SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman valj«: Za celo leto predplaSan 16 (14., za pol leta 8 (ld„ za fetrt leta 4 (ld., za jedra
mesec 1 (Id. 40 kr.
V administraciji prejem an velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 (Id., za četrt leta 3 (Id., la jeden mesec 1 (ld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. ve« na leto.
Posamne Številke po 7 kr.	•
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravnlStvo in ekapedleija * ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo je t Sementlklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfti nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 3.
V Ljubljani, v petek 4. januvarija 1895.
Letnik XXIII.
Davčna reforma in volilna pravica.
Petakarji so nemškim liberalcem trn v peti. Dokler petakarji niso volili, so mesta bila varna zavetja nemškega liberalizma. Celo pri nas na Kranjskem so jih le s težavo bili vrgli pri volitvah. Na-brat se je pa mo(no omajalo stališče liberalcev po mestih. Slovenci nismo kdo ve kaj pridobili, samo v kranjskih mestih so naše postojanke bolj zagotovljene, na Štajerskem se pa v jedni mestni skupini približujemo zmagi.
Na Češkem in Moravskem je pa marsikako mesto šlo za Nemce izgubljeno. To je tisto poslo-vanjevanje, o katerem je že bilo po nemških listih toliko vika in krika. Faktično se pa mej prebivalstvom v naši državi slovanski živelj tako hitro ne širi, temveč so le volilno pravico dobili sloji, v katerih smo Slovani močneje zsstopani. Bogatejši stanovi se bolj drže nemštva in liberalizma, nižji pa že davno vedo, da jim liberalno gospodstvo ne more prinesti sreče.
Se silnejši prevrat nego v mešovitih mestih se je izvršil v čisto nemških mestih. Tukaj sta jeli mogočno nastopati dve novi stranki, ki sta zlasti v gospodarskem oziru najhujši nasprotnici liberalizma. Prva stranka je krščansko socijalna stranka, ki je tudi v narodnih ozirih nam pravičnejša nego liberalna. Ta stranka stoji na krščanskem temelju, in že zaradi tega moramo simpatizovati ž njo. Posebno se je močno ukorenila na Dunaju in nemški liberalizem potisnila že skoro popolnoma v notranje mesto. Ondu seveda židovskih liberalcev ne bode moč izpodriniti, kajti če opazuješ obraze v tem delu mesta, bi si kmalu predstavljal, da si kje ua Jutro-vem. Tukaj vidiš orijentske tipe oblizane od evropske kulture. Ni z lepa kraja ni svetu, kjer bi potomci očaka Abrahama bili v tako obilnem številu zasto pani, kakor baš v dunajskem notranjem mestu. Z Dunaja se razširja krščansko gibanje zlasti v nižjih slojih na vse kraje države. Tudi več drugih mest
je že za nemške liberalce na krščanske socijaliste izgubljeno.
Druga stranka, ki vedno močneje nastopa, so pa nemški n&cijonalci. V narodnem oziru je Slovanom skoro še bolj protivna nego liberalna, v verskem tudi ni povsem zanesliiva, a t gospodarskem je pa nasprotnica liberalizma. Ta nemško-narodna stranka, je tudi po petakarjih mogočnejša postala: Na Stajarskem je liberalcem že odvzela razen jed-nega vse ljudske mandate.
Pa tudi konservativci so nekaj naravnost pridobili vsled premenjene volilne pravice, še več pa posrednjo s tem, da so dobili zaveznikov v boju proti liberalizmu. Vse to je pripomoglo, da so liberalci nekako prizanesljivejši, zmernejši postali. Včasih se iz njih ust slišijo za katoličanstvo kaj prijazne besede. Tej prijaznosti pa seveda ni zaupati. Naj se le razmere zanje ugodneje premene, pa bodemo imeli prejšnje razmere.
Dolgo so si že belili glave, kako se otresejo petakarjev. Ko je prjšla volilna reforma v razgovor, so bili prišli mej drugim z nekim predlogom, da bi se poleg nove delavske kurije, še osnovale kurije, v katerih bi volili petakarji in pa vsi tisti davkoplačevalci, kateri še sedaj nimajo volilne pravice. S tem bi bili pridobili zopet dosedanje mestne kurije in v teh novih kurijah bi pa s pomočjo soei-jalnih demokratov zopet utegnili vjeti kak mandat. Stvar ni bila slabo zamišljena, a druge stranke so spoznale liberalno zvijačo in predlog je zginil z dnevnega reda, predno se je o njem resno razpravljati začelo.
Sedaj so pa poskusili davčno reformo porabiti v svojo korist, mislili so si, da občno volilno reformo preprečilo, potem pa vsled ponižanja davkov zgube sedanji petakarji volilno pravico. 633.337 imamo davkoplačevalcev, kateri sedaj plačujejo po 6 gld. davka. Ta davek bi se pa ponižal po davčnem zakonu za 28%, to je na 4 gld. 32 kr., tedaj bi več ne imeli volilne pravice. Kakšen prevrat bi pa to napravilo, je razvidno iz tega, da imamo vseh vo-
lilcev v Avstriji le nekaj nad 1,700.000. Torej več nego jedno tretjino jih po davčni reformi zgubi volilno pravico. Liberalci bi po taki volilni reformi najbrž prišli v večino in potem bi pa zopet pokazali svojo barvo.
Zaradi tega so pa konservativci zahtevali, da se vsprejme nezavisno od volilne reforme določba da vsled davčne reforme nima nikdo zgubiti volilne pravice. Liberalci so se že v odseku uprli taki določbi in po časopisih zagnali velik hrup. Konservativci pa nikako ne mislijo tukaj odjenjati in hočejo rajši pokopati tudi davčno reformo, nego bi pa liberalcem pomagali zopet do gospodstva. Ker bodo tudi mnoge druge stranke podpirale konservativce in je upati, da tudi Poljaki se pridružijo konservativcem, in davčna reforma bi propala. Liberalni listi sedaj seveda kriče, da so konservativci nasprotniki ponižanja davkov, a s tem pač ne bodo podkopali liberalci zaupanja drugim strankam, posebno ker smo prepričani, da petakarji volilno pravico že toliko cenilo da se jej ne odreko, če se jim za dva goldinarja davka zniža, posebno ker bi jim po drugi poti več škodovali ako pridejo do prejšnje moči, nego bi jim z ponižanjem davka koristili. Zato upamo, da naposled le levica in vlada odjenjata, ker Plener tudi ne bode maral žrtvovati svojega glavnega dela, davčne reforme.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. januvarja.
Kompromis. Mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki so se zadnji čas vršila pogajanja o kompromisu za bodoče deželnozborske volitve, ki pa sedaj še niso končana. Po tem kompromisu bi prišlo nekaj liberalnih veleposestnikov v deželni zbor. Po dunajskih punktacijah bi bilo gotovo voljenih nekaj liberalnih veleposestnikov, a ker te punktacije niso stopile v veljavo, pa baje konservativci hočejo po tem kompromisu nekaj sedežev prepustiti ustavovercem. Nekateri staročeški listi pa
LISTEK
Moje ječe.
(Po pisateljevi smrti izdana poglavja.)
H.
Sladko veselje tega jutra raslo je vedno bolj, ko sem zopet videl predrazega mi očeta in dobra svoja brata. Se enkrat smo se objeli, premišljevali smo, kako tolažbo smo še doživeli in razgovarjali se o sto rečeh, katere smo si imeli povedati. Njihove besede, izrazi njihovih obrazov, povzdigovali in prevzemali so mi srce, jaz pa sem se čutil srečnega.
Ko smo se tako prostodušno razgovarjali, prepričal sem se popolnoma njihove resnične do-brotljivosti proti vsem in spoznal sem, da je tako blaga ljubezen večje ko vsako drugo dobro, česar bi si mogel želeti na svetu. Potem razšli smo se za kratek čas. Šel sem v bližnjo cerkev sv. Frančiška in bil sem pri maši in gorko občute ljubezen in hvaležnost obljuboval sem Bogu, da ne bom
pozabil nikdar, da je on zdrobil moje verige in me on vrnil očetovi hiši.
Po živosti teh občutkov sodil sem, da sem bolji, a silna slabost prišla je za nekaj časa za to kratko močjo. Komaj sem se vlekel domov in večkrat sem mislil, da padem na cesti ali pa po stopnicah.
Mati bila je prestrašena, ko me je videia tako slabega in zelenega. Izpil sem nekaj žlic zdravil in več ur sem se razgovarjal ž njo z namenom, da bi se odpočil; a ne samo z materjo, ampak tudi z očetom in bratoma, ki so neprenehoma prihajali in odhajali. Nikdar nismo mogli nagledati in nagovoriti se, niti se nismo utrudili z vprašanji in odgovori, kakor bi hoteli malo napolniti neizmerno praznoto desetih dolgih let, katere sem bil preživel daleč proč od njih.
Ves zaverovan v pripovedovanje posebnostij žalostne svoje zgodovine tem občutljivim srcem in v poslušanje ne manj žalostne zgodovine vseh skrbi j, katere so bili imeli za me, bil sem celi oni dan, pri razburjenju tega dopovedovanja na videz 3e trden; moja žila pa je bila vsled mrzlice in glava me je hudo bolela. Skrival sem svoje bo-
lezen. Ko pa sem bil v postelji, čutil sem nepopisno razburjenje živcev v možganih in po celem telesu. K tem znakom prišla je še onemoglost katero sem smatral smrtno, s potenjem, mrazom in silno zasopljenostjo. Iz vsega tega nastal je nekak mučen spanec, ki me je tlačil in katerega sem se skušal iznebiti, mislč, da je začetek smrtnega boja. Malo noči prestal sem tako strašnih; sedaj pa sedaj se mi je mešalo, potem sem zopet prišel k sebi; hotel sem klicati na pomoč, a zadrževal me je strah, da ne bi prestrašil ubogih svojih starišev.
Proti jutru počutil sem se nekoliko boljega; a vstal sem z velikim trudom. Strašne te noči nisem niti omenil in zopet sem se trudil premagati veliko vznemirjenost dragih mi starišev radi mojega zdravja. Vender so zapazili, da težko sopem in mati mi je priporočila popolno molčanje; ubogal sem, prepričan, da mi bode mir zadostoval v ozdravljenje. A mnogo dnij in mnogo noči mučili so me silno krči in slabosti in mojih muk ni bila najmanjša vedni trud, s katerim sera hotel umiriti očeta in mater delajoč se mirnega.
(Dalje slidi.)
oporekajo, da bi kouservativno velepcsestvo mislilo na kak tak kompromis. Popolno izmišljeno pa najbrž ni dotično poročilo po časopisih, temveč konservativni posestniki niso o tej stvari še popolno jedini. Že dlje časa je namreč mej konservativnimi veleposestniki frakcija, ki teži po zbližanju z usta-voverci, drugi se pa temu upirajo.
Državna gimnazija. Baron Helfert je v »Vaterlandu" priobčil članek, v katerem priporoča, da bi na češkem in Moravskem v nemških gimnazijah učila se češčina, na čeških pa nemščina kot obvezni predmet. To ne nasprotuje članu 19. drž. osnovnih zakonov, ker ni nikdo prisiljen hoditi v srednje šole. Za učitelje češčine na nemških šolah naj bi se nastavljali rojeni Cehi. Za učitelje nem-ščiue na čeških šolah pa rojeni Nemci, kateri bi seveda za potrebo moraii znati drugi deželni jezik. Da se učenci dobro priuče drugemu deželnemu jeziku, naj bi se posebno oziralo na konverzacijo. V gimnazije naj bi se naj sprejemali učenci, ki že nekoliko znajo drugi deželni jezik, zaradi tega priporoča baron, naj bi Cehi pošiljali svoje otroke za nekaj časa v nemške kraje, Nemci pa v češke. Na visocih šolah bi učenci morali nekaj predmetov poslušati v drugem deželnem jeziku in potem iz njih tudi v drugem deželnem jeziku napraviti izpite. Tako je mogoče, da dobimo druzega deželnega jezika veščih uradnikov.
Koalicija na Ogerskem. Ogerski liberalci se boje koalicije in se na vso moč trudijo, da jo preprečijo. Povsod naglaša|o, da od liberalnega programa ničesa ne odstopijo, potem je pa seveda nemogoče skupno delovanje z drugimi strankami. Pač pa liberalni listi vabijo liberalnejše člane narodne in pa liberalne disidente v liberalni tabor. Seveda bi to jim bilo ugodno, ker liberalna stranka že nima zanesljive večine. Mi pa ne verjamemo, da bi hoteli vabljeuci res vstopiti v liberalni klub. Ko bi se popolnoma vjemali z liberalno politiko, gotovo bi že dosedaj bili v liberalnem klubu. Ce se pa nova vlada vzame iz liberalue stranke, bode se težko dolgo držala, kajti brez skrajne levice utegne kmalu v zbornici poslancev priti v manjšino. Na skrajne levičarje se pa nobena vlada ne more opirati, če neče zgubiti zaupanja krone.
Knez Lobanov je jeden naj prvih ruskih diplomatov iu se govori celo, da utegne v kratkem biti Giersov naslednik. To, da je car odbral baš tega odličnega moža, da papežu naznauja njegov nastop na prestol, je javen dokaz, da visoko čisla papeža Leona XIII. in da nikakor ni nasproten katoliški cerkvi. Lobanov je pa tudi že poprej kazal, da spoznava potrebo dobrih odnošajev mej Rusijo in Vatikanom. Kot veleposlanik na Dunaju je Lobanov tudi precej pripomogel k zboljšanju odnošajev mej Rusijo in papeštvom. Upati je torej, da so pod carjem Nikolajem za katolike v Rusiji nastopili boljši časi. Na Poljskem se to že čuti. Morda se celo pod sedanjim carjem najde pot do zjedinjenja ali vsaj do zbližanja pravoslavne cerkve s katoliško, dasiravno si temu stavljajo velike težave.
Cerkveni letopis.
Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z za-padno.
IX.
V zadnjem članku smo naveli glasove nekaterih srbskih listov proti »uniji". Vredno se nam zdi, da omenimo tudi preprijaznega pisma, katero je sarajevski nadbiskup dr. Jos. Stadler dne 22. sept. odposlal na metropolite in pravoslavne biskupe v Bosni in Hercegovini. Vsebina pismu je ta: »Spo-minjajoč se onih blaženih časov, ko sta vzhodna iu zahodna cerkev kot nevesta Kristusova v jedinosti hvalili in poveličevali trojedinega Boga, in v zavesti, da so mu šteti d novi prezaslužnega življenja, sveti oče Leon XIII. koprni vroče želje, kakor nekdaj starček Simeon, da luč krščanske vere razsvetli vsa-cega, ki pride na svet. V prvi vrsti pa zre na ono cerkev, ki nam je najbližja po veri, obredu in drugih napravah, posebno pa po krvi. Zato je nedavno izdal okrožnico, v kateri posebno vabi grško-iztočno cerkev, da se zopet združi s katoliško. Te okrožnice si dovoljujem nekaj izvodov v srbsko-hrvatskem jeziku doposlati preč. ordinarijatu. Le naši nasprot-niki se vesele našega nesporazumljenja in uejedi-nosti, vsled katere sta razprta dva brata, katera je ista mati nosila pod srcem. Prvo sredstvo zjedinjenja je skupna molitev, da se zjedinimo z nebeškim Očetom. Drugo sredstvo je, da se narodnost
ne istoveti z vero, ker je Kristus vse narode poklical k svoji veri. Tretiič bi morali v cerkvi dobro ločiti bistveno od nebistvenega, kajti Kristus je ustanovil svojo cerkev za vse narode ter jim dovolil, da si glede božje službe izberejo zakone, ki se bolje prilegajo značaju in običajem raznih narodov. Vsled tega so v zapadni in iztočni cerkvi nastali razni obredi. Konečno je treba pregledati v sv. pismu, kako je Kristus vravnal svojo cerkev in po katerih zuamenjih se spozna prava Kristusova cerkev. Ker bi se naši in vaši duhovniki sošli s tem namenom, da spoznajo voljo božjo in ko bi imeli pred očmi jedino le slavo božjo in zveličanje ljudij, potem bi se omogočilo zjedinjenje, sicer ne."
Nadškof na to prosi metropolitanski ordinarijat, naj mu sporoči svoje mnenje in predloge ter naznani način, čas in kraj skupnega razgovora, ter končuje:
»Presvetli arhijerej more po vsem tem razumeti moje misli in namene. Menim, da sem z besedo in dejanjem dokazal, da mi ni vse jedno, v kateri veri kdo živi, če tudi sem ne glede na vero vsakemu storil dobro po svojih močeh. Ob jednem smem trditi, da sem braneč interese krščanske vere izkaza] Vam več uslug, kakor mislite. Vabeč Vas k zjedi-njeuju izjavljam pri Gospodu Jezusu Kristusu, Sinu živega Boga, da me pri tem vodi jedino le ljubezen do Boga in do Vas. Jaz nisem nič pred Bogom, ker pa vem, kako drago bi Mu bilo, ko bi bili zjedi-njeni, darujem Mu svoje revno življenje, če more to koristiti zjedinjenju obeh cerkev. V molitvi sem daroval svoje življenje za Vas. To omenjam, hoteč dokazati, kako odkritosrčno želim, da se združita naši cerkvi. Vsemogočni Bog dodeli, da se prav kmalu zgodi. A to se ne bode nikdar zgodilo, če malomarno pričakujemo tega trenotka. Pospešujmo to delo pred vsem z molitvijo, kdor pa ima sposobnost, naj preporna vprašanja obravnava vednostno in trezno v ljubezni, brez razžaljenja."
To pismo je objavil tudi »Univers" in tako je nadbiskup sarajevski od Leona XIII. dobil jako laskavo priznanje. Svoj čas pa je zagrebški »Obzor" poročal, da pravoslavni raetropolit Nikolajevic, s katerim katoliški živi v lepi prijaznosti, ni n i č e s a odgovoril, vladika Dolnje Tuzle, Mandič, pa jenadš k ofu sarajevskemu nazaj poslal njegovo pismo in papeževo okrožnico brez vsacega odgovora.
Ali torej ni opravičena naša trditev, da opti-mistiško sodi, kdor v bližnji prihodnjosti pričakuje zjedinjenja? In to trditev smo izrekli le z ozi-rom na preoptimistiška poročila nekaterih pisateljev, v prvi vrsti že imenovanega Vanutellija.
Za to svojo trditev navedemo še jeden dokaz. Meseca septembra 1868 je pokojni Pij IX. s posebnim apostolskim pismom »Arcano divinae Providen-tiae" povabil vse nezjedinjene škofe iztočnega obreda na cerkveni zbor, ki se je pričel leta 1869. Kakor čitamo v natančni zbirki »Acta et decreta SS. concilii Vaticani", je Karol Testa, generalni vi-karij apostolskega delegata v Carigradu, Pavla Bru-nonija, pisal 20. oktobra 1868 kardinalu prefektu kongregecije „de propaganda lide", kako je 17. oktobra izročil papeževo pismo grškemu patrijarhu ca-rigrajskemu in razkolnemu patrijarhu armenskemu. On piše :
»Papeževa pisma za razkolne škofe na vzhodu so mi došla 10. t. m. V četrtek 14. t. m. sem poslal dva duhovnika h grškemu in armenskemu patrijarhu vprašat, kdaj bi ja smel obiskati. Oba sta mi določila soboto od 9. do 11. ure. Šel sem najpreje h grškemu patrijarhu. Prijazno me je sprejel prvi tolmač in peljal v dvorane, kjer sem našel metropo lita efeškega in nekega dostojanstvenika kalcedonske cerkve. Po običajnem pozdravu odvede me tolmač k patrijarhu. Ta vstane s stola, jaz ga pozdravim, stopim k njemu ter mu ponudim papeževo pismo, rekoč: Ker je apostolski delegat odsoten, imam jaz čast, da Vam prinesem pismo, v katerem Vas Nj. svetost papež Pij vabi na veliki cerkveni zbor dne 8. decembra 1869. Ne da bi me pogledal, pokaže mi z roko, naj denem pismo na divan. Že iz tega sem mogel posneti, da bode moj obisk imel slab vspeh. Na videz čisto miren položim pismo na divan in se usedem Tedaj patrijarh s povešenimi očmi iz-pregovori nekaj besed, katere si je bil, kakor se je meni zdelo, že preje sestavil. Vsebina patrijarhovih besed je bila ta-le: »Ko ne bi iz javnih listov poznali vsebine tega (papeževega) pisma, morda bi je vsprejeli. Ker pa iz listov vemo, da papež ne misli
popustiti načel izrečenih v okrožnici iz leta 1848, na katero smo bili odgovorili, ne moremo vsprejetitega pisma. Čisto nepotrebno je torej iti k zborovanju, kjer bi izuova, kakor že toli-krat, tudi sedaj brez vspeha pretresovali stvar; konec bi bil, da bi bili duhovi še bolj razburjeni iu razdvojeni.
Vzhodna cerkev ne bode nikoli popustila vere, ki jo je dobila od apostolov in podedovala po svetih očetih in cerkveuih zborih. Na cerkvenem shodu florentinskem smo se združili, ker nas je v to prisilil kritični politični položaj, a vsa vzhodna cerkev se je upirala združenju.
Mi imamo čisto mirno vest. Prosimo Boga, da razsvetli duhove in gane srca, da vlada ljubezen."
To so glavne misli, katore je izrazil patrijarh. Med govorom ni niti jedenkrat povzdignil očij.
Tolmač je razpletal in razvijal misli patrijar-hove. Pravo za pravo je ponavljal, kar smo mi že stokrat ovrgli.
1.	Vzhodna cerkev hrani čisto vero, kakoršno je dobila od apostolov in podedovala po sv. očetih. Naloga novega pretresovanja bi bila, preiskovati, kdo je uvedel nove nauke od 10. stoletja naprej: vzhodna ali zapadna cerkev.
2.	Grška cerkev ne more priznati papeža za poglavarja cele cerkve, niti njegove nezmotljivosti, niti njegove vrhovne oblasti nad občnimi cerkvenimi zbori.
Na to sem mu odgovoril: »Ko so na občnem cerkvenem zboru ilorentinskem razpravljali o papeževem primatu »de iure divino", pritrdili so temu tudi zastopniki vzhodne cerkve."
Tolmač pa mi odvrne: »Florentinsko zborovanje se ni vršilo po cerkvenih kanonih."
3.	Grška cerkev ima in jedino prizna nauk prvih osmih cerkvenih zborov. Glava cerkvi je samo naš Gospod Jezus Kristus, najvišje sodišče je občni cerkveni zbor, kateremu se morajo pokoriti škofje, patrijarhi in papeži. Ce se papež ne odpove svojim prenapetim zahtevam, je nepotrebno, da nas vabi na zbor.
Zdelo se mi je odveč, da bi začel resen razgovor o stvari. Rečem mu, da sveti oče ima resnično in živo željo, da se pogladijo težkoče, ki razdvajajo vzhodno in rimsko cerkev, da ravno iz tega namena vabi dostojanstvenike vzhodne cerkve, trdno se na-dejajoč, da se bode z molitvijo in delom to tudi doseglo. A upati združitve in prijateljstva, ne da bi se sešli in sporazumeli, se pravi upati nemogoče stvari.
»Obžaljujemo, da vabila ne moremo vsprejeti. Če pa ponudbo odklanjamo, to ni še nobeden predsodek . . .," tako dostavi tolmač. Ves ta čas je papeževo pismo ležalo na divanu; patrijarh ge še pogledal ni. Ko smo vstali, da se poslovimo, dal je patrijarh znamenje z roko; tolmač pa, kakor da je bilo dogovorjeno, da meni v roko papeževo pismo."
Tako sldve dotično poročilo, ki nas pouči, kako mrzli, da naravnost gluhi so višji pastirji grške cerkve za vsa vabila in prošnje rimskih papežev.
Končamo. Kot katoliški kristijani moramo verovati in upati, da se bodeta jedenkrat združili obe cerkvi in se uresničijo besede, da bode »jeden hlev in jedeu pastir". Kdaj se to zgodi, kdo to ve, kdo pozna večne sklepe božje? Rusija je največja zastopnica pravoslavja, na-njo se naslanjajo Srbi in Bolgari. Kdo more približno prorokovati, kdaj pade jarem bizantinstva s tilnika ruskemu narodu ?
A to smemo zahtevati od razsodnih ljudij, da papeževim poskusom ne podtikajo sumljivih namenov. Sveti oče Leon XIII. je vzvišen nad vsako tudi najmanjšo sumnjo sebičnih namenov. Duh njegov vidi dalje, nego vsakateregakoli sedanjih smrtnikov, plemeuito srce njegovo gori za zbližanje nekdaj slavne iu cvetoče grške cerkve, dolžnost kot Kristusovemu namestniku mu veleva, da kliče zgubljene ovce k pravemu in čistemu viru večne resnice. __A_
Dnevne novice.
v Ljubljani, 4. januvarja.
(Presvetli cesar) je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, da se začasno pobirajo iste deželne priklade, kakor lansko leto.
(Občni zbor kat. političnega društva) bo dne 20. t. m. v prostorih »katoliške družbe" (Turjaški trg 1) v Ljubljani ob 5. popoldne z navadnim dnevnim redom. Opnzarjati je, da mora (po § 9, društv. pravil) vsak, kdor hoče staviti poseben nasvet
občnemu zboru, 14 dnij preje ga pismeno naznaniti odboru.
(Kranjski deželni zbor) ima prihodnjo sejo v torek dne 8. t. ob 10. uri dopoldne.
(Glede uovili zastopuikov deželnega odbora v deželnem šolskem svetni za prihodujo šestletno dobo se bo volitev vršila še le tedaj, ko bodo volitve v deželni zbor dokončane in ko bodo izvoljeni zastopniki v deželni odbor. To omeniamo zaradi tega, ker so se v tem oziru razširjale raznovrstne, čudne, a povsem neresnične govorice.
(Duhovniške izpremembe v lavantinski škollji.) Č. g. A. Heci, župnik v Marenbergu, je imenovan dekanom. Premeščeni so gg.: J. Ki tak iz Šoštanja v Ljubno, Fort. Končan iz Dramelj na Ponikvo, K. P res k ar od Sv. Kungote v Šoštanj, M. Stole iz Zreč v Šmarije, Fr. S a 1 o v e n iz Smarija v Dramlje in A. Za vadil iz Pilštajua k Sv. Kungoti.
(Občinske volitve.) Pri občinskih volitvah v Litiji je bil izvoljen županom Jos. Damjan, posestnik v Litiji; svetovalci Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, Anton Koprivnikar, Jos. Damjan iz St. Jurja in Fr. Bric iz Grad ških Lazov.
(Mariborskim županom) je bil zopet izvoljeu Aleksander N a g y , njegovim namestnikom dr. Schmiderer.
(Trtna uš) se je prikazala v občini Sv. Rok v rogaškem okraju.
(V Ljubljani) je minolo leto umrlo 1140 oseb.
(Iz Brna,) 31 decembra: Precej prvi dan po božičnih praznikih se je sošel moravski deželni zbor. Sv. mašo je opravil prem. škof dr. Bauer. Deželni glavar, kakor tudi deželni predsednik sta nagovorila zbornico v češkem in nemškem jeziku. Besede so bile preštete po razmerju, kako je zastopan češki narod proti Nemcem. Vendar se pa more spoznati iz tega, da prihajajo zgoraj k prepričanju, da se ne smejo tri četrtine pr.'.živalstva odpraviti po gosposko, da mora prenehati mestna večina nemška. To se spozna tudi iz one okoliščine, ko se je šlo za po-trjenje volitve poslanca Runda. Cian deželnega odbora dr. Freudi je obravnaval stvar močno malomarno, a dr. Koudela je pokazal zbornici celo sliko volilne korupcije. Dr. Avgust Weeber je menil potem, da se ne more o predlogu stvarno ravnati, pa dobil jo je iz ust deželnega glavarja, ki je pristrigel peruti liberalnemu doktorju. Zato so potem glasovali tudi nemški liberalci za Koudelov predlog. Drugič je prišlo na površje narodno naše vprašanje v predlogu dr. Ždčka zastran pobiranja deželnih priklad. Bičal je tudi vladno uradovanje ter pokazal na okrajno soduijo v Kelči, kjer se že 25 let dela, a izdelana še ni. Skleail je s svarilom, naj se nikar več ne ravna s češkim narodom tako. — Že enkrat sem omenil, kako se godi delavcem na posestvih Žida Gutmanna v Tovačovu. Težko je reči, kedo je bolj neusmiljen, posestnik ali njegovi uradniki. V sladkornici so stroji v slabem redu, tuke da je pred kratkim jednega delat ca zmečkalo. Na posestvu so dobivali najeti Slovaki juho v sudcih in žganje v kadeb. Kako so spali, se ne da dopovedati! Tako se godi ljudstvu na nekdanjem posestvu g. Ctibora Tovafovskega iz Gimburka. K tej stvari se vračam le zbog tega, ker je sedaj popisal llerbeu v „Casu" revščino delavcev za časa duhovuiškega gospodova Tedaj je imel duhovnik neki grozno moč. G. Herben, povejte, v katerem samostanu so ravnali z delavci tako po žhinsko, kakor v zgornjem slučaju? Da le nčmi" ne vladajo, je vse prav.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 23. do 29. dne decembra je bilo v Ljubljani 26 novorojencev, in 23 jih je v tem času umrlo. Jeden je umrl za škarla-tico, 1 za davico, 5 za (etiko, 1 za vnetjem sopil-nih organov, 3 za starostno oslabelostjo, 12 za, različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 6 tujcev in 10 iz zavodov. Zboleli so trije za davico.
(Vprašanje in prošnja do slavnih poštnih uradov.) Dne 23. decembra pret. leta dobi župui urad na Vrhu uradiio pismo od vč. dekan, urada v Semiču. Na potu iz strašne dal|ave od Semiča do Vinice je na to pošto dospelo pismo razpečateno, kjer je bilo uradno zapečateno, kakor kaže na za vitku pečat in napis slavne viniške pošte. Na potu po teh treh postajah je bilo pismo razpečateno kje: ali v Semiču ali v Meiliki, ali v Črnomlju, tega jaz
ne vem. Zatorej si usojamo vprašan d. lični slavni poštni urad: 1. Ali se smejo uradno zapečatena pisma odpirati9 2. Ako ni isto dovolieno, bi prosili, da se na uradno zapečatena pisma malo \eč|0 brigo in pažnjo ima. — Župni urad na Vrhu, 1. ja-nuvarija 1895. — Josip K r a m a r i č, župui upravitelj.
(Zaznamek) dne 2. jmiuvaria 1895. I. izžrebanih obvezuic 4°/u deželuega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo 1. julija 1895. I. v imenskei vrednosti izplačali :
a 10.000. gld.: št. 49;
a 5.000 gld.: št. 12;
a 1.000 gld.: št. 26, 258 279, 426, 441, 481, 556, 615, 757, 802, 985, 996 1018, 1083, 1102, 1191, 1316, 1351, 1381, 1409, 1502, 1511, 1718, 1720, 1860, 1917, 1951, 2038. 2187;
a 100 gld.: št. 86, 92, 115, 145. 184, 226, 261, 276, 281, 301, 352, 365, 373, 377, 399. 402, 435, 524, 588, 622, 624, 663, 699, 794, 834, 846, 910. 919, 933, 954, 1084, 1113, 1165, 1233, 1264, 1273, 1276, 1277, 1287, 1289, 1312, 1325, 1330, 1419, 1455, 1479, 1486, 1502, 1515, 1555, 1574, 1599, 1655, 1727, 1756, 1781, 1840, 1868, 1913, 1918, 1987, 1996, 2000, 2003, 2021, 2032, 2037, 2115, 2182. 2195, 2239, 2304 2309, 2323, 2344, 2383, 2391, 2398, 2513, 2566, 2568, 2602, 2657, 2731, 2759, 2856, 2869, 2874, 2903, 291S, 2934, 2983.
Zaključek:	Glavinska imenska vrednost:
92 komadov a 100 gld. = . . 9.200 gld. a. v. 29 „ ii 1.000 „ = . . 29.000 „ „ „ 1 „ a 5.000 „ = . . 5 000 „ „ „ 1 , it 10.000 „ = . . 10.000 . . „ 123 komadov . . . skupaj . 53.200 gld. a. v.
Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov.
Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4 odstotni eskomptni pristojbini.
(Ogenj.) Dne 3. t. m. po noči ob 2. uri je jelo goreti v Bezuljaku pri Rakeku; zgorel je „Medenov" hlev. Škcde je dosti, ker je veliko klaje zgorelo. Kako jo nastal ogenj, ni znano.
(Izplačevanje pokojnine, provizijouov in miloščin ) V svrho razvidnosti oseb, ki uživajo v kaki župniji pokoinino, provizijo ali kako miloščino, velja v njih daljno ravnanje sledeče : Slehernemu izmej teh oglasiti se je vsak mesec s svojo lastnoročno podpisauo ali podkrižano pobotnico pri dotičnem župnijskem uradu (župniku). Na tej pobotnici potreba je, da potrdi pred vsem hišni gospodar (ali hišni oskrbnik — upravitelj), da dotična stranka res pri njem stanuje in živi, na kar ima dotičnik zglasiti se s to svojo pobotnico še pri župnem uradu ozir. župniku, ki za tem potrdi s svojim podpisom in uraduim pečatom, da je dotična oseba v istini še pri življenju ; —.pri vdovah pa, da so še neomožene, in pri sirotah, da so še nepreskrbljene in samskega stanu. — Stranke ki so po bolezni ali kakorsikoli bodi zadržane osebno s svojo pobotuico zglasiti se v župnem uradu, skrbeti imajo za to, da potrdi njih hišni gospodar ali oskrbnik njih stanovanje in življenje. — Le na take in tema dvema potrdiloma spolneue pobotnice izplačala jim bode državna ali mestno občinska blagajna za pretekli mesec pripadajočo jim pokojnino, ozir. miloščino itd.
(Obrtno gibanje v Ljubljani) Meseca decembra 1894. 1. pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte naslednje stranke : Anton Jesih na Studencu št. 57, mesarski obrt; Antonija Struad v Kurjivasi št. 22, branjerijo; Alojzij Pogačnik, v Frančiškanski ulici št. 6, gostilničarski obrt; Janez Kusole v Kolodvorski ulici št. 29, sejmarstvo z galanterijskim blagom, igračami, papirjem, sladčicami in milom, Ivan Ogo-revc na Rimski cesti št. 17, gostilničarski obrt.
(Zaradi davice in škrlatinke) ki razsajata v vaseh Ziberše in Petkovec mej šolsko mladino v logaškem okraju, prepovedal je oudotni c. kr. okr. šoiski svet otrokom iz teh dveh vasij obiskovauje šolskega pouka.
(Popravek.) K člankom o „Družbi sv. Mohorja v ljubljanski škofiii" objavimo še sledečo opombico:
Med vrsto župnij je bila po pomoti izpuščena Brdo z 8-2 °/u, kar naj bode s tem popravljeno.
Društva.
(Slovensko katoliško delavsko društvo) bo imelo v nedeljo dne 6. t. m. javni društveni snod ob 9. uri dopoludne, Turjaški trg št. 1. — Pošten muž, družinski oče, išče službe, zmožen je slovenskega in nemškega jezika. Nazna-uila na slov. kat. delavsko društvo.
(Občni zbor pevskega društva „L j u b l j a n a") bode v nedeljo dne 6. jauuvarija ob 2. uri popoludne v Ferlinčevem vrinem salonu z običajnim vsporedom.
(Politično društvo BJeduakopravnost* v Idriji) ki ima namen delovati posebno za ko-risli delavskega iu kmetskega stanu, bo imelo bodočo nedeljo svoj ustanovni oziroma prvi občni zbor z dnevnim redom : 1. poročilo osnovalnega odbora, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti. Vsi prijatelji delavcev iu kmetov se povabljajo k pristopu v društvo.	Osnovalni odbor.
(Vabilo) k ustanovnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe za gorjansko županijo v Gorjah, ki bod>< v nedeljo, dne 6. januvarija 1895. I. v prostorih ljudske šole in sicer po poldanskem cerkvenem opravilu. — Vzpored : 1. Pozdrav. 2. Poročilo osnovalnega odbora. 3. Predavanje g. ravnatelja Gustava Pirca o živinoreji. 4. Vpisovanje udov iu plačevanje udnine. 5. Volitev predsedništva in odbornikov. 6. Razgovor. — Povabljeni so vsi go-spodarii iz gor.janske župnije. Gostje od drugod so nam tudi dragi. — Za osnovalni odbor:
Jakob Zumer s. r., župan.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Objave delavskega urada morale bi se vršiti najdiskretneje, biti bi morale torej splošne in — v kolikor bi se obravnavale specijalue razmere — bi se imena dotičnih tvrdk brez izrecnega dovoljenja teh ne smela imenovati.
Vladna predloga zahteva brezpogojno in popolnoma brezizjemno dolžnost odgovarjati na stavljena vprašanja. Vsled tega je nevarno, da bi se interesentom stavila tudi vprašama, na katera bi morali odgovoriti, ki pa niso v nobeni zvezi z nameni delavske statistike. Potrebno je torej, da se dolžnost odgovarjati izključi za ona vprašanja, ki so neprimerna za preiskavo ali so predmetu zakona tuja.
Organi delavskega urada so tudi opravičeni pogledati v delavnice ponoči, ko se delo vrši. Ker so podjetnik in njegovi višji uradniki po noči le redko-kedaj pri delovršbi navzoči, bi se mogel organ delavskega urada v namen informovanja le na poslovodjo ali še na druge nižje nastavljene obrniti, bi čul torej le eno stranko in bi si ne pridobil objektivne razsodbe.
Doba za priziv naj se določi na štiri tedne ali vsaj na 14 dnij in priziv naj ima odlagalno moč.
Dalje je neobhodno potrebno, da se izdajstvo vseh, tudi neizrecno oznamenovanih kupčijskih taj-nostij kaznuje kot prestopek, kajti le potem more delavski urad zahtevati od vprašanca zaupanje. Odsek smatra izvajanja v peticiji praške zbornice utemeljenimi in predlaga, da se ista podpora. — Predlog se sprejme.
Zbornični svetnik Alojzij Len ček poroča, da je trgovska in obrtniška zbornica v Solnogradu s posebnim dopisom naznanila, da se poslednji čas mini-sterski nareabi z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 152 in 17. junija 1886, drž. zak. št. 97 glede omejitve pravic lekarnarjev napram trgovcem z ma-teri.jali.jami in drugim enakim trgovcem od strani politiških oblastev preostro uporabljata. Tem povodom izdane odredbe so vnovič jjokazale, kako uujno potrebna je reforma dotičnih propisov.
Ne le prizadeti trgovski krogi tožijo v prepovedih iu konfiskacijah dišav (drogue) iu kemiških izdelkov, s katerimi se je že izza davnih časov brez ugovora tržilo, temveč tudi ljudstvo, posebno ua deželi se bridko pritožuje, da mu uedostaje virov za nakup na.jnavadne.jih zdravil, nedolžnih domačih sredstev. katerih uporaba zdravju ni nevarna iu pri katerih prodaji ni treba nobene opreznosti. Celo živinskih zdravil ni dobiti, katere mora vsak živinorejec takoj pri rokah imeti in še celo take kemične snovi se prepoveduje trgovcem prodajati, ki so za obrtne
Wien,
I. Bezirk, Karntnestrasse
Nr. 20, I. Stock.
Menjalnica banžnega zavoda
7 kurznem lista
zaznamovanih
menic in vrednostij
za preskrbljenje vseh
Schelhammer & Schattera
namene neobhodno potrebne in ki torej morajo splošno pristopne biti.
Na deželi, posebno pa v gorskih krajih vendar ni mogoče brei velike škode splošnim zdravstvenim razmeram in brez škode opravičenim gospodarskim interesom omejiti prodaje navadnih zdravil samo na peščico lekaru, ker bi ljudje v slučaji potrebe uiti dobiti ne mogli napomiuauih navadnih a potrebnih zdravil.
To je provzročilo tudi neko negotovost v pro metu z dišavami (drogue) in materijalnim blagom, kakoršne ni na nobenem polji trgovine. Skoro v vsaki deželi, še celo v posameznih okrajnih glavarstvih veljajo na skupni podlagi navedenih ministerskih na-redeb drugi propisi o tem, kaj sme prodajati dro-žist in trgovec z materijalnim blagom , oziroma s čim sme z dovoljenjem politiške oblasti tržiti kupec in kramar. Da se konstatovati, da se v enem kraju daje prometnim potrebam precejšnja svoboda, dočim se drugod trgovcem kontiskujejo sladni bonboni, vinski kamen, alaun, Glavberjeva sol, itd.
Trgovec se dandanes res že ne ve, katera zdravila, diSave (drogue), farmaeevtiške iu kemiške iz-delke sme prodajati, katerih ne._(Dalje sledi )
Telegrami.
Deželni zbori.
Dunaj, 4. januvarija. Včeraj so se otvo-rili koroški, bukovinski. solnograški in tirolski deželni zbor.
Praga, 4. januvarija. Včeraj se je v deželnem zboru razdelil predlog deželnega odbora, da se število deželnih odbornikov pomnoži z 8 na 10. Nova odbornika bode volil ves zbor.
Potres v Italiji.
Reg-gio di Galabria. 4. januvarja, Včeraj ob dveh zjutraj se je čutil močni potres. Ljudje so bežali na cesto. O polu desetih se je zopet treslo.
Milazzo. 4. januvarja. Včeraj zjutraj je tukaj bil precej močen ptres. Sneg močno gre.
Dunaj, 3. januvarija. Ministerski predsednik knez Windischgratz in trgovski minister grof Wurmbrand prišla sta danes iz Stekna semkaj.
Trst. januvarija. Piranski mestni zbor je v poslednji seji sklenil spumenico na papeža zaradi italijanski narodnosti škodljivega postopanja tržaškega škofa. Okrajno glavarstvo je pa razveljavilo ta sklep, ker stvar ne spada v področje mestnega zbora.
Budimpešta, 4. januvarja. „ Pester Lloydu je priobčil članek o položaju, v katerem pravi, da se more vlada sestaviti, le v okviru liberalne stranke. Spojenje s Szapa-ruyjevo stranko je mogoče, ker priznava na-godbo, z Apponyijevo pa ne, ker nagodbo po svoje tolmači.
Budimpešta, 4. decembra. Cesar pride semkaj v soboto.
Sredeo, 4. januvarija. Preiskovalni sodeč je zaukazal, da se zapre bivši ministerski predsednik Stambolov, ker je sumljiv soudeležbe pri umoru ministra Belčeva. Stambolova pa dosedaj še niso zaprli. Zastopniki velevlastij so opozorili bolgarsko vlado, da bi preganjanje Stambolova utegnilo škodovati Bolgarom.
Bukarešt, 4. januvarija. Učni minister Jonescu bil je danes žrtva surovega napada s strani nekega Draghicesca. Napadovalec je burnega temperamenta in sodi se, da je blazen. Minister je poslušal z veliko potrpežljivostjo njegova razkladanja, a naposled ga je le moral ukazati odpraviti. Izvil se je rokam vratarjevim in je priložil ministru močen udarec od zadej. Napadovalca izročili so sodišču.
Peterburg, 4. januvarija. Tukaj se osnuje brzojavno agentstvo za peterburške in moskovske liste, ki začne poslovati dne 13. januvarija. Vodja mu bode drž. svetnik Pošnjak.
Listnica vredništva:
G. K. S.: Podlistek ,.Moje ječe" se ponatiskujejo in bo izšel v posebni knjižici.
Umrli »o:
2.	januvarija. Mihael Zaje, delavec, 61 let, Klorijanske ulice 9, srčna hiba.
3.	januvarija. Martin Vercek, delavec, 41 let, Ulice na Grad 12, jetika.
V bolnišnici:
1.	januvarija. Helena Sotlar, gostija, 75 let, emphys. pultu.
2.	januvarija. Gašper Borštnar, gostae, 76 let, eiud. pleurit.
Tujci.
2. januvarija.
Pri Slonu : Farber, Novak z Dunaja. - • Kravanja iz Cirknice. — Fiseher z Dunaja. — Vavpotič h Leskovca.
Pri JUaliču: Dienkelspiel, Peter u Trsta. — Medved t Dunaja. — Šafer ii Dupelj — Dolenc is Kranja. — Anton iz Gradca. — liink iz Rakeka.
Pri Juinem kolodvoru: Kellermann, Seiler iz Bi-dimpešte. — Lokar iz Ajdovščine. — Stritof iz Starega Trga. — Pfeifer iz Trnovega.
Pri avstrijskem caru: Zupančič iz Litije. — Tavčer iz Cirknega. — Twrdy iz Radovljice. — Primšar iz Postojine.
Vremensko sporočilo.
a 0« a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	s S i*i a « "" a
opazovanja		inksntr* t mm	toplomera po Celsijn			
3	7. a. zjut. 3 a. pop. 9. n. zveč.	722-9 7210 720-7	-104 —48 -10-2	sir sever n sl. szap.	oblačno del. jasno n	000
Srednja temperatura — 8-5'. z« 5-0° pod normalom.
Priporočen od mediciničnih
(621) velmož (30-5) olajinje kaielj, razkraja sliz, ojaduje; ne-pogrrailjlv za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (16-5) Glavna zalega pri lekarnarju
ios. Mayerju v Ljubljani.

i
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnete ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 10
TJbaldupL Triikoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ezy v Oradon,
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je
;
4
mej dobrimi stvarmi najboljša: 4
kemično čisti higijenični	^
g kranjski liker S \
iz planinskih zelišč	4
J. lauer-j a, t
trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. J Isti, specijaliteta prve vrste,	T
je nedosežen glede d .brote in vpliva blagodejno na prebavne T organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno T gospodinjstvo. X Dobiva se pri izdelovatelju J. Klauerj-u, trgovcu „pri voglu", T v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), y ..............116 25—16 ^
kakor tudi v kavarnah.
CEBELN0 -V0SCENE ž SVEČE
D u n a j 8 k a b o
r z a.
Dni 4. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	60
Skupni državni dolg v srebru.....100	,	40
Avstrijska zlata renta 4%......124	„	55
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100	„	10
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	60
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	98	„	55
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1042	„	—
Kreditne delnice, 160 gld............404	„	10
London vista...........124	„	05
Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem. dr?., velj.	60	„	80
20 mark............12	„	16
20 frankov (napoleondor)............9	„	86
Italijanski bankovci........46	„	25
C. kr. cekini......................5	„	82
kr.
Dni 3. januvarija.
4* državne srečke I. 1854, 250 gld. . . b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	n južne železnice 5% .
n	, dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50		
161		60
197		—
98		35
143		—
131		—
107		—
111		25
67		—
98		70
223		—
166		30
130		50
98	n	50
Kreditne srečke, 100 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genois srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.
199 gld. 50 kr. 147 „ - „
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
I. 18		20	
. 23		50	
		70	
		50	
		—	
. 26		50	
. 179		60	
r. 3470		—	n
. 512		—	
. 105		50	r
. 89		—	
. 100		25	
. 171		—	
. 133	*»	50	
Af Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanju najmaajšega dobitka. K it I a n t n a izvršitev naro611 na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C V
Nolizeile it. 10 Dunaj, Rariahilferstrasse 74 B.
t*
AJf Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vuoeega •>brestovanja pri popolni varnosti gtr naloženih «r lavni o.
Iidaiateli Dr. Ivnn JaneilA
Odgovorni vrtuinik: Andrej Kslan.
Tis': . (iaioliškn Tinkitrn«" v Ljubljani.
\