa že leta in leta do-
življam jesen, zimo, po-
mlad in poletje le s pogle-
dom skozi moje majhno
okno.
Moj edini stik s svetom
sta to okno in televizija.
Nihče te ne vpraša, ali
kaj potrebuješ... Nihče te
ne vpraša,  ali še sploh
KSENIJA LEKIČ
Foto: EDI MASNEC
Nista biia dovoij eicsplicitna
Jelka Fužir, direktorica velenjskega centra za
socialno delo: »Primer dobro poznamo, saj Mežnar-
ju in Uranjekovi že štiri leta, odkar živita sama,
nudimo gospodinjsko pomoč na domu, katere obseg
določata onadva. Delavec iz javnih del ju obišče
trikrat tedensko za eno uro. Odkar ju spremljamo,
sta nekajkrat opozorila na problem fizične komu-
nikacije z zunanjim svetom, vendar stanovanjskega
problema posebej nista nikoli izpostavila. Ta pro-
blem smo sicer uvideli, a želje po tem, da bi odšla v
zanju primernejše stanovanje, nista nikoli ekspli-
citno izrazila. Tokrat sta na občino prvič vložila
prošnjo za zamenjavo stanovanja in v bodoče se
bomo tudi mi vključili v razreševanje tega proble-
ma, čeprav se bojim, da realizacija zamenjave ne bo
tako hitra.«
Zamenjava stanovanja je el(sistenčnega pomena
Dr. Mirko Galeša, direktor Urada RS za invalide: »Opisan primer je zelo
pereč. Za Ota Mežnarja in Terezijo Uranjek je to, da bi poskrbeli za ustrezno
zamenjavo stanovanja, eksistenčnega pomena. Treba jima je poiskati primemo
stanovanje v pritličju in menim, da to v Velenju ne bi smelo predstavljati
prevelikega problema. Njimo stisko bi morali razrešiti čimprej. Na uradu lahko
ukrepamo tako, da skušamo zbuditi invalidski organizaciji, v kateri sta vklju-
čena oba invalida, in navežemo stike s centrom za socialno delo - nakar lahko ta
problem s skupnimi močmi razrešimo.«
Prihodnje ieto do primernega bivaiišča?
Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve v mestni občini
Velenje: »Prejeli smo pobudo svetnikov Adolfa Štormana in Darka Zupana, ki
sta nas na Mežnarjev stanovanjski problem opozorila. Dobili smo tudi Mežnar-
jevo vlogo za zamenjavo stanovanja. Na seji upravnega odbora stanovanjskega
sklada smo sklenili, da zamenjavo realiziramo takoj, ko bo na razpolago pri-
memo stanovanje. Vidimo več možnosti. Letos smo pričeli z gradnjo novih
stanovanj na Cesti talcev, ki bodo predvidoma nared avgusta prihodnje leto; v
pritličnem delu bi lahko našli ustrezno stanovanje. Začeli pa bomo tudi z
odkupom starih stanovanj in tudi to je ena izmed možnih rešitev. V Velenju
moramo tačas razrešiti še dva dmga stanovanjska problema invalidov, ki sta
dala vlogi pred Mežnarjem, vendar si bomo prizadevah, da bi zamenjavo tudi v
tem primeru izpeljali čimprej.« ^
Njegov razgled.
Bosta Oto Mežnar in Terezija Uranjek naposled dobila
primerno stanovanje v pritličju?
Med ljudi lahko odide le nekajkrat na leto. Takole mu
morajo pomagati pri premagovanju stopaic.
24. novembra a
modna javnost -|
tudi medijska, po
zbrala v celjskem
se je z najnovejšo
blagovna znamka
ma njena oblikovi
Čeprav se je pre
slišalo kakšno ner|
tovrstne revije in(
ski prestolnici, pj
Thaler predstavi v
darle izkazala za|
Narodni dom j
zvečer prepoln, m
bilo opaziti mnoge
nanjega ministra
progo, T V zvezdni
Ijevalko Metko Al
co Blažej-Cirej, ii|
nega zbora ter se)
in fotoreporterjffl
nacionalno televij
Modna hiša h
kolekciji predstai
poslovno, senzuj
dostno-razigrano
Trai
Mi smo štirje i
Vsi v zelenemi
Pa mi smo ]&§
Mi pojdemo pi
Proti Novem i
Pred haltmani\
Pred oberstan\
(dolenjska Ijudsl
Če se je za km«
nih pravic in opf
polnoma sprem«
lov. V davnih časi
kmetje znotraj'
plemenskih sk
vsem enakopravi
števali le odlo^
starešin ali izvo
glavarja, je bil
oblik in načinov
vanj a ter oblače
je takrat veljal
red, recimo pra^"*
ca do najslajšega
di in simbolnega
so rogovi, krznO;
podobnega. Vsd
lili v družini, vai
V dolgi dobi ri
benih odnosov,
lastnina nad zei"
di nad gozdovi,
last zemljiške 0
je lov postal za ^
vsem zabava, so
spodje kmečke
boščine močno <^
bi bilo lahko spi'
če so bili tudi ^
svojo zemljo
posvetnega ali
zemljiškega go^t
vetem, deseteifl,
stoletju so veli"
knezi in kralji, ^
in cerkveni kne^
li, dajali v najeJ"
Št. 48. - 30. november 1995
REPORTAŽA
20,21
h Slovenski modni vrli
jovenska
I, temveč
jdarska,
nu, kjer
idstavila
I, oziro-
ialer.
i krogih
da bi se
sloven-
V, da se
lju, ven-
V petek
ni pa je
sti- ZU-'
ija s so-
isprem-
ko Moj-
1držav-
vinarjev
lovensko
i zimski
sketsko-
0, mla-
žensko,
ki je ob pravih večerih lahko tudi drzno
erotična...
Perfekcija oprijetih krojev, ki sledijo
trenutnim svetovnim modiiim trendom,
izbrana kvaliteta izključno naravnih
materialov in poigravanje z detajli v
obliki usnjenih in krznenih obrob, pozla-
čenih gumbov ali kovinskih zadrg, je
navdušila obiskovalce oziroma stalne in
bodoče kupce.
Nad gledalci ali pa nad bliskanjem fo-
toaparatov ni bil navdušen le kuža, ki se
s simpatično Heidi nikakor ni hotel spre-
hoditi po modni pisti. Zato pa so se po
njej z dodelanim občutkom za omejen
prostor sprehodile dolgonoge maneken-
ke v hlačnih nogavicah SanPellegrino in
Oroblu, celjskega podjetja Papillon.
Po uradni predstavitvi je sledil ob ko-
zarcu šampanjca tudi sprejem za povab-
ljene goste z bogatim eksotičnim pri-
grizkom.
Pa še dve strokovni mnenji o prire-
ditvi:
Maja Poljšak, urednica revije Modna
Jana: »Čeprav mi na reviji vrstni red
predstavljenih kreacij ni bil povsem logi-
čen, rahlo neusklajeni so bili tudi posa-
mezni modni dodatki, denimo rutice in
čevlji s sicer zelo delikatnimi vzorci div-
jih mačk, pa je bila prireditev v celoti
izredno kvalitetna. Tako glede na aktu-
alnost modelov s poudarjeno osebno noto
oblikovalke, kot sama predstavitev z iz-
branimi manekenkami. S takšno avtor-
sko kolekcijo bi se Slovenci brez zarde-
vanja lahko predstavili tudi v tujem
modnem svetu.«
Jožica Brodarič, modna novinarka —
Studio City, TV Slovenija: »Prijetno sem
presenečena. Vsakdo, ki se vsaj malo
spozna na modo in organizacijo modnih
revij, ve kakšen megalomanski projekt je
priprava avtorske kolekcije z blizu 70.
modeli. Pričakovala sem posamezne mo-
dele, ki bodo imeli skupne karakteme
lastnosti, tukaj pa je bil vsak posamezen
shod prikazan kot zaključena kolekcija.
Brez dvoma - modna hiša Thaler ni le v
samem slovenskem modnem vrhu - stopa
celo nekaj korakov pred vsemi ostalimi
butiki.«
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Foto: EDI MASNEC
trara, trara - odmeva lovski rog
poleg ozemelj vse kar je bilo
na njih hasnega, od podlož-
nikov do lovskih pravic.
Dr. Marija Makarovičeva
v knjigi »Kmečko gospodar-
stvo na Slovenskem« navaja,
da so imeli kmetje v obmej-
nih vojnih krajinah tudi po-
sebne lovske pravice. V no-
tranjosti deželnih ozemelj so
kmetom pustili predvsem lov
na pernato divjad, na škod-
ljivce, na primer na volkove
in lisice, dddati so morali le
krzna, za kar so bili celo ma-
lenkostno nagrajevani. Viso-
ka divjad in določene vrste
ptic so bile izključno v do-
•neni zemljiškega gospoda
Oziroma zakupnika. V naših
krajih, ki so bili pod oblastjo
krške cerkvene gosposke, so
'ahko kmetje lovili vso nizko
divjad, za »davek« pa so mo-
fali oddati na leto po osem
kunjih kož. Kimja krzna so
^ile na primer na Hrvaškem
^^domestek za denar, zato bi
^fez političnega prizvoka
kot hrvaška kuna ne smela
"iti sporna.
Izguba in močno omejeva-
lovskih pravic je povzro-
'^iia, da so predvsem kmetje
^Ostali divji lovci. Stoletja se
le obdržalo med njimi izroči-
lo o nekdanji obči lovski svo-
bodi. V hostah se je odvijal
nekakšen boj »za staro prav-
do«, včasih tudi krvav, če se
je srečal divji lovec z lovskim
čuvajem. Veliko je takšnih
zgodb v ljudskem pripoved-
ništvu in pesništvu. Z lovsko
tlako, ko so morali podložni-
ki z gospodo na zabavne lov-
ske pohode kot gonjači, po-
stavljalci mrež in nosači, je
gospoda lovsko strast pod-
ložnikov na svoj način pod-
žigala in vzdrževala.
7. marca 1849, leto dni po
marčnih dogodkih, je bil v
tedanjih avstro-ogrskih de-
želah izdan lovski patent ali
zakon. Odpravljena je bila
pravica lova na tujih tleh,
razlika med visokim in niz-
kim lovom prav tako. Lov-
ska pravica je pripadla last-
nikom, ki so imeli najmanj
200 oralov zemlje, sicer pa je
bila lastnica lovske pravice
občina, ki je lahko dajala lov
v zakup zasebnikom ali kas-
neje lovskim združbam.Tako
je bil kmetom tudi lov v za-
sebnih gozdovih odvzet, je
pa po drugi strani tudi kmet
kot vsak državljan z držav-
ljanskimi pravicami imel
možnost vključevanja v lov-
sko društvo. Vendar mu je
nevšečen občutek, da mora
izpolnjevati ta pogoj, z ome-
jitvami vred, tudi če je s
»flinto« na rami stopil v la-
sten gozd. Najnovejši je ja-
ven spor o divjadi kot lastni-
ni, ki da je državna, neglede
na zemljiško lastnino.
Divji lovec, iz strasti ali
potrebe, najpogosteje sploh
ni imel strelnega orožja, kot
sta bila samostrel ali pozneje
puška. Ulovljen s takim
orožjem ni imel umika pred
zakonom. Tudi če je bil zasa-
čen pri jemanju divjačine iz
pasti, se je še vedno lahko
nadejal, da se bo izmazal z
izgovorom, da je ujeto žival
ukradel tatu, torej neznane-
mu divjemu lovcu. Puška,
četudi prirezan »štuc« skraj-
šane cevi, ki ga je lahko skril
pod suknjič, je blizu naselij
izdal svojega lastnika s po-
kom. V ljudskih povestih je
kar dosti dramatičnih zasle-
dovanj in srečanj lovskih ču-
vajev z divjimi lovci. Marsi-
kakšno se je končalo tudi ze-
lo krvavo.
Slišal sem zgodbo, da sta
prijatelja jiivja lovca vrgla
oko na isto dekle. Enega je
slepa zaljubljenost pripelja-
la do tega, da se je skrivaj
pred drugim udinjal za lovca
in čuvaja ter, kot po nesreči,
ustrelil tekmeca, katerega
lovske skrivne poti je dobro
poznal.
Kjer je ubijalsko orožje,
tam je v pritaji tudi smrt.
Zanimivo, da je v zbirki
Karla Štreklja med stanov-
skimi ljudskimi zelo malo
lovskih pesmi. Lovske uteg-
nejo, vsaj tiste, ki jih pozna-
mo, biti prej umetne kot
ljudske, med njimi tudr tista
o nesrečno zaljubljenem lov-
cu, ki obrne puško tudi vase.
Stoji tam v gori lovec mlad,
ozira se v dolino,
z levico briše si oči,
z desnico v puško upira.
Oj ti puška risana,
ti me boš poročila,
globoko v srce ranila,
me v grob boš položila.
Z gore v goro se dan na dan
glasijo streli, poki:
Saj oni že naznanjajo
k lovčevi poroki.
Pravilo, da je ena zaklju-
čena misel, en verz v ljudski
pesmi, postavlja pod sum to
pesnitev, da bi bila ljudska.
No, dr. Marija Makarovič
v knjigi »kmečko gospodar-
stvo« opisuje oblike nestrel-
nega lova. Za težko divjad so
že v davnini kopali jame. Ta-
ko so recimo lovili medvede
in divje prašiče. Dvigalnica
ali »locn« je drugi način, ko
so na pripognjeno mlado ste-
blo privezali zanko, vanjo
položili vabo, vse skupaj pa
je sprožilo privez in žrtev je
obvisela ujeta v zraku. V že-
lezne pasti so lovili lisice in
jazbece. V posebne vrste
zanke so lovili zajce, zato so
jim rekli zajčarce. Prikrito v
grmovje so zajcu nastavili
zanko na njegovi uhojeni po-
ti, recimo k pojišču, in se je
dolgouhec zadrgnil. Podob-
no so lovili veverice. Tako so
lovili v davnini in seveda
predvsem krivolovci.
Prava zelena bratovščina
pa se je z rogovi in divjim
la ježem psov podala na
pogon.
V laški Valentittičevi kroniki je zelo stara lovska fotografija iz marca 1906. leta. Pred druščino
laških lovcev in goničev leži uplenjena košuta. Lovci in fantiči so se okinčali s smrekovimi
vejicami in s telohom. Žrtev leži na pogrnjenih smrekovih vejah. Fotografiral je najbrž kronist
Kari Valentinič, laški nadučitelj, ki je bil sam vnet lovec, a ga na fotografiji ne najdemo.
**• 48. - 30. november 1995
REPORTAŽA

Paragraf, suh kot poper
Bo Stanovanjska stiska Antonla Čemažarja res pripeljala tJo samomora?
»Naj vam povem, da imam
vsega dovolj. Dolgo sem se bo-
ril, zdaj sem obupal, pri pe-
tindvajsetih letih imam vsega
poln kufer. Dovolj imam teh
birokratov, ki nimajo nikakrš-
nega posluha za malega člove-
ka. Zadnje in edino, kar lahko
še storim, je to, da si vzamem
življenje ter s tem opozorim na
brezsrčnost te družbe. In to
bom tudi zares storil; to ni
grožnja, ne izsiljevanje. Lahko
si pridete pogledat, slikat, ko
bo napočil tisti trenutek, ko
bom aktiviral bombo in se ubil
ter razstrelil tudi to nesrečno
stanovanje, iz katerega me
mečejo.. .«smo slišali glas iz
telefonske slušalke. Bil je glas
moškega, ki se je predstavil
kot Antonio Čemažar. Jokal je
kot otrok in nam povedal, da
ga lahko najdemo v »oficir-
skem bloku« na Kocbekovi
ulici številka 2 v Celju, na nek-
danjem Trgu oktobrske revo-
lucije, v petem nadstropju.
Bo to res storil ali pa gre
nemara za spretno in zadnje
čase pri nas kar učinkovito
manipuliranje z mediji, smo se
spraševali, in se potem odloči-
li, da človeka, ki je očitno v
veliki stiski, obiščemo in izve-
mo, za kakšen problem sploh
gre.
Brez dela, med
kupom papirjev
v velikem trisobnem stano-
vanju smo se srečali z obupan-
cem, človekom, ki je na koncu
z živci in ki v sebi le še pogreva
in dograjuje peklenski načrt.
Vse je natanko premislil, iz-
meril. »Ko bom razstrehl sta-
novanje in sebe, bom to storil
brez napake, za to sem dovolj
tehnično usposobljen,« je ihtel
in bil precej prepričljiv. »Pa
sosedje, saj menda ne mislite v
nesrečo ali celo smrt pahniti
tudi ostale stanovalce, ki niso
nič krivi za vašo stisko?« smo
ga vprašali. »Tudi na to sem
mishl. Ko se bom odločil za
svoj konec, bom o tem obvestil
policijo, da evakuira vse ogro-
žene stanovalce,« je odgovoril.
»Policisti bodo imeh tudi to
nalogo, da vam dejanje pre-
prečijo,« smo ga spomnih, pa
je imel spet pripravljen odgo-
vor: »Tudi za to sem poskrbel.
Vsa vrata in okna bom zavaro-
val tako, da noben policist ne
bo mogel do mene. Potem bom
stopil na balkon, z bombo v
ustih. Nič ne bo pomagalo. Ta-
krat bo vsega konec. Spodaj
bo vse polno ljudi, pa avtomo-
bilov na parkhišču, tudi zanje
bo morala policija poskrbeti,
jih odstraniti. Sicer pa imam
še druge variante, kako bom to
izpeljal,« je pripovedoval in od
nekod prinesel umi mehani-
zem, potem pa hitel razlagati,
kako je mogoče načrt izvesti
tudi s tempirano bombo, pa z
mšilno močjo plina, s katerim
bo napolnil stanovanje in po-
tem pritaknil vžigalico. Ta
človek vendar mish resno! An-
tonio Čemažar v psihičnem
stanju, ko bi bila dovolj le
kaplja čez rob, pa... »To se bo
zgodilo tistega dne, ko mi bo-
do vročih papir z datumom
deložacije. Ne, ne bodo me iz-
selili, ven me bodo nesli samo
mrtvega, mševine pa bodo po-
tem že kako odstranili. Edino
te napake ne smem storiti, da
bi ne bil mrtev... Ampak jaz
bom to storil profesionalno. To
bo moj opomin tej državi in
vsem tistim, ki se nočejo z ni-
komer pogovarjati. Žal mi je
zaradi moje žene in njenega
sina, pa očeta, ki mi je vzor
poštenosti, bom s tem deja-
njem hudo prizadel. Ampak
tudi jaz živim pošteno, nisem
noben pijanec, nikogar nisem
okradel. Moja tričlanska dru-
žina se mora preživljati zgolj z
ženino skromno plačo. V pral-
nici celjske bolnišnice dela že
več kot dvajset let, pa ji tudi
tam nočejo dodeliti skromnega
stanovanja, kjer bi lahko v mi-
m živeli,« se je Antonio razgo-
voril in malce umiril.
Li zakaj je brez zaposlitve?
Letos sponiladi se je odločil,
da gre na ladjo. Za to je potro-
šil ves prihranjeni denar, mi-
sleč, da bo na prekooceanki
zaslužil toliko, da bo za svojo
družino lahko kupil stanova-
nje, ko se vrne domov. Pa so ga
z ladje kmalu poslali nazaj na
kopno. Nekaj naj bi bilo naro-
be z njegovim zdravjem, s
pljuči. S tem je izgubil službo
v bolnišnični pralnici, kjer je
pred tem delal štiri leta. Tam
je spoznal tudi svojo ženo Sta-
nislavo, nam je povedal Anto-
nio Čemažar. Po poroki leta
1992, je nadaljeval pogovor,
sta bila z ženo nekaj časa brez-
domca, prenočevala sta pov-
sod tam, kjer je bilo to mogo-
če; pri prijateljih, znancih, tu-
di v kurilnici v stanovanjskem
bloku, pa pod mihm nebom v
parku. Potem pa sta se vselila
v trisobno stanovanje, si zače-
la urejati prijeten dom, do-
kler... Pričeli smo prebirati
papirje: prošnje, dopise, skle-
pe, sodbe v imenu ljudstva. Na
vseh teh papirjih je jasno zapi-
sano, da Antonio Čemažar ni-
ma nobenih možnosti. Da se
mora po črki zakona izseliti,
sicer bodo to štorih drugi. Z
zakonom pa se Toni ne more in
noče sprijazniti. Razume ga
zgolj kot veliko krivico in
brezdušje tistih, ki ga izvajajo.
Nezakonita vselitev
In novi lastnik
z odločbo tedanje armijske
oblasti je bilo 3. oktobra leta
1991 spomo trisobno stanova-
nje dodeljeno v odkup Tonijevi
materi Viki, ki pa se vanj ni
nikoli vselila, večkrat pa si je
zaman prizadevala, da bi klju-
če tega stanovanja izročila Mi-
nistrstvu za obrambo R Slove-
nije oziroma TO Celje. Po 25.
jimiju leta 1991, ko je R Slove-
nija, z Ustavnim zakonom za
izvedbo Temeljne ustavne li-
stine o samostojnosti in neod-
visnosti R Slovenije, prevzela
v upravljanje celotno premo-
ženje JLA, torej tudi stanova-
nje, dodeljeno Viki Čemažar,
le-to ni bilo več armijsko, ker
komisija JLA po omenjenem
zakonu ni bila več pristojna za
dodeljevanje stanovanj. Novi
lastnik je postala Republika
Slovenija oziroma njeno mini-
strstvo za obrambo. Antonije-
vi materi je bilo torej stanova-
nje dodeljeno nezakonito, po
25. juniju, ko je stopil v velja-
vo omenjeni Ustavni zakon.
Stanovanje je bilo prazno vse
do 18. oktobra leta 1992, ko se
je vanj s svojo družino vselil
Antonio Čemažar. Sodišče, ta-
ko prve kot dmge stopnje, je
ugotovilo, da Čemažar v spor-
nem stanovanju biva nezako-
nito in da se mora iz njega
izseliti ter ga prepustiti nove-
mu lastniku. Nazadnje, kon-
cem julija letos, je Antonio Če-
mažar prejel sodni sklep o iz-
vršbi s prisilno izpraznitvijo
stanovanja in izselitvijo. Prav-
na sredstva so zdaj izkoriščena
do zadnjega in tega se Antonio
dobro zaveda. Samo vprašanje
časa je, kdaj se bodo na vratid
pojavili ljudje, ki bodo imeli
nehvaležno nalogo, da so(lt,j
sklep o izvršbi uresničijo.
Zakon je jasen, zgovorna so
tudi dejstva. Po črki zakonj
Antonio Čemažar nima nob^.
nih možnosti, da s svojo družj.
no ostane v stanovanju, v ka.
terega se je vselil nezakonito
Država pa mora biti pravna
nerodno (krivično) pri tem j(
le to, da se zakoni za uresnice.
vanju pravnega reda oprije.
majo najbolj tistih državlja.
nov, tim. malih ljudi, ki si niti
poštenega odvetnika ne more.
jo privoščiti.
Si bo Antonio res vzel živ.
Ijenje? Dan po našem obisku je
spremenil svoj načrt. Po tele-
fonu nam je sporočU, da se n«
bo razstrelil na balkonu »ofi.
cirskega bloka« na Kocbekovi
ulici številka 2 v Celju, ampak
da si bo z eksplozivom vzel
življenje v Ljubljani, pred po-
slopjem Ministrstva za obram-
bo R Slovenije.
Poti iz človeških stisk so ra-
zhčne in siromak le redkokdaj
najde pravo...
MARJELA AGREŽ 1
Medtem ko v stiski Antonio
načrtuje kar najbolj odmeven
odgovor na brezčutnost zako-
na, obupana nad krivičnostjo
življenja in brezuspešnostjo
pri iskanju svoje »pravice«
Doroteja Nemec, prav tako iz
Celja, že 16. dan gladovno
stavka. O njeni življenjski
zgodbi smo že pisali, postopki
na sodišču pa še trajajo.
Ena od inačic Tonijevega srhljivega načrta je tudi detonacija s
pomočjo tempirane bombe.
Jutranja icava s časopisom v Ceijsici Icleti
Pred tedni, natančno na
martinovo, je središče Celja
dobilo še en, prijetno urejen
lokal na Prešernovi ulici. Celj-
ska klet lahko v tri restavra-
cijske kletne prostore sprejme
do 50 ljudi, kavama z galerijo
v pritlični etaži pa ponuja po
dolgem času Celjanom spet
priložnost, da dan začnejo z
jutranjo kavo ob prebiranju
časopisja.
Dnevno se na mizah v ka-
vami, kjer s kavo, razhčnimi
napitki in manjšimi prigrizki
postrežejo po 7. uri, zvrsti del
slovenskega dnevnega časo-
pisja; gostje lahko izbirajo
med Delom, Slovenskimi novi-
cami, Slovencem in Večerom,
ob četrtkih pa je zraven tudi
Novi tednik. Po besedah Maj-
de Slokan, bi naj Celjska klet
kot družinski projekt vseh šti-
rih Slokanovih v celoti zažive-
la šele postopno. Kljub temu,
da so dobra tri leta skrbno in z
ljubeznijo prenavljah najemne
prostore, vsega še niso zaklju-
čili. Zaenkrat so lahko ponos-
ni na gotske omete ter ohra-
njene kamnite oboke v kletnih
prostorih, kjer restavracijski
prostori dajejo možnost intim-
nega vzdušja na eni ali sku-
pinskega proslavljanja na dru-
gi strani. Več, še neuresniče-
nih, načrtov pa ostaja za ka-
varno z galerijo. Slokanovi, ki
v Celjski kleti zaposlujejo 9
ljudi, so za zdaj postavili le
piko na i kavami. V galeriji je
trenutno na ogled 11 slik s
celjskimi motivi, sčasoma pa
naj bi ta prostor dobil tudi
značaj prodajne galerije z
možnostjo nakupa manjšik
spominkov. Tiha želja pa osta-
ja tudi ureditev zajtrkovalni-
ce, ki je Celje še nima, a bi jo
že zaradi velikega števila sred-
nješolske mladeži, nujno pO"
trebovalo. IS
Foto: EDI MASNEC
it. 48. - 30. november 1995
93
PISMA BRALCEV
protest krajanov
Glinskega
7.9. 1995je bil v NT števil-
ka 36 objavljen prispevek v Pi-
smih bralcev pod naslovom
"Protest krajanov Glinskega".
polgo nisem prišel k sebi, saj
§e danes komaj verjamem, da so
mi sokrajani povzročili takšno
Icrivico in bolečino za vse, kar
sem storil za vas Glinsko in za-
nje. Zato je moj odgovor tudi ta-
ko pozen.
Spoštovani krajani in tudi ne-
Icrajani, ki ste podpisali omenje-
ni članek, ali ste pozabili, kaj
vse sem v skoraj dvajsetih letih
naredil za vas Glinsko in s tem
tudi za vas? Kot predstavnik va-
si v KS Ljubečna sem se vse-
skozi zavzemal za modernizaci-
jo in ureditev infrastrukture.
Pred dvajsetimi leti je vas Glin-
sko, ki šteje 12 hiš, bila brez
vsega, danes imamo asfaltno ce-
sto iz dveh strani, vodovod in
telefon. Nočem se hvaliti, toda
vse to imamo, ker sem v KS
vedno zastopal NAŠE interese,
porabil ogromno prostega časa
ter prostovoljnega dela. Ste po-
zabili, da ste za cesto, po kateri
sedaj prepovedujete voziti, dol-
[i 1,7 km, prispevali bore ma-
0? Šest krajanov vas je prispe-
ralo samo 35,000,00 SIT v treh
»brokih. Sam pa sem poleg de-
lamih sredstev opravil tudi de-
a s strojem v vrednosti
^86.500,00 SIT.
Sedem podpisnikov pa ni
prispevalo niti tolarja. Nekateri
Ipodpisniki, kot npr. družina
iSkorc, so nas pri delu vodovo-
ida in telefona ovirali, saj niso
Ipuslili kopati po svojem zem-
f Ijišču. Ker smo morali kopati za
vodovod po trasi ceste, je priš-
lo sedaj na cesti do poškodb za-
radi posedanja tal.
Dragi sosedje, ali nismo ce-
ito zgradili zato, da bomo po
jjej vozili, eden več, drugi
banj? Res sem vozil s tovornja-
ki nasipni material, toda nikdar
me nihče od vas ni na to opozo-
ril. Lepo bi se pogovorili, če-
prav je bilo teh voženj 50 od-
stotkov manj kot navajate vi. Vi
me pa kar javno oblatite v časo-
pisu. Gospodje in gospe, kraja-
ni in krajanke, koliko vas je v
hlačah, ste pokazali, ko ste bili
vsi podpisniki povabljeni po ob-
javi v NT, na KS Ljubečna, da
se o teh zadevah in vaših obtož-
bah pogovorimo. Od osemnaj-
stih vas je prišlo le sedem. Tu
komentar ni potreben. Očitate
mi, da prevažam po cesti svoje
delovne stroje. Kje pa jih naj,
Ce živim sredi vasi? Tu se vidi
vaša zavist. S strojem, s kate-
rim se po vašem ne bi smel vo-
ziti po cesti, sem vsem, ki so se
prijavili za telefon, prekopal za
to potreben jarek od glavne tra-
se preko ceste in tudi zasul in
to brezplačno! Tudi tu komen-
tar ni potreben.
Sedaj, ko je v vasi Glinsko
vse postorjeno, zahtevate, da
vas več ne zastopam v KS Lju-
bečna. Že leta 1991 sem zaradi
preobremenjenosti to želel sto-
riti, toda na prošnjo KS in po-
novni izvolitvi od vas krajanov,
sem delo nadaljeval.
Za svoje požrtvovalno devet-
lajstletno delo za kraj Glinsko
sem v letu 1993 ob prazniku KS
Ljubečna dobil priznanje in če-
stitko od takratnega župana ob-
line Celje g. Rojca. V letu 1995
Pa od "hvaležnih" krajanov ne-
resnično kritiko in blamažo v
NT. Vsem in vsakemu posebej
'skrena hvala. S tem je v časo-
pisu polemika zame končana, če
Pa želite, lahko objavim višino
Prispevkov vseh 18 podpisni-
kov, ki ste prispevali za cesto,
ki si jo sedaj tako svojite.
Če ste že za cesto malo ali nič
prispevali, pa dajte nabaviti pro-
metni znak, ki bo prepovedoval
vožnje težkim vozilom.
BORIS PLATOVŠEK,
Glinsko
Razočaran nad
svetniki
Tole pismo pišem v razoča-
ranju. Pravkar sem Izvedel, da
so se ustavila dela na pločniku,
ki bi naše otroke varno pripe-
ljal v libojsko šolo. Pa ne samo
otroke, tudi krajane.
Povozilo nam je otroka. Ne-
daleč od šole Liboje. Danes je
invalid. Zganila se je javnost.
Trdim, da 10 let prepozno in bi
to stanje morali urediti že mno-
go prej. Pa vendar, starši, kra-
jani in učitelji zahtevamo, da se
zadeva uredi. Iz kamnoloma dr-
vijo polni kamioni. Prepolni!
Vozilo jih bo še več, ko se bo
popolnoma odprlo gradbišče
avto ceste. Vsi smo za to, da ne-
kaj storimo. Tudi kamnolom je
pripravljen pomagati z gramo-
zom. In žalski občinski svetni-
ki modrujejo... Imaš občutek,
kot da govore v smislu: Kakšni
otroci neki! Potrebno bo še po-
sipavati poljske ceste. Žrtve! Te
bomo pa pripisali kaki strokov-
ni službi, morda učitelju ali pa
kar ravnateljem, ko bo šlo za nji-
hovo imenovanje. Nisem poli-
tik. Me pa tako nestrokovne in
politične odločitve močno pri-
zadenejo. Kaj pa imajo libojski
malčki z vašo strankarsko opre-
delitvijo? V tej norosti gredo ne-
kateri svetniki tako daleč, da
glasujejo proti rešitvi perečega
problema v lastnem kraju. Pou-
čeni pravijo, da zaradi strankar-
ske discipline. V tem primeru
gre za stranke desnice ali pom-
ladi.
V libojskem primeru bodo po
ozki cesti, po kateri hodijo kra-
jani, še kar drveli avtomobili.
Ponovno bomo pisali pisma, za-
pirali ceste, sestankovali. Stro-
ke pač nihče ne bo upošteval!
Je pač potrebno nagajati župa-
nu in njegovim občinskim mo-
žem, da se ne bodo utrdili na ob-
lasti. In svetniki boste za opra-
vičilo dejali, da izpolnjujete le
predvolilne obljube. V Libojah
tega prav gotovo ne delate!
Tako! Pločnik smo gradili sa-
mo en teden. Stroje ste odpelja-
li. Nas, ki si želimo resnične re-
šitve problema, pa pripeljali do
pisanja pisem in verjetno k po-
novni zapori ceste. Nihče tega
ne dela rad. Vendar bomo v ne-
moči z akcijo morali nadaljeva-
ti. Ali pa bomo počakali na na-
slednjo žrtev? Komu bomo pri-
pisali le-to?
FRANC ŽAGAR,
ravnatelj OŠ Griže
Ne podpirajmo
nasiija
Kot člani Socialdemokratske-
ga krščanskega foruma za regi-
jo Celje, ki smo v svoj program
zapisali, da bomo posebno skrb
posvetili tudi žrtvam nasilja, ču-
timo dolžnost, da protestiramo
proti razsodbi mariborskega so-
dišča v primeru trinajstletne
romske deklice.
Ne spuščamo se v pravne ute-
meljitve in ne zanima nas lega-
lizem, kot ljudje in kristjani smo
ogorčeni in na strani žrtve. Ra-
zumeli bi, če bi šlo samo za ne-
ke, s stališča prevladujoče kul-
ture v Sloveniji, čudaške, a neš-
kodljive navade. Tu pa gre ven-
dar za nasilje, ki ga ne smemo
tolerirati. Različne kulture ima-
jo različne običaje, včasih za na-
še pojme naravnost grozljive,
npr. obrezovanje deklic. Po lo-
giki gospoda Bavcona se drža-
ve v to ne bi smele vmešavati.
In vendar so ta običaj obsodili
tudi ZN in prepovedujejo ga
mnoge države. V Evropi ga
opravljajo ilegalno, če se bo po-
javil pri nas, ga ne bomo obso-
dili?!
Kaže, da ima mariborsko so-
dišče skupaj z gospodom Bav-
conom pred očmi samo pravice
storilca, za žrtev pa jima ni mar.
Temu se čudimo, saj je bil gos-
pod Bavcon nekoč vendar ne-
ke vrste "varuh človekovih pra-
vic".
Po našem mnenju je taka raz-
sodba potuha in celo vzpodbu-
da za različne oblike nasilja in
kriminala.
Socialdemokratski
krščanski forum za
regijo Celje
Rogia - druga
stran medaije
Po toliko slavospevih, kot
smo jih lahko slišali na novinar-
ski konferenci o Termah Zreče
in Rogli, je čas, da se javnost
neha zavajati in da si zadevo og-
ledamo tudi iz drugega zornega
kota in ne samo tistega, ki ga
želite prikazati vi - direktor
Maks Brečko.
Kot nekdanji delavki Rogle in
kasneje najemnici smučarske
šole ste mi na novinarski kon-
ferenci podtaknili - vi že veste
zakaj - in se zlagali, da je bila
smučarski šoli v preteklosti na-
menjena marsikatera kritika in
pravite, kako bo v bodoče v
smučarski šoli vse naj. Prav lah-
ko vam bom dokazala, da ni bi-
lo zastran šole prav velikih kri-
tik, da ste si vse enostavno iz-
mislili. Vse novitete, kijih pred-
videvate v smučarskem vrtcu,
so na Rogli že bile, in ko je bilo
potrebno opremo obnoviti, za-
to ni bilo denarja. Posebni vho-
di za tečajnike smučarske šole
na žičnicah še danes obstojajo
in sijih lahko ogledate, le če jih
niso odstranili.
Da boste lahko govorili o
smučanju, se najprej naučite
smučati, še poprej pa vas naj
naučijo, kako se pripnejo smu-
či in vezi. Iz teptalnega stroja
se cela zadeva bolj slabo vidi -
perspektive so pač drugačne.
Ko sem vam pred več leti pred-
lagala, da bi se karte za žičnice
prodajale tudi na recepciji ho-
tela Planje, ker ena blagajna pač
ne more "požreti" vrste ljudi, ki
čakajo, ste samo zamahnili z ro-
ko. Kot letošnjo novost sedaj
postavljate pet novih blagajniš-
kih mest. Končno ste prišli do
spoznanja, da se do ljudi, ki ku-
pujejo tako drage karte, ne mo-
rete tako obnašati.
Novi vodja smučarske šole je
delal v moji smučarski šoli do-
volj dolgo, da bo lahko delo us-
pešno nadaljeval - smodnika pa
le ne bo iznašel.
Zamenjava bobnov na vleč-
nicah je zame navaden remont
in povečanje kapacitet z 12.500
na 13.000 smučarjev na uro ne
predstavlja bistvenega premika.
Ko že govorite o novostih, bi
se vendar zapeljali s teptalnim
strojem do "Uniorčka" in tam
vsaj nekaj časa opazovali, kako
se otroci in odrasli začetniki še
vedno "ubijajo" na tej vaši do
kraja zastareli napravi. Najbrž
niste še nikoli slišali, da
"POMA" v Franciji proizvaja
odlične vlečnice za začetnike.
Najbližje si lahko ogledate kar
na mariborskem Pohorju in v
Kranjski Gori.
Ko že garantirate 100 smu-
čarskih dni s prvim decembrom,
bi vas rada spomnila, daje lan-
sko leto zapadel sneg malo pred
božičem in ste šole v naravi na-
mestili v ekskluzivne vile Ter-
me, otroke pa vozili dnevno na
Roglo z avtobusom. Noben slo-
venski direktor v turizmu ni ta-
ko nor, da bi prevzel takšno ga-
rancijo. Sierra Nevada s 600
snežnimi topovi ne ve, če bo
lahko izvedla svetovno prvens-
tvo. Pri tem pozabljate, da vam
narava večkrat podari preveč
snega za vaše sposobnosti in da
je zato cesta Zreče - Rogla več-
krat v smučarski sezoni tudi ne-
prevozna.
V opravičilo za neizvedeno,
že štiri leta obljubljano investi-
cijo v izgradnjo štirisedežnice
navajate probleme z lastninje-
njem, denacionalizacijo in ob-
činskimi mejami. Glede na to,
da se vse ostalo kljub tem prob-
lemom da izpeljati, so vam to
zagotovo samo dobrodošli izgo-
vori. Že vrsto let vlagate denar
le v investicije v Termah Zreče,
kokoš, ki vam je leta in leta no-
sila zlata jajca (Rogla) pa samo
še vzdržujete. Športna dvorana
je še vedno brez parketa in mar-
sikatero športno ekipo ste zara-
di tega izgubili.
Poleg tega pa se morate za-
vedati, da uspeh turizma ni od-
visen samo od investicij in ra-
zumeti globoko resnico sloven-
skega turističnega mota "Turi-
zem smo ljudje". Tudi na tem
področju boste morali še mar-
sikaj postoriti.
BARBARA DVORŠEK, prof
Celje
Poziv
raziaščencem
Združenje lastnikov razlašče-
nega premoženja Slovenije je na
skupnem sestanku z vodstvom
Agencije za prestrukturiranje in
privatizacijo RS ugotovilo, da
Agencija praviloma od zavezan-
cev ali upravnih enot ne preje-
ma podatkov, kdo so upravičen-
ci, ki so vložili zahtevke pri po-
sameznih podjetjih, ki se sedaj
lastninijo. Mnoga podjetja tako
zlahka dobijo prvo soglasje k
lastninskemu preoblikovanju in
k začetku prodaje delnic, ne da
bi z upravičenci bila prej skle-
njena kakršnakoli poravnava,
ali da bi bilo njihovo premože-
nje soglasno ovrednoteno ter
pravnomočno in zemljiškok-
njižno zavarovano.
Glede tega problema smo že
v stikih z Ministrstvom za no-
tranje zadeve RS, ki naj bi na
naš predlog takoj pridobilo
uradne podatke o vseh denacio-
nalizacijskih upravičencih, kar
bo pomagalo Agenciji za pre-
strukturiranje in privatizacijo k
potrebnemu pregledu o vlože-
nih zahtevkih upravičencev.
Toda kljub tej naši pobudi na
MNZ, ZLRP Slovenije poziva
vse razlaščence, da Agenciji za
prestrukturiranje in privatizaci-
jo, Ljubljana, Kotnikova 28, ne-
mudoma sporočijo (pismo s po-
vratnico) podatke o svojih zah-
tevkih pri podjetjih, da bi tako
preprečili lastninjenje podjetij,
ki imajo neurejene obveznosti
do denacionalizacijskih upravi-
čencev.
FRANC IZGORŠEK,
predsednik predsedstva
ZLRP
Slovenije
Je TV naročnina
davek na
teievizor?
Leta 1993 sije RTV S izmi-
slila akcijo "poštenje velja", ki
je trajala do 26. 10. 1993. V pi-
smu, ki gaje RTV poslala (brez
naslovov) gospodinjstvom Si-
rom naše domovine, je bilo med
strokovno sestavljeno vsebino
napisano tudi naslednje:
"Sredstva za uresničevanje
take vsebinske politike so
ogromna in jih lahko le delno
krijemo s komercialnimi progra-
mi. Znaten del denarja pridobi-
mo s TV naročnino, pri čemer
naj opozorimo, da se po zako-
nu ne plačuje program, temveč
TV sprejemnik, pripravljen za
uporabo. TV naročnina je pač
davek na televizor in ne na pro-
gram, kar je v skladu s svetov-
nimi telekomunikacijskimi us-
meritvami. Tudi sateliti preha-
jajo na kodiran način plačeva-
nja."
RTV sprašujem, kaj plačuje-
jo slovenski TV naročniki - gle-
dalci, davek na TV sprejemnik
ali "porabo" programa?
Če se plačuje davek na TV
sprejemnik, potem se slovenski
TV naročniki (gledalci - poslu-
šalci) ne jezite na slab TV pro-
gram, ker si TVS lahko privoš-
či, da programa sploh ne bo.
Kajti, če je davek na televizor,
pripravljen za uporabo (progra-
ma pa slučajno ni ali pa je slab),
boste morali vseeno plačati TV
naročnino, ker pač imate tele-
vizijo v stanovanju, lokalu, av-
tobusu...
RTV še sporočam, da v dru-
žini (skupnem gospodinjstvu)
nismo nasedli natančni RTV
Sloveniji po končanju njihove
akcije, ko je bila prispelem ra-
čunu za RTV naročnino prika-
zana TV naročnina in še pose-
bej radijska naročnina. Kako se
je zadeva končala, pa enkrat pri-
hodnjič. V vednost naj omenim,
če RTV naročniki - imetniki
plačujete naročnino od TV spre-
jemnika (zasebna raba: 1540,00
SIT), potem imate v tem znesku
plačano RTV naročnino za vse
svoje radijske (tudi avtoradio)
in TV sprejemnike, kijih upo-
rabljate v družini (skupaj s čla-
ni svoje družine oz. osebno).
Tudi radijska naročnina se pla-
čuje pavšalno. Sicer pa si lahko
določene stvari naročniki sami
preberete v Sklepu o soglasju k
RTV naročnini. Uradni list RS
št. 1817-47/94, ki velja od 1. av-
gusta 1994.
Omenil sem avtobus, RTV
inšpektorji, "hura" za steklim
lisjakom!
JURIJ CVIKL,
Dobma
Iziet rejnic s
Ceijskega
Tudi letos je Center za social-
no delo Celje organiziral sedaj
že tradicionalni izlet rejnic in
rejnikov. Udeležilo se gaje 40
rejnic in rejnikov s širšega celj-
skega področja, kar pomeni gle-
de na dosedanje izkušnje kar za-
dovoljivo udeležbo, z njimi pa
nas je bilo 7 delavcev Centra,
ki najbolj sodelujemo z njimi.
Izlet je bil vsebinsko ambicio-
zen in bi ga lahko mirne duše
tudi imenovali ekskurzija, vse-
kakor pa je bil odlično organi-
ziran. Njegovi organizatorji in
državni financer zares zasluži-
jo vso pohvalo.
V strokovnem oziroma izo-
braževalnem delu izleta smo si
najprej ogledali Center za uspo-
sabljanje invalidnih otrok Jan-
ka Premrla - Vojka v Vipavi.
Razgled po njem pusti člove-
ku neizbrisen vtis ali celo doži-
vetje katarze, da se temeljito
povpraša o bistvenih vrednotah
svojega življenja in skupnosti,
v kateri živi. Kdo ne bi bil ga-
njen do solz ob pogledu na pa-
ralizirano deklico, ki s toliko
ljubezni s pisalnim strojem pi-
še svoj dnevnik, vendar ne s pr-
sti, ampak z nalašč za to kon-
struirano dolgo kovinsko tipko,
ki jo ima speljano čez glavo in
jo premika z gibi vratu, da udar-
ja na tipke stroja? Kljub pretres-
ljivim oblikam prizadetosti svo-
jih gojencev deluje zavod kot
ena družina in vladata v njem
toplina in optimizem. Naše krat-
ko srečanje s težkimi oblikami
telesne prizadetosti bo nedvom-
no pri marsikateri od rejnic pri-
pomoglo k temu, da se ji bo zdel
križ, ki ji je naložen z njenimi
rejenci, lažji.
Drugi del izleta je bil name-
njen spoznavanju naše (žal še
vedno premalo poznane) kultur-
ne dediščine, zlasti tiste, ki v
"rdečih časih" ni bila kaj dosti
cenjena. Tako nas je pot vodila
najprej do nekoč cvetočega vi-
pavskega trga Križ, kjer smo si
ogledali umetnostno zgodovin-
sko bogato samostansko cerkev
Sv. Frančiščka Asiškega in po
dragocenih prastarih knjigah
slovečo samostansko knjižnico.
Na Goriškem smo vsekakor
morali obiskati eno od največ-
jih slovenskih božjepotnih Ma-
rijinih cerkev - svetogorsko ba-
ziliko, v zgodovini dvakrat po-
drto in leta 1927 iz nabrežinske-
ga kamna ponovno sezidano, se
tam pomolili božji zavetnici
Slovencev Mariji, potem pa uži-
vali v prelepem razgledu po sli-
koviti bližnji in daljni okolici.
Naše soočanje s slovensko
kulturno preteklostjo smo kon-
čali z obiskom frančiškanskega
samostana oziroma samostan-
ske cerkve v Kostanjevici in
grobnice francoske vladarske
rodbine Bourbonov v kripti te
cerkve.
Za primeren zaključek izleta
ter za potešitev lakote in žeje
smo se na poti domov zatekli v
sijajno gostišče Vipavski hram
pri Vipavi, kjer smo ob bogati
večerji in žlahtni vinski kaplji-
ci hitro pozabili na utrujenost ter
zaplesali in zapeli ob zvokih od-
ličnega glasbenega ansambla
kot tudi ob nepogrešljivi harmo-
niki direktorja Centra gospoda
Braneta Buta.
Tako je bil naš izlet vsekakor
"zadetek v črno", saj smo si vsi
njegovi udeleženci enotni v
mnenju, da smo z njim obogati-
li in poglobili tako naše vede-
nje o vzgoji otrok kot tudi o na-
ši prelepi domovini in njeni zgo-
dovini, na drugi strani pa tudi
naše medsebojne odnose ter
medsebojno poznavanje.
RADO PALIR,
Center za socialno delo
Celje
Prijetno v Zrečaii
in na Rogii
Radovednost me je vodila v
Terme Zreče, da ugotovim, kaj
neki je pritegnilo goste v to zna-
no zdravilišče, kjer so letos za-
beležili več nočitev, kot v lan-
skem letu. Prvi prijeten vtis sem
dobila že ob pogledu na ureje-
no okolje: čistoča na vsakem
koraku, vse je na svojem mestu,
funkcionalno, vpeljano. Ob
sprejemu gostov gre vse prizna-
nje prijaznim receptorjem, ka-
kor tudi strežnemu osebju v ce-
loti, brez izjeme. Komaj sem
verjela, kako lepo oblečeni so v
oblačila, kakršna lahko vidimo
v tujini le v najbolj elitnih lo-
kalih. Vse, kar sem navedla, us-
tvarja posebno zaupanje gostov,
in zato ni čudno, da beležijo iz
leta v leto boljši obisk gostov.
Lep dan me je zvabil še na
Roglo, kjer sem obiskala rekrea-
cijski center, ki je povezan s
Termami Zreče. Tudi tam sem
doživela podobno kot v Zrečah.
Prijazno in čisto okolje, topel
sprejem nadvse elegantno oble-
čenih receptorjev, prijazno in
brez izjem vzorno oblečeno
strežno osebje. Čestitam k izbo-
ru oblačil, ki se vsem tako lepo
prilegajo, kot bi bila sešita po
meri v prvovrstnem salonu. Tu-
di kuharje moram pohvaliti, saj
je bila hrana okusna in kvalitet-
no pripravljena. Moja radoved-
nost je zdaj potešena, če bo le
mogoče, bom Zreče in na Ro-
glo še večkrat obiskala in s sa-
bo pripeljala tudi sorodnike, pri-
jatelje.
MARIJA AGREŽ,
Celje
it. 48. - 30. november 1995

24
• V gostišču Klukec je bi-
lo, v ponedeljek 21. novem-
bra zvečer, razburljivo.
Tam je bil gost z imenom
Klavdij, ki se je, skupaj s
svojimi pajdaši, s pestmi
lotil lastnika lokala in nje-
govega sina. Ko so na kraj
dogajanja prišli policisti, jo
je Klavdij s svojo druščino
že odkuril.
• V petek so šli policisti
intervenirat v firmo Rosa-
nena v stavbi Razvojnega
centra. Tam je Bojan C. na-
padel in parkrat udaril Mi-
lana R. Bojan bo šel k sod-
niku za prekrške.
• V stanovanjski soseski
Pod kostanji je prejšnji pe-
tek popoldne Dejana K.
pretepel Damjan P. Polici-
sti okoliščine še razisku-
jejo.
• V soboto popoldne je bj-
la Breda iz Vojnika pre-
strašena, ko se je njen mož
spri s sosedi. Policisti so
ugotovili, da javni red in
mir nista bila kršena, skr-
hani medsosedski odnosi
pa naj se zgladijo na so-
dišču.
• Vera je v nedeljo zvečer
sporočila, da njen oče do-
ma pijan razgraja. Anton
S. je bil močno zadet, zato
je razbijal in robantil po
hiši. Ker ni kazal znakov,
da se bo umiril, so ga po-
slali na prisilno streznitev.
Pa še k sodniku za prekr-
ške bo moral.
• Marka je nedeljo zvečer
v igralnici Jolly premlatil
soimenjak Marko B. Tudi
ta falot bo stopil pred
obličje sodnika za pre-
krške.
M.A.
Razkosano truplo
Umor pogrešane konjiške veterinarke naročil njen vnuk
Po dolgih mesecih iskanja in
trdega dela preiskovalcev, je
bil te dni razkrit eden najgro-
zovitejših zločinov, ki je bil si-
cer storjen na ozemlju sosed-
nje republike Hrvaške, storil-
ca pa sta dva mlada slovenska
državljana, doma iz Sloven-
skih Konjic. S tem je razkrit
tudi misterij okoli že štirinajst
mesecev pogrešane konjiške
veterinarke v pokoju, Irene
Šmigovc. Njeno izginotje je 3.
oktobra lani na policijski po-
staji v Umagu prijavil njen
vnuk. Sicer pa gre pri tem raz-
kritju spet za velik uspeh kri-
minalistov Urada kriminali-
stične službe UNZ Celje in za
dobro sodelovanje hrvaških in
slovenskih policistov in krimi-
nalistov ter delavcev pravo-
sodja.
Iskanje pogrešane
Kriminalisti policijske
uprave za Istro iz Pulja in kri-
minalisti 3. pohcijske postaje
Umag so, pp obvestilu o izgi-
notju Slovenke Irene Šmigovc,
pričeli nemudoma zbirati in-
formacije. Preko Interpola R
Hrvaške v Zagrebu so obvesti-
li tudi slovenski Interpol, ta pa
s primerom seznanil tudi
Upravo kriminalistične službe
Ministrstva za notranje zadeve
R Slovenije. Ker je pogrešana
stalno bivala na območju celj-
ske regije, so se v zbiranje ob-
vestil vključili tudi kriminali-
sti Urada kriminalistične služ-
be UNZ Celje. Iz tako zbranih
podatkov na začetku iskanja
ni bilo mogoče domnevati, da
bi bila Irena Šmigovc odšla v
tujino in o tem ne bi bila obve-
stila svojcev, prijateljev ali
znancev. Vsi so jo poznali kot
lurejeno osebo, ki je bila v svo-
jem okolju priljubljena in pov-
sod dobrodošla, sploh pa ni bi-
la z nikomer sprta. Informaci-
je, ki so jih zbrali preiskovalci
v obeh državah, so se povsem
ujemale in kmalu potrdile
možnost, da je ženska izginila
v sumljivih okoliščinah. Vse
bolj trdna pa je postajala dom-
neva, da je z izginotjem pove-
zan njen vnuk Mitja Š., danes
star 29 let, kasneje pa so kri-
minalisti našli še povezavo
med Mitjo in njegovim prijate-
ljem, 25-letnim Matejem R. iz
Slovenskih Konjic. Je pa bilo
delo kriminalistov v Umagu in
Celju težavno in dolgo ni vodi-
lo iz slepe ulice, saj ni bilo
prav nobenih pravih dokazov,
da bi bile okoliščine resnično
sumljive. Razpolagali so zgolj
z vnukovo prijavo o pogreša-
nju, trupla pa niso našli. Ta-
krat so se pojavile tudi govori-
ce, da bi bila Irena Šmigovc
lahko odšla tudi v tujino, na
zasebni obisk v Ukrajino ali
Združene države Amerike.
Po štirinajstih mesecih zbi-
ranja informacij in obvestil so
se celjski kriminalisti ponovno
povezali s hrvaškimi organi
pregona in sum, da sta v izgi-
notje vpletena Mitja Š. in Ma-
tej R., je postajal vse bolj otip-
ljiv. Zato so celjski kriminali-
sti 23. novembra letos opravili
razgovor z Matejem R. in mu,
na osnovi suma, da je udeležen
pri kaznivem dejanju, odvzeli
prostost za 48 ur. Z vztrajnim
in strokovnim delom so dose-
gli, da je Matej R. opisal, kako
je imioril Ireno Šmigovc. V
zvezi s tem je še povedal, da je
žensko umoril po prigovarja-
nju in navodihh njenega vnu-
ka. Sledilo je iskanje Mitje Š.,
doma in na območju sosednje
države, a ga niso mogli najti.
Celjski in koprski kriminalisti
so odšli nemudoma v Umag,
da bi, v sodelovanju s hrvaški-
mi policisti in kriminalisti, po-
trdili navedbe Mateja R. Zače-
lo se je (24. 11. 1994) pregledo-
vanje obširnega in z visokim
grmičevjem zaraščenega zem-
ljišča, kjer naj bi bilo odvrženo
in zakopano truplo. Pri pre-
gledovanju ene izmed nakaza-
nih lokacij so v gozdičku, okoli
tisoč metrov stran od vikenda
Irene Šmigovc, našli dele člo-
veškega okostja. Istega dne
zvečer so konjiški policisti
aretirali Mitjo Š., ki je bival v
stanovanju Irene Šmigovc, ga
odpeljali v prostore UNZ Ce-
lje, mu za 48 ur odvzeli pro-
stost, kriminalisti pa so potem
z njim opravili razgovor.
25. novembra so celjski kri-
minalisti, na osnovi zbranih
informacij in materialnih do-
kazov, sestavili kazensko
ovadbo zoper oba osumljena
ter ju privedli k preiskovalne-
mu sodniku. Pri zaslišanju je
bil navzoč tudi okrožni držav-
ni tožilec, sodelovala pa sta
tudi zagovornika osumljencev.
Preiskovalni sodnik je za Mit-
jo Š. in Mateja R. odredil pri-
por. V Umagu pa se je medtem
nadaljevalo pregledovanje šir-
še okolice, kier so bih zakopa-
ni in z betonom zaliti preostali
deli trupla. Kriminalisti in
kriminalistični tehniki so tam
tudi zavarovali vse ostale sle-
dove, ki bodo na voljo pri do-
kazovanju kaznivega dejanja v
sodnem postopku.
Po navodilih vnuka
Irena Šmigovc se je lanske-
ga 12. septembra v dopoldan-
skem času pripeljala v Savu-
drijo. Takrat sta bila v njenem
vikendu vnuk Mitja, ki je bival
v svojem apartmaju, njegov
prijatelj Matej pa je uporabljal
enega od apartmajev v pritlič-
ju hiše. Matej je moral, po na-
vodilih Mitje, opravljati reizna
očiščevalna dela na vrtu, sekal
je grmičevje in drevesa ter s
tem spremiirjal izgled okolja.
Ko je Irena Šmigovc ob priho-
du to videla, se je razjezila,
predvsem zaradi podrtih dre-
ves. Med prepirom je vnuku
očitala, da si je prisvojil ves
vikend z okolico vred in da
samovoljno posega v njeno
lastnino. Takrat mu je tudi re-
kla, da ji mora vrniti 1.400
mark, ki jih je založila za pla-
čilo elektrike, v navalu jeze pa
je svojemu vnuku še zagrozila,
da z dedovanjem po njej ne bo
nič, ker jo je razočaral in bo
zato vse svoje imetje podarila
organizaciji Karitas.
Po tem prepiru sta se Mitja
in Matej odpravila peš v
Umag, tam pa je Mitja začel
nagovarjati Mateja, naj babico
vunori. To naj bi se zgodilo še
istega dne, a si je Matej premi-
slil in dejanje preložil na na-
slednji dan. Mitja mu je tudi
svetoval, naj babico zadavi z
vrvjo, saj bi po njegovem mne-
nju tak način pustil še najmanj
sledov.
Trinajstega septembra po-
poldne sta Matej R. in Irena Š.
v spodnjem apartmaju gledala
televizijsko nadaljevanko
Santa Barbara, vmes je Irena
Š. vstala in stopila do pralnega
stroja. Takrat je za njo stopil
Matej in ji od zadaj okoli vratu
zategnil vrv ter jo zadavil.
Truplo je po dejanju pustil le-
žati na tleh in šel ven, da bi
počakal svojega prijatelje, ki
se je medtem ob obali spreha-
jal s psom. Ko ga je dočakal,
mu je povedal, da je nalogo
izvršil, Mitja pa mu je rekel,
da se mora zdaj še znebiti tru-
pla: ali tako, da ga zakoplje ali
pa se odpelje s čolnom in ga
vrže v morje. Zaradi burje in
visokih valov je Matej načrt s
čolnom opustil.
Tretji dan po umoru se je
Mitja z babičinim avtomobi-
lom znamke bmw odpeljal v
Italijo. Matej pa se je še vedno
ukvarjal z načrtom, kako naj
se trupla reši. Odločil se je, da
ga bo razkosal oziroma razža-
gal z motorno žago, posamez-
ne dele pa je spravljal v pvc
vrečke. Spodnje dele trupla
zložil v potovalno torbo. Po,
tem je počistil vse sledove zlo.
čina, svoja okrvavljena oblači,
la pa je v črni pvc vrečki vrgel
na smetišče.
V naslednjih dneh je Matej
iz apartmaja odnesel dele tru.
pla na več razhčnih krajev ne.
daleč od vikenda, tam jih j«
odvrgel v visoko in gosto gr.
movje ob gozdičku ali pa jH
zakopal. Del trupla sta Mitja
in Matej z avtomobilom odpe-
Ijala na težje dostopen kraj.
Mitja Š. se je potem za nekaj
časa vrnil v Slovenijo, Matej
pa je ostal v vikendu imiorje-
ne. 3. oktobra 1994 sta se sku-
paj odpravila na policijsko po-
stajo Umag, kjer je dal Mitja
uradno izjavo, da pogreša svo-
jo babico. V prijavi sta Mitja
in Matej navedla, da je šla Ire-
na Š. 21. septembra 1994 na
sprehod in da se s sprehoda ni
več vrnila.
Kriminalisti UKS UNZ Ce-
lje so že vložili kazensko ovad-
bo zoper osumljena Mateja R,
in Mitjo Š. Mitja Š. je osumljen
kaznivega dejanja umora po
členu 127/1 in II KZ RS, v zve-
zi s členom 26/11 s tem, da je iz
koristoljubja napeljeval k
umoru Irene Š. Mateja R., ta
pa je dejanje 13. septembra
1994 tudi uresničil. Matej R. je
osumljen kaznivega dejanja
umora po istem členu KZ, s
tem da je po naročilu Mitje Š.
iz koristoljubja lunoril Ireno
Š.
MARJELA AGREŽ
Posilstvo
z. p., stara triintrideset let, je v sredo, 22. novembra okoh
2.30 ure, šla peš po cesti v bhžini Radeč. Takrat se ji je z
osebnim vozilom nasproti pripeljal 25-letni Z.B. in jo vabil, naj
sede v vozUo in se pelje z njim. Na to ponudbo ženska ni
pristala, neznanec pa je potem uporabil silo in jo zvlekel s ceste
v gozd, kjer jo je spolno zlorabil. Kriminalisti in pohcisti še
raziskujejo okoliščine in zbirajo obvestila o prijavljenem posil-
stvu.
Olje teklo v potok
i
Minulo soboto popoldne so občani v Samčevem potoku v j
Košnici pri Celju na vodni gladini opazili mastne madeže, ki jih ■
je voda odnašala v Savinjo. Kraj so si ogledali pohcisti, skupaj s i
predstavniki ribiške družine, inšpektorjem za okolje in prostor,
veterinarskim inšpektorjem in predstavnikom celjskih pokhc-
nih gasilcev. Ugotovili so, da je iz ene izmed stanovanjskih hiš v •
potok steklo okoli 100 litrov kurilnega olja, do pogina ribjega'
življa pa ni prišlo. Zoper onesnaževalca bodo ustrezno ukrepaU. \
Gorel vikend
v ponedeljek, 27. novembra, je okoli 4. ure izbruhnil požar na
vikend hiši v Kostrivnici, ki je last Ivana K. iz Rogaške Slatine.
Kot so ugotovili preiskovalci, je oškodovanec prejšnji večer
nalil v plastično kad vodo in jo ogreval z električnim spiralnim
grelcem, ki pa ga je pozabil izklopiti. Ko je voda izparela, se je
plastika vnela, ogenj pa se je razširil na ves prostor ter na
ostrešni del. Zgorel je gornji del objekta z ostrešjem, gmotna
škoda pa znaša okoli 2 milijona tolarjev. Požar so pogasih
gasilci Steklarne in gasilskega društva iz Rogaške Slatine.
Pooblastila poljske policije
Poljski sejem je sprejel zakonske predpise, ki dajejo
policiji vrsto novih možnosti delovanja v boju proti orga-
niziranemu kriminalu, terorizmu, trgovini z mamili in
orožjem, ugrabitvami itd.
Povsem so legalizirali instnunent policijske provokaci-
je, tako da bodo lahko prisluškovali in snemah pogajanja
ter transakcije med policijskimi »provokatorji« in pre-
stopniki, kar bo na sodišču veljalo kot dokazni material.
Uporabo provokacije lahko odobri le notranji minister, z
njo pa se mora strinjati tudi vrhovni tožilec. Med drugim
so uvedli tudi nagrade za policiste in carinike. Če ti
odkrijejo nelegalno blago, so upravičeni do nagrade v
višini do petine vrednosti zaseženega blaga. (Sled)
Tovornjak na vozišču
Na lokalni cesti v naselju
VeUka Pirešica se je, v torek
21. novembra dopoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta bila
ranjena dva udeleženca. Na
vozilih je škode za okoli 600
tisoč tolariev.
Anton Z. (66) iz Velike Pire-
šice je vozU osebni avtomobil v
naselju Velika Pirešice, tam pa
je na vozišču ostal v okvari
tovornjak, ki ga je upravljal
39-letni Hurij F. iz Zabukovi-
ce, ki je vozilo delno imiaknil s
ceste, del pa je bil še na voziš-
ču. Voznik Anton Ž. je s spred-
njim delom svojega vozila trčil
v zadnji levi del ustavljenega
tovornjaka in pri tem utrpel
hude telesne poškodbe. Voznik
Jurij F. je bil lažje ranjen.
Trčenje na slovenikl
Na cesti, rezervirani za mo-
toma vozila, pri predom Žiče,
se je, v soboto 25. novembra
dopoldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovala, škoda na
vozilih pa znaša približno 450
tisoč tolarjev.
Jurica Z. (61) iz Središča ob
Dravi je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Celja proti Sloven-
skim Konjicam. Ko je pripeljal
iz predora Skedenj in v bližino
predora Žiče, je pričel zavira-
ti, ker je kolona vozil pred
njim upočasnila vožnjo. Pri
zaviranju je njegovo vozilo
zdrsnilo na levo stran vozišča
in oplazilo osebno vozilo, ki ga
je iz nasprotne smeri vozila
33-letna Zdenka G. iz Maribo-
ra, nato pa trčilo še v drugo
osebno vozilo, ki ga je v isti
smeri vozil 24-letni Maribor-
čan Zdravko V. V trčenju se je
hudo telesno poškodovala so-
potnica v vozilu Jurice Z., 58-
letna Stanislava Z. iz Ljub-
ljane.
Omrla v bolnišnici
Do smrtne nesreče je prišlo
v ponedeljek, 27. novembra
popoldne na mestni Greven-
broichovi ulici v Celju.
Justina P. (84) iz Celja je šla
peš po Grevenbroichovi ulici
iz smeri križišča s Cesto na
Dobrovo. Na desni strani vo-
zišča je prišla do zoženega de-
la ceste, kjer je prečkala voziš-
če v trenutku, ko se je iz smeri
Dečkove ceste pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 27-letni
Robert Ž. iz Celja. Voznik je,
kljub zaviranju in imiikanju,
trčil v peško in jo zbil po vo-
zišču. Hudo telesno poškodo-
vano Justino P. so pripeljali v
bolnišnico, kjer je, ob 20.35
uri, poškodbam podlegla.
M.A.
it. 4S. - 30. november 1995
^5
KRONIKA
Kiomil v bistro
v noči na 21. november je
peznani storilec vlomil v bi-
jtro Točka na Cesti na grad v
Oelju. Ukradel je večjo koli-
čino različnih vrst cigaret,
jllcoholne pijače in nekaj
lirane. Z dejanjem je lastnico
Hlarijo P. iz Celja oškodoval
okoli 70 tisoč tolarjev.
fatica biondinica
v torek, 21. novembra po-
poldne, se je v prodajalni
j^vto Marko v Celju nahajala
neznana ženska, ki je Marku
ji. iz Maribora izmaknila de-
aarnico, v kateri je bilo okoli
100 tolarjev gotovine. Žen-
ska, ki je osumljena tega de-
janja, je stara okoU 40 let,
visoka od 165 do 170 cm,
daljših svetlih las, oblečena
pa je bila v rjav zimski plašč.
Vlamllajo v ifleti
v torek, 21. novembra, je
neznani storilec vlomil v klet
stanovanjskega bloka na
Kardeljevem trgu v Velenju.
Iz kleti je ukradel prazno
plinsko bombo, več kozarcev
vložene zelenjave in več ste-
klenic alkoholnih pijač. Ma-
rija S. je oškodovana za oko-
li 20 tisoč tolarjev.
V klet stanovanjskega blo-
ka na Kardeljevem trgu v
Velenju je nekdo vlomil v ča-
su od 15. do 22. novembra.
Odnesel je več steklenic vina
in žganih pijač, lastnik Janez
0. pa je oškodovan za okoli
60 tisoč tolarjev.
Gost v Vegasu
V dneh od 15. do 22. no-
vembra je nekdo vlomil v go-
stinski lokal Vegas v Gospo-
ski ulici v Celju. Najprej si je
ogledal notranjost, potem pa
si izbral dva glasbena stolpa,
telefaks s telefonom, mešal-
no mizo, ojačevalec, mikro-
fone, harmoniko, klaviature,
večje število raznih pijač in
nekaj drugih predmetov.
Lastnik Esad Č. je oškodo-
van za okoli 2 milijona 800
tisoč tolarjev.
Verižica iz vitrine
v četrtek, 23. novembra
okoli 11. ure, so v prodajalno
Zlatarne Celje v Prešernovi
ulici v Celju vstopili trije
neznani mlajši moški. Pozor-
nost so usmerih na razstavno
vitrino, si nekaj časa ogledo-
vali nakit in prav na hitro
ukradli zlato verižico, vred-
no dobrih 172 tisoč tolarjev.
Z enako naglico so prodajal-
no tudi zapustili.
Serviser Je bii
zmiicavt
Minuli četrtek okrog pold-
neva je v prostore Zgornje-
savinjske kmetijske zadruge
v Rečici ob Savinji vstopil
neznan moški, ki se je bla-
gajničarki Ivani predstavil
kot f inomehanik, serviser bi-
rotehnične opreme. Ker je
ženska vedela za redno ser-
visiranje po pogodbi, je mo-
škemu dovolila opraviti na-
logo. Potem jo je neznanec
prosil, naj mu natoči kozarec
vode, to njeno kratko odsot-
nost pa je izkoristil tako, da
je iz predala mize ukradel
355 tisoč tolarjev gotovine.
Za tem je delavki povedal,
da bo servis opravil nekdo
drug, sam pa je prostore za-
pustil. Dejanja je osumljen
moški, star okoli 20 let, visok
od 180 do 185 cm, temno rja-
vih »na gobico« ostriženih
las, oblečen pa je bil v moder
anorak. Pri sebi je imel
manjši kovinski kovček.
Oicradena
restavracija
v noči na 24. november je
neznani storilec vlomil v Ko-
lodvorsko restavracijo v Ce-
lju, v točilnici je iz odklenje-
ne blagajne pobral okoli 1
tisoč tolarjev menjalnega de-
narja, iz blagajne v pisarni
pa 158 tisoč tolarjev. Ukra-
del je še večjo količino ciga-
ret in več steklenic žganih
pijač. Z dejanjem je TTG
Ljubljana, PE Slovenijatu-
rist, oškodovana za približno
200 tisoč tolarjev.
Demontirai domofon
v soboto, 25. novembra
popoldne, je-neznani storilec
demontiral domofon s kame-
ro, ki je bil nameščen na ste-
no v prvem nadstropju po-
slovno-stanovanjskega ob-
jekta na Gledališkem trgu v
Celju. S tatvino je lastnik
Konrad P. iz Štor oškodovan
za približno 80 tisoč tolarjev.
Kradei v baraicah
v času od minule sobote
do ponedeljka, 27. novem-
bra, je nekdo vlomil v dve
gradbeni baraki v Velenju in
iz njih odnesel kotno brusil-
ko, dve vibracijski kladivi,
motorno žago, električni ka-
bel in nekaj izolacijskega
materiala. Gradbeno podjet-
je Vegrad je oškodovano za
okoli 350 tisoč tolarjev.
Zgoščenice in icasete
v ponedeljek, 27. novem-
bra popoldne, sta dva nezna-
na mlajša fanta kradla v
predprostoru prodajalne
Studio NLP na Gledališkem
trgu v Celju. Odnesla sta no-
silec kaset in zgoščenk ter še
17 zgoščenk in 29 audio ka-
set. Roberta R. sta oškodova-
la za okoh 200 tisoč tolarjev.
Pokopala ga je smreka
Pri delu v svojem gozdu pod Žekovcem se je 27. novem-
bra popoldne smrtno poškodoval 68-letni Janez H. iz
Radegunde. Okoli 11. ure je šel sam v gozd, da bi razrezal
smrekova debla, ki jih je podrl veter. Pri tem opravilu je
stal na strmini, ko je enega izmed debel prežagal, pa se je
odžagani del skotalil in ga pokopal pod seboj. Poškodbe so
bile tako hudo, da je bil Janez H. na mestu mrtev.
Nezgoda pri
delu
v zreškem Uniorju se je,
v petek 24. novembra do-
poldne, pripetila delovna
nezgoda, v kateri se je 23-
letni delavec Damjan E. iz
Zbelovske Gore hudo teles-
no poškodoval. Damjan E.
je delal na ekscentrični sti-
skalnici, glava stiskalnice
pa mu je poškodovala levo
roko.
UKRADENi AVTOMOBILI
v dneh od 21. do 22. novem-
bra je nekdo odpeljal osebni
avtomobil VW passat turbo di-
esel CL, svetlo modre kovinske
barve, z reg. št. CE 7 9-42V.
Vozilo je bilo parkirano na Tr-
gu celjskih knezov v Celju,
lastnik Bogdan L. pa je oško-
dovan za okoli 1 milijon 700
tisoč tolarjev.
V nedeljo, 26. novembra, v
času nogometne tekme, je nek-
do ukradel osebni avtomobil
zastava yugo, temno zelene
barve, z reg. št. CE J5-811. Vo-
zilo je bilo parkirano v bližini
nogometnega igrišča na Koro-
ški cesti v Velenju. S tatvino je
lastnik Valentin H. iz Mozirja
oškodovan za okoli 380 tisoč
tolarjev.
V ponedeljek, 27, novembra
ponoči, je nekdo ukradel oseb-
ni avtomobil znamke renault 5
campus, rdeče barve, z reg. št.
CE A2-764, ki je bil parkhran
na pločniku pred trgovskim in
poslovnim centrom na Gre-
venbroichovi ulici v Celju. Se-
ad Č. iz Celja je oškodovan za
okoli 850 tisoč tolarjev.
V noči na 28. november je
nekdo ukradel osebni avtomo-
bil VW golf, bele barve, z reg.
št. CE 21-26H. Vozilo, ki je
last Silvestra J. iz Šentjurja, je
bilo parkirano na Ulici fran-
kolovskih žrtev v Celju.
Uboj v Okrogu pri Ponikvi
_ 33-letni sedlar v Delavnici
Železniških vozil v Mariboru
Goričan Alojz, se je leta 1950
priženil na malo posestvo Lu-
lije Brence v Okrogu pri Po-
■lUcvi in se poročil z njeno hče-
fo Julij ano. Zakon je bil srečen
|e nekaj mesecev, dokler Gk)ri-
ni zvedel nekaj o tem, da
■ftu je žena nezvesta. Iz delav-
ec, kjer je bil zaposlen, je pri-
■lajal domov le ob sobotah.
Ljubosumnost se je stopnjeva-
la, postajal je vedno bolj raz-
•Iražljiv, tako da o družinskem
^žitju ni bilo več govora. Tudi
5 taščo je bilo življenje neznos-
no. Večkrat je prihajal v ob-
'^iiisko pisarno in jokaje opiso-
''al neznosne reizmere, v kate-
jjh je živel z ženo in taščo,
'^ričan je bil tudi po svoji na-
^vi razburljiv, razrvane dru-
^ske razmere pa so njegovo
'^burljivost še povečale. V
^Zadju tega je bil Alojz Romih,
^ se je rad vtikal v razmere
J^^ojih sosedov. Tako je hujskal
?idi Brencetovo, ki se je zadr-
?^yala pri njem, naj spodi od
hčerko Julijano in njene-
moža. Namigoval je tudi, da
n^erka ni poštena kot žena.
^encetova mu je verjela in to
•^vedala obtoženemu Goriča-
nu. Zaradi očitka nezvestobe
je bil prepir stalno v hiši. Go-
ričan je pravil sosedom, da
prej ne bo miru, dokler ne bo
izginil Romih. Goričan je pri-
šel domov za državni praznik
29. nov. 1952. Zvečer 30. no-
vembra so okrog njegove hiše
razgrajali fantje in mu pobih
šipe na oknih. Istega večera je
prišlo tudi do obračuna med
skrajno razburjenim in delno
vinjenim Goričanom in Romi-
hom. Goričan je Romiha
enajstkrat zabodel z ostrim
lovskim nožem, tako da je Ro-
mih poškodbam podlegel. Ker
je nastalo mnenje, da Goričan
ni duševno popolnoma zdrav,
so ga poslali v bolnico za du-
ševne bolezni, kjer so ugotovi-
li, da ni duševno bolan, mar-
več le po svojem značaju nena-
vaden, da je psihopatska oseb-
nost in da je svoje dejanje izvr-
šil v afektu.
Okrožno sodišče je Alojza
Goričana obsodilo na 3 leta
strogega zapora. Pri odmeri
kazni so upoštevali, da je bila
njegova možnost, zavedati se
svojega dejanja, bistveno
zmanjšana.
Savinjski vestnik, 10. oktober
1953.
AVTOVLOMI
V noči na 25. november je
neznemi storilec vlomil v pet
osebnih avtomobilov, ki so bih
parkirani v Ulici Toneta Meli-
ve v Slovenskih Konjicah. Iz
avtomobilov, last Aleksandra
M., Stanka M. in Martina S., je
ukradel avtoradijske sprejem-
nike, v dveh vozilih pa ni našel
nič takega, kar bi ga bilo zani-
malo. Okradeni lastniki so
oškodovani za okoli 60 tisoč
tolarjev.
V nedeljo, 26. novembra
zvečer, je nekdo vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke merce-
des. Ukradel je torbico z doku-
menti, 140 tisoč tolarjev in 200
nemških mark. Vozilo je stalo
na parkirišču pred halo Golo-
vec v Celju, lastnica Branka T.
iz Proseniškega pa je oškodo-
vana za 180 tisoč tolarjev.
V času od sobote do pone-
deljka je neznani storilec vlo-
mil v osebni avtomobil zastava
yugo, ki je bil parkiran pred
trgovino Cank v Škof ji vasi pri
Celju. Ukradel je poslovni
kovček z dokumenti in čeki
Banke Celje. Lastnik Matej Z.
je oškodovan za okoh 30 tisoč
tolarjev.
iff. 48. - 30. november 1995
GLASBA

RoGk med ohleganjem
Izšla le CD kompllacUa s posnetki saralevskih ročk skupin
»če drži ugotovitev, da so za
resnični rockovski naboj po-
trebne težke dužbene razmere,
potem je Sarajevo najbolj
rock'n'roll mesto na svetu,« mi
je pred nedavnim dejal prija-
telj, ko sva med pogovorom o
ročk glasbi na teh prostorih
napovedovala negotovo pri-
hodnost. Le nekaj dni zatem
sem od založbe in distribucije
Dallas dobil v roke kompakt-
no ploščo, na kateri je pisalo
Ročk Under The Siege, V
spremnem besedilu sem pre-
bral, da gre za posnetek kon-
certa trinajstih sarajevskih
skupin, ki je v organizaciji
tamkajšnjega radia ZID nastal
v januarju tega leta.
Za kompilacije običajno
pravimo, da prej predstavljajo
dokument nekega obdobja ali
dogajanja, kot kaj drugega.
Ročk Under The Siege je na-
tanko to: dokument življenja
med obleganjem oziroma, do-
kument rockovskega življenja
med vojno. Se sliši čudno? Se-
veda se. Vendar je res - tako
kot nrmogo drugih stvari v zve-
zi z vojno. Ali še bolje: ne samo
dokument, temveč DOKAZ,
da mladi ljudje v Sarajevu po-
skušajo živeti normalno življe-
nje v najbolj nenormalnih po-
gojih, kar si jih lahko pred-
stavljate. V času obleganja je v
Sarajevu nastalo blizu trideset
novih zasedb, večinoma ne-
okuženih z ideologijami ka-
kršnekoli usmeritve. Te skupi-
ne predstavljajo resnični un-
derground, oziroma alternati-
vo celotni svetovni rockovski
sceni, saj pri njih ne gre več za
artizem, temveč za najbolj os-
novno obliko preživetja. Ra-
dijska postaja ZID prejme
med oddajo »No Sleep Till«, ki
se ukvarja s to sceno, tudi po
2000 (!) telefonskih klicev.
Dovolj?
Še nekaj o glasbi sami. Sa-
rajevo je nekoč iz rockovskega
zemljevida zvenelo z zvoki Bi-
jelega dugmeta. Indeksov, no-
vih primitivcev in Crvene ja-
buke. Tega Sarajeva ni več. In
ga tudi nikdar več ne bo, vam
bo dejal katerikoli Sarajevčan.
Preteklost je daleč v megli,
preživetje je danes in tukaj.
Skupine nove sarajevske ročk
scene gledajo samo naprej in
temu primerna je tudi glasba.
Je odraz časa - raztrgana, ne-
vrotična z ene in melanhonič-
no lirična z druge. Zgodbe, ki
jih pripovedujejo, so nepo-
sredne. Nič olepševanja pa tu-
di nič pretiravanja. Morda ne-
kaj cinizma - tega so se Sara-
jevčani itak naučili od Evrop-
ske skupnosti in Združenih
narodov. Zaradi tega in še za-
radi marsičesa drugega je
Ročk Under The Siege najbolj
politična plošča s popolnoma
apolitično tematiko, kar jih
lahko najdete v naših trgo-
vinah.
In skupine na plošči? Imena
ne povedo veliko, a vendar.
Morda si jih velja zapomniti.
DOWN, PESSIMISTIC LI-
NES, D. THRONE, HINDU-
STAN MOTORS, GNU, GRA-
FIT, LEZI MAJMUNE, PRO-
TEST, SIKTER, A.P. SOUND,
BEDBUG, BEASTLV STRO-
KE in ORNAMENTI. Nekateri
so že znani, o nekaterih bomo
gotovo slišali še kaj več. Vse-
kakor zvenijo na kompilaciji
popolnoma prepričljivo.
Hkrati pa plošča napoveduje,
da bo Sarajevo po vojni eno
izmed močnejših svetovnih
rockovskih središč. Dobimo se
na koncertu - v Sarajevu, ob
šestih po vojni.
VASJA OCVIRK
MTV nagrade
Na drugi podelitvi »Europe-
an Music Awards«, nagrad
evropske podružnice televizij-
ske postaje MTV, se je prejšnji
četrtek, v dvorani Le Zenith v
Parizu, smetana svetovne
glasbene scene potegovala za
naslove najboljših v devetih
kategorijah. Celoten spektakel
je bil seveda le kopija bolj zna-
nega showa MTV Awards, ki
ga že več kot deset let priprav-
lja matična ameriška MTV.
Amerišld rockerji BON JO-
VI so bili nominirani kar v
treh kategorijah, na koncu pa
so zmagali le v eni - kot naj-
boljši ročk bend. Islandska
pevka BJORK je po pričako-
vanju postala pevka leta, MIC-
HAEL JACKSON pa pevec le-
ta. Britanski bend EAST 17 je
premočno zmagal v konkuren-
ci plesnih skupin, DOG EAT
DOG pa so naj obeta vnejša za-
sedba leta. Za naj skupino so
bili izbrani irski superzvezd-
niki U2, za najboljšo koncert-
no skupino je žirija proglasila
TAKE THAT, pesem leta pa je
postala »Zombie« v izvedbi ir-
skih THE CRANBERRIES.
Michel Gondry je dobil nagra-
do za najboljšo režijo video-
spota »Protection« skupine
MASSrVE ATTAC. Posebno
nagrado »Free Your Mind«, ki
jo podeljuje Amnesty Interna-
tional, je letos dobila organi-
zacija Greenpeace. Prireditev
je dobro vodil kralj alter mode
Jean Paul Gaultitier, med na-
stopajočimi (Bon Jovi, The
Cranberries, MC Solaar, East
17) pa velja posebej izpostaviti
nemške rap-metalce
H-BLOCXX.
SŠ
Kaj sanja laserski Rožle
Skupina Rožletove sanje se pripravlja na IzlH kompaktne plošče
Ročk zasedba Rožletove sa-
nje končuje te dni v celjskem
studio Coda snemanje za CD
prvenec. Zgoščenka bo prav-
zaprav kompilacija novih in
starih posnetkov, ki so že izšli
na njihovi debitantski kaseti
Rožletovo stanje. Nove pesmi
bo skupina prvič javno pred-
stavila na koncertu, ki bo v
četrtek, 30. novembra v Pop
Teatru.
Rožletove sanje je ena izmed
redkih tukajšnjih ročk skupin,
ki so se že v začetku svojega
obstoja na področje mainstre-
ama podale z definiranim zvo-
kom in inteligentnimi, duhovi-
timi besedili. Slednjega je pri
nas bolj malo, zato so bili za-
četni odzivi več kot ugodni.
Toda, kot pravijo člani skupi-
ne, sicer vsi izkušeni glasbeni-
ki, je treba seči tudi malce dlje
od začetnega navdušenja, ob-
činstvu pa ponuditi novo in
svežo glasbo. V studiu Coda,
kjer skupina tudi vadi, je tako
nastalo šest novih pesmi, po-
novno pa so posneli tri sklad-
be, ki so sicer že izšle na ka-
seti.
Skupina sodi med tiste, ki se
z glasbo ukvarjajo predvsem
zaradi glasbe same in ne zara-
di lokalnega postavljaštva.
»Menim, da bi bilo neumno
skrivati ambicijo postati uspe-
šen slovenski ročk bend,« pra-
vi pevec in frontman Tejko,
»vendar moram hkrati pove-
dati tudi tisto zguljeno frazo,
da to počnemo najprej zaradi
lastnega zadovoljstva in ker
imamo takšno glasbo radi.«
Profesionalen    odnos    do
glasbe pa je kljub vsemu za
Rožletove sanje edini ključ do
uspeha. To so nenazadnje po-
trdile pesmi same, saj so neka-
tere izmed njih postale uspeš-
nice na radijskih postajah. V
četrtek pa bo v Pop Teatru pri-
ložnost, da se prepričamo, če
podobna usoda čaka tudi ka-
tero izmed novih skladb.
VASJA OCVIRK
Rožletovo stanje (in, hm, sedenje).
Hip Hop Hoorav
Mega rap žur y Hali TIvoR — Koncert ameriških hip hop
herojev Naughtv Rv Nature
Po ne preveč dobro obiska-
nem in slabo ozvočenem pet-
kovem koncertu švedske sku-
pine Clawfinger (le slabih
2000 se nas je zbralo), bo zače-
tek zadnjega meseca v tem letu
v znamenju hip-hopa in rapa.
V ponedeljek, 4. decembra, se
bo ljubljanska hala Tivoli tre-
sla v ritmu odličnih Američa-
nov Naughty By Nature, ki so
se, s pred kratkim objavljenim
tretjim albumom, dokončno
prebili v sam vrh tovrstne
glasbene produkcije. -Rap in
hip hop je kljub mračnim na-
povedim o njegovem skorajš-
njem koncu še vedno zelo po-
pularen, temnopolti gangsta
rap zvezdniki (Snoop Doggy
Dogg, 2 Fac.) pa še vedno
zasedajo pr\'a mesta ameri-
ških, zadnje čase pa tudi
evropskih lestvic.
Igorju Vidmarju, ki bo sku-
paj z SKUC-Ropotom pripra-
vil tudi ta koncert, se zato naj-
brž ni treba bati finančnega
fijaska, saj so slovenski mladci
svojo privrženost tej glasbeni
zvrsti dokazali že februarja,
ko so dodobra napolnili taisto
dvorano ob koncertu belih
hip-hoperjev Beastie Boys.
Naughty By Nature prihaja-
jo iz črnskega geta v New Yer-
seyu. Konec osemdestih so se
Treach (Anthonv Criss), Vin-
nie (Vincent Brown) in Kay-
Gee (Kier Gist) priključili gi-
banju Flavor Flaw in kmalu
zatem podpisali pogodbo z
znano ameriško rappersko za-
ložbo Tommy Boy Records, za
katero dela tudi Coolio, ki je
ravno te dni na prvem mestu
ameriške in britanske lestvice
malih plošč s komadom
»Gangsta's Paradise«. Prvi al-
bum so posneli v začetku de-
vetdestih in z njega nanizali
kar nekaj manjših uspešnic,
najbolj pa nam je ostala v spo-
minu udarna »O.P.P.«. Po tur-
neji in krajšem premoru so se
konec leta 1993 vrnili na sceno
z novim album »19 Naughty
.III«. Himnična poskočnica
»Hip Hop Hooray« jih je pri-
peljala na MTV in jim kasneje
prinesla tudi dve veliki nagra-
di; Grammya in prvo mesto
med rapperji na podelitvi pre-
stižnih American Music
Awards. Kljub velikemu uspe-
hu Naughty By Nature niso
zatajili svojih »korenin« in še
vedno počnejo prav to, o če-
mur v svojih pesmih pridigajo.
Z lastno založbo Illtown Reds
so že pomagali številnim mla-
dim skupinam. V Ameriki je to
sicer kar reden pojav, sploh
med hitro vzpenjajočimi rap
bendi, ki so že skusili dno
»ameriškega načina življenja«,
v Sloveniji pa bi težko našli
koga, ki je uspel in nato poma-
gal tudi mlajšim bendom (kri-
va je predvsem že kar prego-
vorna slovenska nevoščljivost,
Vidmar pa se je v promo-ma-
terialu spomnil »poslovneža«
Tomaža Domicelja). Treach,
Virmie in Kay-Gee so lani na
noge postavili tudi lastno bla-
govno znamko Naughty Gear,
v okviru katere proizvajajo in
prodajajo oblačila za prosti
čas, T-shirt z njihovim logom
pa redno nosi sam Mike Tvson.
Naughty By Nature bodo v
Ljubljani poleg starejših hitov
predstavili tudi svoj zadnji al-
bum »Poverty's Paradise«, ki^
se vse od izida zadi-žuje v zgor-
nji polovici ameriške lestvice
najbolj prodajanih albumov in
bo zagotovo, tako kot prva
dva, presegel platinasto na-
klado. Američani že poskaku-
jejo v ritmu njihovega zadnje-
ga hita »Craziest«, ki pa se mu
je ravno te dni na lestvicah
pridržil še bolj plesni single
»Feel Me Flow«. Presenečenje
večera naj bi biU mladi Ljub-
ljančani, zbrani v zasedbi
Garbage Enemy, ki namerava-
jo s svojo predvožnjo povoziti
edinega slovenskega rap
zvezdJiika Ali Ena, ki je, kot
kaže, .zaspal na zasluženih lo-
vorikah.
STANE ŠPEGEL
Zeus ob polnoči
Je že tako, da so naše ročk
zasedbe na nek način prisilje-
ne svoje diskografske projekte
promovirati na temu nepri-
mernih mestih. Tako je bilo
tudi s petrovško skupino Zeus,
ki si je za predstavitev svojega
prvenca »Polnoč« izbrala do-
mače okolje v diskoteki Jack v
Kasazah na zadnji novembrski
petek.
Kaseta »Polnoč« je sicer na-
stajala dalj časa, posneta je bi-
la v studiu Bon Ton, izšla pa je
pri založbi Coda. Kaseta nosi
osem rockerskih tem (potenci-
alni uspešnici sta Encian in
Morda je zdaj čas) in ne prese-
ga ustaljenih okvirjev, vendar
je kvintet znotraj tega dovolj
inventiven, da pritegne pozor-
nost rockersko razpoloženih
poznavalcev. Sama promocija
se je pričela ob dokaj nena-
vadni vu-i - nekaj minut pred
pol eno zjutraj. Obiskovalcem -
bilo jih je za povprečno nogo-
metno tekmo, ki so poprej po-
plesavali v jugo-disco ritmih,
so ob prihodu skupine na pri-
zorišče otrdele noge. Pred
odrom je zazijala praznina, če-
prav se je dežurni DJ obupno
trudil spreobrniti dogajanje v
prid Zeusa. Fantje iz skupine
so preigrali celotno debitant-
sko kaseto in dodali še nekaj
železnih standardov iz minu-
lih obdobij. Žal je vse skupaj
minilo v komornem vzdušju,
Zeus pa si vsekakor zasluži
precej več (beri hvaležnejše
občinstvo). Slabo izbrano pri-
zorišče ne pokvari vtisa - na-
stop tovrstne skupine je vre-
den ogleda in kaseta vredna
nakupa.
PRIMOŽ ŠKERL
Dobrodelni koncert v Novi Cerkvi   1
župnijska Karitas Nova Cerkev in moški pevski zbor tam-l
kajšnjega prosvetnega društva pripravljata v soboto, 2. decem-?
bra, ob 17. uri v dvorani krajevnega gasilskega doma dobrodelni
koncert. i
Izkupiček dobrodelnega koncerta bodo v Novi Cerkvi name^
nili za obnovo Marijinega doma, edinstvenega kulturnega spoj
menika, v katerem je imel nedeljsko šolo, v času ko je službovaB
kot kaplan v Novi Cerkvi, tudi mariborski škof Anton Martini
Slomšek.
Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: Štajerski rogisti,
Mešani cerkveni pevski zbor in Moški pevski zbor prosvetnega
društva iz Nove Cerkve, harmonikar Domen Jevšenak s Stranic,
Vesele Štajerke, skupina Vranjeva peč ter duet Herman in Janez
iz Socke, Ansambel bratov Slatinek iz Vitanja in ansambel;
Šaleški odmev iz Vinske Gore. i
IS-
Šff. 48. •> 30. november 1995
GLASBA
Californijski ročk zvezdniki GUNS&ROSES se dokončno
razhajajo, so prejšnji teden zapisale skoraj vse večje ameriške
jlasbene revije. Govoric iz »dobro obveščenih krogov« seveda
ae gre jemati preveč resno, saj so se Gunsi v zadnjih dveh letih
ie nekajkrat uradno in neuradno razšli, tako da nihče več ne ve,
baje niti člani benda, ali ročk institucija Guns&Roses še sploh
obstaja. Sicer pa se Gunsi ne dolgočasijo; Axl Rose v sončni
Californiji snema skladbe za prvi solo album, Slash prav tako
pripravlja material za drugo ploščo svoje skupine Snakepit,
precej delovna pa sta tudi bobnar Matt Sorum in basist Duff
Kagan, ki sta skupaj s Steveom Jonesom (ex-Sex Pistols) in
Johnom Taylorjem (ex-Duran Duran) ustanovila supreskupino
IHE NEUROTIC BOY OUTSIDERS.
Dvanajst dni pred svojim 53.
rojstnim dnevom je 4. decem-
bra leta 1993 za rakom na pro-
stati umrl FRANK ZAPPA,
čudak iz šestdesetih, eden iz-
med najvphvnejših glasbeni-
kov na področju progresivne-
ga ročka in jazz-rocka v se-
demdesetih,   v   osemdesetih;
najgorečnejši nasprotnik ome-
jevanja svobode govora, v de-
vetdesetih pa, poln elana in
idej, zagrizen borec proti ne-
ozdravljivi bolezni. Ob drugi
obletnici njegove smrti bo pri
založbi Rykodisc na kompakt-
nih ploščah spet ponatisnjen
obsežen katalog Zappinih vi-
nilnih plošč, v Vilniusu, glav-
nem mestu Litve, pa bodo ob
tej priložnosti odkrili tri metre
visok kip Franka Zappe, ki ga
je naredil svetovno znani li-
tvanski kipar Konsantinas Bo-
gdanas.
12. decembra bo svoj 80.
rojstni dan praznoval FRANK
SINATRA. Ta visoki jubilej
bosta zaznamovali tudi naj-
večji ameriški mesti, New
York in Los Angeles, kjer bodo
na stene najvišjih nebotični-
kov projecirali izbrane odlom-
ke s Sinatrine zabave, na kate-
ri so v nedeljo nastopili Tony
Bennett, Ray Charles, Little
Richard, Bob Dylan, Bruce
Springsteen in Salt&Pepa.
Znani britanski režiser
Danny Boyle j e po best - sellerju
»Trainspotting« škotske pisa-
teljice Irvine Welsh posnel
istoimenski film, ki ga bo se-
veda spremljal tudi soudtrack.
Glasbo zanj so že prispevali
BLUR, ELASTIKA, IGGY
POP in PRIMAL SCREAM.
Slednji so v Angliji pred krat-
kim tudi naredili nekaj demo
posetkov s skladbami, ki naj bi
se konec naslednjega leta zna-
šle na njihovem novem albu-
mu — do takrat pa se bomo mo-
rali zadovoljiti z glasbo z nji-
hovega lani posnetega LP »Gi-
ve Out But Don't Give Up«.
V studio se je te dni vrnil
PAUL McCARTNEY. Skupaj
z znanim producentom Jeffom
Lynnom {ex-ELO), ki je pro-
duciral tudi pred kratkim ob-
javljeno Lennovo skladbo
»Free As A Bird«, McCartney
namerava spet pripraviti pop
mojstrovino in svojemu pre-
moženju, vrednemu več kot
milijardo dolarjev, dodati še
kakšen milijonček.
Paul Heck, idejni vodja in
izvršni producent projekta
RED HOT, ki v zadnjih petih
letih s petimi »dobrodelnimi«
kompilacijskimi ploščami v
fondacijo za boj proti aidsu
prispeval več kot 5 mio dolar-
jev, je že zbral nekaj eminent-
nih glasbenikov (Sting, David
Byrne, Bjork, Vanessa Willi-
ams...) za projekt »Red Ho-
t&Rio«. Kot pove že sam na-
slov se bodo glasbeniki tokrat
poigrali z najbolj znanimi lati-
no-ameriškimi uspešnicami,
omenjenemu projektu pa bo
kmalu sledila tudi plošča »Red
Hot&Rap« na kateri bodo so-
delovali nekateri najbolj znani
ameriški raperji.
Prejšnji četrtek je JANI KO-
VAČIC, najboljši slovenski
kantavtor osemdesetih, v ljub-
ljanski dvorani KUD France
Prešeren, skupaj s skupino Je
Ben't, v živo predstavil dvojno
kompaktno ploščo »Tretje
uho«. Gre za zbirko triintride-
setih songov, ki jih je Jani pos-
nel med leti 1977 m 1993,
prejšnji teden pa jih je na že
omenjenih zgoščenkah objavi-
la založba ZKP RTVS.
POP DESIGN se je z novim
pevecem Mikom Masnecom
prvič v živo predstavil prejšnji
konec tedna v Velikih Zabljah
na Primorskem. Tone Košmrlj
in njegovi so že tudi pripravili
večino materiala za novi al-
bum, trenutno pa se na sloven-
skih radijskih postajah precej
vrti njihova skladba »Življenje
gre naprej«, sicer priredba pe-
semi »When I Look Into Your
Eyes« ameriških sof t-metalcev
Firehouse.
Po skupinah Demolition
Group, Polska malca in A je
to... se je na slovensko ročk
sceno prebila še ena skupina iz
okolice Brežic. Gre za bend
SPIRITUAL PYROTEHNICS,
ki ga sestavljajo odpadli člani
prej omenjenih zasedb. Fantje
so v studiu Kif Kif že posneli
material za svoj prvenec, ki
naj bi izšel v začetku prihod-
njega meseca, takrat pa se bo-
do Spiritual Pyrotechnics po-
dali tudi na krajšo turnejo po
Nemčiji.
STANE ŠPEGEL
BULDOŽER te dni pod taktirko znanega hrvaškega režiserja
Radislava Jovanova zaključuje pripravo prvega videospota za
skladbo »Vojno lice« z njihove zadnje plošče »Noč«. Skoraj ves
material za videospot so posneli v denacionaliziranih, opustoše-;
nih in opuščenih prostorih nekdanje tovarne Pletenina v Ljub-j
Ijani. Premiera spota bo decembra v oddaji Roka ročka. Buldo-i
žer pripravlja tudi vrsto nastopov po Sloveniji, prvi izmed njih j
pa bo v soboto, 2. decembra, v celjskem klubu Bar-fly. V petek,'
22. decembra, bodo Buldožerji nastopili v hali Športov v
Zagrebu, kjer pričakajujejo kar 5000 obiskovalcev. Ta koncert
bo snemala hrvaška televizija in posnetek tudi predvajala med
novoletnimi prazniki.
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 6. decembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Sff. 48. - 30. november 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
ABECEDA BREZSKRBNE
VOŽNJE
AVTO ŠOLA AMD
"Šlander" Celje
pričenja 05.12.1995 ob 17. uri
TEČAJ CESTNO PROMETNIH
PREDPISOV
Ugodni plačilni pogoji, popust za
člane AMD "šlander"*^, Ljubljanska
37, tel. 471-705.
IZKORISTITE UGODNOSTI
ČLANSTVA V AMD.
OBIŠČITE MODERNO
AVTOPRALNICO IN SERVISNO
DELAVNICO,
PREUDARNI VOZNIKI NAS
POZNAJO ŽE POL STOLETJA
Lancia Y namesto iancie Y 10
Italijanska in Fiatova tovar-
na Lancia je v zadnjih letih
doživljala na domačem in tudi
na drugih trgih veliko nepri-
jetnih in dokaj malo prijetnih
trenutkov. Morda utegne biti
prihodnost nekaj ugodnejša
tudi zaradi nove Iancie Y, av-
tomobila, s katerim nadomeš-
čajo že nekoliko ostarelo lan-
cio ¥10, Približno 370 centi-
metrov dolgo vozilo se bo
navzven kazalo z nekoliko ne-
navadnimi, morda skoraj drz-
nimi oblikovalskimi oziroma
karoserijskimi potezami.
To bo predvsem avtomobil
za tiste, ki ljubijo izvirnost
skoraj za vsako ceno. Nena-
vadne so namreč ne le prednje
in zadnje luči v obliki trikotni-
ka, pač pa avtomobil v celoti.
Gre sicer za kombi limuzino s
tremi vrati (po napovedih bo
na voljo samo ta izvedenka,
torej nič petvratne različice) s
skoraj strmo odrezanim in zelo
zanimivim, predvsem pa dru-
gačnim zadkom. Prednje ste-
klo je dokaj položno, značilen
je motorni pokrov, še bolj pa
prednja maska in blatnika z
lučmi. Ob tem je opazna bočna
letev, ki teče od prednjega do
zadnjega dela avtomobila;
značilen je tudi izjemno kra-
tek zadnji del (torej ni zadka),
ki zaradi tega v osnovni vari-
anti ponuja zelo skronmih 215
litrov prostora v prtljažniku
(ob podrti zadnji sedežni klopi
pa 910 litrov). Značilnosti ali
posebnosti je še veliko. Deni-
mo: avto bo na voljo v 12 os-
novnih in kar 100 drugih bar-
vah (kalejdoskop pravijo temu
pri Lancii), pa z dvema različ-
nima motorjema (1,2-litrski z
močjo 44 kW/60 KM pri 5500
vrtljajih v minuti, 1,4-litrski s
po tremi ventili na valj in s
prijetnimi 59 kW/80 KM), tre-
mi različnimi menjalniki (pet
in šeststopenjska, pa brezsto-
penjski z oznako ECVT), tremi
vrstami opreme (LE, LS in
LX), 134 različnimi dodatki,
narejenimi posebej za to vozi-
lo, štirimi vrstami notranjosti,
ko gre za sedežne prevleke ipd.
Pri Lancii menijo, da bodo v
letu dni naredili kakšnih 130
tisoč lancij Y, od tega naj bi jih
vsaj tretjino izvozili. Prodaja
tega malčka, ki se bo poskusil
v tako imenovanem tržnem
segmentu B, bo v sosednji Ita-
liji stekla januarja, drugje (in
morda tudi pri nas) mesec ali
dva kasneje. Ampak, če že dr-
ži, da je lancia Y majhen avto-
mobil, to še ne pomeni, da bo
tudi cena »majhna«. Na sliki:
lancia Y.        ______________________
Težave Daewoo]a na Poljskem
že nekaj časa je znano, da se
skuša južnokorejski Daewoo
uveljaviti v Evropi tudi tako,
da kupuje avtomobilske tovar-
ne in to predvsem na evTop-
skem vzhodu.
Pred nedavnim je bila tako
sklenjena pogodba o nakupu
60 odstotkov delnic oziroma
vrednosti poljske tovarne
FSO, pri čemer naj bi Davv^eoo,
ki mu gre v Evropi dobro
predvsem po zaslugi dobre
prodaje nexie (na sliki) in
espera, do leta 2001 v tovarno
vložil kar 1,1 milijarde dolar-
jev. Toda zadeva se zapleta. Po
sedanji poljski zakonodaji
imajo pri lastninjenju držav-
nih podjetij največ besede de-
lavci. Ti pa zahtevajo, da je
treba še pred prihodom Da-
ewooja v tovarno del tovarni-
škega premoženja prenesti na
poseben sklad, s katerim bodo
upravljali prav delavci. Sicer
pa naj bi Daewoo v FSO že čez
nekaj let izdelali jk) 200 tisoč
vozil letno, poleg tega pa si je
južnokorejska tovarna zagoto-
vila kontrolni delež tudi v dru-
gi poljski tovarni FSM.
Rover 200 v golfovem razredu
Britanski Rover je od lan-
skega leta v nemških rokah,
saj je 80-odstotni lastnik ba-
varska avtomobilska hiša
BMW. Dolga leta oziroma sko-
raj dve desetletji je Rover so-
deloval z japonsko Hondo, ki
je nedvomno veliko pripomo-
gla k njegovi sedanji poslovni
in tudi siceršnji uspešnosti.
Rover 200, ki so ga pred ne-
davnim prvič postavili na
svetlo na londonskem avtomo-
bilskem salonu, kar je bila edi-
na svetovna premiera, pa je že
vsaj deloma tudi rezultat nem-
ško-britanskega sodelovanja.
Rover 200 naj bi bil konkuren-
ca VW golfu, pa citroenu ZX,
fiatu bravo/brava in še števil-
nim drugim avtomobilom v
tem razredu. Oblika je zelo
obla, ponudili bodo dve izve-
denki (s tremi in petimi vrati),
na trg pa naj bi vsaj v nekate-
rih državah avtomobil pripe-
ljal še pred koncem leta. Mo-
torji, namenjeni temu vozilu,
bodo različni, sicer pa skupaj
šest, od tega štirje bencinski in
dva dizelska z močmi od naj-
manj 75 do največ 114 KM. Po
napovedih naj bi bila osnovna
različica roverja 200 v Nemčiji
na voljo za 22 tisoč mark, o
tem, kako bo z avtomobilom
pri nas, pa vsa za zdaj še ni nič
znanega. Na sliki: rover 200.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na
prodaj okoli 590 vozil. Prodanih je bilo 8 avtomobilov. Organiza-
torji so zdali tudi 70 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiske,
valcev pa je bilo okoli 1500. __
Evropa: zadovoljivi oktober
Medtem, ko je slovensko
navdušenje nad novimi avto-
mobili prav presenetljivo, se
Evropa srečuje z nekaj dru-
gačnimi številkami. Oktobra
so v Evropski uniji in še neka-
terih drugih državah (Norve-
ški, Švici in Liechenstainu)
prodali skupaj 926 tisoč oseb-
nih avtomobilov oziroma za
1,6 odstotka več kot v enakem
lanskem mesecu.
V oktobru si je največji tržJ
delež na omenjenih trgih pr3
boril Volksvvagen (17,6 odstoi
ka), sledi skupina PSA (Citr^
en in Peugeot) z 12,5-odstot.
nim tržnim deležem, na tret-
jem mestu pa sta Opel in Va-
uxhall (12,4 odstotka). Če pri-
merjamo letošnji oktober z
lanskim, potem so se skoraj
presenetljivo dobro odrezal
švedski Volvo (plus 25 odsto)
kov), pa Mercedes Benz, ki
prodajo povečal za 14,5 o(
stotka, Volkswagen (plus 11,
odstotka) in BMW (za 7,6 o(
stotka več). Oktobra so šli a\
tomobili najbolje v promet
Grčiji, kjer je bilo kupcev ce
za 43,6 odstotka več kot okU
bra lani, na Irskem je bila pro3
daj a večja za 25,9 odstotka, na
Švedskem za 22,8 odstotka,
medtem, ko je bil posel z avto-
mobili oktobra ugodnejši tudi
v Nemčiji (plus 9,4 odstotka).
Še naprej pa gre slabo v Špa-
niji, Italiji ipd.
it. 48. - 30. nev«mb«r 1995
^9
ZA AVTOMOBILISTE
;MW Z3 povečuje
foadstersko konkurenco
^emški BMW je bil nekoč prepri-
jjO, da njegovi avtomobili nikoli ne
li^do nastajali zunaj Nemčije. Časi
^se spremenili, kajti lani je bavar-
avtomobilska hiša v ameriškem
jpartanburgu oziroma Grecnvillu
predstavila prvi »ameriški« beemve,
rfcd dobrim mesecem pa je stekla
tudi serijska izdelava roadsterja Z3.
S tem avtomobilom nemška avto-
jiobilska hiša nadaljuje tradicijo iz-
delovanja roadsterjev, pri čemer do-
jlej ni bila vedno zelo uspešna, kajti
21, predhodnik Z3, je bil na svetu
jamo nekaj let in je doživel 8 tisoč
ponovitev, potem pa so ga upokojili.
IZ se pridružuje skoraj množici ro--
adsterjev, ki zadnja leta prihajajo na
evropske in diaige trge, daleč pred
vsemi pa je mazda MX - 5. BMW Z3 je
narejen točno v tej maniri: z obliko,
ki se utegne priljubiti širokemu oku-
su, s tehničnimi značilnostmi, ki so v
bistvu preproste in zato bo verjetno
naprodaj s ceno, ki utegne biti do-
volj konkurenčna. Za Z3 je značilen
zelo dolg prednji del, pa kratek za-
dek s prtljažnilcom, v katerega gre
180 litrov prtljage. Vsaj za sedaj je
platnena streha vedno ročno zložlji-
va, kasneje bo to opravljala elektri-
ka, še nekaj kasneje naj bi ponudili
tudi kovinsko streho.
S skupno dolžino'4025 milimetrov
deluje Z3 lahkotno, torej tako, kot se
za dvosedežni roadster tudi spodobi.
Dolga medosna razdalja s 2446 mili-
metri omogoča spodobno notranjo
prostornost, čeprav drži, da se s
kakšno obilico odlagalnih prostorov
avto ne more pohvaliti. Pohvali pa
se lahko z več kot solidno končno
izdelavo in z dvema motorjema; v
obeh primerih gre za štirivaljnika.
Prvi je 1,8-litrski agregat z močjo
115 KM/85 kW, torej motor, ki je na
voljo tudi v drugih beemvejih, drugi
je nekoliko posodobljeni 1,9-litrski
motor. Moč je ostala enaka kot pri
agregatu, ki ga namenjajo BMW
318i (torej 140 KM), pač pa so neko-
liko spremenili navor, ki sedaj dose-
že 180 Nm že pri 4300 vrtljajih. S
tem motorjem zmore Z3 največ 205
km/h in pospeši do 100 km/h v 9,5
sekunde, medtem, ko je izvedenka s
šibkejšim agregatom malenkost po-
časnejša (194 km/h in 10,5 sekunde
do 100 km/h). Pri BMW računajo, da
bodo v letu dni naredili kakšnih 20
tisoč roadsterjev Z3 in da jih bodo
vsaj 60 ali celo 65 odstotkov prodali
v ZDA, torej tam, kjer avtomobil
tudi nastaja. Načrt se utegne posre-
čiti, če bo Z3 zadovoljeval kvalita-
tivna merila in če bo cena dovolj
konkurenčna (v Nemčiji bo avto stal
od 43 do 48 tisoč mark). Prodaja
tega avtomobila bo na evropskih tr-
gih stekla marca ali aprila prihodnje
leto, pri nas pa bo na voljo kakšen
mesec dni kasneje. Na sliki: BMW
Z3.
lobro poslovanje tovarne MAN Nutzfahrzeuge
Nemška tovarna tovornjakov in gospodarskih vozil MAN se je v poslovnem letu 1994/95 (to se
[končalo septembra) znova vrnila v poslovne vode, ki so ugodne. Tako je bilo dobička za 157,4
lilijone mark, kar je zelo dober rezultat, saj je bilo v prejšnjem poslovnem letu za skoraj 100
lilijonov mark izgube. MAN Nutzfahrzeuge, ki je kot izdelovalec gospodarskih vozil eden
ajpomembnejših delov koncema MAN, sicer ustvari 40 odstotkov vsega letnega prometa te
orporacije. Sedanje stanje na trgu gospodarskih vozil je ugodno, kajti povpraševanje je dokaj
Feliko, poleg tega pa naj bi bilo tako vsaj še leto ali dlje. Posebej zanimivo pri tem je, da je MAN
obro posloval kljub zelo močni nemški valuti in kljub konkurenci, ki jo vsaj na evropskih tleh
redstavljajo predvsem švedski Volvo, pa italijanski Iveco ter seveda prav tako nemški Mercedes
lenz, sicer eden največjih izdelovalcev gospodarskih vozil na stari celini in nasploh. Na sliki:
»vornjak MAN F2000.
Leta 1997 novi in najmlajši volkswagen
Skoraj vse evropske avtomobilske tovarne
imajo vsaj v predalih projekt o avtomobilu
oziroma motorju, ki naj ne bi porabil več kot
tri litre goriva. Posebej vnete so nemške avto-
mobilske hiše in potemtakem ni nič nenavad-
nega, če skušajo tako varčnemu motorju doda-
ti še ustrezen avtomobil.
Volkswagen naj bi leta 1997 pripeljal na trg
novo in najmanjše vozilo, ki bo dolgo vsega
350 centimetrov. Osnovo je ponudil polo, za
sedaj najmanjše vozilo pri VW, marsikaj ali
veliko pa bo malček pobral pri večjih hišnih
avtomobilih. V njem naj bi bilo prostora za
vsaj štiri potnike, oblika naj bi bila modema,
(kakšna pa?!), motorji pa vsaj za začetek trije.
Osnovni naj bi bil 1,05-litrski agregat z močjo
45 KM, sledila pa naj bi 1,4-litrski motor z
močjo 60 K^M, kasneje pa naj bi avtomobilček
opremljali še z na novo razvitim turbodizlom z
neposrednim vbrizgavanjem goriva, tremi va-
lji in močjo nekako 50 KM. Poraba: nič več kot
štiri litre dizelskega goriva na sto kilometrov.
Seveda pa pri VW vedo, da bi utegnil biti avto
uspešen le ob primerni ceni, zato menijo, da ne
bi smel stati več kot 15 tisoč mark. Na sliki:
mali volkswagen v kabrioletski izvedenki.
Šf. 48. - 30. november 1995
NASVETI
3gl
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNSK    .
v sobotni modni kontaktni
oddaji na Radiu Celje sta bili
gostji Jolanda Thaler in Vladi-
mira Skale. Beseda je tekla o
modnih revijah na splošno,
dotaknili pa smo se tudi mod-
nega dogodka, ki je bil prejšnji
večer v celjskem Narodnem
domu — predstavitve najnovej-
še kolekcije blagovne znamke
Thaler.
Nekaj novosti o slavnostnih
oblačilih, ki postajajo z de-
cembrom najbolj aktualna
modna tema, smo nanizali v
telefonskem kontaktu z ured-
ništvom revije Moda In. Glav-
na urednica Bojana Krevl. ie
zastavila nagradno vprašanje
in za pravilen odgovor si je
izvod te revije za kulturo obla-
čenja prislužila poslušalka Pa-
vla Jurak.
Izžrebali smo tudi običajne
tri nagrade - darilni bon v
vrednosti 5.000 SIT, ki ga po-
darja podjetje Papillon iz Ce-
lje, bo prejela Marija Blažič iz
Kranja, ki si bo v trgovini Pa-
pillon lahko izbrala metrsko
blago ali nogavice SalPellegri-
no oziroma Oroblu. Ročno iz-
delana pletenina bo tokrat
grela Mojco Korošec iz Celja,
ročno poslikan svilen šal pa bo
krasil Heleno Andelič, prav
tako iz Celja.
Hlače - modni grelci nog
Pravijo, da je obleka najlep-
ši kazalec osebnosti. Lastnik
obleke čistih linij naj bi bil
prečiščen tudi v sebi, torej
estet, ki ni več daleč od asketa.
Obleka človeka, ki z zvrhano
žlico uživa življenjske radosti,
pa naj bi bila polna vseh mo-
gočih okraskov. Seveda lahko
videz pošteno vara, kajti v
strogo moškem oblačilu - hla-
čah, so videne predstavnice
nežnega spola, katerih »pravi
jaz« je daleč od asketske stro-
gosti. Pravico do nošenja hlač
na delovnem mestu smo si žen-
ske izbojevale že pred časom,
kljub temu, da se sem ter tja
kakšen nadrejeni še vedno ka-
rajoče odkašlja ob pogledu na
svojo tajnico v oguljenih kav-
bojkah. Če pustimo ob strani
ležemo življenjsko filozofijo,
bi vendarle, upoštevajoč os-
novna estetska merila, kavboj-
ke lahko počakale v omari do
zaključka delovnega časa.
Ker pa ženske ljubimo hla-
če, se je s toplim udobjem in
modo modro dogovoriti za
kompromis - v elegantnih hla-
čah v družbi s telovnikom,
efektno srajco, pulijem ali kla-
sičnim blazerjem, vam nihče
ne bo mogel očitati neureje-
nosti.
Pa poglejmo še, kakšne so
najbolj modne »poslovne«
hlačne izpeljanke:
- ozke hlače cigaretnega kroja
z zavihki ali brez, pokrivajo
peto in odkrivajo čevelj - z vsaj
polvisoko peto;
- »Chaplinke«, ki so v pasu po-
ložene v globoke gube in širo-
ke tudi na bokih, pristajajo le
postavi s ploskim trebuhom -
tudi njegova zadnja soseda
mora biti brez maščobnih
oblog...
- če ste mlade in dolgonoge, si
lahko privoščite »po pastir-
sko« skrajšane široke hlače, če
pa vaša silhueta ne ustreza
trenutnim lepotnim idealom,
družbo zgoraj omenjenih obla-
čil podaljšate čez boke, morda
celo do polovice stegen.
Anketno naffl-adno vprašanje meseca decembra:
KAKO OBIČAJNO POSKRBITE ZA SVOJO SILVESTRSKO
GARDEROBO?
a) vsako leto si kupim novo večerno obleko izključno za silve-
strovanje,
b) nabavim si obleko, ki jo lahko nosim tudi za manj slovesne
priložnosti
c) preuredim si kakšno staro oblačilo, dokupim le nov detalj aU
dodatek,
d) ta tema me ne zanima, ker silvestrujem doma v običajni
obleki.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
.....................................TbI.§L:.......
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:.
Najljubše barve:....................................
lilM^MI RASTLIHE
Jaščarica
'Boris Jagodic
Jaščarica (Peucedanum
ostruthium Koch) spada v
družino kobulnic, ki zajema
125 rodov s 3000 vrstami. Ve-
činoma so zelišča, le redko gr-
mi in so pogosto prijetno diše-
če rastline. Nekatere pa imajo
neprijeten vonj in so strupene
ali celo smrtno nevarne.
Jaščarica ima v zemlji soč-
no, debelo, vejnato, rjavo in na
prelomu bledo rumeno koreni-
ko, ki vsebuje mleček. Iz nje
poganjajo do 1,5 m visoka,
skoraj gola votla stebla. Prit-
lični listi so do 40 cm dolgi in
široki, pecljati, troštevni ali
dvakrat troštevni, zgornji pa
so sedeči na koncu velikih na-
pihnjenih nožnic in so le tro-
števni. Vsi so debelo napiljeni,
grobi, usnjati in po spodnji
strani nekoliko kosmati. Beh,
nekoliko rdečkasti cvetovi so
zbrani v vehkem, sestavljenem
kobulu, ki je brez ovojev. Plod
je skoraj okrogel in sestavljen
iz plodičev s širokimi, krilom
podobnimi robnimi rebri.
Raste po gorskih travnikih
in pašnildh ter gorskih gozdo-
vih Srednje Evrope, pri nas pa
po vrtovih.
Pri jaščarici nabiramo kore-
niko pozno v jeseni ali zgodaj
spomladi. S korenike odstra-
nimo koreninice, očistimo
zemlje in operemo ter jo nato
razrežemo in posušimo v sušil-
niku ah na topli peči.
Korenika vsebuje kvunarin-
ske spojine ostrutin, ostrutol,
imperotorin, peucedanin, ete-
rično olje, čreslovine, voske,
sluzi, škrob itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno in pomirjevalno. Zato
uporablja jaščarico ljudsko
zdravilstvo pri krčih, pri teža-
vah s prebavo in celo pri nadu-
hi. Za pripravi čaja vzamemo
eno zvrhano jedilno žlico po-
sušenih in drobno zrezanih
korenik in jih kuhamo 5 mi-
nut. Nato posodo odstavimo,
pokrijemo in pustimo, da se
tekočina ohladi. Precedimo in
na dan popijemo po tri skode-
hce čaja. Pomaga pri slabi
prebavi, napenjanju, poviša-
nem holesterolu v krvi, pri te-
žavah z mesečnim perilom, hi-
steriji in živčni napetosti. Red-
no uživanje tega čaja lajša te-
žave pri kroničnem alkoholiz-
mu. Čaj uporabljamo tudi za
obkladke pri oteklinah, gnoj-
nih ranah in pri nezrelih čirih.
Svežo koreniko lahko na-
močimo tudi v dobri slivovki
in tako dobimo napitek, ki v
malih kohčinah krepi želodec
in spodbuja presnovo. Razred-
čeno tinkturo uporabljamo za
pripravo obkladkov in za umi-
vanje gnojnih ran in čirov.
Ljudsko zdravilstvo pa po-
nekod še uporablja sveže jaš-
čaričine liste tako, da jih po-
tolčejo in take položijo na ra-
ne, ki se nerade celijo.
Pri nabiranju korenike mo-
ramo biti zelo previdni, da jih
ne zamenjamo s korenikami
nekaterih strupenih rastlin.
Jajčevci z gobami
Potrebujemo: 300 g gob, 400
g jajčevcev, 1 čebulo, 4 stroke
česna, 500 g krompirja, 1 jedil-
no žhco sesekljanega peterši-
Ija, 1 del kisle smetane, 1 jedil-
no žhco olja, sol in poper, malo
surovega masla.
Gob^ sesekljamo, jajčevce
olupimo in narežemo na koc-
ke. Tudi krompir olupimo in
ga narežemo na kocke. Čebulo
olupimo in sesekljamo. V večji
ponvi segrejemo olje in na
njem prepražimo čebulo, da
postekleni, dodamo gobe in
dušimo toliko časa, da so meh-
ke. Nato dodamo strt česen,
jajčevce in krompir, posolimo
in popopramo in dobro preme-
šamo. Zahjemo s smetano, po-1
krijemo s kosmiči surovega
masla in če je potrebno, zahje-
mo z malo vode ali juhe. Pre-
den postrežemo, potresemo jed
še s sesekljanim peteršiljem.
Zraven ponudimo špagete in
kozarec breskovega soka.
Narastelc iz
Jalčevcev
Potrebujemo: 200 g jajčev-
cev, 200 g zrelih paradižnikov,
400 g krompirja, 1 čebulo, sol
in poper, zelen peteršilj, 1 je-
dilno žlico margarine in 50
g surovega masla.
Jajčevce olupimo, očistimo
in narežemo na lističe. Krom-
pir skuhamo do mehkega in
nato narežemo na lističe. Pa-
radižnike vržemo za nekaj tre-
nutkov v vrelo vodo, nakar jih
olupimo. Čebulo olupimo in
sesekljamo, ter jo prepražimo
na margarini. Dodamo jajčev-
ce in na koščke narezane para-
dižnike, in ko se nekoliko duši.
dobro premešamo . V ognje-
vamo posodo, ki smo jo prej
dobro namastili, zložimo
v menjajočih se plasteh jajčev-
ce s paradižniki in na lističe
narezan krompir. Narastek
pečemo pol ure v srednje vroči
pečici. Jed vročo postrežemo
in jo pred tem potresemo s si-
rom in sesekljanim peterši-
ljem.
Šifra: Kdo?
Pišem vam prvič. Kljub te-
mu, da sem še zelo mlada, sem
čustveno razpeta med dva ra-
zlična moška. Prvega poznam
že dolgo, z drugim pa sva se
srečala na letovanju. Rada bi
vedela, katera od teh dveh
oseb bo bolj vplivala na moje
nadaljnje čustveno življenje.
Prosim pa vas tudi, če mi lah-
ko svetujete glede kariere, sem
na pravi poti ali ne? In hvala
za odgovor.
Astrologinja: Draga Levinja
in Rakica! Si v takoimenova-
nem intenzivno zaljubljajočem
pubertetnem obdobju, v kate-
rem je vse mogoče. Vendar pa
v teh letih prva ljubezen ni tu-
di zadnja - tako kot tisti čisto
prvi sneg tudi ne ostane do
konca zime, ampak nanj zapa-
de še veliko drugih snežnih
odej! V naslednjih treh letih
bo še trajala tvoja »učna do-
ba«, ko se boš marsičesa na-
učila o človeških odnosih. Se-
veda to ne pomeni, da bo ob-
dobje, ki je pred teboj, zoprno,
vendar pa bodi odprta in ne-
koliko bolj sprejemljiva za
mnenja ter stahšča drugih. Te-
ga ti v značaju (ki ga šele obli-
kuješ) morda malce primanj-
kuje. Tista prava, velika in
trajna ljubezen bo prišla kas-
neje, recimo v času študija.
Kar se tiče bolj detajlne anali-
ze tvojega trenutnega čustve-
nega stanja pa le tohko - do
marca naslednjega leta ne pri-
čakuj preveč od drugih, am-
pak se zanesi bolj na lastne
ideje in se zabavaj bolj prija-
teljsko kakor pa zelo, zelo
emocionalno. To pa ti svetu-
jem zato, ker ti v vsako leto
januar in februar, včasih pa
celo marec niso preveč naklo-
njeni, to velja za vse življenje,
zato bodi v vseh zadevah vsa-
ko leto bolj previdna pozimi,
tudi bolj pazi na zdravje. Nate
prav tako zelo vpliva prazna
luna in prvi trije dnevi mese-
čeve rasti, vse bistvene odloči-
tve se ti ponavadi dogaja«
ravno v teh dneh. Kar se ti«
kariere, dela in ambicij pa bos
uspešna, če boš zasedala vo-
dilno pozicijo ali pa se ukvar-
jala s čim samostojnim, kajti
ukazovanja in avtoritete dru-
gih ne sprejemaš najraje. Prav
tako je zate dobro vse, kar j«
povezano z mediji, filmom, te-
levizijo in tudi estrado, le tato
boš zadovoljna, če boš ves čil
kot na sceni! Nekoliko previfl
nejša bodi na krajših potM
pri vožnji z avtomobili in tuJ
v odnosih z izrazitimi devica-
mi. Partner bo najboljši, če b«
dvojček ali tehtnica, vodnar-
jev in rib se raje izogni, ostal«
znamenja pa so še kar O M
Žehm ti, da čimvameje pi^
brodiš učna leta in se temboll
veseliš prihodnosti, saj bo ta
lepša kot se ti zdi sedaj!
ZPlUVNiŠKi NASVE^
Srčni infarict
Vsakdo bi moral poznati
znake za srčni infarkt, poseb-
no še, če ima v družini svojca,
ki ima sladkorno bolezen, po-
višani krvni pritisk, povišani
holesterin - arteriosklerozo ali
če kadi. Bolje je, da je bolnik
večkrat kontroliran, kot pa da
jf infarkt ugotovljen pre-
pozno.
Znaki, pri katerih mislimo,
da bo prišlo do srčnega infark-
ta: bolečina, ki izžareva v
spodnjo čeljust ali v zobe, v
levo ramo ali zgornji predel
trebuha.
Znaki za akutni srčni in-
farkt: pritisk pod prsnico je
močan, ne popusti, je z občut-
kom pekoče bolečine in stiska-
nja, hladen pot, smrtni strah,
bled obraz, težko dihanje, sla-
bost, včasih tudi bljuvanje,
omedlevica. Če to stanje traja
20 minut, kljub vzeti Nitrogli-
cerin tableti pod jezik ali prši-
lu v nos, takoj pokličite zdrav-
nika, bodisi osebnega, dežur-
nega ali iz nujne medicinske
pomoči. Telefonske številke so
v dnevnem časopisju. Bolnika
položite na posteljo ali na
kavč, zgornji del telesa mora
biti višji, podložen z blazino.
Odprite obleko, ki ga utesnju-
je, v sobi mora biti mir, izklju-
čite radio in televizijo. Ko kli-
čete zdravnika, ne pozabite
povedati ime, priimek, ulico,
hišno številko, opišite najkraj-
šo pot, starost bolnika, vse
njegove bolezni, diabetes, pri-
tisk, že obstoječe srčno obole-
nje. Prižgite luč na stopnicah,
sosed naj čaka zdravnika pred
vhodnimi vrati, toda bolnika
ne smete pustiti samega.
Bolnik mora takoj dobiti, če
je ali ni ugotovljen srčni in-
farkt, 400 do 500 miligramov
Aspirina. Le-ta v škatli za pr-
vo pomoč ne sme nikoh manj-
kati, saj preprečuje strjevernje
krvi in s tem zamašitev žile,
naprej pa bo ukrepal poklicani
zdravnik.
Dandanes zdravniki prei-
skujejo bolnike, pri katerih je
prišlo do infarkta, ne samo z
elektrokardiogramom, temveč
tudi z ultrazvokom in še s srč-
nim katetrom. Drobno cevčico
preko omrtvičene kože vstavi-
jo v žilo na nogi, od tam jo
uvajajo do srca, izmerijo pri-
tisk v žilah in srcu, ugotovijo
zožena mesta srčnih žil, ki
prehranjujejo srce in če je po-
trebno, jih razširijo z ba.
lončkom.
Pri scintigrafiji vbrizgajo
bolniku v žilo radioaktivni
izotop, računalnik izmeri nae.
sta, ki jih je izotop označil 15
tako lahko ugotovijo motnje
presnove in motnje prekrvavi,
tve srčne mišice.
Dr. BLANKA RAJ^
it. 48. - 30. november 1995
31
ZA RAZVEDRILO
Žff. 48. - 30. november 1995
VRTILJAK
3J
Živilo! Je Mo doma?
Ste, a ne? Ja, saj si mislim, čeprav bi lahko glede na to, koliko mi v
zadnjem času pišete, mislil tudi kaj dmgega. Da ste se, na primer, po
počitnicah pozabili vrniti v šolo in ste ostali kar na morju, pri babici, na
Triglavu... In da ste tisti, ki ste v šolo vendarle prišli, popolnoma poza-
bili na izdajanje šolskih glasil, na novinarski krožek, pisanje spisov,
pesmic, poročil in vsega ostalega, kar bi vam lahko padlo na pamet?!?
Da se mogoče vendarle motim, so dokazali učenci 6. d razreda Os-
novne šole Petra Šprajca-Jura iz Žalca, ki so se lotili zanimivega
projekta, v okviru katerega so se ukvarjali z vsemi vrstami drog in odvi-
snosti.
Ugotovili so, da mladim v današnjem času poleg cigaret in alkohola
pretijo predvsem mamila.. Kot sem videl, so bili šestošolci, s pomočjo
razredničarke in drugih učiteljic, seveda, zelo pridni, eden od rezultatov
njihovega dela pa je tudi glasilo, v katerem so zbrali literarna dela, ki so
jih spisali na temo zasvojenosti, odvisnosti in nevarnostih, kijih takšne
zadeve prinašajo s seboj.
Torej... Torej, preberite, kako o drogah razmišljajo vaši vrstniki, jaz
pa., čakam na vašo pošto, seveda! In lepo se imejte!
VRTI LJAČEK
ZGODBE, ki bi lahko bUe
RESNIČNE
Imel je komaj
štirinajst let...
To je zgodba o Marku, katere-
ga mlado življenje je zaradi zas-
vojenosti z mamili kmalu ugasni-
lo.
Marko je bil miren fant in vsi
so ga imeli radi. Pri sedmih letih
mu je umrl oče.
Do Markovega desetega leta
sta z mamo živela sama in imela
sta se lepo, le očeta sta močno po-
grešala. V šoli je bil odličen uče-
nec in mama je bila zelo ponosna
nanj. Potem pa je mama spozna-
la prijatelja in si za Marka ni vze-
la več toliko časa kot prej. Ostal
je prepuščen samemu sebi in
kmalu je padel v slabo družbo. V
šoli so postajale njegove ocene
vse slabše in zgodilo se je, da je
komaj izdelal razred.
Za dvanajsti rojstni dan so mu
prijatelji prvič ponudili mamilo.
Ker so ga jemali tudi vsi drugi,
gaje vzel, z mislijo, da bo to sa-
mo enkrat in nikoli več. Žal pa se
je to začelo ponavljati in je ves
denar, ki gaje dobil od mame, da
bi si kupil malico, porabil za ma-
mila. Vedno bolj zasvojen je po-
stajal.
Bilo mu je komaj štirinajst let,
ko so ga našli mrtvega v domači
kopalnici. Umrl je zaradi preve-
like doze mamil.
Tako se je končalo njegovo
mlado življenje.
Marko je zelo mlad ostal sam
na tem svetu. Nihče sploh ni ve-
del, kaj počne, da bi mu lahko po-
magal. Mama zanj ni našla časa.
Starši, vzemite si čas za svoje
otroke, pa če vam ga še tako pri-
manjkuje.
DEJAN PAJK
To nI nobena
družina
Ko je bila Tina še majhna so
živeli v hribih. Mati je imela do-
bro službo, potem pa se je zgodi-
lo, da jo je zgubila. Oče je težko
preživljal družino. Da bi prežive-
li, so hišo prodali in se preselilo v
mesto v blok.
Tina ni bila navajena dima one-
snaženega zraka...
Mami je tožila naj jo pelje vsaj
enkrat na teden v gozd a i v hribe.
Ampak mama ni imela časa Pro-
sila je še očeta. Tudi on ni imel ča-
sa Odločila seje, da bo šla kar sa-
ma saj v mestu ni mogla več zdr-
žati.
Odšla je od doma. Staršem ni
povedala ničesar. Ko je bila že da-
leč od mesta je prišla do razpotja
Ni vedela, katera pot pelje v gozd,
kamor je že večkrat zahajal. Odlo-
čila seje po občutku. Pot je vodila
v neznano. Izgubila seje.
Več dni je ni bilo domov, a star-
ši se sploh niso zanimali, kje je. Mi-
slili so, daje vse te dni pri kakšni
prijateljici. Za psa, kije bil Tinin
najboljši prijatelj, je skrbela mama
Ker pa niso imeli dovolj denarja,
so psa kar prodali.
Tino je v gozdu našel dober sta-
rec, ki ga poprej ni še nikoli sreča-
la. Povedala mu je, kaj seji je zgo-
dilo. Starec jo je odpeljal na poli-
cijo, ta pa je obvestila njene starše
in jo pripeljala domov. Seveda jo
je oče pretepjel. Izvedelaje, da soji
prodali psa. Tina ni vedela kaj naj
stori.
Starši so jo kaznovali. Nekaj
mesecev sploh ne bo smela ven.
Odločila seje, da bo naredila sa-
momor. Staršem je napisala pismo
in ga postavila na mizo:
Mami in oči!
Ne morem več! Nimam niti psa,
niti nobenega prijatelja tejjeta me...
Dovolj mi je tega Ta kazen je pre-
huda Mogoče mi bo kje dmgje bo-
lje. Mogoče zgoraj!!!
Tina
Starša sta zdaj vedela, kaj sta de-
lala narobe. Sama sta bila kriva da
seje vse zgodilo.
tudi v resnici se lahko zgodi kaj
takega, če imaš takšno družino!
HELENA GRGIČ
Nekoč SO bili srečni
Sprehajal sem se po Žalcu. Ko sem prišel do avtobusne postaje,
sem si šel v slaščičarno kupit sladoled. Tam sem ga nameraval
polizati do konca ko kar naenkrat zagledam tri čudne ljudi. Nekaj
so me spraševali. Sprva jih nisem razumel, potem pa mi je postalo
jasno, kaj hočejo od mene. Spržiševali so me za denar. Ustrašil sem
se in pobegnil domov. Ko sem povedal staršem, kaj se mi je zgodi-
lo, so poklicali policijo. Policisti so jih prijeli. Ugotovili so, da so
fantje drogirani.
Nekaj dni po tem dogodku seje eden od policistov oglasil pri
nas doma. Prišel se nam je zahvalit za obvestilo. Povedal nam je
tudi, da so se fantje odločili za zdravljenje in so zdaj v bolnišnici.
Jaz pa sem pomislil: Gotovo so bili to nekoč srečni otroci. Zdaj
imajo priložnost za nove možnosti v življenju.
JERNEJ
Avtorji vseh literarnih prispevkov, objavljenih v današnjem
Vrtiljaku, so učenci 6. d fazreda OŠ Petra Šprajca-Jura iz
Žalca. Prispevki pod skupnim naslovom "Zgodbe, ki bi lah-
ko bile tudi resnične" so nastala kot del projekta "Nočem
biti zasvojen", ki so ga učenci 6. d pripravili pod mentors-
tvom razredničarke Lidije Koceli.
VRTI LJAČEK
Čisto sam na svetu
Jure, skrben, priden in dober
učenec je moral že pri trinajstih
zapustiti svoje prijatelje, saj seje
s starši preselil v velemesto. To
pa so leta ko najbolj potrebuje-
mo družbo in tople odnose. In Ju-
re je imel dobre prijatelje.
V velemestu je postajal vse bolj
žalosten, nesrečen. Ulice veleme-
sta so bile polne avtomobilov, za-
kajenih dimnikov in ljudi, ki kar
mrgolijo sem in tja...
Tu se začenja Juretova žalost-
na zgodba: "Ko sem prišel na no-
vo šolo, sem bil še bolj nesrečen.
Vsi so me zaničevali. Da sem
kmet, ker sem prišel iz manjšega
mesta, da sem ftirija in podobno.
Bil sem obupan. Z nekom bi se
moral pogovoriti. Staršev tisti dan
ni bilo doma pa tudi sicer so bili
preveč zaposleni, da bi se ukvar-
jali z menoj, takrat pa sem spoz-
nal fanta mojih let, ki se mi je po
prvem vtisu zdel zelo v redu.
Z njim sem prebil celo popold-
ne, saj je tudi on imel starše po-
slovneže. Zvečer meje povabil v
park: "Tam se zbirajo vsi moji
trendi, veš. Pridruži se nam še ti!"
Tako sem spoznal svoje nove
"prijatelje". Zdeli so se mi čudni.
Povabili so me, da se včlanim v
njihovo društvo NKNP. Nisem
vedel, kaj to pomeni. Pristal sem.
Hočem imeti prijatelje in jim zau-
pati, to pa je krasna prilika. Lale,
moj prvi znanec, mi je povedal:
"Če hočeš biti naš član, te mora-
mo najprej krstiti." Pomolili so mi
kozarec z viskijem. Obotavljal
sem se, potem sem na hitro izpil.
Zaploskali so mi in nato so pili
tudi ostali. Na koncu steklenica
prazna. Lale mi je naročil, naj pri-
dem vsak večer ob istem času.
Vsakič, ko sem prišel, sem pil.
Viski mi je postal všeč, zelo všeč.
Po viskiju smo pozabili na vsak-
danje težave in skrbi. Počutili smo
se kot pravi frajerji. Ko sem na-
slednji dan v paricu čakal še na
ostale, sem videl moškega, ki mu
je iz žepa padla škatlica cigaret.
Tega ni opazil, jaz pa sem škatli-
co takoj pobral. Pred prijatelji bi
tudi jaz rad nekaj pokazal. Ko
smo se sestali, so bili navdušeni.
Natočili so mi dvojno količino vi-
skija. Vsak večer smo kadili in pi-
li. Vso žepnino sem porabil za te
užitke. Še sreča da je bila moja
žepnina tako visoka.
V šoli smo začeli dobivati pr-
ve ocene. Klapi sem se lahko poh-
valil že s tremi šusi.
Ko smo se naveličali viskača
in cigaret, smo razmišljali, kaj bi
še l^ko počeli. Naslednji večer
sem prišel zadnji. Na mizi je le-
žal velik nož in vsi so sedeli v kro-
gu. Brez pozdrava je Lale zavrtel
nož. Konica se je obrnila proti
najmlajšemu članu. V joku je od-
šel domov in ni se več vrnil. Na-
slednje jutro sem našel njegovo
ime na seznamu tistih, ki so po-
noči umrli. Poklical sem Laleta in
ga vprašal, kaj to pomeni. "Naša
nova igra" je rekel. Ko sem to
slišal, sem bil iz sebe. A vendar -
če jih zapustim, ne bom imel pri-
jateljev.
V naslednjih tednih so bili mr-
tvi že trije iz društva. Ostalo nas
je le še deset.
Proti večeru sem se odpravljal
v park. Vedno bolj nas je bilo
strah novih prijateljev. Tisti ve-
čer pa: konica noža je pokazala
name. Gledal sem vanjo in čutil
nekaj, česar nisem čutil nikoli po-
prej. Ko sem ves obupan in utru-
jen odhajal domov, me je ustavil
moški, ici je prodajal nekakšne
tabletke za živce. Kupil sem jih.
Po njih mi je bilo bolje kot po vi-
skiju in cigaretah. Tako lepo...
Vsak večer sem jih kupoval pri
istem moškem. Vedno drugačne...
Vedno bolj močne."
Ko sta nekega večera Juretova
starša prišla domov, sta ga našla
v postelji. V sanjah seje smeh-
ljal. Prebudila sta ga. Govoril je,
kako je življenje lepo, same roži-
ce povsod... Tedaj pa je mati opa-
zila črne podočnjake... Naslednji
hip so že bili v bolnici. Tri mese-
ce je trajalo Juretovo zdravljenje:
imel je razžrta jetra, pljuča, za-
dimljena od cigaretnega dima te-
lo odvisno od mamil...
Ko se je Jure vrnil z zdravlje-
nja, so mu starši povedali, da so
policisti prijeli vodja njihove kla-
pe. Oče in mati sta mu sporočila
še eno veselo novico. Spet se bo-
do preselili v star kraj, nazaj k Ju-
retovim pravim prijateljem. Tudi
starši so mu odtlej posvečali več
časa. Postali so dobra družina.
NINA MAČEK
Manja ljubka dvanajstletna de-
klica je bila hči zelo strogega oče-
ta. Za vsako napačno besedo je
njo in njenega brata Luka prete-
pel. Tudi do matere je bil grob in
np^ramen..V^čkrayijx)rK)či splgh
ni dovolil zaspati. Veliko je pil.
Ključ poštnega nabiralnika je
imel le on in telefone je dvigal le
on. Nihče ni sem priti k njim na
obisk ali iti na obisk k drugim.
Manja je bila kljub temu odlična
učenka. Nihče ni vedel, kaj se pri
njih doma godi.
Manja je imela le dve prijate-
ljici: Sonjo in Mojco. Sonja je ho-
dila v disko in je v svoji družbi
veliko popivala Mojca jo je na
njenih poteh spremljala. Večkrat
sta Manjo nagovarjali, naj gre z
njima. Manja ni hotela niti misli-
ti o tem.
Ker mati ni več zdržala hude-
ga očetovega pritiska, seje ločila
ter se z Lukom in Manjo preseli-
la v drugo stanovanje. Toda tudi
tam jim oče ni dal miru. Večkrat
je vdrl v stanovanje in jim raz-
metal še tisto skromno, kar so
imeli. Manja se z materjo o tem
ni nič pogovarjala, saj je vedela
da je materi še najtežje. Večkrat
pa sta se pogovarjali o šoli. Mati
si je znala vzeti čas za oba. Po-
magalajimaje pri domačih nalo-
gah in pri učenju.
Oče pa ni in ni odnehal.
Odkar so se preselili, je Manja
večkrat odšla s Sonjo in Mojco v
disko. obe prijateljici sta kadili in
se nalivali z močnimi pijačami.
Manjo sta imeli za revo, ker ni
hotela poskusiti. Manja je imela
zelo rada svojo mater in seje ved-
no zavedala kako bi jo s tem pri-
zadela. Dekleti sta počasi prešli
še na mamila Ker se Manja ni ho-
tela več družiti z njima, staji ne-
koč na silo vbrizgali mamilo. Ko
je Manja nekako prišla do doma
je bila vsa omamljena. Materi je
vse povedala. To seje zgodilo še
nekajkrat. Manjino telo je počasi
samo začelo iskati tisto, kar mu
je manjkalo. Želja, da ne bi bila
zasvojena, je trajala le nekaj ur.
Potem je telo zahtevalo svoje.
Mati je takrat ostala ob Manji. $
pogovorom jo je skušala zamotj.
ti. Manja seje tresla in vpila ma.
ti pa jo je držala za roko.. Manjg
je čutila njeno toplino in ljube,
zen. Mati ni odšla iz stanovanja^
dokler ni bilo Manji bolje, dokler
ni bila popolnoma zdrava. Toj^
trajalo ves mesec. Manjino telo
potem ni več pogrešalo mamila.
Vse seje obmilo na bolje. Oče.
ta so zaprli, ko so ugotovili, kaj
je počel s svojo družino. Dobili
so nazaj prejšnje stanovanje. Bilj
so zelo srečni, živeli so v ljubez.
ni in v družinski slogi.
MAJA
Stopal sem po ulici. Bilo je h
temno. Od daleč sem zaslišal hm
rake. Slišal sem, kako je zacvrčj
lo, ko je neznanec odvrgel cig3
retni ogorek in ga z nogo pomti.
kal. Prihajal mi je bliže in bliže,
Pospešil sem korak. Nato je nez-
nanec pritekel k meni in me priti-
snil ob zid. Grozil mi je z nožem.
V usta mi je dal tabletko. Če je
ne bi pogoltnil, bi me ubil. V že
mi je vrgel nek predmet. Nato j
stekel in izginil v noč.
Iz žepa sem vzel tisti predme!
Bila je kartica. Na njej je pisalo
Gospod
Zloba
Ulica treh belih mišk I
Strupeni Dol
To je bil verjetno naslov pre-
prodajalca mamil. Ves omotice
sem prišel do bolnice, kjer so n
izpraznili želodec.
Drugi dan pa sem odšel na p(
licijo. Najprej mi niso verjeli, ki
sem jim povedal; nato sem jim vs
povedal še enkrat in odpeljali s
se v Strupeni Dol. Tam so aret
rali gospoda Zlobo in njegov
pajdaše.
Hoteli so me zasvojiti z mam
li!
Če bi začel s tem, bi verjetr
umrl.
KAi
it. 48. - 30. novonbor 1995
33
FELJTON - INFORMACIJE
Bližnje srečanje
I. vrste matere In
hčerke...
Ko smo že pisali o najnovej-
šem valu opazovanj neznanih
letečih predmetov (NLP) nad
Slovenijo, ki je v največji meri
zajelo predvsem območje Ljub-
ljane in njene okolice, v času te-
ga pisanja še nismo dobili vpo-
gleda na marsikatere, zaintere-
siranemu človeku kot tudi širši
javnosti, neznane informacije.
Ena od teh zadeva tudi opazo-
vanje matere in skoraj odrasle
hčerke, ki sta, kot sami trdita,
videli NLP sorazmerno od bli-
zu v predmestju Ljubljane ter iz
višine, skoraj na vrhu visoke
stolpnice.
V torek, 13. avgusta sta oči-
vidki, ki sta več ali manj želeli
ostati neimenovani, (pa čeprav
je hčerka pristala na objavo ime-
na - ta imamo v arhivu organi-
zacije ICUR/MUFON), okrog
20.35 na TV gledali redni pro-
gram, ko sta nenadoma opazili
nekakšne luči, ki so stale popol-
noma nepremično in so izgleda-
le tako nenavadno, da jima je ta
prizor vzbudil radovednost. Lu-
či so se zasukale pod opisanim
kotom 30 do 35 kotnih stopinj.
Dajali naj bi pod približkom
daljnogleda izgled "ovalne tor-
te", ki naj bi imela v svoji struk-
turi še celo nekaj, kar sta opiso-
vali kot okenca. Spodaj naj bi
bil predmet rdeč, hčerka je to vi-
dela nekoliko drugače. Obrisi
naj bi bili zelo dobro vidni. Na-
videzno so predmet sedaj opi-
sovali kot velikost pesti v izteg-
njeni roki, kar ni malo, in tudi
razdalja ni mogla biti prav po-
sebno velika. Menili sta, da se
je predmet po njunem mnenju
nahajal od tal morda samo ka-
kih 50 metrov, oddaljenost pa
naj bi znašala od 150 do 200
metrov, kar lahko to opazova-
nje že uvršča med primere opa-
zovanj NLP, ki se jih imenuje
tudi bližnja srečanje I. vrste.
Predmet ni oddajal nobenega
zvoka. Pri ocenjevanju veliko-
sti sta dali primerjavo debelin
dveh letalskih trupov skupaj in
sicer naj bi to veljalo za manjše
potniško letalo kot je DC-9. Ta-
ko sta vsaj omenili.
Imeli sta prav mešane občut-
ke nekje med strahom, radoved-
nostjo, občudovanjem in raz-
burjenjem. Hčerka Neli je ime-
la še celo željo, da bi stvar le
videla bolj od blizu, želela je
več in pričakovala še več. Pred-
met je imel dva močna žarome-
ta in dva manjša ter veliko lučk,
ko seje obrnil, pa je bilo videti
siv obris, deloma so poglede
motili in tudi nekoliko ovirali
tudi oblaki.
Hčerka Neli, ki je bila takrat
stara 15 let in je hodila v prvi
letnik srednje šole se zelo zani-
ma za naravoslovje in predstav-
lja bistro in inteligentno mlado
dekle. Mati je srednjih let, us-
lužbenka, in daje videz poštene
in pristne priče ali očividke.
Poudariti je treba, da je ena od
teh očividk že spomladi, torej
nekako pol leta pred tem, vide-
la nekaj, kar je okarakterizirala
kot NLP. Opisovala je let veli-
ke žareče rdeče krogle, ki je hi-
tro letela in se nato tudi hitro
ustavila. Kot trdi očividka, pa
naj bi za njo kmalu potem po
isti poti letel tudi helikopter.
Teden dni
kasneje - NLP se
vrne...
Tudi po svetu se redkokdaj
dogaja, da ne bi isti očividci ne-
kaj dni kasneje znova videli
NLP. No, kaj takega se je po
vsej verjetnosti zgodilo tudi na-
šima že omenjenima očividka-
ma. Takole pripoveduje hčerka
Neli: "Gledali sva film, bil je
ponedeljek, torej točno teden
dni po prvem opazovanju in ker
mi je bilo všeč, sem v toplem
poletnem večeru občasno stopi-
la tudi na balkon in spet videla
dvoje luči. V roke sem vzela
daljnogled. Nebo je bilo jasno.
Mati je pripomnila: "glej, spet
so tu." Motilo naju je le dejs-
tvo, daje imel ta predmet rdečo
luč. Pojavil pa seje spet na prib-
ližno istem mestu, kot pred ted-
nom dni. Tam je lebdel ali visel
kake tri do štiri minute. Počasi
se je premikal, se obrnil in se
spet vrnil v izhodiščni položaj.
Navidezno je dajal izgled večje
moške pesti v iztegnjeni roki.
Na uri je kaSalo pet minut do
desetih zvečer, smer, oddalje-
nost in višina je bila pribli^o
ista. Stali sva na balkonu in opa-
zovali, ko seje nekako ob četrt
na enajsto, pojavil še drugi
NLP. Takrat sva poklicali tudi
policijsko postajo, kjer so rea-
girali zelo čudno, nato pa ven-
darle izjavili, da bojda vidijo is-
to. Drugi NLP je bil enakega vi-
deza kot prvi, izgledalo je, kot
da kroži. Tudi tega sem gledala
skozi daljnogled. Luči so bile
zelo svetle in izgledalo je, kot
bi gledale proti soncu, torej so
bile slepeče in je motilo pogled.
Zdelo se nama je, da ta oddaja
več močne svetlobe, kot sva bi-
li vajeni pri teh opazovanjih.
Kmalu zatem je NLP odletel."
Novi NLP seje pojavil prib-
ližno po enajsti uri zvečer in ta-
koj ga je hčerka, kot sama trdi,
tudi narisala. Prišel naj bi z ob-
močja Stožic in Črnuč ter se us-
tavil na istem, sedaj že znanem
položaju. Ta je bil drugačnega
izgleda in je dajal videz črke X,
v sredini je bilo megličasto po-
dročje. Videli sta ga še kakih pet
minut. Imel je znatno večjo na-
videzno velikost, kot recimo
manjša žoga v iztegnjeni roki,
torej je bil manjši in bližje pri-
čama ali pa je bil večji od prejš-
njih in zato bolj oddaljen od oči-
vidk. Obe menita, daje bil bliž-
je od obeh, torej naj bi bil manj-
ši. Ocenjujeta, daje bil pod 50
metri višine od tal, oddaljenost
pa sta ocenili na 100 do 150 me-
trov. Ravno tako ni oddajal no-
benega zvoka, na koncih krakov
tega visečega lebdečega pred-
meta v obliki X pa so bile luči.
Neli tudi trdi, da so bili kraki
nepomični, medtem ko naj bi se
tisto zamegljeno središče vrte-
lo. V tem središču je bila tudi
rdeča luč. Med opazovanjem se
je predmet tudi umiril tako, da
so bile jasno vidne male luči na
koncih krakov. Te luči so daja-
le^videz reflektorjev. Z daljno-
gledom sta ga opazovali kaki
dve minuti. Mati trdi, daje bil
na nebu pod določenim kotom
ali nagibom. Navidezno sta ga
težko ocenili in primerjali z ne-
kirftv znanim predmetom na ne-
bu. Dali sta primerjavo veliko-
sti dveh velikih tovornjakov s
prikolicama. Ko se je premikal
in se je že oddaljeval, sta jasno
videli, da je letel poševno pod
nekim kotom in se nato izgubil
za blokom.
Mati je bila v službi le izpo-
stavljena posmehu in to je tudi
najbrž tisti in tudi edini razlog,
da ne želi objave polnega ime-
na in priimka. Obe imata oseb-
no mnenje, da sta videli neko
vesoljsko plovilo iz nekega dru-
gega planeta. Hčerka je prista-
vila, da naj bi šlo za neko višjo
silo, za katero se v svetu ve, ven-
dar se o njej prikriva javnosti.
Kot dodatno je potrebno ome-
niti še, da so se predmeti, po og-
ledu na samem kraju dogodka,
pojavili na mestu, kjer so soraz-
merno blizu daljnovodi, pa tudi
dejstvo, da se sorazmerno blizu
nahaja pokopališče Žale, glav-
no ljubljansko pokopališče, je
potrebno dodati. Poudariti pa
velja še, da sta v času opazova-
nja poskušali predmet celo fo-
tografirati, vendar jima ni uspe-
lo ničesar zabeležiti.
To je pravzaprav zadnje opa-
zovanje tega avgustovskega in
precej nepričakovanega ter pre-
senetljivega vala opazovanj
NLP v Sloveniji. Ali so vsa ta
opazovanja tudi pristna in av-
tentična, je težko reči. Lahko je
prišlo kje tudi do kakšne zmote
ali opazovanja nekega redkega
naravnega pojava, kot je plaz-
ma v izjemnih razmerah in s tem
zamenjave s strani očividcev in
tako prijave opisa NLP. Ven-
darle pa kaže, da ni šlo za za-
menjavo za letalo ali kak astro-
nomski pojav, ker je bilo vreme
tako, daje bilo to precej omeje-
no. Lahko ostane samo še to, da
naj bi ljudje zares videli NLP
ali pa je šlo za neke vrste halu-
cinacije ali izmišljotine.
Osebno menim, da so se na
podlagi pogovorov s številnimi
očividci in ob analizi številnih
podatkov, NLP najbrž le pojav-
ljali, pa čeprav tega ne morem
potrditi stoodstotno.
KONEC
Ali ste videli NLP?
Zastopstvo mednarodnih organizacij ICUR/MUFON se
zanima za morebitno Vaše opazovanje NLP ali podobnega
pojava, katerega ste doživeli pred kratkim ali že pred leti.
Zanimajo nas predvsem trije osnovni podatki:
1. ura, dan, mesec in leto opazovanja ali dogodka;
2. podroben opis z risbo;
3. vaš točen naslov.
Informacije o tem pošiljajte na zastopstvo znanstveno-teh-
ničnih organizacij ICUR/MUFON (Miloš Krmelj) Milčin-
skega6, 61000 Ljubljana.
Šff. 48. - 30. november 1995
INFORMACIJE
34
il. 4«. • 30. iwv*mb«r 1»9S
35
INFORMACIJE
Št. 48. - 30. november 1995
INFORMACIJE ■ MALI OGLASI
3«
it. 48. - 30. november 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 4S. - 30. november 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
it. 48. - 30. november 1995
39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 48. - 30. november 1995
RUMENA STRAN
i3
Levi kot
Mira Zakošek, urednica Radia Velenje, je ob neki redki
priložnosti sprejela povabilo na ples predsednika države
Milana Kučana rekoč: »No, gospod predsednik, kakšne
korake bova ubrala, ko sva na očeh številnih gledalcev?«
Milan ni rekel nič, le v levi kot je zavil... i
Dohoilnlnskl milni
So slovenski pravni mlini
resnično počasni? Včasih, v
primerih velikega kriminala
morda, pri malenkostih pa
očitno ne.
Tako hodijo trenutno pred
sodnika tisti plačniki dohod-
nine, ki so zadnjo prepoved
oddali le dan, dva ali nekaj
dni prepozno. Tudi na Celj-
skem ie tako, kjersosedgvč-
niki vestno držali kaznoval-
nih navodil ljubljanske ma-
tice. Nič hudega, morda bo-
do spet kakšnega dohodnin-
skega sklerotika vtaknili v
zapor, njegove otroke pa v
rejo. Kot je znano, so s po-
dobno dohodninsko prakso
začeli pri neki nesrečnici s
ptujskega konca. Zgledi vle-
čejo, še posebej v pravni zna-
nosti. Izjeme so lahko le po-
slanci in ministri.
Rezi Križanec iz Štor je tokrat dobila
največ kuponov naših glasovalcev, med ka-
terimi smo izžrebali tudi Darinko Mohorko
iz Loke pri Žusmu
Novo leto, silvestrovo, božič, prazniki — so
tema za šale, ki jih sprejemamo v naslednjih
dneh. Šale bomo »oživeli« v foto humorju,
objavljene v novoletni številki pa tudi na-
gradili.
Šala tetina
Na pogrebu
Umrl je nek delavec, nje-
gov kolega pa je prišel pre-
pozno na pogreb in je slišal
samo še župnika, ko je rekel:
»Živel je kot ptič, umrl je kot
ptič z zlomljenimi krili!«
Nato pride še eden, ki je vse zamudil, pa
vpraša prvega: »Ali mogoče veš, zakaj je
umrl?«
»Ne vem,« reče prvi, »samo če sem župni-
ka dobro razumel, ga je nekdo s fračo!«
Krt
Janezov oče je imel zelo lepo urejen vrt.
Nekega dne pa mu je po gredicah začel riti
krt. Ker ni imel časa, da bi ga ujel, je naročil
Janezku, naj ga ujame. Čez nekaj ur je Jane-
zek pritekel k očetu in mu rekel:
»Oče, oče ujel sem krta!«
»Odlično! In kaj si naredil z njim? Si ga
ustrelil?«
»Ne, še huje!«
»Si ga pokončal?«
»Oh, ne. Še huje!«
»Ja, kaj si pa potem naredil z njim?«
»Živega sem pokopal!«
Tihi nočni čas
Opolnoči je nekdo med bloki glasno kli-
cal: »Milica, Milica!!!«
Nekdo je odprl okno in mu svetoval: »Po-
licijo pokličite, policijo!«
»Ali mislite, da mi bodo oni vrgli ključ od
vhodnih vrat?«
Mehak les
Janez se ga je v gostilni močno nasekal.
Ko je šel po peš poti domov skozi gozd, se je
zaletel v smrekovo drevo tako, da mu je na
čelu zrasla velika buška. V jezi je zarenčal:
»Prmejduš, samo naj mi še kdo reče, da je
smreka mehak les.«
Všoll...
Učiteljica sprašuje učence, kaj bi bili naj-
raje, ko bodo zrastli. Nekateri bi bili radi
zdravniki, druge tajnice, pa šoferji, mane-
kenke itd., itd.. Mihec pa je bil čisto tiho,
sedel je v klopi, premišljeval in gledal skozi
okno. Pa ga učiteljica vpraša: »Ja, kaj boš
pa ti Mihec, ko boš velik?«
»Cestar.«
»Cestar? To vendar ni noben poklic!«
Pa pravi Mihec: »Če bo že moja generacija
učencev na cesti, si pa jaz želim, da me za to
vsaj plačajo!
Elektrika v Butalah
Ker so v Butale napeljevali elektriko, seje
pod drogovi, na katerih so bili delavci in
pripenjali žice, zbralo staro in mlado. Sme-
jali so se, da so se kar po kolenih tolkli.
Enemu od delavcev je prekipelo, splezal jez
droga in vprašal: »Kaj je tako smešnega?«
»To, ko napeljujete žice tako visoko. Spo-
daj vam bodo pa pobegnile vse krave.«
Slabost
Duhovitemu možičku je v družbi postalo
slabo. »Hitro mu pomagajte,« vzklikne že-
na, »dva naj ga držita, eden pa naj mu vlije
žganje v usta.«
Možiček nato zašepeta: »Ali me ne bi mo-
gel držati samo eden in mi dva vlivati
žganje?«
Pri verouku
župnik razlaga, da je Bog povsod priču-
joč. Mladi pobič ga vpraša: »Gospod žup-
nik, ali je res, da je Bog povsod?«
»Res je.«
»Ali je potem tudi v naši kleti?«
»Tudi,« reče župnik.
Mali pa se nagne k sosedu in mu zašepeta:
»Si videl, kako sem ga potegnil? Mi kleti
sploh nimamo!«
DISCO
Hčerki je bilo prvič dovoljeno oditi v dis-
co. Po povratku pozno ponoči, jo oče kritič-
no pogleda od nog do glave in pravi: »V
discu je moralo biti strašno divje in vroče,
na levi nogi imaš zanko na nogavici.«
»To sem imela pa že pri odhodu od doma.«
»Že, že, samo takrat je bila na desni nogi.«
Šale so prispevali: Mira MILEČ iz Dunaja,
Štefka KRAJNC iz Kozja, Franc VREČKO iz
Griž, Martina ŽUŽEK iz Dobrne, Mira BABIC
iz Celja, Janez GRADIŠNIK, Simona LOGAR
iz Rimskih Toplic in Lidija ANTLEJ iz Gk)rice
pri Slivnici.
SlatInskI v
parlamentu?
Ali bodo Slatinčani po
marčevskih volitvah imeli
svojega rojaka-poslanca v
nemškem deželnem parla-
mentu? Po poročanju Stadt
Kurierja-Idar Oberstein
kandidira njihov zdomec
Franc Janžek-Franz Jansen
za takšno funkcijo v znani
maniri pokojnega dobrotni-
ka iz Negove, z zbiranjem
podpisov. Nevsakdanji Jan-
žek, ki spominja na Kram-
bergerja, se na nemških ce-
stah s plakati zavzema za
prijateljstvo Izraela, ZDA,
Nemčije in Slovenije, pri tem
pa se ponaša z zahvalama
Ronalda Reagana ter Hansa
Dietricha Genscherja.
Pozabljeni
Slovenci
Slovenska napredna jav-
nost se že precej časa upravi-
čeno zgraža nad pobudo v
zvezi s 40. členom zakona o
slovenskem državljanstvu.
Gre za znano pobudo v zvezi
z Neslovenci. Morda bi bilo
pametno, če bi med vsem vi-
kom ter krikom opozorili tu-
di na tiste pretihe Slovence,
ki še vedno zaman pričaku-
jejo slovensko državljanstvo.
Thaler na Thalerju
Zunanji minister Zoran Thaler s soprogo na Thalerje\
modni reviji v Celju: »Tega Thalerja pa ne bom vzel
ministrstvo. Njegove >minice< že niso v skladu s pravilnika
o oblačenju mojih podrejenih!« ^
Kdo gre v pekel?
v Laškem bodo v Miklav-
ževem sprevodu menda pre-
važali tudi pekel. Kar na to-
vornjak ga bodo naložili in
ga razkazovali porednim
otrokom. S kurjači ne bo te-
žav, spisek grešnikov, ki bi
se lahko znašli v ognju, pa je
menda v Laškem vse
daljši...
Tajska megla
Poslanka Danica Simšič
ter davkoplačevalska jav-
nost terja od šolsko-športne-
ga ministrstva zanimiv od-
govor: na čigave stroške je
potovalo dvesto slovenskih
ravnateljev na sejem učil, na
daljno Tajsko? Kdo ne bi na-
šim šolnikom privoščil obilo
sonca, cena za posameznega
izletnika (1700 dolarjev) pa
za davkoplačevalce vendar
le ni mačji kašelj! Le kaj so
se lahko naši šolniki nauči
v revni, razuzdani, a tw
stom prijazni azijski drža\
Očitno lahko po tem izlet,
tudi na Celjskem pričakuji
mo odlično spolno vzgojea
šolarje...
Kakšen naslov Ima
skavti?
Eden od bralcev se je p
tožil, da imajo na pošti zaj.
slene premalo razgleda
ljudi, saj niso vedeli, kam
dostavili pismo, naslovlje
na celjske skavte in so ga i
to vrnili pošiljatelju. Po lo\
ki bi lahko pošiljko dosta\
v župnišče, meni bralec. K
primer, kako se drugod p
trudijo s pošiljkami pa nav
ja pismo, ki ga je nekoč vid
v Stuttgartu. Prispelo je
Srbije, z naslovom v cirili
pa je kljub temu našlo pt
vega naslovnika.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:_
$1. 48. - 30. november 1995