Izhaja v Trstu
TsaKo soboto opoindiG.
Rokopisi so ne vra-čaj o. Nefrankovana pisma se ne sprej e-majo.
Uraflaistro la npravnlštro
ul. del Lavatolo
St. I, I.
I TELEFON 18-07.
Posamezne itev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina začelo leto K -4’—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije44 v Trstu.


Gibanje delavcev c.
V	zadnjem času je položaj delavcev c. kr. javnih skladišč postal naravnost nevzdržljiv. Splošno znano je, kakšne zastarele in c. kr. javne uprave nedostojne metode vladajo še danes v področju c. k. javnih skladišč. Naravnost neprekosljiv je konfuzionizem, ki odlikuje to upravo. Beseda „proletarijat“ je kakor nalašč vstvar-jena za oznako položaja teh le vslužben-cev. Ne samo, da so mezde razmerno še zelo nizke, je števi o provizorično nameščenih delavcev ogromno. Daši je služba, ki jo morajo opravljati premikači, volarji, razni skladiščni, ekspoziturni, tehnični, hangsrski delavci in naddelavci, vseskozi težavna in polna odgovornostih in je tedaj vsak delavec že po 20—25 let službe več ali manj sposoben za — pokoj, nima velika večina teh delavcev do danes še nikake službene pragmatike, ki bi jim vsaj po določenem številu službenih let zagotavljala „dekret:‘, to je stalno službo. Vrhu ^ga so podrobnosti, razne kategorije in podkategorije in razlike, ki se delajo ob več ali manj enaki službi, med delavci in delavci, tako neumestne in nepotrebne, da se je zares čuditi, da je ves ta aparat še danes v veljavi v Trstu, edinem — avstrijskem emporiju in v prosti luki, steka-lišču vsega uvoznega in izvoznega prometa. Pa si zboljšajo položaj, so delavci c. kr. javnih skladišč zlomili že marsikatero koplje. V speli je pa bil vedno klavern ali ga sploh bi bilo. Skrajno neugodne strankarske razbere, politični in osebni prepiri, terorizem, ki so ga socijalni demokratje v prid svoji stranki tako vspešno širili leta in leta, vse p je rodilo indiferentizmom m zanikrnostjo 'b ubijalo v klici vsako stremljenje po od-fešitvi iz teh spon. ,
V	dobrem spominu so nam še orgije, katere je slavila v prosti luki meseca decembra 1907. in prve mesece 1908. leta •šabnost, nadutost in strankarska zaslepljenost socijalnih demokratov. Videči, da borijo še le manjšino in da tedaj sami, spirajoči i i edino le na svojo organizacijo, te morejo i.ti misliti na kako gibanje ali ta kak pril loišek, so ravno v prosti luki 80cijalni demokratje proglasili geslo : „Ker te moremo sami a nočemo skupaj z Vami, taj ne bo nič !*‘ In tako je naprej divjala bankarska st rast, (Ipavci so se med se-S naprej kavsali, a delodajalci, (uprava c' kr. javnih skladišč) 80 naprej izkoriščali "bogo delavsko paro... Jasno je bilo od ttvega začetka, da morajo nastopiti ali \ delavci složno, ali pa da se mora opu-
----------------------
^ PODLISTEK.
k. skladišč v Trstu.
stiti vsako gibanje. Popolnoma izključeno je bilo že a priori, da bi zamoglo imeti; vspeha gibanje vprizorjeno ed no po socijalnih demokratih. Ne glede na to, da jeij) skrajna brezobraznost in surova domišlija' zahtevati od večine delavstva, da se proti svoji volji podvrže gibanju prirejenem od ^organizacije, ki ne zastopa niti dve petini prizadetega delavstva in da-si s tem nakopa neštete žrtve, je bilo ravno tako apriori brezdvomno, da tako gibanje moral končati z popolnim nevspehom.
Ali potrebuje ta trditev dokaza? Menda ne ! Saj se še dobro spominjamo stavke težakov iz leta 1907. in stavke v Lloydovem arsenalu iz leta 1908 ! !!
Vzlic temu je tukajšnja socijalno-de-mokratična stranka jela v zadnjem času pripravljati na svojo pest, ne oziraje se na N. D. O., razne spomenice, da jih potem predloži upravi c. kr. javnih skladišč v imenu delavcev, katerih ona tako rekoč ali sploh nima v svoji organizaciji (ekspoziturni in skladiščni delavci, kjer je razmerje organiziranih pri njih in pri N. D. O. kakor 1:10) ali v imenu delavcev, kateri le v svojem najmanjšem delu pripadajo njihovi organizaciji (od 150 premikačev približno, je včlanjenih pri N. D. O. do 100 a ostali so po večini neorganizirani!). Ali se more tako gibanje imenovati še resnim ? Ali ne spravljajo socijalni-demokratje v največjo nevarnost življenske interese delavstva i' prosti luki ? Ali sme tako daleč segati delovanje v prid organizaciji, da se radi organizacije same naloži ubogim delavcem, po večini družinskim očetom, stanje obupne negotovosti, muk in trpljenja !
N. D. O. je odgovorila na to divjanje z odločoim „Ne !'* Ravsajmo se, sodrugi, dokler hočete, ampak, za Boga, ne škodujmo s tem vsem nam skupni delavsko-gospodarski stvari !!
Ker je itak že N. D. O. v zadnjem času posvečala največ pozornosti razmeram v prosti luki, se je le ta odločila prebiti enkrat za vselej led in je vprizorila akciio, namenjeno dosegi toli potrebnega skupnega nastopa se socijalno-demokratično stranko v sedanjem gibanju delavcev c. kr. javnih skladišč. Vrgla je raz sobe vse strankarske predsodke, otresla se je čuta sainoljublja in ponudila soci alno demokratični strauki kompromis, vedoča, da je njen najvišji zakon prej kot slej : uveljaviti vsa sredstva da svojim trpinom, delavcem, pripomore do zboljšanja življensliih pogojev! V tem znamenju se sedaj stvar razvija. Nedeljski
— glej, jaz pa še nisem bil mož, samo nekaki boljši paglavec prehodne vrste med
Smešne povesti.
Črtica Iv. Z—c.
Trubadur.
,, Ni nesreče brez sreče. In sreča je b'la, da Izabela ni vedela ničesar o ^ojem učenem in trudapolnem življenju;
manjša sreča pa je bila, da ji je bila ''Aja sveta in resna 1 ubezen — španska
V
Nikar me ne glej tako debelo, za pet ^ božjih, ne spakuj se... Izabela res ni ^ela, kako goreče jo ljubim. In to je
.čisto
Vi
redu
ni nesreče brez
^ Vidiš, zaljubiti se ni težko. Docela 0fbga in zadosti kočljiva stvar pa je svoji ^"ževanki razodeti tista „vroča“ čustva Y primernem času in na ugodnem kraju, .Primernem razpoloženju in s pravimi be-ju .^i.” Pogreši samo eno teh točk — imaš strahovit koš v najugodnejšem J^ajn. Zakaj pripeti se jti lahko še kaj jj^go hujšega. Korenjaški mož poglavsko t,Jdi, ko odkriva nežne svoje srčne stiske
8rboritim fantalinom in moško šlevo,... Miklavžek sem bil!
Nikoli n sem imel poguma, da bi bil stopil pred njo z ljubeznjivim usmevom, ali da bi jo bil lepo čedno pozdravil, kakor bi so bilo spodobilo, in zavihtel z vso gracioznostjo in gizdalinsko afektiranostio svoj klobuk.
To bi mi bilo v veliko čast, njej pa gotovo v veselje... Pa nič!
Takole je s to^tvarijo: Razum, učenost in modrost, plemenitost duha in resna poštenost, — vse to ne imponuje ženskam tako, kakor jim nad vse ugaja nesramna drznost in idiotska domišljavost, gizdavost in puh-loglavska polizanost... Če misliš tedaj, dragi prijatelj, igrati med ženskimi goskami pravilno in vspešno ulogo, torej skrbi, da si nadeneš krinko nesramnosti in domišljavosti... vse drugo že izhaja iz tega. —
Do tega prepričanja sem veliko prepozno prišel.
Previdnost je mati modrosti. Pravijo, Caligula je bil slaven mož, četudi so ga imeli za strahopetneža in odlaševalca, in mislil sem si ; Nič se še ne ve, če bi bila med Izabelo in menoj že zdaj mogoča
shod N. D. O' je dal izraza temu stališču na slovesen način.
Tukaj je naš tov. dr. J. Mandič, med viharnim odobravanjem zbranega delavstva c. kr. javnih skladišč, izrekel besede, ki naj bodo resen opomin voditeljem tukajšnje socijalne-demokracije. ,,Smatram potrebno izjaviti danes, dne 26. septembra 1909, da če se nas je dosedaj postavljalo, se od sedaj naprej za ne uprizori brez nas ni-kako gibanje več!1* S tem jr pač jasno dovolj izražen položaj. N. D. O. je, svesta si svoje naloge, storila svoje. Sedaj pa da vidimo, ali bode tudi pri soc. demokratični stranki prevladala toli razkričana ljubezen do — proletarca, ali — prikrita ljubezen do — stranke !
Zaupni sestanki in shod v gledališču Fenice.
Že mesec dni so se vršili v prostorih N. O. O. zaupni sestanki raznih kategorij. Vsem tem sestankom je veljal isti dnevni red : Giban e v prosti luk’ in stališče ki naj je zavzamejo slovenski delavci c. kr. javnih skladišč. V nedeljo, dne 19. t. m. pa je poseben odbor, s g. Ivanom Jedrej-čičem na čelu priredil shod v gledališču „Fenice“. Istega sa je vrieležil del naših tovarišev in tov. dr. J. Mandič, ki je bil posebno povabljen. V imenu N. D. O. je govoril tovariš J. Mandič in v slovenskem in itatijanskem jez ku preciziral stališče N. D. O. Za nedeljo, dne 26. t. m. pa je N. D. O. sklicala vse naše tovariše vslužbence c. kr. javnih skladišč na
shod v „Narodnem domu".
v veliki dvorani .Narodnega doma“. Bil je zares impozanten shod, katerega se je vdeiežilo čez 400 prizadetih in (na galeriji) čez 2o0 delavcev drugih strok.
Shod je otvoril tov. Fr. Kranjc s primernim govorom. Povdarjal je, da so razmere v prosti luki v zadnjem času po-Btale neznosne. A delavci sami vedo najbolje, kje jih čevelj žuli. To je pač razveseljivo. „Že leta in leta trpimo“ je vzkliknil tov. Kranjc, „in jasno je vsem nam, da z dosedanjimi plačami pri vladajoči draginji ne moremo več shajati. Treba tedaj na vsak način, da si pomoremo sami“. Tukaj je govornik omenil, da so v prosti luki tri stranke, namreč socijalistična, N. D. O. in oni, ki ne pripadajo nikamor. ^Potrebno je, da opustimo vsako politiko, če hočemo sedaj kai doseči. Zato smo povabili na današnji shod tudi posl. Pereza, kot predsednika socijalno - demokratične skupine delavcev c. kr. javnih skladišč. Toda posl. Perez se ni odzval vabilu. Nič ne de ! Skleoajmo danes o nadaljnem po-
kaka asocijacija idej, zato bi bilo čisto modro in prav, če bi počakal še in bi morda zaznal, kako stoji kazalec na uri večne miline in radostne ginjenosti polne najine sreče...
Pri vsej svoji poetički nadarjenosti in vzvišeni navdušenosti za Izabelo nisem skrpal mti enega solzivega verza v njeno poveličanje, nisem ji pisaltudi enega jokavega pisemčka ne... Sreča v nesreči.
Ampak jezilo me je, da so jo dolgi jeziki nazivali : „polna luna“, „bomba“, „kepa“, „rkelj“ itd. In jaz ji pa še nisem zdel nobenega laskavega in prikladnega imenčka.
Vzdihoval in drgetal sem.
O ti sladka, okrogla, divna in srčkana Izabelica... O—o—o ! ! — Izabela ji lahko pravi vsak, drugače pa vje moram imenovati jaz... O—oo—o... Strukeljček !
Joj, kaj bi bil jaz dal, da bi bil samo enkrat ogriznil v ta štrukelj ček ... Neznansko rad jem] orehove štruklje. Ti, to je, menaža, ki te po bikovo okrepi. Če se na primer natepem orehovih strukeljčkov z božjo pomočjo in po svojem apetitu, o čisto gotovo se grem potem lahko s samim hudičem metat in lasat.
In če bi bil še Strukeljčka ljubezpjivo' in pravilno vgriznil kakor se spodobi...
stopanju. Res je da smo narodni, a za to znamo vsaj tako odločno kakor oni drugi, braniti svoje gospodarske pravice ! V tem imenu otvarjamjdebato. (Burno odobravanje.)
Za besedo se je priglasil socijalist otok. Izvajal je sledeče : Socijalno demokratična stranka ni povabila na svoj shod na katerem se je izvolil odbor za vodstvo sedanjega gibanja, samo socijaliste ampak delavce proste luke sploh. Socijalni demo-kratje se ne morejo pogajati z N. D. O. ker bi to škodilo njihovemu ugledu. Delavci v Trstu imajo svoj dom v ulici Boschetto.
Tam naj se vodi vsako gibanje. So-cijalisti so poklicani voditi vso stvar. In zaključil je, seveda, z ne popolnoma novim a še manj odkritosrčnim pozivom : „Prole-tarci združite se*. (Hruji).
Burno pozdravljen je na to stopil na odnr tov. dr. J o s i p M a n d vi č, da odgovori na izvajanja socijalista Štoka.
(Konec prihodnjič.)
@@& 3@@©@0e@@©0@
Pelavci tovariši!
„Narodna Delavska organizacija“
priredi
3 JAVI IDE
in sicer
I.	NOCOJ ob 7. uri pri Sv. Jakobu na vrtu »Delavskega kon-sumnega društva«.
II.	JUTRI v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. točno ob 10. uri dopol. v Rojanu v dvorani »Konsumnega društva« (pri cerkvi).
III.	V TOREK dne 5. oktobra
v
t. 1. ob 8. uri zvečer v Skednju v prostorih »Gospodarskega društva«.
Dnevni red vsem shodom bo ta-le :
,, Položaj delavstva v Trstu s posebnim obzirom na minole dogodke«.
Delavci tovariši! Dnevni red nam jamči, da se gotovo vdeležite v velikem številu vseh teh shodov.
TRST, dne 2. oktobra 1909.
Odbor N. D. 0. @@@@@@@@@@@@@@0
kdo ve, morda bi bil postal... celo pogumen in moški Natanko pa vem, da bi se me bil potem najhujši peklenšček ognil pol ure na daleč... Bi me vsaj ne bil še tolikrat zmotil!
Čegava in kaj je bila ? I, to je vendar postranska stvar... kdo bi zmerom izpraševal po stanu, družabni šarži. Jaz sem demokrat, saj veš, da sem vedno bil — notarjevo hišina je bila. Kaj za, to... a hrepenenja in poželenja vredna... Oblast
božja, tudi smrtnega greha!
*
* *
Romantičen sem hotel biti, pa sem se odločil, da na vsak način izvoham, kje tako-le žedi moj Strukeljček, [ko vgasnejo luči po hiši. In resnično — kje sem vzel pogum, še danes ne vem — previdno in po močje sem se skobalil neke jasne noči, ko so zvezde migljale pa slavčki peli, čez vrtno ograjo za notarjevo hišo in se tihotapsko priplazil na dvovišče.
Ravno sem hotel preludirati svojo zaljubljenost s trubadurskimi vzdihi, kar za-čujem pritajeno hihetanju, včasih celo... o vsi hudiči, tamle v kočiji — Čisto sem bil pozabil, po kaj sem prišel, samo na zaprto kočijo sem pazil in premišljal, kdo bi bil notri. Vzmeti pri kočijo so se gibali, zaječali so in zavriskali, vzdigali so se in
Niste zadeli!
„Zarja“, kaj je to, kdo ve? Kakor ščene popadljivo in sitno in vsiljivo gla-silce do! ducata primorskih klerikalcev je ta „Zarja“, ki misli, da je kdo vpošteva in uvažuje.
Nas že dolgo napada. In kako neokusno. Misli, da menda komu imponira z negacijo vsega kar ni katoliškega in klerikalnega! Seveda smo to čudno „Zarjo“ prezirali; tudi v bodoče jo bomo. Samo danes se hočemo, dasi zelo neradi, nekoliko baviti z njo.
V zadnji številki si je privoščila nas in naš list, ker smo objavili članek „Bridka obletnica". Tako jo je zbodel, da mu je posvetila kar celo stran.
Neznani prijatelji v neznani „Zariji“ ! Kdo ste vendar, ali ste bolni, %ali ste tako strašno zabiti in omejeni, da ne razumete in ne veste, kaj pišete v svoji zlobnosti ? !
Nikar ne mislite, da ste res tako dobro zadeli kakor si domišljujete. Zadeli ste samo svoj prostaški in neolikan pa zloben ton, ki ne vznemirja nikogar, prav nikogar, verjemite nam.
Neolikanost nam očitate Vi, ki ne znate napisati ne enega stavka ne pošteno in dostojno, Vi, ki Vam narekuje vsako besedo zbesnela zlobnost in neotesanost. Olika j te se prej sami pa Knigge-ja vsaj enkrat preberite, potem še-le se spuščajte v polemike !
Z „Zar,o“ smo opravili, tej ne pišemo — onim, ki so brali naš članek in potem zlobni napad v „Zarji“ povemo še to le:
Ta list se je že večkrat zaletel v nas. Seveda nam ni mogel nikoli in nikjer do živega. Misbl pa je, da opravi vse, če očita konfuznost in zmedenost, češ, da ne vemo, kaj hočemo, da smo nedosledni itd. Kdor je zasledoval naše gibanje od prvega začetka pa do danes, ta gotovo ve, da smo vselej vedeli, kaj hočemo, da smo ostali zvesti svojemu programu, od katerega nas ne premakne nobeno napadanje. Tudi ni nas nikdar plašilo klerikalno gibanje, k' se ga prav nič ne bojimo, ki ga prav za prav ni in ki še dolgo ali pa nikoli ne bo imelo kakih vspehov na tržaškem ozemlju.
Kar smo pisali, smo pisali s čistim srcem, brez zlobe. Žale misli ni bilo pri tem. Zato še zdaj ne moremo razumeti prav, kaj je nekatere gospode tako razburilo.
Morda pa mi boljše zadenemo, če trdimo, da boli tisti obskurni in neznani listič dejstvo, da vsak pošten Slovenec, Slovan mora hočeš al nečeš odobravati naše delo in naš program. Dejstva govore za nas. Vsi jih poznate. Sodite sami. Nobene sodbe se ne bojimo. Tudi krivične ne, saj nas ne doseže. Preziramo jo. Taki napadi nas bi mogli kvečjemu morda kdaj prisiliti, da bi tudi mi govorili s kolom v roki, kakor to poskušajo neznani „Zarjani“. Vi, naši tovariši. veste, kako skrbno smo se dozdaj ogibali vseh takih neplodnih polemik z ljudmi, kterih tu v Trstu niti ne priznavamo, ne mi, ne kdo drugi. Tudi veste, da si hočejo ti ljudje delati reklamo s tem, da po „Slovenčevem" vzoru bijejo z loparjem okoli sebe. Tudi v tem hočejo kopirati „Slovenca‘‘, da bi radi persiHirali narodni praznik 20. septembra. Fuj jili bodi. Večkrat so že pokazali ti „olikanci", ki mečejo z „oslarijami" okrog sebe, kaj in koliko jim je narodnost. In ni nas motilo. Saj poznamo njihovo „slično“ podlago, saj vemo, kaj je njihov vzor in bog. Slejkoprej
padali, omahovali... o kako mi je šlo to skozi srce, pa kosti so me bolele od nenaravnega čepenja.
V kočiji je polno angelčkov ali pa so mladi satančki notri, sem pomislil in pogledal po oknih, ki so bila že vsa temna.
Cisto blizu kočije za skladovnico drv sem čepel. Vzmeti so se umirili; to me je nekoliko streznilo, in hitro sem osumničil hlapca in deklo, da sta si privoščila tiho-urico v gosposki kočiji. O nesnaga ti malopridna !
Ganiti pa se le nisem upal, samo Boga sem prosil, da bi se že skoro izpraznila kočija, in bi mogel jaz igrati svojo trubadursko ulogo.
Vrata kočije se odpro in ven stopi... Strukeljček — to se pravi — Izabela... za njo pa — Lojze, moj prijatelj, ki je stanoval pod streho v natarjevi hiši!
Trubadur, tableau !
Še danes ne vem, kaj sem takrat mislil; le tega se še spominjam, da se še dahniti nisem upal. Majhno sem bil živ od presenečenja — menda sem bil tudi omedlel.
Opotekajoča se in razkopana kakor sračje gnezdo je šla Izabela preko dvorišča... o, kako sem bil gladko zaklel !
Trubadur!
to „čudno“ delo lahkč nadaljujejo.' Svobodno jim!
Vidite, klerikalce samo boli, ker se mi nočemo postaviti na stališče klerikalnega naziranja, ker vejo, da ne bomo nikoli odobravali in priznavali verske uloge v boju za izboljšanje gmotnih razmer, ali z drugimi besedami: ker odrekamo peklu in hudiču vsako pravico na tem svetu. Tu živimo, tu moramo delati — posmrtno življenje in misli o njem ne smejo biti orožje strank. Prižnica in izpovednica spadata v cerkev, iz katere hočejo napraviti novodobni farizeji tempelj in jamo zaslepljenih izgubljencev. In to imajo za svojo „etično“ podlago, svetovno naziranje je menda to. da hočejo ljudi za lase v nebesa vlačiti! Zločinsko je tako izkoriščanje najčistejših, najbolj dušnih in lastnih misli človekovih. Mi smo jim zato zoperni, ker tega ne odobravamo in — ker tega nočemo v svoj program, ki je strokoven in naroden, naroden in strokoven in ne bo nikoli klerikalen ! To je zadosti trdna vez, ki nas združuje, to je naša etika, kfcere oni ne morejo ali pa nočejo poznati!
Stavek za stavkom naj bi bili analizirali, če ne morejo odstavkov razumeti, ti modrijani, ki očitajo drugim konfuznost i ne vemo, kaj še vse. Kolikor okornih brc so nam že zadali, toliko prič njihove onemoglosti in — konfuznosti, ki jim služi mesto stvarnih dokazov. Sami seveda mislijo, da je samo vera, verski fanatizem, papež, klerikalizem, da je samo to prava etika! — Pa pravijo, da smo konfuZni mi! O sancta simplicitas ! O plitvosti!
Zdaj samo še čakamo, da nas bodo imenovali brezverce ifd. Samo začeti morajo kmalu, predpust je letos kratek !
Tudi „Slovenec" se je nekoliko zaletel v nas. Pa še dosti dostojno. Skrbi ga samo, če se kaj vznemirjamo. Kar potolaži naj se. Mi smo popolnoma mirni, kakor smo bili takrat, ko smo pisali oni članek, ki ga tudi danes podpišemo in podčrtamo. Tudi njemu bi privoščili tak mir ! Vsekako »je pa „Slovenec" dokazal, da nas je bolje razumel nego „Zarja“. Le s tisto nemško prislovico ni zadel v črno, vsaj z njenim koncem gotovo ne! Zlobno trditev, da smo plitvi, mu krščansko odpuščamo, saj ni mislil tako resno.
Salezijanski konuikt u hrualkem Pazinu-
Pazin, 28, septembra 1909.
Ko je bil leta 1899 osnovan v Pazinu hrvatski gimnazij, so osnovali istrski rodoljubi v Pazinu ,Dijaško podporno društvo", ki je imelo nalogo, da podpira uboge d jake hrvatske i slovenske narodnosti na omenjenem gimnaziju. Temu dijaškemu podpornemu društvu je leta 1907 izrševalni odbor za nabiranje milodarov za žrtve padle leta 1903 na Hrvaškem, stavil na razpolago znesek K 52379.36 v svrho osnovanja kon-vikta za dijake hrvatskega gimnazija v Pazinu. S tem darilom in vsled nekaterih večjih volil je glavnica omenjenega društva narasla na okroglih K 96000.
Kar se tiče dijaškega konvikta, se j,e že zdavna mislilo na to, da se sezida v Pazinu takozvani „Dijaški Dom", t. j. hišo, v kateri bi se dajalo revnim dijakom hrana in eventuelno stanovanje po jako nizkih cenah ali celo brezplačno. S to mislijo se je posebno pečal sedanji odbor dijaškega podpornega društva, ki je prišel na nesrečno idejo, da uporabi gorenjo glavnico K 96000, potem glavnico zapuščeno od pokojnega škofa Feretiča v znesku K 140000 v svrho osnovanja ..Dijaškega konvikta" ki se ima izročiti italijanskemu redu Salezijancev iz Turina.
Odbor dijaškega podpornega društva je sporazumno s škofom dr. Nagl-om in dr. Mahnič-em sklen 1 z ravno omenjenim redom pogodbo na 15 let, glasom koje se je zavezal sezidati v Pazinu z gori navede nimi sredstvi in z novimi sredstvi, ki se imajo še le iskati, konvikt za 200 dijakov, vreden cirka K 500.000 in izročiti ta konvikt opremljen z vsem potrebnim pohištvom italijanskemu redu salezijancev v svrho, da v njem odgaja dijake pazinskega gimnazija.
Kd je ta pogodba že bila med strankama sklenjena,' je sklical odbor dijaškega podpornega društva na dan 23. septembra tek. 1. letni občni zbor v Pazin, na katerem se je imelo razpravljati in odločiti o tej pogodbi. Pred tem shodom je dal odbor tiskati poročilo in ga razposlal na svoje člane.
Vest o nameravani izročitvi vprašav-nega konvikta v roke italijanskega reda Salezijancev je nemalo začudila vse rodoljube v Istri, Dalmaciji in po celi Hrvatski, ker se je vedelo, da se je s tem izročila usoda našega istrskega kmeta in sploh usoda našega narodnega obstanka v Istri Italijanom v roke. V momentu, ko istrski
narod bije hud boj z Italijani, ki mu nočejo priznati niti najprimitivnejših pravic, ki mu do včeraj niso dovolili govoriti v deželnem zboru v hrvaškem oz. sl jez. v tem momentu se je nameravalo izročiti našo mladino, ki je poklicana, da čez nekaj časa prevzame vodstvo usode hrvatskega in slovenskega naroda v Istri v svoje roke, ravno enemu italijanskemu redu! Zaradi tega je bilo zanimanje za gorenji shod veliko in je bilo osnovanje tega konvikta na dnevnem redu vseh pogovorov. Mlajša inteligencija istrska je izdala tik pred shodom tiskano brošuro, v kateri je nanizala vse slabe strani gorenje osnove iu vroče zagovarjala, naj bi se izročilo odgojo naših dijakov našim domačim duhovnikom, ki so tukaj rojeni, ki poznajo tukajšne razmere in ki ne bodo narodu odtujevali naših dijakov. V tej brošuri so navedene vse slabe strani gorenje pogodbe, je dokazana velika nevarnost, ki preti pazinskemu gimnaziju, za katerega «o se borili istrski Hrvati desetletja, Opozorilo se je odločujoče faktorje tudi na to, da tak zavod ne odgovarja krajevn:m in- narodnostnim razmeram in zahtevam, da Salezijanci sploh niso red, ki se bavi z vzgojo mladine na gimnaziju, temveč le z vzgojo zapuščenih otrok in tudi iz ekonomskega in političnega stališča se je povdarjalo, da tak zavod ne bode odgovarjal svrhi, ker Salezijanci ustanavljajo take zavode le iz koristoljubja (kšePa) in. da ni mogoče pričakovati od italijanskih duhovnikov, da bi gojili v mladini lirvatsko oziroma slovensko narodno čustvo.
Z veliko napetostjo se je pričakoval torej izid omenjenega shoda. Na ta shod prihiteli so iz vseh krajev Istre in hrvatskega Primorja razni rodoljubi v svrho, da preprečijo ta novi udarec na itak že razmrcvarjeno narodno telo v Istri. Takoj pred začetkom shoda se je zvedelo, da je škof 31ahnič potom svoje duhovščine v zadnjem momentu učlanil v dijaško pod-podporno društvo 2500 kmetov, kateri so izdali 2500 pooblastil, od katorih je eden sam duhnvnik imel v svojih rokah 1900 pooblastil. Ti člani so bili sprejeti v odbo-rovi seji dne 22. septembra t. h, iz česar je razvidno, na kak način sta ta duhovščina in odbor dijaškega podpornega društva agitirale za nemeravani konvikt in na kak način sta si hotela priboriti pred shodom potrebno večino glasov. Že samo to dejstvo je jasno dokazalo, da odbor hoče za vsako ceno ■„profurtimašiti“ vprašavno podgodbo in sir- "-1 [' političnega vodstva v Istri. Tudi se je govorilo, da je predsednik odbora, katerega se je štelo med vodidelje narodne stvari v Istri, žugal s krizo za slučaj, da se njegov načrt ne sprejme. In sam shod je trajal od 2 do 8 zvečer in je bil silno buren.	(Pride še.)
Nar. del. organizacija v Trstu
vabi vse tovariše
na
ki se bo vršil
v nedeljo, 10. oktobra 1909.
ob 9 in pol uri predp.
v iMallJi dvorani Jaroinep doma“.
DNEVNI RED :
1.	Otvoritev.
2.	Poročilo glavnega tajnika.
3.	Poročilo glavnega blagajnika.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Poročilo pregledovalcev računov.
6.	Spremembe pravil.
7.	Predlog odbora glede spbpolnitve organizacije.
8.	Volitev predsednika odbora, namestnikov, nadzorništva, pregledovalcev računov in razsodišča.
9.	Slučajnosti.
TRST, dne 26. oktobra 1909.
Odbor n. o. 0.
Pristop k občnemu zboru imajo le člani ki se zamorejo na stopnicah izkazati da niso preveč zaostali s plačevanjem udnine.
Delavci livar® iz Rojana, Sv Mola in Cetinja!
Že dolgo ste vsi občutili potrebo po vstanovitvi posebne krajevne organizacije za Vaše okraje. Decentra1 lizacija, potrebna za razvoj vsakega na tako široki podlagi postavljenega organizma, je postala nujna potreba posebno v zadnjem Času radi neprestanega naraščajna raznovrstnega dela v centrali. Vrhu tega je daljava, ^ Vas je ločila od centrale a ne sam° ovirala pravo medsebojno (bčevanje članov z organizacijo in članov meJ seboj, ampak je v veliki meri ot3-žavala vspešno notranje poslovanje-Uvaževaje to, se je odbor N. D. O. odločil postaviti v večih središčih našega dalavstva v mestu in v okolic1 posebne lokalne organizacije. Vi, de-lavci iz Rojana, Sv. Jakoba in Skednja ste prvi, kateri pridete do teh lokal-n ih organizacij.
Dočim se vstanovijo v ostalih okrajih posebne lokalne organizacije v najkrajšem času, so iste za Vaše okraje že ustanovjlene in so pričele redno poslovati včeraj dne 1, oktobra t. I. —
Do teli le organizacij Vam se je obrniti za nasvet. V istih bodete ed sedaj naprej plačevali svoje mesečne prispevke centrali, bolniškemu zaklad« in drugim napravam N. D. O. ^ lokalnih organizacijah dobite v spodaj naznačenih dnevih brezplačno pravovarstvo. Sploli bodo omenjene lokalne organizacije posredovale v vsakem posameznem slučaju naed Vami in med centralo.
Poskrbeli smo za primerne pr0" store, kjer se bode razvijalo bujno življenje na korist Vašo in sploh so-cijalnega razvoja delavstva v Trstu-
Delavci, tovariši iz Rojana, /$«• Jakoba in Skednja!
Naznanjamo Vam s tem, da bo za Vaše okraje veljal do preklica sledeči
poslovni red:
I.	ROJAN: Sedež lokalne organizacije :	Posebna sola v prostorih
,,Konsumuega društva“ pri cerkvi-
Uradne ure : sobota od 4 in p°l pop. do 7 in pol ure zvečer.
Nedelja : od 9 dop. do 12.
Ponedeljek: od 4 in pr1 ure p°P' do 7 in pol ure zvečer.
Pravovarstveni urad r Torek °a 7 in pol do 8 in pol ure, zvečer-
Seja lokalnega odbora : vsaki toro*-ob 8. uri zvečer.
II.	Sv. JAKOB: Sedež : Prosto1'1 krajevne organizacije N. D. O. Ca>ni>0 S. Giacomo št. 5. (hiša »Delavskega konsumnega društva«) v I. nadsC-na levo.
Uradne ure: Kakor za rojansD okraj.	,
Pravovarstveni urad : vsaki četrto od 7 in pol dp 8 in pol ure zveČor>
Seja lokalnega odbora: vsaki ponedeljek ob 8. uri zvečer.
III.	SKEDENJ: Sedež: Posebno
soba v prostorih »Gospodarske!)11 društva v Skednju«.
Uradne ure: Kakor za rojans* okraj.
Pravovarstveni tirad': vsaka sobota od 7 in pol do 8 in pol ure zveoel^
Seja lokalnega odbora; vsaki to11 ob 8 uri zvečer.	,
Delavci, tovariši! Od Vas jo °c visno, da te lokalne organizacijo P° stanejo kmalu močne in neporusljlV^ trdnjave slovenskega delavstva Trstu !
TRST, dne 2. oktobra 1909-
0DD0R N.
Jutri vsi v slov. gledališč*
i
i
I
<
i
i
i
s

i
t
5
l
-V
V
k
v
t
Sl
Oi
«1
lli
lil
iu
v
tr
h
tj
S,
k
d
h
lis
tu
»e
(Konec.)
domače vesti.
dai-!u*ri v Mdeljo vsi v slovensko gle-ai|sče ! Zanimiva predstava z godbo 1 dokažimo ljubezen in zanimanje za p,°J p^di in prepotrebni kulturni zavod ! , MaliSče bodi naš ponos! Pričetek ob 7 Pol' blagajna se odpre ob 7 uri zvečer, j, »H capo crumiro dr. Mandič11. — ' tein častnim naslovom je »Lavoratore" Pet odlikoval našega tovariša — pred-onika. A veste zakaj ! Ker je na shodu odi f^n°le nedelje v gledališču »Fenice" °<;no zahteval, naj socialisti v interesu
1	'lvs'tth pridobitev opuste svojo strankar-
lntranzigentnost in se odločijo vendar l' za skupno delovanje z vsemi socija-^ !cnim in nesocialističnimi delavci. In ,.,8v°je stališče je povdarjaj tov. dr. Man-
2	c posebno radi tega ker je, tako je menil, 8e Vsako gibanje neobhodno potrebno da
zagotovi sodelovanje vseh in s tem Mogoči vsako krumirstvo!
Altro che „capo crumiro" ! »Slovenska delavska organizacija" p D. O.) in laška liberalna „Patria“. °o tem ne vemo ali bolj neumnim ali v°onim naslovom, čenčari »II Lavoratore" eoi svojih zadnjih številk o nekaki zvezi N. D. O. in laškim političnim druš-uPatria", naperjeni proti delavskemu ?’banju v prosti luki in pravi, da je ta h eza prvič nastopila na sliodu predminole ^delje v gledališču »Fenice". Nasproti ■ 1 neslanosti so tudi bogovi nemočni!
Stv;
ar je tako smešna, da bi delali krivico pateljem, ako bi zinili v zavračanju te ^suiuacije le besedice. Resnica pa je, da 8 predsednik N. D. O. tov. dr. J. Mandič 1 Povabljen oficijelno potom pisma, ki je j Piegovih rokah, na ta shod in sicer od !?na Jedrejčiča, sklicatelja shoda. Seveda, ”bavoratoru“ vse to ne diši nekam prav.
' Perez, ki je bil tudi oficijelno na shod Jj Vabljen, ni smatral vrednim ali koristnim, ra pride na shod. Zakaj, tega nam »Lavo-aWe“ ne treba povedati, ker je stvar ® iasna. Sicer je naš veliki shod minole eaelje popolnoma pojasnil položaj !
q vJ Jugoslovanska dirka Ljubljana-
Pt-ine, vprizorjena po našem mladem a 5* bolj delavnem kolesarskem društvu "":dkan“ je vspela kar najlepše. Prvenstvo 1909 je dosegel gospod Milan Meniga, 'ar> kolesarskega društva „Orao“ iz Za-?reba. Tretji na cilj je prispel Tižačan in |jau »Balkana", g. Benko Josip. Popol-a,'ska slavnost pri Sv. Ivanu je privabila ^ "ko maso zavednega delavstva, uradni-°v itd. in se je prav krasno in prijazno azvila. Le žal, da se ni tržaška inteli-
etlca odzvala v.. večjem številu.
I„ Pozor tovariši! Jutri zvečer je v t(.žaškem „Nar. Domu" otvoritvena predla slovenskega gledališča. Odboru N D. ^Se je posrečilo doseči za člane N. D. O. Jkne udobnosti, ki presegajo one katere J člani N. D. O. uživali do sedaj. Te le j,°bnosti obstojajo v sledečem: 1. člani j' D. O. plačujejo kot vstopnico v pritličje 2*»t0 1 K samo (>0 vinar, a na galerijo j to 70 vin. samo 50 vin,, tedaj imajo „ Pritličju 40°/o, a na galerji 30°/o /0P«Sta;
2. Mani N. D. O. vdobivajo vstopnice 'Hštvenih prostorih (ul. Lavatoio št. 1/1.) p teden od petka naprej a na večer „ Ustave pol ure pred začetkom predstave t^ži „Nar. Doma" kjer bo pri posebni
'ki .
v , Poživljamo tedaj vse tovariše, naj se j^ofikor mogoče velikem številu vdeležijo „1 ajšnje in sploh vseh nadaljnib predstav otoškega gledališča, katerega letošnji „1 0r si prizadevlja postaviti slovensko 1,,'Jališče na popolnoma demokratično sta-]jj.e ter napraviti iz istega ljudsko gleda-6v pravem pomenu besede.
. »Glasbeno društvo „Trst“ priredi v rk dne 3. oktobra t. 1. ob 4. uri pop. tr ”^°nsumnem društvu v Rojanu" »Vinsko ji? . V" s koncertom, na katerem nastopi l0 v*krat društveni pevski zbor, srečo-n 0tn, šaljivo pošto in plesom. Na koncertu 'iPi tudi bratsko društvo »Ilirija" od ‘ Jakobu.
uk ^rostori bodo krasno okinčani. „ Vinil p .trgatev se vrši pri vsakem vremenu.
veselico se bo nabiralo tudi za list lt8 ar°dni Delavec" in dobi ona gospodična lj^era proda največ listkov v korist našega a krasno nagrado.
menda potrebno, da priporočamo >n]jj_°Pleje našim tovarišem, da prihitijo v številu na to veselico.
prodajal vstopnice član društvenega
Podpirali bodo s ° tem bratsko »Glasbeno društvo Trst" a ob enem naš list. —
N. D. O. išče več delavcev težakov. Stalno delo. Zglasiti se v uradu N. D. O.
Ubogi delavci. Ladjedelnica Sv.Roka pri Miljah je ustavila delo. Preko tisoč delavcev je na cesti. Zima se bliža in siromaki so brez dela. Tolažijo jih sicer, da bodo dobili dela pri tržaških ladjedelnicah. Da bi bilo le res, sicer bo potrkala na vrata premnoge delavske druž ne huda beda.
Vsej stvari hočemo posvetiti svojo pozornost.
V prostorih ,Konsumnega društva4 »Jadran" (ulica S. Marca št. 17.) priredi
N.	D. O. shod v soboto dne 9. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer.
Dnevni rad bo posvečen organizaciji Sv. Jakobskem okraju.
Vabimo že danes vse tovariše in so-miljenike naj se v velikem številu vdeleže shoda.
Javna zahvala. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se tudi tem potom požrtvovalnemu tov. I. F. za njegov veliki trud ki ga je imel s tem, da je opravljal iz ljubezni do N. D. O. službo blagajnika v Skednju do vstanovitve ta-mošnje posebne lokalne organizacije. Bodi ta tovariš vzor vsem slovenskim delavcem in posebno novim odbornikom lokalnih organizanizacij !
Trst, dne 30. septembra 1909.
O d b o r N. D. O.
Za srečolov na barkovljanski veselici, N. D. O. »Adrija" (10. oktobra) prosimo vse tovariše in njih somišljenike kateri so v stanu to storiti, naj pošljejo kako primerno darilo in sicer čim prej. Darila Se sprejemajo v uradu N. D. O. (ul. Lavatoio št. 1.) do prihodnje nedelje.
Za veliko de avsko veselico v Barkovljah, katero priredita prihodnjo nedeljo ob pril ki našega občnega zbora N. I). O. in naše vrlo pevsko društvo .Adrija" v Barkovljah, vlada že danes veliko zanimanje med delavcem.
Sodeč po velikih pripravah bo ta veselica v velikem štilu, gotovo ena najlepših na tržaškem ozemlju.
Vsi prostori »Nar. Doma" v Barkovljah bojo slavnostno okinčani. Razun ubranega petja in pripoznano dobre godbe se bode vprizorila šaloigra. Razni kupleti, tombola, srečolov, ples itd. bodo popolnje-vali veselico. A zvečer se bodo vsi veselični prostori žarili v beneških balončkih.
Želja naših Barkovljanov je, da se ta veselica vspe do prave manifestacije delavskega življa v Barkovljah. A da se ta želja vresnici, za to bodo gotovo skrbeli vsi naši tovariši in priromali v polnem številu v »Narodni Dom" v Barkovlje. V prihodnji številki priobčimo natančni program.
Delavsko zavarovanje, Radi pomanjkanja prostora, smo prisiljeni preložiti nadaljevanje tega pravažnega članka na prihodnjo številko.
Prireditve N. D. O.
Danes, ob 7. uri zvečer
javen shod pri Sv. Jakobu. Kraj : „Kons. društvo".
Jutri, dne 3. oktobra
ob 10. uri predpoludne : Javen shod v Rojanu. Kraj : »Konsummo društvo" pii cerkvi.
Ponedeljek, dne 4. oktobra
zaupni sestanek delavcev c. kr. glavnih skladišč, ki ga sklicuje volilni odsek N. D.
O.	Dnevni red : Volitev delegata, ki naj 6e na nedeljskem občnem zboru predloži kot zastopnika. Delavcev c. kr. glavnih skladišč v centralni odbor. Kraj : Dvorana N. D. O.
Torek, dne 5, oktobra
ob 8. uri zvečer javni shod v Skednju. — Kraj : »Gospodarsko društvo".
Ob 8. uri zvečer seje odbor »Kon-sumne zadruge" članov N. D. O. in gostilniške zadruge članov N.|D. O.
Sreda, dne 6. oktobra
ob 7. uri zvečer seja osrednjega odbora.
Petek, dne 8. oktobra
ob 7 uri zvečer : Sestanek zaupnikov vseh katf gorij.
Nedelja, dne 10. oktobra
ob 10. uri dopoludne II redni občni zbor N. D. O. v »Narodnem domu" v Trstu.
Naše zadruge.
Naše zadruge. 15. oktobra t. 1. bo otvoritev III. skladišča v Skednju.
Poživljamo vse tovariše iz Rojana, Škorklje, Grete in Barkovelj naj zastopajo pridno v II, skladišče (ulica Miramar).
Slovensko gledališče.
V pretekli številki »Nar. Delavca" smo priobčili ves reportoar iger, ki jih bodo igrali. Igre so lepo zbrane in izbrane. Imeli bomo mnogo veselih, pa tudi resnejših iger. Upajmo, da bo letos gledališče bolj polno nego je bilo lansko leto. Tržaški takozvani inteligenci bi ne bilo treba biti še ponosni na to, da tuko čudno zanemarja naš najlepši kulturni zavod. Poznamo nekoga, ki s ponosom in med smehom pove, da ni videl še treh predstav. Lep inte-ligent!!
Pa bo menda letos kaj boljše. Upajmo. Mi bomo pridno posečali gledališče. Več bomo imeli koristi in zabave kakor pa, če bi posedali po gostilnah in tratili čas in denar. Saj je gledališče v Trstu in povsod le za širše ljudske mase tu, »Inteligenca" je indolentna in ne čuti zaht ve po nobeni duševui hrani. Zanikerno in klaverno živi in v domišljavosti se potaplja in se izgublja.
Bodočnost je demokratična, naša je, živimo tako, da bomo kos svoji nalogi, izobražujmo se, širimo svoje duševno obzorje !
Letos vsi in vedno v slovensko gleda':šče !
Listuica uredništva.
Tov. akademik, poročevalec III. shoda narodno-radikalnega dijaštva — Ljubljana. Prejeli Vaše prijazno poročilo. Prisrčna hvala ! Pismo sledi.
j Tovariši, Slovenci, ^ Š podpirajte naš list! £
xxxxxxxxxxxxxxx
Natečaj.
Konsumna zadruga N. D. O. Trst, ulica Bosco 17, razpisuje mesto voditelja-prodajalca za svojo prodajalno v Skednju. Ponudbe, opremljene s izpričevali dosedanjih služb in pogoji, posebno glede plače, je nasloviti na odbor omenjene zadruge do 10. oktobra. Ponudniki naj navedejo tudi višino svoje kavcije.
Službo je nastopiti 15. oktobra.
xxxxxxxxxxxxxxx
Književne novosti:
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. . . . K 2-20
vezano „	3.2p
GOVEF4R:	»Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..„ 2’80
»Štiri raške slike*, povesti ....	» —-60
BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik* .	„	1-50
Kip Ctregor&lda....... „ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST
NOVOST
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastuica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
T oka : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
nakit) za dvorane In vite pri :: zabavni ::
▼ belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjižni In papirnici Josip Gorenjec
TRST. - UHca M aldirivo 40. Naš tovariš in ud N. D. 0.
Anton |Siovak
je odprl
svojo brivnico
v ulici Settefontane štev. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
A USTRO-AMEEIK * VA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
18. Septembra parnik »Oceana" Nowi-York via Patrasso-Palermo.
30. Seplembra parnik »France, ca" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 25. septembra parnik »Argentina* Now,-York v PArasso Palermo.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi !n luksoznimi inštalacijami, za potnike T. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molln Flooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
* i»);:a->r8gagaB«M«iwiiiiiiisii«saHUWM« «ff^WWWV—
PEKARNA in -SLADČIČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarskimojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne stvaže v Trstu, Kopru In Pulju.
TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Pioflaja liiiše voščim (is) c. in I.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.----
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0“ ! Pozor 1
V trgo\.ni jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št. 3.
in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 6 99.	Telefon št. 699.
I Konsumna zadruga n. D 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
Tovariši!
Čisti floblče k tega Vašega prvega gospodarskega podjetja )e namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!
□I
■IS
Kje morate kupovati harmonike ? ? ?
Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — —
Josef Hlavaček
v Louneck (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih raz. stavah odlikovane harmonike.
Specialita: 8 heligonovim basom
Pišite po oenlb.
500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem.
ni~ '
■im
: pekarna Jtfreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
R vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. O.* svojo
Pekarno, sladš(i(arno in tov. biškotov
v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, nsj-finejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adria44 ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmati“ ulici Zudecche šiv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladščičnrno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
—::— Pekarna i sladščičarna
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subai?
TRST, - ulica dellMstr!, St. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbcro vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Poatrežba na dom 'v5l
Tovariši, členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno
(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici delto Squero nuouo J.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto In Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh -
in vsakovrstne sladščice.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi44.
Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
HrVTTTTTTTTTTTTTTTVTTT VTTTTTTTTTT*’
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
VAAAAAAAAAA/AAAAAAiAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAaliliAA AAAAAAA j■AAA "^TTVVV ▼ V T ▼ V V TTTTTTTT VT TTTVTTTT f ▼▼▼▼▼ T TTTTTTTTTT TT7 . rrVTTTTTT
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- In inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcerp in zlhto kolajno in v Bruxelles-u z največo odjliko .GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljalo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Poste 12. I. nadst
cooooooooooooco
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Bnriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstv a za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIM I
s spoštovanjem Miroslav Kovačič,
brivec.
Na novo urejena
: Pekarno Karol Trošt
TRST, - Čampo S, Giacomo št, 20, - ®
(nasproti cerkve sv. Jakoba)
ima na razpolago vedno svež kruh, v8aj^|
vrstne sladščice, čokolado itd., kakor najfinejše likerje.
Gostilno društva Jadrni
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
C3000000000T300

jfilojz Povh, urar
s pridelano delavnico
vipavska
in istrska vin*
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
■V Slovensko podjetje! HmI
Gorka In mrzla jedila so. ved®0 na razpolago, kakor tudi sloveti®1 časopisi. — Najnovejše avtomati00* orgije, katere svirajo izbrane slove0 ske komade, j mm- Postrežba točna.
nr Cene zmerne.
J Za dobrohotni obisk se priporo0®
Odbor	krčmar

društva ,,iadran“
Vinko Kante-
•• Usi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrente), TRST-
bc
T3
O
JZ
Q
>
O
C
o
c
>
o
c
G
Čitajte vsi!!
>at°r
Najprijetneji čas, konec poletnega časa, in da storim pr°s v zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga.
Prodam v moji z 'ogi po neverjetno nizkih cenah.
Možke obleke volnene................................od 14 K
Možke črne obleke...................................... H
Obleke volnene za otroke ki se dajo prati........
Volnene za otroke . . •...................... .
Možki jopiči.....................................
Hlače mož e volnene........................
Hlače za dečke...................................
10.000 parov delavsl 'h hlač najmočneje \rste od K ‘2-20. nap1 Še nikdar tako nizUh cen do sedaj !
2
2.C9
2.80
4.09
1.80
40.«
Vftorabite priliko!
Orni klobuki za možke od K 2-20 naprej.
L» ^ 1 ^ A. __ ,'r.kn»n TfL'ril7j\tri't;tnin n
VVJ.IU KlUUU&l Zit II1UZB.U	-AV U l.kj	y
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmeio^j moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in Pl’jji
lliuotvc »u	“o	v ----’ .... 7	tO,P
rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zape-^j naprsn:’;i kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške h
Lastna krojačnica. — Izgotovljajo sc obleke po meri,
Govori se slovensko.
O
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
:OSREDNJA BANKA f ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu
Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH NRST. — CentiMa denarUh
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. 7
Vlog okoli:
K 100,000.00°
Naslov za brz.: SPOttOBA^1
>-
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VpEDflOSTflE Pil P IH J E
(RECITE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISM«,
PRIdORlTETE, DELfUCE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IK DEVIZE-----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
------ Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30
Esioit Mic in laso, borzna naročila
SAFE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Benjalniea
41
VLOGE NA KNJIŽICE-
Q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -VLOŽENI DENAR OBRESTUJ^
Brzojavi: „JADRANSE\“
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROT* DOKUMENTOM VKRCANJA.--------^
Trat. — Telefon : 1463 in 793.	....-.v.
S Restavracija, s Trst — Grapd Hotel 5ALKAN — Trst = = Kavaiaa, S S
cene zmerne